V Ljubljani v vtorek 10. marca 1863. 7 gL Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ „ „ začet. „ 1 „ 75 „ „ „ po posti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ začet. „ 2 „ 5 „ „ „ Rokopisi se ne vračujejo. NAPREJ. Za navaH vrsto se^ 6 kr., ktera se enkrat, 9 n „ n dvakrat, 12 „ „ „ trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15. Dopisi naj se blagovoljno frankirajo. m. 20. Ta list izhaja vsak vtorek in petek. Tečaj !• Ljubljanski deželni zbor. 6. marca (22. seja.) Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. G. prvosednik je oznanil, da se je poslanstvu odpovedal g. Pinder, in da bode treba voliti novega perovodjo. V odbor za posvetovanje g. Derbičevega nasveta o zakonu vojaškega nabora so izvoljeni gg.: M u lley, Derbič, Koren, Guttmann, in Gustav grof Auersberg. Naznanil je dalje g. prvosednik, da je poslanec g. Klemenčič dobil 5 dni odpusta; da je zagorska srenja (na Dolenskem) podala prošnjo, naj bi se zopet naredil nek pot, kakor je bil poprej; ponikviska srenja pa, da bi ne plačevala razredovine (haus-klassensteuer) od vinograjskih zidanic, in da je z Dunaja poslana prošnja, da bi se podpirali bolni dijaci. Vse prošnje so se izročile na presod prosilnemu odboru. Potem je g. Ambrož bral nasvete deželnega odbora o vprašanji, koliko bi se vračevati moralo za vojaško priprego, in svetoval, naj bi se to izročilo novčnemu odboru. C. komisar, vladni svetova-vec g. Roth je opomnil, da bi se taka povračila po vsej pravici morala dajati; g. Brolili pak je podpiral nasvet deželnega odbora, in tudi glasovanje ga je potrdilo. Na to je poročevavec g. Ambrož govoril o mostu, ki bi se imel zidati preki Save od Krškega na Videm; djal je, da most potrebuje 34.281 gld. 19 kr. stare veljave, potje do mosta pa 10.906 gld. 26 kr. stare veljave stroškov, in da svetuje deželni odbor: 1) naj bi dežela naredila most in ceste, ali tudi mitnice (šran-ge) bi morale ostati deželne; 2) ako bi pa državna blagaj-nica v 15 letih most vzela, da bi nje bil, potem bi tudi morala povrniti stroške; 3) naj se za 20 let v kakej hranilnici temu delu potrebni novci vzemo na posodo; 4) naj se to poda deželnemu odboru; 5) nasvet pa naj se izroči novčnemu odboru. G. Mulley se potem oglasi, da most je sicer potreben, toda samo obližju, pa ne vsej deželi, in jemlje v misel most na verigah v Gradcu in mnogo cest po Notranjskem, rekoč da mostje zidal samo en obrtnik, ceste so pa delali Notranjci sami; torej svetuje, naj bi se tudi le-tA most v delo dal kacemu obrtniku ali pa kakej delniškej družbi (akzienverein), toda mitnice in tudi most bi po 50 letih moral ostati deželi. Ta nasvet ima v sebi tudi nekoliko nasveta deželnega odbora; zato gaje potrdilo glasovanje. Poročevavec g. Ambrož je govoril še o mostu v Ratečah, ki bi prizadel 25.796 gld. 54 kr. stare veljave stroškov. Ta reč se je izročila novčnemu odboru. Za perovodjo je bil izvoljen g. Vilhar. 9. marca (23. seja.) Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. G. prvosednik je oznanil, da je v odboru za porotnice za prvomestnika izvoljen g. dr. Bleiweis in za pe-resnika g. dr. Zupan. Potem so na vrsto prišli stroški, ob kterih se trdijo cerkve in duhovska poslopja, in o novcih (denarjih), kterih potrebuje cerkev. Poročevavec g. Kromer je bral, kaj misli o tej stvari odbor, ki je za to izvoljen in tudi njegov nasvet namreč „da bi kranjskej vojvodini odborov načrt obveljal za zakon, kteri naj bi se Nj. veličanstvu dal potrditi." Pričel se je glavni razgovor, v kterem so se glasili gg. poslanci: Koren, dr. Zupan, vladika in knez Vidmar, dr. Toman, Mulley, Dežman in pl. Wurz-bach. Dr. Županje nasvetoval, „naj se visokej vladi poda prošnja, da bi pred prvi državni zbor položil se načrtan zakon, po kterem bi se odkupilo cerkveno patronstvo, in da bi se to delo na glasovanje še le na koncu vseh razgovorov o tej stvari." V obširnejšem razgovoru je pri §. 1. storil baron Apfaltern nasvet, ki ni bil potrjen, ampak obveljalo je, kakor je želel odbor; pri §. 2. je g. dr. Toman storil nasvet, kterega je pa umeknil, ko je to reč na tanko razložil g. c. namestnik; pri §. 3. je g. dr. Zupan storil nasvet, kterega je po razgovoru tudi umeknil; pri §. 4. nasvet g. dekana Tomana ni bil podpiran, ampak obveljalo je tudi zdaj kar je priporočal odbor; pri §.5.je zbornica dovolila majhen beseden popravek g. dekana Tomana, ker ga je podpiral c. namestnik in vladika, in ker se ga tudi ni branil poročevavec. §. 6. in §. 7. je zbornica odobrila. Pri §. 8. je bil dolg razgovor, po kterem sta padla nasveta g. dr. Zupana in dr. Tomana. V živahnem razgovoru so se glasili gg.: dr. Wurzbach, Derbič, Anton grof Anersberg, Kapele, dr. Toman, baron Apfaltern, dr. Zupan, pl. Strahl in c. namestnik baron Schloissnigg, kije podpiral vladen nasvet. Obveljal je odborov nasvet, da bi patron-stva ne prevzela tretjine, temuč petino stroškov. Prihodnja seja v vtorek 10. dan t. m.; razgovor bode še dalje o patron-stvu in o realki*) Dopisi. Senožeče 2. marca, -H Govor poslanca g. dr. Tomana 24. dan februarja v seji deželnega zbora mislimo, da je vsacemu Kranjcu globoko v srce segnil. Iskreni domoljub je na tanko razjasnil, zakaj se je pod nesrečnim absolutizmom iz srčnih žil mozgala kri ubozemu pa do vladarja vendar zmirom zvestemu Kranjcu. Povsod odmeva hvala g. doktorju, ki ve za naše rane, in ki nam bi rad pomogel, ako bi mogoče bilo. Tudi mi imamo obilo izgledov, kakoršnih je dr. Toman dovolj naštel. Tako na pr. se večkrat prigodi, kadar se pre- *) Ker ni mogoee na tanko popisati vsega, kar se je svetovalo v tej seji, mislimo poznejše častitim bralcem podati ves ta zakon. Vredn. pisuje kako posestvo z gospodarja na gospodarja, da je treba desetega denarja (percentualgebiihr) plačati več, nego se na leto dobiva iz posestva surovega dohodka, pa naj-si bode posestvo v očitnej dražbi še tako ugodno v najem (štant) dano. Kmetu je dalje tudi plačevati več davkov, nego more na leto po najumnejšem potu pridelati. Tacih namer se največ nahaja pod Nanosom. Ali je tedaj mogoče, da bi se davki plačevali izpod rok? Nikakor ne! Čedalje bolj se množijo dolgovi na davkih, in kmalo bodo sami dolžniki po zemljiščih. Ker uže govorimo o bremenih, tedaj ne moremo zamol-čati pekoče rane, ki nam je zadnja leta vsekana v srca, ker kmalo ne bodemo več imeli gozda. Kakor je znano, razdeljena je loža, ki je poprej bila pod oblastjo senožeške grajščine; toda mi nismo dobili, kolikor seje bilo nadjati. Gozdna deželna komisija v Ljubljani je nam bila po ukazu 12. julija 1859, št. 1106 dala na znanje, da pri gozdnej razdelitvi, ako hočemo, da bode velavna, sme grajščini ostati 500, ali največ 600 orali, da torej vse drugo pride kmetom v delež. Toda po nagibih, ki so nam popolnoma skriti, zgodilo se je čisto drugače. Grajščina je dobila namestu 600 blizu do 1500 orali sečnega (schlagbar) lesa; — množim soseskam pak je oddeljenega nekaj grmovja ali pa jako golih tal. Ker čutimo, da tudi mi dišemo nekoliko ustavne sape, zato menda ne zajdemo, če se obrnemo do svojih zastopnikov pri deželnem zboru, naj bi si prizadevali, da pride tudi naše jako silno vprašanje na vrsto; naj bi se prav na tanko pretresli načrtje, po kterih so nam delili gozd, in krivica, ki nas tako bridko tare, naj bi se izpravila na dan. — Iz Maribora. č\3 Pisal sem vam ua dan, da smo dobili naslednika rajncemu vladiki Slomščeku. Tukajšni Nemci so ga radostni prejeli, Slovenci so ga pa gledali, da resnico povem, s plašnjim očesom. Prvi pastirski list je na svitlo prišel v latinskem, nemškem in slovenskem jeziku. V mariborskem predmestji sv. Magdalene, kjer se do zdaj v cerkvi ni po nemški pridigovalo, kajti župljanje (farmani) so kmetje z desnega brega Drave, vendar se je zdaj čital nemški pastirski list. „Correspondent fiir Untersteiermark" veli, da se je zdaj angelj mira vselil v Maribor. — Fara sv. Magdalene je bila do zdaj slovenska; ne vem torej, da bi se bili v petih mesecih ponemčili prebivalci mariborskega obližja. Kakor vidite, ne bi se mogli sprijateljiti z novim cerkvenim pastirjem, da nas ni potolažil s svojim nasvetom v konzistorskej seji, da se ima po vsej škofii slaviti tisočletnica sv. Cirila in Metoda. Bali smo se, da bi nam to praznovanje ne bilo splavalo po Dravi, kar so nam uže tudi prerokovali Nemci. G. gimn. prof. I. Majciger je poslovenil iz češkega knjigo dr. I. Bily-a, po imenu „zgodovina ss. apostolov Cirila in Metoda." Knjiga bode imela 20 tiskanih pol v velikej četvrtki; tiskala se bode v Pragi pri Bellmanu, kjer se nahajajo drvo-rezi važnejših prigodeb iz živenja sv. Cirila in Metoda.*) — Dostavek. Ta dopis je bil poslan v Zagreb „Narodnim Novinam;" ali zdel se nam je z več pogledov tako važen in zanimljiv, da smo ga tudi mi nekoliko skrajšanega podali svojim čestitim bralcem. Vredništvo. Važnejše dogodbe. Ljubljana. 4. dan t. m. je prišlo iz Bistriškega okraja z Notranjskega poslanstvo v Ljubljano k cesarskemu namestniku s to-le prošnjo in tožbo: „od več strani je čuti, da so Rečanje prosili, naj vlada popravi cesto od sv. Petra na Krasu do Reke zato, ker je neprimerna in tako slabo iz-*) Ta knjiga je oznanjena tudi v zadnjem ^Glasniku." peljana, da vedno drži s hriba v hrib. Slišali smo, da se vlada tega ne brani, in da je ne misli samo popraviti, ampak sem ter tje tudi presukati, tako na pr. od sv. Petra do Bistrice. Sedanja cesta bi torej bila čisto opuščena, ker nova bi šla od sv. Petra na Reko po brkinskej zemlji na unej strani hriba, na kterem stoji Šiljni tabor. Nam Pivčanom tje do Trnovega in vsej deželi, celo državi preti velika škoda; zato smo prišli do cesarskega namestnika, da mu poklanjamo svoje misli in vzroke: 1) do denašnjega dneva nihče ni vprašal ne gosposke ne sosesk, ali se ima, in kako se ima presukniti cesta od sv. Petra na Reko; nadjamo se tudi, da vlada ne bode raja poslušala dveh ali samo enega človeka, nego 8000 siromakov, kteri imajo živež od le-te ceste; 2) stara cesta drži skozi vasi: sv. Peter, Iiadohovo vas, Parje, Drško-vice, Zagorje, Knežak, Sem bije in Trnovo; na desnej in levej roki ob cesti pak stoje vasi: Petelinje, Trnje, Klenik, Paličje, Juršiče, Beč, Koritnice in Šiljni tabor; ali nova cesta bi samo držala mimo enega gradiča in dveh ali treh vasic; 3) stara cesta je dolga samo dve uri, nova pak bi morala biti skoraj polovico daljša, in trebalo bi ne mara vtekniti še eno c. k. pošto; 4) izkušeni možje pravijo, da bi se ob manjših stroških in laže ugodno popravile, vzlasti pa laže trdile štiri stare ceste, nego ta nova sezidala; 5) tla, po kterih ima držati nova cesta, največ so tako mehka in grezna, polna globanj in jarkov, ter imajo tako malo belega kamenja, da so jih bili zapustili zemljemerci, ko so 1855 ondod ukrepali, kod bi se izpeljala železnica, in umerili so jo sploh preki stare ceste. Koder pa lehko teče železnica, mislimo da pojde še laže vozna cesta; 6) ako bi stara cesta nehala biti cesarska, nikdar je ne bi trdile soseske, kajti preuboge so, da bi noč in dan v Globelniku držale grebljico v roki, ter nape-ljavale voz za vozom kamenja, ktero po strminah odjedajo deževne plohe; 7) leta 1859 so vasi preki stare ceste imele nekteri dan po 4000 do 6000 vojakov pod streho; preki nove ceste pa ne bode streh za 500 vojakov. — Silijo nas ti in drugi vzroki, da prosimo pravične deželne vlade, naj presodi, kaj se ima zgoditi zarad naše ceste, na korist deželi in državi." — G. cesarski namestnik je prav odkritosrčno obljubil, da se nova cesta ne bode narejala, in stara opuščala, dokler svojih misli o tej zadevi ne razodeno gosposke in soseske. *) — G. dr. Toman je dobil iz Križevcev pismo, v kterem ga je to staro hrvaško mesto izvolilo za svojega častnega meščana. — V čitalničnej „besedi" 8. dan t. m. na spomin tisočletnega godu slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, stopil je na oder najprvo g. dr. Toman. V primernem prigovoru je tudi opominjal, naj bode ta važni večer rojstvo slovenske „matice," oznanjev&je, da se je uže oglasilo 40 Štajercev, ki podare v ta namen po 50 gld. Potem se je pod vodstvom g. Nedveda pel Ipavčev zbor: „Ilirija oživljena." Po zboruje bral g. dr. Bleiweis: „črtice iz živenja sv. Cirila in Metoda," spisal Fr. Levstik; za branjem je bil na vrsti češki zbor: „Šablenka brušena," zopet pod vodstvom g. Nedveda. Ta zbor je bil tako zelo všeč po-slušavcem, da se je moral ponoviti. Konec te slovesnosti pa je bila zabavna igra: „ zve sta do smrti," ali „ vdova in vdovec," poslovenil dr. Bleiweis. Igrala sta dva gospoda, in dve gospodičini — sestri. Gospodje in gospodičine so imeli precej težko igranje, pa so prav dobro pogodili. Oznanjeno je bilo tudi pozdravilo po telegrafu iz tržaške čitalnice. *) Kakor so nam povedali cesarski namestnik nj. ekseeloneija g. baron Schloissnigg, potrdilo je Nj. veličanstvo uže 2. februarja t. 1., da se preaukne cesta od sv. Petra do Bistrice, in sploh da se popravi vsa cesta od sv. Petra do Reke. — Iz druzih ust smo slišali, da bode to prizadevalo 280.000 gld. stroškov. Vredn. — Na dan sv. Metoda in Cirila je slovesno mašo v stolnej cerkvi služil g. prost Kos. Cerkev je bila polna ljudi. Trst. Culi smo, kar bi nikdar ne bili verjeli, da je policija v Trstu čitalnici prepovedala „besedo," ktera je imela biti 9. dan t. m. na spomin sv. Cirila in Metoda in zato je „beseda" prestavljena, da bode 15. dan t. m. ob 8. uri zvečer. — Časnik „Triester Ztg." piše, da ni uslišana prošnja, ktero sta bila višemu sodnjemu dvoru podala gg. A. Antonac in Tedesclii, naj bi se jima še enkrat preiskala tiskarna pravda. Dunaj. O dalmatinskem popotovanji Nj. veličanstva se čuje to-le: Nj. veličanstvo pride 8. aprila v Zader, od koder bode popotovanje po trijeh dnevih po suhem v Skradin k slovečemu slapu vode Krke, potem proti Kninu, od tod pa tretji dan proti Spletu. Ker v Dalmacii le voli vozijo, zato pridejo z Dunaja popotni vozovi, ktere bodo peljali vozotajski (fuhr--vvesen) konji. Iz Spleta odpluje Nj. Veličanstvo na parniku v Omiš proti Dobrovniku, potem bode ježa na konjih preki Sutorine v Novi, in potlej na vojnem parniku v Kotar in Budvo ter nazaj na otoke. — „Presse" piše, da se čedalje bolj širi glas, da tisti deželni zbori, ki ne dovrše najsilnejšega dela do konca tega meseca, ostanejo zbrani do 15. aprila. — Ta list tudi piše: „gotovo je, da se državni zbor zopet snide maja meseca; menj gotovo pa je to, ali državni zbor ostane še zmirom oži, kakoršen je bil do zdaj, ali bode celoten. Da bi saj na videz (formell) mogel biti celoten, zato je treba, da se skliče er-deljski deželni zbor, in povabi, naj pošlje zastopnike na Dunaj. Naj potem voli državne poslance, ali naj se vpre, kakor ogerski in hrvaški, po februarjevej ustavi dobi potlej državni zbor vendar na videz oblast, kakor da bi coloten bil." — 4. dan t. m. se je pričela sodnja preiskava na dr. Tkalca, njegovega prvega pomočnika Našelskega, prestavljavca Leskovca in tiskarja Jožefa Holzwartha. Dr. Tkalac je poleg druzega rekel v svojem zagovoru: „menim, da ni mogoče dobre vlade pristuditi, ker sicer bi se moralo misliti, da vlada počenja kaj tacega, kar bi ji čast jemalo pri ljudeh. — Oger-ska in Hrvaška nisti zmagani deželi, ampak sami sti pristopili v državno zvezo; toda rečeno je bilo, daje vpor leta 1848 državne pravice vzel Ogerskej in Hrvaškej; pismo Nj. veličanstva leta 1861 poslano ogerskemu zboru tega malo in dosti ne govori. Za Hrvaško se tudi ne more trditi, da je izgubila pravice, ker se ni vpirala Avstrii, ampak še le pomagala je, da se je vpor potlačil. Vendar se je djalo celo v državnem zboru, da salus publica (javna blagost) hoče, naj se ovrže hrvaška ustava; te misli pa ni najti ne v oktobrovem diplomu, niti v februarjevem patentu. —-Jaz sem sin te dežele, ki je uže 800 let bila vajena, da se je vladala po svojih zakonih, kterej je toliko kraljev zagotavljalo samozakonje (autonomijo) in celotnost. Moj oče, ded in preded so se borili z mečem in svetom za to ustavo, pod ktero sem se jaz porodil, vrha dorastel, in živel. Menim, da sodba v mojem domoljubji ne najde nezakonitega djanja; da me zarad njega ne obsodi. Mnogo potov sem svojim ljubljenim rojakom svetoval, naj popuste misli, ktere so se mi zdele prazne. Boril sem se z ogersltimi in hrvaškimi listi za državno enoto, dobljeno po zakonitem potu, ker za drugo ne vem, in tudi je pripoznati ne morem, ako ima zakonito stanje biti zagotovljeno. Očita se mi , da februarjevo ustavo dolžim centralizma in nemčenja. Vemo, da se je dvakrat poskušalo v Avstrii podlogo našega državnega živenja ovreči in vpeljati centralizem. Tako se je godilo pod cesarjem Jožefom H. in med Bahovo vlado. Cesar Jožef je bil še na smertnej postelji sam ovrgel svojo besedo, in kakor se je začela 1859 na Laškem vojna, razpadel je bil centralizem. Ozrimo se na Avstrijo, ki je narejena iz dežel, ktere imajo tako razne zakone, gospodarstva in narode! Celota se more ohraniti samo s tem, da se podi vsem politična in narodna ravnopravnost. Noben centralizem, bodi-si kakoršen koli hoče, ne more se v Avstrii opirati na ravnopravnost. Cesar Jožef II. je pritegnil, baron Bab je pritegnil, kako se je treba opirati na en sam narod, da bi se bilo mogoče obdržati; torej sta morala obd dajati prvenstvo enemu narodu pred druzimi. Ne vem, ali se kdo brani biti Avstrijan, toda samo Avstrija ne sme biti niti nemška, niti madjarska. Kdor, kakor jaz, hoče, da obstane Avstrija, mora želeti, da bi se nobeden narod ne imel bati gospostva kacega druzega naroda. Ako pa kaka naprava (sistem) tega ne more, potlej menim, da bi mi storili politično hudodejstvo, ko bi ne povedali svoje misli, temuč djali sami sebi: naj le delajo, saj bodo kmalo na koncu." — Dostaviti je še, da list „Pozor" v Zagrebu, kakor je zagrebška policija oznanila du-najskej sodbi, ni dobil tožbe zarad tistega sestavka, zarad kterega je v tožbi Tkalac, ker ga je bil porabil v „Ost und West," in Tkalac sam je opomnil, da tudi časnik „Slovo," ki izhaja v Levovu ni tožen zarad sestavka, kterega je bil on iz njega vzel. Gospoda Našelsky in Leskovec (Slovenec) se dosti ne zagovarjata, opiraj o se na dr. Tkalca, ki na-se jemlje skoraj vso odgovornost. 6. dan t. m. je bilo v preiskavi Tkalcove tožbe govorjenje o sestavku, vzetemu iz lista „11 Nazionale." Po dolzem zagovarjanji, v kterem je dr. Tkalac razlagal, da ta sestavek je največ le na turško vlado obrnen, stresel se je večkrat po vsem životu, in zgruzil se na zadnje, da so ga morali peljati iz dvorane. „Wanderer" piše, daje uže tretji mesec zaprti dr. Tkalac oslabel na očdh, in da ga tudi zlata žila čedalje bolj muči; zato mu prijazno svetuje, naj bi Nj. veličanstva prosil milosti, da otme svoje zdravje, in da bode še mogel pisati.— List „Politik" pripoveduje iz družili časnikov, da Nj. veličanstvo avstrijski cesar ne misli v poljskih zadevah popustiti Pruske in Ruske; ali pristavlja, da se to ne ve za gotovo. — „Glasnik" piše, da Slovenec dr. J. Štefan, še ne 28 let star, postavljen je za rednega profesorja više matematike in naravoslovja na dunajskem vseučilišči. —- G. Jožef Sclnnied, vrednik časnika „Ost-deutsche Post" obsojen je, da plača 15 gld. globe (denarne kazni) ali pa da bode 3 dni zaprt, in pomočnik g. Mihael Klapp, da plača 40 gld. globe, ali da bode 8 dni zaprt. •— Časnik „Donauzeitg." je razglasil okrožno pismo g. grofa Rechberga avstrijskem zastopnikom. V tem listu je odgovor okrožnemu listu (24. febr.) pruskega ministra g. pl. Bismarcka. Iz imenovanega pisma je videti, da g. grof Rech-berg v zadnjih pruskih zadevah nikakor ni tiste misli, ktera bi všeč bila pruskemu ministru. — „Wanderer" piše, da so 3. dan t. m. na dunajskem kolodvoru prijeli tri poljske izseljence, ki so hoteli preki nemško zemlje iti domu vpornikom na pomoč. — Spodnje-avstrijsko poštno vodstvo je bilo novembra meseca lansk. 1. službo vzelo poštnemu oficijalu g. Karlu Peternelu, ker je bil 25. septembra lansk. 1. v „Wandererji" na svitlo dal sestavek: „bramba osobne svobode, ali poštni oficijal za preiskovalnega komisarja." Pritožil se je bil zato, in kupčijsko ministerstvo ga je zopet vzelo v službo. — Pravosodnji minister dr. Hein pišejo da je vsem sodbam dal na znanje, naj se po novem tiskarnem zakonu hitro ravna pri tiskarnih tožbah, dokler še med ljudmi niso pozabljeni sestavki, zarad kterih je pravda. Trojedina kraljevina. Prevzvišani vladika g. Strosmajer je zopet poklonil slovaškej matici 1000 gld. reškej in goriškej čitalnici pa vsakej po 100 gld. Češka. Rajni grof Adalbert Deym je o poročil „Svato-borju," društvu za podporo čeških pisateljev, 1000 gld. Ruska. Carski ukaz je izvolil velicega kneza Konstantina za glavnega poveljnika v Poljskej, toda ostanejo mu tudi vse poprejšnje cesti. Poljska. „Presse" piše, da Rus, po imenu Petrov, ki je bil uže mnogo let v Stašovu v državnej službi, pade Lan-gieviču v roko. Pet dni ga je pri sebi držal vporni vojskovod, potem pa dal mu zapečateno pismo, ktero naj bi nesel velicemu knezu, kar je moral na svoje poštenje obljubiti. Oddal je to pismo Konstantinu 25. dan februarja, in povedal mu, da je Langievič rekel: „vemo, da nimamo dovolj moči, da bi se ustavljali Ruskej, ali naš brezupni bor naj pokaže Rusom, da si ne damo zdržema žaliti najsvetejših čutil, in da poleg vse velike sile se ne more zatreti narodnost, ki ima toliko živne moči v sebi." Pristavil je, da bi zdaj tudi prenaredbe v deželi nič ne pomogle, ker jih je Ruska uže 45 let v&rala. Petrov spoštljivo pripoveduje, da je Langievič vrlo izurjen vojščak. Tudi pišejo, da Ruska svojim častnikom nalašč na svitlo daje list vojaških dogodeb, v kterem je opominjano, da si vojaci morajo na vse kripljc prizadevati, da bi zadušili vpor, ki še vedno raste. — Vojskovod in carski namestnik Nazimov neki da je na svitlo dal razglas, v kterem nagovarja kmete, naj vpornike love in sodbam izročajo. Rusi pravijo da so pri Baranu uže spet prekoračili avstrijsko mejo, podeč konjika, ki še vpornik ni bil; celo da streljali so za njim. Avstrijske straže so jih zastonj ustavljale, in potem so pa tudi streljale na-nje. — Čuti je, da ruski vojskovod Rzevuski iz Podolije in Volynije preki Vlodimierza pelje 18.000 do 20.000 vojakov pomoči. Langievič je bil 1. dne t. m. pri Z^bkovicah, kjer je Ruse pod Ostrovskim razkropil, in hitro potlej razbil ruski oddelek, ki je bil prišel od Č^stohava. — „Nadvislanin" piše, da je Langievič bil za poročnika (lajtnanta) pri pruskem topništvu, od koder je potem odšel v Berlin poslušat matematiko. Tu so poljski učenci dosti pripovedovali, koliko zmožnost ima za matematiko in kako vneto srce za republikanstvo. Podpiral ga je brat, in živel je največ le samoten. Oči so ga tako bolele, da ni mogel pisati, zato je iz glave številil (rajtal) najteže matematične naloge. Ko je ozdravel, spustil se je v Pariz, od koder je bil z voj-skovodom Milbicem za pribočnika šel v Neapel h Garibaldu. Poznejše je bil učitelj poljske vojne učilnice, in denes je vojskovod in upanje poljskih vpornikov. — Med Tarnovo in Skalo je Langievič zopet razmetal Ruse. Varšava. Pripoveduje se, da so Varšavci dobili ukaz, naj se preskrbe s potrebno hrano za tri mesece. Srbska. Med Avstrijo in Srbsko se je razmerje poboljšalo, torej bode v Belem gradu zopet avstrijski glavni konzul. — Komisija menda opravi svoje delo tako, da bode vsem po godi, ker je sklenila, da se ima trdnjaven prostor kar je najinenj mogoče razširiti, da bi ne bilo treba toliko hiš podreti, in da bi torej dežela ne imela preobilih stroškov. Francozka. Časnik „France" pravi 5. dan t. m. da ruskej vladi je res poslano pismo, v kterem je govorjenje, da se Francozka nadja od pravičnosti carja Aleksandra, naj umiri Poljsko na podlogi tistih zagotovil, ktera se ujemljo s pogodbami. Italija. Antonelli se je hotel službi odpovedati, ali papež ni dovolil. — O vprašanji, kako bode z Rimom, zopet začenjajo govoriti časopisi, ker papež čedalje bolj slabi, da se je neki bati bližnje smrti; zato je šlo — od kod, ne vemo, — v Pariz vprašanje, ali Francozka umakne vojake ali ne, ko bi se kaj tacega namerilo; Napoleon pa je odgovoril, da francozka vlada mora Petrovega stola vedno braniti. Pruska. List „Staatsanzeiger" piše, da so Poljaci po vsem Poznanjskem pripravljeni za vpor; da poljski ščuvdji ljudi izpodbadajo; da se ne more za gotovo zvedeti, kje in kako se vojuje; da ni mogoče niti vojske pošiljati, kamor bi trebalo, niti povsod braniti vpornikom čez mejo; naj se torej zbere več vojske, da se mir zagotovi. Bavarska. „Pressew piše, da bavarska in badenska vlada se vpirati prusko-ruskej zvezi, ker bi Nemcem bila nevarna. Grška. Najbrže stopi med vladajoče tudi mladi Grivas; njegova stranka bi najraja hotela republiko. — „Presse" piše, da so zalezli skrivno družbo, osnovano v korist bavarske dinastije. Policija neki da je preis-kavala hišo bavarskega konzula Bernaua, pri kterem je dobila vse zarotnike zapisane; Bernau da je bil uže dobil iz Bavarskega 800.000 drahem. Njega in še nekaj druzih so zaprli. Narodni zbor je dovolil 6 miljonov na posodo vzeti, in sklenil, da vojska in narodna straža še enkrat priseže. VMe-scnii in Lakonii se pripravljajo za vpor. Vojskovod Hahn je neki izvoljen za poveljnika narodne straže. Amerika. List „Newyork Times" pravi, da vlada, ako bi se južna država utegnila pripoznati, bode to umela, kakor da bi se napovedala vojna. Loterij«*! 7. marca 1863. Dunaj: O, 58, 3, 33, 30. Gradec: 58, 69, 2», 63. Dunajska borza 7. marca 1§G3. Državni papir. Denar Blago Denar Blago Denar Blago Denar Blago Bankne akcije . . . 808.00 810.00 Tem. Slav..... 74.25 74.75 Kneza Win