V.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroèa se pod naslovom
^Koroški Slovenec",
Klagenfurt, ViVtringer-Ring 26/1.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: PoL in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26/1.
Ust
z£t polittico, gospodarstvo In prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 10.008
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.
Posamezna številka 1000 kran
Leto IV.
Dunaj, 3. decembra 1924.
Št. 49.
Hinavčlna.
l isto se mora našim nemškim sosedom pustiti, zviti so kakor star lisjak. Ko se pritožujemo, da nimamo svojih slovenskih šol, da se nameščajo po župnijah, kjer je do zdaj neo-porekano nadvladal slovenski živelj, duhovniki, ki sploh ne znajo nič slovenski, ali se bojo kedaj na prižnici spregovoriti slovensko besedo, tedaj zatrobi nemška trobenta v svet laž, da mi zatiramo Nemce, ker se na slovenskih farah ne pridiguje nemški! ,.Bauernzeitung“, Šumijev Ust, poroča svetu, da je na Koroškem 80 far, kjer slovenska duhovščina jemlje Nemcem njihove pravice ter z vsemi pripomočki za-branjuje nemškemu jeziku vstop v cerkev!
Ne vemo, kaj pomeni Nemcem beseda pravica? Bržkone vse, kar oni zahtevajo v imenu svoje pesti. V naših slovenskih farah ni bilo nikjer in nikoli rednih nemških pridig, kakor v nemških farah, recimo v Špitalu, nikoli ni bilo slovenske. Slovenci v cerkvi nismo nič spreminjali, spreminja'! ste le vi, sosedje, in še spreminjate ter pravite, da je vaša pravica! V naših slovenskih krajih sploh ni Nemcev, razim uradnikov in učiteljev, in kjer jih je, imajo od nekdaj svojo obilno mero pravice: v Velikovcu so Nemci in tu nikdar ni bilo slovenskih pridig. Noben župnik se ni upal slovensko besedo spraviti na lečo, četudi je tudi tu poslušalec Slovenec iz okolice. Naši ljudje v Št. Jakobu ob cesti zastonj prosijo za slovenske pridige župnika, ki slovenski zna, a je ljudem odgovoril, da jim ustreči ne more. Politična stranka mu je prepovedala! V Vetrinju je slovensko ljudstvo prosilo, naj se župnik ozira nanje, tudi zastonj. Ko se je zadnjič vršil misijon, se je nemški pridigovalo klonem, ker Slovenci niso Prišli, nemške pridige poslušat. Nemški župnik v prazni cerkvi, ljudstvo pa dozoreva ne za nemško krščansko-socijalno stranko, marveč za verske nasprotnike. Šumijev list potem
PODLISTEK
Kovač Franc:
Sveti Miklavž.
Nenavadna živahnost in vesela razposajenost sta vrveli med otroci, ko sem na dan sv. Miklavža stopil v prvi razred. Žarečih oči so otroci razkazovali drug drugemu igrače, jedli cukerčke in piškote, kar jim je po noči prinesel njihov nebeški prijatelj. Lepo mirno sedeti in pazljivo poslušati, a pod klopjo imeti zapeljive sladkarije ,to je za otroško dušo neznosno premagovanje. Pritajeno, skrivaj, da bi jaz ne opazil, je ta in oni stegnil roko pod klop in nesel v usta. Celo Zofka, ki v šoli vedno pazljivo posluša in vse zna, se je skrivaj oblizovala s cu-kerčki.
,.Ah, Zofka, ali si pozabila, da v šoli ne smeš jesti, da moraš lepo paziti ?“
Lepi, modri očesci se nedolžno vpro v me: ..Saj ne bom nič več.“
..Kati pa ti je prinesel Miklavž, povej mi!“ V eni sapi našteje vse, kar more zanimati nedolžnega otroka. Tudi drugi so hiteli pripovedovati in naštevati, kaj vse jim je prinesel sveti Miklavž.
Imče „pribiti‘\ da Nemci in „Windische“, ki riso slovenske stranke, to je slavni „Bauern-bund", ne marajo poslušati besede božje iz ust duhovnika, ki ne pozna miru in sprave, marveč vse sovraži, kar je nemško in se bori proti vsemu, kar prihaja od Nemcev.
Noben Slovenec Nemcev ne sovraži tako, kakor Nemci sovražijo nas! Ali temu ni dokaz, da tam, kjer ima nemška stranka oblast, kakor v Celovcu, ne nameste nobenega Slovenca; pri vsakem nameščenju se naglaša, da mora bit; prosilec nemške narodnosti! To je nemška ljubezen! Mi jo umemo drugače. A proti nemški korupciji se bomo naprej borili ter rotili naše ljudstvo, naj se teh prijateljev varuje. Borili se bomo proti nemškemu časopisju, vkoiikor je brezversko in nam sovražno. Vsa ta heimat-dienstova kultura je gniloba, njen sad so pijanci, kmetje na dražbi, zanikerni posli, pokvarjena šolska mladina! Proti temu se bomo branili do zadnjega. Debela laž je, da bi „hei-mattreue41 ljudje hodili v cerkev, ko bi imeli nemškega duhovnika. Naj se Nemci spomnijo pisma, ki ga je pisal Nemec, g. župnik na Žili I amprecht, v „Karntner Tagblatt“! „Bauern-zeitung“ se sklicuje na evharistični shod v Dobrli vasi. „Kako so bili ljudje veseli, ko je prišel nemški duhovnik!“ Kje neki pa je ta Dobrla vas, da ljudje še niso videli nemškega duhovnika? Če tam slovenska duhovščina ne utegne, saj je tam nemški menih. Ni bilo slišati, da bi bili ljudje kedaj patra Gregorja prosili pridige. Saj bi jo jim rad napravil. Da so Nemci prišli na evharistični shod, ni čudež: le ti ljudje niso luteranci, domačini so, ki jih je grda brezverska agitacija odvrnila od cerkve, ki bi pa radi zopet šli v cerkev, če bi hotel Šumijev list včasih jih malo spomniti na to k-ščansko dolžnost. A do zdaj ta list ljudem še nikdar ni prigovarjal, da naj hodijo k maši in pridigi. Sicer pa je ta prepir za nemške pridige popolnoma nepotreben. Kjerkoli se najde par
Pavla pa priskaklja tja k mizi, k meni v lepih novih čevljih.
.,Meni je pa čevlje prinesel.41
Moral sem se čuditi in občudovati ter hvaliti njene nove čevlje.
Bližal se je že konec ure, ko se odpro vrata in v razred priropota mali Hanzek, ves zasopel in rudeč od mraza, na vsaki strani je imel v žepu zatlačeno debelo jabolko.
„Kaj pa ti. da šele sedaj v šolo prideš?“
„Mama so šele sedaj kavo skuhali.44
„Kaj pa imaš v žepih?44
..Miklavž je prinesel.44
Tam v drugi klopi pa začne Lenci obupno jokati. Debele solze mu kar v potoku kapajo po debelih licih.
„Kaj pa je, Lenci?44
Nič odgovora, krčevit jok mu brani, da ne more odgovoriti.
..Vstani in povej, kaj je! Ali si bolan?44
Šele po dolgem prigovarjanju odgovori s težavo v presledkih:
..Cukrejc mi je eden pojedel.44
„Ni res, sam jih je snedel,44 se vtakne vmes njegov sosed Mihi, ki je imel najbrže slabo vest.
Nisem dalje preiskoval, kam so izginili Lencijevi cukrcji. Ali naj mar igram ulogo kriminalnega policaja?
Nemcev, ki žele pridige, jim bo vsak duhovnik na Slovenskem takoj ustregel, ako se zglase ne v „Bauernzeitung“, marveč v župnišču. A vam Nemcem ni za nemško pridigo:	Ko je
Šader blagoslavljal nemško šolo v Podrožčici, niste prišli poslušat pridigo, marveč demonstrirat zoper Slovence, in poslušalci niso bili domačini, marveč Nemci iz Celovca. Dajte poklicati tistega gospoda še enkrat, peščica ljudi se bo zbrala, naj pride tretjič, pa bo pridigo-val skalam, kakor isti slepi menih, o katerem govori legenda. Vam okrog Bauernbunda ni za to, da se pridiguje nemški, marveč, da izpodrinete slovensko besedo božjo. Neki nemški verniki javkajo v doslej lutrovski „Bau-ernzeitungi44, da pobirajo podpise, da hodijo vse pote, vse zastonj! Na vloge se jim ne odgovarja, njihovih odposlaništev se ne sprejema in konečno groze: ..Klicali bomo v svet: Ne narodnim Slovencem, marveč Koroški zvestim Nemcem in „vindiš“ ljudem se krši pravica!44 V kateri neumni svet neki nameravajo lete naše koroške verne duše trobiti svojo bolest? Ljubi sosedje, ali mislite, da je ves svet slaboumen kakor vi? Kakor le ta koroška sodrga, le ic naše amfibije, ne ptič ne miš, ne riba, ne meso. ne kmet ne gospod, tip brezznačajnega človeka.
Seja deželnega kulturnega sveta dne 2o. novembra 1924
Preds. Supersberg poroča o posvetovanju predsednikov kmet. korporacij. Na Zgornje- in Nižjeavstrijskem odklanjajo kmetje plačevanje davka na posle (48.000 K za hlapca). Pri nas se je pa ta davek pobiral in plačeval. Vladi se je dovolilo zvišanje dohodninskega davka pod pogojem, da se davek na posle ne pobira.
Davčna oblast potem hoče dnevno
Tevži, priden učenec revnih starišev vzdigne roko in hoče nekaj povedati.
„Kaj bi rad, Tevži?44
„Zakaj pa Miklavž samo bogatim prinese, revnim pa nič?“
Osupnilo me je to vprašanje. Kaj naj odgovorim otrokom? Obmolknil sem, nisem vedel na to odgovoriti.
„Jaz sem tudi molil k Miklavžu vsak dan in vsako nedeljo sem šel v cerkev, pa mi je prinesel samo kvoce in jabolka, bogatim pa čevlje in obleko.44
„Meni tudi samo kvoce.44
„Meni tudi samo to, meni tudi...“
„Meni pa nove čevlje,44 pravi samoljubno Pavla in pomoli nožico z ličnim, rumenim čeveljčkom iz klopi.
Kaj naj jim odgovorim? Otroci so me spravili v zadrego. Miklavž tudi ni nič več demokratičen in pravičen kot nekdaj, ko je nosil samo pridnim. Tudi otroci kljub svoji preprostosti dobro čutijo socijalni razloček.
„Kaj pa ti, ali je tebi tudi kaj Miklavž prinesel?44 vprašam slednjič še kuštranega Mirte-ja, ki že tretje leto sedi v prvem razredu, tam v zadnji klopi.
„Nič, saj so le mama.44
Mirte torej je rešil težavno vprašanje.
hrano p o s 1 a. ki se je do zdaj cenila na
20.000	K, višje ceniti, da more ljudi višje obdačiti. Kulturni svet proti temu ugovarja, ker se n. pr. mleko v planinskih dolinah ne more tako ceniti, kakor v mestu, sicer je pa cena 20.000 K itak primerna temu, kar se poslu more dati.
Poljedelsko ministrstvo piše deželni vladi, da se bo kuljurni svet samo do 31. jul. 1925 imel za postavno zastopstvo kmetov, ker v njem niso vsi kmetje obvezno zastopani. Predlog za kmetijsko zbornico je gotov, treba le da ga deželni zbor sprejme. Sicer pa se je kulturni svet sestavil na podlagi deželne postave in zato vlada ne more trditi, da ne bi bil postavno zastopstvo.
Lovska postava.
Tajnik dr. Sfotter poroča o nameravani premembi lovske postave: Predlog se vrne odseku v ponovno razpravo, ker se ne ozira na potrebno spremembo določil, ki se tičejo lovske odškodnine. (Op. ur.: Ker je ta stvar tolikega pomena, bi bilo želeti, da naši posestniki. ki čestokrat trpe lovsko škodo, svoje želje javijo pol. društvu. Kar se bo zdaj sklenilo, bo podlaga novi postavi in ostane daljšo vrsto let v veljavi.)
Kmetijsko knjigovodstvo.
Povodom določevanja carine se je videlo, kako potrebujemo pravilnega kmetijskega knjigovodstva, da se zamore dokazati, kako je kmetijstvo ali aktivno ali pasivno. V drugi vrsti je knjigovodstvo potrebno, da se posestnik izogne krivičnemu obdačevanju. Da se kmetje pouče v knjigovodstvu, bode kulturni svet prirejal kurze. Uvedel se bo „Lauerjev“ sistem, ki se bolj kakor dosedanje knjigovodstvo ozira na tisto, kar se je doma porabilo in užilo. Zlasti je to potrebno tam, kjer je s kmetijo združena kaka obrt, žaga mlin in dr. Treba je vedeti, kaj nese kmetija, ne kaj posestvo sploh.
Od novega leta naprej se bo izdajal dvakrat na mesec tržni list za kmete, ki ima namen v prvi vrsti poročati cene plemenske živine.
Agrarne oblasti.
Na posvetovanju predsednikov kmetijskih korporacij sc je vršila tudi razprava o agrarnih oblastih. Pred vojno je bil pri vsakem okrajnem glavarstvu okrajni agrarni komisar, ki je nadzoroval agrarične operacije (delitev ali zamenjavanje skupnih pašnikov, gozdov i. dr.). Zdaj so se uredile služnosti (servituti, pravice do paše, drv), prišla je nova postava o planinskih pašnikih, da se je delokrog agrarne oblasti zelo razširil. L. 1920 so se upostavili agrarni uradi: okrajni, deželni, vrhovni agrarni urad. V planinskih deželah so lastninske pravice tako zamotane, da je ta oblast kar nujno potrebna, sicer bi morali vsi prizadeti k advokatom in nastalo bi nebroj pravd. Nastale so pa težkoče med agrarnimi uradniki, med inženerji in juristi. Treba je določiti, kdo urad vodi ter je zanj odgovoren. Predlaga se: Povsod se naj nastavi krajevni komisar, temu se pridajo tehnični uradniki in juristi. Naj se tudi poskrbi za strokovno izobrazbo uradniškega naraščaja. Zabranijo naj se tudi nepotrebni rekurzi.
Gaggi (Vetrinj) želi, da se kmetom v teh uradih da ravnotežje z uradniki, sploh naj bi se agrarne oblasti volile.
Msgr. Po d gor c: Seve naj se kmetom da primerno zastopstvo, a voliti oblast ni pametno. Ne spravljajmo s takimi volitvami med ljudi novega nemira. Ako bi se kedaj uradniki volili, potem ne bo več noben izvajal postav proti tistim, ki so ga volili. Tako se zdaj dela rta Dunaju.
H POLITIČNI PREGLED B
Finančni program nove vlade. Finančni minister dr. Ahrer je razvil svoj finančni program. Nova vlada bo nadaljevala politiko dr. Seipla in storila vse, da ohrani stabiliteto krone. Nova vlada predvideva nov zakon o znižanju državnega uradništva, finančno pogodbo z deželami in končno izravnanje vseh spornih vprašanj, ki so obstojale med zvezo in deželami. S socialno demokratsko opozicijo se vrše
trenutno pogajanja, da bi opozicija zavzela čimbolj zmerno stališče napram novi vladi. Pričakovati je, da bo iz tega vzroka vojni minister Vaugoin odstopil, ker ga socialni demo-kratje nočejo imeti.
K vladni krizi je pisalo »Jutro": Avstrijska uprava je organizirana skrajno neekonomično. Vzdrževanje zveznega in deželnega uradniškega aparata stane vsote, ki niso v nobenem skladu z dohodki. Zato je Društvo narodov pri zadnjih ženevskih pogajanjih zahtevala od avstrijske vlade upravno reformo in novo ureditev finančnega odnošaja med zvezo in deželami. Že pri prvih pogajanjih meseca oktobra so zastopniki dežel pokazali prav malo volje podpirati vlado v njenih naporih za varčevanje in so prihajali na dan z najdalekosnež-nejšimi federalističnimi in podeželskimi težnjami. Spopad je dozorel že tako daleč, da se je več dežel s krščansko-socijaluo večino bavilo z mislijo, da tožijo zvezno vlado in finančnega ministra dr. Kienbòcka pri ustavnem sodišču radi odtegovanja deleža od državnih dohodkov. Dr. Seiplov prihod je pomenil začetek sanacije Avstrije, bližnja prihodnost bo pokazala, če ne pomeni njegov padec polom ozdrav-stvenih prizadevanj in oživljenje pangerman-ske agitacije za združitev z Nemčijo.
Avstrija, Ko so dosegli železničarji izpolnitev svojih zahtev, so dobili tudi drugi večjo korajžo. Tako so prišli učitelji z zahtevo po višjih plačah, državni uradniki pa hočejo nabavni prispevek v obliki enomesečne plače. Finančni minister je odločno proti temu, ker požrejo uradniki itak 69 odstotkov vseh izdatkov in ker bi bilo za nabavni prispevek potrebnih 445 milijard, za kar pa ni kritja. — Dne 9. t. m. se vrši volitev zveznega predsednika. Vladne stranke kandidirajo dosedanjega zveznega predsednika dr. Hainischa, socijalisti pa dunajskega župana dr. Seitza. Finančni it: proračunski odbor razpravlja o proračunu za leto 1925. Poročevalec je omenil, da se stalež kriminalnih uradnikov ni zmanjšal. Ravno tukaj bi bila redukcija najbolj potrebna. Posebno na Koroškem jih imamo preveč, vsaj nimajo drugega dela kot vohuniti za iredentisti, ki jih ni, in nagajati nacijonalnim Slovencem.
Pred razcepitvijo v Radičevi stranki Že
večkrat so prodrle v svet vesti, da niso vsi poslanci njegove stranke zadovoljni z Radičevo dernagoško politiko in da se njegova stranka razkraja. Proti tem poslancem je postopal Radič brezobzirno: izključil jih je kratkomalo iz stranke. Sedaj mu je začel njegov uskok Vinko Lovrekovič, ki snuje novo stranko z istim programom, delati zgago. Nova stranka se imenuje »Hrvatska seljačka stranka". To gibanje označajo nekateri politični krogi za zdrav pojav v političnem življenju Hrvatske.
Komunistična zarota v Češkoslovaški. Policija je odkrila obsežno komunistično zaroto, katere vezi vodijo tudi v Avstrijo, ter je prosila Češkoslovaška avstrijske oblasti za podporo pri preiskavi. Središče zarote je bil Dunaj, Praga za Češko, Bratislava za Slovaško in Užhorod za Karpatsko Rusijo. Doslej je bilo aretiranih 27 oseb. Pri hišnih preiskavah se je našlo mnogo obtežilnega materijala kakor tajna povelja, navodila za razstrelitev vojašnic, razstrelilne snovi itd. Ves materija! je bil vtihotapljen preko meje.
Pred volitvami v Nemčiji. Obiležje dosedanje volilne borbe v Nemčiji je velik mir in ravnotežje duhov. Na eni strani so volilci zelo mirni, na drugi strani pa tudi stranke mirujejo ter odlagajo največje napore za zadnji čas boja. Iz zelo mirne volilne dobe se da sklepati, da bodo volitve ekstremne ali skrajne stranke obsodile in da bodo tako zelo oslabljeni skrajni nacionalisti in komunisti. Pričakovati je, da sc bodo izdatno okrepile stranke sredine in sicer socialisti, centrum in demokrati. Neki pariški listi delajo volilne prognoze ter računajo, da bodo izgubili skrajni nemški nacijonalisti 30, ostali nacijonalisti 10, komunisti pa do 20 mandatov. Od teh izgub bi pridobili demokrati 10, socialisti pa 30 mandatov. Na vsak način bodeta pa centrum in ljudska stranka obdržali svoj položaj in bo prišla na vlado zopet stara koalicija, sestavljena iz centruma, demokratov in socialistov. Volitve se vršijo 7. decembra in je 25 strank priglasilo svoje kandidatne liste.
Premirje v Maroku. Med španskim operativnim štabom v Maroku fn med Abd-el-Kri-mom je prišlo do sporazuma radi premirja, za katerega so zaprosili Španci, da svoje čete lahko umaknejo do demarkacijske črte, katero je naznačil Abd-el-Krim. Pogodbo o premirju bo podpisal tudi Primo de Rivera, čim se španske čete na novi demarkacijski črti utrde. S tem je faktično zaključen poraz španskega im-perijalizma v Afriki: nova črta, kamor se španske čete umaknejo, leži komaj par kilometrov od obale. Bil je že zadnji čas, da so Španci pristali na Abd-el-Krimove zahteve, ker je njihovim posadkam v notranjosti Rifa pretila nevarnost, da bi se morale udati vsled pomanjkanja živil, ker je bila vsaka zveza že davno pretrgana in so zadnje čase dovažali živila edino še z aeroplani.
Atentat na Angleže v Egiptu. Na vrhovnega poveljnika angleških čet v Egiptu, generala Lee Starka, je bil dne 19. novembra izvršen atentat. General se- je peljal v Kairi v vojno ministrstvo. Ko je njegov avto vozil mimo skupine ljudi, je padlo več strelov, ki so ranili generala, njegovega pobočnika in šoferja. General je dobil strel v želodec ter je ranam podlegel. Atentatorji so pobegnili. Napad so pripravili in izvedli očividno egiptovski nacijonalisti. Angleška vlada je poslala egiptovski ultimat, na katerega je morala odgovoriti v teku 24 ur. Angleška vlada zahteva primerno zadoščenje in odškodnino v višini pol mili jona liber šterlingov, prepoved političnih manifestacij in odpoklic egiptovskih oficirjev ter vojnih enot iz Sudana. Vlada je sprejela zahtevo po odškodnini, a odklonila druge zahteve, ker posegajo v notranjo uredbo države. Ker egiptovska vlada ni ugodila vsem angleškim zahtevam, je poslala Angleška nov ultimat, v katerem pravi, da bo sama poskrbela izpolnitev zahtev, ako se ne ugodi. Vsled tega je mi nistrski predsednik Zaglul paša odstopil in vlado je prevzel Zi var paša. Angleški general Allemby ima neomejena pooblastila. Več vojnih ladij je na poti v Egipt in angleške čete se združujejo. Da se prepreči vojna, je Zivar paša priporočal sprejem stavljenih pogojev. Egiptovska vlada je že odpoklicala iz Sudana oficirje in vojaščino, poleg tega pa poslala protest Društvu narodov, ki ga je vzelo na znanje. Angleško delavstvo protestira proti brutalnemu nastopanju angleške vlade. Ker egiptovska vlada popušča, je upati, da se bo spor diploma-tičnim potom poravnal.
B DOMAČE NOVICE II
Sodalitas ss. Cordis ima v Celovcu svoj sestanek kvaterni četrtek.
Brezposelna podpora se poviša. Pododbor odbora za socijalne zadeve je po daljši razpravi sklenil, da se zviša brezposelna podpora delavcem 8. plačilnega razreda nižja plača na
16.000	K na dan, višja plača neoženjenim na 21.000, oženjenim z enim otrokom na 22.000. z dvema otrokoma na 23.000, s tremi in več otroci na 24.000 K;U. plačilnega razreda nižja plača 18.000 K, višja plača 23.000, 24.000,
25.000	in 26.000 K. Za brezirosehie podpore prispevajo občine 4% in zveza 12%. Povišica znaša za neoženjene 10% . za oženjene z otroci 12,5 odstotkov.
Iz beljaške okolice. Prav iskreno gratuli-lamo Valentinu Tschernutu, pd. mlademu Markoviču, da je tako nenavadno srečno odnesel svoje zdrave pete iz beljaške sodnije. Kakor je še vsem znano, je imenovani dne 16. septembra pri ladji na Baškem jezeru streljal na kleparskega delavca Kristijana Stòfflerja tako dolgo, da je mrtev obležal. Vsak bi mislil, da pride ta krvava tragedija in žalostni prizor pred poroto, pa ne. Nenadno se je vršila obravnava v Beljaku 19. novembra t. 1. Tukaj se mu je prisodilo 6 reci šest — tednov ječe in še to le ivogojno na dve leti. Krivec se je zagovarjal s tem, da je sprožil svoj revolver v silobranu. Mi koroški Slovenci si želimo samo to, da bi tudi naši ljudje v enakem slučaju, ako v naglici ali hudi jezi kaj zagrešijo, našli tako dobrohotne in usmiljene sodnike.
Iz spodnjega Roža. Ko so štrajkali železničarji, se tukaj nikdo ni brigal za to, da bi bil
obstog države v nevarnosti. Veliko nevarnejši dan za obstoj naše republike je bila menda nedelja dne 23. novembra. Nekdo je prinesel vest, da pride zborovat v Šmarjeto v Rožu dež. posl. '■tosp. Poljanec. Takoj je bil cel heimattreu Rož na nogah, da brani domovino pred tem nevarnim človekom. Zbobnali so skupaj največje pretepače spodnj. Roža ter se pripeljali iz Borovelj celo s tovornim avtomobilom. In kaj je bilo? Trdnjava Šmarjeta je bila čisto mirna in sovražnika -— nikjer. Iskali so gosp. Poljanca in slov. zborovalce do večera in šele potem so zvedeli, da jih je nekdo pošteno „potegiiil“. Vrnili so se toraj brez opravka zopet proti domu. Najbolj zanimivo je pa to, da v Borovljah nikdo ni vedel povedati po kaj da so bili v Smarjeti.
Šmarjeta v Rožu. Bili smo vedno mnenja, da so orgeši za to tukaj, da skrbijo za red v naši državi. Sedaj pa so jasno pokazali, da so pravzaprav le za to, da hodijo za pretepi, liobro nam je še v spominu, kako so prihrumeli ti kulturnosci k nam leta 1923, ko je zboroval tukaj gosp. Poljanec. Oboroženi s palicami in koli so prišli kot pretepači na pretep. V nedeljo dne 23. nov. je bila tukaj razširjana vest, da pride k Ibovčniku na Freibach zborovat dež. posl. gosp. Poljanec. Takoj je bil cel spodnji Rož na nogah. V Borovljah je pobiral podpise za udeležence Heimatschutz, ki so se peljali, okoli 30 po številu, s tov. avtomobilom v Šmarjeto. Pretepače se je vabilo pod pretvezo, da zborujejo tu iredentisti in da se mora shod na vsak način razbiti. Tudi šmarješka nemškuta-tija je zbobnala skupaj vse, celo 16—171etni iakini so jim prišli prav. Kogar na drug način niso mogli dobiti, so povabili na lov, katerega so v to svrho aranžirali, da niso razpolagali •samo s koli, ampak tudi s puškami. Slovenskega shoda seveda ni bilo in tudi gosp. poslanec je bil daleč od Šmarjete. Kljub temu so orgeši preiskali pri Ibovčniku vse prostore — celo stranišče — misleč, da najdejo tam kakega Srba! Stikali so tudi pri pd. Jančiču in Piskerniku. V svoji onemogli jezi so sc spravili in znosili nad gostilničarjem. Pripravljeni so bili ludi neki tuji pretepači, ki so grozili, da pokoljejo vsakega Čuša z nožom. Kaj bi bilo, ko bi se shod v resnici vršil? Prišlo bi gotovo do poboja in čisto gotovo je, da bi se reklo, Slovenci so to zakrivili. Ali si naši ..domovini zvesti" tako predstavljajo svobodo v republiki? Li mislijo, da se bo še vedno tako ropalo kot leta 1919? Prištevate se k inteligenčni stranki, a pokazali ste, da ste prave barabe.
Brnca. V nedeljo 16. listopada je bil sklican tukaj protestni shod proti neznosnim davkom, ki se nalagajo kmečkemu ljudstvu. Govoril je naš deželni poslanec, gospod župnik Vinko Poljanec, ki je v dvournem jedrnatem govoru opisal neznosnost sedanjih davčnih bremen. Konštatiral je obstoj čez dvajset davčnih vrst. V taki davčni mnogoličnosti se pri nas niti advokati ne spoznajo več, kaj šele navaden de-želan, katerega privede premišljevanje davčnih naredb oziroma odredb prej do blaznosti kot do jasnosti. Marsikateri predmet je mnogokrat-»emu obdačenju podvržen. Osobito kmet takih bremen ne prenese več. Zato je protestni shod naravnost potreben, ki naj bo glasen opomin pristojnim faktorjem, da je že preveč davkov. Ginljivo poročilo o „Mcškovi“ slavnosti v Ptuju, na kateri je g. govornik zastopal koroške Slovence, in izraženi pozdravi župnika Meška, so napravli med poslušalci veselo razpoloženje m globok vtis. Železničarskemu štrajku .gosp. poslanec tudi ni prizanesel. Očrtal je ga kot znak prevzetnosti, kot vsak štrajk v naši revni državi. Taka štrajkarija privede državo lahko do propada. Končno je bila sprejeta sle deča resolucija: Dne 16. novembra 1924 na Brnel pri „Gobrnu“ zbrani davkoplačevalci odločno protestirajo moti neznosnim zahtevam davčnih oblasti in prosijo v interesu svojega gospodarskega obstanka, da se zahteve davčnih oblasti zmanjšajo."
Podravlje. (SOletnica mežnarjeva.) Z ministriranjem vred služi naš Moti, g. P. Fuger, že več kot 50 let cerkvi. Zato mu je fara v nedeljo dne 16. listopada priredila v cerkvi pred božjo službo malo zahvalno slavnost. Cerkev je bila okusno s cvetlicami in zelenjem okinčana, nad vratml je bila v vencu Številka 50, raz stolpa
pa je plapolala papeževa zastava. Med zvenenjem zvonov sta privedla cerkvena ključarja z vaškimi dečki slavljenca v cerkev. Pridiga je očrtala njegovo življenje, povdarjajoč nauk iz tega življenja: Nastavljenec, delavec, posel, služabnik bodi vesten, štedljiv, veren, zmeren, zvest in vstrajaj v svoji službi in dobro ti bo! Cerkev je demokratična (ljudska), ker se ravna po geslu apostola Pavla „Cast, komur čast!", če je tudi slavljenec priprostega stanu. Nato so Mamičev Fric ter Vospernikova Olga in Čila gladko deklamirali primerno častilko. Združen skočidolski in dravski cerkveni zbor je potem gromovito zapel voščilnico: „Naglo minejo nam dnevi". Vse je strme poslušalo. Nato je župnik imenom svojim in vse bivše farne duhovščine častital starčku ter mu v pismu izročil čestitke vseh duhovnikov domačinov kakor tudi škofov pohvalni dekret z blagoslovom, ki se je že prej na prižnici prebral v obeh jezikih. Castitala sta tudi ključarja imenom fa-lanov, nakar je bila peta sv. maša, pri kateri je češčenec osemdesetletnik kljub zelo pozni uri prejel tudi sv. obhajilo. To je bil dan, ki ga je gospod naredil. Pevcem in vsem mnogobroj-nim. došlecem se je končno prisrčno zahvalil jubilantov sin Peter. Kar so jubilantu pri mizi v gostilni Vospernik nato zapeli pevci, mu kličemo tudi mi: „Na mnoga, mnoga še leta!"
Bilčovs. (Požar.) Pri pd. Ivovniku na So-draževi je dne 19. novembra zvečer ob Vil. uri izbruhnil strašen požar, ki je vpepelil hišo in vsa gospodarska poslopja. V ognju je ostalo nad 10 svinj, nad 30 ovac, 2 telet, stroji itd. Škoda se ceni na 500 milijonov. Zavarovan je pa bil posestnik samo za 30 milijonov. Kako je izbruhnil požar, ni znano. Goreti je začelo v škednju. Zares, nesreča nikoli ne miruje. Zatorej kmetje zavarujte se zadostno!
Hum. (Rožek.) „Tudi na Humu morata dva zvona peti, so rekli Toman ter začeli zbirati darove. Cez dober teden so že peljali nov zvonček iz doline na humški hrib. Kako je veselo pozvanjal že 400 let stari zvonček iz hum-ške cerkvice svojemu mlademu bratu! Na vseh svetih pa so vreli od vseh strani ljudje na Hum. Župnik iz Št. Jakoba so razložili množicam v prisrčnih besedah službo posvečenih zvonov in nato zvonček posvetili. Botri so mu bili Otovčeva in Fugerjeva mati, Toman in Urbanc. Kako je bil lepo okinčan od naših deklet, kako prisrčno pozdravljen od družic in s petjem vpeljan v sveti poklic! Zvesti humški mežnar Mešnjak pa je že težko čakal, da z o-betna pozvoni v celi Rož in vento ljudstvo pokliče v veselih in težkih dnevih na Hum.
Pot gor na Hum ima mnogo težav, pa saj se oddahneš če si jo prestal.
Tako tudi trnjeva pot do nebes pa le hodi jo, hodi vesel boš zares.
Popoldne Je pa zbrana družba uživala skrivnosti, ki sta jih Fugerjeva Lojzka in Očejava Nanej na Fugerjevem domu skuhale in spekle. Bilo je res prijetno!
Lipa pod Vrbo. (Zvonovi.) Vse župnije v naši okolici že imajo zvonove, le Lipa jih še ni imela. Pa zdaj jih ima take in še lepše kot prej, bronaste, vlite pri zvonarni Szabó v Gradcu. Veliki tehta 1487, drugi 580, tretji 360 in četrti 160 kg. Na dan blagoslavljanja, dne 9. listopada, se je zbrala velika množica ljudi iz fare in o-kclicc: došlo je 8 duhovnikov. Ob petnajstih je bil blagoslov, nato slovenska in nemška pridiga, nakar so preč. g. dekan Fritz ob asistenci duhovnikov blagoslovili zvonove. Dve deklici ste nato ena slovensko, druga nemško lepo prednašali dve deklamaciji. Landbundpevci so končno dobro zapeli ^osiDas ist ■der Tag des Herrn!" a pri marsikaterem se je na izgovarjavi besed poznalo, da rodopi ni Nemec, ampak Slovenec. Naj bi bili zapeli tudi prelepo „Zvo-nikarjevo". Zasluga na lepih zvonovih gre vsem dobrotnikom v in izven fare, zvonskemu odboru, najbolj pa g. župniku in vsem nabira-teljem milodarov, vsem botrom in družicam. Zvonovi so stali okoli 120 milijonov. V zvonik jin je potegnil gratis domači tesarski mojster g Ulbing. In zdaj poio na vse strani — da
se čudijo vsi ljudi. In ljudje pravijo: „V Lipi imajo — nové zvoné ki se slišijo — čez tri goré." Zvonovi, pojte lepo pri vratih v Rož, vaš glas naj se zliva zlasti ob nedeljah z vsemi vašimi brati v okolici mogočen, stoterozvočen „Te Deum".
Bilčovs. Tukajšnji posestnik in gostilničar Avgust Safran, pd. Pomoč, ki je bil 4 leta vjet v Rusiji in je po svoji vrnitvi prevzel gospodarstvo, nam je pokazal, da se s treznim in prevdarnim razmišljanjem, s pridnim delom, s pogumom in podjetnostjo, da marsikaj napraviti. Začel je z izkoriščanjem vodne sile, napravil si je lastno električno luč, gospodarske stroje na pogon z elektriko, predelal mlin na pogon s turbino. Za vse je zasnoval načrte sam. Pred par mesci je začel s postavljanjem nove žage. Mnogo ugibanja je bilo, bo li zadosti moči za žago ali ne. A dne 23. XI. je bila nova žaga blagoslovljena, zavrtela so se kolesa in danes žaga prav izvrstno funkcijonira. Mnogo je s tem Bilčovsu in okolici pomagano, ker na vse strani smo imeli daleč na žago ali pa pota taka, da skoraj ni za voziti. Posestniku žage p av iz srca čestitamo, da je svoj načrt tako izborno izpeljal. Želimo, da bi žagal Bogu na čast in Bilčovščanom v korist.
Rikarja vas. (Poroka.) Poročil se je g. Rupie Jurij, pd. Kovač, z gdč. Križman Anico iz Nagelč. Mlademu paru želimo obilo sreče!
Šmarjeta v Rožu. (Poroke.) Človeku ni dobro samemu biti, si je mislil Boltijev Bogomir in si je poiskal družico v osebi Hriberniko-vc Nežike. Tudi pri Boštehm so rabili mladega gospodarja. Zato se je Boštlnova Katri poročila z Jergovim Petrom. Mladi Rožar iz Galicije pa nam je odpeljal Žumrovo Lojziko. Vrlim narodnim parom kličemo: Na mnogo srečnih let!
Sele. Lepo starost je dosegel Ogris Primož, katerega smo v četrtek 27. nov. pokopali. Rojen je bil leta 1836, torej je bil sedaj že v 89. letu. Udeležil se je vojne na Laškem 1. 1866 in je dobival zato majhno pokojnino. Naj počiva v miru!
H DRUŠTVENI VESTNIK 9
Sele. (Igra.) Dekliška Marijina družba priredi na praznik 8. dec. po svititi maši ob 8. uri pri Mazeju igro „Roka božja", popoldne po cerkveni slovesnosti pa sestanek v družbeni sobi. Prijatelji in prijateljice od blizu in daleč iskreno povabljeni.
(gj GOSPODARSKI VESTNIK d
Kmečki sian v Jugoslaviji
Jugoslavija je agrarna, poljedelska država, to se pravi, da se večina njenih državljanov peča z obdelovanjem zemlje in z živinorejo. Vlada se v polni meri tega tudi zaveda in malo kje se toliko stori za kmeta kot ravno v Jugoslaviji. Saj je znano, kako majhne davke plačujejo kmetje. V Jugoslaviji pravijo: kmet s svojimi žulji komaj sebe preživi, zato tudi ni pravično, da bi se jemalo od njega velike davke. Tovarnarji (fabrikantje) in trgovci, ti hjtro delajo denar, zato naj pa tudi za državno kašo veliko prispevajo.
Nasprotno pa vlada ve, da je kmet tisti, ki drž}’.vse pokonci, če on odreče, vse lakote pomre, gato ga pa tudi podpirajo, kjer se le da. Vlada je ^ izdelala zakonski načrt, po katerem bodo kmetje dobivali po ceni posojila od držav#.. Saj vemo, kako, kmeta ravno oderuške obresti najbolj tarejo, s to postavo bo pa rešeiir sgojih neusmiljenih izžemalcev.
Še to je treba omeniti, da se je vršil 20. prejšnjega meseca sadni sejem v Ljubljani. Slovenski kmetje, v dobrih letinah pridelajo toliko sadja, da ne vedo kam ž njim. Največja škoda se jim je delala, ker niso imeli trgovskih zvez z drugimi državami, kamor bi lahko z dobičkom prodajali svoje sadje. Temu naj odpo-more vsakoletni sadni sejem, na katerem bodo imeli kmetje priliko sadje razstavljati in prodajati. Na letošnjem sadnem sejmu je bilo razstavljenih 395 vrst različnega sadja; samih vzorcev je bilo 10.000 kg. Razstavljale! so bili zelo zadovoljni z uspehom tega sadnega sejma.
Stanje živinoreje. Po štetju z dne 7. marca t. 1. so našteli v Avstriji 2,162.936 goved. 1,472.923 prašičev, 382.200 koz, 597.408 ovc ter 282.484 konj.
Hidroelektrične naprave. Po uradnih cenitvah znaša razpoložljiva energija vode v Avstriji pri nizkem vodnem stanju približno 1,7 milijona konjskih sil. Od tega se že izbrablja
230.000	konjskih sil, ravnokar pa se grade naprave za izrabljanje še 65.000 konjskih sil. Izrabiti se da še torej približno 1,4 milijona konjskih sil pri nizki vodi, kar odgovarja letni storitvi od 2,5—3,8 milijona konjskih sil. Zgrajene vodoelektrične naprave nadomeščajo porabo približno 300.000 ton najboljšega črnega premoga.
Nemška zunanja trgovina. V mesecu septembru t. 1. je znašal uvoz v Nemčijo 623 mili-tonov zlatih mark, izvoz pa 564 milijonov. Iz teh podatkov je razvidna pasivnost za mesec september t. 1. v znesku 59 milijonov zlatih mark, med tem ko je bila bilanca zunanje trgovine za avgust t. 1. aktivna za 116 milijonov zlatih mark.
Naraščanje konkurzov v Italiji. V prvih 8 mesecih t. 1. je bilo v Italiji prijavljenih 4967 konkurzov napram 3553 v isti dobi lanskega leta. V prvih 8 mesecih 1. 1922. jih je bilo 2182, v 1. 1921. 996 in v letu 1920. 406.
Tržne cene v Velikovcu dne 26. XI. 1924. Živina: voli 10—14.000, krave 10—15.000,'ovce 8—11.000, svinje 18 20.000 K za 1 kg žive teže: svinje zaklane 27—29.000 K kg. Žito: pšenica 4300 4400, rž 4000—4200, ječmen 4200, oves 3200, koruza suha 4500, proso 3200 kron za 1 kg.
Borza. Dunaj, 2. XII. 1924. Dinar 1020 K, dolar 70.310 K, lira 3020 K, nemška goldmarka 16.600 K, čsl. krona 2115 K, pol. zlaty 13.530 K.
B RAZNE VESTI m
Kako skrbi Jugoslavija za manjšine. V
Ljubljani je na Vrtači 4razredna manjšinska šola za Nemce. V prvem razredu je 16 otrok, v drugem 12, v tretjem 9, v četrtem pa 15, skupaj torej 52 otrok, ki jih poučujejo 4 učiteljice in en katehet, ki imajo mesečno približno 10.000 dinarjev plače. Pa so Nemci v Slovéniji še kljub temu brez manjšinskih pravic, koroški Slovenci pa jih imamo.
Glad in kuga v Rusiji. V stavropolskem o-kraju vlada glad, 1,200.000 ljudi je prizade-tih. li gladu je prišla še kuga, takozvana črna smrt, ki je zahtevala že 3000 žrtev. Prebival-rlvo se za zdravniške odredbe ne briga, zahte-va pa nakup živil. Vojaki, ki so okolico zaprli, so vsled bojazni pred kugo pobegnili.
Nemške grozovitosti v svetovni vojni. Pred vojaškim sodiščem v Nancyju na Francoskem se je nedavno vršila velika obravnava proti nemškim oficirjem, ki so v svetovni vojni opustošili francosko mestece Gerbeviller in morili tamošnje prebivalstvo. Nemci so vas zasedb 14. avgusta 1914. Komaj so vdrli notri, so oficirji zapovedali vojakom, da iz hiš izvlečejo, kogar najdejo živega, nato pa naj hiše požgo. Posebno nečloveško sta postopala lajt-uanta Schrader in Heusen. Odvedla sta deset prebivalcev na pokopališče in jih postrelila. Polkovnik Mucke, ki je polku poveljevali pa je sam delil vojakom vžigalice, da so 'požigali hiše. Morilo se je grozovito. Tekom dveh ur je bilo ustreljenih 80 nedolžnih in golorokih prebivilcev, med njimi tudi starčki, žene in otroci. Zgorelo pa je 398 hiš, le par jih je ostalo. Zaradi tega divjaškega početja je zdaj vojaško sodišče v Nancyju obsodilo' na smrt vse glavne krivce, in sicer dva generala, dva polkovnika, dva stotnika in dva poročnika, ki so s svojimi zapovedmi povzročili zločinstva. Smrtna obsodba pa se seveda ne more izvršiti, ker se obsojeni oficirji nahajajo v Nemčiji in bodo gotovo toliko previdni, da se ne prikažejo francoskim oblastem ...
Dunaj. Naš rojak g. Tonček Piskernik, domu v Zel. Kapli, je 26. novembra t. 1. z izbornim uspehom napravil diplomski izpit na trgovski visoki šoli (Export-Akademie) na Dunaju. Mlademu rojaku iskreno častitamo k zaključku njegovih študij!	>>
Sprememba bančnih kondicij v Avstriji. Zveza avstrijskih tank in bankirjev objavlja: Dunajske banke so se z ozirom na znižanje diskonta odločile znižati obrestno mero za vloge na dnevno odpoved na 10 odstotkov, za 1 mesec vezane vloge na 11 odstotkov, za 2 meseca, vezane vloge na 12 odstotkov, za tri meesce vezane vloge na 13 odstotkov z veljavnostjo od 6. novembra t. 1. naprej.
Prevoz blaga skozi Avstrijo. V prvi polovici t. 1. je znašal prevoz blaga skozi našo državo 13 milijonov met. stotov napram 13.2 milij. met. stotov v prvi polovici leta 1923. Največ se prevažajo les, šota in premog. Količina teh prevoženih predmetov je dosegla lani v prvi polovici leta 6.6 milijonov met. stotov, v prvih šestih mesecih t. 1. pa samo 1.8 milijonov met. stotov. Iz Češkoslovaške se je izvozilo skozi Avstrijo v prvi polovici t. I. 3,4, iz Italije 2.6, iz Ogrske 1.3, iz Nemčije 1.1 in iz Jugoslavije 1.13 milijona met. stotov. Na drugi strani pa se je prevozilo v prvih mesecih t. 1. v Češkoslovaško 4 milijona met. stotov.
Prebiva'stvo sveta. V poslednjih 50 letih se je število prebivalstva v kulturnih deželah močno izpremenilo. Pred 50 leti je bila Francoska s svojimi 38 milijoni prebivalci najbolj obljudena dežela zapadite Evrope, Nemčija je štela 37, Velika Britanija 30 in severnoameriške Zedinjene države 36 milijonov prebivalcev. Kakor kaže najnovejša statistika, ima danes Francoska 39 milijonov, Nemčija 64 ter Velika Britanija 49 milijonov prebivalcev. Prebivalstvo Zedinjenih držav je pa v tem času naraslo na 110 milijonov. Prebivalstvo vsega sveta se ceni na 1800 milijonov, od katerih odpade na Evropo 500, na Azijo 900, na vso Ameriko 200, na Afriko 150 in na Avstralijo z otoki Tihega oceana vred na približno 7 milijonov.
Umetno pridobivanje zlata. Pred par mesci so 'poročali listi, da se je posrečilo nemškemu profesorju Mietheju napraviti na umeten način zlato iz živega srebra, da pa ta iznajdba nima nobenega praktičnega pomena ker so stroški pridobivanja preveliki. Sedaj pa beremo v pariških listih, da je newyčrški profesor Shaldon način pridobivanja tako izboljšal, da bi lahko v par mesecih napravil dosti zlata za plačilo vseh nemških reparacijskih stroškov. To bi seveda spremenilo ves denarni sistem vseh člržav.
Sobice ugaša? Letošnje poletje je imelo kaj neprijazno vreme. Skoraj ni bilo dne, ko bi ne deževalo ali bilo za poletne dni nenavadno hladno. Nam se zdi, ko da poletja sploh nismo imeli. Julij in avgust sta bila prav po aprilsko nestanovitna. Meteorologi trde, da je k poglavitnim vzrokom letošnje poletne mizerije treba šteti tudi dejstvo, da je toplotna moč solnčnih žarkov padla od 1. 1922 pod povprečno črto, kar pomeni, da nam solnce daje manj toplote kot jo je dajalo preje. Silneje pa greje koncem poletja in v zgodnji jeseni. Vremenski preroki pravijo, da so poletja že cd I. 1775, vedno bolj hladna, dočim zime postajajo toplejše. Tako milih zim kot jih imamo zadnja leta, poprej v našem podnebju nismo poznali. Ta pojav je baje v zvezi z rzpremembami na solncu. Znano je, da je solnce oromna krogla (D4 milijonkrat večja od zemlje), ki pa sestoji iz tekoče snovi, podobne lavi, katero tudi naši vulkani včasih izbruhajo iz zemeljskega trebuha. Kakor se je nekoč ohladila zemlja in se je na njeni skorji začelo razvijati življenje od drobnega črva do človeškega genija, tako se tudi solnce počasi ohlajuje. čez milijone let bo na solncu začela nastajati skorja. Gotovo je, da se že danes pojavljajo na solncu prva znamenja procesa, ki bo trajal neštete milijone let in pripravljal konec materi zemji, katera bo brez sobica zmrznila v vsemirju. Če bo šlo tako dalje, bo vreme vedno bolj šegavo. Kar se poletja tiče, zatrjujejo učeni vremenski preroki, da prihodnje leto ne bo nič bojše.
Ženltovanje v Vojvodini. Novosadska „Za-stava“ piše:	„V Temčzinu je bila nedavno
svatba, kakor ie še v Bački ne pomnijo niti najbolj razkošni Švabi. Josef Miiller je dal svojo hčerko Rozo za ženo sinu Franca Fischerja. Za ženitovanje so kuhali in pekli tri dni pred poroko. Veseli gostje so »spravili pod streho":
2 svinji, 2 teleti. 180 kokoši, 20 rac, 10 gosi, 32 tort, 3000 slaščic, 25 litrov desertnega in 650 litrov namiznega vina. Ženitovanje je trajalo 3 dni.
Motorno kolo
znamka „N. S. D.“, dva cilindra, 4 konjske ' sile, dobro ohranjeno se vsled bolezni
proda ali zamenja za les.
144	Naslov : Foderlach štev. 27.
Tovarniška zaloga usnja
Julijus Blass
Celovec, Novi trg štev. 4
ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože.
V PROSTORI ZA TRGOVINO
z mešanim blagom v Šmihelu nad Pliberkom številka 3 se dajo od 15. decembra ali 1. januarja 1925 vsled družinskih razmer v najem. Trgovina je slara in lik farne cerkve. Vse po-drobnosli se izvedo pri
Ivanu Tonicu
v Šmihelu nad Pliberkom
141
Društvo slovenskih diletantov v Borovljah.
Vabilo
na
Miklavžev večer
ki se vrši v nedeljo, dne 7. decembra t. 1. v dvorani „pri Cingelcu" v Glinjah s sledečim sporedom :
1.	Nastop društvenih pevcov.
2.	Dve veseli igri.
3.	Nastop Miklavža, nagovor in razdelitev daril.
Začetek točno ob 3. uri popoldne.
Prireditev se vrši ob vsakom vremenu. Vstopnina 7000, 5000, 4000 in 3000 K. Darila za Miklavža sprejema gostilničarka pri Cingeteli.
Prijatelji poštene zabave, pridite vsi !
143	Odbor.
Zahvala.
Vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili na zadnji poli najinega preljubljenega brata, gospoda
Jožef (Iranka
p. d. Zablaiana v Apačah
se najsrčnejše zahvaljujeva. Najlepša hvala osobito č. gg. župniku ]. Rudlnu in L. Božiču ter apaškim pevcem za tolažilne besede na grobu pokojnega in lepo ubrano pelje.
Encelna vès, 27. novembra 1924.
Marija Urank.
pd. Petrej 145
Ivan Urank,
pd. Kavh.
Lastnik : Pol. in *osp. društvo za Slovence na KOro&kem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky josip, cypograf, Dunaj, X» Etten-reichgaase 9. — Tlaka Lidova tiskarna Ant MachAt in druiba, (za tisk odgovoren Jos. ZinkovskjD, Danai, V.. Margaretenolatz 7.