ftie Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio - Oglasi v tem listu so ; uspešni J^JME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) NOVEMBER 30, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 282 edem tisoč le i in sto tisoč letalcev! Ve zračna bojna sila Sov-Mske Rusije, najmočnej-®a 111 največja na svetu, Pripravljena prekri-1 nemške in japonske 0sv°jevalne načrte. __ vječeslav Mo-JrjevPredsednik sveta korai-al1' kakor ga pogosto i-fei J 10 v inozemstvu, sovjet-] Jreedmi;ier' Je v soboto pouda-ijsk ^elegati osmega vse-u-kongresa, da današnja Jvrj nemško ljudstvo, j ■!je , ,pa nJene današnje vodi- j roti s' 0bračaj° pohlepne oči; iti TY,°Vjetski uniji, proti bo-i» . "Nacijski vodite- lj6 deJal Molotov, "so po-naziv 'modernih °v. Oni slone na barbar-,]0\^tosti. Ti fašisti uni-: (Ho» . Uro in propagirajo ' i pfg 6 rasne teorije. Njiho-j % nganjanje Židov je v očit-Hijem 'Protju z našim spošto- naroda> ki nam 3e itil g Marksa." Nato je opo-! °vražnike Sovjetske uni-jj^J^ikar ne sanjajo, da bo ivj§ti 2 Rusijo lahak, kajti j ^ b°do imeli v najkrajšem ijnilf jpravl3enih sedem tisoč ^feka in sto tisoč letal-: «la . da je Rusija po- in najsilnejša i v Slla na svetu. ' , ^tiškP a v Ve? arzavice so dobile na ii •last 'I nasvet, da se brigajo \ e zadeve in da drže fa- • ^ svojih duri. ^ Krh-°V?m ^ nastoPU ge" ^ Sov r > pomožni načel- i •ki; ,^tske zračne sile, ki je i %čijt ® bodo letala nacijske ''' u ..kdaj ogrožala Sovjet- . % P°tem gorje jim! ( W Gltl bomo pognali nad Scii VSe naše bojne stroje! * U pravi, da bo imela 70 0d!Cev v bližnji bodočno- ,J 'lieii jatno' da jih bo" 'M J na0nianj sto tisoč. In Sin etla fantastična ideja." ^ 6 ? de,ia1' da ima Nem6i" \ 0 7 tisoč bojnih letal, Nslta ima se(iem tisoč. S it vje deJak ima 2,500 Sja.2 Ue države 2,700 in S žr- Glavna moč sovt Shi sile sest°ji Nije "Zveza za vo-ino: , 'et0s in obrambo sama i \ deželi osem tisoč >jeS.ih Pilotov", je izja-j zračni poveljnik. V> poročilo je dalo S j, bolj vojni značaj. V iNki gres sklenil zvišati j11 ^ j ^ "boroževalni prora-V0tW odstotkov. Zuna-S\ poar Maksim Litvinov je Juob/emčiji in Japonski ;%0 do'žil, da sta sklenili sPk°Sodbo za napad na « ''"jar °r° vs' govorniki so : (r^ff. je Sovjetska Ru-H av'jena odbiti vsak ^ bojimo zračnega v" Je kapitalističnih dr-,HVoZjavil Krhipin. "Mi i-Jo iastno mogočno C'jtevv Sil°' ki je kvalita" V^eis in P° morali naj-itna Zračna sila na sve-\{>ki sto in sto novih A ln^rej0 420 kilometrov z zadovoljstvom V da so naši zračni itl možje vsak čas na akcijo. Hlapec Jernej je privabil? v S.N.D. tisoč ljudi! r To je bil nesporen dokaz, da naši ljudje v resnici želijo doumeti in dojeti Ivana Cankarja in njegov evangeliji. Igra je bila sijajno podana in občinstvo ji je sledilo z občudovanja vredno pozornostjo. -». AKJV^ VVA& » i klbXV 1J.1U1 U i/JilU ti, da je bil malce skeptičen pre-; tekli teden, ko je pisal pozive na našo javnost, da pride poslušat "Hlapca Jerneja". Nemara je Tone Jankovič prevelik opti- j mist? si je mislil. Jankovič jej namreč ves čas trdil, da bomo i-meli prav za gotovo veliko udeležbo. Dvomi niso bili čisto brez po- i dlage. Res, da se je zadnjič v' Collinwoodu pokazalo, da se je j naš napredni tabor navdušil za i idejo Cankarjeve ustanove in da ! ji je ponudil mogočno oporo, res pa je tudi, da se je strupena propaganda proti temi živemu i spomeniku, s katerim nameravamo počastiti spomin največ-1 jega sina slovenske zemlje Can- j karja, od tedaj podvojila, potro-jila in podesetorila. In človek si misli: Nemara pa ta strup vpliva, učinkuje, mori . . . Ko pa sem včeraj popoldne 15 minut pred 3. uro stopil v vežo Narodnega doma, so se moji dvomi v hipu razpršili: v dvorani sem videl že lepo število' ljudi in nadaljni posetniki so! trumoma prihajali. "Jankovič je : imel prav!" sem vzkliknil pri sebi in v grlu me je kar malce sti- : snilo. " i'' Kako tudi ne ? Uprizoritev j1 "Hlapca Jerneja" ni bila navadna prireditev, bila je nekaj izredno važnega, saj je imela po- i kazati, ali se naš človek želi spo- i ?nati s Cankarjem in dojeti nje- ■ gov veliki evangelij, zajet v i Hlapcu Jerneju, ali ne. Pokazati j se je imelo, ali se naš delavec | želi spoznati z neutrudnim is- j kalcem pravice Jernejem, bratom vseh, ki se upirajo krivi-j: ci. . i' Naš napredni živelj je to ve- i liko skušnjo sijajno prestal. Ko se je dvignil zastor, je bilo v j1 dvorani solidnih tisoč ljudi. (In jaz ne štejem tako, kakor naši I sosedje, da bi k vsakim sto dejanskim posetnikom dodal še sto nevidnih posetnikov . . . ) Pet sto več, kakor sem jih bil upal i videti! I i Prireditev je otvoril režiser Vatro J. Grill, ki je govoril o Cankarju-umetniku in borcu za lepoto in pravico. Nato je govoril veteran mnogih bojev Frank Somrak, ki je v kratkem, jedrnatem govoru razložil pomen Cankarjeve ustanove ter pozval navzoče, da podpro to pomembno j akcijo. Potem je nastopil še i Slavoj Trošt, jugoslovanski iz-seljeniški komisar v New Yor-ku, ki je govoril o Cankarju kot človeku. Še hip, in uzrli smo Hlapca Jerneja. Pisati obširno o igri sami, ne morem—manjka mi časa in prostora. Pribiti pa moram, da je bila igrana v splošnem sijajno. Avgust Komar je igral Jerneja tako imenitno, da ga bolje sko-ro ne bi mogel. Videti je bilo, da jc popolnoma pozabil, da je bil—Avgust Komar. Bil je samo Hlapec Jernej, katerega so po krivici pognali po svetu in ki je neutrudno iskal pravico od Poncija do Pilata. Njegovi soigralci (Frank Plut, Gustav Šepetauc, Frank Klemenčič, Vatro Grill, Jože Šeme, Frank Za-, krajšek, F. J. Terbižan, Frank j Oglar, Louis Kaferle, Josephine (Dalje na 2. strani) t: —---- KLEPETAJOČA BOLE- ZEN i3 MEMPHIS, Tenn. — Pred 1 dvema tednoma so privedli v j neko tukajšnjo bolnišnico štiri- ( ietnega Emmie Wilsona, kate- 1 rega je napadla neka čudna bo- ' lezen, ki ga sili, da neprestano 1 , govori, čeblja ali klepeta o I j vsem, kar mu pride na misel. 1 Molči samo tedaj, kadar mu * : dajo omamila. Čudna bolezen f ;ga je že tako zdelala, da je že čisto oslabel in izgubil polovico £ teže. Zdravniki si ne vedo raz- 1 ložiti tega čudnega bolezenske- c ka pojava. 1 ______I Protisuženjski zakon i je kršil r i: JONESBORO, Ark. — Zvezno g sodišče je prisodilo dve leti za- y pora in denarno kazen $3,500 ^ Paulu D. Peacherju, mestnemu g maršalu v bližnjem mestecu a Earle, ker je bil spoznan za kri-vega, da je kršil protisuženski zakon iz 1. 1866. Peacher je tekom stavke obiralcev bombaža v zadnjem maju aretiral o-sem črncL-v, ki so bili poteirr:-obsojeni vsak na 30 dni zapora, tekom tega časa pa so mo- r rali čistiti svet, ki ga je bil ^ vzel Peacher v najem od krajev-nega šolskega odbora. Sodna Q akcija proti Peacherju je bila v posledica preiskave, ki jo je ^ uvedel zvezni justični department, ko je Liga za civilne svo-bodščine protestirala proti brutalnemu postopanju z najem- „ ninskimi farmarji na bombaž- t nih poljih v vzhodnem Arkan- ^ sasu. Porota je sicer priporo- t čila sodniku Martineauu, naj ^ obtoženca kaznuje samo z glo- o bo, toda je sodnik ni hotel po- ® slušati. Odpuščen zaradi politike c Mestni javnonapravni direk- c tor Frank O. Wallene je odpu- z stil iz mestne službe uradnika s Chesterja J. Kocha, češ, da je: s svojimi političnimi aktivnostmi kršil določbe za civilne u-službence v mestnem čarterju. y Koch je aktiven v celi vrsti re-publikanskih političnih organi-1 c zacij v Clevelandu. Svojo služ-i1; bo ie dobil za časa bivšega žu- c m . ; V pana Harrvja L. Davisa. Njegovo odslovitev je zahteval Mayo Fesler, direktor Citizens lige, ki pravi, da je to "več . kot zaslužil." ... i V cvetu mladosti f Umrla je v cvetu mladosti,: j stara 14 let, Dorothy Kutnar, , ! hči Antona in Ane Kutnar, (ma- j, iterino dekliško ime je bilo Coš). , Njen oče je doma iz vasi Vrh, i( fara Žužemberk. Rajna je bole- i ( hala 6 mesecev, bila je članica, l mladinskega oddelka društva sv. Antona Pad. Zapušča poleg staršev brata Rajmunda in sestro , Margaret. Pogreb se bo vršil v sredo ob 9. uri v cerkev sv. Vi- j , j da iz pogrebnega zavoda A. Gr-[ dine in Sinov. 1 Doma iz bolnišnice S Svetkovo ambulanco se je j ■ pripeljala iz Glenville bolnišnice 1 : Mrs. Frances Kromer, hči za-! 'Ikoncev Bačar, 665 E. 160 St. j Prijateljice jo lahko obiščejo. ! Nova revolta v Južni. Ameriki — Del vojaštva v glavnem mestu Ekvadorja se je uprl diktatorju Paezu; radi- j kalni elementi so na stra- š ni upornikov. i --j r QUITO, Ekvador: - V sobo-,i to so zaregljale v Quitu puške in j Y zagrmeli topovi, ko-se je del ar- š made, kateremu so""se pridruži-li radikalni delavci jn del polici- t je, uprl proti diktatorju Federi-is cu Paezu. šest časti \kov Calde-ronskega topniškegk polka, ki In rodi revclto, je bil^ Ustreljenih, i k ko so skušali prisil vojake k k pokorščini. Uporniki so posta- g rili topove na trg Teatro Sucre š ter začeli deliti pušl^e med civili- E ste, ki so se jim pridružili. d Uporniki so zaspdli telefon- v 3ko centralo in govferi se, da so i p .ijeli notranjega miaistra in na- a zelnika policijskega preiskoval-j n aega biroja AureMo Bayasa.id Diktator Paez je ostal v pred-Iti sedniški palači ter. j izdal pove- ji je, da se revolto zaduši. Revol-. š; ;a je videti omejeni na glavno i j< nesto republike. Paez je bil mi- I i lister javnih del v kabinetu biv- j ši iega provizoričnega predsedni- p ia Antonia Ponsa.s naslednika h Dregnanega predsednika Vela-;ca, 26. septembra J935 pa ga je n irmada potisnila ng,diktatorski d stolček. i | s] Kultura p . .. ..v.W d "KANAR&K1" ! ci Seja staršev mladinskega zbo- | k: a "Kanarčki" se vrši mesto v' z orek 1. decembra, v pondeijek,' k decembra ob 8. uri zvečer. — Jtarši, v vašem interesu do va- j n ■ih otrok je potrebna vaša na-; b> 'zočnost! — Odbor. jc * * * g "ŠKRJ ANČKI" z, Starši mladinskega zbora | v, 'Škrjančki" so prošeni, da se go-! n ovo udeleže prihodnje seje, ka-1 cj era je letna. Imamo več važnih j C( ;očk na dnevnem redu, kakor jožično prireditev, spojeno z i-: cj ;ro " Povodni mož" ter volitev; ^ ;dbora za leto 1937. ^ Seja se vrši v navadnih pro-štorih Slov. Društ. Doma na Re-iher Ave. v sredo 2. decembra) r( ;b pol osmi uri zvečer. Ne po-; n :abite priti vsi, da ukrenemo kaj i stvarnega. — Odbor. n r; Seja sam. "Zarje" V sredo 2. decembra ob 8. uri zvečer se vrši seja "Sam. Zarje" / navadnih prostorih v S. N. D. Sedaj je čas, kdor hoče postati j ;lan Sam. "Zarje". Bodite toč- k ii. — F. Bradach, preds. n Žalostna vest p Tony Chrtalich, 5901 Prosser č Ave., je prejel iz stare domovi-:^, ne žalostno vest, da mu je u-1 p mrl 11. novembra v vasi Ostrog ; c fara št. Jernej oče v starosti 85 let. Zapušča ženo in sedem o-trok, 3 sinove in 3 hčere v domovini in enega sina v Cievelan- j * du. Ranjki je leta 1900 prišel v ! \ Girard in 1903 se je preselil vi® Milwaukee Wis., odkoder se je''1 vrnil v domovino leta 1905. i Govorniki iz Španije ( V torek dne 8. decembra bodo j -govorili v baptistovski cerkvi j ( na E. 18. in Euclid ave. Isabela:' de Palencia, Rev. Fr. Louis Sa-1 rasola in Marcelino Domingo. Govorili bodo o Španiji in civilni j; vojni na masnem shodu, ki se bo j: vršil pod pokroviteljstvom Se- j: vero-ameriškega odbora za po- i i moč španski demokraciji. Javni apel za pomoč braniteljem demokracije v Španiji Najbrutalnejšo revolucijo, kar jih pozna zgodovina so začeli španski fašisti, z dovoljenjem in podporo Hitlerja in Mussoli-nija, za uničenje španske demokratične vlade. Na njeno mesto hočejo postaviti krvoločno fašistično diktaturo, katera bi pahnila španske delavce in kmete v popolno telesno in duševno sužnost. Fašistična brutalnost v Špa-liji se vleče že peti mesec in ni-*akšnega znaka ni, da, bo v kratkem končana. V začetku je izgledalo, da je ta boj zadeva španskega ljudstva samega. Danes je pa že vsakemu znano, la revolucija v Španiji ni zadela samo španskega ljudstva, pač : >a, ali bo svetu vladal fašizem : ill demokracija. Z zmago fašiz-1 na v Španiji pridejo na vrsto Iruge države, ter splošen fašis-;ičen napad na Sovjetsko Rusi-o. V drugem slučaju, če zmaga spanska ljudska vlada s pomoč- 0 svetovnega proletarijata in) jubiteljev demokracije, bo fa-j lizem pričel razpadati, se bo iričelo boljše poglavje za de-avstvo celega sveta. V gornji važni zadevi je bila! ia zadnji seji Clevelandske fe- i leracije SNPJ predložena in i prejeta resolucija, ki apelira na i "1. odbor SNPJ, da prične z ak-ijo za zbiranje prostovoljnih ! irispevkov v korist braniteljev lernokracije v Španiji. Federa-ija je izvolila v ta namen odbcr, :i naj uredi vse potrebno, da se ; akcijo v clevelandskem o-;rožju v kratkem prične. V ta namen se sklicuje sesta-Lek v sredo 2. decembra, ki se so vršil v S. N. Domu na St.; illair Ave., v starem poslopju. Zborovanje se prične ob 7:30 večer. Na ta sestanek se vabi 'se one, ki ste na en ali drugi Lačin voljni pomagati, da bo ak-ija v pomoč španskim delav-em in njih družinam uspešna, z poročil je razvidno, da. otro- 1 španskih borcev prosijo kru-la, matere ga jim ne morejo lati, treba jim je obleke, ranjenem zdravil in druge pomoči. Hitler, Mussolini in svetovna •eakcija nudijo vsakojako po-j noč svojim fašističnim prista-; iem v Španiji. Dolžnost svetov-legap roletarijata je, da podpi-■a svoje tovariše, v tem slučaju1 (Dalje na 2. str.) Seja Prog. Slovenk V torek 1. decembra se bo vr-sila seja Progresivnih Slovenk,! irožek št. 1, v prostorih čital-lice Delavskega doma na Wa-| ;erloo Rd. Volilo se bo odbor za ■ orihodnje leto, podani bodo ra-;uni zadnje zabave in članice sij Dodo lahko ogledale posteljno pregrinjalo, ki ga delajo članice odseka. Po seji bo zabava. V bolnišnico V petek popoldne je bil s Svet-; kovo ambulanco • odpeljan v j Glenville bolnišnico Frank Dušo, 1259 E. 172 St. Ko se je na Zahvalni dan poročila Albina Baraga z Ottom Zimmerma-nom, se je prehladila tako hudo da je dobila pljučnico in včeraj je bila odpeljana s Svetkovo ambulanco iz doma na 1237 E. 172 St., v Women's bolnišnico. Vest o bratu Mrs. Frances Zakrajšek, rojena v občini Velike Lašče, se naj zglasi v uradu Enakopravnosti, kjer dobi nekaj informacije o njenem bratu Josipu, ki je umrl v Durango, Colorado. Hrbtenica rebelne ofenzive se lomi Vladne čete prodirajo proti Burgosu, sedežu fašistične junte in vlada je prepričana, da bo obvarovala Madrid pred fašisti. As-turski rudarji v Oviedu so izvojevali nove uspehe. Inozemske protifašistične legije so važen faktor pri obrambi Madrida. ZADNJE VESTI MADRID, 30. nov. — Med tem, ko se bitka za Madrid nadaljuje, so na potu .nova ojače-nja za vladne čete in Madridčani se otresa.jo strahu pred fašisti. Pričakuje se, da bo danes pri-I spela v mesto tretja legija inozemskih protifašistov, več tisoč! izvežbanih mož. Poroča se tudi, da je na potu v Madrid oddelek par tisoč Mavrov, katere je re-krutirala v Afriki špausko-nia-jroška družba, da se.bodo borili proti Francovim Mavrom (klin s klinom!) Vladne čete vzlic deževja nadaljujejo z ofenzivo na vseh bojiščih, zlasti proti Bur- \ i gosu, v Asturiji, pri Siguenzi, ■ i severovzhodno od Madrida in pri ' Toledu. Čete, katerim poveljuje I gen. Kleber, so odbile danes dva ' huda rebelna napada. Položaj se za vlado na celi črti stalno iz- ' boljšuje. * ^ ...... " ' ■'■■'-i^liiimhiirifvjii MADRID, 29. nov. — špan- : ska vlada je danes izjavila, da je < hrbtenica fašistične ofenzivi : proti Madridu zlomljena in da ' so vladne čete že začele prodi-,rati proti Burgosu, kjer se na- ' ' haja sedež fašistične junte gc- ] nerala Francisca Franca. Vlad- i ne čete so začele danes napada- i i ti rebele pri Burgosu, v Ovieclu i in pri Talavera de la Reinu na i; jugozapadnem bojišču. Poročila i iz Gijona javljajo, da so čete i i ;asturskih rudarjev, ki so izvojo- i: vale vrsto uspehov zadnje dni, i i pripravljene začeti novo ofenzi- i jvo proti provinčnemu glavnemu i mestu ob Biskajskem zalivu. Vladne čete so odbile rebel ni poskus, da prodro v provinco i i Guadalajara severovzhodno o:l Madrida ter jim iztrgale pet va-si. j. Vlada je prepričana, da se bo|( ' njenim silam posrečilo obvaro- j vati glavno mesto pred fašisti. Če se bo to zgodilo, bo treba i. priznati nemajhno zaslugo za to ; legijam inozemskih protifaši-istov,'žrtev fašističnih režimov, ki so jih pregnali z domače grude v tujino. Ti ljudje, med kate-; ! rimi je najti Italijane, Nemce, ■ Poljake in Avstrijce, smrtno so -, vražijo fašizem v vsaki formi. » Njihovo sovraštvo pa je bilo da ■ pred kratkim impotentno—niso mu mogli dati izraza, odduška. Ko pa je v Španiji izbruhnila civilna vojna, so uzrli priložnost, "Ida se maščujejo nad zaklenim sovražnikom. Mussolini in Hitler sta takcj 1 ob začetku civilne vojne poka- i 1 zala, da jima je mnogo do tega, " da fašisti v Španiji zmagajo. Be-1 ] guncem pred fašističnimi reži-J mi je postalo jasno, da bo faši-* i zem v Španiji doživel nov triumf ter postal še bolj aroganten, ali pa poraz, ki bo pomenil začetek njegovega konca. In so se odlo->- i čili, da. store vse, kar bo v nji-e i hovih močeh, da pripomorejo do - j slednjega — do poraza fašizma -1 v Španiji. e I Ko je bila sila v Madridu največja, ko je rebelni general Franco že določal uro vkoraka-nja v Madrid, so prispele na madridsko bojišče legije teh mrkih, neizprosnih sovražnikov fašizma — ljudje različnega političnega prepričanja, katere druži ena sama silna vez: sovraštvo do fašizma — in bojna sreča se je obrnila: fašistični naval je bil ustavljen in Madrid je postal trdi oreh, ob katerem se je začela krhati fašistična moč. Te legije so sestavljene iz ljudi, ki pripadajo najrazličnejšim poklicem: časnikarji in delavci, zdravniki in bivši vojaki, pisatelji in obrtniki in trgovci se bore z ramo ob rami proti skupnemu sovražniku, fašizmu. Bore se na španskih tleh, toda njihov boj je naperjen proti fašističnim režimom domačih dežel, proti Mussoliniju in Hitlerju. Med njimi je tudi okrog 20 Američanov in štirje Kanadčani in mnogo Francozov, ki smatrajo, da. bi fašistična zmaga v Španiji resno ogrožala francosko demokracijo, vsled česar so priskočili na pomoč ljudski vladi. Eden izmed voditeljev teh sovražnikov fašizma je Avstrijec po rojstvu in naturaliziran Kanadčan — general Kleber, ki danes poveljuje madridski severni fronti. Kleber je privedel svojo legijo v Madrid, ko je prevladovalo mnenje, da je bilo samo še vprašanje časa, kdaj ga bodo fašisti zavzeli. On in njegovi možje — Avstrijci, Angleži, Nemci, Italijani, Poljaki, Mehikanci, Američani itd. — so takoj (Dalje na 2. str.) ROOSEVELT V ARGENTINI BUENOS AIRES, Argentina. — Ameriška bojna križarka In-dianapolis, s katero potuje predsednik Roosevelt v Južno Ameriko, se je včeraj začela bližati Buenos Airesu in naproti ji jc šla flotilja argentinskega bojnega brodovja, ki je pozdravilo visokega gosta z 21 topovskimi streli (vladarski pozdrav). Predsednik bo v Buenos Airesu, glavnem mestu republike Argentine, kjer ga čaka navdušen pozdrav danes popoldne. Jutri bo govoril na otvoritveni seji med-ameriškega mirovnega kongresa. ŽRTEV ZNANOSTI OMAHA, Neb. — Tu je umrl dr. Edward Katskee, ki se je . 'bratil s smrtjo,' da bi dognal, kako neki strup učinkuje na I človeka, a je strup začel hitreje delovati kot je mislil poprej ter ga umoril. Ko je spoznal, da je smrt resnično stopila k njemu, je skušal telefonično poklicati pomoč, kar mu pa ni uspelo, ker mu je bil jezik med tem že popolnoma omrtvel. Tc i so po njegovi smrti razbrali i' I težko čitljivih besed, ki jih ie ; poslednjim naporom s svinčni-• kom napisal na steno svoje so 1 be. STRAN Z. 1 ENAKOPRAVNOST 30. novembra, l'36' "ENAKOPRAVNOST" 1 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PXG. «& I'UB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE—IIEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 za 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu v Kanadi in Mexici ea celo leto ........................................SG-00 «a 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................S4.50 «a 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece, ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 28th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. STO LET AMERIŠKEGA PATENTNEGA SISTEMA Letos je poteklo sto let, odkar je vlada Združenih držav ustanovila patentni urad, ki je igral važno vlogo v razvoju ameriške tehnike in iznajditelj-stva. Zgodovina ameriških patentov je v veliki meri zgodovina izrednega gospodarskega in industrijskega razvoja te dežele tekom zadnjega poldrugega stoletja. Izobilje prirodnega bogastva dežele, njene obširne poljedelske možnosti, ogromna gozdovja in bogati rudniki so gotovo prispevali k hitremu tempu industrijskega razvoja, pogum, energijo in možgane za to delo so dali ljudje vseh narodnosti, ki so ustvarili današnji ameriški narod, vzpodbudo k njih delavnosti in iznajdljivosti pa je dal sistem patentov, ki je o-mogočil, da se je ves narod okoristil od njihovih iznajdb. •¥ * Kongres je vzakonil postavo o patentih na podlagi ustavne določbe, ki ga pooblašča sprejemati zakone za napredek "koristnih umetnosti." Prvi patentni zakon je bil sprejet 1. 1796. Pod izvirnim zakonom je bilo do 1. 1836 izdanih 55 patentov, ko je kongres ustvaril sedanji patentni sistem. Rok veljavnosti patenta je bil določen za 17 lot. Tekom tega roka iznajditelj patenta uživa monopol, ki mu zagotavlja izki j učne pravice za izdelovanje, rabo in prodajo. Po tej dobi postane javna lastnina in sme vsakdo svobodno izdelovati dotični predmet. S tem je ©nemogoče, da bi kaka iznajdba postala "izgubljena umetnost," kakor se je nekoč pogosto dogajalo. Nekatere epohalne iznajdbe so bile napravljene in patentirane že pred patentnim zakonom iz leta 1836. Benjamin Franklin je že 1. 1752 izumil strelovod, kasneje pa je uvedel sloviti Franklinov tiskarski stroj. L. 1786 je John Fitch eksperimentiral s prvim parnikom, in že leta 1794 je Eli Whitney dal Ameriki in svetu svoj "cotton gin," stroj za izločevanje semena iz bombaža, ki je omogočil bombaževino. Robert Fultonov zgodovinski parnik je že leta 1807 napravil svoj zgodovinski izlet po Hudson reki in par let kasneje je John Stevens iznašel dvojne vijake za parnike. John Walker je 1. 1827 izumil moderne vžigalice. Po ustanovitvi patentnega sistema 1. 1836 so hitro sledile iznajdbe, ki so re-volucijonirale način življenja po vsem svetu. Samuel F. Morse je že 1. 1832 iznašel električni brzojav in v istem letu je Saxton uvedel prve elektro-magneticne stroje, iVI. W. Baldwin pa je zgradil svojo prvo lokomotivo. L. 1836 je Samuel Colt patentiral revolver, 1. 1839 je Chas. Goodyear ustvaril novo veliko industrijo, ko je dobil patent za vulkanizacijo gumija. Charles Thurbar je 1. 1843 zgradil pisalni stroj, in 1. 1844 je Morse odposlal prvo brzojavko. Tiskalni stroj na dva cilindra je R. Hoe dal patentirati 1. 1845 in leto kasneje je Elias Howe izumil šivalni stroj. Električna lokomotiva in stroj za izdelovanje ledu sta bila iznaj-dena 1. 1851. V dobi pred Civilno vojno so bile še patentirane sledeče iznajdbe: čevljarski stroj, dvigalo, diamantno vrtalo in razni poljedelski stroji. Med civilno vojno je švedski priseljenec John Erison zgradil prvo oklopnico. , O iznajdbah, ki so bile izumljene in patentirane po zaključku Civilne vojne, bomo poročali drugič. Uredništvo "Enakopravnosti" z ve-_ a v* « X i, a »eljem priobča dopise naročnikov, kar n i* II Ski f I/ a alf 1 1 pa »e pomeni, da se strinja z izjavanl K H I I Iti iK I 1 V/l ri 1 /l * a" tr,litvaml dopisnikov. Uredništvo UliLUlmiU fii I UsJ 1 n. rtu:vnr:x; Kokopisov se ne vrača. It \r~ t* —v -ni—rr—T»—-vi—ii n nt—t*—n-r—v- ti—. i —Tt——t*—tt -h—- >—- t-.—■ —-w-—.— -■- - - — - - -- -- -- -- ---- Po Zahvalnem dnevu ; Cleveland, O. | Na Zahvalni dan je bilo jako lepo vreme v Clevelandu, vse je ^ lepo cvetelo, tudi drevesa, ka- ^ tera nikdar drugače ne poka- ^ žejo svojega cveta, so bila lepo okinčana. Ali veste zakaj? Za-| j to, ker je vsa Amerika slavila gc odkritje spomenikov nesmrtni-; kov Ivana Cankarja in Simona ^ Gregorčiča. Tako je namreč bi- ^ lo zapisano v "A. D." zadnjo ^ sredo. Kot pa je Cleveland ^ Plain Dealer poročal 27. nov. ^ 1936 da se odkritje ni vršilo,'d vsled prebujne narave, a vršil j se je 5-urni program v Grdino- . vi dvorani. Čitala so se pisma J Rev. Franc S. Finžgarja, prija- j b telja pokojnega Cankarja, žu-: . pana "mesta Ljubljane Gregorijs ^ Adlešiča, škofa Gregorija Rož- ^ mana in župana iz Vrhnike Ignaca Hrena. Nadalje se je či- ,p talo tudi kritiko, katero se je v pokojni Cankar posluževal v j svojih spisih, kakortudi S. Gre-gorčičeve poezije. Kaj je bilo j čitano, seveda si vsak lahko v sam misli. Potrebno pa bi bi- ^ lo, da bi se čital odstavek iz Cankarjevega dela "Pohujšanje f v Dolini šentflorjanski." Tam, . kjer pravi francoski konkordat: ^ "Kaj bi dejal tisti, ki je, dasi ni: Ti, ki si, dasi nisi: Ti, ki' . nisi, dasi si: O ta zavozljana' logika, Bog ž njo." I. t. d. Take n odlomke bi se moralo čitati izf Cankarjevih del, kjer jih je vse polno. Potem pa Simon Gre-! gorčičeve poezije: "Pred smr-i tjo, Ob smrti, in Po smrti," v j kateri pravi ob smrti. "Da zna-' te! V rokah vaših vse imate. g Nebesa, pekel, vice! Ako dr- ^ žite se resnice.". Ter še mnogo 1( drugih, katere niso nič manj g pomembne. Toda kdo bo to pre-( čital? Mogoče tisti, kateri išče ^ slave sam zase, ali tisti, kateri je pripravljen, da bi prodal za ^ Judeževe groše vse, še Boga s ^ križa? Gospod, odpusti jim," saj ne vedo, kaj delajo! Amen. | Tvoj Jacok Piku s __I Dr. Slov. Dom, š+ev. t 6 SDZ " Po dolgem četrt stoletju smo dočakali praznik obhajanja 25 d letnice našega društva, Sloven- S ski Dom, št. 6, SDZ. Ob tej z priliki podaja vse članstvo dru- I štva Slovenski Dom svojim u- 0 stanovi tel jem, prvakom, boril- s cem in marljivim delavcem naj- " iskrenejše častitke, ter zahvalo ji za njih trudapolno delo v ko-(k rist društva in naše priljublje- P ne organizacije SDZ. Bratje in s sestre prav uljudno ste vabljeni, n da se gotovo udeležite Jubilje- 2 ne slavnosti našega društva in k sicer v nedeljo 6. decembra v s Slovenskem društvenem domu' na Recher Ave. Pričetek slav-(t< nostnega jubilejnega programa s se prične točno ob 2:30 po polv dne. Zveste člane in članice se s< prosi, da ste gotovo pri pro-' _ gramu. j , Pridite gotovo vi in vaši pri-, jatelji in znanci, da bo slav-: nost toliko bolj povoljna. (Na- j vzoč bo tudi glavni odbor SDZ. p: Obenem praznujemo tudi oblet- T nico in zopetno pridobitev sre- rc brne kupe od zadnje tajniške Vi kampanje, ter morajo vsi člani št. G priznati, da odbor v resni- h ci dela v korist društva, kot tu- ni di za celo našo domačo bratsko d; organizacijo SDZ in se tudi zah- ce valjuje članom in članicam ki pi so pomagali pri naši zadnji taj- m niški kampanji, posebno pa na- ja ši sestri tajnici Miss Marie Se- m me za, njen trud in delo. ; jo Vas zagotovo pričakujemo na p< slavnosti naše 25. letnice in pri D podelitvi častne kupe. m Louis Godec, predsednik Igra in ples Cleveland, O. Pevski in dramski zbor "Sloga" priredi zopet veseloigro, burko v treh dejanjih v nedeljo ine 13. decembra, 1936, v Knausovi dvorani. Začetek igre 3b 3. uri popoldne, zvečer pa ples. Vstopnice v predprodaji 30 samo 25c pri vratih pa 35c. Igra vam bo pokazala dva prefrigana potepuha, ter bo tudi izzvala obilo smeha. Pevski zbor se trudi in žrtvuje, da čimbolj ugodi udeležencem, da s tem pridobimo še več simpatije do našega dramskega in pevskega zbora. Vloge se nahajajo v dobrih rokah, upamo, da bo občinstvo zadovoljno, da, se bodo še nekaj dni potem blejali, da še niso tako modri]® po-tepuhov nikdar videli. oaG>rej preskrbite si vstopnice imopri-peljite svoje prijatelje. Za ples bo igral J. J. "Ljubljana" trio, vesele poskočnice da bo kaj, za lačne in žejne bo dobrega o-krepčila, nič bati, lačni in žejni ne smete iti domov, ker če bi st vam to zgodilo, potem sploh nc bi bila dobra zabava. Torej ne pozabite datuma 13. decembra Pevski zbor vas vabi od blizi in daleč, da nas posetite v obit nem številu. Se še oglasim drugič, do tedaj pa ostanite vsi skupaj zdra vi in veseli, želimo Vam vs( najboljše. K. T HRBTENICA REBELNE O-FENZIVE SE LOMI (Dalje s 1. strani) stopili v akcijo, ne toliko z jeze proti Francovim Maročanom ir legijonarjem kot proti fašizmi sploh. Fašisti so se bahali, da bodo Madridu na Kolumbov dan, 12 oktobra. To je bilo pred sedmi mi tedni. Pred 22 dnevi se je za čel fašistični masni napad n£ Madrid. Položaj vladnih sil se j< od tedaj znatno izboljšal, faši sti pa so čedalje na slabšem In general Kleber pravi, da re beli absolutno ne morejo zmaga ti, razen, ako jim prideta na po moč Hitler in Mussolini s svo jimi četami. Iz Ovieda je prišlo poročilo da so asturski rudarji, ki oble gajo tamkajšnji rebelni garni zon, po ogorčenih pouličnih bo jih naposled prekinili vse zvez; obleganih fašistov z zunanjin svetom. Rebelne čete, ki se na hajajo v madridskih predmest jih Časa de Campo in Vseučiliš ko mesto, so v zelo nevarnerr položaju, kajti vladne čete jrt stiskajo že cd treh strani. Tud niso Francove komunikacijske zveze proti severu in jugu nič kaj zavarovane in ljudske čete so jih začela ogrožati. Najbolj krvavi boji so se bili te dni okreg Ovieda, kjer je ljudska armada asturskih rudarjev v petek začela napadati na štirih sektorjih. Rudarji so zasedli ce- Samostojno podporno društvo Žužemberk Cenjeni člani: — Ali boste prišli na sejo 2. decembra, 1936. Ta seja je letna in- na dnevnem redu bo volitev odbora in druge važne stvari, torej zbudite se iz spanja pravičnega in pridite na jejo. Za razmotrivati je več važnih zadev. Dosti članov še ne ve, 3a bomo imeli proslavo 25-letni-2e obstoja društva in za tako prireditev je treba združenih moči. Veselica se bo vršila 9. januarja v spodnji dvorani SND la St. Clairju. Torej vsi na sejo v sredo, 2. decembra, da se jegovorimo o vsem potrebnem. Držimo skupaj, kajti v slogi je noč. —Tajnih sto, ki vodi iz Ovieda v Grado — zadnjo cesto, ki je bila še odprta za oblegane rebele. Most pri Valdupu, katerega so zavzeli po triurni bitki, so pognali v zrak. Rudarji so pregnali fašiste tudi z Monte de la Parra in iz La Cadellada. Ni pa se jim posrečilo pregnati fašistov iz Grada, katerim poveljuje pri asturskih rudarjih smrtno obsovra-ženi general Miguel Aranda. V teh bojih je na obeh straneh padlo mnogo mož. HLAPEC JERNEJ JE PRIVABIL V SND TISOČ LJUDI CDalje s 1. strani) Močnik, Amalia Plut, Jos. Po-glaj, Louis Mahne, Pauline Gas-ser, Matt Sušel, John Smuk, Anne Grill, Joseph Birk, Anton Eppich in Frank Kačar ml.) so mu bili v izvrstno oporo ter dobro izvedli svoje vloge. Opozoriti želim le na Jožeta Šemeta, ki smo ga videli prvič na našem odru, dasi še zdaleka ni novinec na odru in ki je v vlog Cankarjevega potepuha poka zal, da je talentiran igralec, k 1 bi ga bilo dobro za stalno vpre i či v naše dramsko izživljanje Igra je bila izvrstno režirans (režišer Grill). Mojster odrf je bil Frank Žagar. Kostum« in opremo je imel v rokah Va lerio Ogrin. Občudovanja vredna je bih | pozornost, s katero so ljudj« sledili poteku igre od začetki do konca. Jaz sem se bil bal da se bodo nekateri naveličal sedeti dolge štiri ure na trdil stoleh, a sem se zopet urezal Tako pozorne publike ne vidit< I vsak dan! Štiri dolge ure s< I vam mirno sedeli in tako rekoi j pobožno spremljali Jerneja n; j njegovem križevem potu iska nja pravice. Nobenega dvom; ni bilo, da se jih je Cankarjev: beseda živo dojmila, da se jin je zajedla v misel in dušo in d; so jo sprejeli za svoj evangelij Če bi jih bil Cankar videl, bi bi | nedvomno ganjen do solz! Sa( ! je pisal zanje, za nas vse, ki si upiramo krivici in iščemo pra vice! In včeraj je bil podai nov, tako lep dokaz, da ni de lal, trpel in se boril zaman j Njegovi varovanci odpirajo oč in srce: in sprejemajo vase nje gov živi evangelij Pravice! Ii to je bil vendar najvišji cil njegovega življenja! Ej, kak< domačega bi se bil počutil mec nami včeraj popoldne! Igra je napravila na navzoč« | v resnici mogočen vtis. To j( bilo lahko razbrati iz pomen i kov po uprizoritvi. Niso j( I mogli prehvaliti in kako se jil i je dojmila! i Bogme, naša naselbina—Cle , veland, Collinwood in Euclid— | "Cankarjevi" igralci in Cankar ' jeva ustanova si lahko čestita jo! Včerajšnji dan bo šel v na šo zgodovino zapisan z zlatim i črkami. —I. J dolgo si zapomnijo klimi postrežbo svetkovega zavoda POGREBNIK ki si ne pridobi zaupanja in kredita svojih klijentov kmalu propade. Ka- -—--kor zdravniko- vo, tako je tudi jjlP i^te" njegovo stališče «p v naselbini od- 1 visno popolno- "^Bk, ma zauPauJa; ?tBF" '£' ^ ki ga imajo ■jfc^r4 v njego- i -dtšl M iijpf VO raj5S°dnost, 1 ----—izurjenost in za- i August F. Svetek ... nesljivost. s Skozi leta je Svetkov zavod 1 gradil podlago javnega zaupa- ] nja. Klijenti vedo, da se po- < strežba ne bačne in ne konča 1 z enim osebnim, slučajem, am- ' pak da ta zavod vedno gleda na poslugo in izvrši vse kar najbolje more. Zato so pogrebi ki so v o-skrbi August F. Svetka vodeni tako uspešno in s popolno željo, da se ustreže najmanjši klijentov. V teh načelih je uspeh zagotovljen. Svetkovo podjetje je bilo u-stanovijeno pred 15 leti in v tem času je podjetje napravilo tieizbrisljiv utis na vse kateri so se poslužili Svetkove postrežbe. Mrs. Mary Svetek, ženska pomočnica in licencirana po-grebnica pomaga August F. Svetka ki ima polno kontrolo raeh pogrebov. IJkratII Kdaj bo konec metropolskih senzacij? Prvi Metropolčan: Ali si slišal, da bomo imeli "akademijo" - 'te dni? Drugi Metropolčan: Kaj je to? Prvi Metropolčan: To je tako : grupa mistrov in fatrov pride skupaj in čitajo drug druge- - mu nekaj, kar so že pozabili in - česar še ne vedo. To pot si bodo , I čitali Gregorčiča in Cankarja. i Drugi Metropolčan: Cankar-3|ja? -J Prvi Metropolčan: O jes. Iz - S Gregorčičevih poezij bodo čita-> ili "Človeka nikar" in pa tisto, v -; kateri je Simon naslikal, kako ti so rimski kristjanizatorji krstili naše pradede: "V levici križ, v desnici meč, tako dede naše (po sili) so krstili." Naši fatri ima-;-|jo te pelinaste verze Gregorčiči čeve silno radi . . . šur! a j Drugi Metropolčan: In kaj bo-aido molili — mislim reči: brali e — iz Cankarja? Prvi Metropolčan: O jes—fa-ter Jager bodo brali "Dunajske . ! večere" iz "Erotike" — tiste ' pregrešne knjige, katere je dal j knezoškcf Jeglič pokupiti in jj^spaliti v škofijski peči! — na- , imreč tisto o neskončno pravič- h; „ .......1. j nem Bogu, ki je bankirje in ta- e tove naplačal z velikim bogast- ' vom. Fater Jager so jako navdu- v'šeni za tisto Cankarjevo pesem. | Fater Hribar bodo brali kritiko a, ("Almanahovcem", kjer Cankar a'b6re ostre levite ljubljanskim ^ lemenatarjem, ki "vse vedo, vso n resnico imajo v žepu, imajo vse 0 dokaze na dlani, kljub temu pa j" ljubijo skrivnosti in nočejo nič ■ j slišati o resnici" — — Fater Hribar so silno zaljubljeni v to Cankarjevo kritiko . . . t. Drugi Metropolčan: Res? n Prvi Metropolčan: Res. Fa-ter Sla je bodo pa brali Cankarji jevo črtico "Hudodelec", v ka-5i',teri hudodelec nastopa kot veli-j kan, njegovi tožniki in sodniki n|so pa šlapce. Fater Slaje pravi-lj jo, da Cankarjev "Hudodelec" o i deluje nanje kakor laneno olje. q Mister Jaka Debevc bodo bra-ih "Pohujšanje v dolini šentflor-e janski". Čul sem, da ga znajo že e na pamet in s posebnim zano-i-! som deklainirajo Cankarjeve be-e sede: "O domovina, ti si kakor hjvlačuga! Tistega, ki te ljubi, zaničuješ! ..." Mister Lujo Pi-rac (jugoslovenščina, prosim!) _ bodo brali "Politikarja", Can-karjevo novelo o fajmoštru, ki i. je svojemu nezakonskemu sinu - prišil sramotno ime na suknjo. ii Mister Pirac so se že izdali, da I. (Dalje na L str.) Angleški mecen Lord Nuffield je daroval oxfordskeffia vseučilišču 1,350,000 funtov sterling^ r udarjal je pri tem, da mu gre pred vfem to, da se večji del tega zneska porabi za stanoviten- posebne šole za medicinske i iska ve. Tu naj bi učenjaki opravljali sv^ znanstveno delo, ne da bi se jim bvl10 ozirati na finančne potrebe zdraviliške pi'^^ .se. "Denar mi ne pomeni nič," j« deja "Lahko bi brez nadaljnjega tam zac.f' j,; v , , v . . t u; h i tedaj sem začel nekoč, 111 mislim, da lu ' srečnejši, nego sem. Sam sem liotel pos nekoč zdravnik, pa sem bil preubog', 11 ^ mogel študirati. Zagrabil sem zaradi teg«^ najbližjo možnost dela, in to je bi o mehanika." Od tistega časa se je povzpel do najpomembnejših angleških avtomo tvorničarjev. "Utrudil sem se," Je"a geDl val, "da bi vedno delal samo zase. že zaslužil toliko denarja, bi ga fflUl;. bil za to, da bi ljudi reševal telesnJ.lue v Anglija naj dobi priložnost, da^ 1»°" področju medicine vodilna dežela^ ^ ^ Vsak nadarjeni angleški študent naj ^ doee ne bo prisiljen, da bi delal ^ oxforclnih ustanov, temveč naj bi 0Jo,e< js. nadaljeval tu in morda vzgojil se to tako nadarjene mlade ljudi. ^ ' t]. je bilo le prepogosto tako, da je p1 ^ spešen zdravnik ali kirurg izgubljen ^ ^ iskovanje, ker mu je praksa jemala či. To naj se spremeni. Lord Nuffield je določil l00-0110.^" luža to, da bi postali učenjaki, ki. dt^Jfordst° boratorijih, finančno neodvisni- jjii- vseučilišče bo osnovalo sedaj razne ^jj^i nične oddelke, ki jih bodo vodili v profesorji. Poljska na novih pot^' Izgleda, da se je Poljska odjo^ ^ pustiti pot po kateri je doslej hocUv )iajiJ' nanji politiki skoro tri leta, vedno timnejših odnošajih z Berlinom- ^ t fl- Iztreznjenje v Poljski je P1'1^^ k vedbo splošne vojaške dolžnosti ^ • . V "Politiki"' piše Balugdzu y p- ] poljskega zunanjega ministra ^ v bv * rizu in pravi: "Dogodki, ki ^e ^! ]crV;lU f ro])i in pretijo, da izzovejo m'1 0j'!rfj spopade, zahteva jo od Poljske, da pj|p|B deli. Xo za Francijo ali Berlin, k°L . t 'jT j" berlinski listi, ampak za sodelovaj^^v- [j rodi, željnimi miru ali z vladami- ^ ^jv?^ ljajo nova iznenadenja in vojne- ^lik1"1 nja Poljske bo odvisno ali bo n;l ^ flr.' ^ delu našega kontinenta (na vzhod11 mogoče zajamčiti varnost ali ne- ^ Ako bi Poljski vladala de^tiJk°eV iz Soriške in tržaške ""lice o„ i i 12 ' to večinoma Italija-^anjosti in je zanimivo M0 J ' vda se ravno ti tako ° v trenutku- ko se »isti^ faš»stična vlada in faille Stranka> ki ji vsi brez borii dPripadajo, tako odločno ^ ne bi posledice raz-■5aWa6? denarJa padle na cloveka v obliki zvišate. ^ Za vsakdanje potrebščine dlUgi strani pa so fa" li ured ol)lasti začele izkorišča-^ bo proti navijanju cen1 *s S]0,. a da šikanirajo red- ^taimSke tr§ovce ter .iirn z 1 globami onemogočijo Hile°t Rajanje obrti. Tako Se 76Zk° udarJene trgovine dar v či§'anu> Leba" Se a V PolJ'ubinu> Gabršček I v j' T°lminu, Budin Tere- Ha • em' Perinčič Ivana ^ in Ivančič Franca % aridu- 0blast 3im Je tt„ Vlsoke denarne globe nTI116 za nekaJdni zaPr" ° se Je zš°dilo tudi 1 ' Brezg°vinca Franca KozoroSa Valentina "Vlc 111U' ^utarja Josipa iz C ^ Iv Podreka Antona iz " fee jSa Angele tudi iz Volč, " Vj !!narda in Trušnaka )- \ * Tolmina. Vsi tiime-' 0/gOVci bodo zasledova-;r \ % P°lieije za zaščito dr- 111 H §° med njimi jih pri- 0 ||»e Pred disciplinsko razbili vasistične stranke, kjer i^.SlVpiSani! iH . mšče v Gorici zaprto fll) j^Ovjij •i- U nadzor'nik prosvets »e p oZ dekret°m u> da se mora A-|ti ce opreti in s tem za-i :t navSVo^e delovanje. De-\ aja med razlogi za ta 'Was rrep' "da se za' W \ Jai v zei0 težkem de-pu; | Položaju, da nima no-f4 Qb?eV 2a nadaljnji lies'' J in da vsled tega ]e aore več izpolnjevati $ ^ravilih označ ene nalo-! % 0 ^ baje zavod podle-1 "r Ji 0(] d°lgovom in ni več t" Sejati svojim ob-i ko so ga številni up-j ■ J'1 terjali za izpla-' ^ _____________jj j j- j-Jčilo dolgov.• "S tako negotovimi^' ;s denarnimi sredstvi ni bil torej j ^ re samo ogrožen nadaljnji obstoj Y a zavoda, ampak je tudi zelo trpel ci ugled tega vzgajališča, česar = i- državna oblast, ki nosi odgovor- 1 L- nost za delovanje prosvetnih za- s ;i vodov že z ozirom na prestiž fa- s :- šističnega režima, ne more do-; s - pustiti. To so oficielni razlo- E e gi za razpust tega edinega še n 1 obstoječega malega semenišča, i- ■ ki je vzgojilo nešteto slovenskih | intelektualcev v Gorici in ki je * še do nedavnih časov ostalo ko- k r-v likor toliko pod vodstvom slo- V -Iv venskih duhovnikov. Z zatvo-3 ritvijo Alojzijevišča izgine torej r 2 še zadnja sled o nekdaj tako J( cvetočih slovenskih vzgojnih za- t( 3 vodih na Goriškem. k ) 2 ; Goriška dobi moderno telef. jr mrežo g ? Fašistična vlada se je odloči- O1 ) la, da z velikimi denarnimi - sredstvi modernizira in spopol- v S< i ni vse telefonsko omrežje v Ji1- - lijski krajini. Na podlagi vlad- ^ - nega razpisa bodo ustanovljene _ - štiri velike pokrajinske centra- - le s sedeži v Gorici, Tolminu. i; Ajdovščini in Idriji. Nadalje ^ - bodo postavljene telefonske po- 1 z staje v vseh okrajnih sedežih 11 ) goriške prefekture, po številu 3 23. Vsaka postaja bo imela tu- b 3 di javno govorilnico in dva te- % - lefonska aparata, od katerih je k i eden predvsem na razpolago za ^ - državne, strankine in vojaške ^ J razgovore. Vrhtega bo poštno j ^ i ministrstvo instaliralo še 30 na-1l/ e daljnih telefonskih postaj v ob- jd e moč ju zgoraj imenovanih štirih 1 0 - velikih central. Te telefonske s< i postaje bodo lahko sprejele ^ sl x vsaka vsaj 400 telefonskih abo-jb i nentov. Na podlagi tega nove- ^ z ga načrta bo dobila torej vsa " z Goriška najpopolnejše avtomat-^1 sko telefonsko omrežje. i is; Žalostna statistika u "II Popolo di Trieste" poroča, d da je babilska organizacija za- z _ ključila statistiko o številu vpi- s] sanih članov in članic za gori- si ,, ško pokrajino. Iz objavljene d statistike izhaja, da je vpisanih v organizacijo Balil 12,965 čla- ^ nov, v organizacijo Piccolo Ita- . e liane 11,777, v organizacijo A- | n vanguardistov 3720, v organi- - - zacijo mladih Italijanek 2421. ^ - Skupno znaša torej članstvo :- mladinske fašistične organiza- 5 cije 30,833, kar pomeni napre- ^ - dek za 15% v primeru s član-:- stvom lanskega leta. Goriški - komitat, kakor fašisti ta kraj ^ - imenujejo, pride torej v sploš-i nem seznanmu vseh komitatov i italijanskega kraljestva po šte- vilu svojega članstva na 25. -1 mesto. Fašistični tisk čestita j( č stranki na tako sijajno uspelem j, i-[propagandnem delu, ki obeta, da p i-1 bo v prihodnjem letu še bolj na- v .-' predovalo. k LIFE'S BYWAYS > v Llf L J5 J3I Trillvj i-"1' ! C^cp——---------------- SO , ^MCCTW To BE "Seapimc The maca2,ni: , i Tn j Tolj MAEC-E- Ivem MV Krrr^-- ' WoiJlPWr TED. ME -AMP I L'Sr.D THE V / ^OMC Tooth P"ASTX - NEG-J. ectep TOTT-/ a ^ ^ OF Sxo-YO MA.E. o.JL - KEVE7J XEA^X- / fN. The tf like - FAIJ-EU T0 O iP n OU'Pokj - ami? MY Volume OK "PiTKLSoKAL. Sl ( mail - amp 8 J X V ^ P'MMEK A-r AVERY / XJ \ Maict TlAOE —_ AMp , u^e^ -thj- X p' "Fotsk ; ^__ j —15 let robije. V Pazinu se i jc pred posebnim sodiščem za | zaščito države končala sodna ; razprava proti štirim fantom, f ki so bili lani dne 18. avgusta v 1 ' Ukotičih aretirani zaradi prepe-[ vanja hrvaških pesmi in ker so baje tudi vzklikali "Živela Ju- J , goslavija!" Denuncirani so bili 1 policijskim oblastem po hrvat- J skih renegatih, katerih imena 1 so na razpolago. Med njimi so i se odlikovali posebno štirje, ki £ so vsi hrvatskega rodu in ki so 1 na sodišču najbolj obremenilno ^ izpovedali proti osumljencem. ^ Pred sodiščem so se zagovarja- 1 li naslednji štirje fantje: 20 r letni Mate Dobrilovič, ki je do- ^ bil 6 let robije, 20 letni Raj- ž mund Rafaelič, ki je dobil 5 let robije, 26 letni Petar Jacin, ki c je bil obsojen na 2 leti robije, § ter končno Petar Ukotič, rojen c leta 1909, ki je bil obsojen na -2 leti robije. Poleg tega so bili imenovani še obsojeni na pla-l čilo denarne globe v znesku .18,-000 lir. —Iz Vršiče. Pred nekaj časa' so objavili tržaški listi kratko vest naslednje vsebine: Kmet Pietro Belion, sin Matije, star 51 let, doma iz Trevignana di Campagna (Treviso), prebiva- k joč v Vojščici št. 3, je javil italijanskim orožnikom, da so v 3 noči neznani ljudje vdrli v nje- -gov vinograd ter mu na vanda-ličen način porezali veliko trt, g grozdje pa poteptali. Iz te kratke vesti sledi, da so se torej v Vojščici, kjer še pred petnajsti- g mi leti ni bilo nobenega Itali-| jana, sedaj že naselili kolonisti j iz notranjosti Italije. Vest 11a-I dalje žarko prikazuje, kakšni so g I odnošaji med italijanskimi priseljenci in domačim prebival-' stvom, ker je označeno dejanje q 'bržkone le izraz skrajne rasjar-Ijenosti domačega ljudstva proti razlaščanju domačinov v ko- j I rist italijanskim priseljencem, j Mogoče pa je tudi, da je napad j samo izmišljen in da bo služil imenovanemu priseljencu za to. da zaprosi cd fašističnih oblasti! za pomoč, kar bi seveda takoj ^ sprožilo policijsko in sodno postopanje proti mnogokateremu domačinu. —V Trstu sta napredovala ' dva nekdanja Slovenca inžen-jerja Bruno Berlam in Gvido Šuligoj, oba višja inšpektorja * pri pristaniški oblasti. Imenovana sta bila za generalna inšpektorja. Tržaški listi to napredovanje beležijo z veliko za-dovoljnostjo, kar v zadostni ^ meri označuje tudi njihove zasluge, za napredek fašizma v ^ Trstu. _ 1 Z GROENLANDA Sovjetski plavajoči institut, 2 ledolomec "Sadko", je s svojega potovanja po Arktiki pripeljal mnogo brezhrbičnih živali, ujetih v silnih globinah o- j 2 koli Groenlanda. "Sadko: jej meril do 3500 čevljev globoko in privlekel na dan vzorce z morskih tal. Ugotovitve ruskih učenjakov so take, da bodo o-; vrgle dosedanje pojme, kakršne so imeli geografi o tej zem- 2 Iji. Na krovu ledolomca je 13 laboratorijev. Posebni aparati služijo za beleženje prozornosti morja in njegove globine. Odprava ima 11a razpolago avio- i ne, ki ji omogočajo, da dvakrat na dan zaznamenjuje meteorološko karto. Glavna naloga ji je: proučevati tople struje v I Atlantiku zaradi morske plovbe po severu. Doslej je vpisala sebi v dobro že obilo o ikri-ti j- _ ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni in vitki — to imate j lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jadil, masla, smetane in sladka- i rij — povžijte več sadja in zelenjave in vzfcmite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, . Md., piše: "Shujšala sem za 20 fun- ' tov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salts. Javni apel za pomoč braniteljem 2 demokracije v Španiji i (Dalje s 1. strani) j Špansko vlado, ld je bila izvo- 1< Ijena od večine španskega ljud- č stva. j Primorski Slovenci vedo, kaj s je fašizem in so že pred časem č poslali prispevke v pomoč bra- f niteljem demokracije v Španiji, r Vedo, če. jih pri tem humanit-16 nem delu zalotijo italijanski fa- t šisti, da jih čaka dolgoletni zapor ali celo smrt. Mi ameriški d Slovenci, nismo v tem oziru pod- č vrženi nikakoršnim šikanam, S ker imamo še demokratično formo vlade, kakor je pomanjklji- r va, je še stokrat boljša kot fa- Š žizem. Zato apeliramo na vse svobodoljubne Slovence in ostale Jugoslovane, po širnih Zedinjenih: državah, da pričnejo z akcijo za 1J zbiranje prostovoljnih prispev- J kov. Vsak naj prispeva po svoji moči. Slovenci smo priznani kot napreden narod. Pokažimo, 1 da tudi v tem oziru ne zaostajamo. Za elevelandsko okrožje se naj pošilja prispevke na sledeči naslov: Odbor Clevelandske ■< federacije SNPJ za pomoč branilcem demokracije v Španiji, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, 2 Ohio. Pcnovno apeliramo, da se u-deležite sestanka v sredo zvečer 2. decembra, ki se bo vršil v S. N. Domu na St. Clair Ave. ^ Odbor Clev. Fed. SNPJ za pomoč branilcem demokracije v 1 Španiji: | Andy Božič, preds. Louis Zorko ,tajnik Anton črtalič, blagajnik Frank Cheligoj in Jos. Frančeškin, nadzornika 2 Društveni KOLEDAR DECEMBER i. decembra, sobota — International Workers Union Lokal 12, ples v avditoriju S. N. D. i. decembra sobota — Castle Club ples v SDD. !. decembra, nedelja — Društvo "Pioneers", HBZ, ples v avditoriju SND. 1. decembra, nedelja, — Pevski zbor "Soča" priredi koncert v Slovenskem Domu na Holmes Avenue. !. decembra, nedelja — "Pioneers HBZ. Plesna veselica v Avditoriju SND. !. decembra, nedelja— Oreški club, prireditev in ples v SDD Waterloo Rd. 0. decembra četrtek—Prosvet-1 ni Klub SND. WPA. Gcdba. Koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. L2. decembra, sobota — Rooming Knights, ples v SDD. 2. decembra, sobota—Veselico priredi društvo "Nanos", št. 264, SNPJ v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. 12. decembra, sobota — Clev. Federacija SNPJ Ples v avditoriju SND. l'j. decembra, nedelja društvo "Cvetoči Noble" ut. 450 SNPJ, priredi Card parly in' ples v Društvenem domu na Recher Ave. 13. decembra, nedelja — Verov-šek igra v S. D. D. Waterloo 19. decembra, sobota — Mladinski zbor SDD koncert v SDD. 19. decembra, sobota — Workers Alliance, Plesna veselica v spednji dvorani SND. M), decembra, nedelja — Pevski zbor "Slovan" priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. D., Waterloo Rd. JO. decembra, nedelja — Prosvetni Klub SND. Božičnica Slov. Mlad. Šole v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 15. decembra, petek — Socialistični club št. 49 ples v S. D. D., Waterloo Rd. il. decembra — Društvo "Delavec" SNPJ priredi plesno zabavo v Jugoslovanskem Del. Domu 11a West 130 in Mc-Gowan. il. decembra, četrtek. — Plesno veselico priredi pevsko društvo "Jadran" v SDD na Waterloo Rd. U. decembra, četrtek -- Silvester večer Ženski odsek SND v avditoriju SND. il. decembra, Silvestrov večer Društvo Vipavski Raj. št. 312 SNPJ priredi Zabavni večer v Slovenskem Domu 11a Holmes Ave. JANUARY 1937 1. januarja— 10-letnica Slov. D. Doma. 1. januarja petek — Junior League SDZ. Ples v avditoriju SND. januarja, sobota — Društvo' "Napredne Slovenke" 137 S. N. P. J. Plesna veselica v Av- -i ditoriju SND. 9. januarja, sobota. — Ples s j prosto večerjo priredi Slovenska Zadružna zveza v Slovenskem Društ. Domu na Recher Avenue. 9. januarja, sobota — Društvo "Žužemberk", Plesna veselica v spodnji dvorani SND. 9. januarja, soboia. — Ples priredi Inter-Lodge Liga v Slovenskem Narodnem Domu, St. Clair Ave. 10. januarja, nedelja — St. Clair Rifle and Hunting Klub pri-j reditev v SDD. 10. januarja, nedelja. — Koncert Mladinskega Pevskega Zbora "Kanarški" v Slovenski Del. Dvorani na Prince Ave. i 14. januarja četrtek — Delniška konferenca SND v Avditoriju SND j 16. jan. sobota — Sam. Pev zb. "Zarja" ples v avditoriju S. N. Doma. 17. januarja nedelja — Društvo "Mir" št. 142 SNPJ priredi veselico mladinskega oddelka v Slovenskem Domu 11a Holmes Ave. 17. januarja, nedelja — Obletnica Slov. N. Doma proslava v Avditoriju SND. 23. jan. sobota — International Auto Workers Union local 32 Ples v Avditoriju S. N. D. 34. jan. nedelja — Workmen'« Sick Benefit Society. Koncert v avditoriju SND. 24. januarja, nedelja — Modern Crusaders SDZ prireditev v SDD. 28. jan. četrtek — Dr. Clair-woods št. 40 SDZ. Ples v avditoriju S. N. D. 30. januarja, sobota. — Društvo "Cleveland", št. 126, S. N. P. J, obletnica, ples v S. N. D., na St. Clair Ave. 30. januarja, sobota. — Veselico priredi društvo "Soča", št. 26 S. D. Z. v zgornji in spodnji dvorani Sachsenheim, 7001 Denison Ave. 30. jan. sobota — Društvo Cleveland št. 126 SNPJ Proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma. 31. januarja, nedelja — "Carni-ola Tent" 1288 Maccabees, — Proslava 25-letnice v avditoriju Slov. Nar. Doma. FEBRUAR (5. februarja, sobota — Društvo "France Prešeren" 17 SDZ. Plesna veselica v Avditoriju Slo\. Nar. Doma. 7. februarja nedelja — Dramsko društvo "Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND. Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, i kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo, da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati rcalici ji! 13. februarja sobota — Ženski j odsek SND. Plesna veselica v avditoriju S. N. D. 14. februarja nedelja — Cankarjeva Ustanova, plesna veselica in prireditev v avditoriju SND. 21. februarja, nedelja — Slovenski Sokol, javna telovadba v avditoriju SND. 28. februarja, nedelja — Dramsko društvo "Abraševic", — predstava v avditoriju SND. MARC 7. marca nedeljo — Louis Belle, Koncert v avditoriju SND. 14 marca nedelja — Soc. Zarja in Soc. stranka. Prireditev v avditoriju SND. 21 marca, nedelja — Jugoslo- ' vanski Pasionski Klub, pasi- 1 jonska predstava v avditoriju Slov. Nar. Doma. 28. marca nedelja — Prosvetni ni klub SND Mladinska pred- j stava v Avditoriju SND. .j APRIL 3. aprila sobota — 23rd Ward Democratic Club, Ples v avditoriju SND. 3. aprila, sobota. — Plesno veselico priredi društvo "Brooklyn", št. 135, SNPJ v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. 4. aprila, nedelja — "Carni-"Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND. V/.WAWAWWMWWJW Mi popravljamo pralne stroje vseh izdelkov, dalje vse električne predmete in radija. — Parts and Service at Reasonable prices — Radio Tubes of All Makes KREMZAR & RENKO Radio and Appliance Co. 6518 St. Clair Ave. '■■■■.V.V.'.WAVAW.V.V.VM Knjige... Zima se bliža, clnevi se krajšajo, noči pa "daljšajo, zato pa prihaja veselje do čitanja knjig. V naši tiskarni imamo v zalogi še sledeče knjige: RAZKRINKANI HAPSBURŽANI TARZANOVE ŽIVALI TARZAN, SIN OPICE TARZAN IN SVET GOSPODARICA SVETA ZLOČIN V ORCIVALU Da se da priliko si nabaviti te knjige po izredni nizki ceni, se je znižalo ceno istim in se jih prodaja po 10c dokler traja zaloga. Poslužite se te prilike in jih kupite seclaj. Sprejemamo tudi naročila po pošti. Za poštnino je pridajati 10c za vsako knjigo. Ne prezrite te ponudbe. UPRAVA ENAKOPRAVNOSTI. ONLY IN NORGE DO TOV UT THE PLUS VALUE OF KOLUTOM REFRIGERATION • Part of the plua raJoi fat nHMMMMMMMH Norge is the plus cold-ma king power of the Rollatoe. It it T^B able to make more cold then yoaH ever need, is ttmpi* ia ^Btt^^^^e**^^ > construction, smooth in oper»- mkJ^***^ ^^B tion, uses hardly any current, is almost everlasting. By ^H actual test, the RoOotnr faft> H dependableness of the RoOator H f is the basis of saving in bod) H » food and refrigeration. RoOatnr H I Refrigeration enable« Norg* owners to sav® up to $11 a ^ THE ROLLATOR... Smooth, esty, rolling powtr provtdtt m»rt V^i^ilJS CoU —" Kfrt OWTfBt J Sg|S H D°vj[t»* \ • Wheny«mboy anewWMlnr. gi -f h t \ ye« expect It to ghna yon yean H fobcff 1 rf qnict, laNri, tiuubto- jSm 1 1 Bat do yoa "£hat, from HHa K'- —^ijfc. \ the staadpefatd ^qm^aMn |||| \ pcrfbcmanc*, tt* watxt iro- Kpli « \ portant part d a washer it l|I§ll i \ "Antobunt" tfwmwriiwhrt^ KiPi t^®™3?^ tPf Ba \ with iti system of **t~nVr- V bBS Ujjl^JU \jHg \ up points" which maVw Vpi flSfflilliM^P^Sl \ *** tRcrpt truly a fifo-1 lasting washer, ^jjj^ SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. BTRAN i. enakopravnost 30. novembra, 1736' Carica Katarina \ d Zgodovinski roman I r Še nikdar ni Potemkin po carskem parku hodil tako hitro. Njegove noge so se komaj še dotikale zemlje, zledo se je, da ima krila — krila ljubezni, ki so ga nosila naprej. Sedaj je naposled zagledal puščavnikovo hišico, še — samo nekaj korakov, pa bo pri njej. Potemkin ni več mislil na carico. Ni mislil na to, kako silno jo jc razžalil, koliko žalosti ji je povzročil, — ni se" zmenil za to, da jo je strašno ponižal, ker je skočil iz gondole, njo pa pustil samo. Kaj ga briga sedaj carica Katarina ! Nikdar več je ne bo srečal v življenju, njuni poti se ne bosta nikdar več križali. Čez nekaj dni se bosta z Elizabeto že nahajala v Kronštad-tu, vkrcala se bosta na kakšno inozemsko ladjo in odpotovala. Takrat bo za vedno pozabil na carico Katarino, — pozabil bo na vse svoje dosedanje življenje, — prerodil se bo in pričel z novim življenjem. Živeti! Živel pa bo lahko šele od tistega trenutka, ko bo popravil veliko krivico, ki jo je storil E-lizabeti, živeti bo začel takrat, ko bo Elizabeta postala njegova žena. Aleksander Potemkin — Elizabeta Voroncov — neločljivo združena! Da, te besede naj se uresničijo, — naposled, po tolikih letih trpljenja in strašnih preizkušenj! Oh, kako sladka, neskončno sladka bo njuna združitev! Ko se je Potemkin spomnil na življenje, ki ga je čakalo, se mu je zdelo, da se je nebo odprlo pred njim. Elizabeta bo njegova žena, on pa bo njen mož! Ali bo še kdo na svetu, ki bi bil srečnejši od njiju? Studilo se mu je, ko se je spomnil, kako jje ležal v Katari-ninem naročju, čutil se je samemu sebi, da je mogel tako dolgo prenašati njeno ljubimkanje in njene poljube. Oh, kako strašno je, če se moški prodaja. Človek, ki prodaja svojo ljubezen za zlato in za časti, zasluži, da bi ga vsakdo preziral in se obračal od njega. Ljubezen sme pripadati samo ženi, ki si jo je zaslužila. — Aleksander, — Aleksan-! der! — Elizabeta, — oh, moja E-lizabeta! Elizabeta je stala pri vhodu v vrtno hišico, tresla se je od razburjenja in od sreče. Potemkin skoči k njej, jo objame in poljubi. Stoletni hrasti so pritajeno ;. ,'petali med seboj, — zdelo se je, da si pripovedujejo o tem poljubu, da še niso bili nikdar priča takšnemu poljubu, čeprav so v teh dolgih letih v Carskem se-lu že marsikaj videli. — Moja draga Elizabeta, ali greš z menoj? — jo vpraša A-leksander Potemkin in se zagle- da v Elizabetine prekrasne, tem-nomodre oči. — Da, ljubljeni, — odvrne E-lizabeta, — s teboj grem, toda ne kot doktor Betalesi, temveč kot žena. — Kajneda, moj dragi Aleksander, ugajam ti tudi v ženski obleki? — Ta obleka ti pristoja tisoč- J krat lepše, — odvrne Potemkin i navdušeno. — Prav za prav mi ni bilo všeč, kadar se je katera žena oblekla v moko obleko, toda ti. Elizabeta, si bila tudi v moški obleki lepa. — Oh, ti laskavec! — Laskavec? — Elizabeta, ali misliš, da bi ti mogel reči česar v resnici ne bi čutil? Ne, Elizabeta, med nama naj bo odslej sama resnica, čista resnica, najine ustnice ne smejo govoriti, česar ne čuti srce, — samo resnica naj naju druži! Sedaj pa pojdiva, ljubljena, ne izgubljajva časa. Apraskin naju čaka s kočijo, hitiva, saj te peljem sreči naproti! — Samo trenutek še počakaj, — reče Elizabeta. — Ogrnila se bom v ta plašč, da me ne bo zeblo. Potemkin ji je pomagal. Potem pa se Elizabeta stisne k njemu in reče: — Sedaj grem s teboj, moj Aleksander! Hitro sta šla po parku med drevjem, naenkrat pa se je Potemkin ustavil in zaskovikal kakor sova. To je bil znak za Apraskina. — iz grmovja sta Potemkin in Elizabeta zaslišala odgovor. Nekaj trenutkov pozneje sta stala pred Apraskinom. Apraskin si je priskrbel lahko kočijo. Vpregel je dva hitra konja, kočija pa je imela samo eno napako, ni bila namreč zaprta. Apraskin pa ni mogel priskrbeti druge kočije, bil je sploh srečen, da se mu je posrečilo pre govoriti kmeta, da mu je prodal konje in kočijo. Ruski kmet je ljubil svoje konje in svojo kočijo, ločil se je od njih težje, kakor od svojih otrok. — Hitro, ljubljena,; — reče Potemkin, — vsak trenutek je za naju dragocen, čeprav mislim, da naju najmanj dve uri ne bo mogel nihče zasledovati, kajti Gianettino je zanesljiv človek. — Ali naju ne bo izdal ? — Ne bo, — odvrne Potemkin. — Nekatere ljudi spoznam takoj, da so pošteni in Gianetti no je med njimi. Potemkin objame Elizabeto in jo dvigne v kočijo, potem pa sede tudi sam k njej. — Sedaj pa, moj dragi Apraskin, — se obrne Potemkin k svo jemu kočijažu, — poženi konja. Vozi pa po sredini ceste, kajti ob straneh je nevarno, lahko bi nas napadli iz zasede! Apraskin požene konje, dokler pa so bili še v parku Sar-skega sela je bila velika hitrost nemogoča. Šele ko so prispeli na cesto, so se konji lahko spustili v dir, šlo je kakor za stavo. Potemkin je Elizabeto objel. — Sedaj se naposled bližava najinemu cilju, — zašepeče Potemkin nežno. — Ah, Bog ve, dolgo je trajalo dokler sva se našla, — toda to ni bila moja krivda, moje edina Elizabeta. Nikdar več ne boš niti za trenutek nesrečna, — kakršnokoli željo ti bom prečital iz oči, ti jo bom izpolnil. — Ne govori tako, ljubljeni, — zašepeče Elizabeta in se nežno privije k njemu, — jaz moram paziti na tvoje želje, ti pa veš, da bom srečna, če bom videla j tebe srečnega. Povej mi, Aleksander, ali boš I zares mogel pozabiti ženo, kateri si tako dolgo pripadal ? — Ali je res ne ljubiš več ? — Če jo ljubim? — Oh, Elizabeta, nikdar, nikdar je nisem i ljubil, — niti takrat je nisem ljubil, ko sem klečal pred njo, ko sem sprejemal njena dobra dela, ko me je obsipala z bogastvom in s častmi, — vedno, vedno mi je bila pred očmi tvoja sladka slika, — v dolgih nočeh, ko nisem mogel spati, isem mislil na tebe, — nikdar nisem pozabil svoje zlate Elizabete. Aleksander jo poljubi. — Moja žena! — zašepeče Potemkin. — Mili moj — mu odvrne E-lizabeta. Potovali so skoz noč. Kmalu pa so slišali naši begunci za seboj topot konjskih kopit. — Kaj je to, v imenu božjem ? — se zdrzne Elizabeta. — Zasledujejo naju! Mar je Katarina že sedaj opazila najin beg ? — Bodi mirna, ljubljena, — ji reče Potemkin. — Elizabeta, bodi hladnokrvna! Potemkin vzame iz žepa dva samokresa. — Elizabeta, tu imaš to orožje, — reče Potemkin Elizabeti, — in prisezi mi nekaj, ljubljena moja. — Vse, kar želiš, moj dragi Aleksander. -— Prisezi mi, Elizabeta, da se boš ubila v trenulku, ko naju bodo hoteli ločiti, — kaj pravim ti, Elizabeta, da je tisočkrat boljše, da umreš, kakor pa da bo te dobili v pesti najini preganjalci. — Tudi jaz mislim tako, — reče Elizabeta odločno, — prisegam ti, da bom ali prispela s teboj na najin cilj, ah pa bom končala s svojim življenjem še prej, kakor me bodo ujeli. — Tako, sedaj pa naj pridejo! — reče Potemkin odločno. — A-praskin, vzemi tudi ti ta samokres, — branili se bomo kolikor nam bo mogoče. — Česa se bojite? — vpraša Apraskin in se obrne. — Cesta je prazna, nikjer ni ničesar nevarnega, — tam vidim samo e-nega jezdeca, ki pa potuje, kakor mi, proti Petrogradu. — Apraskin ima prav, — reče Potemkin. — Tudi jaz vidim samo enega edinega človeka. — Mar ni nikogar poleg nje-l ga? — vpraša Elizabeta. — Čisto sam je, ljubljena, —! odvrne Potemkin, — mislim, i da je ta človek nedolžen. Brez j dvoma je to caričin glasnik, ki ga je poslala Katarina v Petro-grad, da bi ji kaj prinesel. Jezdec se je vedno bolj bližal lahki kočiji, v kateri sta se nahajala naša begunca. , Sedaj je že prispel v senco kočije. Sedaj pa, — sedaj je jezdil mimo njih, — kakor črna prikazen na črnem konju, kakor po-1 šast sodnjega dneva. Ni minilo dolgo in jezdec je izginil v daljavi. Ko so zopet ostali sami na cesti, je Apraskin svoje konje zopet hitreje pognal. Elizabeta si oddahne. — Nevarnost je minila, — reče Elizabeta in položi svoj samokres na sedež poleg sebe. — Oh, ljubljeni mož, tako sem srečna, da si naposled moj in samo moj! Potemkin objame Elizabeto in ona mu položi svojo glavo na njegova prsa. Bila je presrečna. Potemkin si ni mogel pojasniti, kako je mogel tako dolgo prestati brez tega sladkega bitja, — kako je bilo sploh mogoče. da je položil Katarini na oltar takšno žrtev, da se je odrekel Elizabete. Oh, kako mu je bilo čisto drugače pri srcu, ko je objemal E-lizabeto! Kadarkoli je objel carico Katarino, se mu je zdelo, da je začutil požar in ogenj pekla. Čeprav si jo prizadeval, da bi se iznebil tega občutka, vendar tega ni mogel doseči. Sedaj pa se mu je zdelo, da so se mu odprla rajska vrata — kakor da bi slišal godbo, ki ni bila iz te zemlje. ' — Še samo pol ure, pa bomo v Petrogradu, vzklikne Apraskin s svojega sedeža in veselo udari z bičem. — Takrat bova izven vsake nevarnosti, — zašepeče Potemkin Elizabeti. — Najin prihod sem javil nekemu svojemu dobremu prijatelju, ki naju bo čaka z oblekami. Potovala bova kot Angleža, ti pa boš moja hčerka. Prilepil si bom ponarejeno sivo brado, oblekel si bom širok plašč, tako da naju ne bo nihče spoznal. — Kako dolgo pa bova ostala v Petrogradu? — vpraša E- Otrpel hrbet? Dobite do- II I brodošlo in hitro odpomoč II I PAIN-EXPELLER I I Je bil uspefino rabljen jI llizabeta in nežna rdečica ji zali-i je lica. — V Petrogradu ne bova ostala niti trenutka dalje, kakor bo j potrebno, — odgovori Potemkin. — Verjemi mi, Elizabeta, da bo boljše, da ne izgubiva niti trenutka, ne smeva se predolgo muditi, v prvi vrsti radi najinih preganjelcev, potem pa bi tudi rad, da bi bila čimprej . . . Elizabeta ga je razumela in temna rdečica njenega obraza je postala še temnejša. — Aleksander, kedaj pa naju bo duhovnik poročil? — šepeče Elizabeta sramežljivo. — Poročila se bova v Kron-štadtu, še preden se bova vkrcala. — Ali si že obvestil duhovnika? — Oh, ne boj se, Elizabeta, bom že našel kakšnega duhovnika, — odvrne Potemkin. — Moji žepi so polni rubljev, vsak duhovnik naju bo rad poročil! Potem pa---potem bova naposled na krovu ladje svoja. Takrat boš zares moja žena, moja soproga boš, jaz pa bom tvoj mož, — in oba bova srečna. Elizabeta ne odgovori. Svoj obraz je skrila v njegova prsa. — Poglejta, Petrograd se že vidi, — vzklikne Apraskin na svojem sedežu. — Kako dolgo se moramo še voziti? — vpraša Elizabeta A-praskina. l — Še četrt ure, — odvrne A-| praskin. (Dalje prihodnjič) —■ - ■ — Pristopajte k Cankarjevi u-I stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da napredn jaki ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo, da smo še krepki in i čili In se ne mislimo še podati i reakciji! OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yield;; to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either because of stomach disturbance, food fermentation, or the wearing of falso teeth, old peoplo frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the regular uso of Listerine will often overcome offensive i mouth odors duo to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plat'.' surfaces. This safo antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and rum surfaces. IlaltB fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts tho odors themselves. Try using Listerine every two or three days. See how much moro wholesome it leaves your mouth, now it sweetens your breath. Lambert I Pharmae.il Co., St. Louis, Mo. Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE ŠKRAT (Dalje z 2. strani) !jih ta Cankarjeva povest ne-Iznansko frapira . . . j Prvi Metropolčan: Ali je vse to res? Drugi Metropolčan: Šur! Mi-i ster Tone Grdi na bodo brali Cankarjevo črtico "Križev pot," v kateri izstradani in bolni ministrant nosi križ v procesiji in pa-: da pod njim na tla, fajmošter in mežnar ga pa sujeta, češ, "kam pa gledaš, ali imaš na r-oči? ... In končno pridejo še fater Bernard Bernardič Bernardov, ki bodo prebrali vitriolično kri-, , tiko Evgena Lampeta iz Dom in i Sveta (1902), naperjeno P' Cankarjevi "Knjigi za laK® selne ljudi." V tej kritiki imenu-je dr. Evgen Lampe Cankarj —nihilista in brezverca! In i ie ter Bernardov bodo slovesno Javili, da je bil dr. Evgen ^ i-ipe velik — butec in njegova * h tika mora tudi pri katobc^ "liti ad acta, kajti Ivan Can^ i- ni bil nikdar anarhist m W i- rec, temveč gladek klenKa' n od glave do pete vse svoje n dni in še posebej zdaj pos ? Tacol! „ . jj. :r Drugi Metropolčan: Jeze^v v, žeš, kaj se godi, kaj se g i-Uši hinavski, šentflor^ n tropoli!--—■ _ jM E Ne bodite sužnji neprebave^ TRINER'S ELIXIR 1 OF BITTER WINE | Želodčno i — Pišite po brezplačen vzorec - | j^js , ., . Triner's Bitter Wine Co. Zdravilo 1 544 s. Wells St., Chicago, 111. i gg. „ 1 Send me a free sample. Gp^J I iskreno pivseb 1 Name .........................................11 stj|i priporočano ^Address ....................... PREČHAJTE in 4| , jl TAKOJ SPOROČITE\/f i I svoje ime, naslov, /Jv poklic in tel. štev. //v / HI DA TUDI VAŠE IME /Jjr /. UVRSTI KLASI- M / 1 > FICIRANI ^ J/M I IŠČEJO SE POVEBJENCI tBL^ fijftj/ za nabiranje podatkov v vsaki H^ . P ,|l / koloniji. Dostojen zaslužek ilf^k I o / I | ob malem trudu za zane- [H / sljivo, inteligentno in poznano || pfc/ ^^^aeHSJH / ^^^^^^^^^ IVAN HLADINfO i ijfr j /^IS6Fifth Ave. Urdnik N«^^^ "Millions prefer it to* ^^F^mayonnai^' L •Miracle Whip is jgjSj I), 1 clous! The time-h«^ - Jtf cnts of mayonnaise^ ^ W1^ sxsssfs^; OK'D BY MILLIONS«^ pimyt ^IBM^aWa II KAJ SE JE ||| III ZGODILO if | | | ^^^^^ ||| ! 1 1 , I |l I | | Novice o dogodkih | || i iti || % m doma in po svetu do- % U jk l | m M p | % j p I bite dnevno v I I K* i Enakopravnosti I j K II 6231 ST. CLAIR AVE. Ill I HEnderson 5811 fj® Lično delo *Zq društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domoči tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 Plačujemo na vložne knjižice! Pridite k nam po informacije kako lahko kupite dobro pohištvo z vašimi vložnimi knjižicami. Mi vzamemo North American Trust Co. knjižice za 36c na dolar. International Savings and Loan Co. knjižice 70c na dolar. OHIO FORNITURE & MUSIC GO. 6321 ST. CLAIR AVENUE *