Leto LUffl. stßvilRn SB. V UUMIBIII, v SRO ZS. mOKO 1925. «na üin r xha|a vsak das popoldne, IsTxamSI sedeli« la praialko. — Inserats; do 30 petit n D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati pctit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. -~ Inseratnl davek posebej. — „Slovanski Maro*" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i UpravMtstvo: Snatlov& ulica stav. 5, pritliai«. — Telefon Ate v. 304. UrednUtvot Knaflova nliea it. 5,1, aedstrople. — Telefon štev. 34 W Poštnina plaCana v gotovini. Nacijonalno ali anacijonalno trgovstvo ? Vsi se še spominjamo, kakšno vlogo je igralo pred vojno naše trgovstvo v mogočnem nacijonalnem pokretu Slo* -vencev. V času, ko je germanstvo pri* tiskalo ne samo kulturno, prosvetno m potom državne oblasti, nego tudi go=» spcdarsko^politično ter si hotelo zasuž* njitš slovenska mesta gospodarsko, ker je vedelo, da pade s tem hrbtenica na? rodove samostalnosti, je razumelo slo* vensko trgovstvo tedanjo s\>ojo vzvh šcno vlogo ter se podredilo visokim stremljenjem slovenske nacijonalnostu Slovenski trgovci so pijonirji nacijo* naJne samostalnosti s pomočjo «*ospo» darske samostalnosti! To pijonirsko delo ni bilo vsikdar lahko ali žlahtno. Spom'njamo se. kako so morale orga* nlzacije slovenskega trgovstva pretrpeti marsikatero razžalitev, marsikatero bol 5n tudi škodo. Vsem je še v spominu, kako so Nemci nekoč vrgli slovensko trgovsko društvo »Merkur« na cesto. Prvoboritelji slovenskega nacijonalne* ga trgovstva bi lahko napisali marši* kateri spomin iz polpreteklega boja in razvoja slovenskega trgovskega stanu za slovensko samostalnost. Ti boji bo* do nekoč zapisani na najsvetlejših stra* neh slovenske nacijonalne zgodovine. Z veliko jugoslovensko državo je to trgovstvo dobilo nove naloge! Kakor nekoč obrambeno in nacijonalno v slovenskem smislu, tako se sedaj tudi iz testnih, lokalnih interesov postavlja na branik jugoslovenskega nacijonalizma! To zahteva splošna patrijotična dolž* nost, to narekuje hvaležnost do države, ki ta stan ščiti in varuje, kakor nikjer drugje, to veleva končno lokalni slo* venski in ljubljanski interes, ker hoče« mo, da zavoju jemo s svojimi poslovnimi metodami čira širša in obsežnejša gospodarska področja države! Sloven* ska trgovina kakor industrija bo na« predovali s pomočjo ekspanzije, ali pa bo propadala na malenkostne razmere izpred vojne. V tej interesni ekspanziv-nosii tiči tudi globoko poslovno ozadje jugostovenske orijentacije našega in govsiva. Zato ni čuda, da se je instinkt tivno priključilo mlademu nacijonali* stičnemu pokretu v Sloveniji kar največ slovenskih trgovcev, ker čutijo, da na* daljuje pri tem tisto nacijonalno pijo» nirsko delo. ki so ga začeli pred vojno. K tej splošni nacijonalni orijenta* ciji, ki je, kakor rečeno, tudi interesno utemljena, se pridružijo ostala moder* na stremljenja sodobnega trgovca. Tu imao načela solidnostiT socijalne obzir* nosti, nadalje načelo ravnovesja med velikim in malim trgovcem! Ne gre in nasprotuje moralnemu bistvu našega nacijonalizma. da se uvaja engrosistov; ske manire nacijonalne brezbarvnega židovskega veletrgovstva izprijenih tn govskih. centrov zapadne Evrope. Naša trgovina se podreja nacijonalnim stremljenjem in hoče pojačati gospo* darsko bogastvo naše države. Ona se čuti s to državo in s tem narodom eno. V tej skupnosti leži njena bodoča moč. Vse te moralne in nacijonalne osno: ve dobro razumejo naši trgovci in s temu primerno tudi strankarsko obele? žujejo. Je to najlepše spričevalo za naš trgovki stan! Ta se ne potopi v malen= kostnem boju za lokalnimi interesi, marveč podreja svoja gospodarska in poslovna stremljenja programom velikih nacijonalnih strank države. V tem podrejanju vidimo najboljšo kontrolo in uravnovesenjc interesov poedincev in splošnosti. Z velikimi nacijonalnimi strankami dobe gospodarska stremlje* rja svojo moralično upravičenost. Zato je razumljivo, da se je med slovenskem in predvsem med ljubi j an* skim trgovstvom dvignil tako hud in oster odpor proti gospodarskemu ro* kovnjaštvu, ki hoče izpreobrniti trgov* stvo v anacijonalno in nazadnjaško družbo. Že danes Jahko rečemo, da se je odpadniška akcija gotovih ljudi, ki jim je žep vse, nacijonalnost pa po* stranska zadeva, za katero naj bi smeli po mili volji krošnjariti s klerikalnimi defetisti, popolnoma ponesrečila. Kakor pri velikih narodih, hoče tu* dj naše trgovstvo v eni strumni vrsti Keratin]!! popoIdnnsKa verlflSacils&a deiiafö. Vsük jouor ministra fc Žerjavu. Uničujoče oBsodba polltlbujoče duhovščine. Božji namestnik! zlutra] molilo. nail svečeniki pa delalo kravale. — Beograd. 24. marca. (Tzv.) Nadaljevanje poročila o včerajšnji sejL Prvotno so pričakovali, da predsednik zaključi včerajšnjo veriiikaciisko debato takoi po govoru posl. Frana Smodeja. Ker ie bil govor Smodeiev preprežen z raznimi klevetami, natolcevanji ln lažmi proti samostojni demokratski stranki in nje voditeljem, je smatral prosvetni minister Svetozar Pri-b i č e v i č za svojo dolžnost, da pri tej priliki temeljito, odkrito in iz oči v oči obračuna s klerikalnimi voditelji, ki povsod zagovarjajo dvojno jezuitsko moralo. Prosvetni minister Svetozar Pribičevič" Je najpreje izjavil, da ni nameraval posečf v debeta o volitvah v mariborskem okrožju, dolžan pa je ovreči ln zavrniti očitke posl. Smodeja, ki jih je nagrmadil proti njemu, njegovim prijateljem in proti samostojni demokratski stranki. Glede očitka o nasilnem premeščanju učiteljev je minister kratko konstatiral, da se je kot minister posluževal Istih pravic, kakršnih se je posluževal njegov predmk dr. Korošec. (Odobravanje na desnici in v centrumu, klerikalci jezno in razburjeno ugovarjajo.) »Gospoda, culi ste, s kakšno mrinjo ln fanatizmom ie tu povoril moj pred govornik, ki je duhovnik, Iz njega ust niste slisa'i niti besed.ee iskrene bratske in krščanske ljubeznih Prosvetni minister je dalje s toplimi In prijateljskimi besedami branil odsotnega ministra dr. Žerjava, proti kateremu je klerikalni posl. Smodej izlil ves žolč sovraštva In zavisti. Prišlo Je večkrat do hrupnih medkücov in kler-ka'c! so postajali čim dalje boli nervozni, ker so prav dobro občutili težke udarce in pekoče besede Svetozar-ja Pribičeviča. Zavračajoč vse napade od strani klerikalcev je končno Svetozar P r i b i č e v 1č* med splošnim odobravanjem izjavil: »Časten, pošten in dostojen človek dela tako; nečasten ,nepošten in nedostojen človek dela pa tako, kakor Vi!« (Ta izjava je bila naperjena proti Smodeju In dr. Korošcu.) Pred nekaj dnevi je predsednik francoske republike Herriot podal sijajno fotografijo kle-rikalizma. Prav taki ste, kakor Vas jc naslikal s. fierrot in še hujši. Tudi v na§l skupščini vas vidimo v vsej vaši moraličn! nagoti in netolerance, Vas, ki pravite, da ste služabnik? krščanske misli, toda iz Vas govori sama hudobija in mržnja. Ta karakterizacija klerikalne stranke te vse poslance SLS spravila iz ravnotežja. Kakor znano, je g. Herriot francoske klerikalce nagnal z očitkom, da zlorabljajo krščanstvo v špekulativne namene In da le proti ^krščanstvu bankirja«. Herrot je dalje izjavil, da se zelo čudi, kako morejo kardinali, nadškofje in škofje opozarjati na to, da se dobe najbolj uspešna sredstva za katoliško stvar v krogih industrijcev, bankirjev in trgovcev, čudi se temu, ker so kardinali zastopniki onega Krista, ki je nagnal sejmarje iti verižnike iz tempija. Minister Pribičevič je končno prav pravilno označil nasilni politični s:stem klerikalne stranke. Klerikalci misllio samo na strankarske interese, nikdar pa ne mislijo niti na Boga niti na resnico. Oovor prosvetnega ministra Svetozarja Pribzčeviča je napravi! v vseh političnih krogih najboljši vtis in odmev. Njegov govor je izzval vihar le pri klerikalcih. Zbornica je bila ves čas razdeljena na dva ne-prijateljska tabora. Na desni okoli Pribiče-viča se je zbral krog poslancev vladne večine na levi so stali opozlcijonalci po večini klerikalci, da ugovarjajo ministrovim izvajanjem. Klerikalci so postajali čim dalje bolj besni. Minister Pribičevič jim je govoril v oči pošteno resnico. Ko je Prib-čevič obmejen proti Korošcu kratko vzkliknil: »Zakaj kradetc?* je dr. Korošec vstal s svojega sedeža ter začel je2no in nervozno skakati. Hitel je k skupščinskemu predsedniku ves Ked *r« ;ezen. obenem pa konsterniran. ker mu ie minister pyvedai resnico v oči. Oovor Svetozarja Pribičeviča jc imel tudi ta blagodejen vtis, da Je pokazal klerikalce v zbornici v njih pravi luči. Pribičevič je pravilno označil sedanje razmerje kle-rikalcev do njih zaveznikov. Kakšen vtis stati za državo in za svojim narodom ter služiti velikim interesom celokupno« sti. Nacijonalno, židovsko orijentirane mamoniste pa bo iztrgalo iz svoje sre* tirne kakor ljuliko s pčcničnefia polja! je napravil govor pri Davidova de vih demokratih, je najboljši dokaz dejstvo, da se nikdo Izmed Davidovlčevih demokratov ni hotel eksponirati za klerikalce, marveč so vsi lepo mirno sedeli na svojih sedežih ter opazovali nervoznost klerikalnih posiancev. Klerikalcem so edtno sekundirali radičevci, ki so v enomer povzročali trušč in hrušč med govorom Svetozarja Pribičev:ča. Po seji so člani Davidovičevega kluba odkrito Izjavljali, da so zelo hvaležni, ker jim je minister Pribičevič razkrnkal dvorezno politiko klerikalnih poslancev. Z ozlrom na to, da se Je dosedanja raz« pravna metoda o spornih mandatih včeraj izkazala za zelo nepraktično, ker jo je začasni predsednik razdelil v tri poglavja in Je s tem dana opoziciji možnost veriflkacij-sko debato zelo razbliniti. Se vlada na včerajšnji seji sklenila sporazumno s skupščinskim predsednikom dr. Snbotfčem, da se razprava poenostavi in da se od danes naprej nadaljuje razprava po enotnem sistemu. Razprava se vodi sedaj o vseh spornih mandatih. O tem sklepu skupščinskega predsednika sc hl\i obveščen? že snuči načelniki parlamentarna klubov. Beograd. 24. marca. (Izv. ob 12.) Za današnjo verifikacijskor, debato je vladalo večje zanimanje kakor včeraj. Debata se danes vodi splošno in o vseh spornih mandatih ter bo zbornica po zaključku te debate hkrati glasovala o vseh zadevnih predlogih verifikacijskega odbora. V zbornici so prisotni vsi ministri razun vojnega. — Začasni predsednik dr. Subotič je otvoril sejo ob 9.50 dopoldne. Zbornici je sporočil, da je v noči od 12. na 13. t. m. umrl v Prijepolju izvoljeni narodni poslanec Husein Juzul Agtč ter je pozval navzoče, da izkažejo pokojniku Čast. Poslanci so se dvignili s sedežev z vzklikom: «Slava mu!» Predsednik je dalje sporočil, da je nemški narodni poslanec dr. Štefan Kraft sporočil predsedništvu, da odlaga v zmislu člena 85. volil, zakona svoj po-slaniški mandat v volilnem okrožju Som-bor-Baranja, obdržuje pa mandat za okrožje Pančevo-Bela cerkva. Poslanec Vojislav Janjič (rad.) je sporočil, da odlaga svoj mandat v rudniškem okrožju. Predsednik dr. Subotič je nato odredil nadaljevanje verifikacijske debate, ter podal besedo ministru za šume in rudnike dr. Žerjavu. Minister dr Žerjav o klerikalnem terorju. Minister dr. Gregor Žerjav je bil takoj začetkom svojega govora viharno pozdravijen. Uvodoma je najoreie izjavil: * iz stenograiskega zapisnika včerajšnje seje. ki ji nisem mogel prisostvovati iz službenih ozirov, posnemam, da me je osebno napadel g. poslanec Smodej, zato sem primoran, da reagiram. V kolikor je govornik SLS napadel moje politično delo, svobodno mu je. Kar se tiče volilne borbe v Sloveniji In očitkov SLS o nasilju, se moram sklicevati na predsednika SLS, ki je, ko je prispe! v Beograd, izjavil novinarjem, da v Sloveniji ni bilo terorja, da je v Sloveniji volilni teror pravzaprav nemogoč.» Posl. dr. Hobnjec (kler.): «To je samo relativno!* Minister Svetozar Pribičevič: cPo-slušajte vsaj prve besede govornike ve! Ne motite ga v njegovem govoru !s> Minister dr. Gregor Žerjav je nadaljeval: Kar se tiče naših pritožb so imele opozoriti vso državo na faktični teror, ki se je v resnici vršil v Sloveniji. To je teror z zlorabo vere in verskih sredstev. Smatram, da imamo o tem dovolj dokazov v govoru g. dr. Pivka. V ministrstvu notranjih del se nahajajo ogromni spisi službenega značaja, da je bilo celokupno diihovništvo v Sloveniji dirigirano od zgoraj, da v cerkvi in izven nje zlorablja vero in verska sredstva direktno za SLS. Klici: -Tako je! Res je! Doli s kle-r S kali z m o m! Najbolj zanimivo je, da tega SLS tudi ne taji. Pri nas vsak kmet dobro ve za to. Ker se je nahajal poslanec K o b a b 1. ca Stevo (rad.) v bližin: Klerikalnih klopi, so klerikalci postal! silno nervozni ter po začeli protestirati: sNima pravice tn stati. Gospod predsednic odstranite ga!« Posl. K o b a s i c a ironično: *Gavranl hreŠčVsa javnost naj sedaj cuje! Pri5M ste klerikalci kot kača v precep!c Na te besedo nastal penovon viher In vik. Predsednik je zaman zvonil. Končno je nastal zopet mir. Minister dr. Žerjav Je nato nadaljeval 3W>j govor, ponavljajoč in posebno nagie. Sujoč: V Sloveniji je to dejstvo ta? Naša pritožba Je imela nalogo, da opozori vso državo, da Je zloraba katoM. ške vere — problem, ki se ne tiče samo ene naje pokrajine, nego je splošen državni pro. blem. (Klici na desnici: ^Res je! Tako je!«). Ni to samo kulturno-socijalm problem, kakor je to analrabetizem. alkoholizem ali kaka nalezljiva bolezen, nego važen dtzav. ni problen. ker se je obrnila agitacije* z zlorabo cerkve in verskih sredstev proti državi, proti vladavini In proti ustav}. Je to prvovrstni politični problem. Nastal je v zbornici pri teh besedah velikanski vihar. Desnica je ploskala ln prirejala ministru ovacije. vskBkajoč: Živci dr. Žerjav! Klerikalci so postajali nervozni in osramočen:. Dr. Hohnjec je vskiikiil: »Vi ste agiriraH v imenu Njcgoveoa Veličanstva kralja!« Zopet vihar in krik. Minister dr. Žerjav je klerikalcem mirno odvrnil: Resnica oči kolje. Zato me ovirate v govoru! (Vihar ln krik.) Mhilster Pribičevič proti klerikalcem: »Kaj je Radič rekel o Vas? Vprašajte g. öt. Perne rja! c Hrvatski problem in Slovenci. Ko se je s&t*o*nica pomi.ila, ie minister dr. Žerjav začel govoriti o glavnih in načelnih točkah o hrvatskem piobtemu Mwd drugim je izvajal; Nas muči problem 5 našimi brati Hfva* tf, a ta problem je samo plemenske*.! tna* čaja. Ta le lahko kompliciran z nekim dr* gim. k! je nevarnejši, ker ogroža verski rafe ▼ naši dr/avl. Hrvatje so srečnejši kot mi Slovenci, kei Je g. Radič obiačuna! s šKoli, ki so se !hv teli vmešavati v stran, Maksimovlč" Nsmjj n: »Ne vme.avntre sc v notranje problemi naše držav j ksr to ne ho v V.išo k'niet!« K temu jas pri'-wnpi.am* Niti ena ctr» kev, to ?e niti katoliška nit! katera drug. (I>alje na drust stranl-1 Borzna poročila. Ljubljanska borza« LESNI TRG. Hrastovi frizi od 6—9, od 25—-50, fer* meja, denar 1380; smrekovi hlodi od 25 cm premera naprej. 4 m dolžine, irco Ljublj.^nj^ blago 250: hrastovi plohi, 42 mm. od 18 d<3 30 cm, 2.65 dolžine, fco. meja. denar 1450: bukovo oglje, la. fco. Podbrdo, 1 vag, cc; nar 118, blago 113, zaključki IIS; bukova drva, napolsuha, cepana. fco. Postojna, 5 vag., denar 25, blago 25, zaključku 25. ŽITNI TRG. Pšenica, prekmurska, 74/75, fco. DolnV«, Lendava, blago 470; pšenica, medjimurska^ 72 kg, pariteta Ljubljana, blago 165: pšenica ni odpadki, par. Ljubljana, blago 300; otro* bi, psenični, drobni, juta?vreče, fco. Ljubijo* na, blago 210; otrobi, psenični, drobni, pol juta, pol papirnate vreče, fco. Ljubljana, blago 205; otrobi, psenični, debeli, jut-i*vre* če, par. Ljubljana, denar 245, bla^o 257JM; koruza, nova, promprna, par. Ljurilj^na, de* nar 205, blago 215; koruza, dro^ns, medli« murska, par. Ljubljana, blago 240. Koruza okrogla promptna fco mej?. PGSt.: blago 230: koruza nova drob. april ico Postojna trans.: blago 2 50: koruzni zdrob, juta vreče fco LJ.: blago 400; oves makedonski oris. par. Lj.: denar 330, blaga 330, zaključki 330; ajda siva fc0 štajer. post. blago 287.50; bučne pečke nerešetane fco hrv. post.: blago 450; bučne pečke rešetane Ico hrv. post.: blazo 500: bučne pečke re-Šetane fco Reka: blago 525; krompir rdeč> kast, fco štajer. post,: blago 140; krompi* bell, fco stal er. post.: blago 135; krompti rumeni, fco štajer. post.: blago 110. EFEKTI. 7odsototno bi vest. pos. 1921 63.15^—6* 2 in polodstotno drž. rente za rainu štet« 157.50—159, Ljubljanska kreditna 235—245, Centralna banka 15—16, Hrv, eskomtna b. 105—107, Kreditna banka, Zgb. 106—107, Hipotekama banka 65.30—66, Jugobank3 110—112. Praštediona 850—840, Slavenska banka 73.—, Eksploataclja 48—50, Drava d. d. Osijek 210, Šečerna, OsUek 700—715, Isis j d. 60—, Nihag 48—60, Gutman 510.—* Slaveks 180, Slavonija 67—59, Trboveljska 4.18—22, Union, paromim 4£5} Vevče 100-120. Zagrebška borze. Dne 24. marca. Sprejeto ob 13. De vize: Curih 12.195—12.295, Praga lS7.0, da Imej nas narodni spor versk<>-rili podlago ?rup-ščin. volitvah voliti, docela potvorjena.Urad-bHi v vohlucm «f.*zu rreso LjaV&ta od Pristojnega }bli;?v.i tako sesiivljeni, da *s bila radi njih volja ljubljanskega p:.:h:val-srva, ki je po zaVxiu up-.ivi^nc pr* skip-ščinskih volit/*h, docela poivorjena. Uradni popravki volilnega Imenika za skupščinske volitve so se vrš*lt pod vplivom :n pritiskom klerikalno - komunističnega občinskega zastopstva na ta način, da so se vpi-savali v imenske -?3,novo skoraj simo pristaši klerikahe "rt komunistične stranke, dočim se je sistem.i:!*no i*J?ušč il vpis volilcev SDS in KR5, ki bi po zakonu morali biti \'pfsani. Tako je b*k> vnesenih v vo'A-ne in.enike po pribliitni cenitvi okoli 7000 (dvatlsoč) volicev kle.* kilr.t* »n komunistične stranke, ki večinoma v imenike sploh ne spadajo, na drugi strani pa je bilo tzpušce-nm nad 1000 volilcev Naro-inega bloka, ki bi morali biti po predpisih zakona vpisani v volilne imenike. Reklamacijsko postopa »le ima samo takrat lahko uspeh, ako gre z.i *r:anjše korekture, ne pa, ako so imeniki poKvarjeni v tako velikem obsegu, da postane rakla-rnacijsko postopanje sploh iiuzorno. Zadnji slučaj je bil tudi pri volilnih Imenikih v Ljubljani. Uspešen rekla-na ;tjski popavek volilnih imenikov *a zaJnie skupščinske volitve pa je bil ie v naprej nemogoč radi postopanja vseh treh glavnih fakto*}ev. na katerih uradno poslovanje je navezan. Ana-graflčni urad pri poHc!!skr*dirckdB dokazil v velikih slučajih sploh ni m^ge! dat: radi nereda in neurejenosti. Priglisi in odgiasi ljubljanskih stanovalcev se vrše brez stroge kontrole, tako, da je v uralni»i sp:skh tega urada na stotine, ako -\e /e na tisoče vpisanih stanovalcev mesta, ki leta !n !eta ne stanujejo v LJubljani ali pa so io umili. Na drugI strani je v Ljubljani velika rrao-žica stanovalcev, o katerih a-n-igrnični urad policijskega ravnateljstva soloh nirra nobene evidence. Ker zahteva sod*5Se za vsako reklamacijo zase uradno potrdilo policije o bivanju, policijsko ravnateljstvo pa radi popolne zanemarjenost! atia^nfč lega urada ne more izdajati točnih in zanesljivih potrdil, je jasno, da je s tem reklamacijsko postopanje silno otežkočeno. Uspešnost reklamacijskega postopanja pa je onemogočilo tudi pristojno sodišče radi strogega formalizma pri presoji doka-zirnih listin m pa radi preobremenitve. Sodišče je n. pr. zahtevalo za vsako reklamacijo rusjcin beguncev predložitev originalnih rojstnih *i*tov in je zavračalo reklamacije, ki so bile opremljene z uradnimi potrdili policijskega ravnateljstva ali drugih oblasti o bivanju, klentiieti in starosti Rusov. Povsem jasno je, da Rusi, ki so med revolucijo in med vojno pobegnili iz svoje domovine, niso imeli s seboj rojstnega lista. Vrhutega je taka zahteva nepotrebna pri večini ljudi, kjer se vidi že na prvi pogled, da so dosegli predpisano starost. Zato pa je imela mestna občina, ki je uradoma popravljala volilne imenike, ukreniti, da se vpišejo vsi Rusi, ki jim naš zakon daje volimo pravico. Vse gori naštete okolnosti, kvalifikacija Rusov, njihova upravičenost do vohme pravice in njihova volja doseči to pravico, je bila magistralnim mogotcem vsled nešteviltMh hrtervencij natačno znana. Vkljub temu pa se je zanemarjala uradna dolžnost, vpisati jih v volilne imeniki namenoma tn hotoma, samo da so biü oropani volilne pravice volilci, kojih mišljenje je bilo protivno klerikalno - komunistični struji. Volitve v Ljubljani na so se vršile od strani klerokomumistov tudi sicer na način aaiobseintjslb voOlolh akoarIL Sekretari- at Narodnega bloka je razposlal pred volitvami v volilnem imeniku vpisanim volilnim upravičencem več tisoč vabil k voli t vi. Od teh vabil gh pošta adresitom — volilnim upravičencem — ni mogla dostaviti 435 ter jih je vrnila Sekretarijatu z nradnlmi ugotovitvami, da se niso mogla dostaviti bodisi vs!ed tega, ker se je izselit neznano kani, ali je umrl aH da ]e neznan itd. Pri pregledovanju teh vabil ln volilnih Imenikov fn primerjanju se je ugotovilo, da je navzlic temu. da je pošta ugotovila odsotnost in izselitev volilcev, vendar 8. februarja 1925 volilo na njihovo ime 127 ljudi. Iz zapiskov Čuvarjev skrinjic in zaupnikov Narodnega bloka v poedinih volilnih odborih ter njihovih ustnih izjav je razvidno, da so za teh 127 volilcev volili zaupniki klerikalne stranke. Med temi 435 volilci je zelo mnogo volilcev Narodnega bioka, ki so se zadnja leta preselili iz enega mestnega okraja v drug, a jih klerikalno - komunistični voditelj na magistratu ni prepisal v volilne imenike za volišča, v področju katerih je sedaj njihovo stanovanje. Med temi 435 volilci je zelo veliko število takih, ki so šli na volišče v okraju, kjer sedaj stanujejo, pa so bili zavrnjeni, češ da jih ni v imeniku. Na ta način je klero - komunistična občimska uprava namenoma mnogim volilceml Narodnega bloka preprečila vporabo volilne pravice, ki jim gre po zakonu ter s tem zmanjšala število volilcev Narodnega bloka najmamj za i 00 do 150 glasov. Prevarantstvo, ki ga je sistematično organizirala klerikalna stranka, se je nadaljevalo odnosno uveljavilo na posebno značilen način tudi na dan samih volitev. Za moralo in razpoloženje klerikalcev pri izbiri sredstev za dosego volilnega uspeha v Ljubljani je karakteristično, da je zlasti katoliška duhovščina sama posegla v volilni bej s sleparstvom In goljufijo. V falzificiranih volilnih Imenikih je vpisanih okoli 500 duhovnikov raznih kategorij, jezuitov, misijonarjev, frančiškanov, sa-lezijancev, lazaristov, posvetnih duhovnikov, semenišenikov vtd. Pri površnem pregledu volilnih imenikov smo sedaj ugotovili, da je bilo vpisanih v imenik cela vrsta klerikov, ki že dolgo več ne stanujejo v Ljubljani. Z t sedaj je ugotovljeno, da so na II. volišču dne S. februarja 1°25 volili Franc Coce, kaplan v Trogiru, Dalmacija, Franc G r a n d o v, kaplan v Šibeniku, Anton Le-t e n i č, kaplan v Dalmaciji, Ivo S a n d r 1, kaplan v Omišu (Dalmacija), dr. Anton L o-z i č, kaplan v Dalmaciji. Vsa ti so vpisani v volilnem imeneniku kot semen!seniki, da-si so danes že vsi kaplani v Dalmaciji. Gotovo je, da kot kaplani iz Dalmacije niso prišli volit v Ljubljano, pač pa so za nje na sleparski način volili duhovniki, odnosno semen-iščniki iz Ljubljane. Uradno zaslišanje gori imenovanih dalmatinskih kaplanov bo zadevo popolnoma pojasnilo. Razen teh duhovnikov so zapisani v imeniku tudi naslednji duhovniki: Josip Kreiner, sedaj kaplan v Kočevski Reki, Ivan Lončar, kap!an v Dobrniču, Fran Mar-kež, kaplan v Gorjah, Ivan Slavič, kaplan v šmarinern pri Litiji, Matija Tomec, kaplan v Mokronogu. Vsi ti so mogli voliti v Ljubljani, ako niso imeli volilne pravice vrhutega še v svojih novih bivališčih. Poizvedbe v tem pogledu do sedaj Še niso končane. Ugotovljeno pa je, da so volili kaplan Ivan Tiringer v LJubljani ln v Zagorju ob Savi, kaplan Mirko Partei v Sodražlcl tn v Ljubljani. Za vse gori označene semenišč-nike, ki so sedaj že kaplani zunaj Ljubljane, je bil na voliščih v Ljubljam oddan gias in kakor kaže slučaj dvakratne volitve kaplana Tirmgerja in Bartola, je gotovo, da je še tudi več drugih dvakrat glasovalo, odnosno. da so na njihovo ime glasovali v Ljubljani drugi duhovniki ali bogoslovci. Tako je na I. volišču ob trlčetrt na šesto uro zvečer prišlo volit petero redovnikov (jezu!tov). glede kojih je dognano, da so se v popoldanskih urah prlpe!;a!i z vlakom v Ljubljano. Kje imenovani žive, m* bilo mogoče dognali, izgleda pa, da so naj-preje volili Izven Ljubljane ter potem prišli oddat glas še v Ljubljano za dr. Korošca. Pritožba navaja njihova imena. Organizirano klerikalno volilno slepar-stvo v Ljubljani pa ne dokazuje le protizakonito postopanje katoliškega klera pri teh volitvah, marveč manipulacije, kf so Jih zagrešili zlasti tudi on! klerikalci, ki so vodili In organizirali ljubljanske volitve. Tako je ugotovljeno, da je glavni tajnik SLS Mtjan Krek bil vpisan v imeniku za dve volišči in sicer: na volišču L pod št. 315 in na volišču IX. pod št. 395. Ta glavni sekretar dr. KoroŠčeve stranke ni bil le vpisan, ampak je na obeh voliščih tudi volil. Iz priloženega seznama, ki ga v prigibu prilagamo, je razvidno, da je v volimih fmenikih za mesto Ljubljana samo med volilnimi upravičenci, katerih imena se začenjajo s črko A In B, 20 takih volicev, ki so vpisani v volilne Imenike po dvakrat. Lahko računamo, da je bila analogno po vpisu pri črkah A m B na ta način v imenik vtihotapljenih preko 300 dvoinatlh volicev. Pri teh dvojnih vpisih so se klerikalci posluževali trika, da so delaH male razlfke. tako n. pr. je vpisan tajnik SLS enkrat kot Krek M I j a n, drugič pod Krek Mihael. V drugih slučajih so krstno ime pisali enkrat kot Janez, drugič kot Ivan, v tretjem slučaju so navedli različen pokltc, skoraj vedno pa različne olice tn razna volišča. Vsi ti slučaji pričajo, da so b:il volilni imeniki sistematično prikrojeni v prid klerikalne a&aak«. ki je rta ta način lahko prisleparila svojo neznatno Večfoio nad Narodnim blokom. Naj navedemo še nekaj slučajev, kf potrjujejo na široki podlagi zasnovano volilno prevarantstvo dr. Korcščeve stranke. Klerikalni akademik Pavel F e r 1 i c ki je volil dopoldne na volišču v Sori (volilno okrožje Ljubljana - Novo mesto), kjer je bil vpisan kot voli'ec je bil vpisani tudi v Ljubljani na volišču VIII. pod št. 133 ln je tudi tu volil popoTdne. Naš pristaš Gvido Hartman, tehnik, Kette - Murnova c. 28, je bil na dan volitev odsoten, ker študira na Dunaju. Ugotovilo se je, da je volil zan: pristaš dr. Korošca, ki je pobegnil, predno so mogli nanj opozorjeni naši zaupniki na volišču ugotoviti njegovo identiteto. Pristaš dt. Korošca Anton Klun, ki stanuje več let v Novem Udmatu (volilno okrožje Ljubljana - Novo mesto) je volil v svojem volilnem okraju. Po mahinacijah klerikalnega režJma na ljubljanskem magistratu Je bil vpisan rud! v volilnem tmentku v Ljubljani pod št. 757 na XIV. volišču in je tudi tu volil. Pritožba navaja še celo vrsto nadali-nih slučajev te vrste klerikalne goljufije. Vsi ti slučaji, ki so se dali v oagHoi ugotoviti samo, da podpirajo naše glavne dokaze za sistematično volilno sleparijo klerikalne stranke, ki bi brez nje nikdar ne mogH doseče! v Ljubljani števila 4365 glasov, kajti pri volitvah v ustavotvomo skupščino je dobil kandidat SLS le 1762 glasov, pri skupščinskih voKtvah leta 1923. pa 2814 glasov in sicer vsled tega, ker so za klerikalno listo glasovali komunisti, ki taknjtt niso postavili svoje liste. Nezakonite in nedopustne manipulacije SLS pri volitvah 8. februarja 1925 v Ljubljani pa z dosedaj naštetimi navedbami Še nikakor niso zaključene. Dr. Koroščeva zmaga Je biia sforsirana od klerikalcev še s tem, da ie klerikalno - komunistični režim vpisal v volilne Imenike tudi celo vrsto volilcev, ki pripadajo delavskemu stanu, po mišljenju pa klerikalni stranki, das! bivajo ti ljudje stalno Izven pomerila ljubljanskega mesta, a prihajajo čez dan spora-dično na delo v Ljubljano. Vpisali so jih klerikalci v volilni imenik ne glede na to, aH so 2e bili vpisani v občini svojega rednega bivahšča. število takih volilcev se ceni na 300 in samo potrjuje absolutno protizakonitost postopanja pri sestavi volilnih imenikov. Volitve v Ljubljani so se vršite poa pritiskom in zlorabo uradne oblasti v prilog klerikalne stranke s strani poedinih policijskih organov. V več slučajih se je dognalo, da so policijski organi službeno aktivno posegli v volilna boj na korist dr. Korošca. V dveh slučajih se je ugotovilo, da so službujoči policijski organi, ki so opravljali varnostno službo na voliščih samih, zlorabljali svojo uradno funkcijo ter pritiskali na volilce, da imajo krogljico vreči v skrinjico dr. Korošca. Ni treba poudarjati, kakšen vtis je moralo to napraviti na volilce manjše izobrazbe, Če jim je polleijsM organ neposredno na volišču ukazal, naj volijo za klerikalce. Tak slučaj se je zgodi! n pr. na volišču I. po stražniku Ravbarju m na volišču VIII. po aadstražniku Vrečarju. še ene okolščme se ne sme prezreti, kd je vplivala, kakor v Sloveniji sploh, tako tudi v Ljubljani, bistveno na izid volitev; to je zloraba vere ln cerkve po po!itiku?oči katoliški duhovščini. Sam ljubljanski škof A. B. Jeglič je par dni pred volitvami s svojim škofovskim podpisom objavil v »Slovencu« izjavo, ki se je razumela kot ukaz vrhovnega Šefa klerikalne stranke za generalni naskok potikujoče duhovščine proti Narodnemu bloku. Po cerkvah se je razlegala mesto božje besede naibrezvestnejša agitacija za Korošce vo kondadat. Usto. Volilcem se je pretilo neposredno in posredno po ženah z večntim pogubljenjem, rotilo se jih je, naj gredo volit za dr. Korošca, ker bi jih sicer katoliška cekev ne smatrala več za svoje vernike, v slučaju smrti pa duhovščina ne pokopala po cerkvenih obredih. Tak neču-veni cerkveni teror pri bogaboječem ljudstvu po svojem učinku daleko presega vsako drugo nasHje. Kajti bojaztn pred hudičem In peklom je za ljudstvo gorje, ki ga, ne presega nobeno drugo. V zvezi z zlorabo cerkvene oblasti pa je bila duhovščina tudi krepko na poslu, da kar najbolj podžge s hujskarijo med volilci verske in plemenske strasti, zlasti proti pravoslavnim Srbom. Srednješolski profesor kot kandidat klerikalne stranke je na javnih shodih govoril, da so Srbi »opan-karji«, balkancl, ušlvct itd. ter da hočejo izpremeniti vse katoliške cerkve v pravoslavne — proti temu protesorju ie kazensko postopanje pri sodišču v teku. Da so pristaši KoroŠčeve stranke strastno agltlrali proti državi bi monarhiji ter da so kraljevsko vlado sistematično označevali kot družbo r državnih tatove itdL, bodi na tem mestu Ie mimogrede omenjeno. Na podlagi vseh teh navedb ln ie ugo. tovQenih dejstev ]e jasno razvidno, da i« dr. Korošec pridobil večino 365 glasov l nedopustnimi sredstvi, ker je njegova stran, ka potvorlla volilne Imenike, Izpustila H njfb veliko število volilcev Narodnega bloka in pridobila znatno število glasov s teta* da so njeni pristaši vol'!! dvakrat, da so vo« lili za odsotne svoje somišljenike ln za na* sprotnike. da so se posluževali terorja, dt je tedaj ta večina falziHkat vulje voiUeej ljubljanskega mesta. 1899 Nečuveno postopanje avstrijskih oblasti. Družba sv. Cirila in Metoda je prodala posestvo v Bekštajnu — Slowencu! — Koroško sodišče ni prodaje potrdilo, ker je kupec — Slovenec! — Vračajmo jim zob za zob! »DriiSba sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani je prodala neko svoje zemljišče pri Bekštajnu, na katerem je hotela pred Dolomom stare Avstrije zidati slovensko šolo, slovenskemu posestniku v Bekšfajmi. ker sedaj ne more več delovati na Koroškem m tam graditi slovenske šole. Po naredbi z dne 9. avgusta 1915 št. 234 d. z., kateri velja tudi Y naši državi za Slovenijo, mora vsako tako kupčijo potrditi komisija za zemljiški promet pri okrajnem sodišču. Človek bi po svoji zdravi pameti sodil, da bodo koroški Švabi in talmi Nemci ve- ni tako. Komisija za zemljiški promet pri okrajnem sodišču v Beljaku te kupčije nI potrdila, pravtako je tudi na pritožbo ni dopustila deželna komisija za zemljiški promet v Celovcu. Seveda samo zato, ker je kupec Slovenec! Tako torej postopajo koroška oblastva proti nam Slovencem! Zato naj tudi pri nas velja princip: oko za oko, zob za zob! Opozarjamo na ta nečuven slučaj nemške oholosti in prepotence naša oblastva, ki imajo s prenosom lastnine posla ter jih naprošamo, da postopajo proti koroškim Nemcem, ki imajo v naši seli, ako'se znebi »Družba sv. Cirila in j državi posestva pravtako, kakor posto-Metoda« svojega zemljišča in preide na pajo koroška oblastva proti nam, in ne avstrijskega državljana in naj bo ta j pripuste nobenega prenosa lastnine! tudi slovenskega prepričanja, ali temu I - ■ . ■ ■ ——— ——■ ■ —— Trije novinarji obtoženi veleizdaje. Državni pravnik zahteva smrtno kazen. Državno pravdništvo v Splitn je dvignilo obtožbo proti Kerubinu šegviču, uredniku ustavljene »Hrvatske RiječU, dr. Damjanu Sokolu, odvetniku in Vlašku Rafču, odgovornemu uredniku »Hrv. RlječU. vs> trije iz Splita. Drž. pravdniStvo obtožuje prva dva, da sta 1. z Izdajanjem, tiskanjem In razširjanjem dnevnika »Hrv. RfječU sedala sistematično ln preracunjeno mržnjo do drlsve kot celote, do celoknpne njene ■uprave bi nreditve. slikajoč razmere kakor so bile pred zrusenjem v Avstriji. Nadalje je list naglašal, da si je Brbsko pleme 8 r1. lo in sleparijo prilastilo vso politično, fU nancijelno. vojaško in upravno oblast, na škodo rzmozganlh. zasužnjenih Hrvatov, ki so postali pravi robi. S tem načinom pisanja so ogrožali javno varnost ter javni red. 2. da »ta s sistematičnim, prezirljivim in grdim načinom žalila naSo vojsko, njeno upravo in vodstvo ter napadala vojaško oblast povodom prisege vojakoT. obenem 7-agovarjajoČ one, ki niso hoteli priseči. Vodila sta tndi propagando, da se naj mladenič* ne odzovejo vojaški dolžneti. 3. slavila in poveličevala sta program HRSS. potem ko je vstop'la v seljaško Internacijonalo. Ker je postala HRSS sestavni del komu. nistične internaeijonale, sta moralno podpirala komunistični pokret, vzemajoS ob. enem komunistične pristaše v zaščito. Damjan Sokol, odvetnik, $e obtožen, üa je kot vodja in organizator HRSS v Dalmaciji v duha in cHju vodstva HRSS, glede komunističnih ciljev seljaške internaeijonale, sklical dne 2 nov. 1&24. javen shod v Solinu. ki &e je pretvoril v manifestacijo komunizma, njegovih Idealov in metod, ogrožajoč na ta način javni mir. Podprl je s tem tudi udruženje za propagando komunizma in Idejo za neparlamentarnc ter nasilno prisvojitev oblasti. Po členu 1. štev. 1„ 2. In 4. zakona cd 2. VIII. 1921, štev. 170 A ^Službenih Novi. na* sta obtožena Don Kerubin üJegvie* in Viaho Raič. a po 5L 1. štev. 2 zakona od 2. VIII. 1921, štev. 170 A ^Službenih novin« je obtožen dr Sokol. K a Len za te zločinca je emrtna ali pa znaša do 20 let ječe. Za obrambo obtoženih se .Je prijavilo 20 odvetnikov. »ti tu je Premrl pokaral vac svoje veliko orgeljsko znanje ter s tem velikim delom polnovredno zaključil lepo uspelo glasbeno prireditev. —c\ — V sredo na praznik dne 25. t, m. bo v drami Shakespearjev »Othello« z go- | spodom Levarjem v naslovni vlogi. Ostala zasedba ostane neizpremenjena, kakor pri dosedanjih vprizoritvah te tragedije. Začetek ob S. zvečer. — V operi se pole popoldne ob 3. priljubljena Foersterjeva opera Gorenjski slavček, pri kateri poje vlogo Minke gdč. Rozumova in Franja g. Banovec. Ostala zasedba je ista kakor pri dosedanjih vprizoritvah, le krčmarja poje g. Pugelj. Predstava Je ljudska pri znižanih cenah. — Don Pasquale« Prihodnja operna premijera bo v soboto dne 28. t. m. in sicer Don:zettijeva komična opera Don Pasquale, ki je stalno na prepertoarju vseh velikih odrov Opero je naštudiral kapeinik Nef-fat, zrežTai pa režiser Bučar. Vloge so sledečem Norina, mlada vdova — ga. Lovše-tova, Don Pasquale — g- Zupan, Ernesto, njegova nečak — g. Banovec. zdravnik Ma-latist — g. šubelj in notar — g. Debevec, Predstava se vrši kot izven. — Slovensko marionetno gledal šče »Atenac >■ Mladiki igra v sredo na praznik ob pol 3 popoldne in ob pol 6. zv. Pocci-jevo pravljično igro *Obuti maček«, ki je po svoji pestrosti in bajnosti enakovredna »Čarobnih gosli« in »Dr. Faustu«. V nedeljo pa se zopet igra »Doktor Faust*, ki je dosege* ob premijerl velik uspeh in ki po \si} prav'ci tvori višek letošnje sezone slov. marionetnega gledališča. Zopet tatvine dokumentov v sovjetskem poslaništvu. Važni dokumenti izginili iz sovj Poslanik Krasin odstavil svojeg Radiča s sovjetL etskega poslaništva v Pragi, — a tajnika. — Dokumenti o zvezi »Russkaja Gazeta« v Parfzu poroča o iajmstveni tatvini važnih političnih dokumentov v palači sovjetskega poslaništva v Parizu. Poslanik Krasin se je pred tedni napoti! v M-osKvo, da poroča o političnem*položaju v FrancHi. Nedavno tega se je vrnil. Še pred njegovim povratkom je opazi! prvi tajnik v poslaništvu Valrn. da so neznanci vlomih v njegovo pisalno mizo, kjer je Imel shranjene v posebnem tajnem predala strogo zaupne dokumente sovjetske vlade, med temi številne okrožnice in. In-ternacljonale, ki se nanašajo na komunistično propagando v Franciji pa tudi v Češkoslovaški, Jugoslaviji ?n Bolgarski. — Vsi ti dokumenti so izginiH. Valin je sprva stvar prikrival, nato pa je tatvmo vendarle ovadil policiji rn jo rra-nrosfl. da je dala z detektivi nadzorovati vse uradnike v poslaništvu. To nadzorstvo nie imelo nobenega uspeha. Ko se je posia-mk Krasrn vrnil iz Moskve in so mu po- ročali o dogodku, je bil ves konstemiran, rekoč, da so bfle ukradene listine najvažnejši talni dokumenti, ki bi za nobeno ceno ne smeli priti v tule roke. 0 dogodku je takoi brzojavno poročal v Moskvo, od koder mu je sovjetska vlada brzojavno za-ukazala, niaj takoj suspendira prvega po-slanlškega tajnika Valfna od službe ln ne? uvede na'strozjo preiskavo* V političnih krogih trde, da ima v sovjetskem poslaništvu izvršena tatvina dokumentov vele poetično ozadje. Širi se govorica, da se nahajajo vsi dokumenti že v rokah dotičn?h vlad, na katere se ti doku-rrent! nanašajo. Pretežna večrna dokumentov se tiče boljševfške propagande v Franciji in na Bolgarskem. Nekaj izcedno važnih dokumentov pa se nanaša tudi na Jugoslavijo in se tiče razmerja Stjepana Radiča s sovjetsko vlado In III. Internac*-jonalo. Ako je to res, n? izključeno, da so ti spisi že v rokah jugoslavenske vlade. Pros ve ta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani« Drama. Začetek ob 20. zvečer. Torek, 24. marca: Zaprto. Sreda, 25. marca: Othelo. Izven. Četrtek. 26. marca: Pepeluh. Red D. Petek, 27. marca: Vdova Rošlinka. Red A. Sobota, 28. marca: Ob 15. popoldne: Veronika Deseniška. Dijaška predstava. Pri znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Torek, 24. marca: Mignon. Red B. Sreda, 25. marca: Ob 15. popoldne: Gorenjski slaveček. Ljudska predstava. Pri znižanih cenah. Izven. Četrtek, 2*). marca: Zaprto. Petek, 27. marca: Don Juan. Red C. Sobota, 28. marca: Don Pasquale. Premijera. Izven Nedelja. 29. marca: Ob 15. popoldne: Mig-non. Ljudska predstava. Pri znižanih cenah. •> * •i — Ceciljanski koncert. Cecilijino dni* štvu (osnovano leta 1876.) za stolno župnijo vzdržuje poleß glasbenega lista »Cerkveni glasbenik«* tudi orgljarsko šolo (1877), ki vzgaja glasbeno nadarjene mladeniče v raz* norite orgljavce ter s tem podpira cerkvene in posvetne pevske zbore in razvoj cerkve* ne glasbe v cecilijanskem smislu. Vzdrze» vanje šole stane ogromne vsote in Cecili* pno društvo prireja od Časa do časa tudi cerkvene koncerte, katerih čisti dobiček je namenjen orgljarski šoli. Stolni zbor in nje* ga regens g. St. Premrl, ki je obenem tudi ravnatelj in učitelj orgljarskc šole, sta prire* dila včeraj v stolnici tak koncert, ki je bil razmeroma prav dobro obiskan. — Stolni zbor šteje 40 pevk in pevcev, za cerkveni zbor res zelo častno število. Sicer vsi gla* sovi niso enako vredni z ozirom na skupno 7vočnost in uglajenost, nekateri se dvigajo preko drugih, zlasti v sopranih in tenorjih; čutiš, da so to vodilni glasovi« kakor jih ima skoro vsak pevski zbor, ki sestoji iz najrazličnejših pevskih sil: mlajših in sta* rejših, še neizkušenih in pevcev z doI«olet> no prakso, boječih in pogumnih. Vsem se pa pozna krepka, smotrena pevska šo*a vo* diteljeva, ki se zlasti kaže v skrbni dina* mični izdelavi, jasni vokalizaciji. pravilnem dihanju, s pomočjo katerega doseza lepo zaokroženost daljših melodičnih fraz in njih vezavo brez neprijetnih odsekanih -»rcsled* kov. Med soprani je čustven, zelo prijeten solističen glas, ki se je zlasti izkazal v iskre* ni Mavovi: Sv. rožni venec. — Stolni pevski zbor je zapel osem cerkvenih pesmi (Tras ven, Foerster, Premrl, Mav, dr. Kimovec) deloma a capclla, deloma z orgijami (gosp. Heri Svetel) izmed katerih je brez dvoma najljubkejša Premrlova: Jezus je majhen — na Izredno lep Sirokov tekst. Pesmica je menda vslcd tega tako srčkana in iskrena, ker zamore le dražljiv, umetniški tekst oplo* diti skladateljevo invencijo, dočim so verzi povprečnih cerkvenih pesmi okosteneli in vse prej kot umetniški. Vse pesmi pa so kazale male, preikušenc glasbene oblikice in bi 6i naj preizkušeni stolni zbor v bodoč* nosti za cerkvene koncerte izbral tudi do« nežnejše stvari, najsibo iz prebogate svetov* ne cerkveno*glasbene literature. Ne v šte* vilu. a v znanju pevcev leži njihova moč. in da zmaga ta stolni zbor tudi večja dela, o tem sem po včerajšnjem koncertu prepri* čan. — Poleg pevskih točk je Premrl zaigral sedera orgeljskih skladb. Izbira točk je po» kazala razčiščen umetniški okus izvajalca. Zelo zanimiva je bila Frescobaldijeva Pas« sacaglia z lepimi orgeljskimi staceati in pompoznim naraščanjem registrov, dalje gibčna Bachova fjga v c*molu s silnim kon* cem in v trodelni obliki s codo formeno ze» lo jasni Sprigerjev Preludij in koralne so« nate, V drugem delu smo slišali nežno Bos* sijevo Molitev, za cerkveno skladbo z lah* nimi 3/4 ritmi neobičajen Rusöjcv Ofertorlj m Chiesovo Pastoralo, kjer je Premrl poka* zal svojo spretnost zlasti z barvitim regi* strovanjem. Koncert je zaključila Guilman* tova IL orceljaka sonata v treh delih. 7Xu nogavic z žigom in znamko (rdeč", modro aH zlato) ,,kRjuč" da se prepričate, kako en par traja kakor štsrje pari drugih. Dobivajo se v prods a »nah, Nogavice brez liga .ključ so ponareene. &3-a v* Sokelstvo. Glavna skuoščina JSS, Letošnja glavna skupščina JSS se Je vršila na Brodu ob Savi, ki je nekako prometno središče države. Težina glavne skupščine je bila tudi to pot prenesena na predvečerna zborovanja, na katerih se je s formalne in stvarne strani obdelalo vse predloge za glavno skupščino. Ta pripravljalna zborovanja so se vršiTa v soboto 21. t. m„ dočim je koj drugi d-an sledili glavna skupščina. Na predzborovanjiSi, kakor na skupščini so bile zastopane vse v sa-vezu včlanene župe. Na pre-reberovanjih so se storili sledeči sklepi ko? predlogi za glavno skupščino: 1. JSS podeli savezno plaketo za sokolske zasluge starosti COS br. dr. Scheinerju m načelniku COS br. dr. Vaničku. 2. Ista plaketa se podeK br. Tec-doroviču, nace'm'ku backe župe za 251etni-co sokolskega dela. 3. Predlog o reorganizaciji ruskejra Sokolstva v Inozemstvu se odstopi zvezi COS in JSS. 4. Rezolncija o telesni vzgoji v šolah. 5. Nova teritortjalna razdelitev žup. 6. Predlogi glede sanacije saveznih financ. 7. Kandidacijska Hsta. 8. Predlogi tehničnega odbora o medzletnih tekmah, o oroanizaciji župnih okrožij, o so-kolskem znaku, o nošnji krojev. V nedeljo 22. t. m. pa se je nato vršfla glavna skupščina, ki je sprejela predloge predvečemih zborovanj V Brodu so bili vsi skupščinarji dobro preskrbljeni in izvrstno postreženi. Nova mariborska senzacija. V sobote popo'dne se je odigral v /Mariboru zagoneten siučaj, ki je stavil kriminalne organe pred težko nalogo. V Loški ulici št. 15. vanuje skupno s svojim sinrm f»0-le:n! delavec Fran Tumpej. Mož je bil že dalje časa brez posla ter se je preživljal s tem, da je redil prašiče, jih prodajal In živel od tega Izkupička. V soboto popoldne je od^el sin v trgovino. Nekako ckeli 16. so ču!i sosedje !z Tumpejevega stanovanja nekako ječanje in pridušeno stokanje. Sosedje so vdrli v sobo In so našli starega moža ležečega v krvi na tleh. Vsa srba je bila okrvavljena, poleg postelje pa je ležala krvava sekira«, ne daleč od te pa žepni nožiček. Stari Tumpej je bil še pri zavesti. Ko so ga zaslišali, je Izjavil, da sta vdrla v sobo dva mladeniča in ga s sekiro udarila. Bil ie z rešilnim vozom prepeljan v bolnico. O tem dogodku, ki se je naglo razširil po vsem mestu, je bila tudi obveščena polic;Ja. Na lice mesta je prišla takoj policijska komisija, ki je po obširni preiskavi ugotovila, da je vsak roparski napad skoraj gotovo izključen, zakaj v sobi nI zmanjkalo ničesar in pod vzglavjem v postelji je ležal nedotaknjen denar Tum-peja, 400 D. Vsekakor pa je slučaj več kot zagoneten in mariborska kriminalistika menda Še sllčnega ni zabeležila v svojih analih. Za samomor Tumpeja govori preiskava njegovih ran. Rane niso nevarne in močna krvavitev je brla pač samo posledica, da so bile prerezane žile na čelu. Rezi v kožo na glavi pa so paralelne z dolžino telesa in take, da bi imel morebiti morilec precej časa in pa zelo malo odpora, da bi lahke napravil take rane* Še značllnej-sa pa je sekira, Ima okroglo rezilo, spodnji del Je okrvavljen, zgornji pa čist Značilno je, da na notranji strani ročaja ni krvi, ki Je s»cer obilno poškropila okolico. Tumpeja so v bfolnici večkrat zaslišali, vendar vztraja na svoji prvotni izpovedi, češ da Je bil napaden. Zagoneten corpus delicti je tudi okrvavljeno zrcalo, viseče preje v sobi, katero so pa sedaj našli v kuhinji. Če se je mož sam rezal s sekiro, je moral to delati počasi in še hoditi v kuhinjo. Verjetno je, da ga le za harakirlju sličen samomorilni poskus minilo veselje in čim je izgubil dovoli krvi. ie nehal « to ojoceduro Na dru« * gl strani pa Je zagonetka, kaj Je gnalo sta-rega moža v smrt in še celo v takon nenavadne. Mariborska policija stoji pred tež-k«i nalogo, vendar Je upati da bo misteri-Jozen slučaj kmalu pojasnila. Prebivalstvo je ze'o razburjeno, ker je mnenja, da Je bil na Tumpeja izvršen roparski napad. Preiskušdna zdravila največkrat aspinnove mc mnogokrat ponarejajo. Da s« 06» verujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno te originalni zavoj "Äayrt " (ploiinaii kartoni 9 Ö ali 20 tab etami) z modro* beto-rd^čo varstveno znamko* Odklanjajte vse druge zavoje* SOVI ČEŠKOSLOVAŠKI POSLANIK NA DUNAJU Gustav HABERMANN, češko* slovaška vlada je odpoklicula dosedanjega poslanika na Dunaja dr. Krafta in imeno; vala na njegovo mesto ministra za socijalno politiko, Gustava Hsbermanna. Izpred sodišča. V Ljubljani. 24. marca. Sovražna polbrata. Mirko N. hi Ferdinand š. z Viča sta si po materi polbrata (rrati prvegs je bila drugemu mačeha). — Neko nedeljo meseca januarja sta se pri balinanju sprla fn stepla. Pri tem je Mirko Ferdinanda oklal z nožem po obrazu, a tudi Mirko je dobil rano z nožem na stegnu, kar pa si je najbrž povzročil sam — Mirko N. je bi! obsojen zaradi težke telesne poškodbe nea 6 tednov težke ječe. Plačati mora Ferdinandu 2000 D\n za bolečine In vse stroške urad j za zavarovanje delavcev v znesku na-d 1000 Din. Tat z obsežnim delokrogom. 281etnl Janez Luskovec iz Sritofa ie vkljub mladosti že tat iz navade. Bil je zaradi tatvine že 7krat predkaznovan, med tem enkrat pred poroto na 2 leti težke ječe. Danes je zopet sedel n\ obtožni klopi zaradi dveh večjih tatvin. Sopivcu Miklavčiču je vzel iz žepa zlato uro z verižico, ki jo je lastnik cenil na 25.000 K; a }o je Luskovec prodal le za 240 K. Nadalje je vzel lansko poletje na Svetnju pri Medvodah Jagru kolo ter ga prodal za 500 Din. Ko so ga v Skocljanu pri Mokronogu hoteli orožniki aretirati, ker je bil osumljen tavine nekega konja in voza, se je nprl in orožnika vgriz-nll v roko. Luskovec je bil obsojsn na 1 m pol leta težke ječe. Obrekovanje orožnikov. Krojač Tr. Kol-tnatifč od Sv. Trojice v Slov. Goricah je pisal po narocHü svoje matere Antonije Rašp na vrhovno orožniško komando ovadbo proti orožnikom, posebno proti orožniku Sagadinu, da nastopaio pristransko in se dajo podkupovati. V ovadbi je Kolmanič trdil, da orožniki ne de!a.k> ovad.i proti gospodarjem, ki imajo lepe hčerke pri hiši in kjer so pogoščeni. Kolmr.nič :e bil obsojen na 20 CDin olobe in takso. Joči n je bila mati oproščena, ker je deloma orež-nikovo prlstranost dokazala. Takse na hude jezike. ZaraÜ žalitve policije je dobil Jos. Š. 3 dni .sap^ra, Janez J. 300 Din globe, Fran D pa 50 Din £«obe, dočim je bil preužitkar Jernej Vagaja iz Dola oproščen obtožbe, da je pahnil 'd sebe na postaji Laze službujočega uradnika Carmana. — Kuharica Franja Matičič je poslala okraj, sodišču v Cerknici že drugič dopis, v katerem prosi — deloma v verzih — naj bi sodnike razsvetlil svet Duh, da bi sodili pravično itd. Obsojena ie bila na dva dni zapora, ker je vse priz/ula an se dejanja kesala. Sport. Zveza za tujski promet. Občni zbor. Danes dopoldne se ie vr§H v posvetovalnici mestnega magistrata občni zbor »Zveze za tujski promet v Sloveniji«. Dobro obiskani občni zbor je otvoril predsednik i-Zveze« dvorni svetnik dr. Rudolf Marn Navzoči so bili dr. Žižek kot odposlanec ministrstva iz Beograda, zastopnik ljubljanskega velesejma konzul g. Dular, g Mencinger kot zastopnik bohinjskih leto\išč. Na to le brlo nr;*. i.no obširno poročilo o delovanju zveze za tujski promet v Sloveniji v letu 1924. Iz poročila, ki ga je sestavil tajnik g. P i n t a r, posnemamo nekatere važnejše točke o delovanju društva. Preteklo leto je važen mejnik v zgodovini razvoja Zveze in sicer to s stališča organizacije društva in z ekonomskega stališča. Lanska skupščina Je namreč spremenila svoja pravila in glasom teh novih pravil je fungiraia »>Zveza« kot nekaka tujsko prometna zbornica in centralna organizacija vseh tujsko - prometnih organizacij in korporacij, zainteresiranih na tujskem prometu v Sloveniji. Flnancijelno Je bila »Zveza« neodvisna od različnih državnih in privatnih subvencij. S pomočjo lokalnih, tujskoprometnih in olepševalnih društev ljubljanske in mariborske oblasti je Zveza skrbela, da so dobivali tujoi vse potrebne informacije o naših letoviščih in zdraviliščih. Zveza Je podpirala razna društva ter je naklonila večjo podporo »Zimsko športnemu Savezuc za zgradbo smuške skakalnice. Restavrirala je 4udl jplerijo in pota, ki so bila strahovito demolirana od poplav in plazov v Vini-gar ju. Posebno pažnjo pa je Zveza posvetila propagandnemu dslu ter je vodila intenzivno propagando v Inozemstvu. Izdala Je poleg plakatov več tisoč letakov »Pregled letovišč In zdravilišč v Sloveniji* v češkem n sr'johrva jeziku. Za naše kraja je Zveza zainteresirala tudi ugledne inozemske in domaČe liste, ki So vsi prinašali le* pe opise naše domovine. Zve - je Ftopi'a v stik z Inozcnskfmi tuiskci - prometnim' organizacijami, laV? s če?ko potovalno p'sarno *čedok«. avstrijskim Verkehrsbureau-jem na Dunaju, švicarsko Reisezentralo v Zurlchu. s francosko potovalno pisarno Expnnter v Parizu ter z raznimi drugimi agenturami po vsej Evropi. Važen dogodek za razvoj delovanja Zveze Je bila konferenca, ki se je vrš:la od 23. do 29. novembra v ministrstvu trgovin^ in industrije v Reogradu. na In.Sfi se sznesli zanimivi referati p^amn;h delegatov in so se sprejele med drugim sledeč* važne resolucije: 1. glede organizacije turizma, 2. o hotelski Industriji, 3. v pogledu povzdige naših kopališč in letovišč, / 4. v pogledu reklame in propagande, 5. v prgledu naše prometne politike. Tajniško poročilo obširno navaja notra? nje delo »Zveze*. — Za tem je bilo podane blagajniško poroč;!o. Iz katerega ie razvidno, da je finančno stanje »Zveze« razmeroma ugodno. S tem je bil dnevni red izčrpan, nakar Je prežel občni zbor na slučajnosti. K skJrpu \e predsednik dr. Matn pre-čital akt ministrstva za trg. in industrijo glede posoUi. ki j;h je pripravljena dajati Hipotekama banka proti nizkim obrestim za posneševanje tujskega prometa poedi-nim občinam. Ker zahteva ministrstvo podrobne podatke, se sklene, da se tozadevni predlog odpošlje občinam, da stavijo prl-mene konkretne zahteve. NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME. Katastrofalen poraz Francije. Tekma reprezentanc Italije in Francije Je končala z visoko zmago Italije v razmerju 7:0. Anglija-Wales 2:1, Uruguay-Severna Francija 7:0. BrazUS-ko moštvo iz Sao Pavla Je zmagalo nad Stade Francaise s 3:1. Praga: 51av5ja-DFC 4:2 (2:0)'. Cerlln-Severna Nemčija 4:1. Dunaj: Prijateljske tekme: FAC-Slovan 3:0: Ostmark-Šimmering Sp. V. 4:0; Stra-ssenbahn-Weisse Elf 2:2. Dunajska Ad mira je v TemeSvam zalagala nad FC KIniži s 3:0. AVSTR1JA-SVICA Tekma Avstrija-Švica ni prinesla pričakovanega zanim'vega športa. Evropski olimpijski prvak Švica je odpovedal na vsej črti in Avstrija je bila sinovom skalnatih gora gladko nadmočna. Na igrišču Hohe Warte se je kljub temu, da Je pršilo, zbralo okoli 40.000 gledalcev, ki So z zanimanjem sled;ii neenakemu boju. Potek Igre: Sprva odprta igra z izmenjajočimi se situacijami. V četrti minuti Izvede Cutti solo-akcilo po krilu, njegov lep predložek pošlje Gschweldl neubranljivo v mrežo. Avstrija vodi z 1:0. Pri cvicarjib se uveljavlja desna spojka Dltrich, ki pošlje pravo bombo nai goal, Jancsik mojstrsko ubrani. Najboljši od Avstrijcev je bil Wieser, ki neumorno pošilja svoje ljudi v ogenj, napad izvrstno podpira v krilski vrsti Resen. Wiescrjev trud je kmalu kronan z uspehom. V 41. minuti predloži Wieser Weselyju, ta polvl-soko centrira inn Horvath posije z xlavo tik pod prečko v goal. V drugem polčasu izrazita premoč Avstrijcev, ki v polju konstantno prevladujejo, vendar pred goaloni nimajo sreče — Od Avstrijcev so bili najboljši Cutti, Resch in Rainer, pri Svicarllii Dietrich, Raymond in Fäßler. Sodil je Mad« žar Ivančič zelo dobro. — Zopet Nurmi! Iz Newyorka prooča-* jo, da je Paavo Nurmi v Buffalu svoj lastni svetovni rekord na eno miljo izboljšal od 4 : 13.4 na 4 : 12. IxbriSfzH k ^ dnevno znake trik* da in skrbi, ki po* starajo Vaš obras, to je kar napravi za Vas CR EM A SIMON (Creme S/M OS) Ona zadriaje pojave gub ter ohrani nsinosf in tistost VaSe polti. Prodaja se povsod krema, prašek in miio SIMON Parfuinertc SIMON. 59 Fg. St. Martin. Paris Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Na vojaštvo se jezi »Slovenec«, ker ni praznovalo dan sv. Ježefa. Ve* mo, da ta dan niso praznoval tudi go* tova podjetja, ki so zelo blizu klerikal» da pred leti tudi »Katoliška ti* »kama« sama ni praznovala tega dne. aato se čudimo, da si drzne klerikalno trobilo radi istega dejanja napadati vo* jastvo, kakor da bi morala naša voja# ška uprava biti bolj papeška, kakor so naši klerikalci in papež sam. Ta nesra« men klerikalni napad na vojaško upra* vo pa kaže v bengalični luči pred vsem dejstvo, da je praznik sv. Jožefa že pred dolgimi leti odpravil Vatikan sam in da tega dne nikjer drugje na svetu ne praznujejo, razen na Koroškem in zgornjem Štajerskem, kjer je Jožef, ka* kor pravijo, deželni patron. Tak dežel* nt patron j J bil Jožef tudi v bivši Kranjski in bivši štajerski. Teh pa da« ftes ni več, saj poznamo sedaj samo še ljubljansko in mariborsko oblast. 5 tem jo izgubil »svojo oblast« tudi »de* ielni patron Jožef«. To prav dobro ve* •Jo tudi kumpani v »Katoliški tiskarni«, a če kljub temu napadajo radi Jožcfo* vega dne naše vojaštvo, kažejo pač s tem, da j:m je dobrodošla vsaka prili* ka. samo da si morejo ohladiti svojo onemoglo jezo na našo vojaško upra* vo, ki jo sovražijo prav tako, kakor so se preje v prahu valjali pred avstrijsko in ji lizali pete. Ko, ura plačila Še pride tudi zanje! —. Družba sv. Cirlfa ta Metoda je SKrbela že v predvojni dobi za ogrožene meje na severu. Od leta 191 S. dalj. pa je posvetila vso pažnjo in skrb severni meji od Koroške do Odrske. V to svrho je žrtvovala do današnjega dne prav lepe svote denarja. Nabavljala je leto za letom ogromno število Šolskih knjig siromašnim obmejnim šolam, skrbela je za šolarske in učiteljske knjižnice, nakupila je šolam učila In samoučila. kupovala je šolam narodne in državne zastave, dajala izdatne svote za božič-nice, pošiljala obmejni mladini v velikih množinah mladinski koledarček »Kraljevič Marko«, pomagala siromašnim šolskim občinam pri zidavi šol, podpirala potrebne obmejne učitelje, prispevala k ustanovitvi Mudskih knjižnic, pomagala ustanavljati šolske odre, ter ustanovila nacijonalne postojanke podružnice sv. Cirila in Metoda. Od leta 1918. do da-našnjega dne je družba sv. Cirila in Metoda vsem prošnjam, ki so prišle na družbo za pomoč in podporo, ugodila. Iz ravnokar navedenega je jasno, da vrši družba kar najbolje svojo nalogo, katera ji je poverjena na severni meji. Dasi ima družba tudi drugod zelo veliko ln težavno delo, vendar ji je neprestano pri srcu severna meja in bi storila Se več. če bi imela večje dohodke, ki so pa odvisni od res prave nacijonalne ljubezni fn požrtvovalnosti našega ljudstva. Kaj ie pa potrebno za našo severno mejo in kdo bi se moral zanjo posebno interesirati, pa je razvidno iz spisa v letošnjem koledarju družbe sv. Cirila in Metoda: »S potovanja ob severni meji.c — Družba nt svojega dela objavljala po časopisih; na članek v »Slovenskem Narodu« z dne 22. marca pod: »Delo ob naših državnih mejah«, pa se zdi družbi potrebno gori navedeno pojasnilo, da ne bo široka javnost napačno informirana, češ na družba ne vrši svojega dela. — Francosk? dan s predavan?! po šolah. Minister prosvete je poslal na prosvetne oddelke pri velikih županih brošuro, v kateri je spisano, kako požrtvovalno je Francija med vojno podpirala Srbijo in ji v dobi vojne vihre stala na strani. Da se naša država s^dai Izkaže napram Franciji za njeno naklonjenost in prijateljsko požrtvovalnost hvaležno, je prosvetni mmister odredil, naj se dne 26. marca t. 1. vrše po vseh osnovnih ln meščanskih šolah v državi poliudna predavanja in nabirajo pri tem mali prispevki za namene v vojni padlih francoskih junakov. — Osebne veati s pošte. Prestavljeni so: sa pripravnika kategorije zvaničnikov Maks Jereb v Li.iubl.iari, za pripravnico oz». roma pripravnika v 3. skupino kategorije zvaničnikov Katarina Butala v črnom!ju, Mira Sublc. Katarina VrHar in Vinko Po. fjak v Ljubljani; za pripravnika oziroma pripravnico v 4. ekuplno III. kategorije: MIlan Kandare v Ljubljani. Ana Blaznlk t ži-reb, Pavla Knrinčie ▼ Šmarju pri Jelša Fi, Franrka Vesenjak v Dolenji Lendavi ln Ludvik Türk v Ljubljani. Upokojeni eo* uradnica Vidorava Lf*skov§ek v Celja in poduradniki Anton Radovan, Josip Pristov ta Andrej Senegačnik v Ljubljani. Združitev vseh akademskih društev ljubljanske tehnike. Preteklo soboto se Je vršila na ljub. tehniki skupščfna vseh tehničnih strokovnih društev, na kateri so se združila v eno celoto: Akademsko društvo jugoslovenskih tehnikov. To društvo, ki Je bilo doslej samostojno strokovno društvo, je odslej skupna reprezentanca vseh ostalih klubov, ki so pri nlem z Izjemo Akad. društva arhitektov »Ognjišče« včlanjeni. —• Skupščino je orvorll predsedirk ADJT g. V. Kuljiš. Skupščin? Je izrazila čast umrlemu zaslužnemu tov. Riku Dorschlu, ki Je mnogo prip mojre! do uresničenja združitve jlgjäWa, Nato ** predsednik k»tko xe. 24. marca 1975. ferfral o dosedanjem delovanju ADJT In o zgodovini delovanja za združitev vseh teh* ničnih strokovnih društev ter seznanil vse navzeče z idejnim in organizatoričnim oza- (Ijem tega stremljenja. Po formalnostih jc pozdravil skupščino tudi gosp. -dekan univ. prof. dr. ing. Kral, ki je povdarll posebno moralne zahteve, ki jih mora dijaštvo stavil uti na cirušivc. Njegova izvajanja so kul-minirala v besedah:« »Ohrani, kar sprej-me2 ca prednikov in zapusti svoje delo po-tomtun«. Društvo nudi svojemu članstvu precej obširno strokovno knjižnico, ki obsega okrog 2000 knjig, nabranih s delom dijaštvo samega, nadalje Čitalnico, ki skr* bi za medsebojni dužabni sdk in le sploh matica vsega strokovnega, kulturnega in socialnega udejstvovanja tehniškega sluša-teijstva. Z združitvijo v to matico so tehniki napravili velik korak naprej in lahko služijo v tem pogledu vsem ostalim fakultetam za r-ified. Na prvi redni skupščini Akad. društva Jugosl. tehnikov je bil Izvoljen ia-le odbor: predsednik g. Vinko Kuljiš, kemik, podpredsednik Zajec Stanko, elektrotehnik, tajnik I. Siebinger Vladimir, elektrotehnik, tajnik II. Pavleti £ kemfk, b'agajuik Sitar, gradbenik, knjižničar Pire, gradbenik »knjižničar II. Brat-kovic, geodet, skriptor Ž u IJ e v i č, mon-tanist, štacunar Kersntč, montanist, gospodar Mencinger, geodet. Ob Isti priliki izvoljen? radi svojih zaslug za tehnično dijaštvo za častne člane društva ADJT gg: Fatur Dragotiu dipl. arh., Hus Herman, abs. arh., Hus Kari. abs. arh. — Iz šolska službe, flu i ni HÜ okrajni šoisk! nadzornik za litijski okraj, Ivan B e-z e 1 J ak je imenovan za stlanesa upravitelja na mestni manjšinski šoli v Ljubljani, učite!} Stanko Legat za upravitelja na VI. aeški m. osnovni šoli, učitelj Silvester v Bohinjski Bistrici pa za stalnega učitelja na II. deški osnovni šoli v Ljubljani. — Povrnitev selitvenih stroškov ne ?re po zakonu učiteljskim oeebam, k! so bile premeščene na lastno prošnjo iz enega kraja (Sol. okoliša) ca kak drug. To jo treba zabeležiti, da se bo nepotrebnih vlog. — Prvi slovenski zdravnik v Chicago. V Chicagu je odprl svoj zdravniški urad dr. Janez Z a v c r t n i k, ki je prvi slovenski zdravnik v mestu. —? Narcdca ministra za agrarno reformo o postavljanju agrarnih veščakov. Z resen jem ministrstva št. 32895/24 so bili razpušceni vsi občinski agrarni odbori. Namesto teh se je v smislu istega rešenja o priliki revizij zakonodaje zasliševalo po potrebi po dva agrarna interesenta iz vsake občine. Ker se v praksi ta odredba nI obnesla. Je minister za asrarno reformo izdal rešenje št. 54.6 50/24, potom katerega se smatrajo vsi občinski agr. odbori, kakor tudi omenjeni a d hoc izbrani zastopniki, razrešeni svojih dolžnost?. Obenem pa se po-vlastijo okrožni agrarni uradi, da morejo v slučaju potrebe iz vsake vasi z dekretom postaviti po dva agrarna veščaka izmed rak-h oseb, katere so uradu znane kot povsem nepristranske In nesebične osebe, katere osebe morejo ln hočejo zastopati interese siromašnih upravičencev agrarne reforme. Te osebe bi bile posvetovalni organi agrarnih oblasti pri izvedbi agrarne reforme ter jih imajo agrarni uradi zapri-seči. Njihova siužba Je častna in nimajo pravice zahvevatl kakršnekoli nagrade ali vrnitve stroškov za vršitev svojih dolžnosti. —Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je kot najstarejša organizacija zdravnikov v Sloveniji priredilo na čast bratskim zdravniškim organizacijam, ki so zborovale dne 19. t. m. v Ljubljani, izvrstno obiskan družabni večer v restavraciji »Zvezda, ki so se ga mnogobrojno udeležili zdravniki iz mesta in dežele s svojimi družinami. Animiran ples zdravniških dam je zaključi uspelo prireditev, neumorno sta skrbela za intimno zabavo lastni zdravniški salonski orkester in pevski zbor. dalje cela vrsta resnih i« šaljivih govornikov, med kojimi se je zopet odlikoval g. dr. E. Dereani s svojim govorom, polram zdravega humorja. Večer so počastili s svojim po&etom zastopnik ministrstva narodnega zdravja g. inšpektor dr. VI. Katičič, predsednik zdravniške zbornice g. primarij dr. Oregorič, predsednik pokojninskega zaklada g. primarij P. Defranceschi, predsednik organizacije okrožnih zdravnikov g. dr. P. Kane, predsednik društva zobozdravnikov g dr. A. Praunseiss, predsednik organizacije pomožnih zdravnikov g. dr. V. Čremoš-nik itd. Navdušeno razpoloženje večera se je osredotočilo v iskreni proslavi obeh zaslužnih v borbi za zdravniške ideale osivelih prvoborilcev dr. P. Defranceschija ln dr. V. Gregoriča, ki sta položila s svojim požrtvovalnim in uspešnim delom temelje enotni strokovni organizaciji vseh zdravnikov v Sloveniji, ki se oživotvori v najkrajšem času. — Iz Amerike. V Cievelandu je umrl Fran Jerančič v starosti 42 let. Zadela ga je srčna kap. Pokojni je bil doma iz Hrušice ter je zapustil ženo in štiri otroke. — V kraju Chisholm se je dogodil žalosten slučaj. Premogar Jakob Kočevar se Je pri jedi v svojem stanovanju zadušil s kosom mesa. Pokojni je bil star 75 let. — Dne 9. t. m. je umrl v Newyorku lSletni Josip O solin. Imel je srčno napako. — Svoječasno smo poročali o drznem roparskem napadu, ki je bil Izvršen na slovenskega župnika Schifrerja v Chlsholmu. Napadu so ga trije maski rani roparji in pobrali ves denar iz župnijske blagajne. Oblasti so roparje kmaln izsledile. Trdovratno zanikajo rop- vsled česar pridejo pred poroto. — V kraju Babertone je umrl 201etnl Fran Polh. Zastrupil si je nogo In je navzlic operaciji podlegel zastrupljanju. — V kraju Hedford je dne 7. marca umrla v starosti 24 let Neža Vrček. Podlegla je suHci. Doma je brla iz vasi Jermolje prt Skocijanu na Dolenjskem. Pokojnica je zapustila soproga in dva nepreskrbljena otročica, —t y Clartdgu Je nmrl znani tu priljubljeni godec Janez Matko. — V kraju Cly je bil povožen Josip Z .a i t z, ki je skočil z živinskega vlaka ter padel naravnost pod prihajajoči tovorni vlak. —Kataster vsega osnovnega in tneičan-sko&olskega osobja v državi je odredilo pretekle dni ministrstvo prosvete ter naročilo podrejenim prosvetnim oddelkom pri velikih županih, da mu vpošljejo od vsake UČne osebe tozadevne službene listine (osebne pop is niče). — Krvav pretep v Zagrebu. V noči od sobote na nedeljo Je nastal za državnim kolodvorom v Zagreba pretep med Ivanom Matjanecem, Josipom Kolarlčera, Mijo Wiesln gerjem ter Antonom Domini čem na eni strani ln Ivan Petrekovicem ter tega net-Jaxeljem na dragi strani. Tekom prepira je Petrekovie" sunil Matjareea z nožem v vrat, teko da je ta izkrvavel. Besno je poškodoval tudi Kolarica in Wieslngerja, katera so morali prepeljati t bolnico. Petrekovie, ki je bil prijet, se zagovarja, da so ga zgoraj omenjeni napadli « koli ln da je dejanje Izvršil samo v silobranu. Vrši se preiskava. — Velik požar v Skoplju. V soboto zjutraj je nastal v hotelu ^London« v Skoplju velik požar, ki se je naglo razširil na v bližini stoika poslopja. Kljub temn, da so na kraj nesreče takoj prihiteli gasilci, je po-lar uničil hote!, dalje kavarno »Tri šeštra*. Zgorela je tudi v fclržini stoječa trafika ter nek! modni salon.i Gostje in slnžinead .-*o iz hotela poskakal! skozi okna. ker so bite stopnice r plamenih. — Sknpna škoda Zn8-&a dva milijona Din. — 2rtve snežnega meteža v Bosni, prea dnevi je divjal v okolici Glamo<*a hnd snežni metež, prt čemur je nekega svinjskega pastirja z vsemi svinjami vred zamedlo. Pastirja so komaj rešili življenje, svinje pa so vse zmrznile. — Snežni metež Je zahteval tudi svoje žrtve na čermenlski planini, kjer je vtbar presentil Štiri potnike, ki ho v snegu zmrznili. Tri druge potnike so napol zmrznjene reSlli. — Jeklene valjčne zasrore ter vaa fc'.u-eavnicarska dela IzvrSuje ter se prio^oča za cenjena naročila klju*-*-nlcarstvo Avgust M a r 11 n C i C, Ljubljana. Rimska cesta 14. — Glej dan&snji Inserat n& /*dnj! strani! «01-n — Pro! ječe na na fem Jsdranti. Hotel sMiramare*, Crikvenica, Tople i hladne morske kupke. Soba sa čelom oskrbom od Din 90—. 319-n — Proti odebelelostl deluje s kolosal-nim uspehom samo »VILFANOV CA.Tt. Dobiva se v vseh lekarnah in dro^erijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Priiaz 71. Svetlo * likanje ovratnikov ter Vkanje perila se najlepše izvršuje le v higije* nični pralnici F. ŠIMENCA, Ljubljana. Kolodvorska ulica štev. 8. — Izvršuje tudi popravila perila. 858 ( Poslopje meti v dve ulic;; ©rojekürani del podaljšane Čopove ceste in (z glavnim vhodom) na Miklošičevo cesto. — Mestna prodajalna za elektrotehniške predmete v Galletovi hiši. Tozadevna adaptacijska dela v imenovanem poslopje (pritličju) so zdaj v toliko v teku, da se prično prihodnje dni zidarska dela pri izložbenih oken. V teku 6—8 tednov bo pro-* stor za prodajalno uporaben. — Prve lastovke. Poročajo nam, da so rovci videli pretekli ponedeljek na Ljubljanskem barju, ko so lovili divje race. prve lastovke. Štiri oznanjevalke pomladi so priplavale da pripravijo pot ostalim tova-rišicam. — Tlakovanje ce*t v Ljubljani se ima letos nadaljevati. Pred vsem so to: ostala polovica ceste v Slomškovi ulici, prometna Miklošičeva. Resljeva cesta in Komenskega ulica. Ker je Metelkova u'ica že tlakovana, pride kot nujno potrebna zdaj tudi Vidov-danska cesta. Te cesre so radi tovornega prometa v deževni dobi uprav razoranc. — Nujno potrebno b! bilo, da se tlakuje tudi B5e?.veisova cesta, kjer se nahaja vladna palača. Predvsem pa bi bilo nujno potrebno, da bi občina napravila pločnik ob vilah med Aleksandrovo cesto in Šubfičevo ulico, da bi človek ob deževnem vremenu vsaj lahko prišel k pol. ravnateljstvu in k vlad!. Tako pa mora Človek do gležnjev hoditi po blatu. Ali nas n* sram pred tujci? — 1 enls-£ekc?3a društva »Ateoac naznanja, da se vrši vp'sovanje za letošnjo sezijo dne 2. in 3. aprila od pol 6. do 7. v ortopedičnpm zavodu v Mladiki. 625/n — Krema za čevlje »Neosan« Je plod izkustev več desedetij. 5G7L Kakao Van Kaster! Iz LhthSjane. — V sredo dne 25. f. m. ob 10. url pred-poldne predava v zbornični dvorani Tin!, verze p. profesor R. a k u S a 4z Maribora o temi ^Esperanto ln njega protivniki«. Espe, rantskl klub v LJubljani vabi k predavanju vse, ki se zanimajo za Esperanto. — 30-Ietnicn potresne katastrofe v LJubljani bo letes na veliki ponedeljek. — Kdor se 5e spomni na staro lice Ijub'jan-skega mesta* lahko trdi, da se je v teh tridesetih letih mesto slino spremenilo. Profesor Süss je takrat prerokoval, da se bo ta potres v 100 letih ponovil, ker da stoji Ljubljana na vulkaničnih tleh! — Pcdaljsanje Čopove cesta. Pretekle dni so podrl! ograjnl zid med Mallvjevo in Suyerjevo vilo, ker se bo Čopova cesta od tu podaljšala do Kolodvorske nlice in v bližnji bodočnosti baje tudi Se naprej do It*, kločiceve ceste. Potrebni del sveta se odkupi. — Pri poslopjih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ob Miklošičevi cesti so pričeli zidarji z ometavanjem fasad. Mizarska dela so po večini že izvršena; preostanejo Se steklarska in ključavničarska. Do leseni bodo poslopja osušena in uporabna. i Iz Geija. —C Tedenski Izkaz roeätne klavnice. Zaklalo se je od 16. do 20. marca: 2 bika. 16 volov, 3 krave, 3 telice. 14 telet in 28 svinj. —c Iz demokratske organizacije. Redn! tedenski sestanek JDS za mesto Celje v sredo radi praznika odpade. — Krajevna organizacija JDS za Celje-okolico pa ima redni tedenski sestanek v četrtek 26. marca ob 20 zvečer v gostilni Permozer v Ga« yerjti. Vabijo se somišljeniki k pomošte-vilni udeležbi. Želeti pa ie, da bi te sestanke posečali tudi somišljeniki iz mesta. —c Razpisano službeno mesto. Na državni deški meSčanski šoli v Celju |e razpisano mesto slu^ltelja, Prošnje je vložiti najkasneje do 15. aprila. —c Oddaja poštnih dostavtjafatih voženj v Celju. Direkcija pošte in telegrafa v LJubljani oddaja za eno leto v zakup prevoz pošte in dostavo paketov na dom v Celju. Ustmena pogajanja se bodo vrStla komisijo-nelno dne 3. aprila f. I. pri mestnem magistratu v Celju ob U. dopoldne. Natančni pogoji za oskrbovanje omenjenih voženj so razvidni na pošti v Celju ter pri mestnem magistratu v Celju. —c Novo tvornlsko podjetje. V Gaberju pri Celju so zgradiH novo tvornico za Izdelovanje zlatnine in srebmme. Lastniki tvormce, katera je že pričela obratovati, so gg.: Pacchiaffo in bratje Knez. Sedaj imamo troje večjih podjetij te stroke v Celju. —c Sobotni sejem. V soboto 21. i. «1. se je vršil v Celju takozvani sredpostni živinski in kramarski sejem. Opaziti je bilo precejšnje &evik> tujih trgovcev, ki so prišli z različnim blagom na sejem. Tudi živine boljše in slabše kakovosti je bilo precej prignane. Kupčija je bila v sploSnem srednja. Nekateri trgovci so bili z isto zadovoljni, drngi zopet ne. —c Mestno gledališče v Cebu- V nedeljo popoldne se je vprizorila z dobrim uspehom kot ljudska predstava »Vdova RošHnka«. Kakor prvič, se je tudi to pot vprizori »Maček v skornjih« kot mladinska dobro igralo. Jutri v torek se ob 18. uri predstava. —c Dež In bladno vreme smo zopet dobili po zaan>«h lepih soinčih dneh od sobote na nedeljo. Sobota i« bila kot prvi po-mladansit; -dan izredno lep iii solnčen. > iz Maribora. m Obnovitev procesa. V decemnrn pre teklega leta Jc bil prea mariborsko poroto obsojen na smrt na veaalih posestnik Josip Benko iz Lahoncev, ki je umoril posestnika Puntigama. Stol sedmorlce v Zagrebu je sodbo sedaj razveljavil in odredil obnovitev procesa. Ta odredba stola sedmerice j*; vzbudila v juridičnia krogla veliko pozor, nost. m Neosnovane vesti so bile razširjene te dni po Maribora. Govorilo se je, da je znani morilec ZlahtlC v ječi umrl. Kakor doznavamo, ta vest ne odgovarja, resnici. m Nezgoda. Včeraj dopoldne jo dobil sodar Janez Signer na Aleksandrovi cesti hud epileptičen napad tn je padel narav* nost na glavo. Vsled nudln poškodb so ga morali prepeljati v bolnico. m Državn« borza dela. V času od 15 do 21. marca je bilo pri držam! bora! dela v Mariboru razpisanih 159 prostih službe. nI h mest. 171 oseb je [skalo dela v 44 »lučajih je borza posredovala z uspehom, 16 oseb pa je odpotovado. • Kovinarska stavka. Stavka kovinarjev v Milanu se nadaljuje. V MIlanu Je v stavki 27.000 delavcev. Vidi se, kako se \rSi boj med Industrijalci fn delavci, pa tudi, kako se bore za prvenstvo posamezne delavske organizacije. Fašist dr. Razza ie govoril pred zbranrnr! delavci, da se tudi fašisti bore za splošno delovno pogodbo. Predloži se Ultimatum delodajalcem, ne razkrijemo pa še danes sredstev, s katerim! hočemo doseči zmago. V Milan je prispel v imenu Musolinija Farinancci, da se osebno informira o stavki. V Bresciji je okoli 1200 delavcev v stavki. • 15 let v letargiji. PariSki list! poro. čajo. da se nahaja neka žena v Johannes« burgu že 15 let v globokem enu. Ta žena. ki je £e m Lada, se zave nekoliko TSnkib 6 meaecev, ali nikdar ne more odgovorit! na vprašanja, ki ae ji stavijo. Pravijo, da Jo Je strašno pretresla smrt njenega zaročenca malo pred dnem, določenim za po. roko. Takrat je zapadla snu, iz katerega se ne more vzbuditi. Ženska se nahaja sedaj v nekem sanatoriju pod stalnim nad. zorstrom. Hrane J! dajo vsak! dve url. — Njene mišice so trde kakor kost. o Dve malo vredni ženi. Londonsko so* d Išče za razporoke je določilo pri neki razpravi 4. t. m. vrednost dveh zen, ki sta pobegnili od svojih mož, vsako na en far-thing. to je najmanjši angleSki novec. Niti en dinar nista vredni. Bili zla to ženi nekega krojača in korporala. Varana moža eta zahtevala razporoko in odškodnino od sedanjih Ijubčkov svojih žen. Sodnik je reu kel, da pravzaprav nista ničesar Izgubila, marveč 5e hvaležna sta lahko onima dve. ma ljubč kom a. da sta Ju refiila takih ženi Najboljši šivalni stroji m mmm^ so edino le Josip Petelinca znamke Gritzner in Adler za rodbinsko in obrtno rabo Lfnbliana blizu Prešernovega spomenika Večletni Garancija • Pouk v vezenja brezplačen 9L msmm MalioBlaml. ki slutijo v oospfldovtlna in socialne namene občinstva, vsaka beseda 80 <-w. Najmanjil znesek Din B. RLI06LHS1 Zenitve. dopisovanje ter onlast strogo trnov skesa iHid.ra, vsaka beseda Din r—. ■ajmanjsi anessk DSn 10 1 Stožbe I Šivilja gre šivat ni dom. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod •Šivilja*. 626 Prodajalka ipecerijske stroke z večletno prakso ter dobrimi priporočili se sprejme. Popolna oskrba v hiši. Ponudbe na Poštni predal štev. 121 Ljubljana glavna poŠta. s7» Laborant Išče se ndad fant s primerno izobrazbo, ki bi imel veselje piiučiti se za laboranta. Ponudbe je poslati pod .Laborant* na upravo Slov. Naroda. «80 Provizijskega potnika ftče žgamlca Žganja Hi tvor-niča likerjev za vso Slovenijo. V obzir pridejo samo poštene, spretne sile, ljudje, ki so zlasti dobro uvedeni pri kmetiških gostilničarjih in imajo strokovno znpnje. Ponudbe na upravo Slov. Naroda ped .F. K./883* Knjigovodkinjo iščemo t vstopom s 1. aprilom t. 1. Ponudbe a zahtevo plače ter naved» bo rciernc na upravo »SI. Naroda« pod šifro »KTV S50«. Zastopnike (krajevne) sprejema več* ja zavarovalna družba — pod zelo ugodnimi pogo* ji — Pismene ponudbe pod »Zavarovalnica« na: »Publicitas«, d. d., Ljub-na«. 856 Srebrne krone kupim. — Ponudbe pod »Plačam dobro 68/L na upravo »Slov. Naroda«. Kupi se vsaka množina jesenovega lesa v hlodih od 20 cm in več premera ter v dolžinah od 2 do 4 metrov, fran* ko vagon Radovljica. — Reflcktira sc samo na ab» solutno zdrav les brez vej. — Cenj. ponudbe na: Inž. Rudolf Pečlin, Maribor, Trubarjeva uli* ca it. 4. 862 Ključavničarsko delavnico ali primeren prostor iščem v najem. Cenj. ponudbe prosim na upravo Slovenskega Naroda pod »Gtuda-874*. 874 I ?ro8am | Cebulček in česen mtdt najceneje Sever i Ko. Uubljma 833 £3 J J J J 3 J J Kompletna spalnica za dve osebi m razno drugo pohištvo se proda po izredno nizki ceni. — Ns vpogled Mestni trg st. 9/1!.. vsak dan od pol 1. do 2. 884 Prodam voz z diro na peresih, oljnate osi, srednje močan, pripraven pesebno za trgovce. — Mihael Rihtar, Dob, Dom* žale. 839 Najceneje se podpletajo raznovrstne nogavice. — Pred Škofi« jo l/I. 60/L Ivan Magdič, krojač, Ljubljana, Gle* daliska ulica 7 — se p«-i* poroča za s pomlad no 5^» zono. 67/L i ft3Zn0 l »Gon«, nov preizkušen Jn edino siguren lek proti kapa« vici (triper) ter zastarc* lemu (kroničnemu) tri« perju ter vnetju mehur* ja. Za popolno ozdrav« Ijenje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodilom stane 45 On — Proizva» ja in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred« pts lekarna Penič, Žanre« prešič. Hrvatska 99/T Avtorske pravice in patente kupuje in pro* daja, oziroma posreduje njih nakup in prodajo. — Gospodarska pisar« n a družba z o. z. v Ljub« ljani, VVolfova ulica št. 1, IL nadstropje. 38/L VSAKOVRSTNE KLOBUKE Nakitene od Dm 120.— naprej pri STl'CHLY. MASCHKE, Ljubljana. Židovska ulica. 69/L Važno za tvorni-čareiveietrgovine! Nada zastopstvo (Živ-kov č) Osijek, Miš^čevs 25 (vlastitn kuca), pruža DO DIM 20C.C00 JAMSTVA kod povjeren^ ?tovariš a ili zastopstva bilo ko]e stroke za Osiiek s okcllcom. Bezuvjctna isoravnost. so-lidnost, povjerlj vost i trgo-vačka trezvenost zajamčena Adiesa gore, «&M Knjigovodstva vpeljuje in revidira ter sestavlja in revidira bi* lance po lastnih strokov* njakih. — Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani, VVolfova ulica št. *' IL nadet*- 417L >»tü vcnsm nakUüi dne 25. marca 1925. Stran 5. Senzacijonalen spor med Lud endorffom in Hindenburgom. Hindenburg proti Ludendorffu. — Ludendorff odpoveduje Hin-denburgu prijateljstvo in ga imenuje izdajalca. — Časopisni dusl med prvima nemškima herojema. Iz Berlina. V Berlin« in v vsi Nemčiji vzbuja | daj živi biv5i vrhovni komandant nemške vojske, to-le brzojavko: »Vaš nastop, gospod maršal, |e razbil vse vezi tovariškega spomina 2n lojalne zvestobe, katere kreposti so bHe v navad! v stari armadi. Nadejam se, da še oživim dan, ko vstane stara država iz današnfh razvalin k novi veličini. Vaš nastop Je izdajstvo naše velike, dobre in pravične stvari. Ludendorff, general infanter i je. Ta brzojavka, v kateri imenuje Lu-dendorff Hindenburga izdajalca, mu odpoveduje svoje prijateljstvo in mu odreka kreposti, »fei so bi'e v navadi v stari arrrradi.« je učinkovala v vsi Nemčiij kot senzacija. Spor med obema vojskovodjema, ki so jih Nemci doslej smatrali za dioskure nem~ ške veličine, je slasti porazno vplival na nacijonalne kroge. Večina v teh krogih obsoja Ludendorffa in je s svojimi simpatijami na strani Hindenbtir^a. Splošno pričakujejo, da odgovori Hindenburg na to nesramno brzojavko. Vsa javnost z napetostjo pričakuje ta odgovor. Obeta se torej oster časnikarski duel med Hindenburgom in Ludendorffom, kar pač ne bo dvignilo ugleda dveh mož. ki so jih Nemci dosedaj smatrali za prve svoje heroje. napeto pozornost spor, ki je nastal med maršalom Hindenburgom in njegovim generalštabnim šefom generalom Lu-dendorffom. Javna tajnost je bila. da so vladale med Hindenburgom in Ludeu-dorffom že dalje časa silno napete razmere. Ludendorff si je skušal vse uspehe, ki jih je izvojevala Nemčija v vojni, prisvojiti in predstavljati maršala Hin-denburga kot navadno marijoneto v njegovih rokah. Naravno je. da je Hinden-burga to Ludendorffovo postopanje silno jezilo, vendar ni hotel Ludendorffa javno zavračat!, zato je molčal in nI popravil niti ene njegove trditve. Ko pa so v sedanji volilni kampanji za volitve novega prezidenta nemške republike postavili narodni socijalisti generala Ludendorffa za kandidata, je Hindenburg smatral za najugodnejši trenutek, da se Ludendorffu maščuje. Zato je javno nastopil proti njegovi kandidaturi ter priporočal vsem patrijotskim Nemcem, naj volijo za prezidenta kandidata nemško-nacijonalmh Strank Jarresa. je To Je Ludendorffa, ki je računal s Hmdenburgovo podporo, silno ujezilo. Čim je izvedel za Hindenburgov sovražni nastop, je poslal v Hannover, kjer se- Gospodarstvo. Pianšarski tečaji. Sfsro in novo v gospodarski ~ vedi. Velika zabloda le trditev, k? se cesto ponavlja v gotovih krogih, da igra med te-lreljriiml spremembami povojnih razmer važno vlogo tudi prepričanje, da je dosme dosedanje gospodarske vede ovrglo življenje samo. Nekateri gredo celo tako daleč, da trdijo, da je doživela politična ekonomija med ln povojni popolen fljasko. Žal so ©stale vse te trditve vedno v okviru splošnih fraz ln niso bile nikoli podprte z odgovarjajočimi dokumenti, niti niso bile konkretno razvite. Do tega pa ni prišlo enostavno zato, ker sploh ni mogoče dGkazati, da danes, ko govorimo o takozvani povojni dobi, ne veljajo več isti politično - ekonomski principi, ki so veljadi pred vojno. In res, če si dobro ogledamo ekonomski razvoj narodov po vojni, vidimo baŠ nasprotno, da namreč realno življenje nikoli ni tako potrdilo glavnih principov ekonomske vede, kakor med in po vojni. Še nikoli ni bilo tako jasno, kakor je bas sedaj, da zboljšanje ljudskega blagostanja ni odvisno od sistema razprav delitve tnaterijel-nlb dobrin, nego od povecanfe produkcije. Zato si prizadevajo vs! kulturni in trezni narodi čim bolj razvit! in pomnožiti svoje produkcijske sile. AH po vojni je življenje sijajno potrdilo še eno staro resnico, da je namreč mogoče uresničiti produkcijski ideal samo tedaj, če raclzjonalno organiziramo ln Izrabimo dva glavna faktorja produkcije — trnd ln kapital. Novi razvoj gospodarskega življenja je ponovno podčrtal pomen in vlogo gospodarskih organizacij in neobhodnost gradacije gospodarskih faktorjev od kategorije truda. Na povsem nedvomen način je življenje ponovno dokazalo, da najvažnejši Inlcljator gospodarskega napredka nI državno nadzorstvo ln varu-štvo, temveč privatna Iniciativa, Tako je bila ponovno potrjena in dokazana stara Istlna, da more edino popolna gospodarska svoboda ustvariti ono atmosfero, ki je nujno potrebna za popolni razvoj produkcijskih in organizatoričnih ekonomskih sil. Vera v možnost ln umetnost državnega vmešava-nja v gospodarske razmere je po vojni slabša, nego je bila pred vojno. V tem oziru so bili zelo poučni fantastični eksperimenti ruskih boliševikov, ki so odprli oči delavstvu v kulturnih državah. Zanimivo je namreč, da je bil in je deloma še danes vpliv boljševizma največji v onih slojih, v katerih ne smatrajo tega pokreta toliko za sistem bodoče ureditve družabnega življenja, kolikor za sredstvo, s katerim naj se širi stanovska mržnia in ugonablja vse, kar so si ljudje s težkim trudom pridobili. Boljševizem ni mogel omaiati temeljev gospodarskega življenja, ker je v bistvu samo Izraz zavisti in težnje po blagostanju brez pozitivnega dela. Jasno je torej, da je bilo v takih raz-rrerah po vojni največje razočaranje med onimi, ki so pred vojno verovali, da se ideali socrjalizma kmalu uresničijo. Vsem, tudi zadnjemu treznemu in pametnemu delavcu je postalo jasno, da to nI mogoče ali pa vsaj, da leži to uresničenje izven časovnih rreja. da torej niti približno ne moremo povedati, kdaj in v kakšni obliki se pojavi na zemlji carstvo socijal'zma. In zato je ostala po vojni individualistična politična ekonomija trdno na svojih pozicijah. Obenem je pa dokazal marksizem, ki so ga nategnili v Rusiji do absura, da je kot ekonomski sistem brez vsake trajne vrednosti, brez praktičnega pomena za nadaljni gospodarski in socijalni razvoj človeštva. e ' • —g Vojvodina in davki. Uprava udrn-ženla trgovcev in Industrijalcev v Novem Sadu je imela v soboto redno plenarno sejo, na kateri se Je obširno razpravljalo o novem zakonu o davkih. Glavni tajnik borze dr. Petrovič je izčrpno poročal o davčnih razmerah v Vojvodini. Iz nlegovega poročila sledi, da le plačala Vojvodina na leto 1924 na davkih 336,178.627 Din, to je več, nego kverakoli drug? pokrajina, ■* V okvirju svojih kmetijskih, od države subvencijoniranih tečajev prireja Kmet'jska družba za Slovenijo s sodelovanjem komisarja za agrarne operacije v planinskih krajih v Sloveniji posebne planšarske tečaje, kakršni so že davno na dnevnem redu v Švici .najbolj napredni pianšarski državi, pa tudi v nemških ln avstrijskih deželah. Po krasno uspelih takih tečajih v Bohinju so se enaki pianšarski ali planinsko gospodarski tečaji vršili v dneh 14. In 15. marca 1925 v Podkorenu pri Kranjski gori fPIanini-Sv. Križ. nad Jesenicami) in I niso nič manj lepo uspeli. Predavali so: agrarni komisar dr. Spiller-Muvs o planinskem pravu, planinsko-gospodarski poli liki !n planinski statistiki: plarflnski nadzornik ing. Prešel o planinskih melioracijah in planinskem stavbnlštvu; mlekarski inštruktor Pevec o planinskem mlekarstvu in sl-rarstvu ter okrajni ekonom Sustič o kmetijstvu v goratih krajih v obče in planinski živinoreji posebej. V Podkorenu se je priglasilo obvezno 35 udeležencev, udeležilo pa se je predavanj posebno popoldanskih mnogo več poslušalcev (nad 50). Prihiteli so planinski kmetovalci celo iz Rateč, Kranjske gore, Srednjega vrha in Gozda, da upoznajo moderna načela za planinsko gospodarenje in najdejo pouka o pravilnem oskrbovanju planin. Posebno častno je bilo zastopano žen-stvo, ki se je prav živahno udeleževalo planinsko gospodarskih razgovorov o negi živine na planini, o molži, prešičoreji in planinskem gospodinjstvu in se po ge. Elize Gregori še posebej zahvalilo gg. predavateljem za njih trud ln požrtvovalnost Nad vse živahno je bilo tudi zanimanje udeležencev na planinskem tečaju v Planl-ni-Sv. Križ pri Jesenicah, katerega se je udeležilo toliko gospodarjev In odraslih kmetskih fantov, da je postala šolska soba premajhna. Udeležen? posestniki so še posebej prosili agrarnega komisarja, da uredi čim preje njih planinsko-pravne odnnšajo (deželne pravice, servitutne paše itd.) ter uvede dela za izboljšanje njih planine pod Golico, kar jim je predavatelj tudi obljubil. Prihodnja planšarska tečaja se vršita v soboto 28. In nedeljo 29. t. m. istočasno na Bledu In v Begunjah na Gorenjskem. Na njih oredava!r menjaje se isti gg. predavatelji Wed kmetovalci vlada že sedaj tudi za ia dva tečaja veliko zanimanje in je pričakjvati številne udeležbe. —g Kaj bo z Ljubijo? Povodom vesti, da namerava vlada dati Ljubijo v dolgoletni zakup al? pa prodati, je minister Šum In rudnikov dr. Gregor Žerjav izjavil, da so te vesti neutemeljene. Ljubija in njene zaloge železne rude sploh še niso strokovno preizkušene ln preiskane, tako da se noben resen Interesent ne more lorltl tega posla. Doslej se je Ljubija eksploatlrala tn-ko, da je tvrdka Kosovič iz Beograda odkupovala pr'd<-bljeno rudo (okrog 120 vagonov dnevno), ker pa ta tvrdka nI zado-voljala države z obveznostmi, je bila pogodba z njo razveljavljena. Poskušalo se potom javne licitacije najti novega interesenta, toda ta akcija Je ostala brez uspeha. Ponovna interna licitacija Je določena za 28. t. m. Minister dr. Žerjav odločno dement!ra vest da bi se bila vlada pogajala z nemšk:tn industrijalcem Kruppom. —g Odsi«p starih lokomotiv. Nekatere domaČe tvrdke so pripravljene odkupiti od države vse stare lokomotive in staro železo. Prometno ministrstvo Je Že dobilo zadevno ponudbo. —g Sviloprejke. Po oceni trgovsko industrijske zbornice v Skoplju bo letošnlj produkcija sviioprejk v oblasti Djeodielrja, Strumnice ln Tikvaša za 10 do 15 •/• manjša, nego *ar,J Zato je računati, da bo znašal let: s ce!okupna produkcija ličink samo 300.000 kg Tf, nazadovanje je posledica neugodne kampanje. Velike množine lanskega blaga vsled krize »vile s Italiji nismo mogli prodati na milanskem tržlšcti, ki je center itlijanske svilene industrije. Zato je bil velik del naših producemov oškodovan. —g Za retornto zakona o prisilit jv*-ravnavi. Včeraj se Je sestala.v Bj-.gta.i9 pot! predseds vi m šefe oddelka v Bri.rstf-stvu trgovine dr. Krpana komisija, Ki ima nalogo izdelati pravilnik 0 Prisiini poravnavi. Ncjpre' mora formulirati predlo?, po katerem oi hsM v zakonu o dvanajstih ah predvtdeno poltomoČje fin. ministrstva, da vnese v ta zakon pravilnik o ureditvi pri-si!ne r»oraviiave czJuma da se obsteiiča naredba odpravi. Posvetovanja te kom'ii* je bodo zelo nritea za usodo instltu: :e o prisilni por;.vncvi —z O novih carinskih tarifah. Danes In jutri se namerava zglasiti pri gospodarskih ministrih in tudi pri fin. ministru posebna deputaciia zastopnikov naše Industrije. Deputacija hoče opozoriti ministre na važnost vprašanja carinskih tarifov In dragih gospodarskih problemov, kakor tudi železniških tarifov. Ilnicijatrvo za to deputa-cijo je dala industrijska centrala. Zastopane so v deputaciji vse industrije naše države. Carinski tarif se zavlačuje cd meseca do meseca. V tem pa So mnoge industrije trpele veliko Škodo, ker so morale reducirati ali pa sploh ustaviti svoj obrat, ker jih dosedanji tarifi ne Ščitijo. —g Izvoz našega vina na Češkoslovaško. Češki Usti ugotavljajo, da izvaža Jugoslavija na Češkoslovaško zadnje ča*e več vina, nego poprej, in sicer na temelju konvencij, kakor tudi znižanih izvoznih tarifov. Kot konsument jugoslovenskega vina stoji danes Češkoslovaška na tretjem mestu. Vendar pa trgovski krogi ČSR ne računajo z večj:m uvozom iugoslovenskega vina, ker pričakujejo, da b<> vlada dovolila večji uvoz vina tudi iz Italije. —g Razstava novosti mestnih in kmetskih gospodarskih naprav. Belgijsko poslaništvo ie obvestilo ministrstvo notranjih del v Beogradu, da se bo vršila v Laekenu od 15. julija do 5. avgusta t. t nacijonalna in mednarodna razstava novosti, ki se nanašajo na mestne in kmetske £osp. naprave Belgijsko poslaništvo prosi, da se predmeti ,aparati, dokumenti In filmi za to razstavo pošljejo čim prej razstavnemu odboru. Prospekt razstave je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. —g Kr. direkcija šum v Ljubljani razpisuje v gozdnem kompleksu Pokljuki šumske uprave na Bledu, v Notranjem Bohinju na Martinčku in v Gorjušah šumske uprave v Boh. Bistrici in na Mežakli šumske uprave v Kraniski gori oddajo lesa, drv in lubja na panju ln sicer priblJžno 10.600 plm8, porabnega mehkega lesa, 470 pim" porabnega trdega lesa, 470 prms mehkih in 16.470 prm8 trdili drv ter 1480 prm8 smrekovega lubja. Pismene s 100 Din kolkom in 10% vadijem opremljene, na tozadevnem obrazcu spisane ponudbe Daj se vleže najkasneje dne 4. aprila 192 5 do 11 ure pri Direkciji šum v LJubljani, Križanke. Obrazci ponudb se dobe na željo pri direkciji šum v Ljubljani aii pa pri gori navedenih samskih upravah. 622/n —g Ustanovitev avstrobofgarske trgovske zbornice v Sofiji. Po inlcijaiivi trgovcev, industirjalcev in fnančnikov Avstrije in Bolgarije se ustanovi v Sofiji trgovska zbornica v svrho pospeševanja gospodarskih in trgovskih stikov med obema državama. —g Obveznice predvojnih negazlranlh oreških dolgov na avstrijskem teritoriju (Protesti proti avstrijskemu žigu). Generalna direkcija državnih do'gov v Beograda je z razpisom D broj 5628 z dne 17. marca 1925 v zvezi svojega razpisa D. broj 1572 z dne 22. februarja 1924 (Uradni Ust št. 10 z dne 8. marca 1°24) sporočila, da je avstrijska vlada odredila zadnji rok za vlaganje protestov glede obveznic negažira-nih predvojnih ogrskih dolgov, deponiranih na teritoriju avstrijske republke. Odrejeni rok znaša šest tednov in teče od 28. februarja 1925. Da bi naši državljani, lastniki takih obveznic, mogli jih osvoboditi avstrijskega žiga in jih vnesti v naš nacionalni blok, se pozivajo, da predlože Delegaciji ministrstva financ pri poslaništvu kraljevine SHS na Dunaju prošnje, ki naj imajo sledeče podatke: 1. Ime in priimek, poklic in stanovališče (točni naslov) lastnika; 2.) serije in številke deponiranih obveznic, njih nominalna vrednost in ime posojila, kateremu pripada; 3.) osnovo, po kateri so bile obveznice deponirane (n. pr. lombard, depozit itd.); 4.) kraj in zavod, kjer se ob-vezn:ce nahajajo; 5.) ali so bile obveznice prenesene v Avstrijo na podlagi kake zakonske odredbe, aH vsled vojnih odredb bivše Avstro-Oggrske, ali jih je lastnik prostovoljno tamkaj deponTra1; 6.) od kdaj je prosilec lastnik dotične obveznice ln ali si Je dal v Avstriji izplačevati kupone tudi Po L oktobru 1919 in Če si jih je dal, na podlagi katere odločbe; 7.) prošnji naj se priloži potrdilo o državljanstvu aH overovljen izpisek iz poslovnih knjig, če je lastnik kak denarni zavod. —z Z'ata pariteta. V Avstriji je že od aprila 1923 ena zlata krona enaka 14.400 papirnim kronam; v Madžarski od 15. do 31. marca i. 1. 1 zlata krona enaka 14.700 papirnim kronam; v Češokslovaški 1 zlata krona enaka 682 papirnim kronam: v Romunski 1 zlati le j enak 39.80 papirnim le-jam; v Jugoslaviji 1 zlati dinar enak 12.03 papirnim dinarjem, v Italiji 1 zlata lira enaka 4.80 papirnim Uram. —g Ruska udeležba na spomladanskem semnju v Komu. Sovjetska vlada je prijavila letos svojo udeležbo na spomladanskem semnju v Kölnu. Izloži tobačne izdelke, kože, predivo, zdravilna zelišča, nafto, ribe, rude, porcelansko blago, pletenine in razne predmete umetne obrti. Redni mesečni živinski sejmi v Celju se bodo vršili, kakor smo že poročali v Celju. Na teh sejmih se sojnina ne pobira. Prvi tak sejm se vrši v pondeljek 6. aprila, nadaljni pa: dne 4. maja, 2. junija 6. julija, 3. avgusta, 7. septembra, 5. oktobra, 2. novembra in 7. decembra. Razen teh sejmov se bodo vršili se trije običajni it« \ vinski frj kramarskl sejm! fn sTcer: prvo soboto po sredi posta, 21. oktobra in 30. novembra. Interesenti se opozarjajo na tedenske prašičje sejme, ki se vrše na mestnem sejmišču vsako sredo in soboto. Če je sreda ali sobota slučajno praznik, se vrši svinjski sejem naslednji dan. —« Cene «latifccrjto Je slakornf kane! nekoliko revidiral, üia da je cena kr.sa -nega sladkorja ki vužr za bazo: Lj ibl'ana 13.45, Rakek iai0, Metkovie 13.45. '.ovi Sad !3.55, Beograd 1365. Skoplje 13.01, 14 Din za kg na debelo. Cene so različne z ozirom na zunanjo konkurenco. —g Dobave, Dne 30. marca t L se bo vršila pri komandi ižinjeriji IV. armijske oblast! v Kariovcu ofertalna licitacija glede dobave raznih živil za garnizije Karlovac in Ptnj. — Direkcifa državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 50 komadov kompletlrth kiosetov za osebne vagone. (Natančnejši podatki pri ekonomskem odelenju te direkcije). — Dne S .aprila t. 1. se bo vršila pri direkcij! državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija g*ede dobave 1800 parov škornjev in 300 parov čevljev. — Dne 17. aprila L pri intendanturi Vrbaske divi-Zijske ooiastl v Banjaluki slede dobave 272 tisoč kg moke. Oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. OB 124 r L C K B O D R O K ■ OB MESTNI TRG S CRNATOVIC Mmte kranna. POSLANEC BESEDNJAK O RAZMERAH NA SODNIJAH V JULIJSKI KRAJINI. V seji rimskega parlamenta v soboto popoldne je govoril slovenski poslanec dr. Besednjak o razmerah na sodnijah v Jurij ski Krajini. Izjavil je uvodoma, da se ne bo bavil z vprašanjem cerkvenih posestev v Julijski krajini, ker se Je konstituirala posebna komisija in ker je vlada že Izjavila, da se bo uporabilo, kar je dobTega v starih zakonih novih pokrajin. Tudi se ne bo bavil z verskim čustvom v Istri, kjer mn^gi državljani ne morejo izpolnejvatl svojih verskih dolžnosti radl pomanjkanja duhovnikov, ki bi poznali nj'hov jezik (hrup). Govornik graja prepoved ministra Oviglio, da se ne sme rabiti slovenščina pri sodniiskih razpravah in pri sodnijskem poslovanju sploh. Na ta način je nastal globok preobrac v socijalnem življenju in zmešnjava pri sodnijskem poslovanju samem (medkilici); in to je toliko hujše, ker so sodišča v novih pokrajinah slabo upravljana. Tako se zgodi, da postane sodnik radi neznanja krajevnega jezika In ker mora rabiti tolmača. č:sto gov ugled. Na ta način se ni niti pospešilo postranska oseba ,prl čemer zelo trpi nje-prodiranje italijanskega elementa v nove pokrajine, niti državna avtoriteta se n! okrepila; kajti pri tem trpi upravljanje sodišč radi neizbežnih zakasnitev v odnravljanju sodnijskih zadev, pri tem trpi tudi preb:val-stvo ,ki ni samo moralno prizadeto, ampak trpi celo pogosto tudi gospodarsko škodo (medklici). Poslanec Besednjak graja nadalje politiko prejšnjega pravosodnega ministra, ki je odstranil iz novih pokrajin vse slovenske sodnike ter jih nadomestil z drug!ml. ki ne obvladajo slovankih Jezikov. Radi tega ne morejo držati ugleda in avtoritete države na primerni višini. Govonrk ?e zaključil z Izjavo, da ie govoril v obrambo pravih državnih interesov, pravne in moralne zavesti ljudstva, ki ga predstavlja. Želi. da bi se zakonita stremljejna tega prebivalstva uresničila v državi, ki Je bila zibelka prava. Poslancu Besednjaku je odgovoril pravosodni minister, da je italijanska država — v nasprotju z bivšo Avstrijo — čisto narodna država. Radi tega ni mogče rabiti slovenski jezik na sodnijah v J,ulrjski krajini. Nasprotno, treba bo odpraviti veliko večji nedostatek; tako n. pr. ne morejo Italijani na sodnijah v Zgornjem Poadižju priti do pravice, ker ne znajo nemško ^pritrjevanje). Zbornica je sprejela resolucijo on. Fe-ra, kf odobrava Izjave pravosodnega mlni-nistra. Odobreni so bili tudi vsi členi proračuna. e * - — Zemljišče med Barkovtjamf In Mira. m aro m bi rad kunil neki zdravniški konzorcij, da «frradl tam veliko zdravilišče. — O jmtoslovenskem tobačnem skladišču razpravljalo v Trstu. Eni glasovi so za, drugi so proti. Jugoslovenska uprava državnih m-orcopo!ov bf si ustanovfla v Trstu bazo za Izvoz In predelovanje tobaka. V prosti Iirki bi bilo skladišče za 500 do 600 vagonov tobaka, zanoslenih bi bilo tam do 700 delavcev. Potrdila vesti treba Še iz Beograda. Ako bi se ne moglo postaviti skladišče v Trsta, bi se zgodilo to morda na Reki. — Pogreba irtev strahovite nesreče v Votcjldragi, o kateri smo poročali v petek, se Je udeležila ogromna množica ljudi, od blizu m daleč. Pogreb se je vršil na praznik ev. Jožefa pop. Ob 4. uri. Za nesrečne vdore in sirote se je nabralo takoj nad 1300 lir. — Iz Trsta. O prometu ta nemški konkurenci se v prizadetih krogih etalno rnz. pravlja pa z vedno večjo skrbjo. Trgovska zbornica objavlja sedaj nove podatke o prometu letošnjega januarja. Uyoz Je znašal po kopnem 1.486.491 kvintalov, po morju 1.159.655 kvintalov. Izvoza je bilo po kopnem 1.026.123 kvintalov. po morju 961.166 (lani v Jam. 1.835.993). V razmerju e Jen. lanskega leta Je padel promet trtaekega SriaUnil**. na 6*0.000 kvintetov; enako ari. JiajprigodnijL uskrs J darcvil TtL i zlatm ss&Mv pero blizno tudi v razmerju z lanskim dee«6t. brom. Diferenco v rasmerju z jan. 1913. Je okoli 100 000 kvintalov. Za februar še m čluZbenih podatkov, toda javila s© že, da promet ne narašča in pričakovati je ver* no večjega upadanja v nastopnih mesecih v^'.c-i nemžke konkurenca, ki vali južno Nemčijo, češkoslovaško in Avstrijo s najn!5jiml ta. rifi v severna pristanišča, kakor se vidi. z uspehom. Tržaški -pomorsko-trgovski krogi upajo, da bo znala rimska viada storiti pri čehoslovakih m Avstrijcih tpo potreb, no. da se obdrži njihov promet preko tržaškega pristanišča. Brez dvoma bo tekoč* leto za pristanišče v Trstu ln njegovo be-docnost zelo kritično. — Kmrtna kosa. V Trstu je umrl gosp Valentin Kosovel, ki je fclulbov»* rioTgo let pri glavnem carinskem uradu, SJ«r je veljal «a strokovnjaka. Zato ?e Je pevsp«! do mesta podravna*elja ln carinskega nadzornika. Pokojni Kosovel, vrl narodno cv\ teč moi, je sodeloval tudi na prosvetnem polju kot cd ličen glasbenik. Dosegel Je starost 70 let, Časten mu spomin! — V Krog** Ijah pri Dolin! je umrl gosp. Valentin Josip J e r c o g, bivši občinski svetnik In sranx-ski oskrbnik. Naj počiva v mira! — Novi občinski tajniki. »Gazzett Ufft-ciale« priobfčule v svoji 65. številki od dne 19. t. m. seznam on;h kandidatov, ki so se pri zadnjih izpitih usposobili za občinske tajnike. V Vidmu so napravili izpit sledeči Slovenci: Babudcr Leopold (Renčer, Bcrgin Alojzij (Libušnle), Čebokii Tvan (Kred), Gorkič Prane (Gor. kmetijsko dre, 3tvo), Karaj Josip (Dörnberg,) Jazbec Ivan (Šmarje), Lenkič Trane (Kanal), Les'an Venceslav (Sovodnje), Mohorovič Anton (Rihemberk). Mozetič An. {Miren). Pcrš č Josip (Šempas), in Siiligoj Viliem (Bojana). V Trstu pa sledeči: Čuk Ciril (Cerkno), Feltrin Ivan (Št. Viška gora), Lipičar Šiefan (Kal) in Orel Franc (Dutovlie). Po svetu. ŽENSKA IN ALKOHOL. Nev/jorški staristiki so ugotovili, da se je število sodnijsko kaznovanih Žensk znatno znižalo, odkar je v veljavi probibi* cija. Jetniš"nica za Ženske je lepa fn k o medna zgradba.eLta 1919. je bila vedno polna, sedaj jih sedi v zaporih komaj polovica nekdanjega števila. Tekom desetih let od 1909 do 1919 se ie računalo, da je Slo v zapore na dan do 700 žensk, zadnjih pet let je znašalo povprečno Število 374, Ameriški vodilni možje pravijo, da je prohibicija nekako vrhovno zdravilno sredstvo, neko posebnost, ki vrši splošno dobro delo. V zaporih so imele ženske razmeroma zelo komodno življenje. Da se ga danes izogibajo, je dobra posledica pro-hibicije. -Vedno manj je ženskih kaznjenk, prebivalstvo v Newjorku pa se množi. Prohibicija je res znižala tudi število mo?kih kaznjencev, ali le neznatno, ker je znano, da se alkohol v veliki meri utl-hotaplja En prepovedano blago vedno bolj diši kakor pa dovoljeno. Pred prohibfcih skim zakonom je prišlo v zapore na dan do 4C00 mož, sedaj jih pride do 3000. Zaprtih pa je zelo mnogo mladih ljudi| od 16 do 21 leta. Lani se jih je ugotovilo 83 med 552 zaprtimi. ★ ★ ★ « Težka rudniška nesreča v c -mi Ameriki. V rudniku Firomoutn, Nizava Pennsylvan!a. je nastala težka ekspT iJJa, pri kateri je bilo zasutih 50 delavcev. NI upanja, da bi bili resen!, ker je ves rov ▼ plamenu. Kakor se zatrjuje, je eksplozija nastala, ker je nekdo vrgel v rov bo-nbo. in sicer iz maščevanja, ker so tam kopai? neorganizirani delavci. 9 Ogromna sinagoga v Londonu. Pred kratkim je bil postavljen temeljen! kamen za zgradbo sinagoge v Londonu, v kateri bo prostora za 14.000 ljudi. Zgradba bo stala 46.000 funtov Šterleingov, za opravo je proračunjenih 10.000 funtov šterlingov. » Policijsko postopanje proti filmski divi Ly» de Putti. Proti omenjeni fiimSki divl Je policijsko ravnateljstvo v BerUnu uvedlo kazensko postopanje, ker Je bila zasačena od policije pri neki raciji r nočnem lokalu ter se Je policijskim organom »SLOVENSKI NAROD* diie 25 marca 1925. srey. 09 To in ono. Verska politika Francije. V rranccrskern parlamentu se je te dni razvnela zanimiva debata o verski politiki Francijev ki lahko zanima tudi našo javnost »Povod za debato ie dal manifest francoskih Škotov, ki so protestirali proti vpeljavi laične šole v novopridobljenih pokrajinah Clzasa in Lotaringe. Debata se jc sukala ra prijateljic?. Ali kmalu po poroki se je začela spreminjati. Njena malo-jruirnost in brezbrižnost napram meni je neprestano naraščala, tako da ji že deset let nisem več pravi mož, nego samo nekak prisilni oskrbnik. Pa ne sümo zame. nego tudi za gospodinjstvo se mola Žena »ralo brL-. Posodo pomiva samo dvakrat ca tedefl, v sobah ne pospravi po cele ted-Ee, postelj sploi: ne postilja. Kadar je ugrizne muha, neha tudi kuhati tako zame, ka-Vor za hčerko, ki je ?tara zdaj 11 let. Skratka : izogiblje sc vseh dolžnosti in dela, ki je za dobro zakonsko ženo samo ob sebi ■umevno. Je arogantna, hudobna, razburljiva ir. nervozna. Vedno Išče domačih prepirov. Da se izognem tem neprijetnim prizorom, se jI vedno uklonim, tako da me ie slednjič spodila celo iz spalnice. Pomislite, prosim, zdaj moram spati v kuhinji! Zdelo se mi ie, da sem med zakonskimi mo2mi edini, ki ga je zadela taka nesreča. Toda sčasoma sem se prepričal, da temu ni tako in da dele z menoj enako usodo tudi rrmog! drugi zakonski inožje. Kaj naj stori mož v takem ssučaju? Ali naj zahtevo ločitev? 2ena mu ni nezvesta. aH pa vsaj vrr>ž i!ima o tem potrebnih dokazov. Ločitev bi bila torej brez njene krivde, kar pomen:, da bi moral mož plačevati ženi visoke aamentacije. Ce je državni aÜ prrvatui uradnfk z mizerno piačo, bi se tem iir.an-Cmo upropastil. Poskusil sem z ločitv.jo. Pri prvi obravnav; proü sodiščem je *ahte-vala žena polej: visoke ai-imeutacjje še celo stanovanje, ki sem je sani najel, uredil in plačeval. Vidite torej, da so na svetu ne le brezrobzirm in *>cbicni Ljudje, n^go tudi brezobüi-roe in sebične žene. Poskusite rib pregovoriti in spraviti na prav j pot — In uredništvo je obicvilo to pismo z umetnim komentarjem, v katerem pravi: »Avtor pisma ima prav. Res so 83 svttu domača ognjišča, kjer žena slce* vztraja na moževih doVtrostih In zahtevah, naj zanjo skrbi, s svoje strani pa ne pozna In t e Bi-iznava nober.ih vzajermrin dolžnost!. Taka brezobzirna žena se nikori ne v3ra.>a, am_.io_-L i_Lrcrr - h^jl. j. ■_:qi~_r c~zir ".~ :T??~X-::si:r3Tir-_ da-!i j« pošteno, in moralno sprejem iti od nekoga nekaj povsem zasrom, brez kom-penztje. Bogme, to bi bila zelo premetena in dobra špekulacija — najeti s* moža ter imeti za borih dve tri leta ljubezni do smitl popolno oskrbo brez kakršnihkoli dolžnosti. Tako zanesljivo in naglo se ni mogoče do smrti zavarovati v nobeni zavarovalnici. Za pičla tri leta r-službec dosmrtna »pokojnina«! Zakaj si vzame moški iz srsßmh in nižjih slojev ženo? Zato, da bi imel ženo. ki bi ga ljubila in bi zanj skrbela. Ne govorimo tu o ženah, ki pomagajo možem služiti vsakdani! kruh. To je poglavje zase. Za gmotno dosmrtno oskrbo daje žena možu svojo ljubezen m skrb. svoje delo v gc-spodinjstvu. Edmo na ta način sta zakonca izenačena in nihče se ne čuti podrejenega ali odvisnega. V slučajih, ko prvotna medsebojna privlačnost čez nekaj let zakonskega življenja poneha in ko se ljubezen spremeni v prijateljstvo, daje žena možu za gmotno oskrbo samo svojo skrb in delo. Ce mu je dobra gospodinja :n če dobro vzgaja njegovo deco, tedaj mož dobro \e, da se ara žena »izplača«. Če bi si za to dedb najel drugo žensko, bi bil! njegovi domači izdatki neprimerno večji. Zato tudi nima občutka, da je prevaran. Ce pa mora mož sarrii? plačevati in plačevati, ne da bi fmel od tega kako korist, če nima ne ljubljene in I.icbeče žene. ne poštenega, dobro urejenega domačega ognjišča, kjer bi se lahko po delu odpočil, tedaj lahko govori o tem, da je prevaran. Samo magna ti si lahko dovolijo luksus. Imeti ženo edino ie za parado! Mladim duhovom se bo zdelo to naziranje preveč materialistično. Toda kaj početi? Življenje je pač tako. da mladostni čar kmalu izgine. Žena, ki se da sicer od moža preživljati, sama mu pa ni prava, nego samo titularra žena, se po krivdi pritožuje, če jo mož zapusti. V takih slučajih ima m o* popolnio pravico zahtevati ločitev. Vsak cl-ovek mora znati nosili posledice svojih činov, tako tudi ženska. Če je njeno vedenje napram možu malomarno in brezobzirrfro, Ir.hko Pričakuje, da jo mož zapusti in mora v tem slučaju sama priznati, da prav za prav nima nobene pravice do alimentacij. ki je pri ločeni nekaka pokojnina, torej odškodnina za to, kar je za moža storiia. Če pa žena ve in čuti, da se sama ne bo mosla preživljati in da je torej gmotno popolnoma navezana na svojega moža, se mora po tem tudi ravnati in vestno opravljati vsa dela, ki spadajo v njen delokrog. V takih slučajih se mož r.e more in ne sme ločiti od nje brez njenega dovoljenja. Zdelo bi se, da je vse to samo ob sebi umevno in da se zna vsak zakonski mož sam ravnati po teh navodilih. Tod.i kakor dokazuje citirano pismo in vsakdanja praksa, so nekateri možje take slape, da ne znajo dopovedati ženam te rstine. Mora jim jo vtepsti v glavo kdo drpgf. in zato je bil napisan ta Članek.« Mož, ki je zagrešil 5000 zločinov. V roke pariäke policije je prišel pred dnevi pustolovec, ki je živel pod 32 imeni ter izvršil nebroj vlomov, tatvin, poneverb, zakonskih sleparij in drugih deiiktov. Zc skoraj dve leti so ga z.tsledovaie pariške in lvonske oblasti, vcodar se je pustolovec iz oblasti norčeval ter jc po vsaki uspeli slepariji pošiljal ironična pisma. Pravo ime pod* jetnega lopova je Damoiscau. Pod iem ime* nom je bil znan samo pariškim detektivom, kajti drugače se je imenoval Kernstein Ruc* quet, Manoir. Anbrun, Fontaniis itd., ka= kršen poklic je pač izvsevaL. Kar. zaporeden ma' se jc Pemoiseau izdjai za trgovca, tajnika poslaništva, vojaškega atašeja, tvorni* tikega potniku-, metodističnega škofa, da ce« lo za policijskega pref'ekta iz Paraguava. — Najrajše pa sc je izdajal za športnega ured* nika. Z vizitko, na kateri jc bilo citati ime velikega Bata, za kojega športnega uferen«» ta se je pustolovec izdajal, je ösieparjl raz* na športna društva za horendne (»vote. Naj* večjo podjetnost je izkazal Demoiseau kot dozdevni zastopnik velike lvonske tvrdke. Mnogo pariških trgovcev je drn'^o poplače* valo znanstvo s prebrisanim sleparjem. De* lokrog svojega delovanja pa ni omejil samo na Pariz, temveč se je pojavi! danes v Marc seilH. jutri v Bordeauxu, v 0»Wtsu itd. Pri vseh iumparijah je Demoliieauja spremljala do zadnjega nenavadna, narav* noüt pravljična sreča. Desetkrat mu je bila policija za petami in doetkrt mu je uspelo v zadnjem hipu pobegniti. Seveda je igrala odločilno vlogo pri tem tudi nenavadna spretnost lopova, zakaj Demoiseau je bil prffvi akrobat- Pred tremi meseci fc policija slučajno zaznala, kje stanuje in dva detektiva sta bila odposlana, da ga primera. Ko je Demoiseau oba kriminalna uradnika ugle* dal, je bliskoma zaprl vrata svoje sobe in dočim sta detektiva razbijala po njih, je splezal po skoraj gladkih stenah poslopja na streho ter pobegnil preko strehe. Kakšno obraze sta delala detektiva, si lahko mislite. Po vrhu tega pa je se lopov policiji poslal pismo sledeče vsebine: »Dokler živi moja mala bela podgana, me ne boste ujel!. Pods gana je moj amulet in imam jo vedno v žepu!« Toda tudi podgana ni lopovu pom:i£*Ia. Oemoiscauja jc končno doletela usoda. Zi« upnim potom so kriminalni uradniki z\cde!;. da zločinec večkrat zahnja k s*cjemu prija* telju v Ruc Saint Denis. Hišo so nadzorom vali dan in noč in nekega lepega dne so tička ujeli. Ko jc stopil v vežo, sta ga /agra* bili dve roki in sledilo je povelje: ->Vi ste aretiran j!« Mehanično jc Demoiseau »cj*c3 v žep. Mislil sem m tako ja je mrmral lopov z grenkim usmevom na ustih. r»Mojo belo podgano sem pustil doma. poleg tega je danes 13. marca ia celo petek. — V^vslo zagrešenih lopovščin, ki jih ima Damoiseau na ves1!, znaša no mnenju pariških oblasti okoli 5000. la angleški delni plašči Iz najnovejše pošiljatve po neverjetno nizkih cenah se dobijo pri Drago Schwab - LjoMja«L OgU s Mmm! V prihodnjih dneh se bo enem dn-rtatskih sodišč razpravlja? nenavaden slučaj. Gospa EveTiira Karirio*, s>orn-oga trgovca in mati petih otrok, ie tožena radi pre-prečenja eksekucije m radi razžaljenja rradne osebe. Predzgodovina tega procesa se zdi uprav neverjetna. Trgovec Ignac Karnio« je posta! v preteklem letu insolventen ter je tekom nekaj mesecev Izgubil vse svoje premoženje. Nekega dne pa je davkarija zahtevala od njega več milijonov. Karniol davka ni mogel poravnati fn dne 6. decembra leta 1924 se je pojavil v njegovem stanovanja davon? eksekntor. Preörskal jc vse stanovanje, odprl vse omai-e, stikal po predaiih. zijal pod posteljo, toda v bornem stano'Mtinju ni uasel ničesar vrednega za rubežen. Končno je vprašal Karnlola, koliko cia ima denarja pri sebi. Karniol mu je izročil denarnico z reško pripombo, da so notri se nahajajoči štiri milijoni njegova zadnja sredstva za življenje. Toda ni pomagalo, eksekutor je denar zaplenil. KarntoL ki je hud epucptik. je dobil težak napad in se je nezavesten zgrudil. Eksekutor je ostal neizprosen in meneč, da trgovec napad simulira, je zakričal: ^Hla=e doli- In nato se je lotil na tleh ležeče nesrečne epileptlčne žrtve, da bi ji sleke! hlače. Žena, videč tov ?e pristavila In odVrmla moža od početja. Sele, ko je prispeli poci-cijskl zdravnik ugotovil, da je dobil Kar-ciol res živčni napad, je eksekntor odäeL Pred dnevi pa je prejela sooroga trgovca vabilo na sodišče, da se zagovaria, radi razžaljenja uradne osebe in prepreči nja eksekucije. Fiat justitica? Človek in vol na vlaku. V švircaskem nacijonainem svetu se je pred kratkim umrli zastopnik Caslisch na šaljiv način Davil z vožnjo človeka in vola na vlaku. Pritoževal se je, da sc mora za vola, ki se pelje iz Chura, plačati precej več kakor piača tujec, ki se vozi isto proso v prvem razredu. Komodno sedi ali leži potnik, toplo ali hladno im3 v knpeju, kakor hoče, lepo udobno preživi svojo vožnjo, ptrljaga mu ie dobro shranjena — plača pa mani nego vol. Caslisch je razlagal, da to ni prav in da se mora radi tega pre-voznina za živine znižati. Kmetovalci to zahtevajo. Skupščina je z zanimanjem poslušala Calischeva izvajanja in radovedno pričakovala vladni odgovor. Dvignil se je zvezni svetnik riaad in rekel, da je res, kar pravi Caslisch, da je prevoznina za vola večja nego za človeka. Opozoril pa je zastopnika Casiischa na to, da dobi potujoči tujec nakazan samo en sedež, dočim se mora dati volu na razpolago cel ^salonski vozi. Navadni potnik vstopi v vlak sam in iz vlaka izstopi tudi sam, pri volu pa je treba cele vrste uslužbencev, da ga spravijo na vlak in tudi da ga izkomplimentirajo iz voza. Nadalje jc treba voz, v katerem je bival vol, temeljito očistki in oprati ter desfinlcirati. česar nri človeka navadno nI treba. Ako spremlja tnjca njegova žena, plačata oba enako tdkso, ako pa ima vol svoj družino s seboj, plačajo njeni člani zelo reducirane tarife. Skupščina je uvidela, da im.i vladni zastopnik prav. Opij na Kitajskem. Zgodovina opija na Kitajskem je eklatanten primer, kako podli in nizkotni so ljudje, kadar gre za denar. Kitajska ;e mo-raia voditi opijevo vojno proti predstavite-Ijem bele rase, da prepreči čedabe večji uvoz tega strupa. S strogimi zakoni je mogla kitajska vlada samo začasno omejiti vporabo opija. Ali vlada je bila v tei borni proti soc. zlu preslaba, ker je bila tujcem trgovina z opijem glavni vir bogatih dohodkov. Poraz v vojni z Japodsko je prisilil kitajsko vlado, da nastopi z novimi prohib;-tivrrimi sredstvi proti temu škodljivcu in sovražnfku narodnega zdravju. Te borbe so se udeležili tudi na Kitajskem živeči tujci. L. 1916. se je posrečilo vladi s pomočjo posebne komisije za borbo proti opiju popolnoma iztrebiti to zlo. Ali navzlic strogim odredbam in prepovedi uvoza je Kitajska po vojni zopet preplaviijena s tem sirupom. Radi neprestanih notranjih nemirov je vlada brez moči, da bi stopila na prste vsemogočnim oblastnim upraviteljem, ki eks-ploatiraio zlasti v zapadnih krajih ogromna makova polja kot bogati vir dohodkov za najemne čete. Polovica kitajskih uradnikov kadi opit Polagoma se je lotila ta mani'a tudi nižjih slojev. Opij je bil znan na Kitajskem kot zdravilo že v 17. stc!etju. Od Špancev, ki so bili v trgolnskih stikih s Filipinskimi otöki in Južno Kitajsko, so se Kitajci naučili kaditi tobak. Mešati tobak z o-prjem so naučili Kitajce Holandci, takratni gospcdartl Formoze, Ta mešanica dveh strupov je veljala prvotno za lek proti male rfii. Tako je prisei opij kmalu v promet fn že v 16. stol. se je razširil po celi Kitajski. Po svetovnii vojni je dobil opij rc-v^fmega tekmeca v morfiju, ki je tihotapcem ljubši, ker ga lažje prevažajo. Mortij je za» Kitajsko še večji socijalni bič ne?o opij. Kdor ga hoče imeti, si zna hitro ppnragati. Po kitajskih mestih je vse polno zakotnih, lokalov, kjer je treba skozi tajno odprtrrtc« spustiti nekij denarja, pa je vse v redu Ista roka, ki je spustila denar, dobi v od-Skodnmo dozo vbrfzgalnega mortina, ne do bi mimoidoči opazil:, kdo je in pro- dajalec tega strupa. Morfina -jc pridelu* jejo na Kitajskem. Tihotapijo ga večinoma iz Amerike Anglije in sicer preko Japor.' ske. Japonska le dovolila neomejeni uvos rnorfina, ki ga pa večkroma prodaja Kitaa* cerr... Tako bela rasa sistematično zas:rur> lia uboge Kitajce in spravlja na njihov račun bogate dobičke. Soha ukradena s pomočjo tožnikov. Na enemu najž!\ ahnejših prostorov v Parizu je bila te dni pri belem dnevu ukradena velika soha. Dogodek in:a svojo smešno poanto v tem. da tatvina ni bila izvršena samo pred očmi dveh straž-kov, temveč celo z njihovo pomočjo/ Na Place de la Republique se nahaja vodomet s soho vodobruhajočega nestvora. Soha, predstavljajoča nekako večjo morsko ribo. je bila Iz brona: dnevno pa sc je tam okoli radovala deca. Nihče nI misli!, da hoče kdo to veliko ribo ukrasti. Saj pa je ta bronasti nestvor vagal okoli dva meterska stota ter je bil poleg tega pritrjen še E vijaki. In se je nepričakovano vendar zgodilo! 2e več dni je delalo v bližini vodometa šest delavcev, U so popravljali cevi hidran-tov. Prostor okofi vodomera je bil na sirotko prekopan, dva policista, stoječa v neposredni bližini, pa sta imela nadzorovati, da ni nihče motil popravljalnega dela. No, in se je pred dnevi pripeljal na trg na tovornem vozu neki delavec. Ustavil se je pred vodometom ter prosil navzoče, da mu pomagajo pri demontaži sohe. Delavci so tei prošnji ustregli. Ker pa jv bila soha pretežka, sta pristopila tudi oba stražnika, da pomagata možu. NI trenotek nista dvomila o tem, da je neznanec Izvr-5:1 demontažo po nalogu mestnega stavbnega urada. Ogromno bronasto ribo so naložili na voz. Nekaj minut za tem je mož veselo prepevajoč in žvižgajoč svoj plen odpeljal. Tatvino je zvečer odkril neki inženir, dodeljen stavbnemu uradu, ki je slučajno prišel na prostor. Na svoje nemalo začudenje je ugotovil, da je težka soha postala lahek plen drznega tatu. Toda ni sreče brez nesreče. DegodÜo se je, da ie našemu prijatelju treščila soha z voza na tlak, nakar sta mu jo dva delavca zopet pomagala naložiti. Eden ga je prš tem opozoril, da se je soha poškodovala, lopov pa je drzno odvrnil, da mu ni ležeče na sohl, pač pa na bronu. Drugi dan sta oba delavca čhala v listih o tatvini sohe, nakar sta kriminalnemu uradu povedala točen opis tatu. Takoj se je tudi javil starinar Samuel Süssmann, ki je izpovedal, da je kupil bronasto ribo. Prodajalec mu je celo dal svoj naslov. Navzlic temu, da je lopov navedel napačen naslov, so ga agenti izsledili in prijeli. Tat je mehanik Avgust Anffrav. Fašisti pred Malto, X& dan pred praznikom sv. Jožefa se je vstavila Italijanska ladja .elita di Napol!* v pristanišču pred Malto. Gledali so r.a Malto, potem pa so se zbrali na Iadjlnens mostišču, začeli prepevati in končno !jrzi-valno kričati proti Malti: Živio Mussolini, živela Italija, živela italijanska Malta! Na zadnjem delu parnika so razobesil fašistovsko zastavo. Mornarji so bili vsi fašist! in temu nazivu primemo razpelo, ženi. Prebivalci na* Malti 6o se zbral!, da slišijo In vidijo, kaj počnejo in kaj hočejo italijanski mornarji. Ko so Culi izzivanje so se razgreli In priredili prottdemonstracijo, Stli-čoc: živela angleška. Malta! Potem so ho. teli s čolni priti na parnik pa je policija posegla vmes in to zabrauila. Končno je moral italijanski konzul na Malti nastopiti najodločnejše proti fašistovskim mornar, jem, da so sneli izzivajočo zastavo In s€. zadržali mirno. Ko je parnik odplul. so pre. bivalei Malte burno demonstrirali proti fašistom. Dogodek bo odmeval še v Liondoau iu * Rimu. ★ * -A- - Ncv rekord Alje&ina. šahovski moj. ster AMešin je te dni absolviral v Moravski Ostravi simultantko proti 45 članom češkega in nemškega šahovskega dništvs, Dohil je 83 partij, remizova! 9 in izgubit 3. Od d\eb slepo igranih partij jo dohii eno, drugo Je remizoval. OSKAR H.: 8 a%pad carstoa Roman zadnjega avstrijskega cesarja. >Svari!i ste me, grof, Vašim svarilom pa .sem se smejal. Najhujše se je zgodilo, starec me je udaril v obraz.« -Cesarska visokost!-^ Grof je prestrašeno odstopil za korak, dva. >Dä, da, ie bodite prestrašeni, mene, cesarskega princa, generala, soproga princezinje, očeta pravkar rojenega .sina, jc pretepel kakor šolarčka. Sramujem se sam pred sabo!« ^Cesarska visokost! Njegovo veličanstvo je rodbinski poglavar, nad Vami ima očetovske pra-vree. Udarec očetovske roke ne onečašca!« vTu je sofistika! Ako bi bilo to islina, bi ne Čutil tako zelo te sramote. Ni res, Wolkenstein, Jaz sem onečaščen kot mož in častnik!a Glasno je zastokal in se vlegel na Širok divan, pokrit z medvedovimi kožami, ki je stal tik ob steni. Obraz in roke je skril v svilenih blazinah. Vse. telo se je 're*iro od gneva, bolesti 3n sramote. Wölk en stein si ni vedel pomagati yspričo tega divjega izbruha užaljenih čustev. »Cesarska visokost, iztreznite se! Končno je to Vaš stric in cesar, ki je Vas udaril. To jemlje udarcu, ako ne sramoteči, pa vendar vsaj ves sramotni značaj. Od najvišjega gospodarja v državi ne morete zahtevati zadoščenja. Tu je na mestu Ie samoobvladanje in trdni sklep, da nikdai ne daste povoda za kak enak prizor.« Kakor besen se je nadvojvoda vzravnal. ^Pa ravno ne! Brezčasrno šlevo, lopova nie je imenoval. Nečem, da bi ne imel prav. Dosedaj sem delal budalosfi, odslej hočem delati same podlosti. Naj ima veselje nad svojim nečakom!« Wolkenstein ga je skušal pomiriti. ->To pojde vse na oseben Vaš* račun, cesarska visokost. Bolje je, da se pokorite za enkratni pre-grešek s strogostjo napram samemu sebi, kakor da se vdajate trenotni razburjenosti. Cesarska visokost, Čisto gotovo je» da najdete zopet samega sebe.« Nadvojvoda se jc dvignil in ga divje smejoč se udaril po ramah. ^Prav pravite, WoTkenstein! Ne oficir, marveč postni propovednik bi Vi morali postati! Mene pa ne spreobrnete! V to pestro suknjo so me utaknili in mi vsilili žensko, ki je ne maram. Trudil sem se. da bi izhajal z obema. Uspeh je bil sramoten. Sedaj žvižgam na vse in si hočem svoje življenje urediti po svojem okusu. Zabavati se hočem! Ne-£cm več letati za koketafeni ženskami, ki bi tue imele za norca. Cenene stvarce, sladka dekleta z ulice opravijo tudi svoje, ako hoče človek svoje življenje opustoš&i. Le smejte se, Wolkenstein, to bo vžitek, da bo starec nemara mislil, da je sam zopet postal mlad. V mojih grehih naj mi bo on vzor!* Nadvojvoda se je rezko zakrohotal, da je Wolkensteina kar spreletelo po telesu. Da bi nadvojvodo v tem razpoloženju progovarjal in ga svaril, bi bilo brez pomena, zato je molče odšel. Ko je Wolkenstein odšel, je nadvojvoda še trenotek sedel na divanu, podpirajoč z rokami razgreto svojo glavo, kakor da bi snoval posebne načrte. Nato se je nenadoma dvignil in pozvonil svojemn stre-žaju. III. Orgije fn bakftanali. »Joško! Ti si pretkan dečko in se spoznaš celo pri klobasnih ponvah. Ali veš za par brhkih punic, veš takšnih, kakršne se sprehajajo po Kart-nerici? Toda mlade in postavne morajo biti! Da veš!« Sluga je presenečeno v največjem dvomu pogledal svojega gospodarja. Saj je bil sicer na marsikaj navajen, toda to -je vendarle prekosilo vse, kar ie že preie doživel. Odlašal je s svojim odgovorom. Nestrpno se je zareial nad njim njegov gospodar; Ne delaj tako neumnega obraza in ne izgo varjaj se. Ako ničesar ne veš, pojdi k vragu! Saj so Še drugi, ki so pametnejši kot ti!« -Ne zategadelj cesarska visokost, poznam tudi takšne ženščine, toda prepričan sem, da se Vaša cesarska visokost samo Šali z menoj.« »Tepec, kakor da bi bil jaz razpoložen s tebo.i sc šaliti! Mislim docela resno! Pripelji mi semkaj dve najkrasnejši punici. V tole sobo. Damam bo vendar tu dovolj razkošno,^ je pripomnil z režoČim obrazom. ^Cesarska visokost to vendar ne gre! Dvb takšni ženščinl tu, v tej palači!« »To je tvoja stvar, da se to zgodi. Hočem Imeti ta dekleta tu. Potem poskrbi za malo kosilo za tri osebe in mnogo šampanjca. Stregel boš sam in ne smeš nikogar pustiti v bližino te sobe!c Strežaj se je poklonil, vendar ni bil baš pri najboljši volji. Da bi v tem razburjenem razpolo-ženiu ugovarjal svojemu gospodarju, se mu nI zdelo pametno. Toda slepa pokorščina b; mu tudi lahko škodovala. Nadvojvoda ie napravil njegovemu dvomu, hiter konec. "Ako stvar pametna urediš, bo samo v tvojo korist. Ako pa stvnr razblebetaš, lahko vnaprej napraviš svoj testament U Darujmo za sokolski Tabor! I liMrilii« \m Mm. 8 Včeraj v pondeljek je nenadoma nmrt g Ivan Rikcvec, industrijalec v Kra- 1 njo. Po opravkih je odšel ajutraj v Trtle. Proti večeru se je na ulici onesvestil in sgrudil na tla. Zadela ga Je srčna kap. Prepeljali so sa takoj domov v Kranj, toda Se med potoma je umrl. Pokojnik Je bil ena Jimed najmarkantnejsib oseb v Kranja. Poznala ga je vsa Gorenjska kot vešcaka v gospodarskih vprašanjih in ga visoko Čislala. Ivan Rakovee je bil rojen v Krauju I. 1867. kot sin uglednega meščana in obrtnika. V svojem rodnem mestu je absolviral nižjo gimnazijo, na to pa Je študiral še v Ljubljani. Trgovsko akademijo je absoJvi. ral v Gradcu. Ko je zadostil vojaški dolžnosti kot enoletni prostovoljec, se je vrnil v Kranj in po očetovi smrti prevzel gospo, darstvo. Z vso vnemo se je lotil trgovine !n gospodarskih poslov ter s svojim delom In izrednim strokovnim znanjem ustvaril iz svoje strojame cvetoče industrijsko podjetje, ki ga je zlasti v zadnjih letih izoooal-nil In mogočno razširil. A tudi sicer se je udejstvoval v najrazličnejših gospodarskih oanogah ta povsodi z uspehom. Se kot m ta d mož *e Je uveljavil tadl v javnem življenju. Bil je izvoljen v občinski odbor, v katerem je s vso požrtvovalnostjo deloval skoraj dvajset iet. Bil je tudi odbornik mestne hranilnice, ki ji je bil s svojim strokovnim caanjem v veliko oporo. Pokojnik je bil ©krog 20 let svetnik Trgovske in obrtniške «bornice. Tudi v tej korporaciji se je uveljavil e svojo strokovno usposobljenostjo to « svojim razumevanjem vseh gospodarskih problemov. Bil je odločen narodnjak, ki Jo vzgojil vso svojo rodbino v krepkem narodnem duhu, pri čemer mu Je z vso ljubeznijo pomagala njegova gospa soproga Mara Iz znane narodne Erženove obitelil v Bitinjah. Ba je bil pokojnik tudi prepričan nanrednjak, nam ni treba posebej povdar-1ati, saj ga kot takšnega pozna vsa Slove, sija. Naročnik našega lista je bil nad četrt stoletja. S smrtjo g. Ivana Rakovca Izgubi naša industrija enega svojih najboljših zastopnikov, rodno njegovo mesto pa enega svojih najuglednejših la najdelavnejslu občanov. Pokojnik zapušča soprogo In dve hčerki — Anko, omoženo % fnduBtrljceon inž. Pollakom v Tržfčn, in Olgo, omoženo z zdravnikom dr. Božidarjem Fajdigo v Kranja. Pogreb bo v Četrtek oh pol 17. na pokopališče v Kranja. Bodi odličnemu pokojnika, ki je vživai povsodi največji ugled in spoštovanje trajen spomin, njegovi cenjeni rodbini pa naše fskreno sožal Je! Markiz Naše pravice in dolžnosti za razvoj higijene.« — Predavanje v Pravniku. V četrtek dne 26. t. m. bo predaval na sestanku društva i-Pravnika* g. ravnatelj dr. Ludvik Böhm o predmetu: »Morska obala v teoriji in praksi. Nadaltevanie In konec* Predavanje se bo vršilo v dvorani št. 79, I. nadstropje deželnega sodišča in se prične točno ob pol 18. popoldne. Društveniki se vabijo k obilni udeležbi, prijatelji dobrodošli. ' — 11. književna tombola Jotoslovennke Matice. S številkami, izžrebanimi dne 14. t. m. so bili zadeti vsi dobitki za tombole in je s tem igra dovršena. Tombolo so zadele tablice, ki nosijo Št. 1613. Imena onih, ki t so zadeli tombolske dobitke, objavimo prh j hodnjič. PERI S »SAMOBELIN« _AVTOMATOM I —- Popravek. Napovedano predavanje a kad. agr. kluba »Njiva« dr. Vebra: Družba In vest, se radi koliaije s prireditvijo akad. nap. dr. Jadran: »Masarykov večer«, ne bo vršilo. Isto se vrši v četrtek 26. marca ob 20. url v »Kmetijski družbi« {Turjaški trg). Cenjeno občinstvo se prosi, da vsama to ae znanje. Akad. agr. klub »Njiva«. — Udruženje rezervnih oficira 1 ratnika — pododbor LJubljana, vabi na članski sestanek, ki se vrši v ponedeljek dne 25. marca 1925 ob 8. zvečer v Oificirskem domo. Na dnevnem redu je predvsem poročilo delegatov t zbora v Beogradu. — Mariborska podružnica SPD. Občni zbor SPD., podružnica Maribor se vrši 26. marca t. 1. ne ob 21., kakor pomotoma Jav-ljeno, temveč ob 19. zvečer v Narodnem domu v Mariboru. Odbor. — Sokol Ljubljana II. priredi v iredo 25. t in. pešizlet na Katarino. Zbirališče ob pol 8. na dvorišču realke. V slučaju slabs- vremena preložen na nedeljo. — Obenem opozarja prednjaČki zbor, da se vrši telovadba starejših članov vsako sredo ob 20. uri. 624/n — Akad. agr. klub Njiv« priredi danes ob 20. uri v dvorani »KmeLijske aruž-be* (Turjaški trg) predavanje univ. prof. dr. Vebra: »Družba In vest.« Vabljeni vsi akademiki, kakor tudi vse ostalo občinstvo Trgovska In obrtniška zbornica v LJubljani naznanja žalostno vest, da je v ponedeljek, dne 23, marca 1925 zvečer preminul njen dolgoletni pravi član, gospod AKOVEC t* ." v' % veleindustrijalec v Kranju« Zbornica je z njim izgubila izredno delavnega, veleza-služnega in visokocenjenega člana. Hvaležna blagemu pokojniku, ga trajno ohrani v naj častne jšem spominu. V LJubljani, dne 24. marca 1925. f • Ti*:. ■* • Z markizom Curzonom, o Čigar smrti srno na kratko že poročali, je odšla v več-rtost ena najmarkantnejših in najbolj tipičnih osebnosti moderne, skoraj bi rekli včerajšnje Anglije Bil je eden tistih sinov visoke angleške aristokracije, ki so že po rodu določeni, da postanejo slavni v služb! angleške države Pokojni je bi! rojen leta 1559. kot najstarejši sin barona Searsdala !z Kedledstona v Derbyshiru. Svoje prve >rudi?e jei dovršil v Etonu, potem je pa nadaljeval študije na visok© konservativni ozfordskl univerzi. Že tu je zbujal s svojim nastopom splošno pozornost. Hotel je biti povsod prvi. Sam Disraeli, lord Beacons-iield se je zanimal za nadarjenega akademika, ki mu je obetal slavno bodočnost. Mladi Curzon je videl svoj karijero jasno pred seboi. Zq v zgodnji mladosti je sanjal o pravljičnem Orijentu. Hotel je postati kraljev namestnik v Indiji. Toda karijero je bilo treba začeti v ožji domovini. Pot do kraljevega namestnika vod! mimo odličnih politikov in državnikov. Curzonu je bila sreča mila, ker ga je sprejel v službo lord Salisbury in že leta 1886. je bil imenovan ;. Izpadanja las in prhljaju. Dobiva s-e v vseh lekarnah, drogerijah, brivnicah aH po povzetju ea 100 dinarjev nn 10 dinsrev poštnina) Tatfpošlijn Kozmet. laboratorij ,LEDAa>, Zegrefii, Mikoličeva 1. 29 L Naiboliia BCH" kolesa 9 zelo t. Beeinih conah dobita te pr |>\ \!0h\ Ljubljana, Sodna ul. 7 pozor* 2g veste I p*»awi trgovina Marija Rogelj sedaj nahaja na Sv. Patra časti stav. 28 polatr Bele d verske ulice 1 Priporoča svojo krasno spomladansko zalogo štofov, cajgov, k!ota, cefirja, oksforda, delen«, kambr ka. šifena, bele in najave kotenine, platna ?a rjuhe, dalje rnoSko In Žen-ko perilo, svilene jnmnerje, krasne rute in Serpe, kravate, nogavice, pavoio in drobnarije. — Fevscd ae javno guvozi, da se pri aes! dobro ia najce-nee dobil — Marli* Berel« S3S dlxna prilika za nakup Af»I^S«r«o in trgovine S papiflQW v Ljubljani na najlepšem kraju v sredini mesta. Proda se cefcina zaloga z vsem inventarjem. — Več se poizve v upravi Slov. Naroda. sis JE5~ 0M9VSX0OM Ott W«ceg < m*f££Jt& JAKA ;pwt» samo &a ovo m vii^üa a toM fslnilia asfalta i Matraasliiti greliUa BEOGRAD, Vruka Karadžifa S Telesnam: Grozit Teiefon 27-20. Proizvodnja i .Gfzit* krovna hartia, asfait £ kairanova krovna hnrJiia, asfalt ploča za fzolovanle, ter kamenog nglra, karbollneum. drven? cement, bk za krovove i za gvožd^a, smola iz kamenog u^t s, meka i tvrda itd. Zastopnika za S Sovens ju ae traže> 829 Naš najboljši soprog, oče, ded, tast in brat. gospod tovarnar in posestnik« {lan trgovske In obrtne zbcrafce za Slovenijo itd je danes ob 6. popoludne nenadoma v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek, dne 26. t. rn. ob polu petih popoludne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Zadušnica se opravi v petek, dne 27. t. m. ob 8. zjutrsj v župni cerkvi. Neutolažljivi priporočamo blagega pokojnika vsem, posebno pa onim, ki jim je bi! zvest in dober prijatelj, v ljub in časten spomin. KRANJ, dne 23. marca 1925. Mara Rakove roj. Eržen, soproga. Anka omož. Po lak, Olga oraož. Fajdiga, hčeri. — Karolina Dobida roj. Rakovo, sestra. — Ing« Kar»ol Polak, tovarnar, Dr- Božidar Fajdiga, okr. zdravnik, zeta. — Daša, Uroi, Brada Polak, Darja Fajdiga« vnuki. M. KRISTOFIČ - BUČAR, LiDbtj^Äs 9 Priporoča krasne« Cene zmerne. ravno doSle najnovejšega Krofa. OTROŠKE OBLEKICE, BLUZE »o t -J Velika izbira. Najcenejše in največie skladbe dvokoles, motorjev, o-trošk-h vozičkov, šivalnih strojev, raznovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posehnf oddelek za popolno popravo, emajiiranie in pon klanje dVo coles, otroških VOZiČ-_ kov» Šivalnih strojev Itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »tribuna", f. b. l. tem dtokcles in mM vozičke? Ljubljana, Karlovaka cesfta št. 4. 45 t Slajnovejši damshi klobuki dosti v modnem salonu Sda Shof~Wanek nasledi n fci Xj i M h f. irr n-tn Pod Trančo 2 Priznano solidne cene. — Preoblikovanje in predelovanje se Izvršuje točno. 57 l Blago za prevleko divanov1 in druzega pohištva v veliki izberi priporoča tvrdka L S E. Shobernč 74-l UUBUfiKR, Mcstn! trg 10 Vsem t ki !k>^c]o piti dobro kavo, priporočamo našo Izvrstno pravo domačo kaitaska cikarijo. Sanatorium Dr. R. Szeso za odrasla 1 djacu. — A^bazla (Italija). Dietno liječenje za debljanje l krepljenje. Prvorazredni zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Promjene (Stoffwechsel) za 2enske i živčanr bolesti. Djeca od 7 godlna prt mäju se j bez pratnje, 69 t 19 (et priznane , LarucJn" pflule na|-sigurneje ozdravijo ka^avico (Tripper). — Dobiva se po vseh Iekar nah po 20 Din škatija. Po pošti razpoši ia lekarno Blu m, Suboflca. Uo/L „Opeka" pofvovtstne zidake priporoča opekarva JE m o n b d. d. v LjnbljanL — Tovarna na Viča (Brdo). — Pisarna v Pra-žatavi nllc! 3, pr tličje. I Popoinosna varno naložite denar w | Ljubljansko posojilnico v Ljubljani. Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 10,000.009 Din jamstvena glavnice« Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesljc terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 33 l Telefon štev. 9. Najetereioa alovanaka defturalca Ivsa 5r3cei|„ Daoa'ska c. 19, se priporoča. i;rvršitev točna, cene zmerne. 1798 aiMniatHiiat L Mikuš ijBlIJHt, «83*11 trs 15 c.^njfa s?c|f ia!(«n ko« tfr sürehijslaili palic Fs?n?fls te izvr^afel» t5?w ia aMa I^RÖ^ÄJA LES~flT" m a nanju Na-veieposesKvi Stare v Hotemežu pri Z;danem mostu se prodaja ns ranju: 8250 m8 boro.es^a lesa in 1^250 m3 bukovega l?«a. Ponudbe s cenami za vsako obeh v^si lesa •e sDrejemajo do inkl. 4. aprila f.-1. od g. ini. Ant. SodnBO|8fOi Sroaka Prometna banka v Sarajevo in Oruža. Brzojavni naaiov: HPrametau banka". Dopisovanje v vseh jezikih« Lasten* jn tisk »Narodne tiakarae««