KNJIŽNA IN DRUGA POROČILA Friedrich Morton, Hallstatt und die Hallstattzeit. 4000 Ja h re S alzkultur (Verlag des M usealvereines in H allstatt), H allstatt 1953, 122 str., XXXXVIII tabel fotografij. S posvetilnim i uvodi zveznega m inistra za prosveto Kolba in R. P itto n ija o p rem ljen a k n jig a neum ornega raziskovalca svojega k ra ja F. M ortona je izšla kot p rv i del poljudne m onografije o zgodovini H allstatta in prik azu je živ ljen je tistega časa, ki je s svojim i najdbam i ustvaril evropski prazgodovini n em inljiv pojem kultu rn eg a proevita ilirsk e dobe. Strastno navdušenje pisca za podobo in pretek lo st tega na strm o obrežje H allstattskega jezera pod D achsteinom p rira sle g a k ra ja daje uvodniku in ostali vsebini poseben žar, ki bo približal arheološki H allstatt vsem lju b iteljem prazgodovine, s strnjelnim vsestranskim opisom najdišča, z najvažnejšo literaturo pa bo uspešno inform iral tudi zahtev­ n ejšeg a arheološkega bralca. P reden preide na kronološko zajeti prazgodovinski razvoj k ra ja , opiše av to r sedem podob H allstatta od današnjih dni do dobe pred 4000 leti. Y literarn o obarvanem raz p ra v lja n ju om enja n a jp re j najdbe kam enitih sekir, ki bi govorile za to, da so koliščarski p rebivalci jezer v Salzkam m ergutu p rv i tod iskali sol, dasi dopušča možnost, da p red stav ljajo te n ajdbe n ajsta re jše orodje poznejših h allsta ttsk ih ru d arjev železne rude. V sekakor ob obrežjih H allstattskega jezera doslej niso bili odkriti sledovi kolišč, čeprav drugod v bližini ni ležišč soli. N eolitski obiskovalci H allsta tta n a j bi bili to re j le potujoči lovci in po av to r­ jevem m nenju tu d i prvi o d k rite lji soli. V endar p rip ad ajo n ajsta re jši sledovi selišča šele dobi rainih žarn ih grobišč (bronasta doba D), ki pa kažejo m orebiti le n a periodično naselitev. Svoj svetovni pomen je dobil H allstatt šele v železni dobi. D asi je odljudna za p rto st k ra ja še pred kakšnim i sto leti, kak o r tu d i nam erna izolacija ru d a r­ skega Salzkam m erguta v srednjem veku vzbujala videz, da je bil H allstatt v p retek lo sti podoben »Trnjulčici«, poudarja av to r pravilno, da je b il k ra j v razcvetu svoje dobe eno izm ed pom em bnih središč prazgodovinske Evrope. Zato poskuša n a jti pota, k i so iz italskih ravnin in iz Podonavja vodila k solnem u rudniku, skritem u m ed gorami. M edtem ko je k D onavi vodila ugodna pot vzdolž reke T raune, so se v ostale smeri potujoči trgovci m orali p reb ijati skozi soteske in prek o prelazov. Po tak ih poteh so prišli v H allstatt v zam eno za sol jantar, baker, kositer, grafit in sloveči izdelki italske kovinske obrti. K er so bili prvi predm eti n a jd en i že v začetku p retek leg a stoletja, divji kopači p a so v naslednjih d esetletjih m arljivo o p rav ljali svoje uničevalno delo. je velik del hallstattskih n a jd b bil izgubljen ali pa raztresen po Evropi, še preden je b ila na D u n aju p o stav ljen a sistem atična zbirka. Zanesljive grobne podatke p a so dala šele p redvojna izkopavanja F. M ortona, ki so delno obogatila tudi dom ači k raje v n i m uzej. s P ri opisovanju h allstattsk eg a rudarstva opozarja avtor na svojevrstnost alpskih solnih ležišč, k je r je sol v različnih m nožinah pom ešana z glino in drugim i snovmi v trdno kam enino (Haselgebirge), iz katere jo je treb a šele izlužiti. Način prid o b iv an ja soli je tudi od h allstattsk ih ru d arjev te rja l izkušenj in znanja. Ker po dosedanjih najdbah ugotavljanje tega postopka še ni mogoče, n a v a ja avtor prim erjave k eltsk ih topitev in izp arev an ja soli v (najdišču Schwä- bisch-H all. P rav tako neznan je tudi obseg hallstattskodobnega rudnika. D ose­ d an ji sledovi so bili o d k riti bolj ali m anj po n ak lju č ju p ri sodobnem širje n ju obrata. Po podatkih, ki jih n av a ja avtor, so bili n ajn ižji rovi odkriti v globini 350 m, največja oddaljenost od vhoda pa znaša doslej 390 m. Y zasipu ta k ih opuščenih rovov, ki jih pogorje samo zapira (Heidengebirge), so bili odkriti najpom em bnejši sledovi hallstattskodobnih ru darjev, solni sestav plasti pa jim je ohranil prvotno strukturo. Po enem samem odkritem nezasutem rovu, orodju in p rib o ru rekonstruira av to r delovne metode. Z bronastim cepinom, glavnim ru d arsk im orodjem , so bile v stene in strop vsekane globoke brazde, ki so im ele oblike počez razpolovljenega srca, od koder so izsekavali solne plošče in jih v u sn je n ih oprtnikih nosili na piano. Globoki rovi so bili osvetljeni s trsk am i in b ak ljam i, kot se sedaj često najdejo. Mnogo m an j podatkov pa obstoji za rek o n stru k cijo oblačil. P red dve sto leti odkritega železnodobnega zasutega r u d a rja so s ponovnim pokopom prepustili uničenju z oblačili vred, iz m anjših ostankov pa je razvidno, da sta bili glavni surovini za izdelavo oblačil koža in volna. Spričo tega poskuša avtor rek o n stru irati oblačila posredno preko reliefn ih figur na situlah, k o t to n ajb o lje dokazuje v krajevnem m uzeju po­ sta v lje n a dioram a. O p reh ran i pričajo tudi v zasutih jam ah ohranjeni ostanki človeškega blata (Exkrem ente), v katerih so našli neprežvečena zrna prosa, ječm ena in boba kot ostankov kaše. Jabolka in črešnje so bile dopolnilo ta k e p reh ran e . K proučevanju preh ran e pritegne av to r tudi izsledke novejših razisk av zobovja na o h ran jen ih skeletih. Doslej je bilo v Hallstattu odkritih le dvoje ostankov koč, ki sta dokaz, da so bili stanovanjski objekti hallstattske dobe grajeni iz dolgih okroglih brun, na vogalih medsebojno učvrščenih z urezi. Kraj bivališč je malo znan, avtor pa je mnenja, da so bila delno ob vhodih v rove, delno na ugodnih mestih gorske dolinice nad jezerom in na pobočjih pod njo, torej ne v strnjeni obliki, kot pri poljedelskih naselbinah. Njegova zasluga je, da začenja doslej malo obrav­ navana tehnična vprašanja hallstattskodobnega rudarstva (vloga vode, zračenja itd.), ki so potrebna še temeljitih raziskav. V poglavju o hallstattskem grobišču so navedene najprej za celotno starejšo železno dobo veljavne datacije, med katerimi pripisuje Reineckevi poglavitni pomen. Visoko nad jezerom v ozki gorski dolinici ležeče grobišče je zavzemalo tisti prostor, ki spričo svoje osojnosti in vlage ni prišel v poštev za naselitev. Število grobov bo ob stoletnem uničevanju ostalo neznano. Segali so od vrhnjega dela proti nižjim pobočjem in bili v mlajši fazi tudi žgani. V tem primeru je bil pepel pravilno nasut kar v jamo. Med posebnostmi navaja avtor dvojne skeletne grobove, grobove z delno sežganim, delno pokopanim mrtvecem, a tudi grobove, kjer je bil pokopan le del trupla. Kupi živalskih kosti ponekod med grobovi naj bi bili znak kultnih obredov. Med grobnimi pridevki dokazujejo bronasti izdelki razcvet kovinske indu­ strije. Lokaste, živalske, čolničaste, očalne, polmesečne, kačaste, ploščate itd. fibule, igle-lasnice, raznovrstne zapestnice, prstani, uhani, ovratnice, bronaste posode raznih tipov od situl in kotličev do skodelic, pasne spone, votivne živalske figurice tvorijo tipični inventar hallstattske dobe. Orožje, predvsem meči, bodala, sulične osti itd. je bilo spočetka bronasto, v poznejši fazi pa tudi železno. Avtor podpira naziranje, da med kovinskimi predmeti v Hallstattu ne gre iskati le italskega importa, temveč po tujih izdelkih posnemano domačo bronasto obrt, ki je dosegla italski enakovredne izdelke. Keramika je med pridevki le omenjena. Od orisa hallstattskega najdišča prehaja avtor k zgoščenemu opisu najdišč hallstattske dobe v Avstriji, ob katerem ugotavlja, da so hallstattski plani grobovi ob običajnih gomilnih grobiščih precejšnja izjema. Nato sledi poglavje o hallstattskodobni tehniki, ki zajema krajše opise kovinskih obdelav (tolčenje, punciranje, graviranje, zakovanje, ulivanje, tavširanje, kovanje, kaljenje železa itd.), predelovanje lesa, lončarstvo, tkalstvo, strojenje in drugo. Ome­ njena je v prejšnjem stoletju odkrita itn nato raztresena založna najdba bro­ nastih predmetov iz Hallstatta. Poglavji o zdravstvu in gorski sončni uri zaključujeta opis tega prazgodovinskega obdobja. Povzete ugotovitve o zdrav­ ljenju in boleznih temelje deloma na raziskanih skeletih in zaokrožajo kulturno podobo tega časa. Pri obravnavanju keltske dobe meni avtor, da so Kelti prišli v ta kraj že v 4. stoletju. Keltom pripisuje dvoje seliščnih najdb in nekaj grobov na grobišču. Iz pozne latenske dobe je pomemben sedaj v krajevnem muzeju razstavljeni del rova iz gorske police Dammwiese, najdbe tega časa pa izvirajo tudi iz doline ob rečici Lahni, kjer je obstajala pozneje rimska naselbina. Y latenskem času so še pridobivali sol. Kelti pa so pri tem po avtorjevem mnenju nadzirali domače prebivalstvo in se pozneje spojili z njimi. Dasi so rimske najdbe ob Lahni precejšnje (ostanki stavb, bogata sigillatna in hišna keramika, na si- f illatne posode v rezan a imena, stekleno posodje, železno orodje, bronaste olenaste fibule, novci in kosti domačih živali) in h k rati s 25 grobovi kažejo na dolgotrajnejšo naselbino (od leta 50 po n. št. do 4. stoletja), ki je bila s trgovskim i potm i zvezana z rim skim i središči v Noriku, iz antičnega obdobja ni več sledov o rudarstvu. Propad antične naselbine pomeni tudi konec klasičnega obdobja hallstattske zgodovine. Y 14. stoletju prične habsburška država obnavljati solne rudnike in v naslednjih stoletjih nastane nad ostanki prazgodovinske naselitve to ,kar^ je mestece danes: moderniziran rudarski kraj in vedno pomembnejša turistična postojanka, h katere slovesu prispevajo nemalo tudi opisane najdbe. Stanko Pahič Herbert Jaudarek: Die Strassen der Römer, (Die ober- österreichischen A ltstrassen), (Schriftenreihe der o.-ö.Landesbaudirektion Nr. 10), W els 1951, 254 strani, 3 k a rte in 16 fotografij. Med knjižnimi deli o naravi, gradnjah in naselitvi, ki jih je za svoje področje v povojnem času izdala gornjeavstrijska deželna gradbena direkcija, je Jaudarekovo eno tistih, ki po svoji tematiki posegajo v področje arheološke vede. Avtor sam je po poklicu geometer in je na arheološko področje prišel po naključju preko raziskav rodbinskih in krajevnih imen, za seboj pa ima tudi nekaj manjših izkopavanj rimskih objektov. Po svojem poklicu povsem vezan na terensko delo, se je po tridesetih letih izkušenj obravnav rimskih cest lotil tem laže, ker dodobra pozna vso deželo. Zato je k problematiki tega vprašanja doprinesel nekaj, kar mnogi strokovni avtorji radi opuščajo — podrobne podatke s terena samega. Poljudno pisana knjiga je bolj kot arheo­ logom namenjena gradbenim inženirjem in drugim strokovnjakom, ki imajo opravka s cestnimi deli, prinaša pa tudi v arheološkem pogledu upoštevanja vreden pregled o stanju poznavanja cest v Gornji Avstriji. Poleg obravnave za osnovo vzetih antičnih virov sestavljajo knjigo predvsem avtorjeva lastna opažanja in ugotovitve. Po naslovu sodeč predstavlja le del obsežnejše mono­ grafije o zgodovini cest gornjeavstrijske dežele, a se tudi v rimski dobi omejuje le na obravnavo treh glavnih rimskih cest, medtem ko naj bi bile manj po­ membne obdelane posebej. Na začetku je objavljen seznam literature, sestavljen v glavnem na podlagi dosedanjih deželnih bibliografij. Tu dokaj izčrpno zajema dela splošnega in lokalnega značaja, poleg tega pa tudi literaturo o posameznih krajih z antičnimi najdbami, ki tvori tako dopolnilo h karti rimskih najdišč v prilogi. Med najpomembnejše dele knjige sodi vsekakor poglavje »Pregled in uvod«, ki na svojih petdesetih straneh predstavlja nekak metodični učbenik praktičnega raziskovanja sledov antičnih cestnih tras na terenu. Iz njega je razvidno, da se je avtor v svoji poklicni praksi uspešno približal zapletenosti pojavov, ki jih mora upoštevati vsak raziskovalec rimskih cest na terenu. Najprej prikazuje laičnim bralcem namenjeni pomen dveh poglavitnejših virov, itinerarijev in »Tabule Peutingeriane«, pri čemer opozarja na nepreverjeno točnost rimskih meritev, ki bi jih bilo mogoče kontrolirati predvsem po razdalji med in situ najdenimi miljniki na terenu. Lokaliziranje obcestnih postaj često naleti na težkoče, ker so razdalje v virih navedene vselej v celih miljah, za skromnejšimi menjališči (mutationes) pa ni ostalo mnogo sledov. Avtor sklepa, da so bile te postaje najčešće na križiščih in cepiščih poti, kjer morajo biti ostanki rimskih stavb v bližini dober znak zanje. Ceste so — sodeč po terenskih izkušnjah — tekle predvsem po pobočjih in hrbtih gričev in manj po dolinah, pri čemer so imele prednost ravne črte ne glede na strmino. Reke so včasih