-----284    -----
Dopisi.
Od Savine 20. avg. — Koliko slavni naši vladi ravnopravnost veljd, pokazala je vnovič s tem, da je med trde Slovence postavila trde Nemce za sodniške uradnike, na priliko v laški (Tuffer) okraj blizo Celja za skoz in skoz slovenske prebivalce g. Julija Kienzl-na, trdega Nemca, ki ne besede slovenske črh-niti ne zn&, in je zraven tega mož še močno gluh. In takim možem so preiskave v kazenskih rečeh izročene. Le še navsteno Slovence, da se omehčijo!
Iz Spitaliča na Staj. 16. avg. J. J. P. — Eno leto je komaj minulo, kar sem se naselil v prijaznem Spitaliču, a lahko rečem, da toliko dobrega, kar seje v kratkem tem času brez hrupa in šuma tukaj zgodilo, izvrši se malokje. Častiti gosp. fajmošter Karol Jaklič, iskren Slovenec, so z radovoljno pomočjo blagih svojih faranov 3 nove prekrasne zvonove za farno cerkev omislili, kteri so zdaj največi v celi konjiški dekaniji in tako vbrano pojo, da jim ni para najti. Vlil jih je Ignacij Hilcer^ v Wiener-Neustadtu po ceni, in sicer stot za ol gold. Čast in hvala tedaj vrlim faranom! V njih imenu pa izrekujem tudi očitno hvalo gosp. fajmo-štru, obema cehmaštroma: Miha Zidanšeku in Antonu Mastnaku, ktera sta zmirom tako ljubeznjivo fajmoštra v tej cerkveni napravi podpirala. — Omenim tudi še to, da smo vsako nedeljo pozimi letošnjega leta v šoli shode imeli, kjer so g. župnik Jaklič farane kmetijstvo učili in jim veliko koristnega prav po domače razlagali. Šola je bila marsiktero nedeljo tako polna, da je manjkalo prostora. Videlo se je očitno, kako ukaželjni so ljudje, in da jim le pomočkov manjka. Tukajšnji rodoljubi nameravajo na podlagi teh shodov kmetijsko društvo*) osnovati, kteremu namen bi bil podučevati ljudi v kmetijstvu. Res lep namen! Da bi se le dal izvršiti, ker je ljudstvo še celo malo o koristi društev podučeno, zraven pa tudi malo premožno. — Kar se letošnje letine tiče, morem povedati, da se je pšenica dobro obnesla, tudi turšica in trta kažete dobro, in češplje lomijo veje.   Al zelje bodo tudi pri nas
*) Pravila'**) Vam, ako Vam je drago, pošljem v pregled.
Pis.
**) Dobro došlo! Ne bilo bi morebiti napačno, da se načrt natisne tudi v „Novicah", kajti po naših mislih bile bi take družbice koristne in najcenejše učilnice kmetijske ondi, kjer se dobi gospod fajmošter ali kaplan, ki je izveden ? kmetijstvu in se žrtuje blagiu svojih faranov.              Vred.
-----   285   -----
gosenice požrle, krompir pa gnjije. — 21. dne aprila 1. 1. so poslanci občinskega odbora častnemu svojemu občanu g. Juriju Mišaku, trgovcu v Konjicah, kteri si je za našo občino pridobil velike, v „Novicah" že 1866. leta omenjene zasluge, izročile krasno diplomo, v slovenskem jeziku tiskano na svilnem atlasu. Diplomo, ktera je lep dokaz hvaležnosti, sta naročila g. fajmošter Jaklič, tudi odbornik, in pa Miha Zidanžek, občinski svetovalec.
Iz Trebovelj na Staj. 21. avg. R. — Kakor skoraj vsako leto ta čas, tako pa še posebno letos, je začela zelo znana griža tukaj pri nas razsajati. V naši sosedni fari, sv. Jakoba na Dolu, skoraj ni hiše, da ne bi » imeli bolnika, in mnogo jih je tudi že pomrlo. Pa bi morebiti kdo mislil, da nam manjka zdravnikov; al ni tako; imamo umnega zdravnika; pa namestu da bi njega ljudje sveta in pomoči prosili, pa raji hodijo več ur daleč po zdravila k konjederkam, ktere posebno tukaj pri nas celo čislajo. Vsak umen človek ve, da taka zdravila ljudem toliko hasnijo, kakor „ciganski blagoslov." Srce boli človeka, kadar misli, kako te mazačke s tem uboge kmete sleparijo in poleg tega še v nesrečo spravljajo, da čedalje hujše bolehajo in jih potem še umen zdravnik ozdraviti ne more. — Kakor v mnozih druzih krajih, tako so tudi pri nas gosenice popolnoma zelje pokončale.
Iz Podbrezij 22. avg. Tudi pri nas se ne bomo letos z novim zeljem gostili, ker nam ga bodo požrešne gosenice popolnoma uničile, in še po takih zelnikih, kjer so k o n o p 1 j e vmes vsejane; to pa zato mislim, ker iz zelnika v zelnik prigazijo. Ker pa še te nadloge ni zadosti, smo žalibog! že z drugo in še hujšo nadlogo kaznovani. Neka svinjska kužna bolezen p resice prav zel6 napada, da so soseščani zavoljo tega v velikem strahu. Nekemu kajžarju so trije prešiči nag-loma zboleli, in kmalu poginili. Kar jesti niso hoteli več in jeli so glave kvišku držati pa omotični postajati, ter v kratkem času bilo je po njih. Crknjeni so bili prav močno rdeči. Kupil je ta nesrečni posestnik potem sopet dva prešiča in ju v ravno tisti svinjak djal, ki sta tudi
Erecej zbolela, in je malo upanja, da bi se ozdravila. 'osebno pa stare svinje neka bolezen napada. Jed jim popolnoma odpove, vrat jim zaoteče in imajo višnjev jezik. Nekaj se jih ozdravi, nekaj jih je pa tudi že pocrkalo. Jako bi nam vstregli, ko bi nam kaj zoper to svinsko kugo svetovali. *) — Žitni pridelki so se tukaj še precej dobro obnesli; tudi drugo, kar je še na polju, razun zelja, nam dobro letino obeta.  Bog!
Učitelj.
Iz Jezera poleg Cerknice 17. vel. srpana. (Veliki tic. Letina.) Miha Hribar je uni mesec v sredi našega jezera našel kosti velikega, nam neznanega tiča, kteri spada v vrsto rac, ker kljun je popolnoma račji, dolg je 15 palcev, širok pa 2 palca; glava čez oči je široka 3 in pol palca, dolga pa kakih 12 palcev, ako se vsa vzame, sicer pa je prav te široke glave le 6 palcev, 6 palcev je bolj ošpičena. Zgornje kosti nog, ki so nad kolenom, so dolge 12 palcev, debele pa so tri četrt palca; cela kost perutnic je dolga 14 palcev in je precej debela. Od take race se še ni slišalo v našem kraji nikoli.**) — Letina je izprva pri nas prav dobro kazala — al goljufali smo se; pšenico in rž je prav hudo rjdstrla, da je čez pol škode; krompir je prav lepo obetal, zdaj pa je črn. Zelje so nam gosenice prav čisto požrle; luknje so v storž naredile, da ga prav čisto nič
*) Odgovor glejte na 1. strani.                           Vred.
**) Brž ko ne je ta tič n e s i t (pelikan) , čegar kostjak bi utegnil ljubljanskemu muzeju zanimiv biti.              Vred.
ne bo; če se repo požr6, bode slaba. Proso in ajda zdaj še dobro kažete, ako kaj hudega čez nju ne pride. Še tako, ako se ajda in pros6 srečno spravita, bo komaj pol letine! Le kar se send tiče, smo prav zadovoljni; jezero nam je dobrega sen& dalo in nastilja, da smo zadovoljni z vsem. Jezero pa je tako suho, da se povsod lahko z vsakim vozom peljd.              Gregor Keb6.
Iz Ljubljane. Deželni zbor se je začel v soboto in sicer v novi dvorani v reduti, kamor je vsa-čemu vhod odprt, kdor ni otrok. Pred zborom so peli general-vikar in deželni poslanec g. Anton Kos v stolni cerkvi sv. mašo. Kmalu po 11. uri se je začel zbor; bilo je pričujočih 29 poslancev, ki v zbornici sedijo tako, da n&rodna stranka sedi na levi, nemška na desni. Deželni glavar, dr. Karol Wurzbach je v celo cel6 kratkem ogovoru pozdravil poslance in cesarskega namestnika, kterega je prosil podpore o željah in sklepih zborovih, in želeč blagoslova Božjega je zaklical slavo Njih Veličanstvu, kteri klic je trikrat ponavljal zbor. O novi ustavi ni deželni glavar ne besedice zinil. — Za njim je poprijel c. kr. deželni predsednik C on rad pl. Eibesfeld besedo in vimenu vlade pozdravil zbor rekši, da po sedanji veči avtonomiji je zboru obširnejše polje delovanja odprto in vlado je volja, to obširnejše polje zboru varovati. Dostavil je potem še v slovenskem jeziku, naj mu poslanci zaupajo, ker vzajemno zaupanje lajša delo, in to zaupanje se ne bode razrušilo, dokler se zbor drži staro-kranjskih čednosti: zvestobe do cesarja, spoštovanja postave in ljubezni do domovine. Predstavši poslanca g. Petra Kozlerja za namestnika deželnega poglavarja je izročil zboru 5 vladinih predlogov: o premembi volilnega reda, kadar je kak poslanec v sodniški preiskavi ali je obsojen, — o premembi §. 6. občinske postave, — o premembi občinske postave za Ljubljano, — o realkah in o šolskem nadzorništvu. Ko je dr. C os ta izročil peticijo občine Loškega potoka, da se naj dene pod Ložko sodnijo, sta bila za zapisnikarja izvoljena L. Svetec in dr. Zavinšek in je po predlogu dr. Tomana vitez Grariboldi bil izvoljen za vredovalca deželnega zbora, bilo je prve seje konec, ki se nam je vsem zel6 mlačna zdela.
V 2. zborovi seji v pondeljek sta bila voljena dva odbora: odbor za denarne zadeve (finančni odsek) in odbor za prošnje (peticijski odsek); v prvi odbor, deželni glavar nasvetuje, naj se voli 9 poslancev, v drugi pa nasvetuje dr. Toman, naj se zavoljo velikega dela, ki ga dobi ta odsek, ker se vidi, da se ljudstvo rado s prošnjami obrača do deželnega zbora, voli 7 poslancev. Izvoljeni so bili potem v finančni odbor: dr. J. Bleiweis, grof Barbo, dr. Costa, generalvikar Kos, vit. Grariboldi, S. Treo, Kromer, grof Margheri, Dežman. Ta odbor si je potem izvolil dr. Bleiweisa za prvomest-nika. V peticijski odbor so bili izvoljeni: dr. Toman, L. Svetec, Lovro Pintar, Mat. Koren, dr. Preveč, vitez Kaltenegger, pl. Langer, ki so si izvolili dr. Tomana za prvomestnika. — Potem poroča deželni odbornik Kromer o 3 predlogih deželnega odbora zadevajočih sprejem nekterih ustanov (štifteng) iz rok deželne vlade v roke deželnega odbora. Poslanec Pintar nasvetuje, naj se o teh predlogih zavoljo svoje važnosti in zavoljo potrebnega porazumljenja z vlado, brez kterega ne more zbor konečno sklepati, ne sklepa že danes, ampak izroče naj se ti predlogi v preudarek finančnemu odseku. Dežman nasprotuje, dr. Costa zagovarja Pintarjev nasvet, poročevalec Kromer se v imenu odborovem ne zoperstavlja Pin-tarjevemu nasvetu, pa misli, da se s tem stvar zavleče f zbor glasuje in večina pritrdi Pintarjevemu predlogu:   samo  predlog o zahvali milodušnim  gospšm o
__   286   -----
ustanovah za invalide, je bil brž danes in to enoglasno sprejet. — Se ve, da vsi narodni poslanci so govorili zmiraj slovenski.
—  Gosp. dr. To man nas je naprosil, naj v kovicah" povemo, da ni res, kar je mnogo časnikov „tendencijozno" trosilo okrog, da bi bil on na Dolen-skem rekel, „da je poglavito duhovščina kriva, da je ubožalo naše ljudstvo", — in da ni res, da bi on namen imel, se ob novem letu preseliti na Dunaj. — Res čudno je to, da ne sme nobeden naših mož besede ziniti, da ne bi bil v nevarnosti, da jo kak osleduh ne zvije drugače in narobe obrne!
—  Ker sedanja večina mestnega zbora ni dosegla tega, da bi se dr. C os ta prostovoljno odpovedal župano-vanju, ker ga navdaja zavčst, da je vsegdar zvesto spol-noval svoje dolžnosti in za tega del tudi uživa čast in zaupanje velike večine meščanov, se pisar v 7. listu „Tagblatta" od togote pčni tako, da še cel6 take, ki so sicer privrženci tega lista, je polila rdečica o divjih teh psovkah. Ker je krvava sodnija „resnice" že sama obsodila ta sestavek, naj omenimo le nekaj. Županovanje v Ljubljani je od nekdaj trnjava pot. Izvrstni ranjki župan Hradecky moral je pač veliko strpeti (takrat največ od birokracije), predno si je na palico vrezati dal opomin „phlegma!" Župan Fischer je sam pobegnil, Ambrož, dokler je bil naroden, je krvavo pot potil pod nemškutarsko stranko, dokler ga ni prisilila, da je šel v Idrijo in ondi očitno — poljubil Issleiba. Tudi „Tagblatt" tirja od dr. C os te „Umkehr" — al zastonj. Značajni Costani — Ambrož! — Zdaj pa še eno. Kakor je „Laibacherica" imela celo leto in dan navado, da se je bahala s „kapitalom" in „inteligencijo", isti besedi ste zdaj zmiraj v ustah „liberalnega Tagblatta." Naj vendar enkrat povemo, kdo da je iznajdel glaso-vito frazo o ^kapitalu" in „inteligenciji" ljubljanski. Gosp. V i d i c, nekdanji policijski komisar predrazega spomina, pod čegar krilom „Arm in Arm" so stali in hodili ljubljanski ^liberalci" („policija" in „liberalizemu sta bila pri nas synonima) je prvi rabil omenjeno frazo v policijskem sporočilu lanskega leta, ko je poročal o homatiji sokolski. Od tistihmal sta bila „kapital" in „inteligencija" zmiraj deseta beseda v „Laib." in v vseh korespondencijah „Pressinih" itd.; ista fraza policijskega izvira je zdaj tudi „Tagblatt-u" armada, s ktero bije po druzih, ki niso vere njegove, kterih pa nikakor ni strah te armade, ker predobro poznajo — puhlost njeno.
—  (Predrznost titularnega mladega vrednika.) „Lai-bacher Tagblatt" trnovskega g. fajmoštra predrzno na sodbo kliče ter ga prav žalivno vpraša, ali ne pozna novih medverskih postav,   da   še „reversa  zahteva od
Jrotestanškega ženina, ki v zakon vzame katoličanko? [i bi mlademu vredniku svetovali, naj bi pozvedel resnico in sam prebral 3. medverske postave prvi oddelek, predno hoče koga učiti postav! Najbolj se je pa čuditi temu, da list, ki si je na zastavo zapisal „braniti ustavne pravice", tako nečimerno gazi ustavne pravice!