Poštnina plačana «• gotovini CENA 50 DLN URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XV V LJUBLJANI, dne 7. avgusta 1958 Številka 26 vsebina: 156. Objava Republičke volilne komisije LRS o potrditvi kandidature za volitve ljudskega poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS. 157. Dogovor o najvišjih odkupnih cenah za gobe. Odloki Uudskih odborov: 5# Odlok o družbenem planu okraja Kranj za leto 1956. 53. Odlok o razširitvi odloka o odškodninski tarifi za razlaščena stavbna zemljišča v okraju Novo mesto na območje občin Brežice, Senovo, Sevnica in Videm-Krško. 54. Odlok o odškodninski tarifi za razlaščena zemljišča v okraju Novo mesto v letu 1956. — Popravek odloka o nagradah in povračilih poslancem Ljudske skupščine LRS. 156. OBJAVA Republiške volilne komisije LRS o potrditvi kandidature za volitve ljudskega poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Na podlagi 95. in 183. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu republiških ljudskih poslancev v Ljudski republiki Sloveniji Republiška volilna komisija LRS objavlja da je za nadomestne volitve za poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v 113. volilnem okraju, hi bodo v nedeljo 31. avgusta 1958, potrjena kandidatura Vilfana J. dr. Jože iz Beograda. St. 46/2-38 Ljubljana, dne 2. avgusta 1956. Republiška volilna komisija Tajnik: Namestnik predsednika: Dr. Josip Globevnik 1. r. Matej Dolničar 1. r. 157. Na podlagi 75. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 1/57, 24/57, 31/57, 54/57, 12/58 in 16/58) so sklenili Zastopniki Glavne zadružne zveze Slovenije. Zadruž-le poslovne zveze Slovenije, Okrajne zadružne zveze porica, Koper, Kranj, Maribor, Novo mesto. Celje, Murska Sobota, Ljubljana in ob navzočnosti predstav-njka Sekretariata Izvršnega sveta LS LRS za kmetijstvo m gozdarstvo, Sekretariata za blagovni promet LRS in Trgovinske zbornice LRS „ DOGOVOR o najvišjih odkupniih cenah za gobe I. Pooblaščeni zastopniki Glavne zadružne zveze Slovenije, Zadružne poslovne zveze Slovenije, Okrajne zadružne zveze Gorica, Koper, Kranj, Maribor, Novo mesto, Celje, Murska Sobota, Ljubljana, predstavnik Sekretariata Izvršnega sveta LS. LRS za kmetijstvo in gozdarstvo, Sekretariata za blagovni promet LRS in Trgovinske zbornice LRS so se dogovorili na sestanku, ki je bil 25. julija 1958 pri Glavni zadružni zvezi Slovenije v Ljubljani, da se lahko kupujejo suhe gobe od individualnih proizvajalcev po tehle najvišjih cenah: Vrsta gob: Cena suhe gobe I. .razreda 800din suhe gobe II. razreda 650 din suhe gobe IH. .razreda 550din Cena je mišljena za 1 kg suhih gob fco zadruga oziroma odkupila postaja. Z 11. Ta dogovor je obvezen za vse organizacije iz prvega in drugega odstavka 72. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah. IH. Ta dogovor velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS.« ■ St. 20/189 VP/SA Ljubljana, dne 25. julija 1958. Predsednik upravnega odbora Glavne zadružne zveze Slovenije: Jože Ingolič 1. r. Odloki ljudskih odborov 52. Na podlagi 1. odstavka 16. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) te okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. marca 1958 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Kranj za leto 1958 I . 1. člen Prvi del PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1957 IN SMERNICE ZA NADALJNJI RAZVOJ V LETU 1958 V letu 1957 je gospodarstvo okraja Kranj doseglo aa vseh gospodarskih področjih velik napredek. V primerjavi z letom 1956 se je povečal obseg proizvodnje v industriji za 12.7%, v kmetijstvu za 4,2%, v gozdarstvu za 19,6%, obseg storitev v gradbeništvu se je zvišal za 42,9 %, v cestnem prometu za 153,7 %, blagovni prodret se je povečal v gostinstvu za 15,5% v trgovin, za 18,7 %, v obrtni in komunalni gospodarski delavnosti pa se je obseg proizvodnje Ln storitev zvišal za 21,1 %. Na podlagi te povečane gospodarske aktivnosti v letu 1957, v neki meri pa tudi zaradi odprodaje dela prenesenih zalog iz leta 1956 (črna metalurgija, industrija obutve, posamezna podjetja tekstilne industrije) je bil v letu 1957 dosežen za 7,7% višj. narodni dohodek kakor v prejšnjem letu oziroma za 4,8 % višji od predvidevanj po družbenem planu za leto 1957. Zaposlenost se je v letu 1957 v socialističnem sektorju gospodarstva v okraju povečala za 1.474 oseb ali za 4%, kar presega tekoči prirastek aktivnega prebivalstva. Razlika se je zagotovila iz rezerv kmetijske delovne sile ter s povečano zaposlitvijo sezonske delovne sile iz tujih okrajev. Znatno večja proizvodnja je v letu 1957 omogočila večje izvozne presežke ter se je izvoz industrijskih izdelkov iz proizvodnje v okraju v primerjavi z letom 1956 povečal za 29,4%. e Spričo doseženega visokega dohodka se je v letu 1957 povečala poraba v vseh njenih oblikah. V okviru skupuega dohodku prebivalstva, ki se je v letu 1957 povečal v državnem merilu za 20,5 %, so se osebui prejemki zaposlenih v socialističnem sektorju gospodarstva v našem okraju povečali za 25.3 %, kar velja glede na veliko povečanje proizvodnje in dohodka v našem okraju kot ekonomsko upravičeno, če ne upoštevamo posameznih primerov, ko so podjetja plače povečala preko sorazmerja z doseženim realnim učinkom dela. Izdatki socialnega zavarovanja so se v letu 1957 povečali za 11,9%, proračunski izdatki za 16,8%. skupne investicije pa za 36,6%. Za leto 1958 se predvideva za naš okraj nadaljnji, za 4% večji narodni dohodek. Ta predvidevanja temeljijo na pričakovanem nadaljnjem povečanju industrijske in kmetijske proizvodnje ter na napredku, ki se pričakuje glede na razvoj drugih gospodarskih delavnosti v skladu s smernicami tega družbenega plana. Po posameznih gospodarskih panogah daje v ietu 1957 doseženo povečanje in za leto 1958 predvideno nadaljnje povečanje narodnega dohodka tole sliko: iudeks povečanja narodnega dohodku Struktura Indeks 1957/1956 Indeks 1958/1957 skupnega nar. dohodka , , družbeni , ,, . družbeni družbeni ^ zasebni družbeni jn zasebni 1957 1958 sektor sektOT sektor _ -sektor Industrija 105,9 105,9 103,8 103,8 81,4 81,3 Gradbeništvo 148,3 148,3 109,7 109,7 1,4 1,4 Promet 145,2 145,2 102,3 102,3 0,6 0,6 Gozdarstvo 146,5 146,5 101,9 101,9 1,5 1,5 Kmetijska posestva 112,5 101,6 106,3 104,3 7,2 7,1 Kmetijske zadruge 105,4 105,4 96,1 96,1 1,2 1,1 Trgovina 152,7 152,7 1145 114,5 2,4 2,6 Gostinstvo 109,8 110,3 106,0 110,0 0,8 0,9 Obrt 122,9 113,2 104.9 106,6 3.1 3,1 Komunalna podjetja 111,8 11,1,8 102,9 102,9 0,4 0,4 Gospodarstvo okraja skupaj 108,1 107,7 104,0 104,0 100,0 % . 100,0% Povprečje na enega zaposlenega v družbenem sektorju: Indeks 1957 1958 1956 1957 leta 19% din 980.478 leta 1957 din 1,016.905 leta 1958 din 1,030.210 103,7 101,3 Povprečno oa enega prebivaj ca Indeks 1957 1958 1956 1957 leta 1936 din 279.634 leta 1957 din 297.428 leta 1958 din 304.872 1 Industrija V letu 1957 se je fizični obseg industrijske proizvodnje v okraju zvišal za 12,7 % nad obseg proizvodnje v letu 1956. jCer je bil učinek novih zmogljivosti, ki so pričele obratovati v letu 1957, upoštevan že pri sestavi plana, je izkazano nadplansko povečanje proizvodnje pripisati v glavnem boljši izrabi kapacitet pod vplivom splošne stabilizacije gospodarstva, večje storilnosti, nemotene preskrbe z električno energijo, zlasti pa tudi zaradi okoliščine, da se je preskrba posameznih kritičnih surovin izboljšala preko prvotno predvidenega obsega. # Za leto 1958 je plan proizvodnje sestavljen v skladu s predvidevanji po republiškem družbenem planu ter je v povprečju za 5,3 % višji od izredno visoke proizvodnje v preteklem letu. Ce izvzamemo pričetek obratovanja novega tovarniškega objekta v Železnikih in posamezne manjše izpopolnitve mehanizacije, bo povečanje proizvodnje doseženo z boljšo izrabo zmogljivosti. Pri tem se računa s povečanimi dodelitvami nekaterih vrst kritičnih surovin, sicer Pa je plan vezan na predpostavko enako ugodnih Proizvodnih razmer, kakor so bile v preteklem letu. Po posameznih industrijskih strokah je primerjava indeksnih številk za fizični obseg proizvodnje za povprečno število zaposlenih takale: 106,4 — n- 102,5 Indeks količinske Indeks števila proizvodnje zaposlenih Stroka - panoga 1957/56 1958/57 1957/56 1938/57 Stroka 111 113,4 103,8 108,4 102,0 114 110,9 100,0 93,1 100,0 117 107,6 112,7 101,6 103,6 119 123,7 110,8 104,9 106,0 120 128,6 108,4 120,4 110,8 121 124,3 106,4 106,0 103,4 122 107,1 105,1 110,9 102,9 123 108,7 112.0 102,4 105.9 124 111,8 102,5 104,7 101,4 123 123,7 111,2 106,8 104,6 126 124,4 100,5 117,7 100,0 127 120,0 108,3 109,7 104,8 128 109,8 116,7 147,2 108,5 Industrija skupaj 112,7 105,3 102,6 102,2 V okrajnem globalu prihaja zlasti do izraza naraščanje proizvodnje tehle najvažnejših izdelkov: Skupina izdelkov Enota mere 1956 1957 1968 1997/56 1958/56 Električna energija tisoči Mhw 167.853 183.308 194.284 109,2 115,7 Surovo železo ton 117.984 122.297 130.000 103,7 110,2 Jeklo ton 246.474 263.133 269.600 106,8 109,4 Verige ton 2.021 2.065 2.415 102,2 119,5 Vijačno blago ton 3.622 4.344 4.845 117,2 135,8 Izdelki elektroindustrije tisoči din 4,402.700 ' 5,532.258 6,098.369 125,7 138,5 Opeka vseh vrst tisoči kom 11.535 13.735 14.234 119,1 123,4 Lepenka ton 1.393 1.512 1.700 108,5 122,0 Bombažna preja ton 8.782 9.532 9.495 108,5 108,1 Bombažne tkanine tisoči m8 39.583 42.955 44.268 108,5 111,8 Obutev tisoči parov 1.324 1.702 2.073 128.5 156,6 Gumijevi izdelki ton 3.475 4.501 4.539 129,5 130,6 Za stroko 114 se v planu za leto 1958 v nasprotju s predvidenim povečanjem osnovne proizvodnje suro-Vega železa m jekla predvideva zaradi bližnjega re-'Donta znaten količinski izpadek v valjarni. Na indeks vpliva poleg tega premik na proizvodnjo kvalitetnejših sortimanov v predelovalnih obratih, tako da Se. če računamo z enakimi drugimi proizvodnimi razmerami, računa za leto 1958 z enako visokim skup-9’m obsegom proizvodnje kakor v letu 1957. Razen v črni metalurgiji je indeks za leto 1958 planiranega povečanja proizvodnje nižji od globalnega povprečju industrije še v tekstilni in gumarski ndustrijski stroki. V tekstilni industriji obstoje sicer preko postavljenega proizvodnega plana še proste kapacitete v posameznih tkalnicah, vendar pa predstavljajo ozko grlo zaradi nezadostne kapacitete oplemfenilnic, obseg proizvodnje surovih tkanin pa je odvisen od omejrne možnosti, njihovega plasmana. Glede gumarske industrije velja, da je višina proizvodnje že v preteklem letu dosegla optimalno Stopnjo izrabe proizvodne zmogljivosti ter bo nadaljnje povečanje proizvodnje mogoče šele po dovršitvi že začete izgraditve novih kapacitet. Realizacija se je v letu 19^7 v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 9 %, to je pod proizvodnim indeksom, dasi je poleg tekoče proizvodnje obsegala tudi odprodajo dela prenesenih zalog iz prejšnjega leta. To nesorazmerje je z ene strani pripisati nižjemu nivoju prodajnih cen nekaterih tekstilnih artiklov in posameznih vrst izdelkov drugih industrijskih strok kakor tudi predpisani odpravi obračunavanja prometnega davka pri eksportu, z druge strani pa okoliščini, da obsega račun proizvodnega indeksa tudi medfazno proizvodnjo, ki se je v letu 1957 bolj povečala kakor sama blagovna proizvodnja. Zaloge nekaterih izdelkov so se v letu 1957 pod vplivom ugodne konjunkture na tržišču v splošnem znižale, zlasti v črni metalurgiji, v tekstilu in v industriji obutve, pač pa izkazujejo naraščanje zalog posamezna podjetja drugih strok (Elan, Iskra, Standard), ki zaradi spremenjenih tržnih razmer niso mogle plasirati vse svoje, mestoma znatno povečane proizvodnje. Za leto 1958 se kalkulacija prodajne vrednosti planirane blagovne proizvodnje v primerjavi z realizacijo v letu 1957 poveča za 3,8 %, to je nad indeks povečanja količinske proizvodnje. To nesorazmerje v planiranem bruto produktu realizacije se utemeljuje z rastočim preusmerjanjem podjetij na proizvodnjo dražjih kvalitetnih končnih izdelkov ter s povečanim globalom planiranega prometnega davka, ki je spričo kontingentiranja eksportnih količin v posameznih strokah planiran od povečanih količin za notranjo porabo. Povprečno število zaposlenih v industriji se je v letu 1957 v primerjavi z letom 1956 povečalo za 1.123 oseb oziroma za 4,5 %, ne upoštevajoč pri tem zmanjšanje staleža pri Železarni Jesenice za povprečno 491 zaposlenih, ki ga je podjetje nadomestilo s povečanjem čezumega in nedeljskega dela ter s povečanjem storilnosti. Nominalna višina povprečnih zaslužkov po tarifnem pravilniku na zaposlenega v industriji se je v letu 1957 po ocenjenih podatkih povečala za 27,1 %. Ce pri tem upoštevamo, da se je v letu 1957 skupni indeks cen na drobno povečal za 3%, znaša realno povečanje plač 24,1 %. Na povečanje nominalne višine zaslužkov so vplivala tale dejstva: — zakonito povečanje nivoja tarifnih postavk v industriji (za povprečno 9%), , — zaradi sprostitve izplačil za izpolnjevanje norm in povečanje normiranega dela so sc zaslužki povečali povprečno za 7,2 %, — zaradi povečanja čezurnega, nočnega in nedeljskega dela so se zaslužki povečali povprečno za 5,8 %, — zaradi kvalifikacijskega premika in uporabe tarifnih postavk v razponu so se zaslužki povečali povprečno za 5,2 %. 'Vzporedno s povečanjem nominalnih plač sd je storilnost dela, izražena v razmerju staleža in fizičnega obsega proizvodnje, izboljšala v povprečju za 8,2% pri soupoštevanju znižanega staleža Železarne Jesenice pa za 10,3 %. V splošnem pa še ni dosledno dosežena skladnost med izpolnjevanjem norm in ekonomskim učinkom, zlasti pa tudi sistem premiranja pri večini podjetij še ni toliko izpopolnjen, d,a bi zagotovil realno stimulacijo posameznikov k večji: storilnosti. Za leto 1956 se pri planiranem povečanju industrijske proizvodnje za 5,3% predvideva povečanje staleža za 561 oseb ali za 2,2%, vendar pa je pričakovati, da se bo storilnost povečala znatno iznad tega proporca, če se upošteva, da v računu količinskega indeksa niso polno zajeti premiki na proizvodnjo kvalitetnejših sortimanov, generalni remonti v obratih Železanne Jesenice (valjarna), niti ne možnosti, ki jih imajo podjetja, da zagotovijo hadaljnji dvig proizvodnje z odpravo pomanjkljivosti glede organizacije dela. Nujno je vsekakor, da uprave vseh podjetij povečajo skrb za dvig storilnosti dela, da se čimbolj izrabijo proizvodne zmogljivosti, tako da bo proizvodnja dosegla, po možnosti pa tudi presegla, za tekoče leto planirani obseg. V tem cilju je treba zlasti, ; v — du podjetja pri delitvi svojega povečanega deleža na dohodku v prvi vrsti upoštevajo potrebe za tehnične izpopolnitve, izboljšave in racionalizacije ter zato smotrno izkoristijo sprostitev sredstev za investicijsko vzdrževanje in povečanje sredstev amortizacije; — da podjetja posvetijo vso potrebno pažnjo pravilni organizaciji dela, uporabljajoč pri tem analitično oceno delovnih mest kot znanstveno metodo za urejanje organizacije delovnih mest, za urejanje organizacije tehnološkega procesa dela, 1 za enakomerno obremenitev vseh delovnih mest pri določanju norm, za ureditev funkcionalnih problemov organizacije delovnih mest in podjetju kot celote; — da podjetja pri izvajanju predpisov zakona o delovnih razmerjih uporabljajo analitično oceno delovnih mest kot objektivna merila za ugotavljanje odgovornosti na delovnem mestu, za ugotavljanje delovnih pogojev glede na politiko zaposlovanja na sploh in predvsem še glede na zaposlovanja invalidov, dela manj zmožnih oseb, žensk in mladine, pri tem je treba sistematično skrbeti za poklicno svetovanje mladine ter za profesionalno rehabilitacijo invalidnih oseb, za uvajanje objektivnega sistema tarifne politike v podjetju, za izdelavo programov za praktično priučevanje na delovnem mestu, \ za ugotavljanje raznih vplivov okolice na delo, za ugotavljanje realnih razmerij med tarifnimi postavkami za posamezna delovna mesta kot osnovami za ugotavljanje osebnih dohodkov, za ugotavljanje pod roč j a premijskega upravičenca pri postavljanju premijskih osnov; — da podjetja svojo tarifno politiko glede tarifnih postavk, norm. premij in drugih osnov za ugotavljanje osebnega dohodka opredelijo kompleksno s svojimi potrebami in razmerami ter v zadevnih pravilnikih za leto 1958 zagotovijo tako razdelitev osebnih dohodkov, da bo višina osebnega dohodka vsakega posameznika čimbolj odvisna od doseženega učinka pri delu; — da podjetja skrbno preverijo uporabo svojih osnovnih sredstev glede možnosti njihove povečane uporabe, stroje, ki ne pridejo v poštev pri lastni proizvodnji, pa oddajo v uporabo drugim podjetjem; — da podjetja povečajo skrb za znižanje režijskih in proizvodnih stroškov ter za to zagotovijo .v premijskih pravilnikih realno stimuliranje za prihranke na podlagi realnih normativov; — da podjetja zaradi razvijanja sistema premiranja po rezultatih konkretnih delovnih mest, kakor tudi zaradi ugotavljanja dela dohodka, ki je bil dosežen po zaslugi kolektiva, zagotovijo zajemanje stroškov po stroškovnih mestih za ustrezno analitike, za kar je zlasti važno, da vsa podjetja vodijo pravilno razčlenjen obratni obračunski list ter da skrbijo za večjo in sodobnejšo mehanizacijo knjigovodstva oziroma da se glede tega razbremenijo in ustanovijo skupne računske centre z ustrezno mehanizacijo; — da se poveča skrb za strokovno usposabljanje kadrov, za kar je potrebno zlasti tudi, da podjetja uporabljajo sodobne znanstvene metode praktičnega priučevanja na delovnih mestih, da podjetja razvijajo sistem praktičnega priučevanja z ustanavljanjem centrov za izobrazbo kadra v večjih podjetjih ali z ustanavljanjem takih centrov za več sorodnih podjetij skupaj, da se del sredstev okrajnega sklada za kadre pravilno uporabi za navedene namene in za razvoj strokovnega šolstva v smeri zahtev gospodarstva ter po Potrebi za organiziranje posameznih strokovnih tečajev za izpopolnitev obstoječega ali na novo potrebnega strokovnega kadra; — da podjetja za izboljšanje delovnih razmer skrbijo za urejanje družbene prehrane, za urejanje prevoza na delo in z dela, za oddih im razvedrilo delavcev, za tako organizacijo delovnega časa in odmorov Pri delu ter za tako ureditev delovnih prostorov, da se bodo v čim večji meri zmanjšale fiziološke posledice utrujanja delavca pri delu; — da podjetja nadurno delo, razen v primerih, ki jih zakon dopušča, odpravijo in izpad nadoknadijo z boljšo organizacijo dela ter z racionalnejšo izrabo efektivnega delovnega časa, zlasti pa tudi, da skrbijo Za izboljšanje delovne discipline ter odpravijo izgube časa zaradi zamud pri nastopu ali nehanju službe; — da občinski ljudski odbori vplivajo na racionalno zaposlitev delovne sile in uveljavijo v industriji dopolnilni proračunski prispevek na osebne dohodke na splošno v višini 10%, razen pri industriji gradbenega materiala ter morebiti potrebne oprostitve ali diferenciranja stopenj pri živilski industriji in pri posameznih podjetjih lesne industrije; — da podjetja, ki imajo za to pogoje, z vso resnostjo iščejo možnost sodelovanja s sorodnimi podjetji, da bi si s specializacijo zagotovili racionalnejšo proizvodnjo; — da podjetja organizirajo pravilno kontrolo kvalitete tako pri medfazgi proizvodnji kakor glede končnih izdelkov; — da podjetja spričo rastoče zaostritve konkurenčnih razmer na tržišču pred določitvijo svojih proizvodnih programov najskrbueje proučijo možnosti hitrega plasmana proizvodnje posameznih artiklov, da se s tem izognejo nevarnosti, da bi nastale neku-rantne zaloge; — da podjetja glede na nujno potrebo, da se okrepi plačilna bilanca, posvetijo vso pažnjo nadaljnjemu povečanju izvoza tistih izdelkov, ki niso podvrženi kontimgentiranjii, z druge strani pa, da se odrečejo uvozu takih surovin in takega materiala, ki je na razpolago iz domačih virov, čeprav morda ob nekoliko manj ugodnih pogojih. Izvoz imdu s tri j s k i h izdelkov Izrvoz industrijskih izdelkov je bil v letu 1937 za 29,4% večji od izvršitve v prejšnjem letu ter za 8,6 % večji od plana za leto 1957. Do ncizvršitve plana je prišlo edino v stroki 119, in to zaradi težkoč, ki so nastale v deviznem prometu s Turčijo in ki so zlasti prizadele podjetje Iskra Kranj, tako da to podjetje ni moglo izvršiti prevzetih dobavnih pogodb za tamkajšnje tržišče. Za leto 1958 se bo v zvezi z odrejenimi omejitvami izvoznih kontingentov občutno znižal izvoz bombažnih tkanin, v zameno pa se planira povečanje v drugih industrijskih strokah, tako da je celotni plan za leto 1958 za 6.2% nižji od izvršitve v lotu 1957. Primerjava vrednosti izvoza po planu za leto 1958 z izvršitvijo v obeh preteklih letih, izražena v deviznih dinarjih po uradnem tečaju 300 din za 1 $, daje za posamezne industrijske stroke tole sliko: Stroki Izvoz v 000 deviznih dinarjih 1956 1957 1958 Indeksi 1957/56 1958/57 111 — Crna metalurgija 515.298 647.589 625.787 123,7 96.6 117 — Kovinska industrija 68.281 101.345 210.824 148,4 208,0 119 — Elektroindustrija 181243 62.795 147.090 34,6 234,2 121 — Industrija gradbenega materiala 3.000 4.189 5.000 139,6 119,3 122 — Lesna industrija 432.623 464.666 518.872 107,4 111,7 123 — Industrija papirja 864 — — — — 124 — Tekstilna industrija 516.155 8213.571 349.951 159.6 42.5 125 — Industrija usnja in obutve 105.824 253.052 354.016 243,7 139,9 Industrija skupaj 1,821.188 2,357.207 2,211.540 129.4 93,8 313 — Eksploatacija gozdov 20.086 53.030 7L374 263,8 134.6 V skladu s temeljnimi nalogami, ki jih postavlja zvezni družbeni plan za leto 1958 morajo vsa izvozna industrijska podjetja poskrbeti, da bo njihov plan izvoza za leto 1958 dosežen v polnem obsegu, po možnosti pa še prekoračen. 2 Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja zasebnega sektorja se je v letu 1957 povečala v primerjavi z letom 1956 za približno 4,2%. Najbolj se je povečala v poljedelstvu, živinorejska proizvodnja pa se je le neznatno zvišala. Proizvodnja v sadjarstvu se je zmanjšala zaradi spomladanske pozebe. Po posameznih strokah se je proizvodnja v letu 1957 v primeri z letom 1956 gibala takole: Indeks 1957/36 poljedelstvo 114 sadjarstvo 14 živinoreja 103 domača predelava 12 Proizvodnja socialističnih kmetijskih posestev se je po oceni v letu 1957 nasproti letu 19% povečala za 13 %, torej v istem obsegu, kot je bilo predvideno s planom za leto 1957. Na povečanje v poljedelstvu so vplivali zvišani hektarski pridelki njivskih kultur, predvsem pa visok pridelek krompirja, katerega ha donos se je v letu 1957 povečal povprečno na 209 q od 162 q v letu 1956. To povečanje pridelkov je posledica večje uporabe umetnih gnojil ter boljšega semena in sredstev za varstvo rastlin. Poraba umetnih gnojil se je v letu 1957 povečala v povprečju na 120 kg na ha obdelovalne zemlje nasproti 72 kg na ha v letu 1956, od tega povprečja pa znatneje odstopajo navzgor socialistična kmetijska posestva. Za leto 1958 se predvideva, da se bo uporaba umetnih gnojil povečala v povprečju na 130 kg na hektar. V letu 1958 se bo pri normalnih vremenskih razmerah kmetijska proizvodnja povečala za okoli 7 % nasproti realizaciji za leto 1957. Zaradi večjih ha pridelkov se bo dvignila proizvodnja v poljedelstvu in živinoreji, v sadjarstvu pa se pričakujejo pridelki normalne letine. Glede na predvideno povečanje proizvodnje sc za leto 1958 pričakuje tole povečanje odkupa: — odkup sadja za 500% — odkup goveje živine za zakol za 18 % — 'odkup prašičev za 30% — odkup mleka za 15%. Da bi se zagotovilo predvideno povečanje proiz- vodnje, je potrebno, da izvedejo kmetijske poslovne proizvajalne zveze in pospeševalni odbori pri OZZ in KZ ter uprave kmetijskih posestev vrsto ukrepov, m sicer: 1. Poljedelstvo Ukrepi za pospeševanje poljedelstva v zasebnem sektorju bodo uspešni le, če se bodo proizvajalci istovrstne proizvodnje organizirali v proizvajalnih skupnostih. Ta povezava, ki jo morajo izpeljati kmetijske zadruge, je nujna tudi zaradi čimdalje večje potrebe po strokovno organizirani proizvodnji in zaradi potreb po večjem in smotrnejšem investiranju v kmetijstvu. Da bi sc razširila uporaba priznanih semenskih žit, se bodo na kmetijskih posestvih posejane površine pod semensko pšenico in ječmenom povečale od 45,5 ha v letu 1957 na 60 ha v letu 1958. S tem se bo pridobilo kvalitetnega semena za pribl. 600 ha posevka, ki ga je treba zajeti v celoti v kooperacijski proizvodnji. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo OLO naj pa naknadno prouči z republiškimi organi možnost kako povečati kooperacijsko proizvodnjo pšenice ob jesenski setvi 1958 za nadaljnjih 600 ha površin. Semenski oves se bo prideloval v sedanjem obsegu v Poljanski dolini v kooperaciji z zasebnimi proizvajalci. V celoti pa je v kooperacijsko proizvodnjo že v tem letu zajeti vsaj 200 ha površin pod ovsom. Pridelovanje semenskega krompirja se bo v letu 1958 v okviru kooperacije organiziralo na 200 ha krompirišč. V strukturi sort se bo zagotovila sprememba v joliko, da se bodo površine jedilnih sort povečale od 30 % skupnih krompirišč v letu 1957 na 70 % _ v letu 1958. Poleg pogodb za semenski krompir bo sklenjenih še za 250 ha pogodb za jedilni eksportni krompir. V okviru prizadevanja za povečanje krmne baze bo v letu 1958 sklenjenih kooperacijskih pogodb za izboljšanje travnikov na 525 ha. V okviru teh pogodb sc bo zagotovila izvršitev vseh potrebnih agrotehničnih ukrepov. Predvideva se tudi nadaljnje povečanje pridelkov njivskih krmskih kultur. Za siliranje krm-skih rastlin bo v letu 1958 s krediti kmetijskih zadrug zagotovljena zgraditev 50 novih silosov. Socialistična kmetijska posestva v neposredni bližini potrošnih mest in industrijskih središč morajo povečati pridelovanje zelenjave in jo v zadostnih količinah stalno plasirati neposredno na tržnicah. Kmetijske zadruge morajo zatirati rastlinske bolezni in škodljivce bolj organizirano in temeljito kot v preteklem letu. Pristojni inšpekcijski organi morajo voditi sistematično kontrolo o izvajanju obveznih akcij za zatiranje bolezni in škodljivcev. 2. Sadjarstvo V okviru perspektivnega programa za razvoj sadjarstva v našem okraju se za leto 1958 predvideva zasaditev tehle novih nasadbv: jablane 40ha, višnje 10 ha, črni ribez 40 ha, maline 7 ha, jagode 5 ha. Ti novi nasadi bodo zasajeni na podlagi kooperacije, in sicer v sadjarskih področjih, ki so določena z rajonizaerjo. Sadjarskim odsekom kmetijskih zadrug se nalaga, da povečajo skrb za urejevanje sadovnjakov ter zlasti skrbijo za pomlajevanje ter pravilno gnojenje in škropljenje starih in tudi novih nasadov. V letu 1958 se bo zaostrilo priznavanje sadnega materiala ter bodo odpravl jene tiste zasebne‘drevesnice. ki dajejo slab material. Da bi se lahko bolje uporabile neustrezne sadne sorte iz starejših nasadov, bo v letu 1958 s sredstvi kmetijskih poslovnih zvez in kmetijskih zadrug zgrajena predelovalnica sadja v Naklem. 3. Živinorej a Da bi se vskladili ukrepi za pospeševanje živinoreje, bo pospeševalna služba zadružnih organizacij v letu 1956 izdelala rajonizacijo glede na naravne in tržne razmere. Okvirna rajonizacija predvideva tri rajone: — vzrejni rajon za rejo plemenske živine molznega tipa (Bohinj, Bled, Selška dolina, občina Tržič), — molzni rajon z intenzivnim mlekarstvom in z rejo prašičev v predelih z velikim pridelkom krompirja, — mlekarsko-mesni rajon z glavno smerjo reje prašičev peršutarjev in pitanje govedi (Poljanska dolina). Na podlagi okvirne rajonizacije se bo v letu 1956 izdala tudi podrobna rajonizacija za ožja območja. Z rajonizacijo se bo dosegla specializacija proizvodnje m preusmeritev individualnih kmečkih gospodarstev ter socialističnih kmetijskih posestev na proizvodnjo kvalitetnejših živinorejskih proizvodov. Za leto 1958 ni predvideno bistveno povečanje številčnega stanja goveje živine, pod vplivom povečane krmne baze pa se bo zboljšala molznost za preko 10% 'n bo spitanih okrog 500 glav mlade goveje živine. V prašičereji se bo zlasti povečala reja belih svinj oziroma križanca za pitanje v tipu baconov. Da bi se zagotovila preskrba s plemenskim materialom, se bosta razširili obe rejski središči v Poljčah in na posestvu Hrastje tako, da se bo vključilo tudi določeno število zasebnih rejcev, ki imajo za to pogoje. Pogodbeno bo iz pita n ih 2.000 baconov za izvoz. Za intenziviranje kokošereje bo v letu 1958 poleg že obstoječe valilnice na Jesenicah s kapaciteto 12.000 kom. ustanovljena še valilhica v Naklem s kapaciteto Preko 3.000 kom., ki bo valila izključno jajca čisto-Pasemskih kokoši, selekcioniranih na višjo mesnost. V letu 1956 bo osemenjenih 5.000 krav, od tega 50O s semenom mesnih pasem. V kontrolo proizvodnosti bo zajetih 2.500 krav. V letu 1958 bo končana druga splošna tuberkuli-Oizacija govedi, ki se je začela v letu 1957. Predvidelo je, da bo s to turberkulinizacijo izločenih okoli *00 živali ali 1,5% od skupnega števila. 4 Pašništvo V okviru veljavnih predpisov se bo v letu 1958 Pričelo s sistematičnim delom za določitev obsega skupnih pašnikov in njihovo dodelitev kmetijskim zadrugam. Na površinah SLP, ki so primerne za ureditev Oregonskih pašnikov, bodo na podlagi kooperacije urejeni sodobni pašniki. Predvidena je ureditev teh Pašnikov na površini 630ha predvsem v občinah Bo-|*’nj, Jesenice, Radovljica in Železniki. Državna kme-bjsfca posestva bodo za svoje potrebe uredila pregon-ske pašnike na površini 60—90 ha. Večje investicije na planinskih pašnikih v letu ^ niso predvidene, ker so potrebna gradbena dela 7. glavnem že dokončana, čiščen je pašnikov in pritfo-,Vanic novih pašnih površin pa je navezano na po-rebno poprejšnjo ureditev premoženjskopravnega stanja. Glede na izdane predpise in navodila za določitev skupnih pašnikov ter za ločitev gozdnega in pašnega gospodarstva naj tajništvo za gospodarstvo OLO ta postopek začne uvajati najkasneje do konca marca 1956. Občinski ljudski odbori pa naj še v tem letu izdelajo dokončne predloge o <>bsegu skupnih pašnikov na podlagi poprej izdelanih ureditvenih načrtov. 5. Kmetijska posestva Na socialističnih posestvih se mora letos izvesti dokončna arondacija. Pristojni upravni organi ObLO so odgovorni, da se nova ureditev izvede tudi v zemljiški knjigi. Na posestvu Cerklje je treba dokončno rešiti problem upravnega vodstva in pravilnega funkcioniranja organov delavske samouprave. Druga posestva pa je treba organizacijsko dokončno utrditi. Ker se bodo investicijski krediti za gradbena dela dodeljevali le na podlagi ureditvenih načrtov, je potrebno, da se za posestva sestavijo ureditveni načrti še v tem letu. Občinski ljudski odbori naj pričnejo reševati pe-' reče vprašanje stanovanjskih zgradb na kmetijskih posestvih, ki jih je treba izločiti iz osnovnih sredstev posestev. Posebno skrb se naj posveti njihovemu vzdrževanju. Anuitete za posojila iz okrajnega investicijskega sklada naj se posestvom, ki imajo iz objektivnih razlogov slab finančni rezultat, odložijo za 1 leto. Pristojni organi pri OLO in ObLO naj skupno s 's kmetijskimi posestvi izdelajo nove tarifne pravilnike, kjer naj se upošteva način nagrajevanja po učinku dela, ki se meri po količini pridelkov. Za izboljšanje računovodske službe naj tajništvo za finance OLO v okrajnem merilu organizira seminar, inšpekcijski organi pri občinskih ljudskih odborih pa morajo stalno kontrolirati poslovanje kmetijskih posestev. 6. Kmetijske zadruge, poslovne zveze in O Z Z * Vloga zadružnih organizacij pridobiva po resoluciji Zvezne ljudske skupščine pri bodočem razvoju kmetijstva in gozdarstva večjo važnost im kvaliteto. Zadružne organizacije morajo nastopati kot organiza. tor socialističnih odnosov in nosilec razširjene reprodukcije na vasi. V tej vlogi bodo zadružne organizacije izvajale socialistično rekonstrukcijo kmetijstva, ki sc pri nadaljnjem razvoju gospodarstva javlja kot prioritetna naloga naše splošne gospodarske politike. Osnovni poudarek leži na kmetijskih zadrugah, ki z družbenimi sredstvi kot subjektivna sila segajo v zasebni sektor kmetijstva in povezujejo gospodarsko življenje na vasi ter se zaradi tega morajo uveljavljati kot središče samoupravljanja proizvajalcev. V letu 1956 morajo kmetijske zadruge v okraju izvršiti' temeljito preorientacijo od dosedanjega dela v vseh gospodarskih panogah na glavno nalogo pospeševanja in organiziranja moderne kmetijske proizvodnje. V ta namen naj KZ skrbijo zlasti: — za uvajanje proizvodnih odnosov na podlagi sodelovanja z zadružniki (kooperacija); __ za ustvarjanje novih proizvodnih sredstev, predvsem mehanizacije v zadružni lastnini s pravilno in smotrno uporabo zadružnih skladov; _______ za uvajanje najbolj sodobnih tehničnih sredstev in prenašanje strokovnih izkušenj pri organizaciji novih načinov proizvodnje; — za izpopolnitev strokovne izobrazbe upravnih organov zadruge, predvsem pa upravnikov kmetijskih zadrug; — za izvajanje vseh ukrepov, ki so zajeti v smernicah pod 1., 2., 3. in 4. točke tega poglavja; — za pravilno izvajanje gozdarske politike v zasebnih gozdovih. Kmetijske proizvajalne in gozdarske poslovne zveze naj se po končani formaciji uveljavijo v letu 19"38 kot ustanove, katerih glavna naloga je strokovna pomoč pri gospodarski krepitvi kmetijskih zadrug, s tem da — pomagajo pri sestavi gospodarskih programov razvoja KZ; — na znanstvenih izsledkih razvijajo dosedanjo in razširjajo novo blagovno proizvodnjo; — organizirajo ureditvene načrte posameznih pašnih rajonov, plantažnih sadovnjakov itd.; — organizirajo proizvodnjo plemenske živine in semen, odkupa in prodaje, zidanje skladišč itd.; — skrbijo za nabavo mehanizacije, ki zahteva večje uporabno področje; — za izvedbo vseh nalog izpopolnijo stalež lastnega strokovnega kadra. Okrajna zadružna zveza mora postati usmerjevalni upravno-politični forum za celotno zadružno organizacijo v najtesnejši povezavi z delom Ijndskih „odborov in množičnih organizacij. Glede na dosedanje pomanjkljivosti je zlasti važno, da zaradi socialistične rekonstrukcije kmetijstva s svojimi organi vpliva na: — spremembo proizvodnih odnosov na vasi; v— pravilno izvajanje investicijske delavnosti poslovnih zvez in kmetijskih zadrug; — uvajanje širše uporabe moderne agrotehnike; — pravilno koordinacijo vseh pospeševalnih služb predvsem glede na proizvodnjo kvalitetnejših sort krompirja in intenzifikacijo živinoreje; — uvajanje nagrajevanja oseb v kmetijskih zadrugah po proizvodnih uspehih; — izvajanje vseh ukrepov, zajetih v tem planu in v smernicah ter načelih OLO glede perspektivnega razvoja kmetijstva. Občinski ljudski odbori morajo z družbenimi plani in praktičnimi ukrepi po svojih upravnih organih zagotoviti izvedbo sniernic po 1., 4. in 5. točki tega poglavja, predvsem pa i— ustvariti tesno povezavo z delom in vprašanji razvoja kmetijskih posestev na svojem Območju; — pomagati zadrugam pri morebitnem združeva-in pri izločitvi nekmetijskih panog ter pri izbiri kadrov; —r z ekonomskimi ukrepi krepiti sklade kmetijskih zadrug; — vplivati na specializacijo kmetijskega šolstva r okviru programa kmetijskih gospodarskih šol, ki je bil do sedaj preveč splošno izobraževalen. Okrajni ljudski odbor bo skupaj z OZZ Kranj organiziral v letu 1958 na kmetijski soli v Poljčah tele tečaje in seminarje: — eno in dvodnevne seminarje za predsednike kmetijskih zadrug; -r- enotedenske seminarje za knjigovodje kmetijskih zadrug, — enotedenski tečaj za upravitelje kmetijskih gospodarskih šol in učitelje splošnih predmetov, — tridnevni seminar za kmetijske strokovnjake, ki poučujejo na kmetijskih gospodarskih šolah. — tečaj za delavce na kmetijskih posestvih, ki želijo opraviti izpit za kvalificirane delavce. 7. Investicije v kmetijstvu Poleg smernic, ki so zajete v zadnjih dveh odstavkih točke b 7. poglavja, in splošnih direktiv 6. točke tega poglavja, je potrebno, da — kmetijske zadruge prenehajo ž investicijskimi naložbami v nekmetijske panoge, temveč da svoje sklade uporabljajo predvsem za mehanizacijo in nabavo drugih proizvodnih sredstev za pospeševanje kmetijske proizvodnje; — KZ v Poljanski dolini organizirajo v letu 1958 zbiralne in posnemalne postaje za mleko; — ObLO Jesenice zagotovi s pomočjo KZ s tega območja sredstva za zidavo mlekarne; — naj se prične z rekonstrukcijo mlekarne v Cirčah; — druge občine prosta sredstva skladov namenijo za investicijske izboljšave kmetijskih posestev .Škofja Loka, Radovljica, Bled) in za pospeševalne n k repe, ki pa ne smejo imeti pomena regresov. Davčna p ol i t i ka Glede na dosedanje nizko stopnjo obdavčenega narodnega dohodka kmetijstva in zaradi reguliranja pogojev za osebno porabo pri kmetijskih proizvajalcih z ravninskih območij je potrebno, da občinski ljudski odbori z družbenimi plani za leto 1958 regulirajo dosedanje stopnje občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva in jih diferencirajo po posameznih katastrskih občinah. 3 Gozdarstvo Napredek, ki je bil dosežen v gozdarstvn v letu 1957 ter za leto 1958 predvideni nadaljnji razvoj te panoge, je takle: a) Sečnja lesa V letu 1957 je sečnja znašala: bruto masa Sektor Plan Izvršitev •/• izvršitve V gozdarstvu SLP, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva 118.387 135.782 114 V drngih gozdovih 177.870 165.434 92 Na negozdnih površinah 7.970 20.649 260 Skupaj 304.227 321.965 105 Sečnja lesa se je y gozdovih SLP pod GG povećala zaradi snegolomov in "vetrolomov, v nedražbeuem sektor j u pa sečnja ni bila v planiranem obsegu realizirana' zato, ker se je sekalo već po negozdnih površinah, kjer je bil posek lesa prost prispevka v gozdni sklad. Za leto 1958 je glede na rezultate novih gozdnogospodarskih načrtov predviden večji posek kot leta to57, in sicer: — iz gozdov SLP, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva 135.503 m’ — iz drugih gozdov SLP 8.610 m5 — iz zasebnih gozdov 178.300 m3 — skupaj na gozdnih površinah 320.413 m3 — na negozdnih zemljiščih 28.600 m3 Skupaj 349.013 m3 V okviru navedenega plana je treba zagotoviti 67.800m3 ključnih sortimentov (jamski les iglavcev in celulozni les). Planirana višina poseka predstavlja za družbeni sektor 82,1'%, za zasebni sektor pa 106,7 % prirastka oziroma v povprečju 94%. Odstopanje v % sečnje prirastka se utemeljuje z različnim stanjem lesnih zalog in s potrebami za domačo porabo v zasebnem sektorju. b) Obnova gozdov Obnova in nega gozdov v obeh sektorjih se za leto 1958 v primerjavi z letom 1957 predvideva v temle obsegu: Izvršite? 1957 Plan 1956 nove pogozdit ve izpopolnitve konverzije in melioracije nega gozdov (čiščenje, ob-žetev itd.) stroški (v 000 dan) ha 85,65 54 ha 183,61 138 ha 45,80 120 ha 1.523,00 1.762 39.078 69.910 Obseg gojitvenih del po planu za leto 1958 je večji nasproti letu 1957 glede ua povečanje predvidenih melioracijskih del v Selški dolini, vegetativnega utrjevanja melišč in nasipov pri novih cestah. 'V stabilnih gozdovih se plan omejuje v glavnem na čiščenje kultur in obžetev nasadov. Plan obsega tudi izdelavo gozdnogojitvenega načrta za Jelovico in Pokljuko ter raziskovalna dela Gozdarskega inštituta za preprečevanje škode po jelenjadi. Kakor kaže pregled dohodkov gozdnega sklada. 80 sredstva, ki se ustvarjajo v gozdovih zasebnega sektorja, navzlic večji površini gozdov, znatno nižja od sredstev v družbenem sektorju ter ne zadostujejo za kritje potreb za redno vzdrževanje. Zaradi tega bo Potrebno, da se z vključevanjem gozdnih posestnikov Po gozdarskih poslovnih zvezah in zadrugah v naprednejše proizvodne odnose doseže v zasebnem sektorju možnost, da se dohodki povečajo. e$ Drevesnice Število gozdnih drevesnic se v letu 1957 ni spremenilo ter obsega 31 drevesnic s površino 41.429 m*. Kapaciteta drevesnic zadostuje pogozdovalnim potrebam okraja, v prihodnjih letih pa bo treba zmanjšati njihovo .površino vzporedno z manjšimi potrebami po sadikah, posebno v nedržavnem sektorju. Tako bo treba izvršiti priprave za opustitev drevesnic v Olševku ali drevesnice v Srednji vasi, v katerih so se do sedaj vzgajale pretežno le sadike Listavcev. č) Varstvo gozdov V letu 1957 je bilo za varstvo gozdov porabljenih 7,890.000 din, in to pretežno za dograditev jelenove obore v jelendolu in dolini Kokre v dolžini 12 km (5,970.000 din). Ostanek sredstev je bil uporabljen za preprečevanje gozdnih požarov, izdelavo in pospravljanje lubadark, nabavo krmilnic jn valilnic za ptice ter nakup orodja za gašenje gozdnih požarov. Za leto 1958 se predvideva za varstvo gozdov znesek 11,200.000 din. Ta znesek se bo porabil deloma za redna varstvena dela, zatiranje lubadarja, uničevanje podleska, preprečevanje gozdnih požarov itd., deloma pa za ograjevanje gozdnih nasadov v območjih, kjer povzroča škodo jelenjad. Pri tem je važno, da se postavljeni načrt za gojitev jelenjadi čimprej potrdi ter dosledno izvaja. d) Urejanje gozdov V letu 1957 je bilo premerjenih 19.500ha gozdov, od tega državnih 2.300 ha, nedržavnih 17.200 ha. Skupno je do sedaj taksiranih okoli 84.500 ha ali okoli 70% vseh gozdov. Gozdnogospodarski načrti so izdelani za približno 65.000 ha ali 55 % gozdov. Terensko delo v letu 1957 se je opravljalo po določenem programu v občinah Jesenice, Žiri in Gorenja vas. Stroški so znašali pribl. 33,000.000 din. Za leto 1958 se predvideva nova taksacijska obdelava gozdov v občinah Cerklje, Kranj (deloma), Jesenice (deloma) in Radovljica na skupni površini 15.400 ha, poleg tega bo treba revidirati gozd nogos pod a r s k i načrt za državne gozdove Je-lendol in Podljubelj v občini Tržič. Meje bodo urejene v gozdovih v občinah Cerklje, Kranj (deloma), Radovljica ter deloma v občinah Železniki, Škofja Loka in Bled. vse skupaj na površinah okoli 16.500 ha. Izdelani bodo gozdnogospodarski načrti za gozdove v občinah Žiri, Gorenja vas in Jesenice (deloma) ter manjši temeljiti gozdnogospodarski načrti za vsa državna kmetijska posestva in ekonomije. Stroški za vsa navedena dela so predvideni na 41.4 milijona din. e) Gozdne komunikacije iu stavbe V letu 1957 so nadalje gradili že prej pričete cestne objekte ter na novo pričeli graditi cesti Ra-stovka—Ledine in Bolim j—-Petrovo brdo. Dograjena je bila cesta Tupaliče—Možjanca. Nadalje je bila v letu 1957 dograjena logarnica ua Jesenicah in Tržiču, logar niči Škofja Loka in Železniki pa sta dograjeni do IV. faze. V letu 1958 bodo investicijska sredstva znatno manjša ter se predvideva samo nadaljnja graditev nekaterih nedokončanih cest in dograditev logarnic v Škofji Loki in Železni kili. f) Urejanje hudournikov Urejanje hudournikov je bilo v letu 1957 financirano iz republiškega gozdnega sklada, to se pred vi- deva tudi za leto 1958. Ker pa pstajajo hudpurniški objekti po dograditvi brez nadzorstva in vzdrževanja, predvidevamo za te namene v planu 1958 znesek 4 milijone din iz okrajnih sredstev. Potrebno je, da gozdnogospodarska podjetja vpeljejo, predvsem v sezoni, v okviru danih možnosti tak delovni čas, ki bo v največji meri zagotovil izrabo kapacitet. 4 Cestni promet V letu 1957 so obsežne izpopolnitve avtobusnega prevoznega parka omogočile obema prevoznima podjetjema v Kranju in Škofji Loki otvoritev posameznih novih prog, intenziviranje prometa na dosedanjih progah, povečanje prevoza delavcev kakor tudi uvrstitev številnejših posebnih turističnih voženj, tako da je potniški promet dosegel 25,094.000 p/km, to je za 83,6% več kakor v letu 1956. Za leto 1958, ko bodo že prišle do polnega izraza nabave avtobusov v preteklem letu, deloma pa tudi predvidena nabava manjšega števila novih avtobusov, se računa z velikim nadaljnjim povečanjem ter je plan obeh podjetij v potniškem prometu za 91,3% višji od izVršitve v letu 1957. V tovornem prometu sta obe podjetji vMetu 1957 dosegli 1,766.(K>0 t/km, to je za 136,6% več od izvršitve v letu 1956. Za leto 1958 se predvideva nadaljnje povečanje za 41,6 %. Za razvoj potniškega prometa v škofjeloškem okolišu je velikega pomena v letu 1957 dograjena sodobna avtobusna postaja, za kranjski okoliš pa naj se postavi avtobusna postaja na lokaciji, ki jo je že potrdil občinski ljudski odbor Kranj. Za razvoj turističnega prometu bo važno, da avtobusna podjetja iščejo sodelovanja s turističnimi uradi, kakor tu