Poštnina plačana «• gotovini CENA 50 DLN URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XV V LJUBLJANI, dne 7. avgusta 1958 Številka 26 vsebina: 156. Objava Republičke volilne komisije LRS o potrditvi kandidature za volitve ljudskega poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS. 157. Dogovor o najvišjih odkupnih cenah za gobe. Odloki Uudskih odborov: 5# Odlok o družbenem planu okraja Kranj za leto 1956. 53. Odlok o razširitvi odloka o odškodninski tarifi za razlaščena stavbna zemljišča v okraju Novo mesto na območje občin Brežice, Senovo, Sevnica in Videm-Krško. 54. Odlok o odškodninski tarifi za razlaščena zemljišča v okraju Novo mesto v letu 1956. — Popravek odloka o nagradah in povračilih poslancem Ljudske skupščine LRS. 156. OBJAVA Republiške volilne komisije LRS o potrditvi kandidature za volitve ljudskega poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Na podlagi 95. in 183. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu republiških ljudskih poslancev v Ljudski republiki Sloveniji Republiška volilna komisija LRS objavlja da je za nadomestne volitve za poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v 113. volilnem okraju, hi bodo v nedeljo 31. avgusta 1958, potrjena kandidatura Vilfana J. dr. Jože iz Beograda. St. 46/2-38 Ljubljana, dne 2. avgusta 1956. Republiška volilna komisija Tajnik: Namestnik predsednika: Dr. Josip Globevnik 1. r. Matej Dolničar 1. r. 157. Na podlagi 75. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 1/57, 24/57, 31/57, 54/57, 12/58 in 16/58) so sklenili Zastopniki Glavne zadružne zveze Slovenije. Zadruž-le poslovne zveze Slovenije, Okrajne zadružne zveze porica, Koper, Kranj, Maribor, Novo mesto. Celje, Murska Sobota, Ljubljana in ob navzočnosti predstav-njka Sekretariata Izvršnega sveta LS LRS za kmetijstvo m gozdarstvo, Sekretariata za blagovni promet LRS in Trgovinske zbornice LRS „ DOGOVOR o najvišjih odkupniih cenah za gobe I. Pooblaščeni zastopniki Glavne zadružne zveze Slovenije, Zadružne poslovne zveze Slovenije, Okrajne zadružne zveze Gorica, Koper, Kranj, Maribor, Novo mesto, Celje, Murska Sobota, Ljubljana, predstavnik Sekretariata Izvršnega sveta LS. LRS za kmetijstvo in gozdarstvo, Sekretariata za blagovni promet LRS in Trgovinske zbornice LRS so se dogovorili na sestanku, ki je bil 25. julija 1958 pri Glavni zadružni zvezi Slovenije v Ljubljani, da se lahko kupujejo suhe gobe od individualnih proizvajalcev po tehle najvišjih cenah: Vrsta gob: Cena suhe gobe I. .razreda 800din suhe gobe II. razreda 650 din suhe gobe IH. .razreda 550din Cena je mišljena za 1 kg suhih gob fco zadruga oziroma odkupila postaja. Z 11. Ta dogovor je obvezen za vse organizacije iz prvega in drugega odstavka 72. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah. IH. Ta dogovor velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS.« ■ St. 20/189 VP/SA Ljubljana, dne 25. julija 1958. Predsednik upravnega odbora Glavne zadružne zveze Slovenije: Jože Ingolič 1. r. Odloki ljudskih odborov 52. Na podlagi 1. odstavka 16. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) te okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. marca 1958 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Kranj za leto 1958 I . 1. člen Prvi del PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1957 IN SMERNICE ZA NADALJNJI RAZVOJ V LETU 1958 V letu 1957 je gospodarstvo okraja Kranj doseglo aa vseh gospodarskih področjih velik napredek. V primerjavi z letom 1956 se je povečal obseg proizvodnje v industriji za 12.7%, v kmetijstvu za 4,2%, v gozdarstvu za 19,6%, obseg storitev v gradbeništvu se je zvišal za 42,9 %, v cestnem prometu za 153,7 %, blagovni prodret se je povečal v gostinstvu za 15,5% v trgovin, za 18,7 %, v obrtni in komunalni gospodarski delavnosti pa se je obseg proizvodnje Ln storitev zvišal za 21,1 %. Na podlagi te povečane gospodarske aktivnosti v letu 1957, v neki meri pa tudi zaradi odprodaje dela prenesenih zalog iz leta 1956 (črna metalurgija, industrija obutve, posamezna podjetja tekstilne industrije) je bil v letu 1957 dosežen za 7,7% višj. narodni dohodek kakor v prejšnjem letu oziroma za 4,8 % višji od predvidevanj po družbenem planu za leto 1957. Zaposlenost se je v letu 1957 v socialističnem sektorju gospodarstva v okraju povečala za 1.474 oseb ali za 4%, kar presega tekoči prirastek aktivnega prebivalstva. Razlika se je zagotovila iz rezerv kmetijske delovne sile ter s povečano zaposlitvijo sezonske delovne sile iz tujih okrajev. Znatno večja proizvodnja je v letu 1957 omogočila večje izvozne presežke ter se je izvoz industrijskih izdelkov iz proizvodnje v okraju v primerjavi z letom 1956 povečal za 29,4%. e Spričo doseženega visokega dohodka se je v letu 1957 povečala poraba v vseh njenih oblikah. V okviru skupuega dohodku prebivalstva, ki se je v letu 1957 povečal v državnem merilu za 20,5 %, so se osebui prejemki zaposlenih v socialističnem sektorju gospodarstva v našem okraju povečali za 25.3 %, kar velja glede na veliko povečanje proizvodnje in dohodka v našem okraju kot ekonomsko upravičeno, če ne upoštevamo posameznih primerov, ko so podjetja plače povečala preko sorazmerja z doseženim realnim učinkom dela. Izdatki socialnega zavarovanja so se v letu 1957 povečali za 11,9%, proračunski izdatki za 16,8%. skupne investicije pa za 36,6%. Za leto 1958 se predvideva za naš okraj nadaljnji, za 4% večji narodni dohodek. Ta predvidevanja temeljijo na pričakovanem nadaljnjem povečanju industrijske in kmetijske proizvodnje ter na napredku, ki se pričakuje glede na razvoj drugih gospodarskih delavnosti v skladu s smernicami tega družbenega plana. Po posameznih gospodarskih panogah daje v ietu 1957 doseženo povečanje in za leto 1958 predvideno nadaljnje povečanje narodnega dohodka tole sliko: iudeks povečanja narodnega dohodku Struktura Indeks 1957/1956 Indeks 1958/1957 skupnega nar. dohodka , , družbeni , ,, . družbeni družbeni ^ zasebni družbeni jn zasebni 1957 1958 sektor sektOT sektor _ -sektor Industrija 105,9 105,9 103,8 103,8 81,4 81,3 Gradbeništvo 148,3 148,3 109,7 109,7 1,4 1,4 Promet 145,2 145,2 102,3 102,3 0,6 0,6 Gozdarstvo 146,5 146,5 101,9 101,9 1,5 1,5 Kmetijska posestva 112,5 101,6 106,3 104,3 7,2 7,1 Kmetijske zadruge 105,4 105,4 96,1 96,1 1,2 1,1 Trgovina 152,7 152,7 1145 114,5 2,4 2,6 Gostinstvo 109,8 110,3 106,0 110,0 0,8 0,9 Obrt 122,9 113,2 104.9 106,6 3.1 3,1 Komunalna podjetja 111,8 11,1,8 102,9 102,9 0,4 0,4 Gospodarstvo okraja skupaj 108,1 107,7 104,0 104,0 100,0 % . 100,0% Povprečje na enega zaposlenega v družbenem sektorju: Indeks 1957 1958 1956 1957 leta 19% din 980.478 leta 1957 din 1,016.905 leta 1958 din 1,030.210 103,7 101,3 Povprečno oa enega prebivaj ca Indeks 1957 1958 1956 1957 leta 1936 din 279.634 leta 1957 din 297.428 leta 1958 din 304.872 1 Industrija V letu 1957 se je fizični obseg industrijske proizvodnje v okraju zvišal za 12,7 % nad obseg proizvodnje v letu 1956. jCer je bil učinek novih zmogljivosti, ki so pričele obratovati v letu 1957, upoštevan že pri sestavi plana, je izkazano nadplansko povečanje proizvodnje pripisati v glavnem boljši izrabi kapacitet pod vplivom splošne stabilizacije gospodarstva, večje storilnosti, nemotene preskrbe z električno energijo, zlasti pa tudi zaradi okoliščine, da se je preskrba posameznih kritičnih surovin izboljšala preko prvotno predvidenega obsega. # Za leto 1958 je plan proizvodnje sestavljen v skladu s predvidevanji po republiškem družbenem planu ter je v povprečju za 5,3 % višji od izredno visoke proizvodnje v preteklem letu. Ce izvzamemo pričetek obratovanja novega tovarniškega objekta v Železnikih in posamezne manjše izpopolnitve mehanizacije, bo povečanje proizvodnje doseženo z boljšo izrabo zmogljivosti. Pri tem se računa s povečanimi dodelitvami nekaterih vrst kritičnih surovin, sicer Pa je plan vezan na predpostavko enako ugodnih Proizvodnih razmer, kakor so bile v preteklem letu. Po posameznih industrijskih strokah je primerjava indeksnih številk za fizični obseg proizvodnje za povprečno število zaposlenih takale: 106,4 — n- 102,5 Indeks količinske Indeks števila proizvodnje zaposlenih Stroka - panoga 1957/56 1958/57 1957/56 1938/57 Stroka 111 113,4 103,8 108,4 102,0 114 110,9 100,0 93,1 100,0 117 107,6 112,7 101,6 103,6 119 123,7 110,8 104,9 106,0 120 128,6 108,4 120,4 110,8 121 124,3 106,4 106,0 103,4 122 107,1 105,1 110,9 102,9 123 108,7 112.0 102,4 105.9 124 111,8 102,5 104,7 101,4 123 123,7 111,2 106,8 104,6 126 124,4 100,5 117,7 100,0 127 120,0 108,3 109,7 104,8 128 109,8 116,7 147,2 108,5 Industrija skupaj 112,7 105,3 102,6 102,2 V okrajnem globalu prihaja zlasti do izraza naraščanje proizvodnje tehle najvažnejših izdelkov: Skupina izdelkov Enota mere 1956 1957 1968 1997/56 1958/56 Električna energija tisoči Mhw 167.853 183.308 194.284 109,2 115,7 Surovo železo ton 117.984 122.297 130.000 103,7 110,2 Jeklo ton 246.474 263.133 269.600 106,8 109,4 Verige ton 2.021 2.065 2.415 102,2 119,5 Vijačno blago ton 3.622 4.344 4.845 117,2 135,8 Izdelki elektroindustrije tisoči din 4,402.700 ' 5,532.258 6,098.369 125,7 138,5 Opeka vseh vrst tisoči kom 11.535 13.735 14.234 119,1 123,4 Lepenka ton 1.393 1.512 1.700 108,5 122,0 Bombažna preja ton 8.782 9.532 9.495 108,5 108,1 Bombažne tkanine tisoči m8 39.583 42.955 44.268 108,5 111,8 Obutev tisoči parov 1.324 1.702 2.073 128.5 156,6 Gumijevi izdelki ton 3.475 4.501 4.539 129,5 130,6 Za stroko 114 se v planu za leto 1958 v nasprotju s predvidenim povečanjem osnovne proizvodnje suro-Vega železa m jekla predvideva zaradi bližnjega re-'Donta znaten količinski izpadek v valjarni. Na indeks vpliva poleg tega premik na proizvodnjo kvalitetnejših sortimanov v predelovalnih obratih, tako da Se. če računamo z enakimi drugimi proizvodnimi razmerami, računa za leto 1958 z enako visokim skup-9’m obsegom proizvodnje kakor v letu 1957. Razen v črni metalurgiji je indeks za leto 1958 planiranega povečanja proizvodnje nižji od globalnega povprečju industrije še v tekstilni in gumarski ndustrijski stroki. V tekstilni industriji obstoje sicer preko postavljenega proizvodnega plana še proste kapacitete v posameznih tkalnicah, vendar pa predstavljajo ozko grlo zaradi nezadostne kapacitete oplemfenilnic, obseg proizvodnje surovih tkanin pa je odvisen od omejrne možnosti, njihovega plasmana. Glede gumarske industrije velja, da je višina proizvodnje že v preteklem letu dosegla optimalno Stopnjo izrabe proizvodne zmogljivosti ter bo nadaljnje povečanje proizvodnje mogoče šele po dovršitvi že začete izgraditve novih kapacitet. Realizacija se je v letu 19^7 v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 9 %, to je pod proizvodnim indeksom, dasi je poleg tekoče proizvodnje obsegala tudi odprodajo dela prenesenih zalog iz prejšnjega leta. To nesorazmerje je z ene strani pripisati nižjemu nivoju prodajnih cen nekaterih tekstilnih artiklov in posameznih vrst izdelkov drugih industrijskih strok kakor tudi predpisani odpravi obračunavanja prometnega davka pri eksportu, z druge strani pa okoliščini, da obsega račun proizvodnega indeksa tudi medfazno proizvodnjo, ki se je v letu 1957 bolj povečala kakor sama blagovna proizvodnja. Zaloge nekaterih izdelkov so se v letu 1957 pod vplivom ugodne konjunkture na tržišču v splošnem znižale, zlasti v črni metalurgiji, v tekstilu in v industriji obutve, pač pa izkazujejo naraščanje zalog posamezna podjetja drugih strok (Elan, Iskra, Standard), ki zaradi spremenjenih tržnih razmer niso mogle plasirati vse svoje, mestoma znatno povečane proizvodnje. Za leto 1958 se kalkulacija prodajne vrednosti planirane blagovne proizvodnje v primerjavi z realizacijo v letu 1957 poveča za 3,8 %, to je nad indeks povečanja količinske proizvodnje. To nesorazmerje v planiranem bruto produktu realizacije se utemeljuje z rastočim preusmerjanjem podjetij na proizvodnjo dražjih kvalitetnih končnih izdelkov ter s povečanim globalom planiranega prometnega davka, ki je spričo kontingentiranja eksportnih količin v posameznih strokah planiran od povečanih količin za notranjo porabo. Povprečno število zaposlenih v industriji se je v letu 1957 v primerjavi z letom 1956 povečalo za 1.123 oseb oziroma za 4,5 %, ne upoštevajoč pri tem zmanjšanje staleža pri Železarni Jesenice za povprečno 491 zaposlenih, ki ga je podjetje nadomestilo s povečanjem čezumega in nedeljskega dela ter s povečanjem storilnosti. Nominalna višina povprečnih zaslužkov po tarifnem pravilniku na zaposlenega v industriji se je v letu 1957 po ocenjenih podatkih povečala za 27,1 %. Ce pri tem upoštevamo, da se je v letu 1957 skupni indeks cen na drobno povečal za 3%, znaša realno povečanje plač 24,1 %. Na povečanje nominalne višine zaslužkov so vplivala tale dejstva: — zakonito povečanje nivoja tarifnih postavk v industriji (za povprečno 9%), , — zaradi sprostitve izplačil za izpolnjevanje norm in povečanje normiranega dela so sc zaslužki povečali povprečno za 7,2 %, — zaradi povečanja čezurnega, nočnega in nedeljskega dela so se zaslužki povečali povprečno za 5,8 %, — zaradi kvalifikacijskega premika in uporabe tarifnih postavk v razponu so se zaslužki povečali povprečno za 5,2 %. 'Vzporedno s povečanjem nominalnih plač sd je storilnost dela, izražena v razmerju staleža in fizičnega obsega proizvodnje, izboljšala v povprečju za 8,2% pri soupoštevanju znižanega staleža Železarne Jesenice pa za 10,3 %. V splošnem pa še ni dosledno dosežena skladnost med izpolnjevanjem norm in ekonomskim učinkom, zlasti pa tudi sistem premiranja pri večini podjetij še ni toliko izpopolnjen, d,a bi zagotovil realno stimulacijo posameznikov k večji: storilnosti. Za leto 1956 se pri planiranem povečanju industrijske proizvodnje za 5,3% predvideva povečanje staleža za 561 oseb ali za 2,2%, vendar pa je pričakovati, da se bo storilnost povečala znatno iznad tega proporca, če se upošteva, da v računu količinskega indeksa niso polno zajeti premiki na proizvodnjo kvalitetnejših sortimanov, generalni remonti v obratih Železanne Jesenice (valjarna), niti ne možnosti, ki jih imajo podjetja, da zagotovijo hadaljnji dvig proizvodnje z odpravo pomanjkljivosti glede organizacije dela. Nujno je vsekakor, da uprave vseh podjetij povečajo skrb za dvig storilnosti dela, da se čimbolj izrabijo proizvodne zmogljivosti, tako da bo proizvodnja dosegla, po možnosti pa tudi presegla, za tekoče leto planirani obseg. V tem cilju je treba zlasti, ; v — du podjetja pri delitvi svojega povečanega deleža na dohodku v prvi vrsti upoštevajo potrebe za tehnične izpopolnitve, izboljšave in racionalizacije ter zato smotrno izkoristijo sprostitev sredstev za investicijsko vzdrževanje in povečanje sredstev amortizacije; — da podjetja posvetijo vso potrebno pažnjo pravilni organizaciji dela, uporabljajoč pri tem analitično oceno delovnih mest kot znanstveno metodo za urejanje organizacije delovnih mest, za urejanje organizacije tehnološkega procesa dela, 1 za enakomerno obremenitev vseh delovnih mest pri določanju norm, za ureditev funkcionalnih problemov organizacije delovnih mest in podjetju kot celote; — da podjetja pri izvajanju predpisov zakona o delovnih razmerjih uporabljajo analitično oceno delovnih mest kot objektivna merila za ugotavljanje odgovornosti na delovnem mestu, za ugotavljanje delovnih pogojev glede na politiko zaposlovanja na sploh in predvsem še glede na zaposlovanja invalidov, dela manj zmožnih oseb, žensk in mladine, pri tem je treba sistematično skrbeti za poklicno svetovanje mladine ter za profesionalno rehabilitacijo invalidnih oseb, za uvajanje objektivnega sistema tarifne politike v podjetju, za izdelavo programov za praktično priučevanje na delovnem mestu, \ za ugotavljanje raznih vplivov okolice na delo, za ugotavljanje realnih razmerij med tarifnimi postavkami za posamezna delovna mesta kot osnovami za ugotavljanje osebnih dohodkov, za ugotavljanje pod roč j a premijskega upravičenca pri postavljanju premijskih osnov; — da podjetja svojo tarifno politiko glede tarifnih postavk, norm. premij in drugih osnov za ugotavljanje osebnega dohodka opredelijo kompleksno s svojimi potrebami in razmerami ter v zadevnih pravilnikih za leto 1958 zagotovijo tako razdelitev osebnih dohodkov, da bo višina osebnega dohodka vsakega posameznika čimbolj odvisna od doseženega učinka pri delu; — da podjetja skrbno preverijo uporabo svojih osnovnih sredstev glede možnosti njihove povečane uporabe, stroje, ki ne pridejo v poštev pri lastni proizvodnji, pa oddajo v uporabo drugim podjetjem; — da podjetja povečajo skrb za znižanje režijskih in proizvodnih stroškov ter za to zagotovijo .v premijskih pravilnikih realno stimuliranje za prihranke na podlagi realnih normativov; — da podjetja zaradi razvijanja sistema premiranja po rezultatih konkretnih delovnih mest, kakor tudi zaradi ugotavljanja dela dohodka, ki je bil dosežen po zaslugi kolektiva, zagotovijo zajemanje stroškov po stroškovnih mestih za ustrezno analitike, za kar je zlasti važno, da vsa podjetja vodijo pravilno razčlenjen obratni obračunski list ter da skrbijo za večjo in sodobnejšo mehanizacijo knjigovodstva oziroma da se glede tega razbremenijo in ustanovijo skupne računske centre z ustrezno mehanizacijo; — da se poveča skrb za strokovno usposabljanje kadrov, za kar je potrebno zlasti tudi, da podjetja uporabljajo sodobne znanstvene metode praktičnega priučevanja na delovnih mestih, da podjetja razvijajo sistem praktičnega priučevanja z ustanavljanjem centrov za izobrazbo kadra v večjih podjetjih ali z ustanavljanjem takih centrov za več sorodnih podjetij skupaj, da se del sredstev okrajnega sklada za kadre pravilno uporabi za navedene namene in za razvoj strokovnega šolstva v smeri zahtev gospodarstva ter po Potrebi za organiziranje posameznih strokovnih tečajev za izpopolnitev obstoječega ali na novo potrebnega strokovnega kadra; — da podjetja za izboljšanje delovnih razmer skrbijo za urejanje družbene prehrane, za urejanje prevoza na delo in z dela, za oddih im razvedrilo delavcev, za tako organizacijo delovnega časa in odmorov Pri delu ter za tako ureditev delovnih prostorov, da se bodo v čim večji meri zmanjšale fiziološke posledice utrujanja delavca pri delu; — da podjetja nadurno delo, razen v primerih, ki jih zakon dopušča, odpravijo in izpad nadoknadijo z boljšo organizacijo dela ter z racionalnejšo izrabo efektivnega delovnega časa, zlasti pa tudi, da skrbijo Za izboljšanje delovne discipline ter odpravijo izgube časa zaradi zamud pri nastopu ali nehanju službe; — da občinski ljudski odbori vplivajo na racionalno zaposlitev delovne sile in uveljavijo v industriji dopolnilni proračunski prispevek na osebne dohodke na splošno v višini 10%, razen pri industriji gradbenega materiala ter morebiti potrebne oprostitve ali diferenciranja stopenj pri živilski industriji in pri posameznih podjetjih lesne industrije; — da podjetja, ki imajo za to pogoje, z vso resnostjo iščejo možnost sodelovanja s sorodnimi podjetji, da bi si s specializacijo zagotovili racionalnejšo proizvodnjo; — da podjetja organizirajo pravilno kontrolo kvalitete tako pri medfazgi proizvodnji kakor glede končnih izdelkov; — da podjetja spričo rastoče zaostritve konkurenčnih razmer na tržišču pred določitvijo svojih proizvodnih programov najskrbueje proučijo možnosti hitrega plasmana proizvodnje posameznih artiklov, da se s tem izognejo nevarnosti, da bi nastale neku-rantne zaloge; — da podjetja glede na nujno potrebo, da se okrepi plačilna bilanca, posvetijo vso pažnjo nadaljnjemu povečanju izvoza tistih izdelkov, ki niso podvrženi kontimgentiranjii, z druge strani pa, da se odrečejo uvozu takih surovin in takega materiala, ki je na razpolago iz domačih virov, čeprav morda ob nekoliko manj ugodnih pogojih. Izvoz imdu s tri j s k i h izdelkov Izrvoz industrijskih izdelkov je bil v letu 1937 za 29,4% večji od izvršitve v prejšnjem letu ter za 8,6 % večji od plana za leto 1957. Do ncizvršitve plana je prišlo edino v stroki 119, in to zaradi težkoč, ki so nastale v deviznem prometu s Turčijo in ki so zlasti prizadele podjetje Iskra Kranj, tako da to podjetje ni moglo izvršiti prevzetih dobavnih pogodb za tamkajšnje tržišče. Za leto 1958 se bo v zvezi z odrejenimi omejitvami izvoznih kontingentov občutno znižal izvoz bombažnih tkanin, v zameno pa se planira povečanje v drugih industrijskih strokah, tako da je celotni plan za leto 1958 za 6.2% nižji od izvršitve v lotu 1957. Primerjava vrednosti izvoza po planu za leto 1958 z izvršitvijo v obeh preteklih letih, izražena v deviznih dinarjih po uradnem tečaju 300 din za 1 $, daje za posamezne industrijske stroke tole sliko: Stroki Izvoz v 000 deviznih dinarjih 1956 1957 1958 Indeksi 1957/56 1958/57 111 — Crna metalurgija 515.298 647.589 625.787 123,7 96.6 117 — Kovinska industrija 68.281 101.345 210.824 148,4 208,0 119 — Elektroindustrija 181243 62.795 147.090 34,6 234,2 121 — Industrija gradbenega materiala 3.000 4.189 5.000 139,6 119,3 122 — Lesna industrija 432.623 464.666 518.872 107,4 111,7 123 — Industrija papirja 864 — — — — 124 — Tekstilna industrija 516.155 8213.571 349.951 159.6 42.5 125 — Industrija usnja in obutve 105.824 253.052 354.016 243,7 139,9 Industrija skupaj 1,821.188 2,357.207 2,211.540 129.4 93,8 313 — Eksploatacija gozdov 20.086 53.030 7L374 263,8 134.6 V skladu s temeljnimi nalogami, ki jih postavlja zvezni družbeni plan za leto 1958 morajo vsa izvozna industrijska podjetja poskrbeti, da bo njihov plan izvoza za leto 1958 dosežen v polnem obsegu, po možnosti pa še prekoračen. 2 Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja zasebnega sektorja se je v letu 1957 povečala v primerjavi z letom 1956 za približno 4,2%. Najbolj se je povečala v poljedelstvu, živinorejska proizvodnja pa se je le neznatno zvišala. Proizvodnja v sadjarstvu se je zmanjšala zaradi spomladanske pozebe. Po posameznih strokah se je proizvodnja v letu 1957 v primeri z letom 1956 gibala takole: Indeks 1957/36 poljedelstvo 114 sadjarstvo 14 živinoreja 103 domača predelava 12 Proizvodnja socialističnih kmetijskih posestev se je po oceni v letu 1957 nasproti letu 19% povečala za 13 %, torej v istem obsegu, kot je bilo predvideno s planom za leto 1957. Na povečanje v poljedelstvu so vplivali zvišani hektarski pridelki njivskih kultur, predvsem pa visok pridelek krompirja, katerega ha donos se je v letu 1957 povečal povprečno na 209 q od 162 q v letu 1956. To povečanje pridelkov je posledica večje uporabe umetnih gnojil ter boljšega semena in sredstev za varstvo rastlin. Poraba umetnih gnojil se je v letu 1957 povečala v povprečju na 120 kg na ha obdelovalne zemlje nasproti 72 kg na ha v letu 1956, od tega povprečja pa znatneje odstopajo navzgor socialistična kmetijska posestva. Za leto 1958 se predvideva, da se bo uporaba umetnih gnojil povečala v povprečju na 130 kg na hektar. V letu 1958 se bo pri normalnih vremenskih razmerah kmetijska proizvodnja povečala za okoli 7 % nasproti realizaciji za leto 1957. Zaradi večjih ha pridelkov se bo dvignila proizvodnja v poljedelstvu in živinoreji, v sadjarstvu pa se pričakujejo pridelki normalne letine. Glede na predvideno povečanje proizvodnje sc za leto 1958 pričakuje tole povečanje odkupa: — odkup sadja za 500% — odkup goveje živine za zakol za 18 % — 'odkup prašičev za 30% — odkup mleka za 15%. Da bi se zagotovilo predvideno povečanje proiz- vodnje, je potrebno, da izvedejo kmetijske poslovne proizvajalne zveze in pospeševalni odbori pri OZZ in KZ ter uprave kmetijskih posestev vrsto ukrepov, m sicer: 1. Poljedelstvo Ukrepi za pospeševanje poljedelstva v zasebnem sektorju bodo uspešni le, če se bodo proizvajalci istovrstne proizvodnje organizirali v proizvajalnih skupnostih. Ta povezava, ki jo morajo izpeljati kmetijske zadruge, je nujna tudi zaradi čimdalje večje potrebe po strokovno organizirani proizvodnji in zaradi potreb po večjem in smotrnejšem investiranju v kmetijstvu. Da bi sc razširila uporaba priznanih semenskih žit, se bodo na kmetijskih posestvih posejane površine pod semensko pšenico in ječmenom povečale od 45,5 ha v letu 1957 na 60 ha v letu 1958. S tem se bo pridobilo kvalitetnega semena za pribl. 600 ha posevka, ki ga je treba zajeti v celoti v kooperacijski proizvodnji. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo OLO naj pa naknadno prouči z republiškimi organi možnost kako povečati kooperacijsko proizvodnjo pšenice ob jesenski setvi 1958 za nadaljnjih 600 ha površin. Semenski oves se bo prideloval v sedanjem obsegu v Poljanski dolini v kooperaciji z zasebnimi proizvajalci. V celoti pa je v kooperacijsko proizvodnjo že v tem letu zajeti vsaj 200 ha površin pod ovsom. Pridelovanje semenskega krompirja se bo v letu 1958 v okviru kooperacije organiziralo na 200 ha krompirišč. V strukturi sort se bo zagotovila sprememba v joliko, da se bodo površine jedilnih sort povečale od 30 % skupnih krompirišč v letu 1957 na 70 % _ v letu 1958. Poleg pogodb za semenski krompir bo sklenjenih še za 250 ha pogodb za jedilni eksportni krompir. V okviru prizadevanja za povečanje krmne baze bo v letu 1958 sklenjenih kooperacijskih pogodb za izboljšanje travnikov na 525 ha. V okviru teh pogodb sc bo zagotovila izvršitev vseh potrebnih agrotehničnih ukrepov. Predvideva se tudi nadaljnje povečanje pridelkov njivskih krmskih kultur. Za siliranje krm-skih rastlin bo v letu 1958 s krediti kmetijskih zadrug zagotovljena zgraditev 50 novih silosov. Socialistična kmetijska posestva v neposredni bližini potrošnih mest in industrijskih središč morajo povečati pridelovanje zelenjave in jo v zadostnih količinah stalno plasirati neposredno na tržnicah. Kmetijske zadruge morajo zatirati rastlinske bolezni in škodljivce bolj organizirano in temeljito kot v preteklem letu. Pristojni inšpekcijski organi morajo voditi sistematično kontrolo o izvajanju obveznih akcij za zatiranje bolezni in škodljivcev. 2. Sadjarstvo V okviru perspektivnega programa za razvoj sadjarstva v našem okraju se za leto 1958 predvideva zasaditev tehle novih nasadbv: jablane 40ha, višnje 10 ha, črni ribez 40 ha, maline 7 ha, jagode 5 ha. Ti novi nasadi bodo zasajeni na podlagi kooperacije, in sicer v sadjarskih področjih, ki so določena z rajonizaerjo. Sadjarskim odsekom kmetijskih zadrug se nalaga, da povečajo skrb za urejevanje sadovnjakov ter zlasti skrbijo za pomlajevanje ter pravilno gnojenje in škropljenje starih in tudi novih nasadov. V letu 1958 se bo zaostrilo priznavanje sadnega materiala ter bodo odpravl jene tiste zasebne‘drevesnice. ki dajejo slab material. Da bi se lahko bolje uporabile neustrezne sadne sorte iz starejših nasadov, bo v letu 1958 s sredstvi kmetijskih poslovnih zvez in kmetijskih zadrug zgrajena predelovalnica sadja v Naklem. 3. Živinorej a Da bi se vskladili ukrepi za pospeševanje živinoreje, bo pospeševalna služba zadružnih organizacij v letu 1956 izdelala rajonizacijo glede na naravne in tržne razmere. Okvirna rajonizacija predvideva tri rajone: — vzrejni rajon za rejo plemenske živine molznega tipa (Bohinj, Bled, Selška dolina, občina Tržič), — molzni rajon z intenzivnim mlekarstvom in z rejo prašičev v predelih z velikim pridelkom krompirja, — mlekarsko-mesni rajon z glavno smerjo reje prašičev peršutarjev in pitanje govedi (Poljanska dolina). Na podlagi okvirne rajonizacije se bo v letu 1956 izdala tudi podrobna rajonizacija za ožja območja. Z rajonizacijo se bo dosegla specializacija proizvodnje m preusmeritev individualnih kmečkih gospodarstev ter socialističnih kmetijskih posestev na proizvodnjo kvalitetnejših živinorejskih proizvodov. Za leto 1958 ni predvideno bistveno povečanje številčnega stanja goveje živine, pod vplivom povečane krmne baze pa se bo zboljšala molznost za preko 10% 'n bo spitanih okrog 500 glav mlade goveje živine. V prašičereji se bo zlasti povečala reja belih svinj oziroma križanca za pitanje v tipu baconov. Da bi se zagotovila preskrba s plemenskim materialom, se bosta razširili obe rejski središči v Poljčah in na posestvu Hrastje tako, da se bo vključilo tudi določeno število zasebnih rejcev, ki imajo za to pogoje. Pogodbeno bo iz pita n ih 2.000 baconov za izvoz. Za intenziviranje kokošereje bo v letu 1958 poleg že obstoječe valilnice na Jesenicah s kapaciteto 12.000 kom. ustanovljena še valilhica v Naklem s kapaciteto Preko 3.000 kom., ki bo valila izključno jajca čisto-Pasemskih kokoši, selekcioniranih na višjo mesnost. V letu 1956 bo osemenjenih 5.000 krav, od tega 50O s semenom mesnih pasem. V kontrolo proizvodnosti bo zajetih 2.500 krav. V letu 1958 bo končana druga splošna tuberkuli-Oizacija govedi, ki se je začela v letu 1957. Predvidelo je, da bo s to turberkulinizacijo izločenih okoli *00 živali ali 1,5% od skupnega števila. 4 Pašništvo V okviru veljavnih predpisov se bo v letu 1958 Pričelo s sistematičnim delom za določitev obsega skupnih pašnikov in njihovo dodelitev kmetijskim zadrugam. Na površinah SLP, ki so primerne za ureditev Oregonskih pašnikov, bodo na podlagi kooperacije urejeni sodobni pašniki. Predvidena je ureditev teh Pašnikov na površini 630ha predvsem v občinah Bo-|*’nj, Jesenice, Radovljica in Železniki. Državna kme-bjsfca posestva bodo za svoje potrebe uredila pregon-ske pašnike na površini 60—90 ha. Večje investicije na planinskih pašnikih v letu ^ niso predvidene, ker so potrebna gradbena dela 7. glavnem že dokončana, čiščen je pašnikov in pritfo-,Vanic novih pašnih površin pa je navezano na po-rebno poprejšnjo ureditev premoženjskopravnega stanja. Glede na izdane predpise in navodila za določitev skupnih pašnikov ter za ločitev gozdnega in pašnega gospodarstva naj tajništvo za gospodarstvo OLO ta postopek začne uvajati najkasneje do konca marca 1956. Občinski ljudski odbori pa naj še v tem letu izdelajo dokončne predloge o <>bsegu skupnih pašnikov na podlagi poprej izdelanih ureditvenih načrtov. 5. Kmetijska posestva Na socialističnih posestvih se mora letos izvesti dokončna arondacija. Pristojni upravni organi ObLO so odgovorni, da se nova ureditev izvede tudi v zemljiški knjigi. Na posestvu Cerklje je treba dokončno rešiti problem upravnega vodstva in pravilnega funkcioniranja organov delavske samouprave. Druga posestva pa je treba organizacijsko dokončno utrditi. Ker se bodo investicijski krediti za gradbena dela dodeljevali le na podlagi ureditvenih načrtov, je potrebno, da se za posestva sestavijo ureditveni načrti še v tem letu. Občinski ljudski odbori naj pričnejo reševati pe-' reče vprašanje stanovanjskih zgradb na kmetijskih posestvih, ki jih je treba izločiti iz osnovnih sredstev posestev. Posebno skrb se naj posveti njihovemu vzdrževanju. Anuitete za posojila iz okrajnega investicijskega sklada naj se posestvom, ki imajo iz objektivnih razlogov slab finančni rezultat, odložijo za 1 leto. Pristojni organi pri OLO in ObLO naj skupno s 's kmetijskimi posestvi izdelajo nove tarifne pravilnike, kjer naj se upošteva način nagrajevanja po učinku dela, ki se meri po količini pridelkov. Za izboljšanje računovodske službe naj tajništvo za finance OLO v okrajnem merilu organizira seminar, inšpekcijski organi pri občinskih ljudskih odborih pa morajo stalno kontrolirati poslovanje kmetijskih posestev. 6. Kmetijske zadruge, poslovne zveze in O Z Z * Vloga zadružnih organizacij pridobiva po resoluciji Zvezne ljudske skupščine pri bodočem razvoju kmetijstva in gozdarstva večjo važnost im kvaliteto. Zadružne organizacije morajo nastopati kot organiza. tor socialističnih odnosov in nosilec razširjene reprodukcije na vasi. V tej vlogi bodo zadružne organizacije izvajale socialistično rekonstrukcijo kmetijstva, ki sc pri nadaljnjem razvoju gospodarstva javlja kot prioritetna naloga naše splošne gospodarske politike. Osnovni poudarek leži na kmetijskih zadrugah, ki z družbenimi sredstvi kot subjektivna sila segajo v zasebni sektor kmetijstva in povezujejo gospodarsko življenje na vasi ter se zaradi tega morajo uveljavljati kot središče samoupravljanja proizvajalcev. V letu 1956 morajo kmetijske zadruge v okraju izvršiti' temeljito preorientacijo od dosedanjega dela v vseh gospodarskih panogah na glavno nalogo pospeševanja in organiziranja moderne kmetijske proizvodnje. V ta namen naj KZ skrbijo zlasti: — za uvajanje proizvodnih odnosov na podlagi sodelovanja z zadružniki (kooperacija); __ za ustvarjanje novih proizvodnih sredstev, predvsem mehanizacije v zadružni lastnini s pravilno in smotrno uporabo zadružnih skladov; _______ za uvajanje najbolj sodobnih tehničnih sredstev in prenašanje strokovnih izkušenj pri organizaciji novih načinov proizvodnje; — za izpopolnitev strokovne izobrazbe upravnih organov zadruge, predvsem pa upravnikov kmetijskih zadrug; — za izvajanje vseh ukrepov, ki so zajeti v smernicah pod 1., 2., 3. in 4. točke tega poglavja; — za pravilno izvajanje gozdarske politike v zasebnih gozdovih. Kmetijske proizvajalne in gozdarske poslovne zveze naj se po končani formaciji uveljavijo v letu 19"38 kot ustanove, katerih glavna naloga je strokovna pomoč pri gospodarski krepitvi kmetijskih zadrug, s tem da — pomagajo pri sestavi gospodarskih programov razvoja KZ; — na znanstvenih izsledkih razvijajo dosedanjo in razširjajo novo blagovno proizvodnjo; — organizirajo ureditvene načrte posameznih pašnih rajonov, plantažnih sadovnjakov itd.; — organizirajo proizvodnjo plemenske živine in semen, odkupa in prodaje, zidanje skladišč itd.; — skrbijo za nabavo mehanizacije, ki zahteva večje uporabno področje; — za izvedbo vseh nalog izpopolnijo stalež lastnega strokovnega kadra. Okrajna zadružna zveza mora postati usmerjevalni upravno-politični forum za celotno zadružno organizacijo v najtesnejši povezavi z delom Ijndskih „odborov in množičnih organizacij. Glede na dosedanje pomanjkljivosti je zlasti važno, da zaradi socialistične rekonstrukcije kmetijstva s svojimi organi vpliva na: — spremembo proizvodnih odnosov na vasi; v— pravilno izvajanje investicijske delavnosti poslovnih zvez in kmetijskih zadrug; — uvajanje širše uporabe moderne agrotehnike; — pravilno koordinacijo vseh pospeševalnih služb predvsem glede na proizvodnjo kvalitetnejših sort krompirja in intenzifikacijo živinoreje; — uvajanje nagrajevanja oseb v kmetijskih zadrugah po proizvodnih uspehih; — izvajanje vseh ukrepov, zajetih v tem planu in v smernicah ter načelih OLO glede perspektivnega razvoja kmetijstva. Občinski ljudski odbori morajo z družbenimi plani in praktičnimi ukrepi po svojih upravnih organih zagotoviti izvedbo sniernic po 1., 4. in 5. točki tega poglavja, predvsem pa i— ustvariti tesno povezavo z delom in vprašanji razvoja kmetijskih posestev na svojem Območju; — pomagati zadrugam pri morebitnem združeva-in pri izločitvi nekmetijskih panog ter pri izbiri kadrov; —r z ekonomskimi ukrepi krepiti sklade kmetijskih zadrug; — vplivati na specializacijo kmetijskega šolstva r okviru programa kmetijskih gospodarskih šol, ki je bil do sedaj preveč splošno izobraževalen. Okrajni ljudski odbor bo skupaj z OZZ Kranj organiziral v letu 1958 na kmetijski soli v Poljčah tele tečaje in seminarje: — eno in dvodnevne seminarje za predsednike kmetijskih zadrug; -r- enotedenske seminarje za knjigovodje kmetijskih zadrug, — enotedenski tečaj za upravitelje kmetijskih gospodarskih šol in učitelje splošnih predmetov, — tridnevni seminar za kmetijske strokovnjake, ki poučujejo na kmetijskih gospodarskih šolah. — tečaj za delavce na kmetijskih posestvih, ki želijo opraviti izpit za kvalificirane delavce. 7. Investicije v kmetijstvu Poleg smernic, ki so zajete v zadnjih dveh odstavkih točke b 7. poglavja, in splošnih direktiv 6. točke tega poglavja, je potrebno, da — kmetijske zadruge prenehajo ž investicijskimi naložbami v nekmetijske panoge, temveč da svoje sklade uporabljajo predvsem za mehanizacijo in nabavo drugih proizvodnih sredstev za pospeševanje kmetijske proizvodnje; — KZ v Poljanski dolini organizirajo v letu 1958 zbiralne in posnemalne postaje za mleko; — ObLO Jesenice zagotovi s pomočjo KZ s tega območja sredstva za zidavo mlekarne; — naj se prične z rekonstrukcijo mlekarne v Cirčah; — druge občine prosta sredstva skladov namenijo za investicijske izboljšave kmetijskih posestev .Škofja Loka, Radovljica, Bled) in za pospeševalne n k repe, ki pa ne smejo imeti pomena regresov. Davčna p ol i t i ka Glede na dosedanje nizko stopnjo obdavčenega narodnega dohodka kmetijstva in zaradi reguliranja pogojev za osebno porabo pri kmetijskih proizvajalcih z ravninskih območij je potrebno, da občinski ljudski odbori z družbenimi plani za leto 1958 regulirajo dosedanje stopnje občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva in jih diferencirajo po posameznih katastrskih občinah. 3 Gozdarstvo Napredek, ki je bil dosežen v gozdarstvn v letu 1957 ter za leto 1958 predvideni nadaljnji razvoj te panoge, je takle: a) Sečnja lesa V letu 1957 je sečnja znašala: bruto masa Sektor Plan Izvršitev •/• izvršitve V gozdarstvu SLP, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva 118.387 135.782 114 V drngih gozdovih 177.870 165.434 92 Na negozdnih površinah 7.970 20.649 260 Skupaj 304.227 321.965 105 Sečnja lesa se je y gozdovih SLP pod GG povećala zaradi snegolomov in "vetrolomov, v nedražbeuem sektor j u pa sečnja ni bila v planiranem obsegu realizirana' zato, ker se je sekalo već po negozdnih površinah, kjer je bil posek lesa prost prispevka v gozdni sklad. Za leto 1958 je glede na rezultate novih gozdnogospodarskih načrtov predviden večji posek kot leta to57, in sicer: — iz gozdov SLP, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva 135.503 m’ — iz drugih gozdov SLP 8.610 m5 — iz zasebnih gozdov 178.300 m3 — skupaj na gozdnih površinah 320.413 m3 — na negozdnih zemljiščih 28.600 m3 Skupaj 349.013 m3 V okviru navedenega plana je treba zagotoviti 67.800m3 ključnih sortimentov (jamski les iglavcev in celulozni les). Planirana višina poseka predstavlja za družbeni sektor 82,1'%, za zasebni sektor pa 106,7 % prirastka oziroma v povprečju 94%. Odstopanje v % sečnje prirastka se utemeljuje z različnim stanjem lesnih zalog in s potrebami za domačo porabo v zasebnem sektorju. b) Obnova gozdov Obnova in nega gozdov v obeh sektorjih se za leto 1958 v primerjavi z letom 1957 predvideva v temle obsegu: Izvršite? 1957 Plan 1956 nove pogozdit ve izpopolnitve konverzije in melioracije nega gozdov (čiščenje, ob-žetev itd.) stroški (v 000 dan) ha 85,65 54 ha 183,61 138 ha 45,80 120 ha 1.523,00 1.762 39.078 69.910 Obseg gojitvenih del po planu za leto 1958 je večji nasproti letu 1957 glede ua povečanje predvidenih melioracijskih del v Selški dolini, vegetativnega utrjevanja melišč in nasipov pri novih cestah. 'V stabilnih gozdovih se plan omejuje v glavnem na čiščenje kultur in obžetev nasadov. Plan obsega tudi izdelavo gozdnogojitvenega načrta za Jelovico in Pokljuko ter raziskovalna dela Gozdarskega inštituta za preprečevanje škode po jelenjadi. Kakor kaže pregled dohodkov gozdnega sklada. 80 sredstva, ki se ustvarjajo v gozdovih zasebnega sektorja, navzlic večji površini gozdov, znatno nižja od sredstev v družbenem sektorju ter ne zadostujejo za kritje potreb za redno vzdrževanje. Zaradi tega bo Potrebno, da se z vključevanjem gozdnih posestnikov Po gozdarskih poslovnih zvezah in zadrugah v naprednejše proizvodne odnose doseže v zasebnem sektorju možnost, da se dohodki povečajo. e$ Drevesnice Število gozdnih drevesnic se v letu 1957 ni spremenilo ter obsega 31 drevesnic s površino 41.429 m*. Kapaciteta drevesnic zadostuje pogozdovalnim potrebam okraja, v prihodnjih letih pa bo treba zmanjšati njihovo .površino vzporedno z manjšimi potrebami po sadikah, posebno v nedržavnem sektorju. Tako bo treba izvršiti priprave za opustitev drevesnic v Olševku ali drevesnice v Srednji vasi, v katerih so se do sedaj vzgajale pretežno le sadike Listavcev. č) Varstvo gozdov V letu 1957 je bilo za varstvo gozdov porabljenih 7,890.000 din, in to pretežno za dograditev jelenove obore v jelendolu in dolini Kokre v dolžini 12 km (5,970.000 din). Ostanek sredstev je bil uporabljen za preprečevanje gozdnih požarov, izdelavo in pospravljanje lubadark, nabavo krmilnic jn valilnic za ptice ter nakup orodja za gašenje gozdnih požarov. Za leto 1958 se predvideva za varstvo gozdov znesek 11,200.000 din. Ta znesek se bo porabil deloma za redna varstvena dela, zatiranje lubadarja, uničevanje podleska, preprečevanje gozdnih požarov itd., deloma pa za ograjevanje gozdnih nasadov v območjih, kjer povzroča škodo jelenjad. Pri tem je važno, da se postavljeni načrt za gojitev jelenjadi čimprej potrdi ter dosledno izvaja. d) Urejanje gozdov V letu 1957 je bilo premerjenih 19.500ha gozdov, od tega državnih 2.300 ha, nedržavnih 17.200 ha. Skupno je do sedaj taksiranih okoli 84.500 ha ali okoli 70% vseh gozdov. Gozdnogospodarski načrti so izdelani za približno 65.000 ha ali 55 % gozdov. Terensko delo v letu 1957 se je opravljalo po določenem programu v občinah Jesenice, Žiri in Gorenja vas. Stroški so znašali pribl. 33,000.000 din. Za leto 1958 se predvideva nova taksacijska obdelava gozdov v občinah Cerklje, Kranj (deloma), Jesenice (deloma) in Radovljica na skupni površini 15.400 ha, poleg tega bo treba revidirati gozd nogos pod a r s k i načrt za državne gozdove Je-lendol in Podljubelj v občini Tržič. Meje bodo urejene v gozdovih v občinah Cerklje, Kranj (deloma), Radovljica ter deloma v občinah Železniki, Škofja Loka in Bled. vse skupaj na površinah okoli 16.500 ha. Izdelani bodo gozdnogospodarski načrti za gozdove v občinah Žiri, Gorenja vas in Jesenice (deloma) ter manjši temeljiti gozdnogospodarski načrti za vsa državna kmetijska posestva in ekonomije. Stroški za vsa navedena dela so predvideni na 41.4 milijona din. e) Gozdne komunikacije iu stavbe V letu 1957 so nadalje gradili že prej pričete cestne objekte ter na novo pričeli graditi cesti Ra-stovka—Ledine in Bolim j—-Petrovo brdo. Dograjena je bila cesta Tupaliče—Možjanca. Nadalje je bila v letu 1957 dograjena logarnica ua Jesenicah in Tržiču, logar niči Škofja Loka in Železniki pa sta dograjeni do IV. faze. V letu 1958 bodo investicijska sredstva znatno manjša ter se predvideva samo nadaljnja graditev nekaterih nedokončanih cest in dograditev logarnic v Škofji Loki in Železni kili. f) Urejanje hudournikov Urejanje hudournikov je bilo v letu 1957 financirano iz republiškega gozdnega sklada, to se pred vi- deva tudi za leto 1958. Ker pa pstajajo hudpurniški objekti po dograditvi brez nadzorstva in vzdrževanja, predvidevamo za te namene v planu 1958 znesek 4 milijone din iz okrajnih sredstev. Potrebno je, da gozdnogospodarska podjetja vpeljejo, predvsem v sezoni, v okviru danih možnosti tak delovni čas, ki bo v največji meri zagotovil izrabo kapacitet. 4 Cestni promet V letu 1957 so obsežne izpopolnitve avtobusnega prevoznega parka omogočile obema prevoznima podjetjema v Kranju in Škofji Loki otvoritev posameznih novih prog, intenziviranje prometa na dosedanjih progah, povečanje prevoza delavcev kakor tudi uvrstitev številnejših posebnih turističnih voženj, tako da je potniški promet dosegel 25,094.000 p/km, to je za 83,6% več kakor v letu 1956. Za leto 1958, ko bodo že prišle do polnega izraza nabave avtobusov v preteklem letu, deloma pa tudi predvidena nabava manjšega števila novih avtobusov, se računa z velikim nadaljnjim povečanjem ter je plan obeh podjetij v potniškem prometu za 91,3% višji od izVršitve v letu 1957. V tovornem prometu sta obe podjetji vMetu 1957 dosegli 1,766.(K>0 t/km, to je za 136,6% več od izvršitve v letu 1956. Za leto 1958 se predvideva nadaljnje povečanje za 41,6 %. Za razvoj potniškega prometa v škofjeloškem okolišu je velikega pomena v letu 1957 dograjena sodobna avtobusna postaja, za kranjski okoliš pa naj se postavi avtobusna postaja na lokaciji, ki jo je že potrdil občinski ljudski odbor Kranj. Za razvoj turističnega prometu bo važno, da avtobusna podjetja iščejo sodelovanja s turističnimi uradi, kakor tu
  • gotovili za daljšo dobo naprej, je potrebno, da se v letu 1956 proučijo surovinske baze in možnosti investiranja v opekarsko industrijo v okviru investicijskega programa za celotni okraj. b) Trgovina V skladu s, povečanjem domače proizvodnje industrijskega blaga za široko porabo in povečanjem nabav blaga iz uvoza kakor tudi pod vplivom povečane kupne moči prebivalstva se je blagovni promet v trgovini ne upoštevaje tudi promet poslovnih zvez, v letu 1957 v primerjavi s prejšnjim letom povečal v povprečju za 18,7%. Pri tem se je bruto produkt povečal v znatno višji meri, in sicer v povprečju za 46%, kar je deloma pripisovati povečanju družbenih obveznosti po uveljavitvi spremenjenih predpisov o delitvi dohodkov, v grosistični trgovini pa tudi naknadno prejetim bonifikacijam od ugodno sklenjenih nabav iz uvoza. V planu za leto 1958 se predvideva nadaljnje povečanje blagovnega prometa v trgovini na drobno za 9 % in v trgovini na debelo za 5% ali v povprečju za 6,3%. To pričakovanje je upravičeno, če se poleg pričakovanega nadaljnjega povečanja kupne moči prebivalstva in domače industrijske proizvodnje upoštevajo tudi povečane količine blaga, ki bodo preostale za domačo porabo, ker se je uveljavila omejitev izvoza posameznih vrst industrijskih izdelkov. Da bi se zagotovil uspešen nadaljnji razvoj trgovine ter čimprej odpravile pomanjkljivosti, ki so nakazane v sklepu okrajnega ljudskega odbora v smernicah za perspektivni razvoj trgovine, je za leto 1958 potrebno zlasti: — da se pričuo razvijati nove oblike trgovanja s tem: — da se v trgovini z živili vpelje širši asortiment živil zaradi večje koncentracije prodaje osnovnih živil, ki bo omogočila potrošnikom prihranek časa pri nakupovanju; — da se v mestih, industrijskih središčih in letoviščih vpeljejo prodajna mesta za sadje iu zelenjavo v obliki stojnic, kioskov in paviljonov, ki naj jih organizirajo ObLO, grosistična in detajlistična trgovska podjetja, kmetijske zadruge ter kmetijska posestva; — da zaradi splošnega pomanjkanja kadrov v trgovini in za večjo strokovno usposobljenost že zaposlenega osebja trgovska podjetja in trgovine, sprejmejo najmanj 100 novih vajencev, štipendirajo predvsem moške vajence. s tečaji in strokovnimi izpiti usposobijo najmanj 50 polkvalificiranih delavcev za kvalificirane in 100 kvalificiranih delavcev za visoko kvalificirane, organizirajo potrebne tečaje, seminarje in predavanja za spoznavanje nove prodajne tehnike in učenje tujih jezikov, vpeljejo že v letu 1958 sistem nagrajevanja po delovnem učinku, in sicer: po učinku poslovnih enot pri trgovskih podjetjih, ki imajo v svojem sestavu prodajalne, individualno po prometu v podjetjih s popolnejšo delitvijo dela, po količini prodanega blaga oziroma v odstotkih od prometa v trgovini s sadjem in zelenjavo; — da se iz namenskih sredstev okrajnega in občinskih investicijskih skladov ter v sklopu komunalnih gradenj zagotovi izvršitev investicij, ki so po investicijskem programu trgovine predvidene za leto 1956, in sicer: za zidavo novih in preureditev dosedanjih trgovskih lokalov, za zidanje tržnice v Kranju ter za prjprave za ureditev tržnice na Bledu, za ureditev prostorov za živinske sejme v Kranju in Škofji Loki, za opremo prodajnih mest za klavno živino pri KZ. za razširitev zbirnih skladišč za kmetijske pridelke pri KZ, za zidavo skladišč za živila v Škofji Loki ter za pričetek zidave skladišč v Kranju; — da se iz sredstev okrajnega investicijskega sklada za leto 1956 za investicije na območju posameznih občin v okviru gornjega programa zagotovi predvsem soudeležba pni zveznih ali republiških kreditih; — da občinski ljudski odbori pri določitvi občinskih gospodarskih ukrepov za leto 1958 primerno upoštevajo priporočila trgovinske zbornice: — da bi se občine odrekle svojemu deležu na družbenem prispevku iz dohodka pri tistih podjetjih, ki so obremenjena z odplačevanjem anuitet, kakor tudi svojemu deležu na proračunskem prispevku iz osebnega dohodka tistih podjetij, ki ne bi imela dovolj dohodka za izplačilo plač v višini tarifnih postavk iz leta 1957; — da bi občine dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka predpisale samo tistim podjetjem, ki so v letu 1957 izplačala več kot 14 mesečnih plač; — da znižajo amortizacijsko stopnjo lin obrestno mero od obresti na osnovna sredstva vsem podjetjem, ki se pretežno ukvarjajo s prodajo živil; — da določijo namembnost trgovskih lokalov in z ustreznimi predpisi onemogočijo izseljevanje trgovin na neprimerna mesta; — da trgovska podjetja, ljudski odbori im zadevne družbene organizacije takoj začnejo izvajati 'vse druge naloge, ki izhajajo iz sprejetega sklepa okrajnega ljudskega odbora o načelih im smernicah za razvoj trgovine. c) Gostinstvoin turizem Prodajna vrednost gostinskih storitev se je v letu 1957, upoštevaje v bruto produktu sezonskega gostinstva tudi na novo vpeljane premije, v primerjavi z letom 1956 povečala za 15,5%. V tem povečanju se kaže povečana kupna moč prebivalstva, zlasti pa tudi ugodna sezona v turističnem gostinstvu, ki mu je vpeljava premij na penzionske storitve omogočila, da je lahko znižalo cene, s čimer se je obisk domačih turi- zaostaja za ugodno turistično sezono v letu 1955. Za stov znatno povečal. Povečalo se je tudi število noč- zadnja tri leta daje gibanje števila gostov in števila nin inozemskih gostov, vendar pa obisk teh še znatno nočnin v gostinstvu in turizmu v okraju tole sliko: Število gostov Število uvčmn 1955 1956 tt&Z 1955 1956 1957 Domači gostje 79.004 71.142 98.034 330.572 275.452 398.8% Inozemski gostje 30,060 21.754 202% 94.916 71.932 88.455 118.290 425.488 347.384 487.331 • Skupaj 109.064 92.896 Ta pregled ne upošteva mladinskega turizma (šol. ske ekskurzije, taborjenja), ki je v letu 1957 obsegal 2.550 gostov in 52.504 nočnin. Za leto 1958 se pričakuje nadaljnje povečanje prodajne vrednosti gostinskih storitev za ^ %. To temelji na pričakovanem nadaljnjem povečanju kupue moči prebivalstva, na ugodnih priča kova n j ih za povečan obisk inozemskih gostov v letošnji sezoni kakor tudi na pričakovanem učinku ukrepov, ki naj se napravijo v letu 1958 po sklepu OLO o načelih in smernicah za razvoj turizma, Za pospeševanje turizma in gostinstva v letu 1958 je potrebno zlasti: — da se v letu 1956 zagotovi izvršitev tistih investicij, ki so v okviru perspektivnega investicijskega programa gostinstva opredeljene za leto 1958 kot prioritetne s tem, da se iz okrajnih namenskih sredstev v prvi vrsti zagotovi soudeležba pri najetju zveznih ali republiških kreditov in financiranje za izločitev gostinskih obratov iz sklopa kmetijskih zadrug; — da podjetja, katerih investicije so po prioritetnem planu za leto 1956 predvidene za financiranje iz zveznih ali republiških kreditov, pospešeno uredijo potrebno dokumentacijo za udeležbo na natečajih; — da občinski ljudski odbori pri dloločevanju planov komunalnih investicij soupoštevajo potrebo sredstev za pospeševanje turizma na svojem območju, kolikor posamezni objekti niso upoštevani že v investicijskem planu gostinstva; — da Gorenjska turistična podzveza poveča izdajo turističnopropagandnih izdaj in jih jezikovno prilagodi območjem, za katere so namenjene, ter da poskrbi za pravilno razdelitev že do sedaj natiskanega propagandnega gradiva in da pripravi scenarij za snemanje turističnega filma o Gorenjski; — da občinski ljudski odbori pri določitvi občinskih gospodarskih instrumentov v gostinstvu za leto 1958 primerno upoštevajo priporočila Gostinske zbornice glede: oprostitve podjetij od plačevanja amortizacije za gradbene objekte, znižanja obrestne mere pari obrestih od osnovnih sredstev, odstopitve občinskega deleža pri prispevku iz dohodka, na proračunskem prispevku iz osebnega dohodka 'in na zemljarini ter določitve znižanih obveznosti za pavšaliste; — da sezonska gostinska podjetja vpeljejo, predvsem v sezoni v okviril danih možnosti ter upoštevaje potrebe prometa tak delovni čas, ki bo v največji meri zagotovil redno poslovanje ob najbolj racionalni in. najbolj ekonomični zaposlenosti; — da tako gostinske gospodarske organizacije kakor ljudski odbori in prizadete družbene organizacije sistematično delajo tudi pri drugih nalogah, ki izhajajo iz načel in smernic sprejetega sklepa OLO o razvoju turizma na Gorenjskem, in to zlasti glede: vzgoje kadrov, vpeljave prdvilnega nagrajevanja po učinku, izpopolnjevanja sistema delavskega samoupravljanja, potrebne pritegnitve sob zasebnikov v turistične namene, pravilnega reševanja problema turističnih taks in politike cen gostinskim storitvam. č) Obrt Vrednostni obseg proizvodnje in storitev v socialističnem sektorju obrti se je v letu 1957 v primerjavi s prejšnjim letom po še nepopolnih podatkih povečal za 24,3% v glavnem pri nespremenjenih prodajnih cenah. To veliko povečanje se utemeljuje z doseženimi izpopolnitvami strojne opreme pri proizvodni obrti, z nemoteno preskrbo električne energije, zlasti pa tudi s povečanim povpraševanjem zaradi povečane gradbene delavnosti in večjih dohodkov prebivalstva. Za leto 1958 je plan socialističnega sektorja obrti za 5,3% višji od navedene ocene izvršitve v letu 1957. V zasebnem obrtnem sektorju se za leto 1957 izkazuje nadaljnje poslabšanje ter se je stanje v storitveni obrti ponovno zmanjšalo za 35 delavnic. Sicer pa je 5e nerešen problem neizrabljenih kapacitet zasebnih obrtniških delavnic, ki se pojavlja zaradi omejitev glede zaposlitve najete delovne sile. V komunalni gospodarski delavnosti se za leto 1957 v primerjavi s prejšnjim letom izkazuje povečanje za okoli 12 %, po planu za. leto 1956 pa se računa z nadaljnjim povečanjem za 2,1 %. Da bi se ustvarili pogoji za uspešen razvoj obrti, je zlasti potrebno: — da ljudski odbori vsa za pospeševanje obrti namenjena sredstva investicijskih skladov uporabijo za dela in objekte, ki se predvidevajo po investicij' skem planu obrti za leto 1958 s tem, da se prioritetni vrstni red določi v sporazumu z obrtno zbornico, upoštevajoč s tem zlasti nujnost, da se povečajo obrtniške kapacitete storitvene obrti za potrebe gradbeništva in tudi servisnih delavnic pri stanovanjski skupnosti za vzdrževanje stanovanjskega sklada; — da podjetja za vsa tista dela, ki so po investicijskem planu obrti za leto 1958 predvidena za financiranje iz investicijskih kreditov, pravočasno pripravijo investicijske programe zaradi udeležbe na natečajih, obrtna zbornica pa naj zagotovi podjetjem strokovno pomoč pri izdelavi teh programov; — da se razpoložljiva sredstva iz okrajnega investicijskega sklada uporabijo v okviru investicijskega plana obrti za leto 1958 predvsem za zagotovitev soudeležb pri posojilih, ki jih bodo podjetja najela iz zveznih ali republiških skladov, v ostalem pa še za ustanavljanje novih servisnih delavnic, predvsem v mestih in industrijskih središčih; — da občinski ljudski odbori pri določitvi občinskih ekonomskih instrumentov za leto 1958 upoštevajo priporočila obrtne zbornice, da naj se tudi v storitveni obrti obračunava polna amortizacija, da se za storitveno obrt določijo obresti od osnovnih, sredstev po znižani stopnji od 2%, kar je upoštevati tudi pri izračunavanju pavšalov, nadalje naj se upoštevajo predlogi zbornice glede primerov, kjer je potrebna nižja določitev pavšalov, glede potrebnih olajšav glede plačevanja oziroma oprostitve prispevka iz dohodka in glede vskladitve stopenj občinskih doklad za zasebno obrt med posameznimi občinami; — da se v letu 1958 obvezno prično izvajati vse druge naloge, ki izhajajo iz sprejetega sklepa okrajnega ljudskega odbora o načelih in smernicah razvoja obrtništva v okraju Kranj. 6 Osebna poraba in družbeni standard Dosedanji razvoj osebne porabe je tudi v našem okraju rezultat razmer, v katerih se je razvijalo naše gospodarstvo v povojni dobz. Bil je posledica podedovane gospodarske zaostalosti posameznih območij, obsega in smeri investicij ter postopne izgraditve gopodarskega sistema, zaostajanja kmetijstva za razvojem drugih gospodarskih panog in precejšnjih sredstev, ki smo jih dajali za negospodarsko porabo. Značilno je predvsem tudi za naš okraj, da je osebna poraba v mestih in industrijskih središčih naraščala počasneje od osebne porabe večjega dela kmetijskega prebivalstva. Iz podanega stanja našega gospodarstva v letu 1957 pa je vendarle razvidno, da se je v letu 1957 narodni dohodek bistveno povečal, v zvezi s tem pa tudi osebni dohodki in osebna poraba prebivalstva. Materialna osnova povečane osebne porabe temelji torej predvsem na povečanju celotne proizvodnje in storitve, ki se je v zadnjih štirih letih v našem okraju dvignila za skupno 32,4% ali v letnem povprečju za okoli 8%, narodni dohodek pa za 27% ali v letnem povprečju za cca 7 %. Kako so se v našem okraju v zadnjih treh letih povečali dohodki prebivalstva iu njegova kupna moč, je razvidno iz primerjave dohodkov in izdatkov prebivalstva ter kupne moči po podatkih Narodne banke v Kranju: (V milijonih din — indeks 1955 - 100) 1955 Indekfl 1956 Lindek* 1957 Indeks I. Dohodki od prebivalstva a) plače . 5.176 100 6.021 116 7.121 138 b) pokojnine 2.014 100 2.141 106 2.348 117 c) odkup kmetijskih pridelkov, mesa 1.506 100 1.526 101 1.541 102 d) dohodki od raznih storitev 1.721 100 1.869 109 2324 135 II. Izdatki prebivalstva ki se kažejo kot: a) iztržek trgovine 7.230 100 7.347 102 8.787 121 b) iztržek gostinstva 938 100 955 100 1.102 118 c) blagovni izdatki skupaj 8.177 100 8.282 101 9.890 121 č) neblagovni izdatki 1.960 100 a4i3 «23 2.795 142 Ul. Kupna moč prebivalstva denarni dohodki 10.417 100 11.557 111 13334 128 neblagovni izdatki 1.969 100 2.413 103 2.795 142 kupna moč 8.448 100 9.14* 108 10.539 105 1'V. Odliv gotovine skupnu denarni dohodki 10.417 100 11.557 111 13.334 128 skupni denarni izdatki 10.146 100 10.696 105 12.685 125 razli ka 271 100 861 318 649 239 Na podlagi teh podatkov lahko ugotovimo, da so se v zadnjih treh letih zaradi nominalnega povišanja in povečanja števni a zaposlenih plače povečale za 38%, pokojnine zaradi višjega staleža upokojencev za 17 %, dohodki prebivalstva za obrtniške storitve družbenemu sektorju ter za opravljene prevozne storitve pa za 35 %. Povečanje dohodkov iz naslova odkupa kmetijskih pridelkov im mesa za 2 % ni realno, ker je v prikazu zajet le manjši del teh dohodkov brez direktnih odkupov potrošnikov. Prav tako so se v večji meri, kot je izkazano, povečali dohodki za razjne obrtniške izdelke in storitve, ker opravljajo obrtniki in prevozniki pretežni del svojih storitev v direktnem stiku s prebivalstvom. To je razvidno tudi iz primerjave izdatkov prebivalstva za obrtniške in druge storitve, ki so se povečali v navedenem razdobju za 42 %, pri tem odpade samo na izdatke za obrtniške storitve dobrih 20%. Iz primerjave izdatkov prebivalstva, ki so prikazani pod iztržki trgovine im gostinstva, sledi, da so se izdatki prebivalstva samo na področju trgovine povečali v navedenem razdobju za 21 %, v gostinstvu za 18%, neblagovni izdatki, ki zajemajo poleg davkov predvsem izdatke za obrtne storitve, za stanovanjsko komunalne storitve, za kulturne potrebe dn drugo pa celo za 42 %. Ker predstavljajo davki približno V4 vseh neblagovnih izdatkov, izhaja iz tega, da so se povečali predvsem izdatki za obrtniške stanova n jsko-komunalne, PTT im kulturne storitve, kar kaže na vedno večje zadovoljevanje tudi Jeh potreb. Ze omenjeno povečanje neblagovnih izdatkov kaže, da se zaradi naraščanja neblagovnih potreb spreminja struktura potrošnoga sklada v smeri zviševanja življenjske ravni. Povečanje kupne moči ima pozitiven vpliv na zvišanje življenjske ravni le takrat če kupna moč prebivalstva narašča hitreje kot pa se v konkretnih tržnih razmerah dvigajo cene blagu in storitvam. Če upoštevamo povprečne državne indekse cen blaga za 'široko porabo in storitev v zadnjih treh letih, ugotovimo, da so se cene v letu 1957 v primeri z letom 1955 sicer povečale, vendar v precej nižjem odstotku, kot pa se je v istem času povečala kupna moč prebivalstva. Zato lahko ugotovimo, da je v našem okraju dvig osebnih dohodkov prebivalstva pozitivno deloval na dvig življenjske ravni. Povečanje osebne porabe v zadnjih treh letih, posebno pa v letu 1957, je bilo torej doseženo v glavnem na podlagi naglega povečanja narodnega dohodka, zato moramo skrbeti, da obdržimo še nadalje dosedanji tempo gospodarskega razvoja in s tem tudi večanja dohodka. Povečanje osebne porabe pa mora temeljiti na povečanju produktivnosti dela. V tem smo dosegli v letu 1957 precejšnje uspehe, ki so rezultat večje izrabe kapacitet in boljše tehnične opremljenosti proizvodnih obratov ter uspešnega delovanja delavskega samoupravljanja v proizvodnji. Vendar moramo ugotoviti, da glede tega še mnogo zaostajamo za drugimi bolj razvitimi državami, rezultati leta 1957 pa kažejo, da se v naših podjetjih krijejo še mnoge rezerve. Zato je nedvomno, "da bo nadaljnje povečanje osebne porabe pri nas mogoče zagotoviti ne samo z novimi investicijskimi vlaganja, temveč predvsem s povečanjem produktivnosti dela tudi pri sedanji stopnji tehnične opreme in zmogljivosti, pri tem pa bo treba posvetiti še nadalje posebno skrb uveljavljanju organov delavskega samoupravljanja in izpopolnjevanju sistema nagrajevanja v gospodarstvu na podlagi delovnega učinka in doseženih gospodarskih uspehov. Glede možnosti za nadaljnje povečanje osebne porabe se v planu za leto 1958 računa z najmanj 5,2% povečanim plačnim skladom v socialističnem sektorju gospodarstva ter okoli 13% povečanjem plač pri državnih organih m javnih uslužbencih ter pokojninah. Prav tako je pričakovati večjo osebno porabo zasebnega sektorja kmetijstva, kjer se bo narodni dohodek povečal za približno 4,3%. Večje dohodke za osebno porabo je pričakovati nadalje tudi zaradi poživitve drugih panog, predvsem turizma, gostinstva in obrti. Povečani blagovna skladi iz domače proizvodnje in iz uvoza ter pričakovano povečanje kmetijske proizvodnje v letu 1958 bodo zagotovili normalno zagotovitev potreb za osebno porabo pri bolj stabiliziranih prodajnih cenah. Večja produktivnost dela bo ustvarila tudi pogoje za povečanje splošne porabe na področju šolstva, socialnega zavarovanja, zdravstva, kulture in prosvete ter stanovanjsko komunalne delavnosti. V tej zvezi so na podlagi resolucije Zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju osebne in splošne porabe v 7. poglavju »Investicije« odrejene konkretne smernice za investicijsko politiko ljudskih odborov na področju družbenega standarda. Gospodarske organizacije pa so dolžne, da s stalnimi napori v smeri večanja produktivnosti dela skrbijo predvsem za tako notranjo razdelitev čistega dohodka, ki bo zagotavljala posamezniku večje dohodke za boljše in uspešnejše delo, podjetju in komuni kot celoti pa uspešen nadaljnji razvoj pri povečanju proizvodnih sil in zadovoljitvi splošnih potreb družbenega standarda. 7 Investicije a) Trn v es tiči! je v le-tih 1955, 1956 in 1957 Obseg skupnih investicij v preteklih letih se je gibal takole: (v 000 din) Panoga 1955 Porabljena investicijska sredstva 19% 1957 Industrija 3,771.000 2,491.000 2,941.600 Gradbeništvo 78.000 42.000 60.100 Promet 93.000 ' 77.000 226.600 Gozdarstvo 48.000 80.000 137.400 Kmetijstvo (socialistični sektor) 50.000 83.000 47.700 Trgovina, gostinstvo 367.000 331.000 357.100 Obrt 126.000 103.000 140.000 Gospodarske investicije skupaj 4,493.000 3,207.000 3,910.500 Indeks \ 100 71 87 Stanovanjsko komunalna delavnost 266.000 508.000 929.100 Indeks 100 189 347 Drugo (kulturno-prosvetna in socialna delavnost in delavnost drž. organov) 300.000 215.000 529.800 Indeks 100 71 177 Investicije skupaj 5,061.000 3,930.000 5,369.400 Indeks 100 78 106 Panoga 1955 Struktura 1956 1957 Industrija 74,5 63,4 54,7 Gradbeništvo 1,5 1,1 1.1 Promet 1,1 2,0 4,2 Gozdarstvo 0,9 2,0 2.6 Kmetijstvo (socialistični sektor) 1,0 2.1 0.9 Trgovina, gostinstvo ?<} 8,4 6,7 Obrt 2,5 2,6 2,6 Stanovanjsko komunalna delavnost 53 12.9 17,3 Drugo (kulturna, prosvetna in socialna delavnost in delavnost drž. organov) 5,9 5.5 9,9 Investicije skupaj 100 100 100 Navedene investicije so se financirale takole: Viri financiranja 1955 Porabljena investicijska sredstva 1956 1957 Zvezna in republiška sredstva 1,415.000 913.000 499.600 Okrajni in občinski skladi 468.000 561.000 1,698.900 Proračunska sredstva 129.000 29.000 Posebni družbeni skladi 316.000 188.000 404.700 Skladi podjetij 842.000 437.000 683.300 Skupaj neto investicije 3,170.000 2,128.000 3,296.500 Arnortizacija 1,891.000 1,802.000 2,082.900 Skupaj bruto investicije 5,061.000 3,930.000 5,369.400 Struktura po virih fimanoira>*»>ja 1956 Struktura 1956 1957 Zvezna i:n republiška sredstva 28,0 232 9,3 Okrajni in občinski skladi 962 142 31,6 Proračunska sredstva (dotacije) 2v6 0,7 Posebni družbeni skladi 62 4,8 7,6 Skladi podjetij 16,6 H,1 12,7 Amortizacija 37,4 45,9 36,8 Skupaj bruto investicije 100 100 100 V letu 1937 so se znova povečale gospodarske investicije, ker so večje gospodarske organizacije (predvsem Železarna, Iskra ia tekstilne tovarne) v veliki meri uporabile olajšave glede uporabe sredstev investicijskega vzdrževanja za dejanske nadomestitve, močneje pa so se gospodarske investicije financirale tudi s sredstvi okrajnega investicijskega sklada. Če, izvzamemo edino gradbeno investicijo pri izgraditvi novega objekta NIKO Železniki, so bila v industriji v glavnem vsa sredstva uporabljena za izpopolnitev in obnovo opreme, tako da lahko leto 1957 označimo kot začetek intenzivne rekonstrukcije industrije, kar je v skladu s perspektivnim razvojem našega industrijskega okraja. Od drugih panog je omeniti predvsem izdatne investicijske naložim pri cestnem prometu, ki so se proti preteklim letom povečale skoraj za 200%, s tem pa je ustvarjena podlaga za zadovoljitev potreb lokalnega prometa posebno glede delavskih prevozov v industrijska središča Kranj in Jesenice, mogoče pa bo v sezoni začeti tudi s povečanimi turističnimi prevozi. V večji meri kot doslej so razpoložljivo amortizacijo za nadomestitev angažirala tudi gozdna gospodarstva, bodisi za popravilo cest ali pa za obnovo avtoparka "in za manjše nabave gradbene mehanizacije. Pri negospodarskih investicijah prihaja do izraza predvsem izredno povečanje stanovanjsko-komunalne graditve v industrijskih središčih. V letu 1957 so se v vlogi investitorja pri stanovanjski graditvi pojavila v večji meri tudi ‘industrijska podjetja z najemanjem posojil iz občinskih stanovanjskih skladov kot rezultat odločnejše politike občinskih ljudskih odborov. Pri stanovanjskih investicijah so v letu 1957 udeležene na novo tudi razne druge državne in bančne ustanove (OLO Kranj, bolnica na Golniku in Jesenicah ter Komunalna banka). Na izredno povečanje drugih investicij vpHvajo predvsem investicije iz zdravstvenih ustanov za izpopolnitev opreme (bolnica na Jesenicah, Golniku in v Begunjah), izgraditev zdravstvenega doma v Kranju, investicije komnnalaih bank za izpopolnitev pisarniške in strojne opreme ter investicije s področja socialnega zavarovanja. Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami je bilo po posameznih letih takole: v e/e od skupnih investicij 1055 1956 1957 Gospodarske investicije 88,8 81,6 72,8 Negospodarske investicije 11,2 18,4 27,2 Iz tega razmerja je razvidna spremenjena struktura investicij posebno za leto 1957, poudariti pa je tudi spremembo znotraj gospodarskih investicij, kjer se na račun industrijskih kažejo predvsem investicije v prometu. b) Investicije v letu 1958 Izhajajoč iz smernic in ukrepov višjih družbenih planov in na podlagi že dovoljenih zveznih industrijskih kreditov za rekonstrukcije, predvidevamo, da bo obseg gospodarskih Investicij v letu 1958 verjetno enak ravni iz ieta 1957. Poleg že omenjenih zveznih kreditov za rekonstrukcije bodo v letu 1958 na razpolago v približno enakem obsegu tudi lastna sredstva gospodarskih organizacij, ki bodo sproščena po potrditvi sklepnih računov za leto 1957. Zaradi blokiranja tekočih sredstev okrajnih in občinskih investicijskih skladov bo obseg financiranja v letu 1958 diz teh skladov zmanjšan. Obseg negospodarskih investicij se bo v letu 1956 gibal verjetno na ravni iz leta 1957, ker bodo na razpolago zadostna sredstva občinskih stanovanjskih skladov, iz katerih se bodo v določenem delu financirale tudi šolske investicije. Zaradi blokiranja investicijskih sredstev ustanov s samostojnim financiranjem bodo, razen zdravstvenih ustanov, prizadete njihove investicije. Zaradi povečanja bančnih skladov iz poslovanja za leto 1957 se bodo povečale investicijske naložbe Komunalne banke. V skladu s potrebami perspektivnega razvoja jn pri uporabi investicijskih sredstev upoštevati poleg direktiv višjih družbenih planov še tele smernice: — gospodarske organizacije naj skrbi jo, da bodo razpoložljiva sredstva lastnih skladov uporabljale smotrno za rekonstrukcije in za obnovo obratnih naprav po investicijskih programih, ki morajo biti zasnovani z dolgoročno perspektivo. Pri tem je treba zlasti upoštevati obnavljanje zastarelih osnovnih sredstev in možnosti najekonomičnejše izvedbe oziroma nabave. Kolikor je mogoče, naj podjetja po- URADNI LIST LRS Stran Tei Št. e6 — 7. Vlil. 1956 trebao opremo nabavljajo predvsem na domačem tržišču; — industrijska podjetja, ki dosedaj še niso izdelala dolgoročnih investicijskih programov, naj jih izdelajo v letu 1956, pri tem pa naj upoštevajo možnosti za ustanavljanje posameznih obratov tudi v gospodarsko manj razvitih občinah. Podjetja, ki pa so dolgoročne programe že izdelala, nuj pa to možnost naknadno prouče; — industrijska podjetju, ki so jim \že ali pa še bodo v letu 1956 dovoljeni krediti za rekonstrukcije, naj skrbijo da bodo sredstva uporabljena natanko po potrjenih programih in v odrejenem roku z naj-ekonomičnejšo izvedbo. Kontrola teh načel je naloga Komunalne banke okraja Kranj kot upraviteljice okrajnega investicijskega sklada, :iz katerega je dovoljena kreditna soudeležba. Upravni odbor Komunalne banke okraja Kranj mora predlagati okrajnemu zboru proizvajalcev o tem trimesečna poročila s predlogi za morebitne ukrepe; — s pravilno notranjo delitvijo čistega dohodka naj gospodarske organizacije zagotovijo postopno večanje lastnih skladov obratnih sredstev, to velja Predvsem šc za tiste gospodarske organizacije, ki povečujejo obseg rednega poslovanja in pri bank; uživajo v ta namen posebne srednjeročne kredite. Pri tem je važno, da gospodarske organizacije skrbijo za ekonomsko uporabo skladov obratnih sredstev ter za njihpvo čim hitrejše obračanje, kar bo vplivalo tudii na zmanjšanje potrebe po kreditih za obratna sredstva; — za vodenje gospodarske politike na podlagi teh smernic naj se v največji meri angažirajo predvsem organi delavske samouprave, ki so odgovorni za perspektivni razvoj svojih podjetij; __delavski sveti in upravni odbori pod j e ti naj s svoje strani ustvarijo najtesnejšo povez;""; z organi občinskih ljudskih odborov in nudijo v okviru možnosti in v skladu s predpisi iz svojih skladov materialno pomoč pri reševanju komunalnih problemov občine; — gospodarske organizacije s področja gozdarstva, predvsem pa gradbeništva in drugih neindustrijskih panog, naj se že v letu 1958 na podlagi potrjenih investicijskih programov orientirajo v večji meri tudi na sredstva iz zveznih oziroma republiških investicijskih sredstev. Občinski ljudski odbori morajo skrbeti, da bodo s prostimi sredstvi svojih skladov gospodarili perspektivno, zlasti pa je važno: — da predvsem industrijsko razvitb občine še nadalje vodijo tako politiko razdelitve sredstev stanovanjskih skladov, da bodo glavni nosilci kreditov industrijska podjetja in da se zidajo stanovanja s čim nižjo ceno za posamezno stanovanjc; — da se v industrijskih središčih, predvsem pa v Kranju, na Jesenicah in v Tržiču del sklada za kidanje stanovanj uporabi za šolske investicije, to je za zidanje osemletk; — da se prenesena sredstva občinskih investicijskih skladov u pota bi jo izključno samo za investicije na področju kmetijstva, blagovnega prometa, purizma, obrti in za boljšo opremo komunalnih podjetij v mestnih središčih; — da se bodo morebiti sproščena tekoča sredstvu investicijskih skladov uporabljala tudi za obratna sredstva gospodarskim organizacijam s področju prej naštetih panog, če ugotovljenih potreb ni mogoče kriti z boljšo uporabo obratnih sredstev; — da bodo občine celotno povečanje neobveznih proračunskih dohodkov nad proračunsko kvoto, ki je bilancirana z okrajnim družbenim planom, uporabile za negospodarske investicije, pri tem pa morajo imeti prednost šolske in zdravstvene investicije. Prenesena sredstva okrajnega investicijskega skladu iz leta 1957 so v naj večjem delu že angažirana za neizčrpane kredite, ki jih je upravni odbor KB okraja Kranj dovolil v letu 1957 za inve- ' sticije na področju industrije in trgovine, predvsem pa za soudeležbo pri predvidenem najelju zveznih kreditov za rekonstrukcije. 'Vsa prosta sredstva pa se morajo uporabiti za investicije na področju gradbeništva, cestnega prometa, grafične delavnosti, blagovnega prometa, turizma, gostinstva in obrti, pni tem pa naj upravni odbor Komunalne banke okraja Kranj upošteva predvsem tele momente: — da se krediti razdeljujejo za potrebe, navedene v smernicah tega plana, ki obravnavajo zadevno panogo, predvsem pa za podjetja v mestih, industrijskih lim turističnih središčih; — da se krediti dovoljujejo s pritegnitvijo čim-večje lastne udeležbe sredstev podjetja ali pbčine; — da uživajo prednost tista podjetja že naštetih panog, ki prosijo za soudeležbo pri najetju kreditov iz zveznega ali republiškega investicijskega sklada. Del sredstev okrajnega investicijskega sklada, ki je po predpisih namensko določen za kmetijske investicije, je v Itetu 1958 namenjen samo za izpopolnitev mehanizacije in za nabavo plemenske živine sociali-stičmih kmetijskih posestev in za tista gradbena dela teh posestev, ki bodo zajeta v potrjenih ureditvenih načrtih ter za kreditiranje pri izločitvi nekmetijskih obratov iz sklopa KZ. Predračun okrajnega kmetijskega skladu mora zajeti v letu 1958 tudi stroške za ureditvene načrte socialističnih kmetijskih posestev z območja celotnega okraja in del stroškov za arondacijo socialističnih kmetijskih posestev s pogojem, če polovim stroškov zagotovi iz svojih skladov prizadeti občinski ljudski odbor. Drugi del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA KRANJ ZA LETO 1956 1 Amortizacija Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge so oproščene plačevanja amortizacije" za gradbene objekte, ki jili ne morejo uporabljati, s pogojem, da izda pristojni občinski svet po poprejšnji pritrditvi okrajnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o neuporabljivosti teh objektov posebno odločbo. 2 Proračunski dohodki občin a) Občinam pripadajo za kritje proračunskih izdatkov v celoti tile dohodki, ki se poibiirajo na njihovem območju: 1. zemljarina od gospodarskih xorganizacij. in drugih zavezancev v razmerju, ki se določa z občinskikn družbenim planom v skladu s 97. členom zakona o sredstvih gospodarskih organizacij in z 2. točko odloka o prispevku iz dohodka in zemljaniini, ki se odstopata gospodarskim organizacijam določenih dejavnosti (Uradni list FLRJ, št. 54/1937). 2. občinski prometnii davek, vštevši davek zla prodajo na drobno, 3. dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka, '• 4.38% od obveznih in del od neobveznih občinskih doklad na kmečko dohodnino v razmerju, ki ga odreja občinski družbeni plan,- 5. občinska doklada od obrtnikov in samostojnih poklicev, 6. državni prometni davek od vina in žganja, od obrtnikov, samostojnih poklicev in od nepremičnin, razen občine Cerklje, ki na teh dohodkih ni udeležena, ' i 7. občinske takse, 8. dohodki občinskih uradov in ustanov, 9. drugi občinski dohodiki, b) Po poprejšnji odvedbi zveznega" in republiškega dela so občine-udeležene na proračunskem prispevku iz osebnega dohodka, pobranem na njihovem območju, v tehle odstotkih: ( 22,32% občina Kranj in Tržič, Cerklje, Škofja Loka, 40,00% občina Radovljica, 60,00 % občina Bled, Bohinj, Gorenja vas, Jesenice, Železniki in Žiri, Na proračunskem prispevku od porabljenih sredstev sklada skupne porabe so udeležene vse občine v polni višini dela prispevka, ki preostane po odvedbi zveznega in republiškega deleža. c) Po poprejšnji odvedbi samo zveznega dela obdržijo občine za kritje proračuna celotni ostanek proračunskega prispevka iz osebnega dohodka od pavša-listov na svojem območju. č) Del pavšalnega prispevka iz dohodka komunalnih podjetij z območja občine pripeida - občinskemu proračunu v razmerju, ki se določa z občinskim družbenim planom, d) Po poprejšnji odvedbi deležev, ki se po zveznih in republiških predpisih odvajajo v sklade in republiški proračun, so posamezne občine udeležene na ostanku dohodnine od kmetijstva, pobranem na njihovem območju, v tehle odstotkih: 50,89% občina Škofja Loka, 1.92 % občina Cerklje, 7.93 % občina Gorenja vas, 100,00% vse druge občine. e) Po poprejšnji odvedbi dela za republiški proračun pripada občinam v celoti ostanek dohodnine od obrtnikov, samostojnih poklicev, od dohodnine v stalnem znesku in od prevozništva, ki se pobira na njihovem območju, razeu občine Cerklje, ki na delu teh dohodnin ni udeležena. f) Na dohodnini iz gozdarstva, ki se steka na posebnem zbiralnem računu kot okrajni dohodek, so posamezne občine udeležene v, tehle odstotkih: občina Bled 4,24 % občina Bohinj 2.54% občina Gorenja vas 1,38% občina Jesenice 0,32 % občina Kranj 0,91 % občina Radovljica 4,21 % občina Škofja Loka 1,61 % občina Tržič 3,75 % občina Železniki 2,64% občina Žiri 1,15 % 3 Proračunski dohodki okrajnega ljudskega odbora Okrajnemu ljudskemu odboru pripadajo za kritje proračuna tile dohodki: 1. državne takse 100 3Ž, 2. prometni davek od vrednotnic 100%, 3. dohodki uradov in ustanov 100 %, 4. drugi okrajni dohodki 100 %, 5. del dohodnine od kmetijstva po odvedbi deležev za republiko in občine, 6. po odvedbi republiškega deleža preostala dohodnina od obrtnikov, samostojnih poklicev, v stalnem znesku in od prevozništva, ki se pobira na območju občine Cerklje, 7. državni prometni davek, ki se pobere na območju občine Cerklje od vina in žganja, obrtnikov, samostojmih poklicev in od prometa z nepremičninami, 8. del dohodnine iz gozdarstva, ki preostane po odvedbi dela za občinske proračune in 9. del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka po odvedbi deleža za zvezo, republiko in občine, 10. Za polno kritje proračunske kvote lahko OLO po določbi 1. razdelka XIX. poglavja četrtega dela zveznega družbenega plana za leto 1958 uporabi kot dohodek, ki ga ni treba vračati, 10% razpoložljivih sredstev okrajnega investicijskega sklada. 6 Skladi 4 a) Okrajni investicijski sklad Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Na prispevku iz dohodka uepavšaLuraniih gospodarskih organizacij je OLO udeležen s 60% od dela tega prispevka, ki preostane po izločitvi zveznega in republiškega deležu. Na prispevku dz dohodka pavšaliranih gospodarskih organizacij okrajni ljudski odbor, fenako kot republika, ni udeležen. 5 I V okrajni investicijski sklad se v letu 1958 Stekajo sredstva po 5. razdelku XIX. poglavja zveznega in po 4. razdelku drugega dela okrajnega družbenega plana za leto 1958. Uporaba sredstev okrajnega investicijskega sklada je odrejena z določbami 1. razdelka XIX. poglavja zveznega družbenega plana in s smernicami 2., 5. in 7. poglavja prvega dela tega plana. Plan sečnje gozdov za 1. 1958 Za leto 1958 se določajo tele količine lesa za posek: • 1. iz gozdov splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarita gozdno gospodarstvo Bled in gozdno gospodarstvo Kranj, skupno 133.505 m3 lesa bruto. Od tega odpade: a) na gozdno gospodarstvo Bled 88.003 m* b) na gozdno gospodarstvo Kranj 45.500 m3 V okviru te izrabe gozdov morata ti podjetji izpolniti plan ključnih sortimentov v višini 29.400 m3 celuloznega in jamskega lesa. 2. iz drugih gozdov skupaj 186.910 m3 lesa bruto, in sicer: iz gozdov SLP izven GG 8.610 m3 iz zasebnih gozdov 178.300 m3 3. na negozdnih zemljiščih 28.600 m3V Iz vseh drugih gozdov in negozdnih zemljišč je treba v letu 1958 zagotoviti dobavo ključnih sortimen-tov v višini 37.800 m3 celuloznega in jamskega lesa. Količine lesa za sečnjo v gozdovih zasebnega sektorja in na negozdnih zemljiščih znašajo: Občina gozdna zcmljiSča ra* negozdna zemljišča m* 1. Bled 12.800 5.000 2. Bohinj 11200 5.500 3. Cerklje 9.000 \ 600 4. Gorenja vas 18.500 1.500 5. Jesenice 16.500 6.100 6. Kranj 34.500 1.800 7. Škofja Loka 14.500 900 8. Radovljica 15.500 1.700 9. Tržič 12.900 1.200 10. Železniki 25.700 3.500 11. Žiri 5200 800 Skupaj 178.300 28 600 M Komunalna banka okraja Kranj dovoljuje posojila iz okrajnega investicijskega sklada po uredbi o investicijskih posojilih 'im uredbi o družbenih investicijskih skladih ter po smernicah prvega dela tega plana. Brez natečaja se dovoljujejo samo soudeležbe pri najetju zveznih in republiških kreditov ter krediti za grafično delavnost. b) Okrajni proračunski skladi Naslednji okrajni proračunski skladi, in sicer: — okrajni kmetijska sklad, — okrajni gozdni sklad, — okrajni cestni sklad, — okrajni gasilski sklad, — okrajni vodni sklad, — okrajni sklad za gospodarske kadre, — okrajni sklad za štipendije formirajo svoja sredstva v letu 1958 v skladu z ustrez-niimi zveznimi in republiškimi predpisi ter iiz dotacij okrajnega proračuna. Okrajnemu gozdnemu skladu pripada v letu 1958 40 % cene stoječega in za posek določenega lesa iz gozdov SLP in 17,1% iz zasebnih gozdov. Namenska uporaba sredstev teh skladov se določi s programi in predračuni dohodkov in izdatkov. Predračuni so sestavni del okrajnega proračuna. 7 Sredstva proračuna in skladov okraja Kranj 1. 'V letu 1958 bo okraj Kranj razpolagal s skupnimi dohodki za proračun v višini 657,000.000 din za financiranje proračunskih izdatkov v isti višini. 2. V letu 1956 bodo skupna razpoložljiva sredstva okrajnih skladov po odbitku vseh omejitev znašala: (v OOO/din) a) okrajni investicijski sklad 113.000 b) okrajmi kmetijski sklad 16.058 c) okrajni cestni sklad 125.419 č) okrajni gozdni sklad 71.258 d) sredstva za redno vzdrževanje gozdov 165.230 e) okrajni vodni sklad 1.095 f) okrajni gasilski sklad 11.069 g) okrajni sklad za gospodarske kadre 89.601 h) okrajni sklad za štipendije 9.685 Skladi skupaj 600.615 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1958. Odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in v »Uradnem vestniku okraja Kranj«. St. 11-4/18-1956 Kranj, dne 18. marca 1958. Predsedošk OLO: Miran Košmelj 1, r. 53. Na podlagi 47. člena zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12-140/57) in v zvezi z 2. odstavkom 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ, št. 19-89/52) in določbami zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LRS (Uradni list LRS, št. 17-77/58), je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in'na seji zbora proizvajalcev dne 12. julija 1958 sprejel ODLOK o razširitvi odloka o odškodninski tarifi za razlaščena stavbna zemljišča v okraju Novo mesto na območje občin Brežice, Senovo, Sevnica in Videm—Krško I Na območje občin Brežice, Senovo, Sevnica in Videm—Krško se razširja odlok o odškodninski tarifi za razlaščena stavbna zemljišča v okraju Novo mesto (Uradni list LRS, št. 27-165/57 in Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 9-124/57). H Ta odlok velja od osmega dne po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. St. 01/6-4184/1-58 Novo mesto, dne 12. julija 1956. Predsednik OLO: Franc Pirkovič L r. 54. Na podlagi 35. in 36. člena zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12-140/57) izdaja okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. julija 1958 ODLOK o odškodninski tarifi za razlaščena zemljišča v okraju Novo mesto v letu 1958 1. člen Odškodnina za popolno razlastitev kmetijskega zemljišča v vseh katastrskih občinah je enaka 10-kratnemu znesku enoletnega katastrskega dohodka tega zemljišča. 2. člen Višina odškodnine za nerodovitno zemljišče, za katero se ne ugotavlja katastrski dohodek, znaša za 1 kvadratni meter 2 din.. 5. člen Ce se kultura v naravi ne ujema s katastrskim stanjem, se vzame pri odločanju odškodnine za podlago stanje v naravi. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto.« St. 01/6-4185/1-58 Novo mesto, dne 12. julija 1958. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da je v besedilo odloka o nagradah in povračilih poslancem Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, objavljeno v Uradnem listu LRS, štev. 22-132/56 z dne 10. julija 1958, zašla napaka. Zato se daje POPRAVEK odloka o nagradah in povračilih poslancem Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije l Besedilo pod točko 3 č se pravilno glasi: $č) za tajnika Ljudske skupščine, za člane Izvršnega sveta in za predsednika Republiškega zbora do 65.000 dinarjev,« medtem ko se pod d) črtajo začetne besede: »za predsednika Republiškega zbora.« St. 120/2-56 Ljubljana, dne 31. julija 1958. Iz tajništva Ljudske skupščine LR Slovenije izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust LRS« — Direktor m odgovorni urednik: Jo2e Jurač — riška tiskarna »Toneta Tomsiea«. vsi v Ljubljani — Naročnina: letno MO din — Posamezna Številka do 8 strani 10 din, vsake nadaljnje 4 strani 5 din več — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne Številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana Grlaveevs ISa ooStnl predal 130 — Telefon direktor In knjigovodstvo- 20-701. uredništvo In uprava: 23-579 — Čekovni račun: 600-704/2-S99