PRIMORSKI dnevnik i® zaCel izhajati v Trstu '3. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pr® 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni e Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra ' 944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. roaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla za-dnie Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV-
NIK
v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
Ul. MonteccN 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382-85723
ČEDAD
Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Pofttnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XL št. 207 (11.930)
Trst, petek, 31. avgusta 1984
V vodstvu nove zveze tudi Samo Pahor in Ferruccio Clavora
Ze odobreni prvi trije členi statuta Zveze jezikov manjšinskih narodnosti
Zveza hoče hiti sogovornik vlade pri izvajanju člena 6 ustave
1an Ceschia in Samo Pahor
bojan Brezigar
RlJV[ — Jezikovne in narodnostne v nJsine v Italiji imajo od včeraj no-0rganizacijo. Gre za Zvezo jezijoV nianjšinsldh narodnosti, ki so Ustanovili včeraj, tudi z namenom.
(Telefoto AP)
da postane sogovornik vlade in drugih oblasti pri izvajanju 6. člena tista ve, to je določila o zaščiti manjšin.
Nova organizacija je nastala po nedavnem razpustu urada za ogrožene jezike in kulture AIDLCM, ki je vrsto let deloval v Italiji. V zadnjem času pa je v okviru tega urada prišlo do večjih sporov zaradi
tolmačenja pojma manjšine, kajti predstavniki nekaterih deželnih stvarnosti (npr. iz Piemonta in iz Veneta) so istovetili svojo krajevno narečno govorico z narodnimi manjšinami. Tako je prišlo do nesporazumov in do dokaj zmedene situacije, zaradi katere so urad AIDLCM uradno razpustili, nadalje pa je delovala sekcija AIDLCM v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Prav iz vrst te sekcije, katere glavna animatorja sta Samo Pahor in Adrian Ceschia, je tako nastala pobuda, naj bi ponovno ustanovili združenje manjšin, ki pa bi ga tokrat jasno opredelili kot organizacijo manjšin, torej brez prisotnosti jezikovnih skupnosti. Tako je v statutu, ki so ga včeraj odobrili, jasno rečeno, da so člani združenja lahko Albanci, Katalonci, Hrvati, Frankoprovansalci, Furlani, Grki, Ladina, Okcitanci, Sardinci, Slovenci, Nemci in Romi.
0 osnutku statuta, ki sta ga pripravila Samo Pahor in Adrian Ceschia se je razvila dolga in poglobljena razprava, še zlasti je bila velika pozornost namenjena vprašanjem članstva in zastopstva, ki so
seveda bistvena, če hoče združenje res postati zastopstvo manjšin. V razpravo o teh vprašanjih so posegli tudi nekateri prisotni Slovenci in sicer Bogo Samsa, Ferruccio Clavora in Pavel Petričič, končala pa se je v bistvu z odložitvijo. Včeraj so namreč izvolili vodstvo zveze (za predsednika je bil izvoljen strokovnjak za manjšinska vprašanja Sergio Salvi, za tajnika Samo Pahor, dvanajstčlanski odbor pa sestavlja po en predstavnik vsake manjšine, za Slovence Ferruccio Clavora), kateremu so poverili nalogo, da v podrobnostih izdela statut. Sklenili so le, da so člani zveze lahko posamezniki ali organizacije, kolikor pač so predstavniki organizacij izvoljeni v izvršne organe, se morajo tudi osebno včlaniti v zvezo.
Ta odložitev odobritve statuta pa nikakor ne pomeni, da zveza ne bo začela delovati. Dokončno so namreč odobrili prve tri člene statuta, ki so pravzaprav osnovni, saj določajo ime zveze, seznam narodnosti, katerih pripadniki lahko k zvezi pri-
N AD ALJ EV ANJE NA 2. STRANI
Prepoved izvoza koruze in sladkorja
BEOGRAD — ZIS je včeraj sprejel sklep o prepovedi izvoza koruze, pšenice, ' sladkorja in jedilnega olja in o zagotavljanju deviznih nadomestil tem OZD. S tem sklepom so prepovedali izvoz 300.000 ton koruze lanskega rodu, 100.000 ton pšenice, 70.000 sladkorja in 20.000 ton jedilnega olja. OZD iz Vojvodine so z istim sklepom omogočili nakup deviz v višini okoli 41 milijonov dolarjev. Pravice do deviznega nadomestila bodo imele tiste OZD, ki bodo te proizvode, namenjene izvozu, prodale na domačem trgu.
Preskrba z nafto in naftnimi derivati je letos precej boljša kot prej, kljub temu pa ZIS meni, da še niso izpolnjeni vsi pogoji za ukinitev odloka o omejevanju prometa motornega bencina in dizelskega goriva. Zaradi teh razlogov je ZIS podaljšal ve ljavnost odloka o omejevanju prometa motornega bencina in dizelskega goriva, ki vsebuje vsa dosedanja določila, sprejeta septembra lani in dopolnitve iz maja letos s tem, da je mogoče neizkoriščene bone izkoristiti dokler velja ta uredba.
(dd)
Demokristjani celo grozijo z vladno krizo
Oblikovanje odbora na Sardiniji težak izpit za Craxijevo vlado
Cra3f "7 Sardinija bi znala biti za nanj Ja in njegovo vlado tipični ba-°tošk ° upek- Dejstvo je, da se okrog Hitri’3 deželnega odbora začenja v Pr-od’if^vi vihar. Včeraj je izvoljeni Sveto n-*t >sarc*ist« Melis začel po-S^ln.va^a za sestavo odbora, v pregia,, F1 Pa so demokristjani dvignili V()ritilno R<xlrato je že jasno začel go-
naelektrenem ozračju skuša-da vaval‘ socialisti. Sklenili so sicer, ni n°benem primeru ne bodo čla-(kve<y rt*inske6a deželnega odbora hai) Jerriu ga bodo podpirali od zu-je n’ a to ni pomirilo KD. Včeraj šajo j.prfmer Forlani izjavil, da sku v "nt,. gorati njegovo stranko, kar ni r a sodelovanju med KD in PSI.
°bto},?-Streie nastopil Bodra to, ki spf0- te socialiste, da so »izdali že da u obveze«, ko so se zavzeli, stranu ° v Cagliariju oblikovali petki „ a^sko koalicijo. V intervjuju, dtie^. danes objavlja neki milanski je Bodrato celo dejal : »Ko
govorimo o vladni krizi je tudi možno, da do nje pride«. Skratka, jasna grožnja oziroma opozorilo stranki predsednika vlade.
V tem ozračju dokaj ostre polemike skušajo socialisti obdržati do vprašanja določeno distanco, čeprav so v močni zadregi. Martelli je že pred dnevi izjavil, da neka politična stranka ni podjetje, ki vodi svoje zunanje filiale. Še več, prav demokristjani skušajo strumentali zirati vprašanje Sardinije. Martelli pravi, da PSI (kot tudi KD) ne bo v odboru, s tem pa ne pomeni, da prepušča hegemo-
nijo nad otokom komunistom. Resnici na ljubo je treba povedati, da ta izbira ne zadovoljuje komunistov, a ne zadovoljuje niti KD.
R. G.
□ BRIONI — Drugi dan bivanja na Brionih v okviru službenega in prijateljskega obiska v Jugoslaviji je predsednik LR Kitajske Li Xiannian obiskal otok Vango. Visoki gost si ie z zanimanjem ogledal ta otoček brionskega arhipelaga, na katerem je predsednik Tito zelo rad delal in se tam mudil, (dd)
Z jutrišnjim dnem v smislu predsedniškega odloka
Avtomobilske zavarovalnine se povišajo za 5 odstotkov
Ukrep velja tudi za lastnike avtobusov, tovornjakov in plovil
HUD PADEC DINARJA
TRST — Tudi včeraj se na tržaškem tržišču padec dinarja ni zaustavil. Tako je padel za 25 stotink in so ga kupovali po 8,75 lire v velikih bankovcih, po 8,50 lire pa v malih bankovcih. V bankah in menjalnicah so dinar prodajali Po 10,25 lire.
RIM — V smislu odloka, ki ga je podpisal predsednik republike, se bo jutri, 1. septembra, zakonsko zavarovanje proti škodi, ki jo lastnik motornega vozila ali plovila povzroči tako imenovani tretji osebi, podražilo, in to poprečno za 5 odstotkov. U-krep velja tako za lastnike zasebnih avtomobilov, motociklov in plovil, kot za lastnike avtobusov in tovornjakov. Navitje zavarovalnine bo znašalo 2.500 do 47.000 lir na leto.
Zvišanju zavarovalninskih tarif botruje seveda vrednostni vzpon premij (odškodnin). V primeru zasebnih avtomobilov se bo tako najnižje kritje zvišalo s 150 na 300 milijonov lir za vsako prometno nezgodo (torej za gmotno škodo), odškodnina za vsako ranjeno osebo se bo povzpela od 75 do 100 milijonov lir, a za predmete in živali v vozilu s 15 na 30 milijonov lir.
Nekako 60 od sto avtomobilistov je danes pravzaprav zavarovanih že po novi ceni, zato jim ne bo potrebno doplačilo; slednje velja za kakih 30 od sto avtomobilistov, medtem ko bo nadaljnjih 10 od sto doplačalo le 2 odstotka, ker se jim premije že zdaj sučejo nekje sredi dosedanjih in novih tarif.
Zavarovalnice so izračunale, da bo uvodoma omenjenih 47 tisoč lir npr. moral doplačati lastnik športnega avtomobila, ki je z njim napravil že veliko škode, medtem ko bo znesek 2.500 lir odštel lastnik ljudskega vozila, ki ni povzročil še nobene nesreče. Doplačilo bi torej poprečno moralo znašati kakih 10.000 lir, a zavaro-va'nice so že sporočile, da razlike ne bodo zahtevale takoj, temveč ob zapadlosti zavarovalninske police.
Nesreča kamerunskega ktala boeing 737
tiijjg^NDE — Vesti o usodi pot-Zg0r„| Veronskega letala, ki je ju Klo.na Pristajalni stezi v Erari ruf. 80 ®e vedno negotove °6iviHSprotuj°če si- Po trditvah čil il3?e,v- naj bi požar povzro-niki akl i 100 žrtev med 116 pot-da '. riiedtem ko trdijo oblasti, ŽivijJ^uili samo dve osebi ob
zapi3 Z1' bila vsa zadeva še bolj rieri,J ?3 80 je oglasila tudi ka~ rijavii 3 Patriotska fronta in tallii;3' da so njeni pristaši pod-rioraio v, letalu bombo, ki bi Potnih eksplodirati preden bi se
drugih vesteh, naj bi se azvil v enem od motorjev
Po
°genj
Včeraj otvoritev Študijskih dnevov o prevozih v EGS
TRST — Včeraj so v konferenčni dvorani ekonomske fakultete tržaške univerze slovesno odprli Študijske dneve o organizaciji prevozov v En ropski gospodarski skupnosti. Semi-nar, ki je jubilejni, saj se odvija že petindvajsetič zaporedoma, bo trajal do sedmega septembra, udeležuje pa se ga cela vrsta izvedencev iz Evro pe, pa tudi iz Združenih držav Amerike. Letošnji dnevi so posvečeni pro blemom zasebnega in javnega upravljanja preiiozov
Otvoritvene svečanosti so se ude težile mnoge osebnosti političnega in javnega življenja, med katerimi bi omenili tržaškega župana Richettija, vladnega predstavnika sen. Prandi nija in deželnega odbornika za pre voze Di Benedetta.
NA 4. STRANI
Odbojkarice Mebla spet na delu
Naša združena ženska odbojkarska ekipa Mebla je včeraj imela prvi trening za novo prvenstveno sezono v drugi italijanski ligi. V ekipi je prišlo do nekaterih sprememb (o Meblu bomo jutri obširneje poročali). Na sliki: novi trener Franko Drasič med kratkim sestankom s svojimi varovankami pred
treningom
Posvet o tržiški ladjedelnici
TRŽIČ — V dvorani tržiškega občinskega sveta je bil sinoči posvet sindikalistov in krajevnih upraviteljev o vprašanjih, ki so v zvezi z delom v tržiški ladjedelnici. Shod so sklicali zastopniki enotne sindikalne zveze, nanj so prišli zastopniki občin iz spodnjega dela goriške in tudi videmske pokrajine s tržiškim županom Sacca vini jem na čelu, prisotna sta bi a tudi senator Battello in poslanec Rebulla ter deželna svetovalca Bratina in Carbone.
Govorili so seveda o vprašanjih, ki so v zvezi z pomanjkanjem dela v ladjedelnici. Sindikalisti in krajevni upravitelji so zastopnike parlamenta in deželnega sveta obvezali, da se na pristojnih mestih pozanimajo, da pride čimprej do naročil za tržiško lad-jederiico.	,
• Zveza jezikov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
stopijo in namen zveze, ki je prizadevanje za individualno in kolektivno zaščito manjšin, to je za priznanje pravic posameznim državljanom, ki pripadajo manjšinam, kot tudi manjšinam kot širšim družbenim skupnostim. Začasni odbor, ki so ga včeraj izvolili, bo takoj začel z delom, tako da bo v dveh ali treh mesecih že sestavljeno dokončno besedilo statuta in bo torej lahko zveza s polno paro začela z delom.
Na včerajšnjem zasedanju so tudi izvolili odbor, ki bo vodil italijansko sekcijo urada manj poznanih jezikov in kultur v Evropi, ki je bil ustanovljen pod okriljem evropskega parlamenta. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen Pietro Ardizzone, v predsedstvu pa je tudi Slovenec Ferruccio Clavora.
Ob zaključku zasedanja pa je bila okrogla miza o delu evropskega parlamenta v korist narodnih manjšin; vodil jo je bivši evropski poslanec Gaetano Arie, na njej pa so sodelovali evropski poslanci Rossetti (KPI), Liggios (KD), Baget Bozzo (PSI), Columbu (P.S.D’AZ.) in valdostanski poslanec Dujany. O tej okrogli mizi bomo še poročali.
BOJAN BREZIGAR
Pred današnjim za padom roka za pobiranje podpisov
Ob referendumu o dvojezičnem šolstvu grobi napadi proti koroškim Slovencem
CELOVEC — »Več srca, več poguma, več fantazije«, so med drugim na enega izmed svojih volilnih lepakov zapisali propagandisti ljudske stranke. Ljudstvo, ki se bo 30. septembra odločilo za Stefana Knafla in njegovo druščino1, bo dobilo v dar njihovo srce: pogum jih bo spremljal v boju za čisto okolje in učinkovito štednjo, pod fantazijo pa je po vsej verjetnosti mišljeno vse ostalo.
Med drugim, očitno tudi močna podpora, ki jo nudijo funkcionarji koroške ljudske stranke v zadnjih dneh koroškemu Heimatdienstu pri pobiranju podpisov za ločeno šolstvo na Južnem Koroškem.
Tako sta med drugim oba občinska predsednika OEVP v Djekšah in Dotarli vasi referendum KHD že podpisala, terenski aktivisti ljudske stranke pa so zadnjo nedeljo, na primer v Bilčovsu, silili ljudi na občine k podpisovanju zahteve, da bi v bodoče osnovnošolske otroke na dvojezičnem ozemlju Južne Koroške postavili vsak sebi. Nemške na ta breg, slovenske na onega.
Celo uradno glasilo koroške OEVP »Volks-zeitung«, včeraj in predvčerajšnjim mimo dnevnih oglasov Heimatdiensta, ki jih že več kot štirinajst dni prinaša v notranjščini tega dnevnika, objavlja v krepkem tisku kar na prvi strani poziv »domovini zvestih Korošcev«, naj vendar rešijo »nemškogovoreče« šolarje pred nevarnim
»prisilnim« slovenskim poukom in ubogim »otrokom ob meji« omogočijo enake Sanse kot jih imajo šoloobvezni otroci po ostali Avstriji.
Koroškim Slovencem v njihovem boju preosta-jajo v tej deželi samo še socialisti in njihovo zadržanje, ki sega od nevtralnosti pa do ogorčenih protestov mlade generacije SPOE in socialistične mladine Avstrije zoper referendum.
Kar zadeva ljudsko stranko v tej deželi, pa mimogrede še tole: tudi v začetku sedemdesetih let, ko so vneti heimatdienstovci v znanem »Ortstaffelsturmu« podirali dvojezične krajevne napise, so aktivisti OEVP stali KHD zvesto ob strani. V sredo pozno zvečer je Narodni svet koroških Slovencev poslal zveznemu predsedniku ljudske stranke dr. Aloisu Mocku protestno pismo, v katerem ga obveščajo o nizkotnem početju njegove koroške »filiale«.
O Haiderju, oziroma njegovi »nacionalno u-smerjeni svobodnjaški stranki Koroške«, ki hodi vzravnano in pogumno po tako imenovani koroški poti, pa je odveč zgubljati besede. Haider je med prvimi referendum podpisal in v včerajšnji izdaji njihovega »Mofrega« tednika Kaerntner Nachrichten v obsežnem članku čez celo tretjo stran poziva koroške deželane, naj vendar ne oklevajo, saj imajo čas podpisati le še do danes zvečer.
BARBARA GORIČAR
Danes odločitev
Danes zvečer bodo na 121 koroških občinah sešteli podpise tistih »domovini zvestih« koroških deželanav, ki si želijo, da bi v bodoče »nemškokoroški« šolarji sedli v klopi, ločene od njihovih slovenskokoroških prijateljev.
Koroško prebivalstvo šteje 550.000 ljudi, od tega je volilnih upravičencev 400.000. Kaerntner Heimatdienst mora zbrati 15.000 podpisov, da bodo o njihovi zahtevi razpravljali najprej v deželnem parlamentu in potem prepustili zadnjo besedo zvezni vladi. Teh 15.000 podpisov bodo zbrali brez dvoma.
Vendar — rezultat referenduma bo v prvi vrsti pokazal število Heimatdiensta, torej »preštevanje posebne vrste. »Za Heimatdienst žalostni pokazatelj pa je, da so morali v tednu med 24. in 31. avgustom iskati temeljito pomoč v vrstah koroških svobodnjakov in ljudske stranke. Vprašanje namreč je, ali bi tistih 15.000 glasov ljudstva uspeli zbrati sami, ne da bi funkcionarji obeh deželnih strank (FPOE in OEVP) pomagali s prevozi tistih ljudi, ki so oklevali, na občine.
Danes v Torre Annunziati manifestacija v odgovor kamori
Sestanek ministra Scalfara s preiskovalci v Neaplju
menjeno in da bi država posegla le z represijo. Na tem področju gre zabeležiti tudi pobudo predsednika neapeljske pokrajine Franca Iaconeja, ki je včeraj povabil na skupni sestanek svetovalce deželnega, pokrajinskega in občinskega sveta ter nekatere župane večjih mest Kampanije, da bi skupaj izoblikovali politično strategijo v boju proti kamori. Iacone je tudi napovedal uradno udeležbo odbora in sveta pokrajine na današnji manifestaciji proti organiziranemu zločinstvu. Medtem ko se nadaljuje delo preiskovalnih organov, ki srečujejo največ težav pri oblikovanju natančne slike k amore z vsemi njenimi vejami in notranjimi razprtijami, se utrjuje domneva, da v Torre Annunziati ni šlo zgolj za obračunavanje. V bistvu sedanji boji v vrstah kamore so posledica iskanja prevlade na področju tihotapstva in trgovanja z mamili, ki znaša letno 25 tisoč milijard v sami Kampaniji.
NEAPELJ — Včeraj se je minister za notranje zadeve Scalfaro sestal v Neaplju s predstavniki sodstva in varnostnimi organi, da bi pregledal, po odobritvi vladnih ukrepov o zajezitvi pojava mafije in kamore, stanje na področju organiziranega zločinstva v vsej deželi in se hkrati seznanil s potekom preiskave o pokolu v Torre Annunziati.
Po predvčerajšnji tiskovni konferenci, se medtem nadaljujejo napori in posegi na različnih političnih ravneh župana Torre Annunziate Bertoneja, ki teži k temu, da bi se pristojne inštitucije domenile o celotnem načrtu preporoda tega področja. Le ta bi moral, po njegovem mnenju, najprej spodbuditi in oživiti gospodarsko dejavnost, kajti dve tretjini za delo sposobnih ljudi je brezposelnih. V teh vrstah pa dobiva organizirano zločinstvo vsak dan nove rekrute. Župan Bertone dalje izraža zaskrbljenost in bojazen, da bi tudi po tragičnem pokolu ostalo vse nespre-
Žalovanje v Libanonu ob smrti Džemajela
BEJRUT — Z vsemi državnimi častmi in ob prisotnosti vidnih političnih predstavnikov kristjanov, muslimanov in šiitov, se je včeraj popoldne v g°P' skem libanonskem zaselku Bikfaya odvijal pogreb Pierra Džemajela, ustanovi' telja falangistične stranke. Pogreba se je pod vodstvom ministra Fadela ude; ležila tudi sirska delegacija, medtem ko je izraelski premier šamir v brzojavk1 izrazil svoja sožalja družini pokojnega voditelja.
V Libanonu, kjer so napovedali tri dni državnega žalovanja, se sedaj od-pira delikatno vprašanje naslednika Džemajela. 79-letni politični voditelj falan' gistične stranke je bil minister za zdravstvo, poštne storitve in socialna yPr®' sanja. Njegova politična teža pa je presegala omenjene zadolžitve. Džema jel F namreč bil v okviru kristjanske skupnosti jeziček na tehtnici med zavezniki Izraela in tistimi, ki podpirajo zbliževanje s Sirijo.
Pred enim mesecem, ko je Džema jel zbolel, ga je v vodstvu stranke nadomeščal Elie Karame, ki bo tta odločitve centralnega komiteja ponovno PTf' vzel odgovornost. Ker pa ni maronit kot večina falangistov, ni po mnenja opazovalcev resen kandidat za predsednika. Na večji konzensus v stranski lahko računa libanonski predsednik Amin Džema jel, toda po ustavi ne nj°r sprejeti obeh funkcij. Vsekakor izvedenci trdijo, da bo verjetno podprl začasnega predsednika in ko mu bo čez štiri leta potekel predsedniški manda sam prevzel vodstvo stranke. Možni kandidati za nasledstvo so tudi poslan®” Saadeh, odgovorni urednik partijskega glasila Abu Khalil in direktor fa*ajj. gističnega radia Hashem. Vsi omenjeni kandidati bodo, po mnenju opazova* cev, nadaljevali sedanjo politiko Pierra Džemajela
Martinazzoli posegel na srečanju o mamilih
RIM — V ponedeljek, 3. septembra, se bo pričel v Rimu 8. svetovni kongres terapevtskih skupnosti, ki se ga bo udeležilo kakih 600 delegatov iz 52 držav. Med temi bodo tudi najbolj znana imena na področju zdravljenja oziroma prevzgoje narkomanov, kot so Kanadčan Maxwell Jones, Američana Lewis Yablonski, Pauline Kaufmann idr.
Kongres prireja terapevtska skupnost iz Castel Gandotfa, ki jo vodi duhovnik Mario Picchi. Tu so imeli včeraj pripravljalno srečanje, ki so se ga poleg članov same skupnosti udeležili tudi nekateri delegati na kongresu ter pravosodni minister Mino Martinazzoli. Na srečanju so izrazili odločno nasprotovanje svobodni prodaji mamil, za katero se v zadnjih časih ogrevajo nekateri italijanski politiki.
V svojem posegu pa se je Martinazzoli dotaknil tudi vprašanja ma mil v zaporih. Dejal je, da je na 45 tisoč zapornikov 12 tisoč narkomanov, zaradi česar se pereče postavlja vprašanje prevzgoje oziroma zdravljenja zasvojenosti od mamil tudi v kaznilnicah. Minister je izrazil tudi potrebo, da se spremeni zakon 685 iz leta 1975, ki ne omogoča pravilnega razlikovanja med uživalci in razpečevalci mamil.
Discovery končno uspešno vzletel
CAPE CANAVERAL - Po treh o-dložitvah so na ameriškem vesoljskem vzletišču na Floridi včeraj u-spešno izstrelili vesoljski trajekt Discovery. S tal se je dvignil z 8-mi-nutno zamudo. V zračnem prostoru nad Cape Canavera’om se je namreč nepričakovano pojavilo zasebno letalo.
Trajekt, ki je na svojem prvem poletu, bo krožil okrog našega planeta 6 dni. Na njem je 6 članov posadke, med katerimi tudi druga a-meriška kozmonavtka, 35-letna Judy Resnik. Na krovu Discoveryja pa so tudi trije umetni sateliti, ki predstavljajo med drugim nov rekordni vesoljski tovor. Razložili jih bodo v vesoljskem prostoru z umetno roko, služili pa bodo komunikacijam.
Kmalu potešena lakota po računalnikih?
LJUBLJANA — Iz ljubljanskega oddelka Iskre, ki sicer izdeluje televizorje, so sporočili senza cionalno vest (senzacionalno seveda za jugoslovanske razmere): že jeseni bodo začeli sestavljati hišne računalnike Sinclair Spectrum S 16-kilobyt-nim pomnilnikom. Pogodbo o sodelovanju s Sinclairjem naj bi iskraši podpisali najkasneje do letošnjega sejma elektronike.
Čeprav je ta novica v računalniško zaspanost, ki vlada v Jugoslaviji, vnesla nekaj živahnosti, pa je po drugi strani še en opomin vsem, ki so odgovorni za stanje na tem področju. O tem, kakšno je to stanje, najbolje govori izjava slovenskega politika Jožeta Smoleta, ki je nedavno tega dejal nekako takole: »Prespali smo energetsko in tehnološko revolucijo ter se zato znašli v krizi, zdaj nam grozi, da bomo prespali tudi računalniško revolucijo. Medtem ko se v razvitem svetu otroci domala že v otroškem vrtcu igrajo z računalniki, je uvoz teh naprav pri nas prepovedan. Utegne se zgoditi, da bodo naši otroci čez leta spet kupovali znanje — od svojih vrstnikov iz tujine . . .«
Seveda je zgolj opozarjanje na potrebo po širitvi računalniške miselnosti in prakse premalo.
Že nekaj jugoslovanskih politikov in gospodarstvenikov je izjavilo, da bi bilo treba uvoz mikroračunalnikov sprostiti (zadnji med temi je bil zadnjič Zvone Dragan, bivši podpredsednik ZIS), toda dejanj je bilo še bolj malo. Spomladi je bolestno računalniško lakoto sklenila vsaj delno potešiti ljubljanska založba Mladinska knjiga. Od nekega privatnika je kupila okoli 200 zasta relih napravic Sinclair ZK 81, vendar je navdušenje kupcev kmalu splahnelo. Cena v dinarjih je bila namreč približno tolikšna, kolikor na črnem trgu stane 48 krat močnejši mikroračunalnik, da o cenah v tujini seveda ne govorimo. Kljub temu pa so vso zalogo prodali v dveh dneh in pri tem kar precej zaslužili. V glavnem so naprave pokupile šole, menda pa jih bo po 40.000 dinarjev še nekaj na voljo. Mladinska knjiga bo najbrž prevzela tudi prodajo Iskrinih Spectrumov, ki pa bodo zaradi visokih carinskih, davčnih in drugih dajatev (izjabe politikov očitno še niso zalegle) gotovo presegli ceno 100.000 dinarjev. Vse lepe besede o širjenju računalniške pismenosti ob takšnih številkah seveda zelo obledijo, menijo razočarani kupci.
Takšne so torej težave računalniških zagnan-
cev v Jugoslaviji, vendar resnejši strokovnjaki razmišljajo tudi o drugih razsežnostih. Tako je bilo na nekem posvetovanju slišati grenko pripombo znanega profesorja, ki je dejal, da je »ponosen, ker je pripadnik enega od treh narodov na svetu, ki sami razvijajo računalnike: to so Američani, Japonci — in Slovencu. S tem je opozoril na vprašljivo strategijo, po kateri se je podjetje Iskra Delta spopadla z zelo težko na logo: razviti domače računalniške sisteme. Kolikor je to naslanjanje na domače znanje pohvalno, pa je zanj potrebna neizprosna finančna kondicija, ki jo nepovezane firme z neusklajenimi koncepti in programi težko dosežejo.
Nekaj pa se je seveda kljub vsemu premaknilo. Slovenija je spomladi dobila kar dve računal niški reviji. Najprej je Ljubljanski dnevnik predstavil publikacijo Bit, nato je pohitel še Teleks in začel izdajati mikroračunalniško revijo Moj mikro. Oživele so tudi založbe in knjižni trg dobesedno zasule z raznimi priročniki in leksikoni s področja računalništva.
Tako se za zdaj vsaj za teoretično plat računalniške revolucije ni bati. . .
Z. Š.
U j arano vic spet doma
BEOGRAD — Predsednik sedstva SFRJ Veselin Djprai', vič je končal uradni in prijate J ski obisk v Indiji in s poscbn leta'om sinoči dopotoval v movino.
Indijska sredstva obveščanja^ podrobno spremljala dvodncvi indijsko - jugoslovanske P0"-^-in gospodarske pogovore. Dpi vila so tudi poseben intervj ^ predsednikom Djuranovicern daljše članke o Jugoslaviji-sopi si najpogosteje poudari^ njegove besede, da je zelo za ^ voljen z rezultati pogovore ^ indijskim predsednikom Sipe _ in predsednico vlade GandhiJ saj so dosegli vse, kar je tudi pričakovati, kadar se P1 varjajo predstavniki dveh F jateljskih držav, katerih stiki . meljijo na načelih neuvrščen
Po sodbi domačih turističnih delavcev letošnja sezona boljša od lanske
V Istri čedalje več italijanskih izletnikov
PORTOROŽ — Da je letošnja turistična sezona boljša od lanske, ocenjujejo tudi delavci turističnih agencij z Obale, ki so imeli več ^la že zaradi siceršnjega večjega obiska. Za številnejše izlete pa so se mnogi odločili tudi te vremensko slabih avgustovskih dneh. O tem *?*> se pogovorili z vodjo portoroške agencije Kompas Silvo Župančič.
»Do konca julija smo letos na izlete prepe-‘Wlt kar 20 tisoč gostov, kar je sedem odst. teč kot lani. Če bi gledali samo julij, bi to pomenilo 11 odst. več gostov. Za primerjavo naj Povem, da je Kompasova agencija v Poreču Prepeljala v istem času 46 tisoč gostov. Največ 'tea tisoč) smo jih julija peljali v Lipico in dostojno, malenkost manj se je gostov odločilo te večerni izlet v Momjan, kjer jim trikrat tedensko razkazujemo< staro istrsko vas, pomi-temo domače jedi in pijačo, v domačem vzdušju *n zabavnih igricah, v Benetke pa smo julija z Buserjem prepeljali 1500 gostov. Cene so v nem-sk'h markah že od leta 1982 nespremenjene. To
pa pomeni, da smo za tujce z izleti vse cenejši — ne le zaradi sicer majhne devalvacije marke, ampak tudi zaradi lani vpeljanega 10-odst. popusta z dinarskimi čeki. Naše storitve pa skoraj vsi plačujejo s temi čeki, ker jih na to opozore njihovi vodiči. Mi imamo od tega le izgubo. Mislim tudi kot družba in država, če bi odpravili čeke, ne bi k nam prišlo nič manj tujcev. Naše cene so torej od leta 1982 za Lipico in Postojno na primer 47 nemških mark, kar je bilo leta 82 950 dinarjev, zdaj pa že 2600 din. Opažamo, da so gostje izredno zadovoljni po obisku take istrske vasice, kakršna je Momjan. Zato razmišljamo, da bi podoben turistični obisk organizirali tudi v kateri od slovenskih istrskih vasic — na primer v Rižani...«, razlaga Silva Župančič.
V portoroški agenciji Kompas poleti dela 40 ljudi (organizacijsko sem sodijo še umaški, piranski in izolski Kompas), sodelujejo s 35 tujimi agencijami in gostom ustrežejo pri organizaciji prevozov, počitnic, izletov, menjajo jim
denar, prodajajo bencinske bone, posojajo avtomobile, prodajajo spominke, skrbijo pa tudi za organizacijo počitnic domačim gostom (doma in v tujini).
Zanimivo je, da so letos prvič dosegli tudi redne organizirane izlete turistov z italijanske obale (Lignano, Gradež, Benetke) v Istro. Dvakrat na teden pripelje v Piran in Portorož tujce, ki so na počitnicah v Italiji, ladja Fulgidus po 200 gostov na enodnevni izlet. Zdaj pa bo iz Benetk začel voziti tudi gliser (v Portorož in Rovinj), ki bo v Istro vozil predvsem italijanske goste za konec tedna (to organizira Kompasova enota v Benetkah). Gre za povsem novo obliko turističnega priliva, o katerem so jugoslovanski in italijanski turistični delavci že večkrat razpravljali (namreč, da bi kar se le da, povezali turizem z obeh obal Jadranskega morja). Zdaj so se torej turisti pojainli tudi z druge strani.
BORIS ŠULIGOJ
F-JK: naložbe iz sklada FIO
VIDEM — Deželni odbornik za načrtovanje in proračun Zanfa-gnini je na pristojno ministrstvo naslovil vso dokumentacijo o šestih načrtih F-JK, ki naj bi jih financirali iz sklada FIO. Njihova uresničitev terja naložbe za 202 milijardi in 180 milijonov.
Sredstva so tako razdeljena: 15 milijard lir za izkoriščanje vodne energije Gorske skupnosti Kami je; 73,9 za povečanje količine pitne vode v pordenonski pokrajini; 24,25 za izboljšanje higienskih in zdravstvenih struktur v Gradežu; 16,5 za zajezitev in druga dela na obrežju rek Corno in Nissa; 35 za okrepitev namakalne strukture v srednji Furlaniji ter 37,5 za varstvo gozdov in zemljišč v videmski in pordenonski pokrajini.
Od jutri na Tartinijevem trgu v Piranu
Solinarski praznik
. PIRAN — Konec tedna se v Piranu obeta spet zabavna prireditev, jo pripravlja portoroški Avditorij. Gre za solinarski praznik, nekdaj obi-Cajna prireditev, ki so jo priredili stari Pirančani, ko so se po dolgi sezoni Vrntii iz solinarskih hišic spet v mesto.
w . Solinarska Sagra se bo začela jutri, 1. septembra, ob 17. uri. na Tar-hnijevem trgu, ob 18. uri bodo prišli na trg oslički z okrašenimi vozički, aato bodo na trgu organizirali spretnostno vožnjo in nogometno tekmo med J^deci na oslih. Pripravili pa so še več solinarskih iger, na primer tek v Vrecah, prenašanje in prevažanje soli itd.
. Na sporedu bo še folklorni nastop z istrskimi plesi in tombola, na kateri bo prva nagrada pravi pravcati živi osel, ki ga bo seveda moč vnov-kar pride v poštev za tiste, ki jih živi osli ne zanimajo. Poleg osla Jhiajo Se vrsto drugih zanimivih nagrad. Vse skupaj obeta privlačno prire-Q,tev ob zaključku glavne turistične sezone v Piranu.	B. Š.
Partizansko slavje v Šebreljah
IDRIJA — V Šebreljah na Cerkljanskem se skrbno pripravljajo na krajevni praznik, ki ga prebivalci te znane partizanske vasi praznujejo v spomin na ustanovitev pokrajinske partijske šole za Primorsko in Gorenjsko v Podstanajci pod Šebreljami pred 40 leti.
V preteklih letih so krajani Šebrelj dosegli vrsto delovnih zmag. Tako so s prostovoljnim delom usposobili cesto Šebrelje - Stopnik za avtobusni prevoz, elektrificirali vas, zgradili nova vodovodna zajetja z vodovodnim omrežjem in s telefonom povezali Šebreljsko planoto s svetom. S tem dokazujejo, da so njihovi načrti usmerjeni k napredku in boljšim pogojem življenja v kraju. K temu pa jih obvezuje tudi več kot 20 novogradenj stanovanjskih hiš na Šebreljski planoti, ki bodo z novimi stanovalci prispevale k novemu življenjskem u-tripu kraja in snovanju novih načrtov.
Letošnje praznovanje v nedeljo, 2. septembra, bodo družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Šebrelje povezale s pohodom po poteh spominov NOB na Šebreljski planoti, katerega se bodo udeležili mladi, borci in krajani Šebrelj. Pričetek več kot 10 km dolgega spominskega pohoda bo ob 11. uri izpred zadružnega doma v Šebreljah. Zanimivo je, da je vodnik z opisom posameznih spominskih obeležij pohoda napisal partizanski pisatelj in časnikar Andrej Pagon - Ogarev. V nedeljo bo predstavljen pohodnikom.
Po pohodu bodo ob 16. uri na prostoru pred podružnično osnovno' šolo Šebrelje mokra gasilska vaja gasilskega društva Šebrelje, športnorekreativna srečanja krajanov in zabava s plesom.
SILVO KOVAČ
V Idriji razstava francoskih čipk
-	— Poleg izredno dobro pri-
j arijene in obiskane razstave o zgo-teipskem razvoju čipkarstva na Djsfcetn. in izdelkov učenk čipkar-j*®. šole, ki je čez poletje odprta v jsfcj galeriji, je v izložbi trgovine »zdeli?4 v M™?* razstava čipkarskih rtof 0,) *ena iz pobratenega sever-ttencoskega mesta Aumetz.
tj?0, uspelem lanskem 20-dnevnem alu klekljanja v Aumetzu, ki sta in	tovarišici	Helena Poljanec
ionica Prelovec v okviru sodelo-tfTnia ,Tned pobratenima mestoma 1-,ia in Aumetz, je sekcija za druž-je^^P^itično aktivnost žena pri kra-iou referenci SZDL Idrija v sode-prin-i11. s Podjetjem »Čipka« Idrija Pravila razstavo čipkarskih izdel-iojp' ki so jih žene iz Aumetza izde-v ionskem in letošnjem letu.
Čajo*SK.avliene čipke, fotografije te-• komentarji iz francoskih časo-za ^ in posebno dvojezične pohvale ti krbno in vestno izpopolnjevanje v Vtetnosti čipkanja, da klekljarice tek Urnetzu že dobro obvladajo teh-žen .kiskljanja, ki zahteva spretne njroke in da je ta znana in ce-itent Vftetna obrt doživela lep spre-jafco? . med hčerami slovenskih ro-s(Q,. ,n francoskimi ženami. Raz-k “ u fdriji je tako nov prispevek stikZteljnjemu razvoju prijateljskih med krajani pobratenih mest.
S.K.
a spoznavanje ^žaške luke
~~ Včeraj je vodstvo Trža-ljq]0 Pnstaniške ustanove razprav-deley® Prireditvah, ki se jih bo u-fhèsg.? v zadnjem letošnjem štiri-h tUi ’ bi seznanila italijanske •hi, j"? .gospodarske kroge z usluga-Jih nudi tržaška luka.
kw;! .taka prireditev bo Dunajski itrnbfa! v9,lesejem (od 8. do 16. sep-*>redsta .	I®. do 21. oktobra bo
na m-^Hištvo tržaške luke prisotno j riukrnarodnem velesejmu TIR '84 do v -<>sti. 17. jn is oktobra pa bo-^ . ja?ncbnu »Dnevi pristanišč Al-,an«, na katerem bodo predlo luk**** koprsko, reško in bene-li ^ '
K okt,^ru ^Tedna dežele FJK« bo fJK« , ra v Kolnu »Dan pristanišč do séJìa pstvo tržaške luke pa se
%	Ude1p#i1*\ tiiHi m^HnarnH-
31.
hristanjčxra ______ - _________
6ra - 5 u bo govor tudi 29. novem-
raz»«-" udeležilo tudi mednarodni- ok,rrVe kave, ki bo od 27. do
ra v Milanu. O tržaškem
..*i na a . 6°vor tuoi z», novem-S- na rUnajski ekonomski fakulte-irsta^ kat°ri bodo priredili »Dan
SEPTEMBER ’84
CCT
Certificati di Credito del Tesoro.
•	CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Prvi šestmesečni kupon nudi 7.85% obresti.
•	Obresti naslednjih šestmesečij so enake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija. Ta znaša 0,60 točke.
0 Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni plus obresti, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
0 Imajo široko tržišče In se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Ponudba občinstvu
Od 3. do 7.
septembra
Emisijska
cena
99,75 %
Rok
7 let
Prvi šestmesečni kupon
7,85%
Letni doprinos za 1. šestmesečje
16,39%
Včeraj začetek študijskih dnevov o prevozih v EGS
Prevozi bodo imeli v prihodnosti vse večji pomen
Včeraj dopoldne so se v konferenčni dvorani ekonomske fakultete tržaške univerze pričeli Študijski dnevi o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Ta seminar, ki ga prirejata skupno tržaška univerza in Državni svet za raziskave, bo trajal do 7. septembra, na njem pa bodo izvedenci iz Evrope, pa tudi iz Združenih držav Amerike,
razpravljali o problemih zasebnega in javnega upravljanja prevozov v bližnji bodočnosti.
Otvoritev Dnevov je bila še posebno slo vestna, saj je letošnji seminar že petindvajseti po vrsti in torej jubilejni. V imenu tržaške univerze je najprej spregovoril prorektor Ottavio Rondini, za njim pa je o pomenu pobude govoril tržaški župan Richet-
ti. Dejal je, da je vsak mednarodni seminar v našem mestu pravzaprav priložnost za »evropeizacijo« Trsta, glede na to, da je prav naše mesto večkrat potisnjeno na rob socialnega in gospodarskega dogajanja.
Zanimiv, celo preveč optimističen poseg je imel deželni odbornik za prevoze Di Benedetto, ki je nakazal celo vrsto rešitev problema prevozov v EGS, tudi mimo gospodarske krize, »ki tare vso Evropo in ne samo Italijo«.
V svojem govoru je predsednik Inštituta za proučevanje prevozov v okviru evropske gospodarske povezave prof. Matteo Materini poudaril predvsem socialni pomen prevozov, saj lahko njihova racionalna organizacija vpliva na zmanjšanje cene končnega proizvoda kar za 25 odst. Posodabljanje prevozov je torej predvsem socialna nuja in ne trenutna modna muha.
Italijansko vlado je na otvoritveni slovesnosti predstavljal podtajnik za zunanjo trgovino sen. Giovanni Franti ini, ki se je zavzel predvsem za konstruktivnejšo povezavo med zasebnim in javnim prevozom.
Prvo dopoldansko predavanje je imel predstavnik komisije evropskih
skupnosti odv. Francesco Ventrella, ki je govoril o vplivu javne oblasti na organizacijo prevozov v notranjosti EGS. Svoje izvajanje je perspektivno usmeril v bodočnost, za njim pa sta prof. Hellmuth St. Sei-denfus in inž. Lucio Bianco spregovorila na temo: »Koristnost prevozov v postindustrijski družbi« oz. »Izvajanje načrta Državnega sveta za raziskave«. V predvajanjih je bila očitna zaskrbljenost nad organizacijo prevozov, ki naj bi bili v bodočnosti finančno čimbolj konkurenčni, kar pomeni, da je »črna senca« gospodarske krize vedno prisotna. Moderator včerajšnjih predavanj je bil prof. Francesco A. Querci, predstavnik komisije za prevoze v EGS.
V popoldanskih urah je bil še sprejem vseh udeležencev Študijskih dnevov pri tržaškem županu na Gradu sv. Justa, proti večeru pa so izvedenci in gostje obiskali Devinski grad, kjer jih je sprejel princ Thum und Taxis.
Danes se bodo predavanja v konferenčni dvorani ekonomske fakultete tržaške univerze nadaljevala na temo: »Prevozi v prihodnosti: zasebno in javno upravljanje«, tokrat pa jih bo vodil prof. Claudio Calzolari. (dj)
V okviru Zdravniških dnevov
Nagrade zaslužnim mladim zdravnikom
Ob otvoritvi Zdravniških dnevov v Trstu, ki bodo potekali 14. in 15. septembra v Adriatico Palače hotelu v Grljanu, bo Krajevna zdravstvena fi-nota podelila vsakoletne študijske nagrade.
Državna štipendija poimenovana p° prof. Raffaellu Camposu, ki jo podeljujejo vsako leto zaslužnemu mlademu okulistu ga študijsko bivanje in poizkusno raziskavo, bo šla zdravnici Rosi Culli iz M odene. Štipendijo, ki nosi ime po prof. Ettoreju Licenu in gre za zasluge v splošni kirurgiji-bodo prejeli zdravniki Ugo G ina rine-schi, Vincenzo Smrekar in Grazia Ceo. Štipendijo »dr. Piero Gropuzzo« za pljučno kirurgijo in bronhopnev-mologijo bo šla zdravnikom Marin1 Bortul, Alessandro Balani in Pierpao-lu Bubichu. Zdravnikom Francu Ko* kelju, Mauru Melatu in Giustu Trevisano pa bodo poda ili štipendijo dr-Giorgia Robbe za opravljeno delo na področju dermatologije in angiologi' je. Zdravnik Franco Humar pa bo prejel štipendijo »dr. Cofler« in štipendijo »dr. Francesco Bonmassar«. za podporo znanstveni in raziskovala1 dejavnosti na področju kardiologije, ki jo opravljajo mladi kardiologi.
• Danes, 31. avgusta, bo v Seslja®' skem zalivu koncert .jazz skupin® Fabia Minija. Večer prireja sociali® center devinsko - nabrežinske občine-
Prve polemike po počitnicah
KPI kritična do poletnega dela občinskega odbora
Od jutri do ponedeljka »Naš praznik« v Boljuncu
Kot napovedano, bo tudi letošnji tradicionalni »Naš praznik«, ki ga prireja domska sekcija Slovenske skupnosti, v Boljuncu in se bo odvijal na parkirnem prostoru pri občinskem gledališču »F. Prešeren«.
Otvoritev praznika bo jutri, 1. septembra, z odprtjem kioskov ob 18. uri. Zvečer od 20. do 24. ure bo za ples igral priznani ansambel Pomlad.
Osrednji del prireditve pa bo v nedeljo, 2. septembra popoldne ob 17.30, ko se bo začel odvijati kulturni program z nastopom raznih skupin. Za primemo razpoloženje bo poskrbela s svojim koncertom godba na pihala iz Brega. S’edil bo nastop mešanega pevskega zbora KD Pod skalo iz Črnega kala ter tamburaškega ansambla KD Prešeren iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala.
O krajevnih oziroma splošnih političnih problemih bosta spregovorila tajnik sekcije Sergij Mahnič in deželni tajnik prof. Andrej Bratuž.
Po končanem kulturnem in političnem delu programa bo za ples igral m’adinski ansambel Zvezde z Opčin, ki je letos imel že lepo vrsto nastopov na naših javnih prireditvah.
Praznik se bo nadaljeval in zaključil v ponedeljek, 3. septembra zvečer, prav tako z nastopom ansambla Zvezde.
Končno naj spomnimo še, da bodo vse tri dni delovali kioski z jedmi na žaru in pristnim domačim vinom.
V	dopustniškem času se tudi poiti-ka umakne v zatišje. Spričo številnih problemov pa je to zatišje vedno krajše in glas strank se kmalu zasliši. Tako se je včeraj oglasila Tržaška avtonomna federacijo KPI, oglasila pa se je s kritiko na račun tržaškega občinskega odbora in njegovega poletnega delovanja.
V	tiskovnem poročilu KPI obtožuje odbor, da je v poletnem zatišju sprejemal sklepe in jih posredoval časopisom, ne da bi o sklepih obvestil izvoljene organe. Tako, nadaljuje sporočilo, je kot strela z jasnega padla vest, da namerava odbor podražiti vozovnice mestnih avtobusov in hkrati ukiniti olajšave za določene kategorije občanov. Sklepi naj bi začeli veljati oktobra.
KPI ugotavlja, da pomenijo takšni sklepi zmes med upravno objesnostjo in nemočjo pred objektivnimi težavami. Pozivi k varčnemu -upravljanju se tako spremenijo v breme najbolj revnih slojev prebivalstva. To dejstvo pripisujejo tržaški komunisti tudi slabemu proračunu, ki ga je sicer izglasovala drugačna večina od sedanje, sedanja večina pa udejanja številne napake.
Ob zaključku sporočila KPI naznanja vrsto ukrepov proti takšnemu varčevanju, ki ne sloni na programih, ampak brez vsakega kriterija udriha
zdaj po temu zdaj po onemu; žrtve pa so navadno tisti, ki že itak najmanj imajo.
V Karniji epicenter potresnega sunka
Včeraj okrog polnoči je Geofizikalni observatorij pri Briščikih zaznal potresni sunek 3,3 stopnje Richterjeve lestvice (4-5 stopnje po lestvici Mer-calli) z epicentrom v območju Forni di sotto.
•	V skednju na prireditvenem prostoru pred kinodvorano se bo danes, 31. t.m., nadaljevala poletna Sagra, ki jo prireja združenje »Pro loco«. V večernih urah bo za ples igrala Liviana s svojo glasbeno skupino, v soboto in nedeljo pa bo goste zabaval s svojimi pikrimi dovtipi v tržaškem narečju Rudi Brežin.
•	Danes, 31. avgusta, ob 20. uri se bo na svojem sedežu v Ul. Battisti 14 sestal rajonski svet za Novo mesto in Novo mitnico. Na dnevnem redu ima sporočila predsednika, mnenje o novih davkih za odlaganje smeti in mnenje o načrtu za ustanovitev rajonske tržnice.
V Boljuncu se pripravljajo na bližnje Kmetijske dneve
V Boljuncu so že v polnem, teku priprave na bližnje Kmetijske dn®^. ki se bodo pričeli 14. septembra. Uslužbenci Občine Dolina so z deli zaCjn že pred dvema tednoma. Na prostoru med gledališčem »France Prešeren* . Jamo so postavili več hlevov in drugih objektov. Med večjimi velja orng^. hlev s 23 stajami, kjer bo potekala javna dražba in ocenjevanje živine, m tem ko bo Zadružnemu hlevu Dolga krona ob otvoritvi odmerjenega več P,Q štora, kjer bo lahko predstavil več primerkov živine. Občinski uslužbenci b v ta namen zgradili tudi most čez Glinščico.	. -Uj
Predavanjem bomo lahko prisluhnili v občinskem vrtcu v BolJu® ’ medtem ko bo razstava grozdja v gledališču »F. Prešeren«. Domače dru Breg bo poskrbelo za zabavo, jedačo in pijačo.
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
Kontovel je dal vrsto pomembnih osebnosti ki so znane v širšem slovenskem prostoru
Kontovel
(Tretji del)
V obdobju fašizma je na Kontovelu in na Proseku nastala celica tajne organizacije Borba. Za posledicami mučenja sta umrla domačina Jože Pertot (1896 - 1924), politični delavec in urednik glasila KPI Delo, in Karel Starc (1895 1922). Med prebi-" va Iti je bila razširjena poleg narodnostne tudi razredna zavest, kar nam potrjuje tudi ustanovitev socialističnega Ljudskega odra. Kljubovanje fašizmu in nacizmu je doseglo na Kontovelu svoj višek v obdobju NOB, ko je vzplamtel ogenj upora. V boju je padlo 22 domačinov, trije pa so u-mrli za posledicami vojne. Že leta 1947 so svojim padlim Kontovelci postavili spomenik na pokopališču.
Pogostejši priimki v kraju so Daneu, Gerlanc, Prašelj, Puntar, Regent, Starc, Štoka. V preteklosti so bili tu razširjeni priimki Črešnjar, Sonce, Klinja, ki jih danes ni več.
Od tod so doma (poleg že imenovanih): Alojz Cijak (r. 1903), avtor ljudskih dramskih del; Danilo Daneu (r. 1915), glasbeni pedagog, dirigent, skladatelj in harmonizator ; Bogomil
Gerlanc (r. 1901), publicist, bibliograf, urednik in prevajalec; Ivan Regent (1884 - 1967), napredni politik in publicist, eden od ustanoviteljev in voditeljev Ljudskega odra, večkratni minister LRS, poslanec Ljudske skupščine LRS in zvezne Ljudske skup ščine ter član izvršnega komiteja CK ZKS; Drago Starc (1877 - 1948), pevovodja, režiser in igralec ; Tea Starc (r. 1925), ki je v letih 1947 - 57 nastopala zlasti v otroških in mladinskih igrah; Drago Štoka (r. 1937), politik in trikratni deželni svetovalec; Franc Štoka - Rado (1901 - 1969), revolucio nar, publicist, borec NOV, politični komisar komande mesta Trst; Jaka Štoka (1867 - 1922), prosvetni organizator v Trstu, gledališki igralec, avtor šaljivih dramskih tekstov in knji-gotržec (ob 80-letnici društva Danica so mu na pročelju Gospodarskega društva odkrili spominsko ploščo) ; Vladimir Štoka (1910- 1943), Fran cev brat, član tajne organizacije Borba, aretiran in obsojen na 18 let ječe na 1. tržaškem procesu, prvoborec, padel v Komnu, avtor »Spominov«. V tukajšnji partizanski grobnici je od leta 1959 pokopana učiteljica Mara Samsa, prosvetna delavka, partizanska učiteljica, publicistka in knji-ževnica.
DOPOLNILA - POPRAVKI
V opisu Križa sem naletel na nekatere pomanjkljivosti, ki so po mojem mnenju vredne pojasnila. Križ s svojim zahodnim predelom ne sega samo v devinsko - nabrežinsko občino, ampak tudi v zgoniško, tako
da se moramo danes v vasi (s posledicami, ki so vsem na dlani) soočati s kar tremi različnimi regulacijskimi načrti. Vaški Ljudski dom je bil uradno odprt 6. novembra leta 1955, in ne leta 1950. S tem v zvezi mislim, da bo v leksikonu vredno omembe, da je bil, če se ne
Pogled na Kontovel pred dvema desetletjema
motim, to prvi tovrstni 0^)e^lnfoj Tržaškem, ki je bil zgrajen s s* ,, izključno udarniškim in prosto nim delom vaške skupnosti.
Ne vem, s kakšnimi avtor (ali avtorji) zbral in pomembnejše osebnosti, ki so iz Križa. Jaz bi vsekakor tj1 g0-uvrstil še Viktorja Bogatea, ki J vet-tovih petdeset let aktiven na P' nem področju, brez katerega • g. zamišljam delovanja KD Vesno vojnih letih, in Frančka ieri?j n je bil leta 1949 med ustanov *. --gfit
je še danes neprenehoma a ^g.
moškega zbora Vesna. In se :wj-nec, v Križu pravimo vzpetin^ no od vasi od vedno	CE
Babica.	SANDOR TEN
2 ti« ££»5
lo vabimo, da
osrečujejo ut**?# a dnevnika ali s
in dobrodošla bo v- ^
mba, tudi takSna,
‘S’ kakšnimi problemi se sooča rajonski svet sa Barkovlje?
Predlogi in prošnje rajonskih svetov Še vedno naletijo na gluha ušesa
noviii°ns^c svete so pred leti usta-rnokm^Ato’ da bi zagotovili bolj de-liani81 u?. decentralizirano uprav-nalnf„ , n' Po zakonu je njihova povej.:, . Posvetovalna in niso zato odWau ’ da bi o nečem direktno mora	predlogi in prošnje
naletih na	°bčino, kjer pa	večkrat
*1J0 »a	gluha	ušesa.
izvolSSke Predstavnike, ki so bili vpra^,; v mestne rajonske svete smo Pekoč; ^ materi so trenutni najbolj °čaj0 xProbemi, s katerimi se so-jonski c, ajPrej smo se obrnili na rakov] je uet za Greto - Rojan - Bar-ditta Vv.Jt'r zastopata Slovence Giu-Pr0f iTinmi - Giraldi za KPI in • E*vi Slokar za SSk.
ba lt?n glavnih problemov je upora-Ustanovsmotrno izkoriščanje javnih športna m	stavb,	kot sta	na primer
‘grišče	Rossoni	in vila
va, >u aa,m j? Pojasnila Giraldije-obciosi-i d'ti bi bilo treba nadalje Vzdrževa ir.e*creatorij. Zaradi slabega krnjeno Dja. ■•?. njegovo delovanje o-rih prir,'S^j b‘ *ahko v teh prosto-PriredituJa 1 predavanja in podobne rajonsko^.* Slovenski svetovalki v Baravi tsvetu za Greto - Rojan sati žaliivv a večltrat prisiljeni poslu
S Strani *lPctrrvnih cuotn
valcev LpT. »Da, ozračje, v katerem delamo je zelo napeto, še posebno po protislovenskem izbruhu v rojanski posvetovalnici,« je dodala Giraldi jeva. »Slovenski posegi so za Roberta Menio nepriljubljene pridige,« nam je pojasnila prof. Slokar, »da ne govorimo o tem, kako dobršen del svetovalcev zapusti sejo, ko je na vrsti slovenski govor.«
Kljub težavam, ki bremenijo delovanje rajonskega sveta, se da z vztrajnimi zahtevami na občini le nekaj doseči. »Sama sem se veliko potegovala za ureditev kanalizacije na Furlanski cesti,« je povedala prof. Slokar jeva, »poleg tega je rajonski svet dosegel tudi tlakovanje iste ceste, ki so ga odlašali že precej časa.« Splošno mnenje pa je, da so rajonski sveti premalo pooblaščeni, morali bi imeti več izvršne moči. Ko bi jim poverili polnomočje in več finančne podpore, bi lahko direktno reševali probleme, ki jih sami od blizu bolje vidijo kot Občina sama. »Uspelo mi je iztrgati nakazilo za obnovo barkovljanskega župnišča,« je še dodala prof. Slokar-jeva, »veliko pa je še odprtih vprašanj.«
ke s strani nestrpnih sveto- Na primerno rešitev čakajo barkov-
ljanski klanci, ki s Furlanske ceste peljejo proti obrežju. Bili so dalj časa zapuščeni, tako da jih starejši ljudje in otroci, ki nimajo osebnih vozil, niso mogli uporabljati. Razsvetljava cest ni ravno najboljša, primanjkuje smerokazov ; že več let je pod vprašajem ureditev zasutega zemljišča, odkrit je dalje potok, ki prihaja od Piščancev in teče po Ul. dei Mor eri, kjer se kotijo podgane. »Eno od najbolj perečih vprašanj je tudi problem barkovljanskega pokopališča. Zemljišče je dar ene najstarejših barkovljanskih družin, tako da mu še danes pravimo Kunjčeva njiva. Dogaja pa se, da pokopavajo tu tujce, ki so si odkupili grob, naši ljudje pa morajo na pokopališče k Sv. Ani.«
Veliko je torej še odprtih vprašanj. Zato si slovenski svetovalci v rajonskem svetu želijo več avtonomije, ki bi omogočala neposredno reševanje krajevnih problemov, avtonomije, ki bi zagotavljala tudi enakopravnost vseh glasovalcev ne glede na njihovo število. »Bojim pa se, da bi naš rajonski svet, kljub večjim pooblastilom ne deloval boljše, ker bi večjo avtonomijo ne znal dobro izkoristiti,« je zaključila Giuditta Dormirti - Giraldi.
B. C.
Baletni večer v »Rossettiju« ni navdušil tržaškega občinstva
Na Gradu sv. Justa bi morala biti v sredo zvečer baletna prireditev z naslovom »Sogno di fine estate« (Sanje ob koncu poletja), ki pa jo je Tržaška letoviščarska ustanova zaradi nestalnega vremena prenesla v gledališče Rossetti.
Imeni Orielle Dorella in Margarite Trajanove (prva je glavna plesalka milanske operne hiše »Scala«, druga prav tako glavna plesalka Državne o-pere iz Sofije) sta pritegnili v gledališče, za ta čas, veliko ljubiteljev baleta, ki so si pričakovali resnično lep in kvaliteten večer.
Že zamuda, s katero se je predstava začela (iz tehničnih razlogov so povedali), je dala slutiti, da bo s predstavo nekaj narobe. In res je bilo tako. Zvočniki so takoj na začetku pokazali, da so slabo postavljeni, hreščeča, včasih pretiha, drugič preglasna glasba nista motili samo nas gledalcev, temveč tudi baletnike same.
Baletni večer se je začel z nastopom gojencev mednarodne baletne skupine »Vacanze con la danza«, ki je v tem poletnem času že nastopala v Gradežu. Izvedli so odlomke iz že zelo poznanih baletov, kot sta »Labodje jezero« in »Don Kihot«. Reči moramo, da nas je, z izjemo nekaterih solistov, že ta nastop razočaral. Bili so med seboj slabo uglašeni — imeli smo občutek, da gledamo bolj zaključni nastop baletne šole kot nastop, lahko bi rekli, že profesional-
ne skupine.
Sledil je toliko pričakovani nastop Orielle Dorella, ki je, skupno z Mau-riziom Vanadio, odplesala odlomek iz baleta Sergeja Prokofjeva »Romeo in Julija«. Kljub temu da je prva baletka milanske Scale, moramo reči, da nas njen nastop ni navdušil, kot ni navdušil občinstva.
Sledil je drugi del večera s pri kazom sodobnega baleta, ki je bil sicer po glasbeni plati in koreografski zamisli zanimiv, ni pa bil dovolj e-notno izveden, da bi občinstvo prepričal.
Svetla točka tega večera je bil le nastop bolgarske plesalke Margarite Trajanove, ki je odlično zaplesala odlomek iz Bizetove opere »Carmen« in ki je tudi edina požela zasluženi aplavz celo med nastopom.
Oriella Dorella je s svojim partnerjem nastopila še z enim odlomkom iz baleta »Romeo in Julija«, večer pa je zaključila baletna skupina z baletom Čajkovskega »Capriccio italiano«.
Bi bila predstava na Gradu sv. Justa boljša, bolj sugestivna? Morda — če drugače ne, zaradi same scene, ki bi se odvijala resnično med stenami starega gradu, (ni)
• Miljska občina sporoča, da se je odbomištvo za šport, šolstvo in prosti čas začasno preseli’o v stavbo v Ul. Battisti 14, ker so na županstvu v teku popravila.
V priredbi VZPI-ANPI
OD JUTRI V NABREŽINI
partizanski praznik
Včeraj z ronskega letališča
TPPZ odpotoval z iljušinom 86 v SZ
i^ncvni 1 v Nabrežini začenja Sc] ^ Pfaznik, posvečen 40. obrnem» Tt ?.. ne vstaje prebivalstva 40	proti nacifašizmu, kot
r°veli ' “.petnici poziva Mavhini
Jutri se
j1 SD t- ,na Prireditvenem prosto-LVo(tnevnj ka^_v., Nabrežini začenja •i vse5
406 IU
>j, vtltT’ P°ziga Mavhinj, Ce-®a opravil; ° J ln Medje vasi, ki so Rraz • prav tako nacifašisti.
i!rp,,1ena<nJ^ ^ bi1, ““"adi slabega jjftri začel nuSC,n. za teden dni, se bo Oh °V7 i?' uri z otvoritvijo J[a VZPj aJ^ bo delegacija voditi la v<>m^ 'n domačih sekcij 1» glavnem e4pred spomenik padlim kun Uri bodetrgU v Nabrežini. Ob hpiVnega	dvorani domačega
f;. razstav^ va »Igo Gruden« od-tah^..grozotThdokumentov in fotografi borišč, t,, • nacističnih uničevalnih nL^rožen ie° w pripravilo Vsedržav-Dr^tičnih tau)1Vsib deportirancev v Senikut žariščih. Zvečer bo na 5S pM°P" tudi Briški oktet, za ^bel »Porn|aP)'skrbel glasbeni an-
tako*0/^'/>0 Praznik nadaljeval,
skiK Slečan£rPrtjem kioskov; sledi--Mh e»„J-anje preH etn imi i™. i__
^ tabta spregovorila pnd-buše ^I-ANpt Pokrajinskega odbo-staa? Košuta Arturo Calabria in cadrei u '_Prt'dsed o v a la pa bo-in Giovanni Po-
stogna. V kulturnem programu bo nastopila godba na pihala iz Pierisa, za ples in zabavo pa bo v večernih urah poskrbel ansambel Taims.
Stavka v Arzenalu
Delavci tržaškega Arzenala so včeraj stavkali eno uro v znak protesta proti sklepu vodstva ladjedelnice, ki hoče s ponedeljkom poslati v dopolnilno blagajno 300 delavcev. U-službenci so se med stavko zbrali na sindikalni skupščini in se domenili za nadaljnje akcije v obrambo tržaškega ladjedelništva.
Sestanek o pouku s podaljšanim urnikom
Koordinacijski odbor za demokratično upravo šole sklicuje za danes ob 18. uri na sedežu AGLI v Ul. sv. Frančiška 4 skupščino staršev, ki so vpisali svoje otroke v razrede s poukom s podaljšanim umikom. Pobudo za skupščino so dali sami starši, da bi razpravljali o odprtih vprašanjih v zvezi s predlaganim načrtom o ustanovitvi razredov s podaljšanim urnikom.
Predstavniki združenja Italija - SZ pozdravljajo TPPZ P. Tomažič pred odhodom v Sovjetsko zvezo
Z ronškega letališča so včeraj zvečer odpotovali pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko To mažič na enotedensko turnejo po Sovjetski zvezi. Peli bodo dvakrat v Leningradu in enkrat v Moskvi. Kot sta nam povedala predsednik zbora Igor Pavletič in pevovodja Oskar Kjuder, bodo v Leningradu peli najprej v mladinski šoli, poimenovani po Palmam Togliattiju, zatem pa v domu prija-
teljstva. V Moskvi, kamor se bodo preselili iz velemesta ob Leni, bodo peli v tamkajšnjem konservatoriju. Na programu ima Tržaški partizan ski pevski zbor 6 slovenskih borbenih in partizanskih, pet italijanskih in po eno pesem drugih narodov. Z zborom so na turnejo v Sovjetsko zvezo odpotovali tudi godbeniki in recitatorji, saj bo zbor imel svoj tradicionalni koncert. Z zborom je od
K,?. D° 6’ SEPTEMBRA
K ^ .K>dl
vina
občina
^ *u imajo uskladi-?0vCe>Ograd .^javiti. Dekret za ^l^usSL^ameznike. tr-
ga hiaviti i 11 ■ Jetnik ki«*39 količino vina, ki l984° V zalogi opolnoči
1 sc
-’ na Tržaški občini
je, VJave, z
beba «a?. ,So razpoložljive po-
Ptjavl davči

nem uradu. Zadnji
•»al;
Afe*» 6 septembri
^ lO&P vis0kkrcta P prijavah so
0
C>ilo KZ
^kom
fcv^eratvaio0P0,Zarja dvolastni-S2'až5> o^^kau drva na ju-v ti ha; l,sbcZn„ J ' da pravočasno
V1- clSe 5i0Prošn.je- V ta na-
bo ^g osp^phe g/R v njenih uradih žjJ t>rin^nih (jok,, V Sadnih urah.
C *h štfei° šek (1meIltov naj s sc" ^ kafco	knji-
k' l,!k» »btiTrLE;
XI1* bo
d° io.0 Kmečka
scptei
'mbra.
ter količino zveza spreje-
Princ Karel bo obiskal mednarodni devinski zavod
Angleški prestolonaslednik Karel bo od 28. do 30. oktobra gost devinskega zavoda Združenega sveta in dežele Furlanije - Julijske krajine. Princ Karel, ki bo prvič na obisku v Italiji, pride v Trst v svojstvu predsednika mednarodne ustanove, ki upravlja zavode Zdmženega sveta širom po svetu.
V	ponedeljek, 29. oktobra bo sin kraljice Elizabete II. prisostvoval v gledališču Verdi slavnostnemu odprtju tretjega akademskega leta mednarodnega devinskega zavoda, ki ga bodo ob tej priložnosti poimenovali po Lordu Mount-battenu. Karel, ki ga bo na obisku spremljal britanski veleposlanik v Rimu, se bo med drugim srečal s predsednikom deželnega odbora Comellijem ter s tržaškimi in z devinsko-nabrežinskimi občinskimi upravitelji. Sprejem na na-brežinskem županstvu bo v torek, 30. oktobra ob 18. uri. Med njegovim obiskom v Devinu bo na tamkajšnjem gradu zasedalo mednarodno vodstvo zavodov Združenega sveta.
PSI o položaju v čistilnici Aquila
Deželni svetovalec Carbone in pokrajinski tajnik PSI Seghene sta se pred kratkim srečala s člani socialistične celice v čistilnici Aquila. Na srečanju je padlo več kritičnih pripomb na račun prisotnosti in dejavnosti sindikalnih predstavnikov znotraj obrata, ki se po mnenju PSI v zadnjem času res niso kdove kako izkazali. Socialistični aktivisti so tudi vzeli na znanje zaskrbljujoč položaj, v katerem se je znašla čistilnica in med drugim očitali njenemu vodstvu, dà zavlačuje z razčiščen jem odnosov z deželno vlado, ki je baje pripravljena priskočiti na pomoč obratu.
Protipožarne poti v parku Ville Giulie
V	parku Ville Giulie so pričeli z deli za protipožarne poti. Osrednja pot, ki naj služi gasilcem v primeru požara, je že pripravljena, potrebne pa so še stranske poti.
Park omenjene vile je eden izmed najlepših in najbolje opremljenih za rekreativne dejavnosti daleč naokoli.
Tu je izpeljana trim-steza, postavljeno je večje število telovadnega orod ja, pripravljene so mizice za piknike. V razsežnem parku (30 hektarjev) živijo različne divje živali, kot so srne in zajci.
Smrt upokojenca v Domu ostarelih
Nočnega čuvaja Doma za ostarele v Ul. Pascoli 31 je predvčerajšnjim zvečer čakalo neprijetno presenečenje. Ko je začel svoj večerni obhod po hodnikih in sobanah Doma je opazil na tleh v mlaki krvi negibno telo enega od rednih obiskovalcev. Takoj ga je spoznal za 87-letnega Ettora Lussi ja. ki ga je le malo prej ena od bolničark Doma videla mimo spati v spalnici. Dežurni zdravnik Rde čega križa je lahko le še ugotovil smrt, preiskovalci in osebje Doma pa so prepričani, da je priletni mož, ko se je odpravljal v kopalnico, nerodno padel in usodno udaril z glavo ob tla.
Le nekaj ur prej so v Ul. Industria 6 gasilci in policisti na poziv sosede vdrli v stanovanje 66 letnega Andrea Pophova ter ga našli mrtvega. To sta le dva člena v dolgi verigi samotnih smrti v Trstu, ki »kosijo« v vrstah najšibkejših in najsla-botnejših — ostarelih ljudi.
Rajonski sveti
• Svetoivanski rajonski svet se bo sestal v ponedeljek, 3. septembra, ob 19.30 na svojem sedežu na Bošketu 3. Na dnevnem redu ima sporočila predsednika, mnenja o nekaterih važnih občinskih odlokih in odobritev zapisnikov.
potoval tudi violinist Črtomir šiško-vič, ki bo igral na svoje stradivarke.
Zastopnika TPPZ sta povedala, da so pevci sami plačali vožnjo za to turnejo, pa čeprav po znižani ceni. Na izlet v Sovjetsko zvezo pa je s pevci odpotovalo tudi več kot 100 drugih izletnikov, za katere je poskrbela tržaške sekcija združenja Italija -Sovjetska zveza.
Izletniki so odpotovali iz Ronk z največjim sovjetskim potniškim letalom iljušin 86. Vrnili pa se bodo čez teden dni z dvema manjšima letaloma. Prvo bo pristalo v Ronkah, drugo pa v Benetkah.
Prihod tega letala na letališče v Ronkah je bil povod, da je kapitan letala Bit ali j Felicovič Strelšovski dal skupno z zastopniki sovjetske letalske družbe Aeroflot nekaj pojasnil o tem letalu. Pripeljalo je skupino potnikov iz Moskve v Milan, zatem je prazno priletelo iz Milana v Ronke, od tod pa s tržaškimi izletniki nazaj v Sovjetsko zvezo. Sovjetsko civilno letalstvo uporablja te vrste letal že pet let. V njih je prostora za 350 potnikov na mednarodnih letih, na notranjih pa pridobijo prostora še za nekaj desetin potnikov. Letalo je v Italiji večkrat pristalo na letališčih v Rimu, oziroma Milanu, kajti redni progi sta iz Sovjetske zveze v ti dve italijanski mesti. Prvič je tako sovjetsko letalo pristalo v Ronkah. Sicer pa so čarterska letala Aeroflota že prej pristala večkrat na našem letališču. Na tiskovni konferenci, ki je bila v letalu, je predsednik letališkega konzorcija Dino Cociani izrekel sovjetskemu pilotu dobrodošlico, istočasno pa tudi izrazil željo, da bi prišlo do več čarterskih poletov med našim in sovjetskimi letališči, saj so predstavniki Združenja Italija - SZ dejali, da bi bilo v naših krajih veliko možnosti za prirejanje izletov v Sovjetsko zvezo. Kapitan Strelšovskij pa je dal še nekaj pojasnil tehničnega značaja, za kar so se mu predstavniki letališča in časnikarji tudi zahvalili. Letalce je pozdravil tudi podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel. (M. W.)
• Danes, 31. avgusta, bo v cerkvi blažene device Marije v Trstu koncert klasične glasbe z nastopom Fiammette Zuliani, Marije Puxeddu in Manuele Ricciardi, ki bodo izvajale Bachovo, Cavallovo in Telemanno-vo glasbo. Začetek ob 20.30, vstop prost. Koncert spada v okvir tržaških poletnih prireditev.
31. 8. 1982
31. 8. 1984
Ob drugi obletnici smrti nepozabnega moža
Ludvika Pertota
se ga z žalostjo spominja
žena Štefanija
Nabrežina, 31. avgusta 1984
Z obiskov pri naših gostincih
Gostilna Gruden v Šempolaju že 80 let priljubljen cilj domačih in tujih gostov
Popotnik, ki se vozi iz Nabrežine proti državni meji, bo v Šempolaju, ob križišču poti, ki vodi v Praprot, uzrl gostilno Gruden. Avtomobil lahko parkira na bližnjem trgu in obišče gostilno. Lastnika Vanda in Lino Do-ljak ga bosta prijazno sprejela in mu postregla.
Gostilno Gruden so zgradili leta 1900 dedje gospe Vande, obratovati pa je začela leta 1904. Ko so gostilno dogradili, so jd domačini dali ime »Nova hiša«. V vsej okolici poznajo gostilno prav pod tem imenom. Sicer pa ta ni edini vzdevek, s katerim je gostilna poznana. Včasih so jo imenovali tudi »Hotel«. Tu so se namreč ustavljali železničarji, ki so bili zaposleni v Nabrežini in so imeli na jopičih prišite zlate gumbe, kot vratarji velikih tržaških hotelov. Vaški šaljivec je to opazil in ustrezno prekrstil gostilno.
Gostilna se je s časom večala. Tako so leta 1959 dogradili sobe za penzion. Gostilna deluje namreč tudi kot penzion in ima na razpolago sedem postelj. »Lani smo se odločili, da popolnoma obnovimo gostilno. Dela so prevzela in dokončala domača podjetja«, nam je povedal Lino.
Kuhinjo vodi sin Simon, ki je pred leti diplomiral za kuhinjskega šefa na šoli ENALP. Jedi so v glavnem domače, kraške. Gost lahko izbira med številnimi prvimi in drugimi jedmi, tako da je poskrbljeno za vsak okus. V gostilni pripravljajo, med drugim, tudi divjačino. Slaščice in kompoti so vsi domače proizvodnje. Letos je dobila gostilna Gruden na gastronomskem vodniku tednika Espresso kar 12,50 od možnih 20 točk. Vanda nam je povedala, da prihajajo gostje predvsem iz Trsta in Tržiča, njihov okus pa je usmerjen na lahko,
domačo kuhinjo brez prevelikih količin začimb.
Lino nas je pospremil tudi v klet, kjer smo za pokušnjo lahko izbirali med številnimi vrstami briškega in kraškega domačega vina. Najraje bi kar vse po vrsti pokusili, a nas je pri tem zadržala poklicna etika.
Lino Dol jak je aktiven tudi v Slovenskem gospodarskem združenju, kjer je odbornik pri gostinski sekciji. »Združenje ni važno samo zaradi tega, ker nam vodi vse administrativne posle in nas s tem bistveno razbremeni pri delu,« nam je o tem povedal, »važno je tudi zaradi tega, ker imamo v združenju možnost izmenjave mnenj in izkušenj. Vsekakor si združenje počasi pridobiva nove člane in to je najboljše priznanje za opravljeno delo.« Lino je na zadnjem občnem zboru postal tudi član upravnega sveta Kmečke in obrtne hra-
Tudi člani godb iz našega zamejstva na 6. taboru pihalnih orkestrov
V dneh od 20. do 26. avgusta je v Zrečah potekal 6. tabor Združenja pihalnih orkestrov Slovenije (ZPOS), ki so ga priredili, poleg že omenjene ZPOS, Zveza kulturnih organizacij Slovenije ter Pihalni orkester Slovenske Konjice. Tabora se je udeležila tudi skupina članov godb iz Nabrežine in s Proseka. Mentorji tečaja so bili glasbeniki evropskega nivoja. Naj tu omenimo Alojza Zupana, Josipa Mihelčiča, Jožefa Žitnika xin kapelnika orkestra tabora Jožeta Hriberška. Prisotni na taboru so obiskovali vaje orkestra zjutraj in popoldne, tako da so na koncu tabora lahko predstavili kar šest skladb in vrsto koračnic. Te skladbe je orkester tabora predstavil kar na treh koncertih, in sicer v hotelu Dobrava v Zrečah, v zdraviliškem parku Dobrna in v Kulturnem domu Slovenske Konjice. Koncert je posnela RTV Ljubljana in bo v kratkem na sporedu. Organizatorji so priredili tudi razne izlete. Na enem izmed teh je orkester igral ude'ežencem državnega prvenstva v oranju s traktorji. Omembe vredno je, da je bil Sergio Graton, član nabrežinske godbe, najmlajši udeleženec tečaja za dirigente, kar je vsekakor spodbudno glede na kvalitetno raven naših godb in na izredno priljubljenost, ki jo te uživajo pri našem občinstvu.
Drevi v Sesljanu koncert znanega tržaškega kvarteta
gledališča
kino
V Sesljanskem zalivu bo drevi ob 21. uri nastopil kvartet Fabia Mini ja, ki izvaja zelo kvalitetno melodično jazz glasbo. Mini, ki je kitarist in tudi komponist, je dolgo let eden najožjih sodelavcev tržaškega kantavtorja Alfreda Lacosegliaza.
Drevišnji koncert bo prva prireditev v okviru pobud socialnega centra devinsko - nabrežinske občine. Jutri, v soboto, pa bo vedno v Sesljanu nastopila glasbena skupina »Istranova«.
vici septembra pa bosta na sporedu koncerta komorne glasbe. Nastopila bosta skupini »Cembalo ensemble« iz Mavhinj in skupina »King’s Pavin«. Oba koncerta bosta v stari štivanski cerkvici, (db)
šolske vesti
Ariston 21.15 »Saranno famosi«.
Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani.
Fenice 18.00-—22.15 »Io Caligola«. P. O’Toole, T. A. Savoy. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana išt. 1 15.30 — 22.15
»Body play« Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »La časa«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »La gang dei seduttori colpisce ancora«. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Bachelor party - Addio al celibato«.
Mignon 16.30—22.15 »Dimensione violenza« Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30—22.00 »Tanto calore« Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00 »Cenerentola«.
Vittorio Veneto 17.00—22.00 »La spiata«. Lumiere V soboto začetek sezone 84/85 s filmom »La chiave«.
Radio 15.30—21.30 »Erotica Lea« Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00—22.00 »E io mi gioco la bambina« — za vsakogar.
» I
Nastop te skupine je bil najavljen že za prejšnjo soboto, a je nato odpadel zaradi s abega vremena.
V soboto, 8. septembra, bo gost socialnega centra devinsko - nabrežin ske občine kabaretna skupina »Le Bal-con« s satirično predstavo Toč. Predstava bo v Šempolaju. V drugi polo-
Državno učiteljišče A. M. Slomšek v Trstu s priključeno vzgojiteljsko šolo
sporoča, da se vstopni in popravni izpiti začnejo jutri, 1. septembra t.l„ ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Nadaljnji umik bo izobešen na oglasni deski zavoda.
Poklicni zavod Jožef Stefan sporoča, da se pričnejo jutri, 1. septembra, ob
8.30	popravni izpiti s pismeno nalogo iz slovenščine. Celoten razpored popravnih zipitov je razobešen na oglasni deski.
Tečaji 150 ur za delavce. Na srednjih šolah I. Cankar pri Sv. Jakobu in S. Gregorčič v Dolini se vrši vpisovanje za tečaj 150 ur v šolskem letu 1984-1985 za tiste, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šole. Na tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so že izpolnili 16. leto starosti.
Drž. trg. tchn. zavod »žiga Zois« z oddelkom za geometre sporoča, da se bodo popravni izpiti pričeli 1. septembra letos po naslednjem razporedu:
Pisne skušnje: jutri, 1. 9., ob 8.30: italijanščina, slovenščina, stenografija, trgovsko računstvo (2. A), trgovinstvo (3. B, 4. B), tehnično risanje, gradbeništvo (4. geom.); 3.9., v ponedeljek, ob 8.30: angleščina, nemščina (3. A), matematika (geom.), trgovinstvo (3. A);
4.9.,	v torek, ob 8.30: nemščina (1. A in 2. B), knjigovodstvo, gradbeništvo (3. geom.); 5.9., v sredo, ob 8.30: trgovsko računstvo (2. B).
Razpored ustnih izpitov, ki se bodo pričeli v torek, 4. septembra, je objavljen na oglasni deski zavoda.
razstave
V TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20,
skupinska grafična razstava.
Jutri, 1. septembra, ob 18. uri bodo v občinski galeriji v Palači Costan-zi odprli razstavo slikarja Maura Reg-gianija.
DRAGA 84
PARK FJNŽGARJEVEGA DOMA OPČINE
Danes, ob 17. uri predstavitev sodelujočih, nato predavanje »Kje, domovina, si?«
včeraj-danes
Danes, PETEK, 31. avgusta RAJKO
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.45 — Dolžina dneva 13.20 — Luna vzide ob 12.07 in zatone ob 22.19.
Jutri, SOBOTA, 1. septembra
ŠTEFAN
Vreme včeraj: temperatura zraka 26,8 stopinje, zračni tlak 1018,9 mb pada, veter severozahodnih 4 km na uro, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,8 stopinje.
nilnice in posojilnice iz Nabrežine. Na vprašanje, kaj ga spodbuja k takšni aktivnosti, nam je povedal: »Menim, da ni nobena gospodarska dejavnost tako vključena v socialno tkivo naših vasi, kot prav gostinstvo. Temu u-strezno se mora vsak sposoben gostilničar prilagoditi novim razmeram in delati, da se bodo stvari v neki daljši perspektivi izboljšale.«
Ko smo odhajali, smo pred gostilno srečali starejšo gospo, ki je preganjala toploto v kostanjevi senci. Iz pogovora smo izvedeli, da je že leta zvest gost gostišča, nato pa je nadaljevala : »V Šempolaju sem se vedno dobro počutila. Tu kraljujeta mir in narava. Ko pride človek iz mestnega hrupa v to okolje, prav o-živi. Tudi postrežba je odlična in vsi so zelo vljudni z mano, tako da se počutim bolje kot doma.«
W. Š.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicoletta Montanaro, Carlo Sanabor, Ambra Di Meglio, Dejan Mahne - Kalin, Damir Crismancich, Martina C lai, Andrea Tičal.
UMRLI SO: 83-letna Libera Della Rosa por. Spadaro, 63-letni Mario Blasina, 79-letna Maria Toriser Apollonio, 85-Iet-na Maria Braicovich vd. Kesler, 78-let-ni Antonio Salvi, 73-letna Vittoria Martinčič por. Delben, 84-letna Ludmilla Zaic vd. Micheli, 79-letni Vincenzo Di Gioia.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Sejna dvorana I.
VIDEOKLUB Cankarjevega doma vabi svoje člane v Cankarjev dom 4., 11., 18. in 25. septembra ob 19. uri.
Srednja dvorana
V petek, 7. septembra ob 11. uri: Ningyo-Nihon-Fudoki, gostovanje lutkovnega gledališča PUK iz Tokia.
Slovenska skupnost — sekcija Dolina
priredi L, 2. in 3. septembra tradicionalni »Naš praznik« v Boljuncu na prostoru pri občinskem gledališču »F. Prešeren«. Jutri zvečer igra ansambel Pomlad, v nedeljo in ponedeljek pa mladinski ansambel Zvezde z Opčin. Glavni kulturni program se bo odvijal v nedeljo popoldne od 17.30 dalje. Nastopajo godba na pihala Breg, mešani pevski zbor KD Pod skalo iz črnega kala, tam-buraški ansambel PD Prešeren iz Bolj unča. Govorila bosta tajnik sekcije Sergij Mahnič in deželni tajnik prof. Andrej Bratuž. Vabljeni !
Glasbena matica obvešča, da je vpisovanje za nove gojence od 3. do 11. septembra od 8.30 do 12. ure na sedežu šole, Ul. R. Manna 29. tel. 040/418605.
Praznik ŠD Polet z vrtno zabavo bo jutri, L, v nedeljo, 2. in ponedeljek, 3. septembra, od 17. do 24. ure na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Jutri ob 18.30 košarkarska tekma Polet - Jadran; v nedeljo ob 18. uri nastop kotalkarjev s predstavitvijo evropskega prvaka Sama Kokorovca. Osebni ples. Za jedačo in pristno domačo kapljico poskrbljeno.
izleti
Sekcije VZPI - ANPI v občini Dolina
priredijo v soboto, 8. septembra, izlet v Koprivnik pri Kočevju, ob priliki srečanja in proslave ob 40. obletnici zmagovitih bojev v tem kraju. Vpisovanje do torka, 4. 9., pri vaških sekcijah.
Vabljeni!
SPDT obvešča, da je še nekaj prostih mest za avtobusni izlet na planino Jezero 1. in 2. septembra. Odhod avtobusa jutri, 1. septembra, ob 14. uri izpred sodnjiske palače.
Sekcija KPI G. Zol - Pončana organizira 22. in 23. septembra 2-dnevni izlet v Emilijo Romagno z ogledom Marza-botta. Vpisovanje in informacije v Ljudskem domu, Ul. Ponziana 14, tel. na št. 764-047.
darovi in prispevki
N.N. daruje 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob obletnicah smrti pokojnega Giuliana in Mirota čuka darujeta Gabrijela in Lidija čuk iz Trebč 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Ide Ivančič darujeta Vlasta in Jelka 50.000 lir za KD I. Cankar.
Namesto cvetja na grob Ide Gruden daruje Anita Pirc iz Saleža 10.000 lir za SKD Vigred - šempolaj.
V	spomin na pok. Maksa Guština daruje Stanko Škabar (Col 40) 20.000 lir za ANPI - Repen tabor.
Ob obletnici smrti Marice Škabar da ruje svakinja Marija Škabar (Repen 4)
20.000	lir za ANPI - Repentabor.
Namesto cvetja na grob Jožice Škrk -Šušteršič daruje Ivo Grilanc iz Nabrežine 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Prečnika.
V	spomin na Gizelo Dovšak vd. Sedmak (Križ), na Talko Ban roj. Ota, na Milkota Emilija, na Milkota čuka (Prosek) in na Marijo Danev (Filipovo) da-
rujeta Anica in Drago Štoka 100.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. Zoro Verša in Milkota Čuka darujejo Marija, Ernesta in Dragica 30.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Nosilci krste pok. Milkota Čuka darujejo v njegov spomin 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Milkota Emilija darujeta družina Antona Luxa 25.000 Ur ter družina Brezigar 25.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob lepem uspehu Sama Kokorovca darujeta teta Olga in stric Nino 50.000 Ur za kotalkarsko sekcijo Polet.
Ob 1. obletnici smrti drage mame Ju-šte Tretjak - Bibičeve daruje Ida z družino 15.000 Ur za vzdrževanje Doma A. Sirk in 15.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Ide De Lorenzi por. Bogateč darujeta Ida in Drago 15.000 Ur za ŠD M'r.di"«.
V	spomin na Antoi a Škabarja darujeta družini Gomizelj in Škabar 25.000 Ur za ŠZ Gaja.
Deželna podpora za popravilo javnih stavb in pokopališč
Deželni odbor je na predlog odbornika za javna dela Bombena odobril finančni sklad za popravila občinskih stavb in pokopališč v dvainpetdesetih občinah Furlanije - JuUjske krajine. V 26 občinah bodo v naslednjih dvajsetih letih potrošili pet milijard ib 300 milijonov lir, katerim je treba dodati še 880 milijonov lir »una tantum«, za popravila občinskih sedežev, v drugih občinah pa bodo tudi v naslednjih dvajsetih letih uporabili sklad štirih milijard in šeststo milijonov Ur za obnovitev in popravila pokopališč.
Ta javna finančna podpora spada v okvir deželnega zakona št. 33 & maja 1978, sklada pa se bodo med drugimi lahko poslužile tudi občine Špeter Slovenov, MU j e in Dolina.
OBVESTILO
VINOGRADNIKOM
Devinsko-nabrežinska občinska u-prava sporoča, da zapade 6. septembra rok za prijavo vina, ki 6a imajo vinogradniki na zalogi 31. avgusta. Prijavo je treba vložiti na posebnih obrazcih (B/l ali B/2) od 1. do 6. septembra na županstvu, soba št. 2.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Moški pevski zbor V. Vodnik obvešča, da bo začel z vajami v torek, 4. septembra, ob 21. uri v društvenih Pr0" štorih.
SKD Vigred - šempolaj priredi danes 31. t.m., ob 20.30 na trgu pri cerkv v šempolaju koncert narodnozabavnega ansambla TAIMS. Sodelujeta čarovnik Vik j in napovedovalec Peter Cvelbar.
čestitke
Ob rojstvu prvorojenke VERONIKE čestitajo Majni in soprogu učenci > starši 2. razreda celodnevne osnovo šole M. Samsa od Domja.
4
Družino Lojzeta, Neve in Var-jota Furlana je osrečilo rojstvo malega
DEANA
Srečni družini čestita, malemu Deanu pa želi vso srečo v živ-
Društvo slovenskih lovcev F-JK
»Doberdob«
mali oglasi
MOŠKI, dobro situiran, bi rad sPo:^j žensko, po možnosti prosto, staro n 50 let. Pisati na Oglasni oddelek r morskega dnevnika, Ul. Monteccni 34137 Trst pod šifro »Jesen«. _ OSMICO je odprl Stanko MiUč « nika št. 34. Toči belo vino in tera --q PO UGODNI CENI PRODAM Alfo I'£ na plinski pogon, s priključkom za v koUco. Tel. 228-473 ob opoldanskin večernih urah.	,njk
PRODAM Autobianchi 112/Elite,.
’81 ; Renault 5, 4 vrat, letnik 81, tor Benelli 125, letnik '79. Tel. 22{""L MOŠKI, mlajši od 50 let. bi ,žele*tvi lovico dopusta pomagati pri trg ali opravljati kako drugo delo v . liji. V ostalih mesecih bi sPrejeL.aju mema dela ob prostem času v KI' od Trsta proti Kopru. Pismene nudbe na Oglasni oddelek Primor ^ ga dnevnika. Ul. Montecchi 6 - f* “a Trst — pod šifro »Vinogradniki drugi«.	, , .. -go,
PRODAM Opel Kadet/1200, letn‘L579.
v izredno dobrem stanju. Tel. -, r0, VESPO piaggio 200 cc, 4 mesece sWj 500 prevoženih km prodam po u="vj ceni. Ponudbe poslati goriški up'
PD, Ul. 24. maja 1, tel. 0481/8338-5-OSMICO je odprl Josip Gruden VJT ma torce 6/A. Toči belo vino uj \,aoly ZLATO, zlate kovance kupi ajL„jdna no zamenja zlatarna Sosič -ulica 44, Opčine - Trst.
E.Fermi
Aranžerji
Programaterji
Finančni izvedenci
Uradniško
knjigovodstvo
Stenografija
in strojepisje
Tajništvo
Slikarstvo
TRST - UL. CORONEO
TEL 732042	732423	^
Drobec zgodovine, ki ne sme v pozabo
Prisotnost Židov v Mariboru
Ko brskam po preteklosti (in sedanjosti), venomer naletim na podrobnosti ali celo enakosti med Judi in Slovenci, med usodo enih in drugih: oboji so se morali prerivati skozi zgodovino, oboji so ji morali kljubovati, oboje združuje zavest skupne preteklosti, kultura, omika.
V Jevrejskem pregledu, glasilu Zveze občin jugoslovanskih Židov, sem zasledil imeni Zdenke in Janka Lipovca iz Maribora, dobitnikov tretje nagrade natečaja Zveze za 1983 s študijo o mariborskih Židih. Ker je zgodovina Židov zaradi njihove vloge v srednjeveškem gospodarstvu na Slovenskem bistveni del slovenske zgodovine in ker me ta tema še Posebej zanima, sem si od njiju izposloval vso potrebno bibliografijo; iz le-te in še posebej iz študije dr. Vladimira Travnerja je nastal tale sestavek. Danes je v Mariboru le 8 članov židovske občine, kar jasno pove, kakšne so perspektive...	F. F.
. Prve vesti o Židih na Slovenskem izvirajo iz 9. in 10. stoletja. V večjem številu pa so se naselili v teku 12. °0 14. stoletja. Po ukazu papeža Ino-cHica III. (1215) in poznejših predpi-s* *h so morali stanovati ločeno od ostala prebivalstva v getih ali, kakor s° se običajno imenovali pri nas, židovskih ulicah. Ti predpisi pa se v slovenskih krajih niso venomer strogo izvajali.
Židje so bdi izključeni iz javnih služb in cehov, ter so se mogli baviti 'e s prostimi poklici. P-ačevati so d'orali deželnim knezom in mestom Polog splošnih davkov še poseben židovski davek. Morali so nositi posebne zidovske znake; na Slovenskem zlasti amene krpe na hrbtu, visoke rumene klobuke, dolge halje in palice. Živeli .o po svojih verskih predpisih in običajih. Svoje občinske zadeve so upravni samostojno
* trgovskih in denarnih poslih so smeli zahtevati od krščanskih dolžnikov jamstva in znatne obresti. Malo-«o ve, da je med Židi prepovedano sakršno posojanje denarja sobratom Proti plačilu obresti, če je vzrok tedia potreba; če pa gre za posel, pokanje kapitala, so obresti dovolje-?■ Judovski zakon je celo tako strog glede tega, da prepove judovskemu olžniku, ko gre za izposojanje de-“drja zaradi življenjskih stisk, da bi ozdravil svojega dobrotnika Žida, če
* di' pozdrav med njima že prej. Posojilom, v navadi. Ker je bi-t , .Propovedano kristjanom lotiti se dkih poslov, so izposojanje denarja dapali« nekristjanom, Židom, ki pa Drr^-idmli možnosti, da bi se drugače Preživljali. Tako imenovano »židovsko ..društvo« je posledica nič kaj »kronskega« obnašanja kristjanov.
. ''daj so prišli prvi Židje v Mari-r. se ne da ugotoviti. Gotovo so ži-, h tu že nekaj desetletij pred 1277, Tu Se .prvič omenja židovska četrt. mal° imeU sv°j° sinagogo, ki je bila „ djnna in preprosta. Na majhnem tr-biv *?rc<* sinagogo so se shajali pre-a.ci geta k posvetovanjem in raz-gj-dVam. Predstojnik geta je bil rabin r_, zidovsld mojster. Duhovna oblast ima jc bila omejena na skrb za da J(°	razlago tore in talmu-
zar v sodelovanje pri obrezovanjih, pra° .dh, porokah in pogrebih. Imel je è]a VlCo izrekati skupno z izvoljenimi pi P1 odbora po predpisih talmuda dj| d’ zaporne kazni in izobčenje. So-jjm.Je tudi v civilnih sporih med svolgi VOrniki 'n upravljal občinsko pre-bla^M?', Poleg tega je po nalogu o-ge u določal in pobiral davke in dru-bavjrVne dajatve. Rabin se ni smel skrbel-Z drugimi posli, zaradi tega so oeh za njegove potrebe občani, je Ka,Jstai-ejši • znani mariborski rabin Abraham (u. 1379). Eden izmed leijj‘jdnikov Abrahama je bil Isser-iz if n Aron, imenovan tudi Isserlein ga jren’sa. Cesar Rupert Pala tinski ga fgL.ta 1407 imenoval za vrhovne-je ina nemške države. Njegov vnuk u. Isserlein ben Petahjà (r. 1399, Siove , ' največji duh židovstva na važn n-?kem- Poleg rabina je bil naj-SinadJSi občinski funkcionar šames. V lika« * id opravljal službo »cerkovnik sj, T^zen tega pa kot občinski taj-Zapis -, * za vse tekoče posle, vodil (,ajevrilkc. skliceval v primerih ste itd. p v sinagogo upnike in dolžnike omemben mož je bil tudi občin-
ski mesar, ki je k'al živino po ritual nih predpisih. Manjši pomen so imeli kantorji, ki so skrbeh za petje v sinagogi, in občinski stražarji. V medsebojnem občevanju so se mariborski Židje posluževati jezika jidiš. Da so razumeli tudi slovenski, je umevno, ker so imeli pogoste opravke s podeželskimi prebivalci. Rothmiiller poroča v listu Židov (1928), da vsebuje jidiš tudi mnogo slovenskih besed. Židje pa so bivali tudi izven svoje četrti. Tudi v bližnji oka ici so imeli posestva, zlasti vinograde, ki so jih pridobili kot zapadle zastave za posojila. Zemljišč Židje niso obdelovali o-sebno, temveč po svojih krščanskih nameščencih in najemnikih.
Židovsko prebivalstvo v Mariboru ni bilo nikdar stalno, le malokatera rodbina je vztrajala dve ali cen tri pokolenja. Največ jih je bilo v Ma ri boru okoli 1410. Takrat so utegnili tvoriti morda celo četrtino vsega prebivalstva.
Brutalnih pregonov Židov v Mariboru kronike ne beležijo. Predvsem so bili Židje menjalci in posojevalci denarja. Ta posel je bil zlasti važen, ker je bil denar redek, njegova vrednost pa zaradi pogostih preklicev in novih emisij nestalna. Višek je doseglo židovsko denarno gospodarstvo v drugi polovici 14. stoletja. Nekateri Židje so bili uslužbeni kot plačilni mojstri pri mariborskih plemičih. S posojevanjem so se bavile tudi Židinje.
Važni so mariborski Židje tudi kot trgovci. Njihova trgovina je cvetela zlasti do 1445, ko jim je Friderik III. na prošnjo deženih stanov prepovedal trgovati z benečansko robo razen z vinom, ki so ga dobili v zastavo. Kako obsežna je bila njihova trgovina, dokazujejo florentinski in češki zlatniki iz 1312 - 1329, ki so jih našli leta 1931, ko so zidali neko hišo v nek danjem getu. Bavili so se tudi z obrtjo, čeprav jim je bilo to prepovedano. Zlasti so se udejstvovati kot zlatarji in izdelovalci pečatov. Siromašni Judje so se udinjati tudi kot delavci in splavarji. Že od davnine so sloveti Židje in Židinje kot spretni zdravniki. V Mariboru se omenja Hajmb, ki je vršil zdravniško prakso okoli 1452.
V začetku 15. stoletja, posebno pa od 1450 dalje, se je položaj Židov vedno bolj slabšal. Zaradi gospodarskega razvoja krščanskega meščanstva, pogostih novčnih obnov in preklicev ter splošne gospodarske krize je zgubila židovska skupnost mnogo na pomenu. In ko so nastopili kot posojevalci denarja in bankirji krščanski meščani, je usahnil židovskim posojevalcem glavni vir dohodkov.
Maksimilijan I. je 1496 ukazal Židom, da morajo zapustiti Štajersko in Koroško. Temu trdemu povelju so se morati vdati, prodati so svoja imetja in zapustiti za vedno mariborski geto. Izgnanci so se naseliti v Trstu, na Dunaju, največ pa jih je odšlo v »Sedmero občin«. Od tod so prišli njihovi potomci na Moravsko, Poljsko, v Gradiško, Gorico, severno Italijo in slednjič v Dalmacijo. Spomin na Maribor so ohranili v razširjenih židovskih imenih Marburg (Marpurg ati Morpurck), Marburger, Morpurghi in Morpurgo. Z izgonom Židov iz Maribora 1497 je po skoraj 250 letih mariborski geto prenehal in z njim zanimivo poglavje mariborske preteklosti.
ratiioteleviaijti,
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
13.00	Poletni maraton Spartacus - balet
13.00	Dnevnik
13.45	Giorno d’amore - film
Igrajo:	Marcello Mastroianni,
Marina Vlady, Lucien Gallas
15.25	Mister Fantasy - glasbena oddaja
16.20	Tarzan il magnifico - 2. del
17.00	II ritorno del Santo - TV film
18.00	Al Paradise - glasbena oddaja
19.40	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	D pianeta vivente dokumentarec
21.30	Dnevnik
21.40	Rim: atletika
23.35 Dnevnik 1 - Zadnje vesti -Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Due e simpatia
Diciassette momenti di prima vera - 4. nadalj.
14.20	Questcstatc: kviz, glasba, filmi Profesor Balthazar risanka
Koper
14.00	Odprta meja - Videoteleks
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Seminar o prevozih EGS GORICA — Začetek tekmovanja v zborovskem petju »Seghizzi«
KONKE — Odhod Tržaškega partizanskega pevskega zbora v Sovjetsko zvezo
TRST — O pomenu združevanja boljših športnikov v ekipe
17.00	Odprta meja - Videoteleks
17.30	Motor - TV film iz serije Sa lut Champion
18.25	Bog Bizon - dokumentarec
19.00	Risanke
19.30	TVD Stičišče
19.50	Aktualna tema
20.20	Portugalske počitnice - film Igrajo: Francoise Arnoul, Michel Auclair, Jean Pierre Au-mont.
21.50	TVD Vse danes
22.00	Glasbena oddaja
22.45	Zeit im Bild - Čas v sliki
Ljubljana
17.50	Teletekst RTV Ljubljana
18.05	Poročila
CANALE 5
8.30	Alice TV film
9.00	Phyllis TV film
9.30	Una vita da vivere - TV roman
10.30	Lacrime di sposa - film Igrata: Achille Togliani in Lucia Santi
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Lou Grant TV film
13.25	Sentieri TV roman
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV roman
16.25	Mary Tyler Moore - TV film
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Barella - TV film
20.25	Super Help - igra, ki jo vodita Fabrizia Carminati in Stefano Santos pago
22.25	I Jefferson - TV film
23.00	Športna oddaja
24.00	Squali d’acciaio - film Igrata: William Holden in Nancy Olson
RETEQUATTRO
8.30	Risani filmi
10.10	Magia - TV novela
10.50	Fantasilandia - TV film
11.45	Tre cuori in affitto - TV film
12.15	Scooby Doo - risanke
12.40	Star Blazers - risanke
13.10	Prontovicjeo
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novela
15.00	Che fine ha fatto Joy Morgan
film
17.00	Scooby Doo - risanke
17.30	Giatrus - risanke
18.00	Truck Driver - TV film
18.50	Tre cuori in affitto - TV film
19.25	Chips TV	film
20.25	I predatori	dell’idolo	d’oro	-
TV film
21.30	Obiettivo Brass - film Igrata : Sophia Loren in John Cassavetes
23.30	Quincy - TV film
00.30 Oggi sposi :	sentite	condoglian-
ze - film
Igrata: Jack Lemmon in Barbara Harris
ITALIA 1
8.30	In grande vallata - TV film
9.30	Dolce novembre - film
11.30	Maude - TV film ’
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
L’amico cavallo - dokumentarec
Atlas Ufo Robot - risan film
16.55 ti gabbiano - film
18.30	Dnevnik 2 šport
18.40	Lady madama - TV film
Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.30	La vedova rossa - 2. nadalj.
22.00	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.10	L’asso della Manica - TV film
23.00	Todi: Košarka
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	Dnevnik 3
19.25	Esercizi di memoria »Raffaele Mattioli«
20.00	Šola in vzgoja : Panorama Evrope v XX. stoletju
20.30	Beneški bienale ’84
21.15	Recital mezzosopranistke Marilyn Horne in pianista Martina Katza
22.50	Dnevnik 3
23.15	Filmska kamera in spomini
23.25	Speciale Orecchiocchio: Natalie - glasbeni program
18.10	Domači ansambli:	Ansambel
Franca Miheliča
18.40	Trnov grad, otroška nadaljevanka
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik 19.55 Vreme
20.00	Kondorjev let: Led, veter in ogenj, dok. serija
21.00	Ne prezrite
21.15	B. Binns: Proti vetru - Vprašanje krivde, nadaljevanka
22.05	Dnevnik
22.20	M. Dolenc : Gorenčev vrag -nadaljevanka
Zagreb
15.50	Videostrani
16.00	Gore sveta, dok. oddaja
17.00	Risanka
17.05	Umor kita, serijski film
18.00	Poročila
18.05	TV koledar
18.15	Avtogrami - otroška serija
18.45	Narodna glasba
19.30	Dnevnik
20.00	Derrick - serijski film
21.05	Zabava vas Miki Jevremovič
21.50	Dnevnik
22.05	V petek ob 22. uri - kulturni mozaik
POSTAJE
13.00	Bim Bum Barn
Il magnifico dottor Dolittle -L’uccellino azzurro - risanke
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn
Rocky Joe - L’uccellino azzurro - risanke
17.40	La casa nella prateria - TV film
18.40	Kung-Fu - TV film
19.40	Italia 1 - kratke vesti
19 50 D mio amico Arnold - TV film 20.25 SOB - film
Igrata : Julie Andrews in William Holden
23.20	La leggenda dei sette vampiri d’oro - film
1.10	Ritratto di signora con gioielli - film TELEPADOVA
13.00	Sampei - risanke
13.30	Yattaman - risanke
14.00	Mama Linda TV film
15.00	Lancer - TV film
16.00	Cara cara - TV film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Risani filmi
19.30	Marna Linda - TV film
20.20	Anche i ricchi piangono - TV film
21.30	Dedicato a una stella - film
23.00	Spy Force TV film
24.00	I ragazzi della spiaggia -film
TRIVENETA
13.15	Sloane - TV film
14.00	Coupon estate
14.30	Katiuscia film
16.30	Sloane - TV film
17.30	Coupon estate
18.00	L’incredibile dottor Hogg -TV film
18.30	TV film
19.30	Edgar Wallace - TV film
20.30	II marinaio naufrago film
22.00	I 12 legionari - TV film
TELEFRIULI
15.45	La lotta del sesso 6 milioni di anni fa - film
17.15	Starzinger - risanke
17.50	Angic Girl - risanke
18.15	Cara cara - TV film
19.30	Dnevnik
20.00	L’ora di Hitchcock - TV film
21.00	Poročila v nemščini
21.30	Ciao Èva, dall’Italia con amore
23.00	Športna oddaja
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8 00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik; 8.20 Trim za vsakogar; 8,45 Domače živali ; 9.10 Po potek Ludwiga IL; 9.40 Slovenska poezija skozi stoletja ; 10.10 Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu ; 11.15 Glasbeni pot puri; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik : Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih:	Andrej Capuder:
»Rapsodija 20« - vmes: Glasbeni polputi; 13.20 Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah : Koroški akademski oktet, nato: Glasbena priloga;
14.10	- 17.00 Radijsko popoldne: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja ; 16.00 Plesna ura sede -vmes: Glasbeni tisti; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album: nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki, nato: Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski orogram)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis;
7.00	Zaključek ; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper ; 13.00 - 15.00 Mladinska oddaja: Pesem tedna Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik ; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Piranski glasbeni večeri; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italilonskl program)
7.15. 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro - Koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Edi g Galletti; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Vprašajmo stilista; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani ; 11.45 Salotto mercedes; 12.00 Glasba po željah; Popoldanski spored : 14.33 Poročila v nemščini ; Popevka tedna; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti ; 18.00 Besede in glasba; 18.45 Piranski glasbeni večeri; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12 00, 13.00, 19.00 Poročila ; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash ; 9.00 Radio anch’io za ženske; 10.30 Iz Benetk, kino! ; 11.00 Profumo, 11. nadalj; 11.20 Master;
11.30	Piccò!a Italia - dnevni variete;
13.15	Potniški tednik; 13.25 Master -glasbena oddaja ; 13.56 Informacije za turiste; 14.30 Šola in vzgoja: Gore in alpinizem; 15.00 Radio 1 za vsakogar: Klaksong; 16.00 II Paginone - poletni program; 17.30 Radio 1 - Elling-ton; 18.00 Evropski variete; 18.30 Modo e maniera ; 19.15 Verska rubrika; 19.22 Audiobox Lucus ; 20.00 Domani arriverà, radijska drama; 20.35 Življenje moškega; 21.06 Simfonični koncert; 22.45 Autoradio flash; 22.50 Glasbeni odmor; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila ; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja; 8.00 Otroštvo, kako, zakaj C.05 Napoved programa; 8.45 Ritratto di giovane donna - 10. nadalj.; 9.10 Vacanza premio - poletna igra; 10.30 in 12.45 Ma che vuoi La luna?; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.42 Estate attenti, glasbeno potovanje; 19.00 Mavrica;
19.50	La contessa Maritza - opereta;
21.00	Le stelle del mattino - protagonisti lahke glasbe; 22.50 Radio 2 -jazz.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Sprehod po tržnici ; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Za šolarje; 8.35 Od plošče do plošče; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za;
11.05	Ati pozniate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki ; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših sporedov - Iz naših krajev ; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije;
13.50	Človek in zdravje; 14.05 Od u-verture do kola; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes radio jutri: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela; 18.15 Gremo v ldno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo ; 20.00 Na krilih petja; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
Poseg bo omilil stanovanjsko krizo
V Ul. Faiti dograjujejo stavbo s 26 novimi ljudskimi stanovanji
Gradbišče na vogalu med Ul. Faiti in Ul. Cipri ani
Pričetek vpisovanja v šolo Glasbene matice v Gorici
Letos podružnice v Sovodnjah, Doberdobu in Standrežu
Z današnjim dnem objavlja avtonomna ustanova za ljudske hiše za goriško pokrajino javni razpis za dodelitev 26 stanovanj v novi stavbi, ki jo gradijo v Ul. Faiti v Gorici, na vogalu z Ul. Cipriani. Stavba je zrasla na občinskem zemljišču, ki so ga z revizijo regulacijskega na črta pred petimi lati namenili za gradnjo ljudskih stanovanj.
Novo poslopje bo imelo tri vhode: z Ul. Faiti, z Ul. Cipriani in z vogala med obema ulicama. Ko bo stavba dokončana bo v njej 26 stanovanj. V večini gre za stanovanja, ki merijo od 73 do 87 kvadratnih me trov, katerim je treba za vsako dodati še od 40 do 50 kvadratnih metrov pritikin. Izjemo predstavljajo štiri stanovanja z manjšo površino (49 kvadratnih metrov).
Z dograditvijo novih ljudskih stanovanj bo v Gorici delno omiljen problem stanovanjske krize, ki je, čeprav ni tako očitna kot v nekaterih drugih mestih, dokaj občuten problem tudi v našem mestu. Nova stanovanja bodo tako lahko predstavljala rešitev za nekatere mlade pare in za družine, ki morajo zapustiti sedanje bivališče zaradi sodnega izgona ali odloka druge pristojne oblasti. Prav za ti dve kategoriji je v razpisu za dodelitev stanovanj predvideno prednostno točkovanje, saj bodo novi (in tudi bodoči) pari dobili po 5 točk, pripadniki druge omenjene skupine pa po 6 točk. Razpis predvideva nadalje točkovanje po višini družbenega dohodka (po 3, 2 in 1 točko, če letni dohodek ne presega 133 16 ali 19 milijonov lir) in po
številu družinskih članov (pol točke za vsakega člana).
Predvidena cena stanovanj gre. od 50 za manjša, do 85 milijonov lir za večja stanovanja, kar pomeni približno po milijon lir za kvadratni meter površine. Predvideno je posojilo po zelo ugodni obrestni meri v višini 36 milijonov lir. Obrestna mera je različna za tri že zgoraj omenjene diohodkovne skupine in znaša 5,5, 9,5 ter 13,5 odst. Ostali denar bodo morali zmagovalci razpisa vložiti takole: 15 milijonov v roku 10 dni od odvestila o dodelitvi stnovanja, 15 milijonov v naslednjih 60 dneh, ostalo pa ob izročitvi stanovanja. Povedati je treba, da omenjene cene niso še dokončne, saj bo moral o dokončnih sklepati upravni odbor IA
CP, upoštevajoč stroške za koncesijo zemljišča, urbanizacijske stroške, dokončne gradbene in druge stroške.
Glede pogojev za sodelovanje na natečaju predvideva razpis italijansko državljanstvo, bivališče (ali o-pravljanje poklica) v naši deželi, dohodek do 19 milijonov lir letno, poleg tega pa še, da prosilci ne razpolagajo s primernim stanovanjem za družinske potrebe in da niso boli deležni drugih posegov s strani ustanove za ljudska stanovanja. Ostale informacije o razpisu in o dokumentih, ki jih je treba priložiti prošnjam, dobijo zainteresirani na sedežu IACP (Korzo Italia 116) vsak dan razen sobote od 10. do 12.30. Rok predstavitev prošenj zapade 30 septembra.
V ponedeljek, 3. septembra, se prično v pisarni Glasbene matice v Gorici, v Ulici della Croce 3, vpisovanja v šolsko leto 1984-85. To se bo pričelo že 13. septembra. Od 3. do 12. septembra bodo vpisovali učence za pouk klavirja, harmonike, violine, flavte, pa še stranskih predmetov za vse razrede. Če bi bilo povpraševanje po drugih instrumentih, n.pr. pihalnih (klarinet) ali trobil, bi pričele delovati tudi te sekcije.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice bo vsak dan v uradnih urah od 10. do 12. in od 16. do 17. ure. Pojasnila dajejo tudi po telefonu štev. 84-508.
Naknadno bodo vpisovali tudi v podružnicah v Sovodnjah in v Doberdobu, kjer so te delovale že v prejšnjih letih. Letos bodo podružnico odprli tudi v Štandrežu, in sicer za sedaj le za pouk klavirja, štandreška podružnica Glasbene matice bo v Domu Andreja Budala na Pilošču.
Goriško šolo Glasbene matice obiskuje vsako leto približno sto učencev. Ne gre le za splošno glasbeno izobrazbo. Nekateri učenci zo imeli velike uspehe in so nadaljevali študij na srednjih in višjih glasbenih šolah.
Prispevki poklicnim in glasbenim šolam
Pokrajinska i.prava obvešča, da je dežela dodelila finansiranje za pri-sperite tehničnim, poklicnim in umetnostnim šolam ter šolam za bolničar je, ki ne prejemajo finansiranj že iz zdravstvenih skladov. Prispevke za preteklo šolsko leto bo razdelila pokrajina, ki bo morala pri tem upo
števati nekatere prednostne pravice. Privilegirali bodo poklicne šole, nato umetnostne in glasbene.
Zainteresirani morajo predstaviti prošnje v treh izvodih, od katerih mora eden biti na kolkovanem papirju, do 10. oktobra na sedežu pokrajinske uprave na Korzu Italia 55. Priložiti morajo sledečo dokumentacijo'-poročila o lanski in program letošnje dejavnosti s številom učencev in vzgojiteljevi v obeh šolskih letih, obračun za leto 1983 - 84, proračun za leto 1984 - 85.
Koncert v Gradišču
V sklopu raznih pobud za valorizacijo tamkajšnjega gradu prirejata turistična ustanova in občinska uprava v Gradišču dva koncerta lahke glasbe. Prvi bo na sporedu nocoj• drugi pa mu bo sledil v torek, 4. septembra.
Danes bo v Gradišču nastopil Bobby Solo, pevec, ki se je uveljavil v 60. letih s posnemanjem Elvisa Presleya. V duhu nostalgičnega oživljanja tj' s tih časov je njegov\ uspeh po daljšem zatišju spet zaživel lani, tako da je danes zelo popularen tudi med najmlajšo generacijo. Povsem drugačen je protagonist naslednjega glasbenega večera Tony Esposito, avtor enega najboljših letošnjih albumov *ll grande esploratore«. Esposito ie znan kot mojster na vsakovrstnih. tudi najbolj neobičajnih tolkalih, s pomočjo katerih zliva latinskoameriške in afriške melodije z mediteranskimi.
Sindikalna dejavnost krajevnih uslužbencev
Osem zborov drevi na tekmovanju Seghiszi
V Doberdobu jutri in v nedeljo praznik slovenskih lovcev
Veliko zanimanja je dva dni trajalo za simpozij o sedanjem položaju raziskav o vokalni tehniki in o didaktiki petja s posebnim ozirom na zborovsko petje, ki ga je društvo Seghizzi priredilo na goriškem Espo-megu sočasno z mednarodnim natečajem pevskih zborov. Na simpozij je prišlo okrog 150 udeležencev, v glavnem zborovodij in drugih strokovnjakov, iz več evropskih držav, iz Slovenije in iz naše dežele ter Veneta. Izkazali pa so se zaradi njihove odsotnosti naši zamejski pevovodje.
Med predavatelji je bil včeraj tudi Jože Fiirst iz Ljubljane, nekdanji dirigent mešanega pevskega zbora Tone Tomšič in zbora ljubljanske radiotelevizije. Govoril je o didaktičnih vprašanjih, s katerimi se sooča pevovodja, o uporabi glasov ter o sodobni glasbi.
Premalo pa je bilo časa za razpravo, v katero so se hoteli prijaviti mnogi, ki pa so morali svoje misli pustiti zase. Morda bi v bodoče kazalo več časa posvetiti prav razpravi, saj niso poročila, pa čeprav zelo koristna in učena, dovolj.
Sinoči se je v telovadnici UGG pričelo mednarodno tekmovanje zborov v polifonski glasbi. Sinoči so nastopili mešani zbori. Danes zvečer pa bodo na vrsti najprej ženski, za-
tem pa še moški zbori. Tudi drevi bodo pevci peli polifonijo.
Drevi nastopijo ženski zbori iz Madžarske, Zvezne republike Nemčije. Jugoslavije, Italije in Švedske. Italijanski zbor je iz Štarancana, jugoslovanski pa iz Osijeka. Za njimi nastopijo še trije moški zbori, in sicer iz Grčije, Jugosalvije ter Bolgarije. Jugoslovanski zbor je iz Splita. Začetek nocojšnjih koncertov ob 20. uri.
Jutri zvečer pa bo nagrajevanje najboljših zborov v polifoniji.
V nedeljo zjutraj ex
V Doberdobu je v zadnjem času kar živahno. Prehajajo od ene poletne prireditve na drugo. Prireditelji so tako domača društva kot tudi posamezniki ali društva od drugod. Po nadvse uspelem prazniku, oziroma sejmu ptičev, je sedaj na vrsti praznik lovcev. Prireja ga slovensko deželno lovsko društvo »Doberdob«. Praznik bo jutri in v nedeljo. Odprli ga bodo na občinskem igrišču jutri ob 17. uri z nastopom pevskega zbora. Kmalu
tempore za otroke
zatem bo na sporedu srečanje lovcev naše dežele, Slovenije in Koroške. Ob 18.30 bodo odprli lovsko razstavo. Ob 20. uri bo tekmovanje v briškoli, zatem pa ples ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana.
V nedeljo pa bo ob 9. uri dopoldne slikarski ex tempore, ob 16. uri bodo nastopili pevski zbori, ob 18.30 bodo nagradili zmagovalce ex tempora. Praznik bo v nedeljo zvečer sklenil ansambel Lojzeta Furana. Obljubljajo da bodo imeli v bifeju meso na žaru, ki ga ne bodo dobili iz lovskih trofej, pa tudi nekaj lovskega golaža.
Kar se ex tempora tiče lahko povemo, da bodo od mladih slikarjev zahtevali, da se posvetijo temam: Kras, divjad, narava. Čas na razpolaga za risanje bo omejen na dve uri. Udeležence bodo razvrstili v dve skupini, do 10. leta starosti in od 10. do 15. leta. Kandidat, naj prinese barve po že ji, lepenko bo dobil na mestu. Najboljša dela bodo tudi objavljena. Lovci vabijo zato čimveč otrok in mladincev na to svojevrstno prireditev.
Razstava lovskih trofej in slik bo v občinski telovadnici.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340.
Folklorna skupina »Stu ledi« jutri na prazniku v Ronkah
V	okviru občinskega praznika v Ronkah, kjer se bodo domača občinska uprava in organizacije v občini srečale z zastopniki občinskih uprav ter društev iz pobratenih občin Wagna in Metlike, ki bo jutri in v nedeljo na zabaviščnem prostoru v Selcah, bo jutri, v soboto, 1. septembra, ob 21. uri nastopila tudi slovenska folklorna skupina Stu ledi iz Trsta. Skupina pride na ta praznik na povabilo občinske komisije za vprašanja Slo vencev in uprave dvojezične knjižnice.
V	okviru praznovanja bodo tudi športne tekme in druga srečanja. Občina Ronke je pobratena z Wagno na avstrijskem Štajerskem, ker je bilo tam med prvo svetovno vojno taborišče beguncev iz naših krajev, ter z Metliko v Beli krajini, ker je bil tam sedež garibaldinske divizije, v kateri je bilo veliko prebivalcev Ronk. Prijateljske stike med tremi občinami gojijo že več let z izmeničnimi obiski.
Priprave krščanske demokracije na upravne volitve leta 1985
Na Goriškem v gradnji več podvozov pod železnico
Krščanski demokrati se pripravljajo na upravne volitve ki bodo pri nas na Goriškem spomladi. Takrat bo treba namreč obnoviti celo vrsto občinskih svetov, med temi tudi tiste v Gorici, Krminu in Gradišču ob Soči, da omenimo le najpomembnejše občine. Ker je prišlo v nekaterih drugih krajevnih upravah pred leti do kriz in predčasnega razpusta svetov so bile volitve v drugih obdobjih. Zato prihodnje leto ne pridejo v poštev pokrajinska uprava in niti občine Tržič, Gradež in Ronke, ki sodijo med največje pri nas.
Krščanski demokrati bodo že sedaj na jesen imeli vrsto sestankov s koalicijskimi partnerji, t.j. s socialisti, socialdemokrati, republikanci in Slovensko skupnostjo, zato da pregledajo do sedaj skupaj opravljeno delo in tudi sestavijo ustrezne programe za bodočnost. KD namreč meni, da je treba sedanjo koalicijo utrditi. Seveda si prizadevajo tudi, da bi priSi’.o do enotnega gledanja v vsej pokrajini. KD se namreč danes čuti precej odrezana od javnega dogajanja, saj so
tako socialisti kot socialdemokrati in delno tudi republikanci v skupni upravi s komunisti v štirih od najpomembnejših občin na Goriškem, t.j. v Gradišču ob Soči, v Tržiču, Ronkah in Škod janu. To pa demokristjanom preseda. KD bo znotraj stranke kmalu ustanovila volilno programsko komisijo.
Od jutri dalje popravni izpiti
S pismenimi nalogami, pretežno iz slovenščine in italijanščine, ponekod pa tudi iz drugih predmetov, se bodo jutri ob 8.30 na vseh slovenskih višjih srednjih šolah pričeli popravni izpiti. Jutri in v naslednjih dneh se bo s to preizkušnjo spoprijelo kar 85 naših dijakov. Pismene naloge bodo na sporedu že v ponedeljek, torek in sredo. V sredo in četrtek bodo že na vrsti ustni izpiti, saj sp morajo popravni izpiti zaključiti najkasneje v četrtek 6. septembra.
Z zelo pospešenim tempom gradijo po naročilu železniške uprave nekatera podjetja podvoze pod železnico na trasi od Krmina do štandreža. Kot je znano se je železniška uprava odločila, da odstrani čimveč cestnih prehodov čez železnico, da bi tako odstranila razloge za morebitne nesreče. V prejšnjih letih so stvar u-redili v več krajih v Furlaniji, tako na progi ki pelje proti severu, t.j. v smeri Avstrije, kot na progi iz Vidma v smeri Gorice in Trsta.
Sedaj so na vrsti odseki proge v neposredni okolici Gorice. V Krminu so podvoz gradili nekaj mesecev in sedaj je nova cesta pri stari železniški postaji že odprta. V Mošu bomo imeli dva taka podvoza. Prvega, na pol poti med Mošem in Ločnikom, so že zgradili, vendar ni še prevozen. Tu morajo namreč znižati za 45 centimetrov državno cesto. S temi deli bodo pričeli v septembru in avtomobilski promet na cesti iz Gorice v Videm bo nekaj časa otežen. Prav tako pospešeno potekajo dela pri drugem podvozu v Mošu.
Z deli so pričeli tudi v Ločniku, kjer smo doslej imeli kar pet cest nih prehodov čez železnico. Dva bodo kar zaprli. Ostala naj bi dva za avtomobile, enega pa bi usposobili le za pešce. Gradijo tudi podvoz pri Štandrežu na Tabajevi ulici. Ko bodo zgradili tega bodo zaprli cesto, ki povezuje Štandrež s Tržaško cesto pri Nanutovi gostilni. Podoben podvoz bodo zgradili tudi na območju Sovodenj.
Okrožnica o prispevkih za gledališke skupine
Goriška prefektura obvešča, da je ministrstvo za turizem in kulturo ob javilo okrožnico, v kateri razpisuje pogoje za dodelitev prispevkov gleda liškim skupinam za sezono 1984-85. Vsi zainteresirani si okrožnico lahko ogledajo na tajništvu prefekture vsak delavnik med 10. in 12. uro.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Corso Italia 10, tel. 84576
Tajništvo sindikata javnih uslužbencev CGIL je na svoji zadnji seji razpravljalo o izvajanju delovne podog' be za uslužbence pri krajevnih upravah, za katere so se pogajanja na deželni ravni zaključila konec julija. U-gotovih so, da je treba v posameznih ustanovah čim prej pričeti pogajanja za priznanje statusa osebja s pose»; nim ozirom na priznanje strokovnosti in za izenačenje vrednotenja dela na enakovrednih delovnih mestih.
Pečica za vodo povzročila požar
Iskra iz drvne pečice za ogrevanje vode je verjetno vzrok manjšega P°" žara, ki je včeraj zajel kletne P1*1' store hiše Genita Cadina v Ulici J* maggio v Mošu. Najprej so začeli gp" reti čevlji in kosi druge opreme, ki J® bila spravljena blizu pečice, nato se je ogenj razširil in zajel tudi peza centralno ogrevanje. Na srečo 50 so stanovalci takoj zavedli nevarnh" sti in poklicali gasilce, ki so lahK omejili škodo in v slabi uri dela dO" končno pogasili ogenj. Po prvi °° ni škoda ni preveč izdatna.
Ženska ranjena pri padcu s kolesom
Med vožnjo po Ulici Roma v G dišču se je včeraj okrog P0*drLn-ponesrečila priletna kolesarka. ^ sko je na tleh prvi opazil šofer vomjaka, ki je pripeljal mimo, run pa ni prisostvoval okoliščinam Pad. ’ Zdi se, da je izgubila ravnotezJ • morda zaradi slabosti.	s.
73-letno Mario Tom asini vd. :z san, tako je ženski ime, doma Gradišča (Borgo Trevisan 25) so mudoma prepeljali v goriško sPJt šno bolnišnico, kjer so ji °cLreS zdravniki ugotovili močnejši P^L-e-možganov in izpah leve rame- op* f jedi so jo v nevrološki oddelek- Lg
sp hrv nmrh/iHnrrm morala ZCu
se bo predvidoma morala 60 dni.
kino
O
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 >Io, Calig^ Režija Tinto Brass. Prepov
mladini pod 18. letom.	.
CORSO 20.00-22.00 »Monthy Pyt0“
Il senso della vita«	Ki«.
VERDI 20.00-22.00 »Koyaarusqat6
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.	... ^1-
PRINCIPE 18.00-22.00 »Fratelli
PRINCIPE 18.00—22.00 la notte«.
Nova Gorica in °k°Hc<*
KULTURNI DOM (Pula po PU*J gl
20.30 »Davitelj proti davitelju žija Slobodan Šijan.	,
SVOBODA 20.30 »Absurd«,
»Žena v ognju«.	. tornatU<-
DESKLE 19.30 »Švedinje v mtem

!

V izdaji Cankarjeve založbe
Franz Kafka: »Amerika«
VERONIKA BRECELJ
keta 1912 je nemški pisatelj Franz Kafka začel pisati roman »Pogreša-m«, prvi del trilogije, ki naj bi opisovala blodnje in propad neizkušenega, mladega človeka v popolnoma Mehaniziranem svetu laži, kaosa in brutalnega nasilja. Načrta ni pisatelj uresničil in celo roman »Pogrešani« le ostal nedokončan. Po pisateljevi srnrti ga je njegov prijatelj Max Brod l*dai z naslovom Amerika. Kafkovo “e‘o je v slovenščino prevedel Janez Gradišnik; v zbirki Veliki pripovedni-k! 9° je izdala Cankarjeva založba.
»Težko je govoriti s lem možem*, si Pravi junak romana Amerika Karl K°ssmann ob prvem srečanju s tujo osebo, ladijskem kurjačem, na svo-Jem potovanju v novo celino. Težko, or ima Karl občutek, da ga nihče Praviloma ne razume, da prihaja v tako enostavnem pogovoru stalno ? nesporazumov, napačnega razlagala ’n umevanja sogovornika. Karl °dri kurjača, ki se pri kapetanu lad pritožuje zaradi utrpelih krivic in ozaslišanega ravnanja ne delovnem oslu, naj pripoveduje preprosteje, jasneje, naj urejuje svoje misli. A jbriač pri tem samo zguba čelo, ka or da bi iskal primeren izraz za ti-°> kar hoče povedati, v Karlovem
asvetu pa sluti skrite očitke proti sebi.
Joodba šestnajstletnega Karla Ros-rJLa,lria’ ki so ga starši poslali v A-enko, ker ga je neka hišna pomoč-rat ?ape^a*a ’n imela otroka z njim, azkriva svojo utesnjujočo privlačnost j/"0? v dialogih, ki bralca vedno zno-(e }21}enadijo in presenečajo. Pisatelj obč^emoma PpP°yedwje in nimamo outka, da bi usmerjal dogajanje.
sta^r6 PravzaPrav on ne piše, »se-, vlja se mu sama« iz pogovorov, in fie ,roste *z žive besede nastopajočih. y Sede, ki se skrivnostno spremenijo svn'1 nesporazum, se razvijajo v Bi t% šolstvo, tako da so dialo-• t“la obtožba, mučna obramba, o-
bunn ;>ulozna- mučna ooramoa, s m' i° in brezupno kljubovanje in no govorjenje, ki pomeni isto Kot molk.
kje rner^° spozna Karl kot novi svet, ziin Se s svojimi ogromnimi dimen-j(Lrni. skrivajo mesta, palače, pod-sk-H *n hoteli z neštetim številom njelVu°s^b uslužbencev, preobreme-ce .,s}režajev in nameščencev, kjer Priti*1 -e ne pozdravlja, vsakdo se PreJU^e korakom tistega, ki stopa s a njim in z njim nato hiti naprej, da°h-orn vedno uprtim v tla, ne jeti'h se zmenil za drugega. V pod-nain -jpreiernaio naročila kar trije lahk.(‘SČenci' polom jih primerjajo, da iniai, vključijo vse pomote. V hotelih set30 vratarske lože najmanj po dela n°Se^ hkrati, ki zahtevajo pojasni-lahk naiTazHčnejših stvareh. V palače dij0° vstopiš preko stopnic, ki si sle-b°dn'lna za drugo skozi zavijajoče itiaini' Tem hodnikom ni konca, ni-ko \ ofcen' od koder bi se človek lah-daljav^dol- vse se izteka nekam v
ki\ J^bv _ la vse večja anonimnost, dno •Pu®?° človeku, da bi se svobo-raIq lzražal, se uveljavil, bi moka .ol?enetn razbremeniti posameznima ? eme odgovornosti, morala bi živiipJ^^vljati svojevrstno mirno nek 3e' Ta ni tako. Amerika išče 90, ki bi bil »odgovoren« za ne-
verjetna hudodelstva, ki mejijo že na zločin, da bi ga potem kaznovala in vzpostavila stari red. Amerika išče žrtev, saj se o krivdi v Kafkovih romanih ne da govoriti. In to je usoda Karla, prozorno čistega mladeniča. Karl ni, kot tudi ostale Kafkove figure, junak v klasičnem pomenu besede, ki deluje in tako soustvarja svet. Je obtoženec, ki se brani — o tu gre za najbolj primitivno samoobrambo — a se pri tem še bolj zapleta in drsi v nevidno brezno zaznamovanih.
Nenavadno naključje privede Karla do izredno bogatega strica - ujca. Polagoma se privaja na udobno življenje, uči se angleščine in jahanja. Neznaten prekršek, Karl sprejme brez stričevega dovoljenja povabilo ns večerjo, pa ju za vedno loči. Po prisiljenem slovesu od bogatega strica se Karl zaposli v nekem hotelu kot strežaj pri dvigalih. Naklonjenost nadrejenih, zlasti neke kuharice, spodbuja Karla pri delu, da ga opravlja z največjo natančnostjo. Zgodi se, da ga nekoč obišče star tovariš, ki zahteva od njega denar. Karl bi se ga rad čim prej znebil, boji se, da bi ga kdo zalotil, da zanemarja delo; poleg tega je moški pijan. Odvede ga v sobo, se torej samo za dve minuti oddalji od svojega delovnega mesta, a pri tem doživi vso stisko hudodelca, ki čaka na dokončno obsodbo. V mojstrsko izpiljeni prozi, pravi izpovedi nedolžnega in hkrati krivega Do-stojevskovega junaka, posreduje pisatelj z naraščajočim ritmom grozne Karlove slutnje, ki se bodo neizogibno uresničile. Kafka vklene bralca, da sprejema le absurdne zakone in z njimi tesnobo. Karlov čudovit samogovor je beseda, ki obtožuje, dialog med tožilcem in obtoženim. In
res, natanko tako, kot si je Karl za mišljal, v resnici se zgodi. Dveminut na odsotnost od delovnega mesta se spremeni v besedah višjega natakarja v hudodelstvo. Ponoven nesporazum, ki ga Karl ne skuša razčistiti z dejstvi, temveč z besedami. »Nemogoče se je braniti, če ni dobre volje*, si pravi Karl in ne mara nadalje odgovarjati višjemu natakarju. Zaveda se, »da se bo vse tisto, kar bi lahko rekel, pozneje zdelo čisto drugačno, kakor je bilo mišljeno«.
Oklahomsko naravno gledališče je naslov odlomka zadnjega poglavja Kafkovega romana Amerika. Razla galci so v oklahomskem gledališču, ki sprejema v službo vsakogar za to, kar je, videli pisateljevo težnjo po pozitivnem zaključku, torej alternativi proti Ameriki, ki bi rešila Kar la. Vendar se tudi tu, pravi Kafka, »tudi ob najjasnejših okoliščinah« najde kdo, ki hoče vzbujati skrbi v soljudeh.
Romana Kafka ni zaključil, zato je tudi vprašanje o Karlovi rešitvi -padcu odprto. Neizogibnost padca nam da mogoče slutiti tista »zimska balada«, v kateri Karlova prijateljica Tereza pripoveduje o smrti svoje matere. Tereza se obdolžuje, da se je v zimski noči, ko ji je mati umrla, vedla nespametno. Torej zagrešila je nekaj, česar ne bo mogla popraviti. Tuti tu ne moremo govoriti o krivdi, dekle je bilo takrat staro pet let, pač pa o dejanju, ki bo človeka za vedno zaznamovalo. Tereza se ie upirala materi, ki jo je v bolečem stiskanju poljubljala in skušala prikleniti k sebi. »Če človek potem ve, da so bili to poslednji poljubi, ne razume, da je mogel biti, tudi če je bil še majhen črviček, tako slep, da tega ni sprevidel.«
novost na knjižni polici
B
Grobovšek: »MirOVM gibanja«
Slovenska publicistika, ki posega na področje mednarodnih odnosov, je po svojem obsegu relativno skromna, kljub temu pa vključuje vrsto zelo zanimivih in prodornih študij. Med ta dela velja vključiti tudi knjigo no vinarja - komentatorja zunanjepolitič ne redakcije ljubljanske televizije, Bo jana Grobovška, ki nosi naslov Mirovna gibanja in evrorakete. V njej je avtor v strnjeni in plastični obliki prikazal dramatično ozračje v Zaho dni Evropi po sprejemu tako imeno vanega dvojnega sklepa Severnoatlant skega pakta decembra leta 1979. Ta krat so obrambni ministri Nato v Bruslju ugotovili, da je potrebna modernizacija evrostrateškega raketnega sistema in so sklenili, da bodo namestili v Zahodni Evropi 464 jedrskih manevrirnih raket emise in 10H raket pershing 11. Obenem so se tudi dogovorili, da bi se pred namestitvijo teh raket ob velesili poskušali sporazumeti, da bi SZ umaknila že postavljene rakete srednjega dosega. Če bi vzhodni blok umaknil omenjene rakete, bi se Nato odpovedal namestitvi svojih raket.
Med obema velesilama sc sicer v Ženevi stekli pogovori, ki so se brez vsakega uspeha končali 23. novembra lani. Že naslednji dan so prispeli v Evropo prvi deli jedrskih raket pershing II.
Grobovšek, ki je med drugim aktiven v okviru Lige za mir ter predavatelj na avstrijskem inštitutu za mirovna vprašanja v Stadtchlainingu, je v svojem delu podal strnjen prikaz dogajanj v tem obdobju in obračun delovanja mirovnih gibanj, če upoštevamo glavni cilj mirovnega gibanja in sicer, da bi preprečilo namestitev manevrirnih jedrskih raket v
Zahodni Evropi, oziroma umik sovjetskih raket SS 20, je v tem primeru rezultat negativen. Nato Grobovšek ugotavlja, da mora biti ocena mirovnih gibanj širša in v dolgoročnejši perspektivi, kjer je obračun precej u godnejši. Gibanju je namreč uspelo pritegniti izjemno široke sloje prebivalstva in s tem vplivati na državne oblasti ter najrazličnejše inštitucije, ki so sedaj prisiljene z vedno večjo pozornostjo slediti konkretnim vprašanjem miru.
Pri vsem tem je še posebej zanimiv oris mirovnih gibanj v posameznih državah, kjer poskuša avtor razjasniti ozadja po.vmeznih odločitev in prikazuje razvoj gibanj k višjim oblikam samostojnosti. To še zlasti velja za vmešavanja s strani vzhodnega bloka, kjer se je med realsocialističnimi elitami izoblikovalo stališče do pacifistov kot »koristnih i-diotov«. Vendar so bile te elite kmalu prisiljene spoznati, da še mirovna gibanja na njihovem bregu dokaj hitro spremenijo v gibanja za demokratizacijo družbe in niso več »koristna«.
Delo je napisano v privlačni obliki in je razdeljeno kot piše v podnaslovu med emocijami in realno politiko, tako da je deležno velikega zanimanja. Čeprav je založba Komunist izdala to knjigo v tisoč izvodih, jo je že težko dobiti na knjigamiških policah.
K. DEVETAK
Prispevajte za
Dijaško matico
Beneški festival ujel pravi »ritem
DAVORIN DEVETAK
Lev sv. Marka, simbol in maskota beneškega festivala, je pokazal zobe, kljub brezbrižnosti in neprizadetosti Benečanov, ki v svojih vročičnih pripravah na nedeljsko »veliko regato« niso zaenkrat »še množično zasedli« kinodvoran na Lidu. Z včerajšnjim dnem pa je končno ujel pravi ritem tudi 41. beneški festival, po ne povsem prepriu.jivem začetku filma z Nastassio Kinsky in njenimi »Ljubimci«.
V tekmovalni sekciji smo torej včeraj (v četrtek, 30. avgusta) gledali dva dobra, filmsko dovršena naslova. Oba nekako v znamenju glasbe. Italijan Pupi Avati je s filmom »Mi trije« nedvomno napredoval od lanskega tu predstavljenega »Šolskega izleta«. V svoje značilno emilijansko oko'je je tokrat postavil kratko in idilično poglavje o življenju mladega Mozarta, iz časa njegovega potovanja po Italiji in bivanja pri grofu Pallaviciniju, kjer se je mladi Amadè pripravljal na težak -izpit, ki bi mu odprl dokončno vrata v svet glasbe. Tu se tako srečujeta sodobni univerza’en mit velikega glasbenega iskalca iz Salzburga in čudaško vedenje malega človeka
z emilijanskega podeželja. Filmu lahko očitamo nekakšno zgodovinsko nedognan ost, toda Avati jev »Arna-dè« le ni Shaffnerjev Amadeus (ki smo ga gledari v gledališki sezoni Slovenskega stalnega gledališča), to je zrel skladatelj Rekviema in simbol človeške sik po ustvarjanju in sreči. V fileju .je še neizkušen mladostnik, ki doživlja svoje prve ljubezni in prijateljstva.
Port Ozeijani pa je avtor francoske fantastične in duhovite parabole o »Ljubljencih meseca«. To je drugi sovjetski (gruzinski) avtor, poleg Mihal-kova, ki je prisoten v Benetkah s tujim, nesovjetskim filmom. Njegovo delo nas je res prijetno presenetilo, ker smo ga pričakovali z določenim predsodkom, saj skoraj vsi filmski avtorji z Vzhoda (Wajda, Zanussi, Tarkovski, Jancso) niso bili na tujem do sedaj tako uspešni kot doma. Ozeljani pa, nasprotno, resno postavlja svojo kandidaturo za Zlatega leva, s to bravurozno igro domis’ic in resne intelektualne igre. Film je pravzaprav nedopovedljiv, kolikor staplja in križa v dramaturški zasnovi nekaj ključnih igralcev in situacij z neverjetno vrtoglavico, z duhovitim in zabavnim ritmom tako, da le stežka sledimo raz-P*e*u čudnih in paradoksnih dogodkov. Niz scen in odlična, neposredna
igra spominjata na Rohmerja, morda tudi Godarda... Za Mednarodni teden kritike je bila predstavljena japonska drama »Jukkai no makuzita« (Komar v desetem nadstropju), prvenec bivšega Ošimovega asistenta Joični Težaka Saija. Čeprav nam firn posreduje
občutek in smisel sodobnega (prikazuje življenjski poraz posameznika, to je policaja v sodobni birokratizirani in tehnološki družbi), nas ne prepričuje. Vsekakor so izven konkurenc zanimivejši nemški filmi, o katerih pa bomo še spregovorili.
Prizor iz Bunuclovega filma »Uničujoči angel«.
TONE SVETINA
Med nebom In peklom
233.
“Seveda, če jo bom preživel...«
6e jo bom jaz. To je zapisano v zvezdah.« Utr^aln potem, ko je Anita odšla in je Losanna 8a je n zadremal, ga je vrgel pokonci telefon. Lora očetovVabila na večerjo. Dalj časa je bila odsotna na 8ega ® željo, da bi se v Rimu navezala na koga dru-ithetj ^at.° ii ni mogel odreči, če je hotel še naprej ?aratZ n*° s^ke- Te je hotel obdržati — ne le zaradi kot f>rt-n?ke ljubezni z njo in denarja, ki ga je imela ’hka. Prek njenega očeta je prišel
e	ijuuezm z njo m aenarja, ki ga je imein
so ttiu ■ a- Prek njenega očeta je prišel v družbo, ki S° bili IO P°sebej namenili njegovi šefi. Ta družba adiCj:.z®!° bogati ljudje, zvesti predvsem kralju ami; 1 9udje, ki so simpatizirali z Anglosasi in n au Nemcev.
in niso
S° tihever*ab S° v družinskem krogu, v salončku, kjer heče s *’ k°t ponavadi, na voljo izbrane jedi in pe-botblad'iVino' Brezskrbno poletje sredi vojne je Loro °braz m»- očetu pa je zarisalo nekaj novih gub v bornia) ''°ina je škodovala mednarodni trgovini in ^aJmm odnosom.
’e8a D~a ’e naglo odkrila spremembo na obrazu svo-'!atelja. Slutila je skrivnost, ki si je ni znala L a jo je vznemirjala. Je to utrujenost, ko
se od česa poslavlja?... že med jedjo se je odločila, da bo stvar razvozlala.
»Kako je na frontah, kako gre vojna?« se je zanimal oče. Nalil je vsem penečega se vina in trčili so.
»Na frontah je dobro,« je skušal Losanna razlagati, kar je zvedel v Rimu in česar ni bilo v časopisih.
»Ste uničili partizane?«
• • ”K*e Pa’ ti_se.ne dajo uničiti tako hitro, kot si želijo v Rimu. To je odporna zalega, ki se množi kot gnusen mrčes. Z one strani meje prihajajo nove in nove skupine.«
»Teh se ne bojim, jih bo že vojska ukrotila, če jih ne more policija. V skrbeh sem, ker se tudi tu po mestu množijo komunistične skupine. Nastopajo teroristi in atentatorji, med delavci v tovarnah in pristanišču je veliko propagande ... Slovenci dvigajo glave; pa ne samo Slovenci, tudi naši levičarji.«
»Sile ne bo za zdaj, to vam lahko zagotovim. Sicer smo jih v tej ofenzivi le oslabili, ne pa uničili,« je govoril Losanna.
Pravil jimje o uspehih vojske, ki je ranila Karla Masla, ubila. Smelega, ujela Marijo in zaprla na sto-tine simpatizerjev in sodelavcev upornikov.
Po večerji sta z Loro odšla v njene prostore. Oče ni mogel skriti nejevolje. Ljubosumen na lastno hčer bi napravil vse, da se ne bi sestajala. Včasih ga je poslušala, potem ji je to umetno odrivanje od ljubimca postalo zoprno in odveč. To je bilo zanjo zgolj omejevanje svobode in proste izbire.
'Hči je že zdavnaj spoznala: čim bolj je kdo všeč njej, tem manj je všeč očetu. Še vedno je skušal skr-beti zanjo, kot bi bila njegova mala punčka.
»Kaj je narobe s teboj, Enrico?« je vprašala Lo-sannó, ko se je zavalil na divan.
»Nič ni narobe, vojna je. Tu smo marsikaj težkega doživeli, ko si se ti zabavala in se je tvoj oče dolgočasil.«
»Me še ljubiš, Enrico? Nisem vzdržala brez tebe!«
»Nikar, imela si oboževalcev na pretek.«
»Si ljubosumen, dragi? Naj ti povem po vrsti, kaj vse sem doživela? Sama razočaranja in dolgočasje. Moški ljubijo moj denar in ne mene, hitro jih prepoznam in peljem žejne čez vodo «
»Lora, prosim te, ne delaj problemov. Najina ljubezen je prosta, brez predsodkov in obveznosti. Ne bova se izpovedovala, to človeka poniža in žali.«
»Ne maraš poslušati mojih doživetij z moškimi, da bi ti lahko molčal o svojih... Vedi, da postajam ljubosumna.«
»Pravilno, brez ljubosumja ni ljubezni. Pri čustvih in nagonih je pač tako, da se vnemajo zapovrstjo.«
»Jaz sem že vsa v ognju. Ne veš, kako sem potrebna moškega. Kot izsušena zemlja sem, brez vode. Mi verjameš ali ne?«
»Verjamem. Potrebe žensk se ne razlikujejo od potreb moških. Nenasitnih in tudi na ledu spočetih je dovolj na obeh straneh.«
»Danes si nekam hladen. Ti je vsa pohota splahnela v zaporih ali si si omislil drugo ljubico?«
»Ne eno ne drugo. Zdaj imam v rokah Marijo, sestro partizanskega poveljnika Masla,« je skušal odvrniti njeno pozornost od Anite, ki mu je še vedno ležala v drobu.
»Jo lepa?«
»Ne samo lepa, tudi mlada, dvajset let ima, divja je kot mačka pa trda in trmasta in neuklonljiva.«
Drevi v Rimu atletski miting »Golden gala«
Asi z Vzhoda in Zahoda
RIM — Bubka, Vigneron, Stones, Moses, Smith, Mogeburg, Bikova, Andonova, Ashford, Sedjih, Kratoch-vilova, Kozakiewicz, Bugar, Abada. To so le nekatera slavna imena atletov in atletinj, ki bodo drevi nastopili na velikem atletskem tekmovanju »Golden gala« v Rimu.
Na olimpijskem stadionu bo na startu kar 13 svetovnih prvakov, 23 olimpijskih zmagovalcev i|i devet svetovnih rekorderjev. Tudi najzahtevnejši sladokusci si verjetno kakovostnejše prireditve ne morejo zaželeti.
Sicer pa dre višnja rimska prireditev ne bo pomembna samo zaradi kakovostnih rezultatov, ki jih bodo verjetno tile asi dosegli, »Golden gala« bo predvsem priložnost, da se na velikem atletskem tekmovanju, po bojkotu vzhodnega bloka na olimpijskih igrah v Los Angelesu, zopet pomerijo med seboj in si sežejo v roke predstavniki in predstavnice obeh »blokov«.
To misel je v svoji brzojavki, ki jo je poslal organizacijskemu odboru, izrazil tudi predsednik republike Sandro Pertini.
Če bo drevi v Rimu zbrana skoraj
Svetovni rekorder v metu kladiva, Sovjet Jurij Sedjih
vsa svetovna atletska elita, pa ne moremo tudi mimo ugotovitve, da bodo tudi na tej veliki prireditvi odsotni nekateri »velikani kraljice športa«. To velja v prvi vrsti za štirikratnega zmagovalca na 01 v Los Angelesu Carla Lewisa, ki je bil
preutrujen in je pred kratkim sklenil svojo evropsko turnejo. Na rimskih stezah ne bo niti predstavnikov in predstavnic NDR. Odsotna bosta Coe in Ovett. Zaradi poškodb in preutrujenosti pa bosta manjkala tudi dva vidna italijanska predstavnika : Sara Simeoni in Evangelisti.
Kljub tem odsotnostim pa bomo drevi gotovo priča vrhunskim rezultatom. Miting se bo pričel ob 19. uri, po prvem italijanskem sporedu pa bo prenos od 21.40 do 23.30.
Gramov: »Bolje od 01«
MOSKVA — Minister za šport v SZ Marata Gramov je na tiskovni konferenci dejal, da so bila tekmovanja »Prijateljstvo ’84« glede tehničnih izidov boljša od olimpijskih iger v Los Angelesu. Dodal je še, da so na »Prijateljstvu ’84« izboljšali 18 svetovnih rekordov, v Los Angelesu pa le 11.
Jadranje: SP »swan«
PORTO CERVO — Britanski jadralci so kar na prvih treh mestih po treh preizkušnjah svetovnega prvenstva »swan«. Vodi Yellow Drama pred Manfredom in Jack Ixom.
Mednarodno teniško prvenstvo ZDA
Favoriti po pričakovanju
FLUSHING MEADOW — John Mc Enroe in Ivan Lendl sta po pričakovanju uspešno premostila prvo kolo mednarodnega teniškega prvenstva ZDA.
Američan je brez večjih težav odpravil Angleža Colina Dowdeswella s 6:1, 6:1, 6:1, Čehoslovak pa se je moral nekoliko bolj potruditi, da je strl odpor Američana Briana Teacherja (6:4, 6:4, 7:5).
Od ostalih izidov naj omenimo zmago Ariasa nad Moorom (4:6, 6:4, 7:6, 7:6), medtem ko je Vilas odpravil Leacha s 6:1, 6:2, 6:3.
V ženski konkurenci pa je številka ena svetovnega tenisa Martina Navratilova brez težav premagala Američanko Antonopolisevo s 6:4, 6:2.
Ostali pomembnejši izidi drugega dne
MOŠKI: Connors (ZDA) - Mitchell (ZDA) 6:3, 6:0, 6:2; Jarryd (Šve.) -Frawley (Avstral.) 6:4, 7:6, 6:4; Mc-Namee (Avstral.) - Simpson (N. Zel.) 6:1, 5:7, 6:4, 7:5; Edberg (Šve.) - Stefani (ZDA) 6:4, 6:3, 6:0; Wilander (Šve.) - Michibata (Kan.) 6:3, 6:4, 6:4; Nystróm (Šve.) - Acuna (Čile) 6:2, 6:2, 6:0; Gottfried (ZDA) - Te-
stenu an (ZDA) 7:5, 6:2, 6:3; Aguile-ra (Šp.) - Schwaier (J. Afr.) 4:6, 6:3, 6:3, 4:6, 6:4; Lloyd (VB) - Fleming (ZDA) 6:3, 6:4, 7:6; Doyle (ZDA) -Tanner (ZDA) 6:2, 6:2, 6:4; Gonza'ez (Para.) - Mezzadri (It.) 4:6, 7:5, 6:4, 6:2; Colombo (It.) - Pemfors (Šve.) 6:3, 6:4, 6:4.
Supersonics v Trevisu
TREVISO — Na košarkarski tekmi v Trevisu je domači Benetton s 101:123 izgubil proti ameriški P1"0; fesionalni ekipi Supersonics. V teknu se je najbolj izkazal Solomon (M točk), ki je odigral svojo doslej najboljšo tekmo, odkar je v Trevisu.
Brewer v težavah
CANTU’ — Ameriški košarkar Jim Brewer, ki je podpisal pogodbo z Jollycolombanijem iz Cantuja, je obvestil društvo, da mora iz osebnih razlogov prekiniti svojo agonisticno dejavnost.
Jollycolombani, tako piše v komunikeju, bo skušal odpraviti te probleme, tako da bo lahko Brewer spet igral v Cantuju.
Kolesarsko SP v Barceloni
Galbiatijevi bron
BARCELONA — Italijanka Rossella Galbiati je včeraj Italiji prislužila bronasto kolajno na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Barceloni. G albi ati jeva je namreč osvojila tretje mesto v zasledovalni vožnji. V malem finalu je zanesljivo premagala Nizozemko Mieke Havik.
Zato kolajno pa je osvojila Američanka Rebecca Twigg, ki je v velikem finalu odpravila Francozinjo Longevo. To je že druga zlata kolajna za ZDA
Za lep podvig pa je poskrbel Švicar Urs Freuler, ki je zmagal v vožnji posameznikov po točkah. Freuler je bil prvi pred Avstralcem Sutto-nom in Zahodnim Nemcem Rinklinom. Italijanu Pirangelu Binco'.etu pa je na tej preizkušnji za las ušel bron. Moral se je namreč zadovoljiti s četrtim mestom.
Naj omenimo, da je Freuler tako osvojil že svojo četrto zaporedno zrna go na SP v tej disciplini.
Slabše pa so se včeraj odrezali »azzurri« v zasledovalni vožnji: Bidinost je namreč zabeležil deveti čas, Raniero pa desetega. Oba sta bi a tako izločena iz nadaljnjega tekmovanja.
Modena — Bolgarija	0:5
MODENA — V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca Bolgarije premagala Modeno s 5:0 (4:0). Strelci : Jančev (2), Zdravkov, Mladenov in Gospodinov.
Jugoslovanski
nogometni pokal
Včeraj so odigrali še dve zaostali tekmi šestnajstine finala jugoslovanskega nogometnega pokala. V Beogradu je Rijeka premagala domači Rad z 2:0, v Paračinu pa je Jedin-stvo nepričakovano izločilo tuzlan-sko Slobodo. Domačini so namreč zmagali po streljanju enajstmetrovk s 7:6, potem ko se je regularni čas končal brez zadetkov.
Mazzola zapušča Inter
MILAN — Potem ko je bil pri milanskem društvu (najprej kot igralec, nato kot tehnični vodja) kar trideset let, je včeraj Sandro Mazzola izja-
vil, da zapušča Inter. To, kot je sam izjavil, pa ne zaradi finančnih razlogov, temveč zaradi »različnih tehničnih pogledov«, ki jih ima glede na vodstvo.
De Sisti hitro okreva
FIRENCE — Zdravstveno stanje Giancarla De Sisti ja se naglo izboljšuje, tako da so že potrdili njegov odpust iz bolnišnice za prve dni prihodnjega tedna.
Odbojka: mlade »azzurre«
premagale Nizozemsko
CLERMONT FERRANO — Italija je uspešno začela nastope v finalnem delu ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva. »Azzurre« so namreč zanesljivo premagale Nizozemsko s 3:0. V tem prvem kolu je prišlo do presenečenja : Madžarska je namreč premagala SZ s 3:2.
Sinoči na nogometnem turnirju za »memorial Race«
Bazoviški Zarji slovenski derbi
Zarja — Gaja	2:0 (1:0)
STRELCA: v 40. min. Piscanz, v 47. min. Tognetti.
ZARJA: Racman, Gotti, Bencich, Franco, Sorelli, Grgič, Udovicich, Bon, Zeugna, Tognetti (od 58. min. Kalc), Piscanz.
GAJA: Kante (od 46. min. Marro), Jarc, Grgič, Milkovič (od 46. min. Bolcich), M. Rismondo, B. Rismondo, B. Grgič, Vrše, Kalc, Salvi, Stran-ščak.
SODNIK : Michellini iz Trsta.
Zarja je sinoči v zadnjem kvalifikacijskem srečanju nogometnega turnirja za »memorial Race« v slovenskem derbiju zasluženo premagala G a jo in se tako uvrstila v polfinale.
Že iz uvodnih potez je bilo jasno, da Bazovci nastopajo v višji kategoriji od gajevcev. Zarjam so namreč igrali bolj sproščeno, pokazali so boljšo skupno igro. Čajevcem pa gre pri-
POLFINALA Ponedeljek, 3. septembra
S. GIOVANNI — KRAS Torek, 4. septembra
PRIMORJE — ZARJA Obe tekmi bosta na proseškem igrišču s pričetkom ob 20. uri.
znati, da so se srčno borili za vsako žogo. Prvi gol so Bazovci dosegli tudi po »krivdi« Gajinega vratarja Kan-teja, ki se mu je žoga po prostem strelu Piscanza izmuznila iz rok. Moramo pa tudi reči, da je Zarja že prej ima’a nekaj priložnosti za zadetek in da je zadela prečko.
Bazoviški nogometaši so poletavno začeli tudi v drugem polčasu in so že v 47. min. podvojili s Tognetti jem. Odtlej pa so zarjani v glavnem »kon-
trolirali« igro. Gajevci so sicer s P°' žrtvovalnostjo skušali doseči vsaj častni gol, to pa jim ni uspelo, saj J6 bila bazoviška obramba dokaj budna.
Zarja se bo tako v polfinalu pomerila s Primorjem. (V. H.)
totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	—- prvi
drugi
X
2
1
1
2
X
1
1
2
X
X 2 2 X
V nedeljo v okviru Boletovega praznika
Nastop kotalkarjev
Po igranju v prijateljskih tekmah in nastopih na dveh turnirjih
Boris Vitez uspešno opravil izpit za A-l ligo
Kaj pa o vsem tem meni sam Boris Vitez?
»Ali bi nam podal kratek obra^ prvega meseca treningov) in Pr prijateljskih tekem in (umirjen- .
»Obračun je nedvomno poziti trenirali smo precej intenzivno, ^ krat dnevno, nastopili smo na nekih turnirjih in igrali nekaj prijate J-tekem. Na turnirju v Lignanu dobro opravili svojo nalogo, X-.. ljah pa smo predvsem proti f t0 imeli nekaj težav, verjetno pa fc , pripisati izredno neugodnemu F"
ketu.«	. . c o-
»Kako se počutiš z novem igralci?«	. „ xjser
»Vsi so res izredni fantje. K Fischetto je čudovit fant, o ry-lotti ju pa ne bom na dolgo f- ,jne: saj že vsi poznajo njegove onadva bosta prav gotovo IVaV‘\,a o-menta v ekipi, kjer bodo sev digrali vidno vlogo še Lanza, ^ Dillon in pa drugi Američan. ^ gotovo center in, ko bo prise v ^ igralec za našo ekipo, menim. ne smeli imeti problemov za ^ v ligi. Center je namreč
Boris Vitez (zadnji na desni) se je moral privaditi na hude boje za prostor pod košem. Posnetek s tekme Stefanel - Smelt Olimpija v Miljah
Bo Boris Vitez, v prejšnjih sezonah najboljši Jadranov košarkar, žel enake uspehe tudi v prvoligaški konkurenci?
To je seveda vprašanje, ki si ga vsak naš košarkarski izvedenec ali pa tudi navijač postavlja v teh dneh. V svojih prvih nastopih v dresu tržaškega Stefanela je Vitez povsem u-pravičil zaupanje, ki ga vanj ima trener De Sisti. Tako v Lignanu kot v Miljah se je izkazal zaradi svojih realizatarskih sposobnosti, ob koncu drugega turnirja pa bil celo proglašen za najboljšega »netujega« košarkarja. Boris bo sedaj moral še veliko trenirati pod izkušenim vodstvom De Sisti ja, da bo odpravil hibe, ki jih je še opaziti v obrambi in pri podajanju, a že sedaj lahko rečemo, da je uspešno opravil svoj prvi »prvoligaški« izpit.
Kotalkarska sekcija pri Poletu se vneto pripravlja na društveni praznik, ki se bo začel jutri in končal v ponedeljek na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. V program so namreč vključili tudi pregledne nastope mladih kotalkarjev, ki bodo pokazali, kaj je pravzaprav kotalkanje in koliko časa je treba, da atlet doseže določeno težavnostno stopnjo. Tako bomo lahko videli prve korake začetnikov in akrobatske skoke izkušenih tekmovalcev. Nastopile pa bodo tudi dvojice in seveda novi evropski prvak Samo Kokorovec. Polet bo namreč izkoristil to priložnost, da predstavi Sama Kokorovca širšemu občinstvu, saj je prav, da mladega prvaka spoznajo
Kotalkarska prireditev se bo začela — vedno na-dvorišču Prosvetne-
ga doma na Opčinah — v nedeljo ob 18. uri. Poleg nastopov domačih kotalkarjev in tekmovalcev pa bomo lahko videli še plesni par na kotalkah tržaškega Jollyja, ki je na nedavnem evropskem prvenstvu dosegel odlično 4. mesto. Obeta se torej zelo zanimiv program, na katerega že sedaj opozarjamo vse ljubitelje kotalkanja. Omenimo naj še, da je italijanska televizijska mreža v oddaji »Mercoledì šport« posvetila kotalkanju in Samu Kokorovcu še posebej nekaj minut trajajoči posnetek iz Riminija,
Glede praznika Poleta, naj še omenimo, da bo jutri ob 18.30 na Opčinah košarkarska tekma Polet - Jadran. Kioski bodo odprti od 17. ure dalje. Zvečer od 20. do 24. ure pa bo za ples igral ansambel »Taims«.
danes igra za vas
Fabijan Kraljič
totocalcio
Atalanta - Juventus	2
Avellino - Pisa	X
Bologna - Inter	X
Cagliari - Palermo	1
Catania - Verona	X
Catanzaro - Udinese	X
LR Vicenza - Cesena	1
Milan - Como	1
Pescara - Napoli	2
Roma - Genoa	1
Sambenedett. - Taranto	1
Sampdoria - Bari	1
Varese - Lazio	1
X 2 X 2
Fabijan Kraljič ima naraščajnikih Brega
za sabo že desetletno nogometno kariero. Začel je se kot mladinec uvrstil tudi v reprezentanco ŽSŠDI. Za prvo nogometno ekipo Brega je zaigral prvič pred štirimi leti, v lanskem prvenstvu pa je branil barve padriško-gropajske Gaje in obenem tudi treniral Bregove cicibane. V letošnji sezoni se je spet vrnil v matično društvo Breg, kjer bo igral v vlogi srednjega napadalca.
Prejšnji teden je Boris Škerk pravilno napovedal osem rezultatov.
ne« v ligi, venerar je ■«**—.,	:
ekipe in od njega je marsikaj višino.«	. .	, proli
»Si imel težave, ko si 10ra prvoligaškim košarkarjem. «
»V Lignanu sem začel zelo ,^v nisem se bal in tako ni bilo a V tretji tekmi pa sem dva meta in me je nato zajel je da bi ponovno zgrešil. To pa.^ §e kaznovalo, saj sem potem zg jaVCk, vrsto podaj in metov. To J ^ti ki ga plačujem zaradi neizk z in ki ga je mogoče odpravi igranjem.«	..
»še besedo o nasprotniki ■	^ v
»Američani, ki so že neK J j^nji Italiji, so se privadili na pjovi način igre, to pa se tudi P<r -ptesf imajo namreč še nekaj težnfljipagic: netil pa me je predvsem . itak' ko igraš proti njemu se zav ^0šaf' šna klasa je. Vidi se, da je jped' kar, ki je žel velike uspen
narodni areni.
(Mar
Jutri m v nedeljo športne igre Alpe-Jadran v Gradcu
ludi Slovenke v reprezentanci F-JK
Nevenka Marušič (Kras) v namiznem tenisu, Erika Garbini, Ivana Venier, Aleksandra Pertot (Friulexport) in Mirjam Klemše (Meblo) v odbojki
Danes zjutraj bosta iz Trsta in Vid ma odpotovala avtobusa z atleti reprezentance Furlanije - Julijske kra-Jlne, ki se bodo jutri in v nedeljo udeežili prve izvedbe razširjenih športnih iger Alpe-Jadran v Gradcu.
V atletiki, namiznem tenisu in odojki se bo v Gradcu pomerilo okrog "W0 tekmovalcev obeh spolov od sedem-najstega leta starosti iz desetih obmejnih dežel in sicer poleg iz naše dežele še iz Veneta in s Tridentinskega (Italija), iz Slovenije in Hrvatske (Jugoslavija) z Bavarskega (ZRN), iz Zgornje Avstrije, s Koroškega, iz Štajerske in s Salzburškega (Avstrija).
Zamisel o izvedbi iger ob sodelo-vanju vseh dežel, ki sestavljajo inte-•■esno skupnost Alpe - Jadran, je nastala v krogu pobudnikov Mladinskih 'gpr Alpe - Jadran, se pravi Furla-P’/e - Julijske krajine, Koroške in Slo-yenije, ki se na podobnih športno - prijateljskih srečanjih srečujejo že celih I let, letos pa se bodo med sabo po-‘Perili 21. in 22. septembra v Celov-cu- sicer v drugih športnih panogah, v reprezentanci naše dežele za G ra-ee bo letos tudi nekaj s’ovenskih jPdrtP^0- Medtem ko v atletiki ni no-“PPaga našega predstavnika, bomo pri-
Erika Garbini
šotni tako v namiznem tenisu, kot v ženski odbojki. «
Barve FJ-K bo v namiznem tenisu skupaj s Tržačankama Fossetto in Cappelletti (članici Grandi Motori) branila tudi krasovka Nevenka Marušič. Nastopile bodo v ekipni konkurenci, igralo pa se bo po Davisovem sistemu dveh dvobojev za posameznice in ene igre dvojic. V Gradec bi sicer bile morale odpotovati Tržičanka Bon-
da in pa krasovki Tanja Ukmar in Ksenija Marušič, vendar je prva na tekmovanju z državno reprezentanco v Turčiji, ostali dve pa nimata urejenih dokumentov za prehod čez avstrijsko mejo.
številčnejša je slovenska prisotnost v ženski odbojki. Igrale bodo namreč članice združene ekipe Friii’export E-rika Garbini, Aleksandra Pertot in Ivana Venier ter ùnnica Mebla Mirjam Klemše, poleg njih pa še Coccolo (Sangiorgina), Tonasso, Godesa, Nassi in Boso (AUSU Pav Cervi gnano) in Girolami (Prata PN). Tonasso-va in Girolami jeva sta stalni članici državne reprezentance »under 17«. E-kipo bo vodil trener Friulexporta Aleksander Koren. Dekleta so imea pet skupnih treningov in čeprav niso uigrana upajo na dobro uvrstitev. Treningov sta se od naših igralk udeležili tudi Aleksandra Foraus (Friulexport) in Lajris Žerjal (Breg), ki pa iz raznih razlogov nista bili uvrščeni v reprezentanco.
V atletiki se bodo tekmovalci pomerili v naslednjih disciplinah: 110 ovire, 100, 200, 400, 800 in 1.500 metrov, štafeta 4x400, krogla, disk, daljina, višina in palica.
Na srečanju športnikov Kočevja in Doline
Venir p° so v Dolini gostovali športniki iz pobratene kočevske občine v Sl« Jl" Pomerili so se z Bregom v nogometu, košarki in odbojki, kjer so p ogorčenem boju slavile dolinske igralke.
obvestila
Sekcija za športno ritmično gimnastiko pri ŠD Dom iz Gorice
vabi vse deklice (v poštev pridejo 7 in 8 let stare deklice), ki jih veseli ritmika, da se udeležijo redne vadbe, ki se bo pričela v ponedeljek, 3. septembra. Do pričetka šolskega leta bo vadba na sporedu vsak dan, od 16. do 18. ure, v telovadnici Kulturnega doma.
Košarkarski odsek ŠZ Bor
sporoča, da bo drevi ob 20.30 na stadionu »1. maj« seja vseh trenerjev in odbornikov odseka. Prisotnost obvezna!
Jadralni klub Čupa
organizira v nedeljo, 9. septembra, pred Sesljanskim zalivom regato za optimiste. Vpisovanje na sedežu J K Čupa do 10. ure. Start ob 11. uri. Vabljeni!
Nogometna komisija ZSŠDI
obvešča, da bodo treningi združene ekipe naraščajnikov Zarje danes, 31.8., ob 18. uri na nogometnem igrišču v Bazovici.
ŠD Sokol
sporoča, da bodo odbojkarski treningi za dekleta, rojena do leta 1972 in kasneje v ponedeljek, torek, četrtek in petek ob 18. uri na odkritem Igrišču Sokola v Nabrežini.
iz planinskega sveta
Pred štirimi leti se je v koči na Planini pri Jezeru odvijala dvojna svečanost: takrat so se pobratili planinci PD Integral s člani SPDT, poleg tega pa so tržaški zamejski planinci razvili svoj društveni prapor (na sliki, kjer vidimo predsednika SPDT inž. Rudežg in častno predsednico dr. Mašero), V nedeljo pa se bo slavje obeh društev ob odprtju prenovljene koče obnovilo.
Otvoritev koče PD Integral
Kot sino že poročali, bodo pobrateni planinci PD Integral iz Ljub Ijane v nedeljo, 2. septembra, slavnostno odprli svojo prenovljeno kočo na Planini pri Jezeru, ki je zgorela pred tremi leti. Slavnost se bo začela ob 11. uri, na sporedu pa bodo govori in pa kulturni spored.
SPDT prireja ob tej priliki avtobusni izlet. Vpisovanje je še danes na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2., nadst. tel. 767304). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Avtobus bo odpeljal iz Trsta jutri ob 14. uri izpred sodnijske palače (Foro Ulpiano). Od Bohinja je do koče mimo planine Vogar približno dve uri hoje. Za starejše bo vozil kombi društva PD Integral, ki bo tiste, ki si bodo zaželeli, popeljal na planino Blato, odaljeno le četrt ure hoje od Planine pri Jezeru. V nedeljo pa bodo šli naši planinci do koče pri Triglavskih jezerih ali pa na zahteven vzpon na Debeli vrh.
Povratek planincev iz Bosne
V	soboto zvečer so se vrnili domov planinci Obalnega PD iz Kopra in člani SPDT, ki so se pred tednom dni odpravili na »dolgi pohod« po gorah Bosne. Program so izvedli skoraj stoodstotno, saj so »osvojili« Zeleno glavo, Maglič, Treskavico in Jahorino, turistično pa so si ogledali Jablanico, Sutjesko, Bihač, Jajce in še marsikaj drugega. Svoj povratek so anticipirali za 24 ur, ker jim je vreme prav na koncu zagodlo in je odpadlo nekaj akcij. Sicer pa so jih prav vso turo spremljale res ugodne vremenske razmere.
Bližnje delovanje SPDT
V	nedeljo, 9. septembra, .bo Pri Miklavžu na Gorjancih (969 m) tradicionalni vseslovenski Dan planincev '84. Slavje tokrat prireja PD Novo mesto, slavnostni govornik pa bo predsednik Republiške konference SZDL Slovenije FYanc Šetinc. SPDT se bo tega dneva udeležilo,
kot že vsako leto, z večjo delegacijo.
Dan planincev SPDT pa bo v ne deljo, 23. septembra, vendar pa bo letos to »domače« slavje nekoliko drugačno kot druga leta. Že vrsto let prireja namreč SPDT svoj Dan na kraški gmajni z dopoldanskim pohodom ali izletom ter s popoldanskimi zabavnimi igrami »za mlado in staro«. Letos se bo Dan planincev SPDT selil v Kanalsko dolino, saj bo tržaško planinsko društvo ob tej priliki priredilo avtobusni izlet. Dopoldan bo izlet na kak vrh v okolišu, popoldan pa bo slavje v domy »Mangart« v Žabnicah. Vse podrobnosti bomo še javili.
Sto družin na Nanos
Zelo priljubljena planinska akcija »Sto družin na Nanos« se bo obnovila to nedeljo, 2. septembra. Tradicionalni pohod prireja tudi tokrat planinsko društvo iz Postojne, značilno zanj pa je, da število družin, ki se ob tej priliki poda na »primorski očak« krepko presega stotico. Tako se je npr. lani na Nanos povzpelo več kot dva tisoč planincev, podoben številni obisk pa pričakujejo organizatorji tudi letos, ko se bodo družine povzpele na razgledni primorski vrh do Vojkove koče po o-beh poteh, ki vodita iz Razdrtega. Pričetek pohoda je ob 6. uri na Razdrtem, zadnje pohodnike pa bodo vpisovali do 11. ure. Pri Vojkovi koči pripravljajo opoldan krajši kulturni program.
Število obiskovalcev gorà
v Sloveniji
Po podatkih, zbranih za leto 1983 je slovenske gore obiskalo 1.745.105 planincev, od katerih je 1.708.861 iz Jugoslavije, preko 36 tisoč pa iz tujine. Zanimivo je, da se z izboljšano kvaliteto uslug in povečano kapaciteto koč veča tudi število nočitev tujih gostov, v primerjavi z letom 1982 pa je upadlo število nočitev domačih obiskovalcev.
DUŠAN JELINČIČ
Doberdobska Mladost se resno pripravlja na začetek nove nogometne sezone
Letošnje
tolar,° nam je pravil predsednik ŠZ let *z Doberdoba Nordio Gergo-e<3e ciljev in želj njihove član-
Dario Gergolet
ske n
tk) J^etne ekipe. Doberdobci so Miceli y,U ' Petnicah prejšnji teden in°Vega ,resr|im delom pod vodstvom ** Je t-ii/rencrJa Sergia Mattiussija, c9, ki ;„° na krniilu zamenja! Urani-^dnjo j . na doberdobski klopi sedel Matti,,? .sez°ne.
Sl j° v goriških nogometnih
prvenstvo mora biti boljše od lanskega
krogih dobro poznan, trener in je doslej treniral več ekip s Tržiškega. Med temi velja omeniti Villesse, Sa-grado in nazadnje Fogliano. O njem pravijo, da zna izkoristiti vsako najmanjšo sposobnost igralcev, ki jih ima na razpolago. Sicer se ga Doberdobci dobro spominjajo, kot trenerja konkurenčnih moštev, ki so iz Doberdoba vedno odhajale s pozitivnim rezultatom.
Druga novost pri Mladosti pa zadeva odhod najboljšega strelca, Hila-rija Kobala k Vermeglianu. Na posodo pa je od Krasa prišel Gabrijel Ferfolja, ki je bil že pred leti glavni napadalec kraške postave. V prvo
ekipo pa so prestopili tudi številni novi igralci, predvsem iz mladinskih vrst.
Kakšni pa so obeti za letošnjo sezono. Nordio Gergaet pravi, da je želja izboljšati lansko prvenstvo, ko so Kraševci zaigrali pod lastnimi sposobnostmi. lo pa tudi zaradi številnih poškodb, ki so lani pestile ekipo. K temu pa je treba dodati še nekaj nesporazumov v ekipi, tako da je nekaj igralcev zapustilo moštvo predčasno.
Druga novost, ki pa jo bo morala potrditi še nogometna federacija, je vključitev Mladosti v goriško skupino, tako da bodo ponovno na vrsti der-
Spisek igralcev Mladosti za sezono 1984/85
VRATARJI	
Aleks Gergolet	1961
Dario Zanicr	1967
Angelo Bruni	1953
BRANILCI	
Dario Gergolet	1961
Darij Frandolič	1952
Lucijan Frandolič	I960
David Devetak	1961
Silvan Pahor	1953
Carlo Buran	1957
Claudio Ulian	1957
Fabrizio Lakovič	1967
David Lakovič	1962
Robert Gerin	1961
Mauro Gerin	1967
Ladi Gergolet	1961
VEZNI IGRALCI	
Edi Gergolet	1961
Davorin Zcnier	1966
Ivan Marušič	1965
Sergio Semolič	1961
Fulvio Marizza	1953
Bruno Šuligoj	1951
Edi Kobal	1965
NAPADALCI	
Karel Ferfolja	1957
Gabrijel Ferfolja	1956
Adriano Lavrenčič	1961
Claudio Vižintin	1960
TRENER	
Sergio Mattiussi	
bi ji med tremi slovenskimi enajsteri carni.
»To, da bomo po vsej verjetnosti vključeni v goriško skupino«, pravi Nordio Gergoiet, »je za nas boljše, čeprav je po našem mnenju tržaška skupina kakovostno lažja.«
Prvenstvo se bo letos pričelo 30. septembra. Do takrat pa bedo Dober-
dobci odigrali nekaj predprvenstvenih turnirjev. Prvi bo na vrsti 1. in 4. septembra v Zagraju, četrtega in devetega septembra pa se bodo v Šempasu udeležili obmejnega turnirja. Kraško društvo pa bo od 16. do 23. septembra pripravilo v Doberdobu nogometni memorial Severina Devetaka. Potem pa bo šlo zares. (R. Pavšič)
Nogometaši Mlados i iz Doberdoba se resno pripravljajo na novo nogometna sezono, v kateri ži li jo predvsem popraviti slab vtis iz lanskega prvenstva.
Naročnino Mesečna 10.000 lir ■ celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številkg 20.00 din. naročnina za zaseb nike mesečno 180.00, letno 1.800 00 din. za orga nizacije in podietja mesečno 250.00. letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 ; Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
31. avgusta 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogufnil Samsa
Izdaja in tiska I
I ZTT I Trst
Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Zgodovina Sueškega prekopa - od Napoleona do Lessepsa
V bistvu gre za podaljšanje kanala Nil-Rdeče morje iz časa faraonov
Najnovejši zaskrbljivi dogodki na Rdečem morju so znova dokazali izredno strateško važnost Sueškega prekopa, zato priobčujemo zanimiv zgodovinski prerez prekopa samega, pa tudi že prejšnjih kanalov od Nila do Rdečega morja, ki nam ga je sestavil Lojze Cafuta.
Zgodovina Sueškega prekopa je zelo zanimiva, vendar ni dovolj znana. Danes povezuje prekop Sredozemsko morje z Rdečim morjem, toda prvotno niso načrtovalci imeli tega namena.
Že pod vlado faraonov Sethosa I. in Mamzesa II. (okoli leta 1400 p.n.š.) je bil skopan za tedanje potrebe kanal od Nila do vzhodne meje države in najbrž do Rdečega morja. Vladar Nebo II. (od 609 do 595 pred n.š.) je dal kopati med današnjim Saga-sidom in Rdečim morjem nov kanal, ki ga je po poročilih Herodota končal približno 100 let pozneje Darius Hispastes. Ptolomej II. (285- 247 p.n.š.) je ta kanal z vgrajevanjem zapornic še toliko ploven, da so po njem nekatere ladje kraljice Kleopatre zaplule do Rdečega morja.
Za časa prvih rimskih cesarjev in nato kalifa Omarja je bil v 7. stoletju kanal spet usposobljen za plovbo in ostal uporaben vse do leta 767, ko so ga zasuli. V 18. stoletju našega štetja je načrtoval mamluški šef Ali Bed ponovno zvezo, toda ne več le z Nilom, temveč naravnost med Sredozemljem in Rdečim morjem (prejšnji kanali so namreč bili speljani samo od Nila do Rdečega morja). Toda šele francoski direktor!j je na pobudo Napoleona podvzel pobudo za nov kanal - prekop. Posebna komisija je leta 1799 razsodila, da je prekop stvarno izved.jiv, čeprav
je Rdeče morje ležalo 9,908 metra više kot Sredozemsko morje.
Na pobudo Mettcmicha je bila nato ustanovljena nova, mednarodna komisija, v kateri so bili predstavniki Anglije, Stephenson), Francije (Talabot) in Avstrije (Italijan Negrelli) in la je sprejela tak projekt, da je bila višina obeh koncev prekopa enaka. Francoska inženirska brigada je skupno z egiptovskima inženirjema (Linant Bei in Mugel Bei) izmeriva širino doline, avstrijska skupina pa zaliv pri Pelusiumu, vendar se je pri lem omejila le na podatke s pomorskih zemljevidov.
Negrelli in egiptovska inženirja so ugotovili, da bi bil prekop priporočljiv, Francoz Talabot pa je zagovarjal čisto svojo verzijo. Vse projekte je pregledal Francoz Lesseps, ki je prvega odobril in s tem še danes velja za graditelja Sueškega prekopa. Dne 5. januarja 1856 so ustanovili posebno družbo, ki naj bi imela koncesijo za dobo 99 let. Družba se je večkrat spremenila in končno odobrila Negrellijev načrt.
Dne 25. aprila 1859 so zasadili prvo lopato, prekop pa odprli in ga svečano predai prometu 16. novembra 1869; kopali so ga torej dobrih deset let.
Zaradi vedno večjih ladij je mednarodna komisija sklenila leta 1884 prekop profilno povečati, to je poglobiti in razširiti. Ko so kanal povečali, je trajala vožnja poprečno po 18 ur in pol, prej pa 48 ur in pol. Šlo je torej za veliko tehnično pridobitev.
Tedaj so pristojbine za plovbo po Sueškem prekopu pobira-i Angleži, kar jim je seveda prinašalo lepe dohodke. Egipt se je vedno potegoval, da bi uprava prekopa prešla v njegovo pristoj-
nost, kar je končno dosegel, ko so se angleške vojaške enote v prvi polovici leta 1956 umaknile; Egipt je dne 26. julija 1956 nacionaliziral Sueško družbo, ki je upravljala prekop, s tem pa je nacionaliziral tudi sam prekop.
Jeseni 1956 so Izrael, Velika Britanija in Francija napadli Egipt. Varnostni svet je napad ustavil in napadalci so se umaknili.
Egipt je nato začel prekop poglabljati, ker so to pač zahtevale razmere. Ko je prià o leta 1967 do »sedemdnevne vojne« med Egiptom in Izraelom (ki je takrat napadel tudi Jordanijo in Sirijo), je bil prekop deloma zasut. Egipčani so ga izčistili in ponovno usposobili za promet, ki je stekel šele 5. junija 1975.
Ime je prekop dobil po mestu Suez, ki leži v severovzhodnem delu Egipta in na južnem koncu sedanjega prekopa. Mesto ima okoli 250.000 prebivalcev.
Lesse Lesseps je z izgraditvijo Sueškega prekopa postal tako navdušen, da se je lotil projektov za Panamski prekop, vendar je zaradi nevestnih sodelavcev doživel polom in bil celo obsojen na pet let zapora; pritožbeno sodišče je pa obsodbo razveljavilo in Lessepsa popolnoma oprostilo. Gradnjo Panamskega prekopa je leta 1903 prevzela neka posebna ameriška družba in prekop izročila prometu 15. avgusta 1914, torej pred dobrimi 70 leti.
Kakšen kapital je bil potreben za izgradnjo Sueškega prekopa in kolikšno dividendo je prinašal delničarjem, ni toliko važno, treba pa je vedeti, da so bile dividende, (obresti) na delnice kar dobre.
LOJZE CAFUTA
V Italiji čedalje več javnih uslužbencev
»Welfare State« na pohodu
RIM — Državni in drugi javni uslužbenci se v Italiji stalno množijo ne glede na sadove njih storilnosti, okrog katerih se je že pred leti razbohotila ostra polemika. Statistični zavod ISTAT je izračunal, da se je število vseh javnih nameščencev leta 1983 povečalo v primeri z letom 1982 za 64.213 ali 1,6 od sto in doseglo raven kar 4,013.341 oseb.
Osebje državne uprave se je pomnožilo za 1,3 od sto na 2,274.602 osebi (na ministrstvih za 0,9 od sto na 1,786.516 in v avtonomnih ustanovah za 2,6 od sto na 488.086), število uslužbencev teritorialnih ustanov je naraslo za 1 od sto na 643,523 (v deželnih upravah na 71.922, pokrajinskih na 64.107 in občinskih na 507.494), v drugih javnih ustanovah pa za 2,5 od sto na 1,095.216 (v »centralnih in perijeričnih«. na 120.964, skrbstvenih na 58.252, bolnišniških in splošno zdravstvenih na 647.270, v ENEL je število padlo za 1,3 od sto na 115.730, a v poobčinjenih in podobnih ustanovah spet naraslo za 1,2 od sto na 153.000).
V državnem birokratskem aparatu se je zlasti povečalo število vojaškega osebja (s 328.440 januarja 1979 na 353.344 v januarju 1983) in magistratov (za 109 na 7.839).
Orkan na Filipinih hud mraz v Braziliji
MANILA, RIO DE JANEIRO — S Filipinov in iz Brazilije poročajo o izredno slabih vremenskih razmerah, ki so zahtevale nekaj človeških žrtev, poleg tega pa prizadele precejšnjo gmotno škodo.
Na Filipinih je te dni razsajal orkan. Življenje je zgubilo najmanj 22 ljudi, ranjenih je bilo kakih 200, brez strehe pa je ostalo približno 30 tisoč ljudi. Orkan se sedaj pomika proti Kitajski, na Filipinih pa je prizadel tolikšno škodo, da so proglasili izredno stanje v 20 provincah otoške države.
Iz Brazilije, kjer je zdaj zima, pa poročajo o nenavadnem mrazu, ki je zahteval doslej 21 človeških življenj in povzročil veliko škodo v nasadih kave in fižola. Zaradi nalivov in povodenj je kakih 250 tisoč ljudi ob streho, v mestu Porto Alegre na jugu države pa je snežilo, prvič po letu 1909.
Reševanje brodolomcev ob zaslombi satelitov
WASHINGTON — Telefonski klic na pomoč brodolomcev v oceanu ali pa letalcev v težavah vse pogosteje beležijo in točno opredeljujejo področje, od koder pri-haja, trije umetni sateliti, ki nato obvestijo pristojne reševalne organe na zemlji. Gre za dva ruska in ameriški satelit, ki delujejo v okviru programa Cospar-Sarsat, Dri katerem poleg ZDA in SZ sodelujejo še Kanada, Francija, Anglija, Norveška, Švedska, Finska in Bolgarija.
Od septembra 1982 so ti »angeli varuhi« brodolomcev rešili življenje 233 osebam. Po virih ameriške vesoljske agencije NASA so pred kratkim, zahvaljujoč se »sodelovanju« satelitov, rešili v Sredozemskem morju šest ribičev, pri čemer so se glede na lego brodo; lomcev sateliti zmotili le za sedem kilometrov. Doslej pa beležijo samo en primer reševanja na kopnem, in sicer raziskovalke, ki je zbolela, medtem ko je sama poto-vala v notranjosti Aljaske.
Klic divjine
Bolgarsko kmetijstvo v stiski zaradi suše
Velikopotezen načrt za ureditev namakalnega sistema
SOFIJA — Bolgarsko kmetijstvo je letos že drugič zapored v škripcih zaradi dolgotrajne suše, ki je še posebno v času zorenja pšenice pretila s pravo katastrofo. Lani je po dolgi suši nastopilo hudo deževje, a zima je bila nato nenavadno ostra in ni je hotelo biti konec. Posledice tega so bile vidne tudi v izvozu, pri katerem odigravajo zelo važno vlogo prav kme tijski pridelki in proizvodi prehrambene industrije. Na notranjem tržišču je zmanjkalo vrtnin in sadja pa tudi paradižnikov, paprike in kumar.
Gospodarstveniki, vladni krogi in partija so letošnjo sušo označili kot gospodarski problem številka ena in temu primerno tudi nastopili. Prek vseh sredstev množičnega obveščanja in partijskega propagandnega aparata so prebivalstvo dobesedno začeli bombardirati s pozivi k prostovoljnemu delu za izkoriščenje sleherne kapljice vode iz najbolj odročnega potočka. Predvsem pa so pozivi bili namenjeni delavskim in študentskim delovnim brigadam, namesto da bi istočasno spodbudili k večji storilnosti tudi razne proizvodne organizacije.
V resnici je bolgarski tisk jedko sporočil, da se kljub razmeroma u" spešnemu boju zoper sušo potem v predelovalnih industrijskih obratih za( tika, tako npr. prehrambena industd' ja izkorišča samo petino proizvodW zmogljivosti. Prav tako je časopisi/ kritiziralo okoliščino, da je ostalo se veliko nepožetega in da so prostran površine paradižnikovih nasadov °' stale take kakršne so bile na začel' ku sušnega obdobja. Takšne in V° dobne pikre pripombe so prisilile dne in partijske organe, da so odfl® varnim posameznikom in organizacj' jam zagrozili celo z denarno kazni) za primer, da ne bi opravili svoj dolžnosti v boju proti suši.
Problemu so posvetili tudi vsem žavno zasedanje v Vami, ki se 9 je udeležil sam državni poglavar 1 vodja KPB Živkov. Na posvetu so gotovili, kako je tehnološka raven kmetijstvu in gospodarstvu sploh vse prenizka, obenem pa začrtali fl*". biciozen program, po katerem na) Vi leta 1995 namakalni sistem kril 6a 15 milijonov hektarov obdelane zein l je.
Hughesova zapuščina: dediščinski davek gre Texasu in Kaliforniji
NEW YORK — Texas in Kalifornija sta si pred 8 leti napovedala
voju°
arda
življenj3 dav-
za to, kdo bo pobral dediščinski davek na zapuščino ultramilijardarja HoW Hughesa. Ta se je rodil in mlada leta preživel v Texasu, večji del prebil v Kaliforniji, -leta 1966 pa se je preselil v Nevado, kjer takšnega ka ni. Dediči sami davka niso hoteli plačati ravno zaradi tega.
Texas in Kalifornija sta po Hughesovi smrti (na letalu, s katerim se J peljal iz Acapulca v Houston, kjer naj bi ga operirali na srcu) zagovarj vsak svojo tezo, češ da je pokojni imel stalno bivališče na njunem ozen%j ker pa nista popustila, je o zadevi razsodil neki univerzitetni profesor: se državi ne pobotata, pojde dedni davek eni sami, in to po moji uvidevno« '.. Državi sta se kajpada brž sporazumeli, tako da gre Texasu 50 in Kalif0113 115 milijonov dolarjev, kar niso mačje solze.
J