Leto LXXn, st. 26 Uredništvo uprava: Ljubljani, Kopitarjeva tt telefon 4001 4004 Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo SI 60 tir. Cek ra4 Ljubljana 10650 ta naročnina in 10 304 ta iuserate Rokopisov ne vračamo Preis - cena L 1 FKBKUAK 1V44 2 SREDA Im Januar 28 feindliche Zerstbrer und vier U-Boote versenkt Andauern der schweren Kampfe im Osten - Zunahme der Kampfe an Heftigkeit in Siiditalien - 806 britisch-nord-amerikanische Flugzeuge iiber den besetzten Westgebieten und dem Reichsgebiet im Januar abgcschossen DNB. Aus dem Fiihrerhauptquarticr, lint sicli in diesen Kiimpfen besonders 1. Februar. Das Oberkommando der bovviihrt, VVehnnacht gibt bekannt: j In S U d i t n 1 i e n nalimen die Kiiniptn Ani Briirkcnkopf von N i k o p o I durch den von beiden Seiteu crlolgteu und siidvvestlich Dnjepropetrovvsk Einsatz neuer Krilite an Heftigkeit zu. schoiterton starke Diirchbriichsangriffc bei Kettnno setzte der Feind seine der Sovvjets. 81 feindliche Pauzer nur- starken Angriffe nach Norden und Nord-den abgeschossen. ' osten fort. Scino Durchbruchsversuche Nordivcstlich K i r o w o g r a d wurdcn lirachen in sclnvcrcu Kiiuipfeu blulig zu- aneh gostem aRe feindlichen Angriffe sanimeii. zerschlagen. Durch einen eriicuton Vnr- An der Sihlfront im Raum von M i n- stoss unserer Fanzerverbiindo hatten die t u r n o - C a s t e 1 f o r t o besehriinkte der Bolsrhevvisten vviederum holie Verluste. Feind sich infolgo seiner hohen Vcrliiste Siidwrstlich Tscherkassy und gestern auf ortliche Angriffe. Wiihrrnd siidostlich Bela j a Zerkow wehrten der Monte Juga nach hartem Kanipf unsere Truppen hiiufig ini Ciegcnangriff orneut verloreu ging, vvurdeii bei C a s - zahlrciche Angriffe der Sowjets ab. sin o starke Angriffe nbgesi-hlagon und SUdlich P o g r o b i s c h t s c h e wur- wcstlkh San KI i a mehrero Hiihcii im den bei der Sauherung des in den Vor- Gegenangrill zuriickerohcrt. tagen genonnenen Geliimles zahlrciche I An der A d r i u t i s c h c n Kiiste Gefangeno eingebracht umi eino Anzahl brneli ein von Panzern unterstiitzter Vor- Odmevi k Fiihrerjevemu govoru Bukarešta, 31. jan. DNB. >K sreči za stavil na stran Nemčije, ker je ta edina Evropo je narodno-socialistična Nemčija v položaju, da reši evropske narode.c postala resničnost«, izjavlja »Porunca Madrid, 31. jan. Veliki Ftlhrerjev go-Vremii« k Fiihrerjevemu govoru in piše: vor ob obletnici prevzema oblasti podaja »V Nemčiji uresničena socialna pravic- v Madridu izhajajoči list »Hoja del Lu-nost ščiti nemški narod pred slehernim nesr. Posebno jo na špansko bralce de-notranjim razkrojem. Njegova edinost je lovala ugotovitev, da je postala Anglija nadaljnji element moči Nemčije, dočim danes žrtev lnstne, vsled pomanjkljivega mu silna nemška vojska daje moč, da z spoznanja pričeto vojne. Filhrerjev govor uspehom vodi borbo, v kateri gre za uso- in v njem izraženo neomajno zaupanje v do celine.« I zmago, v španskih krogih živahno ko- Bratislava. Ob obletnici prevzema mentirnjo. oblasti narodnega socializma je bilo v j Sofija. 31. jan. Ponedeljski listi pri-Prešovi veliko zborovanje. Govoril je našajo Ftlhrerjev govor in podčrtujejo ministrski podpredsednik Aleksander odločnost, s katero je govoril Ftihrer. Mach. Med drug m ie izjavil da je na- Opozarjajo, da jo Ftihrer označil angle-rodno-socialistična Nemčija danes edini ško imperialistično politiko za krivca te trdni steber katerega se danes oprijeria- vojne in da je odločilni problem te voj-jo evropski narodi, da jih nc bi boljševi- ne spor med Nemčijo in boljševizmom, zem pomedel. Slovaški narod in njegova | Kodan, 31. jan. Tukajšnji listi so z vlada sta trdno odločena, da se ne bosta velikimi naslovi prinesli Ftlhrerjev go-zgolj oklepala evropskih idealov, temveč vor. »Berlinske Tidende« pravi v svojem bosta dala vse svoje moči v borbo, ki jo podnaslovu: »Ako bi se zrušila Nemčija, vodi Evropa pod vodstvom Adolfa Hitler- se ne bi mogla več nobena država v ja proti svojim sovražnikom. Slovaški na- Evropi uspešno upirati novemu vdoru rod ne bo sovražnikova agitacija nikoli Hunov«. »National Tidendec poudarja v zapeljala. 1 podnaslovu Hitlerjevo prepričanje o nem- Zagreb. Tisk posveča svoje uvodnike ški zmagi, zadnjemu Fiihrerjevemu govoru. »Hrvat- j Lizbona, Filhrerjev govor prinaša vče-ski narod« piše: »V Hrvatski ni danes ni- rajšnie večerno časopisje. Napisi pričajo stoss des Feindes im ziisammcngclusstcu Alnvehrfeuer zusamnicn. Ob Fiihrerevem govoru Včeraj smo objavili Filhrerjev govor ob ennjsti obletnici prevzema oblasti po narodnosocialistični stranki v Nemčiji, kakor vidimo iz govora samega, pa ludi iz prvih glasov, prispelih iz raznih evropskih držav, la govor ni bil pomemben in važen samo za Nemčijo, marveč sa vso Evropo, da, za ves svet. Fiihrer jo namreč jasno povedal, da je v loj vojni lalvko samo en zmagovalec in to ho ali Nemčija ali pu Sovjetska Rusija. Zn Evropo in za svet pa ni vseeno, kdo ho izšel iz sedanje svetovne vojne kot zmagovalec. V teh urah, ki tako trdo pritiskajo na vsakega Evropca, pa vendar niso moglo uiti za trenutek zmanjšati gotovosti v nemško zmago, vsukdo ve, kaj pomeni, če se Fiihrer odtrga od svojega dela in polaga račun o tem delu kakor v prejšnjih lotili miru. Njegove besede so bile spregovorjene v času najtežjih in najusodnejših odločitev. Na vrata Evrope trka namreč boljševiška pest, ki jo nu evropskih mejah zadržuje nemški vojak v doslej največji borbi nu svetu in v svetovni zgodovini. Kaj jo hotel Fiihrer povedati v svojem govoru? Njegov govor je bil tako kogar, ki ne bi umel cenili veličine dela o velikem pomenu, ki se prisoja govoru. | jasen, da ne potrebuje nikukega ko- Adolfa Hitlerja. Izkušnja, ki si jo jc hr- »Diario de' Lisboa« piše:' »Hitler zago-' mentarja. Vktjuh temu pa je prav, vatski narod pridobil v zadnjih dveh in tavlja, da je Anglija izgubila, pa kakor tako se posebej pokaže na nekatere leimliicher Panzer abgeschossen. Siidwestlich und vvcstlich Nowo .............r______ . ------- . .. ----------.....______,_ ..... grad-Wolynsk sind heftige Kiimpfo In den Morgenstunden des 31. Januar pol letih, ko je bil v lastni državi napa- koli bi se iztekla vojna. »Popular< ozna- najvažnejše misli njegovega govora. Mar- mit stiirkeren feindlichen Kriiften im versenkten deutsche Srhnellboote an der den od boljževiških tolp, je še utrdila nje- Čuje govor za senzacionalen in piše: »Po- sikje se širi nevarna legenda, da hi An- Gange, die in einigon Abschnittcn Bo- englischen Kiisto aus rinem slark govo evropsko usmerjenost in njegovo ra* Nemčije bi odločil v najkrajšem ča- clija lahko zaustavila ter ukrotila bolj- den gevvinnen konnten. | gesicherten Gelritzug 2 Schiflo mit prepričanje o zmagi evropske jtvari, ka- su usodo evropskih držav.« I\xlnaslov pa ševiški kolos. fo bi bilo to potrebno, fn Wiihrend siidlich des Pripjet Vor- 5.500 BRT und einen Bewarhcr. stosšo deutseher Verbiinde trotz ziihen 1 Im Kanipf gegen die britiseh-nord-feiudlirhcn >Viderstandes und^ ausser- amerikanisehe Nachschubflotte versenkten ordentlicher Geliindeschwiorigkeiten tief Kriogsmarine und Lulhvaffo im Monat in den Feind liihrten, bliehen zvvischen Januar 31 Handels-Srhille mit 178.000 Pripjet und Bcresina bei Nachlassen der BRT. 51 weitere Schilfe mit 249.000 BRT Kampltiitigkeit schwachcre sowjetische Tvurdeu durch Bomben- und Torpedo. Angriffe ohne Erfolg. treffrr so schvver beschiidigt. dass mit Nordvvestlich W i t e b s k nnd niird- dem Untergang vieler diesrr Schiffe ge-lieh N e w e I grilf der Feind von Panzern reehnet vverden kann. An feindlichen und Schlachtfliegern unterstiitzt wicdcr- Kriegssrhilfen wurden 28 Zrrstiirer. 1 holt, abrr vrrgeblich an. | Fnterscelioote, 2 Bewarher und 10 Lan- da bi tere uspešen predborilec je Fiihrer ve- poudarja, da bo končna zmaga pripadla like Nemčije. Hrvatski narod se jo po- Nemčiji. Rucs italijanski generaliteti Svečana prisega italijanskega vojaškega vodstva nevarno utvaro jo Fiihrer strogo zavrnil. Iz njegovega govora jasno sledi, da Anglija tega ni zmožna, kajli »v tej vojni bo s a m o en zmagovalec in to lin ali Nemčija ali pa Sovjetska Rusija«. V zvezi s tem je nadalje usodnega pomena tudi nadaljuj Filhrerjev stavek, ki se glasi: »Zmaga Nemčijo pomeni ohranitev Evrope, zmaga S o v -jolsko Rusije bi pomenila njeno Abwchrkamplen und F i n n i s c h e m M e e r b u s e n wnrden so schvver beschiidigt, dass aucli drangen dio Sovvjets in versehiedenen '»'* ,lcn> Verlust eines Tcilcs dieser Abschnitten vveiter vor. Unsere Kanipf- Schilfe zu rcclmen ist. Rim, 31, jan. Italijanski vojni minister Mussolini je zaključil svoja izvajanja s maršal Graziani jo sklical vse generale proslavo naporov nemških vojakov v boju . , - . nove italijanske republikanske armade, za Evropo ter je stavil mladi italijanski uničenje.« Ce so tore.i nemški vomk i jim obširno poročal o izgradnji ita- vojski nemško vojsko kot najlepši vzgled, skupno z zavezniškimi vojaki danes tako ' " ~ junaško bori na vzhodnem bojišču, se no- ri nele zase, nele za Nemčijo, marveč zn usodo vseh evropskih narodov, za usodo ln den weitcr andaucrnden schweren dungsfahrzouge versenkt. 3 Kreuzrr. lijanske vojske. Nato je maršala Grazia- za katerim mora stremeti. mnrvrt .... wehrkampfen zivischen Ilmenseo (i Zerstiirer und 25 Landungsfahrzeiige nija in ostale generale sprejel Duce v Kot dan, na katerega bo ormada pri- 1 > »cir z.ise, iine zar' * svojem glavnem stanu. segla, je določil 9. februar, ki jc kot spo- Ob tej priliki je imel Duce govor, v min na 9. februar 1819., proslava največjih tisočletne evropske kulture in celo — pa katerem je izrazil svoje veselje, ker je mož italijanskega Risorgimenta, italijan- nnj se to se tako paradoksno sliši — tu- gruppen leisten erhitterten Widcrsta"nd Cber den besctzteu Westgebietcn und vid,cl to'iko sta"h voinil> tovar:šcv v novi skega narodnega pokreta v 19. stoletju. di za usodo tistih znlio-šUili, na- und fUgen den B«lschewisten inimer dem Reichsgebiet wurden im letzten Mo- italijanski vojski. Mussolini jc omenil Ba- Rim, 31. jan. Po sprejemu maršala Gra- rouov. ki »o se zaraui jihiotskiii sp e k vieder, hesonders bei ortlichrn Gegen- nat 806 britiseh-nordamerikanisehe Flug- doghevo izdajo, ki ni le sramota napram zianija in italijanskih vojaških poveljnikov zvezali z iioiisoviki in se skupno i njuni stlissen, holie Verlusto zu. Das zweite zeuge abgeschossen, davon 665 Fliiezeuge zavezniku temveč postaja zaradi svojih pri Duccju je bila svečana zaprisega itali- »orijo proti jjeniriu in prou urugim Bataillon des Grenailier-Regiments 132 meist viennotorige Itomher bei Terror- posledic tudi vedno boli grozotno zločin- jansltega vojaškega vodstva. Dva častni- lam reiln v l.iropi. " "" --_..-. s[vo v zg0j0Vjnj Italije. Duce jo poudaril ka sta držala novo italijansko vojno za- Fiihrer je omenil tudi nsnilo Poljakov zasluge maršala Grazianiia za ponovno stavo, pred katero so se postavili šef ita- (or drugih malih evropskih narodov, ki ustanovitev italijanske vojske in italijan- lijanskega generalnega štaba general Fn nnVezali svoio usodo nn Anglijo, pa ske domovine. Opozoril je na prisego, ki Gambara, podtajniki za mornarico in za so |,j|j SP(|aj izdani ter predani na mi-v svoji formulaciji ne pomeni le podredit- letalstvo ter armadni generali nove itali- |os| jn nemilost sovjetskemu kolosu. Kdor ve republiki, temveč je obenem izraz no- janske vojske. Graziani je opozoril na po- sp p0jajn na angloameriško ladjo, plujo ve moralne norme. Kdor položi to prisego, men ponovitve zaprisege po novem bese- „„ potapljajoči se ladji proti največjemu je poudaril Mussolini z velikim poudar- dilu ter je zaključil svoja izvajanja z boj- orkanu. Malini evropskim narodom pokom, ta podre za seboj vse mostove. I nim vzklikom nove itaiijanske vojske: magnio danes le močni obrambni zidovi. Naloge nove vojske, je izvajal Duce, »Italija!«, ki so ga vsi prisotni navdušeno obvlada kategorični imperativ, končno ponovili, zopet pričeti z bojem ob strani nemških Nato je maršal Graziani izgovoril be- zaveznikov. Za vsakega pravega vojaka sedilo zaprisege ter jc poljubil vojno za- mora biti najhuiša duševna muka, ako je stavo. Njegovemu vzgledu so sledili šef pri boju za italijansko domovino lc na- generalnega štaba in ostali prisotni ge- vaden gledalec. * nerali. ki jih je zgrudila nemška vo.iska « svojimi trupli. To je Fiihrerjev nauk z.i malo narode, med katere spadamo tudi mi. -n. Napredovanja v nemški vojski Fiihrerjev glavni stan, 31. januarja. DNB. Fuhrer je dne 30 januarja odredil sledeča napredovanja v nemški vojski: j Berlin, 31 jan DNB. Velika zimska bic, 468 protiletalskih topov in 300 mo- Generalni polkovniki so postali sle- Položaj m vzkd^em bojišču unter Fiihrung des Hauptinanns Neubcrt angrifleu auf das Reichsgebict. V januarju potopljenih 28 sovražnih r&sšiicov in štiri podmornice Še vedno težki boji na vzhodu - Boji v južni Italiji vedno bolj siloviti - 806 angloameriških letal sestreljenih v januarju nad zasedenimi zahodnimi ozemlji in ozemljem Nemčije Fiihrerjev glavni stan, t. febr. DNB. močni napadi in zahodno od San E 1 i- Vrhovno poveljstvo oboroženih sil jav- j e smo zopet osvojili v protinapadu lja: več višin. Na mostišču Nikopolj m jngo- Ob jadranski obali je v strnjenem zahodno od Dnjepropetrovskn obrambnem boju propadel s podporo so se izjalovili močni sovjetski proboj- oklepnikov izvedeni sovražni sunek, ni napadi. 81 sovražnikovih oklepnikov V jutranjih nrnh dne 31. januarja je bilo sestreljenih. so potopili nemški hitri čolni ob nn- bitka na vzhodnem bojišču stoji še vedno lornih vozil z ogromnimi množinami osta- , rf'čnVr ali - šef^ncralnTga^štaba voj- Severozahodno od K irovegn gra- gleški obali iz močno zavarovanega pod vplivom težkih bojev na zunanjih kri- lega vojnega gradiva. Bojne jate nemške- . Dehotni general Zcitzier vrhovni d a so bili tudi včeraj razbiti vsi so- konvoja dve ladji s 5500 ton in eno lih, čeprav so boljševiki razvili tudi na ga letalstva so se udcistvovale predvsem DOV'cIinik arm ide pionirski general Ja- vražnikovi napadi. S ponovnim sunkom sfražnjo ladjo. srednjem odseku živahno delovanje ler so na južnem odseku. Bombardirale so pri £cckc' vrj,oVn[ poveljnik armade pehotni naših oklepnih oddelkov so imeli bolj- V borbi proti angloameriški oskrbo- zjutraj 31. januarja po daljšem odmoru Bjelaji cerkvi in Kirovgradu sovjetske tfenera| V/ciss ter šef vojaškega vcditclj- ževiki znova težke izgube. valili mornarici sta potopili vojna mor- prešli v napad tudi severozahodno od Vi- napadalne kline ter so razrušile 18 oklep- cketia štaba looniški general Jodl Jugozahodno od čerkasov in ju- nnrica in letalstvo v januarju 31 tr- tebska. Z južnega odseka so že prispela nikov. Močna krdela težkih boinih letal L govzhodno od Belnje cerkve so govskih ladij s 178.000 ton. 51 nadalj- prva številna poročila o nemški napadal- so napadala predvsem premike čet v bliž- naše čete cesto v protinapadu odbile i njih ladij z 249 hrt. je bilo z bombnimi ni bitki na področju pri Pogrebišču, kjer njem zaledju, dočim so skupine rušilnih Letalski napad na London številne sovjetske napade. | in torpednimi pogodki tako težko po- jc bilo razbitih v enem tednu 12 soviet- letal podnevi in ponoči zasipavale z bom- Južno od Pogrcbišča so bili pri škodovanih, da utegnemo računati s sitih strelskih divizij in več oklepnih zbo- bami ceste'in železn' 'te zveze. Nemški Berlin, 31. jan. O napadu močnih od- čiščenju v prejšnjih dneh osvojenega potopitvijo mnogih teli ladij. Od so- rov, privedenih preko 6.300 ujetnikov, lovci so sestrelili 22 sovjetskih strojev, delkov nemškega letalstva na I/indon, o ozemlja dovedeni številni ujetniki, več- vražnikovih bojnih ladij je bilo potop- uničenih ali zaplenjenih pa nad 700 oklep- Dve nemški letali se nista vrnili v svoje katerem je bilo javljeno v vojnem poro- je število sovražnih oklepnikov pa je ljenih 28 rušilcev, 4 podmornice, 2 nikov in udarnih topov, 213 težkih hav- oporišče, bilo sestreljenih. I stružni ladji in 10 izkrcevalnih vozil. ' Jugozahodno in zahodno od Novo- 3 križnrke, 6 rušilcev in 23 izkrceval- grad - Volin s k a so v tekn siloviti nih ladij je bilo tako težko poškodova- boji z močnejšimi sovražnimi silami, nih, da tudi lahko računamo z izgubo ki so utegnile na nekaterih odsekih dela teh ladij. _ ,„„. ______________ ___________________ _______________________ osvojiti ozemlje. ^ | Nad zasedenimi zahodnimi ozemlji ' ških očiščevafnih nastopov na Balkanu 1 čete pa so s tem postale proste ža na^ Medtem ko so južno od Pripjeta in ozemljem Nemčije je bilo v zad- jo 7a mescc j!inuar j/.rcdno bogata. Po daljnje varovalne ukrepe, sunki nemških oddelkov navzlic žila- „jem mesecu Sestreljenih 806 anglo- obsežnih obkolitvenih nustopih nemških vemu sovražnemu odporu in izrednim ameriških letal, od tega 665 letal in to v,et y decembru ki so imele prodoren ozemeljskim težavam dovedli globoko po večini štirimotornih bombnikov pri us o]l ler po velikim tolpam s povzro- v sovražno ozemlje, so ostali med Pri- straliovalnih napadih na ozemlje Nem- fe{,imi najtežjimi izgubami zlomile hrb- pjetom in Bere z in o pri popušča- čije. , tenico so predstavljali nemški ukrepi TI 111 lin mir cLlIuif nniL.1 cnvinicl/, iillnnr 1 . - ' 1 • 1 • , TreliBJanJe t§!p na Balkanu čilu 7. dne 30. januarja, je javil londonski radio sledeče: »Bila je lo noč, v kateri so se L011-dončnni spomnili na stare dni bitke za Britanijo. Mnogo Londončanov je izgu-Berlin 31. jan. Skupna bilanca nem- | rodnim zaščitnim oddelkom. Nemške bilo streho.« Ženska armada v Siainu Bangkok. Siamska vlada je objavila v nedeljo zvečer preko radija podrobno« sti o ustanovitvi prostovoljne žensko armade, ki naj bi bila v kratkem izvedena. Armada bi bila sestavljena iz žen v starosti od 18. do 25. leta. Službena doba bi naj znašala tri leta. Teroristični napad na benečanska mesta Rim, 1. febr. Mesta Bologna, Ve.rona Nov Stalinov trik Berlin, 31. jan. Poročilo o nameravani preosnovi sovjetske zunanje politične v prvem mesecu novega leta v bistvu službo 710 vzgledu britanske Cominon-ponovno čiščenje. Z rastočimi krajev- vvealth je zbudilo v berlinskih političnih nimi težišči nemškega delovanja so bila krogih zanimanje. Po tem poročilu bi nju bojev slabotnejši sovjetski napadi ^^Severozahodno od Vitebska in! c Kratka poročila V1} N MV 1 j j? wk%.I)0d" iirndno^AnTnčnr^Bnliarskr^'vlacH ie uničena številna tolovajska gnezda, ra/.- dobile večje republike Sovjetske unijo prt od ok epnikov in bojnih leta , po- uradno poročilo. »Bolgarska ^lada je tolovaji pa ujeti. S stalnim zn- svojo lastno diplomatsko zastopstvo v iiovno, toda brez uspeha napadel. , akoj po strahovalnem napadu na So- ^Vedovn njemra^hi t i 11 tolovajskih sku- j določenih državah. S tem bi bilo močno V še vedno trajajočih težkih ob- ® ,P|nžiL°J ene7'čen pin je bilo učinkovito preprečeno nji- vpltvano tudi na rusko-poljska nesog' s-rambnih bojih med I Imenskim j c- 111' «{•»™tviu vloži ae^ ergicen g J ztlr„že.nje v večje sku- ja, poudarjajo v neki Reuterjevi vesti. V z e r o m in Finskim zalivom so Pf,®:®",.?™" ..t®®u, 'r-i—-u n W5u Hl„k »v«. Berlinu m noudnriaio. dn trro v bistvu Sovjeti šc nadalje prodrli na raznih odsekih. Naše bojne skupine so jim , , . .. dajale ogorčen odpor in prizadejale ^.Kulturnim spomenucom na« | giti ^ krajevnih razbremenilnih diplomatski zastopniki prejemali navo- ^Janovani ie bilo nnonel jenih V zade- boljševikom vedno znova in to posebno 1 Madrid, 29. ,an. Španski službeni list podjetij, tako n. pr. na področju svo- dila vključno iz Moskve. Zanimanje pa, V|,"tnnovanišk okrnil, so iVbruhnili pri krajevnih protisunkih visoke izgu- poziva bivše prostovol|ce na vzhodnem jc„a ],ivgCR.a glavnega stana Tuzle iu kl Ra je ta načrt vzbudil v zvezi s polj- :k m > š,n il >h v ^ be. Drugi bataljon 132. grenadirskega bojišču, naj se javijo k španski policiji. , prj Bdn:u j„ki vcnJar so morali prnv s^ko-sovjetskim sporom, se zdi, da kaze, ^ r' p »"-vno liomskiu /ricv jc polka pod poveljstvom stotnika Neu-| Amsterdam. Kakor javlja Reuter, jc ol, teil prilikah doživeti uničujoče po- da gleda Anglija v tej ureditvi možnost, berta sc jc posebno odlikoval v teh angleško letalsko ministrstvo objavilo, da raze y nemgke slra„i je bj)0 v jan„. da 6e znebi svojih skrbi glede na dej- bojih. 1 je bilo pri napadu Rafa v pretekli noči na arju nnštetih 8914 padlih tolovajev, tako stvo, da se Poljaki skhcnjejo na Atlant- V južni Italiji pridobivnjo boji ozeml]e Nemčije, in to predvsem na Ber- da zna5(1 samo od Nomcev ugotovljeno karto in fl'\ Kradi 5tal1!' za rešitev zaradi od obeh strani izvršene upora- bn, izgubljenih 47 bombnikov in tri nad- glevii0 mrtvecev v decembru in janu- Irskega vprašanja od njih zazeljen be novih sil na silovitosti. I legovalna letala, j arju 23.636. Število ujetnikov je bilo v ( most- Pri Ne 11 un n je nadaljeval so-I Amsterdam. Kakor javlja angleška po- obeh mesecih približno enako visoko. -S šs^s^SijS^srs: nsr^t^As:^ r ^V.n-^f^fE Mošeja v Travniku poškodovana Zagreb, 1. februarja Iz Travnika javljajo, da jc pri zadnjem teroristič- pa{Uj_ osmo ameriško letalsko armado. Na južnem bojišča na področju Bern, ~ ' se Tia/.llliv letne 11(1 |fdUC Jlll'll 3».". , T ,i n V ,---------- ----- J" --1''.........I ---- ---- -------« ■■ •• J«... ......... JU,,J„JV) vit, ....,,.... .. ,, .. ru in severovzhodu. Njegovi probojni neralm major James H. Doohttle na cvrop- viin tolpam zadane nepopravljive iz- je Poglavnik razrešil glavnega ravna- sko mesto bila težko |K)>kodovana dru- poskusi so v težkih bojih krvavo pro- sko bojišče, da prevzame poveljstvo nad gube dejansko šc mnogo višje, ker so telja za propagando Matijo Kovačiča nje- ga največja bosanska mošeja, ki jo je ----ameriško letalsko armado. imele tolpe poleg od Nemcev ngotov- govih dolžnosti ter ga imenovnl za držav- \ v 16. stoletju v arnlwkem stilu dal rn. O angleškem pritisku nn Špa- ljenih izgub brez dvoma še nadaljnje nega svetnika. Njegov naslednik je po-! zgraditi vezir Sulejman F M i n t u" r n o-C a s:t e 1 f o r t e ' se je nijo piše londonski korespondent »Basler mrtve in težko ranjene. Široka področ- stal dosedanji ravnatelj zagrebškega ča- Seji je bilo spravljenih tudi nekaj rc. včeraj sovražnik zaradi velikih izgub Naehrichten«: »Upajo, da bodo Španijo ja evropskega jugovzhodnega ozemlja sopisa illrvatski narod« dr. Ivo Bogdan. , lik vi j preroka .Mohameda. Razen tegf omeiil na krajevno nnpade. Dočim smo privedli tja, kamor so Argentino. Ver- so bila z uspešnimi nastopi zadnjih dveh Madrid. Po poročilu EFE iz Buenos je bil tudi Zdravstveni dom težko za- . si r . t r t • -s s _ _ t . . . • . .t. ____ __ _ t__t ____i ... -_________________1.. !l!. _ _______1 _ I_____ J.. 11!. A '____ '. „ J..!__________1_ ___:___i___ • ! „ i "t v! •! po hudi borbi ponovno izgniiiii M on- jetno je, da gre v obeh primerih za po- , mesecev že v toliko pomirjena, da jih Airesa te J u g o, so bili pri C a s s i n u odbiti polnoma sistematski razvoj.« jc bilo mogoče prepustiti krajevnim na- ponskih je švica prevzela zastopstvo ja- 1 det. Meviio človeških irtnv interesov v Argentini. | sto. 5tev. 26. »SLOVENEC«, sreda, 2. febrtiorja 1944 Stran Boji v južfsi Italiji Berlin, 31. jim. DNB. K bojem na mostišču pri Nettunu poročajo, da so se težišča nngioameriških napadov osredotočila na prostor pri Apriliji in pri Cisterni. V težkili in i/.redno krvavih bojih se je posrečilo nemškim četam povsod odbiti prodorne poskuse proti severu. V prostoru južno od Ar-dea so napadalci vrgli v boj do 70 oklepnikov, ne da bi mogli doseči najmanjši prodor. V prostoru Aprilije so napadli prvikrat močnejši oddelki oklepnih sil v moči približno ene brigade. Tudi tu poskus prodora za vsako ceno, je propadel. Nemški protimane-ver jc ustavil oklepne in pehotne sile na za nekoliko kilometrov skrajšani črti daleč južno od roba albanskih goro. V prostoru pri Cisterni so nastopili močni ameriški oddelki proti nemškim prednjim položajem na km širokem pasu pod varstvom jutranje megle. S podporo težkega topništva so prodrli sprednji sovražni oddelki začasno do Cisterne. Odločen, deloma z boku izveden nemški protinastop pa je odrezal amerikanske prednje napadajoče oddelke od njihovih zve/, z zuledjem. Pri tem je bilo ujetih 699 mož. Z nemškim protisunkoin je bila potem popolnoma vzpostavljena prejšnja bojna črta. Najtežje izgube sta utrpeli včeraj 3. ameriška pehotna divizija in 82. ameriška padalska divizija. V celoti je bilo včeraj pri mostišču ujetih 021 Angležev in Amerikancev in uničenih ali zaplenjenih 11 oklepnikov. Na morju pred Nettunom in Anziom so potopile nemške zračne sile ladjo zu protiletalsko obrambo in tri polno na-tovorjene oklepne čolne vdornih čet. Dve večji oskrbovalni ladji sta bili zadeti z bombami in sta zgoreli. Tudi na odseku ob tirenski obali je prišlo včeraj do težkih bojev. Vzhodno od Castelforta je bila neka višina blizu Monte Juga z nemškim protisunkoin zopet zasedena. Tu se jo predalo 04 Amerikuncev, ki jih je nemški topniški ogenj popolnoma spravil ob j>o-gum. Poleg tega je bilo naštetih 146 padlih Amerikancev. Ne manj srditi so bili boji severno od Cussina in severozahodno od San Klin, kjer je 3. ameriška armnda ponovila poskuse prodora v povečunem obsegu. Neznatno pridobitev ozemlja je plačal sovražnik, ki je samo na tem mestu izgubil 8 oklepnikov, z nujveč-| jimi žrtvumi. Na jadranski strani so ' bili opaženi veliki premiki na odseku | i 8. britanske armade. Neko britansko zbirališče tankov je bilo s havbicami j obstreljevano. Pri tem je bilo uničenih šest bojnih vozil. Dva napada vojakov britanskega imperija na obalni cesti sta bila navzlic močnemu sovražnemu topniškemu ognju že pred nemškimi I črtami ruzbita. I HHBSHfflEJaaBSBBaunBamiEKEEHDB Pozor pred sleparji! Opozarjamo občinstvo, naj ne naseda samozvanim in nepoklicanim sleparjem, ki v imenu Prevoda izvabljajo od ljudi živilske nakaznice Zahtevajte od vsakogar, ki bi hotel v Prevodovcm imenu kontrolirati živilske nakaznice, da se legitimira, vsak sumljiv slučaj pa takoj javite Prevodu, Gosposka ul. 12./I. in naj-bližnji policijski stražnici. (■BaflanaaasaigaaiiBflBBaBaaoaa Ljubljančani, pripravite stare kovine! Ljubezen in junaštvo Za obnovo pokrajine — to je za obnovo p o 2 g a n i h in razrušenih kmečkih domov in gospodarskih poslopij, cest in mostov, sploh za vsa dela, ki naj dajo našemu narodu zopet možnost urejanega, delovnega življenja — bo potrebno mnogo kovinskega, gradbenega materiala. V sedanjem, vojnem gospodarstvu bo mogoče ta material naročiti samo za zamenjavo starega materiala. V ta namen bo prirejeno v Ljubljanski pokrajini zbiranje starih kovin in starega železa. Zbiranje bo opravila šolska mladina po hišah. V poštev pridejo vse vrste kovinskih odpadkov in predmetov, ki so se obrabili aH niso imetniku potrebni, posebno pa predmeti iz bakra, brona ali litega železa. Taki obrabljeni ali pokvarjeni predmeti, ki v mali količini in za poedinca ne predstavljajo nobene vrednosti, se najdejo v vsakem gospodinjstvu in vsakem podjetju. • V Ljubljani bodo nabirali v dneh 3., 4. in 5. februarja t. L, v drugih krajih pokrajine pa po navodilih in na dni, ki jih bodo določila pristojna glavarstva. Pozivam vse zavedne Slovenke in Slovence, da sprejmejo mlade glasilce obnove domovine prijazno, da jim po možnosti olajšajo njihovo prostovoljno, naporno nalogo iu da darujejo za navedeni namen njim samim nepotrebne kovinske predmete. Prezidenti divizijski generali Rupnik, s. r. Miku kot komunistični parlamentarec Dne 1. decembra 1043 je bil v Jajcu v Bosni komunistični zlior, katerega se je udeležil tudi Metod Mikuž. Tu je Mikuž govoril velepotezno kot kakšen svetovni diplomat o političnih ifrilikoh ter zlasti o dveh »jugoslovanskih vladah« ter pribil, da se bodo morali Angleži prej ali slej odločiti za vlado »maršala« Tita. Poudarjal je dalje, dn se bližajo še težki časi in hude borbe, da bo treba napeti vse sile, vse tvegali do končne komunistične zmage. »Poedinec ni važen,« tako je govoril. »Če pade, se pač zakop- (Ob spominu na veliko žrtev g. Lojzeta Zalokarja.) Kot da bi so hotela tudi v pogledu objave posmrtnih vrstic v spomin blago-pokojnega g. Lojzeta Zalokarja, sodnega predstojnika v Velikih Laščah, prikazali njegova skromnost, se oglašamo šele danes, da so s tem vsaj delno oddolžimo spominu nanj, na katerega je padla 21. septembra 1943 v gozdiču za veliko-laško postajo krvava roka slovenskih krvolokov-komunistov. takoj 12. septembra jo tudi on odšel z g. dr. Kožuhom, velikolaškim zdravnikom, na turjaški grad. Dočim so padali razni zdravi dovtipi in se je razlegala fantovska pesem, jo g. Zalokar že v gradu ostal otožen, redkobeseden, smrtna slutnja ga je že obhajala. Zvečer smo šli s stotinami oboroženih brambovcev v Zapotok in ko smo po prihodu v vas šo v skupinah kramljali, jo bil utrujen, zmučila ga je težka hoja. Popraševal sem po njem, a njegov nerazdružni prijatelj dr. Kožuh ga je oproščal, češ, naj se dobro spočije. Drugo jutro smo zaj-trkovali, nekaj črnega smo pili iz skupne posode, pa je bil dr. Zalokar še ved- Ije, narod pa ostane.« Dodal je še tudi: »Malo vas bo ostalo,« kur je takoj popravil: »Malo nas bo ostalo.« Na tem komunističnem zborovanju no .bolJ redkobeseden. šele p^dne, je govoril tudi sanitetni referen ko- ,{0 ^ 0J,V0ri, drtinflh km^kHe muiiidične vojske, ki je ugotovil, da »kavarn0< ,n smo' jh veselih so zdravstvene prilike med komuni- rofj,ih z tloji5fi fi poIožaj. Je ^ stičnimi tolpami v Bosni obupne, ker nadoma ožive] pred8tojnlk. zlasti ko vlada med borci pegast, legar. Pozval g0 fan(j0 Ram, ^htevall pohod na Lašče, je vse navzoče, da podvzamejo vse Ko se je dr Kožnh ofllo5il- da nazaj potrebne korake za iz rebljepte uši, v ,urjaS1{i d M je za to , javj, tudj ki sinjo to nevarno bolezen, rako je R ZaloUar': kl jo potem doživljal vso torej zdravstveno stanjo med komu- Rrozote na Tlirjaku. Ko so ga rablji vkle- msticmmi tolpami. lllJi skllT)no s fantom, ki mi je sam to pripovedoval, je vzkliknil: »Mi smo na- »Prve zares svobsdne volitve v Sbveaiji« OBVESTILA PREVODA Krušna in koruzna moka na nakaznice v februarju Kjer koli so komunisti ustvarili svoje enodnevne »republike«, so takoj i'.vedli volitve. Strašno so jim je mudilo povsod. Začeli so jih s kar se da bobnečo reklamo, z vseini mogočimi frazami: »Prve res demokrutične volitve v zgodovini slovenskega nuroda.« Prve svobodne volitve« in podobno. Rok za volitve je bil od 16. do 23. septembra 1943. V rajonu Škofljica na primer so bile volitve na zadnji dan termina, to je 23. septembra. Kako so te volitve potekale? Na čisto kuministič-no primitiven, smešen najin. Ves rajon so razdelili na okruje: Lanišče z Lisičjem, Škofljica, potem Cegclnica, Klanec, Glinck, Zalog, Gumnišče in Reber z Dulanii. V vsak tukle okruj je zjutraj odšel rajonski odposlanec, ki je od hiše do hišo priganjal ljudi na volišče. Volišče pn je bilo po navadi v gostilni, v kakšni drugi večji hiši ali pa kar kje zunaj na hlodih. Volit so prišle večinoma ženske, kajti možje so bili tačas zunaj v četah. Uvodni govor je bil povsod isti: nova doba, ki je napočila slovenskemu narodu: dokaz tej novi dobi so prve svobodne volitve, pri tem je treba pozabili na vse stare razprtije, vsi sc morumo složno združiti okrog komunistov: to popolno združenje okrog komunistov nuj se na lep način pokuže pri sedanjih volitvah. In potem se je govor navadno končal: >... in zato volite tega in tega, ki je že veliko storil za komuniste in bo še naprej.« — In ljudje so res volili navadno tistega, »ki jo že veliko storil za komuniste«. Povsod pa le ni šlo tako gladko. Tako je na primer nn Cegelnici propadel rajonski kandidat Vinko. Dobil .je samo štiri glasove, čeprav mu jc dal rajonski odposlanec javno priznanje, da je že veliko storil za komuniste. Poslanski stolček 11111 je spodmaknila žena nekega še bolj »zaslužnega« komunista, ki je na volivnem zborovanju protestirala: »Kdo je več storil za komuniste kot moj mož? Vsa vas je bila proti njim, vsi so bili za bele, on je pa vedno delal in sedaj so celo vsi trije sinovi na delu za komuniste.« Kandidatov za poslance torej ni manjkalo. Nekaj enodnevnih komunističnih republik na prostoru Ljubljanske pokrajine je imelo več poslancev kot pa vsa bivša Jugoslavija. Seveda, ko je po vsako še tako majhno hribovsko vasico zastopal poseben odposlanec. Se bolj zanimive pa so bile volitve pri moštvu na položajih. Fantje so povedali, da so bile silno krutke. Čete so sklicali v zbor, zvečer v temi. Pollt-komisur je stopil pred može in funte in jih približno takole nagovoril: »Tovariši, zbrali smo se, da izvolimo odposlanca, ki bo zastopul našo Četo nn prvi skupščini zastopnikov slovenskega narodu. Predlagam, da izvolimo tovariša Juretu, ki je star, zaslužen komunist in gu juz osebno poznam. Kdor je za 11 j, naj dvigne roko.« Posvetil jc z lučjo, preštel nekaj rok, ki so jih nekateri mehanično dvignili — saj večina prisilnih mobiliziranccv tovarišu Jureta sploh ni poznala — in tovariš komisar je zabrundal' »V redu. Tovariš Juro je soglasno izvoljen.« Pri drugi četi je bilo isto, samo ime odposlanca je bilo drugo. Volitve pn take! »Prve, res svobodne demokratične volitve...« Zanimivo je vedeti, kako so ti vsiljeni izvoljenci zastopali slovenski narod na tako imenovani »skupščini«. Kot so sami povedali, prav do zadnjega niso niti vedeli, kje se bo »skupščina« sestala. Sele na potu so zvedeli, da gredo v Kočevje. Ko so se vrnili, so ljudem pripovedovali, koliko jih je v Kočevju bilo, kako slovesno je bilo tam, kako so godbe igrale, kakšni govori so bili in kako so jim ploskali. Glavna misel vsega poročila pa je bila: vse si bomo ' sami uredili. Koliko so ti odposlanci > veljali pri komunističnih »oblasteh«, kožo tale primer: Nek tnk »narodni odposlanec« je v Grosupljem posredoval pri znanem okrožnem »načelniku« | vaških zaščit Tomotu. Ko je na vsak I način hotel izsiliti zase ugodno reši-' tev, je podkrepil s.vojo prošnjo s tern-; le adutom: »To zahteva ljudstvo, ljudstvo to glasno zahteva.« Tomo pa mu t je s povdarkom odgovoril: »Bomo vi- Ideli, če to nam kaže.« Vsa poročila o enodnevnih komuni-• stičnih republikah, o svobodnih volitvah, o narodnih poslancih se slišijo kakor prijetne šale zu pustne dni. Le škoda, da so te šale in te pustne prireditve prepletene s trpljenjem nedolžnih slovenskih družin in z uničevanjem I slovenskega narodnega premoženja. BBBaBaaEaaaaaaaaoaaieBBBDaa Urez hovin so moderne gradnje nemogoče. Če hočemo graditi, moramo pripraviti materini. Darujte ga torej! redili svoje. Bog naj odloči svoje.« Po poti je šepetal souklenjenemu fantu: »Če 1110 umorijo, in to bo Gotovo, me bodo na zahtevo in sodbo velikolaških domačinov.« In potem jo moral g. sodni pred-DoloČila glede delitve krušne in ko- moke, t. j. za ves mesec 1.652 kg enotne stojnik ob steber bičanja in zasramova-ruzne moke v mesecu februarju, ki so moko in 1.860 kg koruzne muke; nja. Pljuvali so mu v obraz, obkladali bila objavljena v tukajšnjih časnikih 3. na dodatno živilsko nakaznico za ga 7. najgršimi besedami, njega, kot iz-z dno 30. jan., spreminjamo tako, da naj delavec pri težkih delili (T. D.): dnevno obraženra seveda 60 v večji meri kot delijo trgovci enotno moko na 20 dnovn h 103 gr enotno moke, oz. 300 gr koruzne druge. Ko je čutil v ječi, da se smrtno odrezkov. koruzno pa na 0 dnevnih od- moke, t. j. za ves mesec 3.306 kg enotne slutnje začenjajo uresničevati, jo postal rozkov na \seli nakaznicah, ki imajo od- in 2.700 kg koruzne moke; miren, docela vdan v voljo božjo. Molil rezke za kruli ali muko. To razmerje je obvezno za vse. Na ta način bodo oddali trgovci pri nakupu moke za ves mesec: 1. Na osnovno živilsko nakaznico: dnevno 186 gr enotne moke, oz. 337.5 gr 4. na dodatno živilsko nakaznico za jo in mislil na svojo plemenito soprogo delavce pri najtožjih delih (N. T. O.): R. Vido ln dvoje malih ličerk. Naročal jo dnevno 218 gr enotne, oz. 450 gr koruz- še poslednje pozdrave zanjo, ki jih jo ne moke, t. j. za ves mesec 4.060 kg tako gorko ljubil v srečnem družinskem enotno i 11 4.050 kg koruzne moko; življenju. Potem pa sta šla z dr. Kožu- 5. na posebno dodatno živilsko inkaz- hoin nerazdružna v prijateljstvu, neraz-nico za kruh (za zavodarje in noseč« družna v idejah krščanstva in dejansko koruzne moke, t. j. za ves mesec 3.720 kg žcne): dnevno 134 gr enotne moke, oz. ljubezni do svojega naroda, nerazdružna enotne in 8.038 kg koruzne moke; ; 225 gr koruzne moke, t. j. za ves mesec v silnih žrtvah vsega tedna na Turjaku, 2. na dodatno živilsko nakaznico za 2-4f kB cl,otuo in *023 kS kor«zno "er«z.f'u*na na Poslednji življenjski poti, ročne delavce (K. D.) in na dodatno na- ",oke- , , , , . , , V, is,l.skrl1,I ROzdič nad železniško po- kaznico za kruh za bolnike: dnevno Ker vsled tew sedanje zaloge koruz- s alo da skupno ležeta na križ sloven- 82.0 gr enotno moke, oz. 150 gr koruzne moke pri trgovcih ne bodo zadosto- sko Kalvarije. Odšla sta dva slovenska * ___ _ _ vale, bo Prevod objavil v časnikih, kdaj izobraženca v najlepši moški dobi. Go- naj trgovci dvignejo nakazila za ostalo snod sodnik Lojze Zalokar in dr Ludvik potrebno količino koruzne moke. Kožuh sta šla nerazdružna tudi čez prag v. ., , , . večnosti, prvt Jurist, druei medlcinec. kot Delitev graha na živilske nakaznice dve veliki žrtvi za zablode nekaterih za nabavo krompirja | svojih stanovskih tovarišev. Na odrezke št. 8, 9, 10, 11 in 12 ži- zda| tam v p07du ,rohn! f<> piPme. Zgodovina beleži brez števila gi- vilske nakaznice za nabavo krompirja I n;to predstojnikovo srce, ki je bih) meh- banj, ki so hotela utajiti resnico, da ^JfJL £ rZv ko' dobro!',otno- vseodpuščajoče. izčrpa joč . XI 1 u 1 , ,. skupno 1 kg graha, kot je bilo zu objav- R0 v U3m enosi revn h. potrebnih pre- je ciovck oDremenjen s posieaicami ljeno. , ko meja llv,dpvnos,, za lastne in družin- Večna beseda našemu času izvirnega greha. Tudi komunistično gibanje spada v to vrsto. V tem je ravno njegova najbolj usodna zmota. Za vsem delovanjem in stremljenjem tega gibanja stoji neutešen in Dodatne živilske nakaznico za otroke sko .potrebe. Ljudje so se zatekali pred in mladino do 13. leta za januar - fiŽ^S^S™ S&S podaljšanje za februar | prizanešeno, kolikim jc iz lastnih sred- Ker so v januarju prejeli marmelado stev, iz svojega gospodinjstva pošilial na dodatne živilske nakaznico Do. Ma., vse potrebno v ječe, a vso to v dušah silovit nagon, da bi se človek rešil Do. Mb. in Do. Mc. samo nekateri upra- obsedencev ni moglo omilili smrtne ob-jarma obremenjenosti in zaživel kot Učenci, bodo ostali lahko prejeli marine- sodbe g. Zalokarja. Zakaj ne? Zato, ker lado na januarski odrezek omenjene na- komunist sovraži vse, kar je plemenitega, značnjnega. Brezkompromisen, naravno popolno bitje z vsemi svo- kaznlco naknadno v mesecu februarju, jimi grehi, z vso svojo k slabemu |{0 bo v časopisih objavljeno. Upravičeu- nagnjeno naravo. Toda še tako veliki ci naj zalo čuvajo svojo dodatne mladiu- napori, že tako razumne organizacij- ske nakaznico, ske metode ne bodo mogle nikoli zbrisati osnovne resnice o človeškem padcu in nadomestiti resničnega od-| rešen j a, ki ga je dalo padlemu člo- | veštvu samo krščanstvo. Prav je po- darovala Zimski pomoči 1 železniški voz vedal tisti nisateli ki ie imenoval ko- tlrv- Ker 80 potrebe veliko in je mnogo inunistom. ki jih žeja po krvi takih veaai usu pisatelj, Ki je imenoval Ko- druJ.. brcz kuri nujll0 vabimo tudi vzornih domoljubov, kot je tMiini^nm Irot-il-otn **/-» 1-oiAMnif v-»-» n 1 ilm . ... . .. • Za Zimsko pomoč nikdar niti za las od začrtane smeri, nikoli ni klanjal hrbta, nikoli ni gledal na politična vremena, zato je bil kljub svoji hvalevredni skromnosti uooštevan od najvišjih predstavnikov naroda, zlasti od Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« vo™°'ja dr- Korona ki je rad zahajal 1 - ' v Zalokarjev gostoljubni dom in celo bo- smo prejeli: Tvrdka Jelinčič Izidor iz Rakeka jo troval olroi!I2em Pokojnega. munizem karikaturo katolicizma. Oba druge lrgc>vce, da darujejo kurivo. Dva stremita po odrešenju. Katolicizem 'krat da — kdor hitro da! nudi človeštvu odrešenje iz zakladnl Taki hraslje so seveda v napotje ko-krvi takih bil gospod Zalokar, I ce božje milosti, ki nam jo je odprl Kristus, komunizem pa hoče odrešiti Nujno potrebujemo še dva večja lokala ' jeJ>»? vf,ika p™ds!oi- za prostore Zimske pomoči. Ponudbe "ika;, '"azile, da krvava igra | padlo naravo človeka in z zlom slu, pn-el Zimski pomoči 50.000 lir čistega llLj^fati^L^monS0 tudi "njegov" ša prevpiti zlo, kakor z nekim proti- ^^^formaeije glede »Zimske pomoči« . soIlroS0 B- Videl strupom. Toda učinek tega odrešenja kličite: 47-71 (rnt. 44)! Prostori »Zimske i Prišel bo dan, ko bomo prenesli trnje tragičen: bolezen se ne odpravlja, pomoči« so v Puccinijevi ulici 9-1 levo. plo slovenskega mučenca, sodnega pred-temveč stopnjuje v vsej silovitosti Denarne prispevke pošiljajte po čekov- stojnika g. Zalokarja, v blagoslovljeno Ozdravliati in mnro Prllnn llih položnicah na »Pokrajinski podporni zemljo. In ti mladina, postoj ob njego- uzdravljati 10 more le edino siedstvo. od _ Zimska ponw5 _ £ek. raCull vem gI.obU( jemlji si tega junaka za I božja milost. 116.580«! vzor, skušaj mu biti enaka! KULTURNI OBZORNIK Jdija Bračič: Razdrti mostovi »Nova založba« je izdala povest doslej neznane slovensko pisateljice Julijo Bračič »Razdrti mostovi«. 0 njej ne vem ničesar drugega, kakor to, da je baje preprosto dekle z ljudskošolsko izobrazilo, ki je zdaj napisala svoj prvi knjižni tekst, ne da hi so prej vidno uveljavljala v revijah ali časopisih. Zdaj stoji pred nami in pred javnostjo s svojo knjigo, o kateri naj slovenski bralec izreče svojo sodbo, ln takoj moramo reči, da no bo izrekel nad njeno literarno podobo obsodbe, temveč priznanje njenemu talentu, ki 11:1111 je dal tako domačo, plemenito in živo pisano povest. Zunanja oprema spominja na opremo Bidičičeve »Molitve na gori« — obe jo namreč opremil arh. Gnjšek — toda tudi notranje imata Beliči? in Uračičova mnogo skupnega: oba opisujeta s toplimi in živimi potezami življenje na deželi, prvi Belokrajino, dniga podnožje Pohorja — 1'oljčane, oba so z dežele preselita s svoji,'ma zgodbama v Ljubljano, kjer zamira njegovo nagnjenje, a živi njena trpko-lepa ljubezen, ki pozna bolj odpoved kakor strast; na koncu pa zmaga lepola in odpoved, iu da pri BeličivU V idilič- nem zaključku poroke, pri Bračičevi pa v tragični veličini odpovedi. To bi bile skupne točke teh dveh optimističnih, izrazito katoliških povesti, čeprav sta v osnovi različno komponirani: pri Beličiču gre za očiščenje od greha, za pokoro v ljubezni, kl ni nikdar minila, pri Bračičevi pa za hipno nezvestobo enega partnerja, ki ga pa drugi s svojo notranjo lučjo prikliče k sebi nazaj v trenutku, ko se tragična junakinja, zmagovalka v ljubezni do njega, odpove v mogočnem sa-možrtvovanju. Zgodba jo namreč ta: v podnožju Pohorja, v Poljčanah, zaživlta pristno prvo ljubezen bajatarjeva hči Veronika in grunlarjev sin Roliakov Florljnn, oba cerkvena pevca. Opisujoč to idilično ljubezen, porablja Brnčičeva tople in žive barve, s katerimi oživlja pokrajino pod Hočem, pa tudi življenje v majhni bajti s številno družino, 7, očetom pijancem in mtizikantom, a dobrim vinogradnikom. Kmečko življenje se prikaže v svoji lepoti in težavah. Prvi odide Florijan v Ljubljano v policijsko služiio, obljubljajoč večno zvestobo Veroniki. Kmalu tucli Veroniko j prisilijo razmere doma, da gre zri služ-l kinjo v Ljubljano, toda — Florijanova ljubežou jo v uiudiu žo našla nadomestek. Veronika živi kot služkinja, vsa zvesta spominu svoje prve ljubezni Florijanu, s i katerim se sicer shajata v Ljubljani, ne j meče se pa za njim. Odbija pa vse druge,' ki se ji nastavljajo ter jih s svojo etično močjo celo dviguje. Bračičeva tu najde priliko, da pokaže tudi izgubljeno služkinjo, žrtev mestnih resmer, Viko, ki je popolnoma na dnu in je dozorela za Be-gunje, pa je pri Veroniki našla usmilje-' nje, zaradi česar je Veronika prišla ob ! prvo službo. Pri drugi gospodinji ji je boljše in prihrani si za novo kolo. Na prvo vožnji zasleduje svojega Florijana 7, njegovim novim dekletom iz neke objestnosti, da mu pokaže, knko nič ji ni zanj, čeprav živi samo njemu. Ob srečanju z njim, zroča mu nepremično v oči, pa se zaleti v cestni drog ter pade v no-1 zavest ob udarcu v oči. in zdaj se dovrši | prelom: uboga Veronika prido v očesno ! bolnišnico, kjer izgubi takoj eno oko, dru- j go pa čaka na operacijo, Florijan spozna- j va vedno bolj, da ljubi edino Veroniko, | kateri je bil samo hipno nezvest. Obiskuje ! jo I11, ko popolnoma oslepi, je pripravljen j vzeti jo za ženo. Da. naravnost sili va- | njo, spoznavajoč svojo in njeno veliko ljubezen; pred njo se umakno vdnno in spoštljivo tudi njegovo drugo dekle Franc- l ka ,kl se je prej nekoč hotelo celo zastrupili. Tedaj pa pokaže Veronika še novo veličino svoje duše in šo novo zmago nad oaruO geboj; k ljubezni do Flori- jana se odpove njegovi ljubezni, žrtvuje svoje srce in z zadnjo močjo »podere vse mostove«, da reši Florijaim nesreče ob slepi ženi. I11 potem so vrača mirno pod Boč, kjer zaživi pri teti kot »letka« otrokom in odraslim, s svojimi citrami kot pesem sama, kar je vse življenje bila. Premagala je tucli slepoto in tako nam na koncu sveti kot pesem v našo dušno temo, sama svetla in dobra, tragična zmagovalka svojega srca, a zvesta svoji ljubezni . Morda naslov »Razdrti mostovi« ni posrečen in ne pove tega, kar jo v povesti, kajti v povesti je mnogo sonca, mnogo lepote, plemenitosti, dasi tudi pred grehom mestnega življenja ne zakriva Bračičeva oči, kakor tudi ne pred težavami kmečkega bajtarskega doma. Pri vseh teh slikanjih dobiva Bračičeva močne barve in krepke, poteze. Čeprav po lepih začetnih štajerskih prizorih potem nekako okorno in preveč stereotipno opisuje življenje v mestu (malo psihološki je Nace!), se v zadnji tretjini močno dvigne In Vero-nikina pot s kolesom je naravnost zgledna in močna literarna podoba, vredno tudi dobrih in znanih pisateljskih peres. Zelo nazorno in močno jo postavi iena pred naše oči očesna bolnica s svojim »tramvajem«, v katerem dozoreva Veronika do prave junakinje in vsa povest do svojega skladnega in tragično lepega konca. Tako je »Molitev na gori« dobila svoj pendant v »Razdrtih mostovih«, tem bi morda dal celo prednost zaradi napetosti zgodbe, ki jo je Bračičeva znala vnesti v to sočno povest. Obe sta pognali iz istega duha, novega duha plemenitosti in lepote, pa tudi iz podobnega sloga, ki so raz-živi povsem v opisih podeželskih lepot in ra7gibanih prizorov. Z idealizma junakov se uvršča v sodobni literarni pravec, ki poudarja nravno lepoto in dobroto in gleda tudi v njej navdih za leposlovno ustvarjanje. Ni pa s tem poudarkom rečeno, da je taka povest zgolj ljudska povest, zgolj črni kruh spričo naturalističnega belega kruha, temveč tudi razvajen bralec bo v taki povesti, izišli v celoti iz ljudskega duha in nravnega navdiha, našel veliko lepote in podob resničnega življenja. In Bračičeva je s svojim prvencem pokazala, da ima talent, in dn lahko od nje pričakujemo še več lepih, pa tudi dobrih in plemenitih knjig, le da bo treba včasih več prave psihološke zveze, zlasti — v stranskih osebah in manj — čustvenih, hotepo idealističnih dvigov, kl že v tej povesti občutno lomijo organsko življenjsko vanja. in umetniško moč prlkazo- i »Nova založim« je tako predstavilo novo mlado pisateljico i' Pohorskih pod-t nožij, ki Jo moremo našim bralcem samo priporočili, (Cena 38 lir.) tiI Pesem plava preko streh... »Kdaj bodo naši znali tako,« si je mi- Kaj ie godi v dušah tistih Ljubljan- slil človek, kadar je slišal pesem, ki jo čanov, ki so se odtujili svoji materinski jc pela gosta vrsta nemških vojakov. Kot zemlji, kadar zaslišijo slovensko pesem? bi prepevali svoje himne stari Germani, Pesem kip- iz mladih grl. Pojo jo krepki, tako jc grmelo Pa ne mislite, da je bil mladi sinovi Slovenije. Fantje, ki hočejo nemški vojski vlit dar, da ti poje, kot povesti svoi narod v lepšo bodočnost, en mož Desetina za desetino se je bila Kaj se ne zdi tistim Ljubljančanom urila v petju prav tako, kot v obratih takrat, kot ds jih kliče mati domovine? in rokovanju z orožjem NaDa vojska jc Kliče jih in vabi, izgubljene sinove, naj krenila isto pot. i se vrnejo pod domač krov. Blodna, tuja Sedaj slišiš večkrat odmevati po ljub- mo*ost ™ ,.ie. ""/"uit ^cZ Jlnfte ljanskih ulicah domobranski korSk do- j"* ^Spl^TVJ p o s t a wn i h* *fa n tov "v ft f ^ to ni nič, kadar zadoni prelepa pesem. ™h*kot lastovke k sebi privabila? Kakih trideset jih je bilo, pa je bilo slišati, kot da bi jih bil cel polki Po Prešernovi od pošte so korakali in peli Ali iih tuja bo slava premamila in jih nikoli nazaj več ne bo?« Domovina, tako te sprašujem s pe-»Delaj, delaj dekle pušelc«! Zdelo se ti snikoml je, da kipi pesem iz enega 6amega grla! Po Poljanski ie že stopala četa. Nisi Preko trimostja so korakali molče pred je več videl, korakov nisi čul. Preko Rohbovim vodnjakom so zapeli: »Oj, ta streh pa je še vedno plavala pesem: soldaški boben' Petja brez napake, kot »Domobranci, legionarji svojo zemljo da bi pel pevski zbor in ne vojaška četa! ljubimo!« Ali bi ne bMa na mestu knjižna tombola? Nekaj so v začetku šušljali o umetniški loteriji, potem pa nič več. Morda ni ta način bil primeren, da bi prišli do bogate publike ,morda preurunjen. Vendar ne ni bila preurunjenn in z veliko simpatijo bi bila sprejeta knjižna tombola. Spominjamo se, s kakšnim navdušenjem so svoje dni prirejali take tombole iu s kakšnim navdušenjem so bile sprejete. Nam se to zdi možno. Naj bi bila dana prilika našim bogatim zasebnikom, da bi enkrat prispevali za reveže in našo knjigo! Tisti naj bi prispevali, ki mislijo, da so doslej premalo. Kajti če slišite, da je neki milijonar do sedaj prispeval nekaj čez pet tisoč lir, potem gotovo misli se nekaj bogatih zasebnikov, ki niso še imeli priiike, da bi se oddolžili svoji socialni dolžnosti. Naj »Zimska pomoč« teh ne fiozabi in naj jim da irožnost. Ena teh >i bila knjižna tombola Morda bi se delila v tombolo z dražjimi srečkami in v navadno ljudsko tombolo? Družje srečke bi bile namenjene bogatim zasebnikom. Pri nižji tomboli pn naj hi se kot posebne premije postavili kakšni znenki v gotovini. Vplivalo bi gotovo dobro in povečalo zanimanje. Naj Zimska pomoč o stvari razmišlja, kuj Ti lepši je ta način dostopa do bogatih, kakor pa če s kakšno gospodarsko uredbo silimo bogataše, predvsem zasebnike, ki niso včlanjeni v nobeni gospodarski organizaciji ali pa one, katerih prispevek zaradi različnih spre- prispevati, samo morda nima primerne ' men jenih razmer ni popolnoma mogel prilike, ker hoče biti unonimen ali kaj. I upoštevati vse odtenke plačilnih mož-Fotem pomislite, da jc toliko in toliko ' nosti posameznika. K. T. — II — Za današnji dan Koledar Sreda, 2. svečana: Svečnica, darovanje Gospodovo, očiščevanje Ma-■ijino. Četrtek, 3. svečana: Bla/, škof in mučenec; Oskar, škof; Celerinu, um-čonica; Komedij, škof. Petek, 4. svečana: Andrej Korsi-ni, škof; Rabau Maurus, škof; Evt., mučenec. Dramsko gledališče »Robinzon ne sme umreti«. — Izven. Ob 16. Operno gledališče »Princeska in zmaj« — Izven. Ob 13.30. — »Mrtve oči« — Izv. Ob 10.30 Kino »Matica« »Takrat...« — Predstave ob 10, 13.30, 13.30 in 17.30. Kino »Union« »Krambambuli« — Predstave ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30. Kino »Sloga« ' »Bilo jih je šest.« — Predstave ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30. Kino »Kodeljevo« »Melodija velemesta« — Prcd-stuvc ob 14.30 in 16.45. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Deu-Klanjšček, Gos|>osvetska c. 4 in mr. Bohinc, ded., Cesta 29. okt. 31; — v četrtek: mr. Leustek, Resi jeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, lržaška cesta 48. Praznično zdravniško službo bo opravljal od torka od 20 zvečer do četrtka do 8 zjutraj me>tni zdravnik dr. Igličar Vinko, Tržaška cesta 14, telefon 22—S9. Dnevne novice Važno za trafikanta j Združenje trafikantov obvešča svoje člane, da jo treba lepiti odrezke tobač- I Trcselitov auagrafskega urada. Z na-nih nakaznic ločeno po mesecih. Skupaj redbo šefa pokrajinske upravo št. 8 jo treba lepiti odrezke za mesec januar, z (ine 20. 1. 1044. preldo mestni anugral-skupaj za mesoc februar itd. Izjema mo- 8kj urad v sestav uprave policije v Ljub-ra pa nastati pri odrezku za t. februar, ijani_ Zaradi preselitve urad ne bo poki jo priključen odrezku za 51. januar, sloval od 3. do 5. februarja t. 1. Dne V tem primeru jo treba odretek 1. fe- 7, februarja prične ta urad poslovati na bruarja z odrezkom za zadnji januar na- upravi policije, kjer ima svojo prostore lepiti k januarskim odrezkom. Naleplje- v dvoriščni zgradbi. nih pol z januarskimi odrezki nikakor Mesečna rekolekclja ljubljanskih gg. du- ni dovoljeno izpopolnjevati z februarski- hovnlknv bo v l)omu duhovnih vaj na prvi ml odrezki. potok. 4. januarju. Ob 16 skupnn adoracija, ob 17 moditaelja, nato kunferenoa. Zblra- Dramsko gledališče Sreda, : . februarja: ob 16.: »Robinzon ne srne umreti«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Četrtek, 3. februarja: ob 16.: »Vera In nevera«. Kod A. Petek, 4. februarja: Zaprto, Sobota, 5. februarja, ob 16: »Normanskl Junaki«. Red Sobota. Uprava državnih gledališč r Ljubi anl sporoča p. n. občinstvu, da Je od 1. febru- USČe v hišni kapelici. Vsi ljubljanski K«. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. Itokolckclja za gospode z akademsko Izobrazbo ju dunoi ob 18 v križankah, jutri, v četrtek, ob 6.30 Istotum skupna av. maša. Krlžanskn moška kongrcguclja bo liuola v nodeljo, 5. februarja, ob 17 mesečni shod, čo ho mogoJo dotloj odstraniti neke oviro, kar bomo povedali v nedeljski številki. Društvu slepih jo daroval reforat t« samoupravne cesto In mostove pri tehničnem oddelku pokrajinske uprave v LJuhlja- arja dalj« začetek vseh dramklh predstav n( ,„8 ()r y po,.natltov ipom|na blngopokoj ob delavnikih ob 1». Ob Isti url bodo tudi n0 ^^ F,sn Mlltk0i r0,|hina Aleksandra vse nedeljske predstave, kadar bo Igrana Fr|e(Irl(.ha pa 2oo lir namcato venca na grob samo ena predstava. j pok. g, Helnrlehar a. Odbor Imenovanega i.inHaHaaaaftafliaBKaBBBBaHSB Naša mladina zbira stare kovine. Zaveda sc svoje dolžnosti. ISoste vi stfdi tih strani? ■ nOBB D'Albert »Mrtve oči«. opora s prologom po pesnitvi U. Holnza Ewersa in M. Uen. vyaea. Osebe: pastir — Banovoo, kosec — IJolnlčar, pastirček — Barbičeva, Arcosius — .Tanko, Myrtocle —IIcybalova, Aurolis Novi prohovi skozi stoletja, dokler ni Franc R. od- " ložil 1E06. leta cesarske krone. + Ivan Vidmar. V sivi slarostt 92 1924. leta je umrl srbski pesnik Aleksa let je za vedno zaspal sodni nadoficijal šantič. Doma iz Mostarja je bil najprej v pokoju g. Ivan Vidmar. Blagega rajne- zaposien v trgovini svojega očeta, nato Galba — Dulničar. Artinoo - Polajnarjeva. ga bodo pokopali « sredo, 2. februarja. je študiral trgovsko šolo v Trstu in Ljub- Marija iz Mngdalo - Golobova, Ktesiphur ob štirih popoldne iz kapele sv. Jožefa ijan; pCSniti je začel že zelo zgodaj. — M. Sancln. Rebeoea — Pollčova, Ruth — na Žalah. Sprva pod vplivom Zmaja in Voiislava Spanova. Estlior - B.mSukova. Sarah - + Frančiška Outnik. Bogu vdana se I|iča) nato pa je naSel pot v reali,tično Skerjančova, bolna žena - Mauzerjova, ž.d- je preselila na drugi svet mati, gospa in 8irab0|ij Sohaffer Jurij. Blagega rajnega bodo po- ________ -- • 6MBBBBaBBBBBBS0BBBBBBBBBBB gledališče Sreda, t. februarja: ob 13.30 »Princeska In zmaj«. Mladinska opereta. Premiera Izv, Ceno od 2S lir navzdol, oči.« Izv. Ceno od 36 lir navzdol. Četrtek, J. fehruar.a: ob 16. »Melodije *rc»« Red Četrtek. Petek, 4. februarja, ob 15: »Princeska In zma'«. Mladinsku oporota. Ceno od 23 lir navzdol. Sobota. 5. februarja, ob 15.30: »Sucgoručka«. Red B. Uprava Državnega gledališča v IJnblJanl javlja: Na Številne pritožbo občinstva, da so vstopnico za po!nme7.ne predstavo, zlasti za nedeljske, tako liitro rnzprodune, sporoča vodstvo gledališča: Opora Ima skupno »44 sedežev (lolnih, parternih, balkonskih ln galerijskih In ISO 6toJiSč, Drama 416 sodo. žov tn 210 stojiSČ. Abonentske predstave so že po ahonentih domala povsem zasedene, pri predstavah izven abonmaja, to bo vso i ' društva se vsem dobrotnikom najlskreneje zahvaljuj«. Jutri ob It bo na Rokodelskem odra uprizorjena ljubka komedija »1'oalržek«, ki jo v nedoljo pri premieri žela velik uspeh. To jo zgodtia o 17 letnoin dekletu, ki ga j« za punčko provoč, a za žensko premalo, kakor jo ugotovil komisar. Prodprodaja vstopnic bo od 10-12 ln dve url pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. Na Svečnico vsi v frančiškansko dvorano, kjer bosto ob 17 videli zabavno burko v treh de unjlh »Svojeglavček«. Burkn, ki jo žo lansko leto žela tako velik uspeli, jo ob I6.30 »Mrtvo znova naSludirana In bo nudita prav vsem lep užitek. Prodprodaja vstopnlo ho danes od 10-12 In od 15 daljo pri blagajni frančiškanske dvorano. Cene od 10 lir navzdol. llratovSčIna st. Hešnjcgn Telesa bo Imela svojo mesečno pobožnoal v četrtek 3. februarja v urSuliuskl cerkvi. Ob pol sedmih bo ev mu«a z blagoslovom za tlve ln rajno člnne bratovlčlne. Udeloženol dobo ta dun popolni odpu-tek pod navadnimi pogoji. KonitregacIJa gospodlčen In kongregaelja učiteljic Imata 2. februarja ob 6.30 skupno sv. obhajilo, ob 13 pn shod v kongregaclj-skl knpeli pri sv Jožefu. Zdravniki ln zdravnice, ki so za rajonsko dežurno službo 0I1 alnrinih od upravo policije dobili pismeno dodelitev, »o vab. ljoni, naj so od J.—5. t m. med uradnimi nedeljsko in nekatero med tednom, pa je I urami od »-11 ln od 15-17 javijo "nravi 'kopali na praznik ob pol treh popoldne jz kapele sv. Andreia na Žalah. " 4- Ana Mlekuš. Umrla je v Ljubljani učiteljica v pokoju gdč. Ana Mlekuš. Blago rajnico so pokopali v torek pojx>ldne na jKikopališču pri sv. Križu. Naj rajni počivajo v miru, njihovim dragim naše iskreno eožalje. Osehne novice Srebrna poroka. Dane«, na praznik obhaja srebrno poroko z drago ženo Julijo plačilni natakar kavarno »Evropa«, priljubljeni e. Franc Mikec. V lepem zakonu se mu je rodilo pet otrok, za katere je z največjo ljubeznijo skrbel, tako da jc danes lahko vesel svojo družine. Grenak je le spomin na padlega sina Dušana, 'ki ie izgubil mlado življenjo ob tolovajskem napadu na železniški transport pri Verdu. Ko danes praznuje lepi jubilej, moramo povedati, da obhaja hkrati tudi jubilej poklicnega dela, saj je že pred 25 leti nastopil službo plačilnega natakarja v kavarni >Evropi<. Tudi na ta jubilej je lahko ponosen, saj je zgled najlepše zvestobe. Med premnogimi prijatelji, ki mu čestitajo, smo tudi mil BB^SSaBB^BfflHiBCTBSRBIBBHP^PKHia NOVOPOROčENCI! 7a družinsko kroniko vašim otrokom >mo izdali krasno knjigo (teksti, slike, rubrike za podatke) »Mola mlada leta« ki je po svoji opremi eno najlepših del na našem knjižnem trgu. Cena: kart 55 lir, v polplatno 60 lir, vezane v platno po izbiri. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5. E2S9flaBBBBBaBBQBBiSBBBSC!£CGt£3BC Zgodovinski paberki 2. svečana 071, leta so pomagali zavzeti Hrvati Frankom mesto Bari v južni Italiji. V začetku 9. stoletja so se Arabci usidrali na Siciliji, nato pa so začeli siliti tudi na polotok, krščanski svet oslabljen zaradi medsebojnih sporov in na znotraj razkrojen je nudil le malo *dpora. Med drugim so se Arabci utrdili tudi v Bariju. 846. lela so napadli celo sam Rim m oplenili cerkev, sv. Petra. Da bi odstranil arabsko nevarnost, se je frankovski vladar Ludovik II (S55—75) zvezal z Bi; zantincl. Ludovik je sklenil obkoliti Ban - s kopna, Bizantinci naj bi ga blokirali na morju. Ko se je bizantinsko brodovje pojavilo pod Barijem, ni bilo Frankov, zato so Bizantinci odšli. Ludovik je naposled uvidel, da na bizantinsko pomoč ne more računati, zato je poklical kot vrhovni Gospodar svoje podanike dalmatinske Flrvate, naj mu pridejo na pomoč « svojim brodovjem. Podrobnosti o borbah 1« soudeležbi Hrvatov nam niso znane, vemo le to, da je bil Bari na Svečnico 871 leta zavzet. 962.1. je kronal papež Otona I. za rimskega ccsarja, s tem je bilo obnovljeno rimsko cesarstvo Karla Velikega, oziroma ustanovljeno Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, ki se jo ohranilo nato Prihodnja številka »Slovenca« izide v četrtek zvečer aBBBBOBBBBBBBBBSBDBBBBCBBB Bete zvescSe (spisal Drago Uiaga) dobile po vseh knjigarnah ln trafikah. Z datumom 4. februarja 1944 Kupujte knjige »Slovenčeve knjiinice«! jaBKBCBBBBBBBBBUBBBBBBBBEUD •MBBBBBnBBBTIBBBBBHBaBBBBBa VSAKDANJA LJUBLJANA PO KR0KIST0VIH ZAPISKIH Izredno lep januar Letošnji januai jo bil v zadnjih 50 letih najlepši, izredno suh, zmerno mrzel ob jutranjih urah, podnevi topol in reven na padavinah. Januarja je navadno jutranji temperaturni minimum pod ničlo, le- la. Bila je obsojena na 2 meseca strogega zapora. Razne nesrečo in poškodbo Iludo opečen je bil v soboto prepeljan v Slajmarjev dom Majcen Fran, tajnik Mostne hranilnice ljubljanske. — Neznan tos je bil trikrat nad ničlo. Vremenska avlo je na Celovški cesti podrl na tla 40 kronika je trikrat zaznamenovala dnevno . lelnoga postreščka Pavla Ropreta, ki jo najvišjo temperaturo pod ničlo, to 10. ja- 1 j^jj i,ude poškodbe na desni nogi. — V nuarja —0.2°, 22. januarja —0.7" in 27. ]>agomlju pri Vrhniki je na travniku januarja —0.4° C. Sicor je bila dnevna eksplodirala mina, ki je hudo poškodo-teinperatura vedno za nekaj stopinj nad va]a na pogah 15 letnega posestnikovega ničlo Najtoplejši dan jo bil 30. januar, ' sina Andreja Remžgarja. nedelja, ko je bil dosežen maksimum 1IVU. .J.., ' ...„..u......... + 9.7° C, najmrzlejši pa 7. januar, ko je bilo zjutraj —10.4° C. V 5 dneh jo lelos padlo samo 18.5 mm dežja odnosno dva- ncko število sedežev in lož službenih, ki so stalno na razpolago oblastem. Razen tega mora biti vedno rezervirano željeno Število sedežev za vo aStvo. Preostalo Število sedo žev Je zaradi mnjhncga obsega gledalUfl v razmerju z velikim Številom Interesentov zelo majhno, zato nI mogočo ustreči vem, kt žolo dobiti vstopnice. Kor Jo na blagajno posebno za nedeljske predstavo ogromen naval, blagajno vstopnic ne rezervirajo ln smejo poanmezniku Izročiti po najvoč 4 vstopnice. Uprava prosi p. n. občinstvo, da z razumevanjem vzame to na znanjo In da pri blagajnah ne dela nerazpotoženjn na. pram vodstvu giedallSS in neopravičenih očitkov nasproti blagajničarknm. Frančiškanski oder Svečnica, 2. februarja, oh 17: »Svojeglavček«, burka v 3 dejanjih Cono od 10 lir navzdol. NedcI'a. I. febrnarja, ob 17« »Svojeglavček«, burka v 3 dejanjih Ceno od 10 lir navzdol. Rokodelski oder Sveinlca, l. februarja, ob 16s »I'ostr2ck«. policijo oddelku r.a protiletai ko zu»'ilo sol-'. 25 v pritličju, levo, v polač| pokrajinsko upravo z dohodom i Clregorčičovo ulice. S »cboj naj priucso Bvojo osubno izkaznic«. Učite te strojeplsjul Novi eno , dvo- In trimesečni tečaji (dnevni In večerni) prlčno v četrtek 3. februarja. Največja moderna strojcpisnlca. Desetprstna metoda. — Prak. tlfno znanje, vsakomur vodno koristno. — Vpisovanje dnevno. Učnlna zmerna. Informacijo. prospekte dajoi Trgovsko učlllščo »Chrlstofov učul zavod«, Domobran ka 15. Ilreščanje In motnje v radijskem aparatu povzroča zoprašenost. Hitro In temeljilo vam očisti radio aparat ter Izvrši potrrhnn popravila Po zelo ugodni cent tvrdka EVE-RERT, Prošernova 44. rmaaaaBBKaaaazBBBaBaRBEBB V LJubljani umrli od 21.—27. JanuarJat Fogačur Marijo, 75 let, zaaobnica, Juplje-va 2; Turk Alojzij, 51 let, upravitelj žensko bolnišnico v p., Ciril Metodova 47; Sta-jer Ivan, 6a let, strojevodja drž. žel. v p., Zitnikova 7; Hvala Alojzija roj. 1'odlogar, 76 let, zasebnlca, Jegtičova 10; Kalin Josi. pina roj. Maletz, 82 let, učltel.ica v p., Olo-dutlSka 12; Čeme Anton, 77 let, mizar, Loč-nikarjova 6; Tomaži« Majda, 1 loto, hči služkinjo, Cojzova 1; Komndina Loposlava roj. Mitrovlč, 79 lot, za-sebnica, ftublčova 3: dr. Hirto Bernhard, 41 lot, uradnik izseljen Odmer Badoglievega poloma Mnogi italijanski podjetniki so zelo občutili sramotno izdajo badoljevske voj- tena bančnoga-uradnika, Gajova ul. 3 in tudi lepo poslovil. prej Prodal z dobičkom 250 lir Sam je Matko Eliza roj. Konečnik, 81 lot, vdova , , I delavcem plačal za žago 3400 lir. Zaradi naduijiteljni pr8žakova 10; Plr Alojzij, 93 Nesreča pn transmisiji p-estopka utaje so bili obsojeni pr« Jože let> usiuiib(,ne0 tr0iiarinski preglodnlk v p., Ciglorjova 10. do 11.30. pri dnevni blagajni v Opori. Jožeta Gračnarja, stanujočega Ob Ljub- bil obsojtn zaradi nakupa te žage na 1C00 n, 9. Lunar FranCi6ka roj. žorovnlk, 67 let, | Staršem dljnkov-lnj I11 vlsokošolcev.olk ljanici. Jermen ga je zagrabil po sredi te- Ur denarne kazni, to nepogojno lesa, mu strgal vrhnjo in spodnjo obleko Ne kupujte ukradeno blago Odzovite se akciji za zbiranje starih kovin in železa. S tem pomagate obnovi domovine. BBBBBBaBBBBRBBBBSSOIBBBffiBBBI Pokrajinski sindikat hišno gospodinjskih poslov priredi v nodeljo, 6. februnrja, ob 16.30 v dvorani Pokrojinske (lolnvako zvezo, Miklošičeva oo^la 22 (palača Delavsko zbornico) igro s poljem v 3 dejan Ih »Izgubljeni raj«. Vabimo vse, da predstavo Pokrajinskega sindikata hišnih pomočnio obiščejo. Cisti dohodek jo namenjen onemoglim ln brozposclnlm. Pokazali bosto razumevanje ln podprli pomoči najbolj potrobno, čo so predstavo udeležite. Vstopnic« so bodo prodajalo na dan predstavo od 15.80 nnprej pri blagajni dvorano Delavsko zbornice. t!godne plačilne pogoj« z« knjige nudt svojim naročnikom zuložha »PLUG«, Ljubljana, Miklošičova 30. Mesečna nnročuina 40 lir. V 6 mesecih 4 krasne knjigel Ravnateljstvi III. In IV. moSke realno gimnazije pozivata učence od vštetega II. do vštetega VI. razreda, naj se zbero v-četrtek 3. fobruarja ob devetih ob gimnazijskem poslopju za Bežigradom. Žrebanj« Številk Gledališkega koledarčka za nagrado, ki Jlb jo 10 in so razstavljeno v Izložbi tvrdke Bala, bo na Svečnico ob pol delavka, Zelena Jama 7; Vngaja Frane, 56 priporočamo, da zaposlijo svojo hčerko in let, poštni asistent, Vidovdanska 9; Piro sinove tu Jih prijavijo v strojoplant toflaj, ter mu povzročil hude tele"sne poškodbe : ™ I4U.1'U','C Ji^invnnst ' Ana roj. Buhadolnlk, 66 let, vdova višjega j kt prično 8. februorja. Praktično znanje, po životu. Nezavestnega so z reševalnim V dnevnih časopisni je Dna javm, et Costova 9; Plut Ivana roj. Košir,! koristno vsakomur. Vpisovanje dnevno. In. di v splošno bolnišnico. — £e dostikrat opozorjena na to, ua naj ^ ^ uslužbenca, Mestni trg 24. | formacijo in prospekte daje: Trgovsko učt- na travniku eksplodirala bo previdna pri nakupu raznega Diaga, _ 1Jul))Janskl bolnISnIcl Ilmri,: Cernivcc lisčo »Chrlstofov učni zavod«, Domobran- bomba ki je hudo poškodovala posest- ki ga P0""JaJ°XT Citi navadno C Frane, 71 let, žel. pom. kurjač v p., Koro- »ka 15. Jožeta Petkovška. Prepe- kotu, prekupčeva c, kajti navadno c 5^va ^ Fiorjnn Dii„1(,a, 20 lct, žcna 8tru. nikovega sina ljan je bil v ljubljansko bolnišnico. I.NSTRUKCIJE z« SOI.OIIt NOVI TRG 5 Pl nlne stroj« In radio aparate ktipujo Id plača po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest. 1'rešernnv« 44. Dijake, dijakinje, ki nimnjo rednega pouka, opoznr.nmo ua instrukcljo vseh predmetov, ki so jamstvo za uspešno dovrlltov razreda. Točajl ncmSčine, ltnlijanSčine, frnn-voSJino, angleščino. Nn jmodernojšl nočin delavec, Kladozna 12: Suha. pouka — skupino po razredih — posebno 64 lot, Slvlljn, Frnnko- učilnico. Specialno Btrokovne InftrukcIJe, panska 27. Ižanska 45: JurlčlS Jožofn, j Lov na kite Je glavna zgodba zanimiv« PuglJova 6; Vončinn Olga, knjige »lloli kit«. Izšla v založbi »PI.UO«, Šoferja, Sp. Hrušica 30, obč. Miklošičeva 30. Pgodni plačilni pogoji! — i- t-................■ — i---------- - ;--- , , i • i ..i________v uoiirunjo; itotli Marija, 63 let, Podjunskn 6; ZnhtevBjte prospekti novembra 1942 do marca lani znank Mari "^lipa Sumljivega CeZnlk Emilija, 38 lot, zasebnlca, Kam- | Važno za vsakogar sedaj In v bodo«. 5« razne stvar,, tako svileno obleko, otroške bistvu priznal da je večkrat kt noval p0-M,n1k. 64 lot, So- znanje strojcplz a. Novi točajl prlčno 3. fe- čevlje, ženske čevl e in razno perilo. Stva- tobačne izdelke, prodal pa . C okoli 2 kg °; ^on 'Cuden Franj Jcnrl p„9pat. brllnrja. _ u,vn„ urB dopoldne, popoldno ali ri je Aleksandra porabila za zebe neka ♦"S^rTO k Dragomcr 23. obč. Log U Ljubljani: zvečer po želj. obiskovalcev. Zahtevajte jih je razdala m prodala za malenkost Z«,360 lir Bil Je ?™aMbS0J®" ™Z(tJoB Vinko, 76 let, vpok. slavce, CUlar- , prospekt: Chrlstofov učni zavod«, Domo. 590 lir. Obtožena prestopka poneverbe |C hr denarne kazni, pogojno na - jeu, ' j brnn8j(a ^ Aleksandra sodniku-poedincu vse prizna- ker se ni bil kaznovan. 1 ulILO bilo tako naprodaj pon«Jano bIa?° ; B„ja> Tyr96Va 64. Menart Anica, hči po- ukradeno in nato imajo kupci sitnosti '•1,rjn; " " ' Tn>rntee. sinnnik Izrabila je odsotnost gospodinjo pred sodiščem. Dostikrat prejmeotak, - a ka Ho c, t^ik Kazenske razprave na okrožnem sodi- kupci precej hude zaporne kazni. Mno- Irj«, 46 let a • Pukovio šču so primeren odraz sedanjih prilik, go sitnosti je imel neki krojaški moj- Rudolf. IN Ut. Be.aft N . stisk in težav Ljudje v svojem sebičnem ster ,ko je lani od nekega, črnoborz,- Ljudmil«. 67 lot, uč ica pohlepu izrabijo vsako priložnost, da si janca kupil 23 kg obaČnih .zdelkov za Ja 4 iGorboc aioj j. ^ p prilaste tuje stvari. Gospa Mara je bila 9131 lir. tobak je bil iukraden, v^tobač- I uradnik v p ; Tomnžin dalj čas prisiljena bivati izven Ljubljane, n. tovarni. Tam J^f ' ^;1™ ' Alo rij, 31et. delavec, Kladozna 12, Suha. Gospodinji Aleksandri, ki je bila doslej 1942 do marca lani zman jkalo dO 89 kg Alojzu, • nekaznovana in ni kazala nikdar kako tobaSnih Ifdelkov v vrednost,^okoll« Robnik Viktorija, ^ ^^ Kon.pc.nl trg MI. Vpisovanje dnevno. p., Ižanska 45: Jurlčlč Joiofa, | Lov na kltt ?ka, Pugtjova 6, Vončlna Olga, knjige »lleli ki Šoferja, Sp. Hrušica 30, obč. Miklošičeva 30. prtUKa zrnoma, aa je oanesia v cmuuu «•».—» t»;n v Dobrunjo; Botli Marija, 63 let, Podjunska 6; ZnhtevBjte pro. ivembra 1942 do marca lani znank Mari "^upa sumljivega blaga Matevž je v ^ ^ Kam- | Važno za v, zne stvar,, tako svileno obleko, otroške bistvu Pf^nal daJ8 Trtkfnt kt po-val po-M,n,k, H lot, So- znanje 5trojepI« :vlje ženske čevlje in razno perdo. Stva- ohacne zdel^ P^^uSd "aJniK LžL; Čuden Franja, 46 let. žena Po,e«l- bruarja. - Učn ,e Aleksandra porabila za zebe neka teh ml,^ naprej ^kemu zd,-aw^ ob6. Log pri Ljubljani; zvečer po žel N( krvavi t&zmi naš sivvmskl mmmfš i Za uTod. Ljudje smo umna bitja in kar koli delamo, delamo zaradi nečesa. Tudi zgodovine nihče no študira tja v en dan. Nekateri segajo po zgodovinskih knjigah iz vedoželjnosti, drugim je največja naslada brskanje po starih zaprašenih analih. Tretji gleda v preteklost, da bi v njej našel oporo, na katero bi zidal svojo pravice. Tako so mnogi plemiči hodili v arhive iskat dokumentov, s katerimi bi opravičili svojo zahtevo do imenitnega naslova, grba in premoženja. Mi se bomo zazrli v preteklost našega naroda iz čisto drugega namena. V zgodovini bomo iskali zgledov za moško prenašanje današnjih dni, iz zgodovine so liomo učili »Historia vitae magistra« je star, znan rek. Le ljudje smo slabi učenci in se nočemo od te učiteljice nič naučiti. Vedno ponavljamo iste napake. Vedno znova s skrbjo in trpljenjem plačujemo izkušnje, ki bi si jih lahko prihranili, če bi poznali neuspehe, ki jih je rodilo enako postopanje v preteklosti in bi ne bili tako domišljavi, češ »nekdaj jim to res ni uspelo, n danes so drugačni časi, drugačne okoliščine. Nam bo!c Trpka poglavja iz slovenske zgodovine. ■ Zgodovina se ponavlja. Kar so nekoč j naši dedje trpeli po mohamedanskih ne-i vernikih, lo trpi danes naš narod zaradi i komunističnih. I'a kakor je bilo tistega I trpljenja konec, tako bo tudi tega, kajti i ves razvoj gre po popolnoma isti poli, j kot jo šel tedaj. Ko so noši dedje prvič j videli Turka, so se ga tako prestrašili, da sploh nihče ni mislil na odpor. Kako naj bi so reveži uprli sili, ki ie potolkla i pri Nikopolju velikansko viteško vojsko pod vodstvom samega cesarja Sigismun-da! Vendar tako sklepanje ni bilo opravičeno, saj nad naše ljudstvo ni nikdar prihrumel turški sultan s svojo sijajno čelo janičarjev. K nam so zahajali plenit le begi in paše s slabo oboroženimi roparskimi krdeli. Meščani so bili na varnem za mestnimi zidovi, graščaki so gledali na Turka izza visokih stolpov, ubogi kmet je prvi j občutil divjanje polmeseca. Pa ko si jo opomogel od prvega strahu, se mu je pogumno postavil po robu. Fare in soseske so si gradile okrog cerkva zidovje — tabore. Tja so s>e zatekli prebivalci ' pred Turkom. Možje so stopili na odre i za obzidje, žene in otroci so v cerkvi ' prosili za pomoč Boga in njegovo Mater. Za obzidjem je bilo oteto pred turško grabežljivostjo tudi premoženje naših kmetov: obleke, žito, pohištvo. Živino pa J so nagnali v gozdove, kamor so Turkom ' ni ljubilo iti ponjo. Tabori so bili zelo skromne utrdbo, vendar so oteli nešteto življenj naših prednikov, kajti Turki so bili željni plena in ujetnikov, ki so jih prodajali v sužnost, svojih betic pa niso radi nosili na prodaj pod taborska obzidja. Izropali so vasi in jih požgali. Pa vse to je bilo kmalu obnovljeno, če so le prebivalci ostali živi. Kmalu pa se je začelo misliti tudi na varstvo vse dežele, kajti turško plenjenje je spravilo našo domovino v silno revščino. Tudi marsikateri tabor ni vzdržal turškega naskoka. Deželno vojsko so sestavljali v tistih časih zemljiški gospodje in njih oprode. Ta maloštevilna četa seveda proti turški sili ni nič opravila. Pod orožje so začeli klicati tudi kmete. Vsaka hiša naj bi vzdrževala po enega vojaka. Te čete je bilo seveda treba najprej v orožju izuriti. Ko so kresovi po hribih in sli naznanili, da se bliža Turek, se je zbirala deželna bramba na zbornih mestih, odkoder je odkorakala proti sovražniku. Do spapada pa ni prišlo, kajti Turki so na svojih brzih konjih obloženi s plenom medlem že odvihrali nazaj v Bosno. Selo ureditev vojne krajine je mogla uspešno varovati deželo. Ob bosanski meji so se gradile utrdbe zlasti na prehodnih točkah, kjer so vdirali Turki najraje k nam. Posadke so sestavljali predvsem begunci iz Bosne in Srbije, ki niso hoteli biti sužnji nevernikov. Svoje čete so pošiljali na pomoč deželni stanovi Kranjske, Koroške in Štajerske, dežel, ki so 1 bile od Turkov največ trpele. Pa tudi srednja Evropa je prispevala z oddelki strelcev k obrambi pred polmesecem, kajti tudi onu bi občutila krutost turško sablje, čo bi je ne hranili s svojimi prsi Hrvatje in Slovenci. Krščanska Evropa je počasi vendar zhrala svoje moči, ki so bile doslej cepljene v medsebojnih trenjih. Turška država pa se je začela starati. NI bilo več tiste vojaške slrumnosti v njeni državni organizaciji, vedno pogostejši so bili upori janičarjev, sultanove telesne straže. Po smrli vladarja je nuvadno prišlo do bojev med njegovimi sinovi in brati. Paše so začeii misliti na vedno večjo samostojnost, za koristi države jim ni bilo nvar. Islam je bil zmagoslavja pijan. Dosegel je zenit svoje moči, ki je začela polagomn lest i v zaton. Velike' cilje si je postavil bosanski paša Hasan Pridojevič. Hotel je razširiti svoj pašaluk še preko ostalega dela Hrvaške in slovenskih pokrajin Se nekaj ur iu v svojih rokah bi imel Sisek, pot bi mu bila odprta. Pa je prišlo 22. .junija 1593 do odločilne bitke in krščanski meč je zdrobil turško sabljo. Za vedno so popustili vdori bosanskih muslimanov v naše kraje. V 17. stoletju pa je bila ustavljena napadalnost turške velesile. Velika zmaga krščanske Evrope nad velikim vezirjem Karo Mustafo je iztrgala Turkom Ogrsko. Evropska kultura je zmagala nad mohamedansko. Kaj ni res, da se zgodovina ponavlja? Sam sebi jo bil prepuščen naš krnet, ko je prvi občutil udarec komunističnih roparskih tolp. Prevarali so ca in prestrašili. da se jim v začetku ni upal niti najmanj upirati. Pa kmalu je spoznal, da morilci, roparji in požigalci ne mo- rejo prinesti lepših časov. Spet so gradile kmečke roko utrdbe, često prav okrog cerkva kakor neMaj v turških časih. Vaške straže so dolgo uspešno čuvale , življenje in premoženje našega podeželja. Zal so bili li oddelki določeni le v varstvo posameznih krajev in niso mogli vrniti naši deželi miru, tudi če ne bi bilo prišlo do strašnega izdajstva 8. septembra 1943. Danes ni več vaških straž. Dobili smo svojo vojsko, ki bo skrbela za varnost : vso dežele. Oboroženi slovenski narod se ne ho več skrival za žičnimi ovirami in utrdbami ter čakal, kdaj ga naskoči rdeči sovrag. Doslej so so komunistične tolpe svobodno gibalo po naši zemlji. Udarile so tam, kjer so se zaradi velike premoči nadejale uspeha, popihale so jo v hribe in soteske ter se izmuznile skozi ! gozdove, kadar je udarila nanje krepka I sila. Sedaj bo konec tega. Domobranska vojska ne bo več čakala na nenadno I napade rdečih razbojnikov. Sama jib bo poiskala v njihovih brlogih in očistila na-j šo zemljo ogabnega madeža rdečih izda-I jalcev. Ljudje, ki se niso ustrašili poto-I kov krvi svojih rojakov, samo da bi po-1 magali do uspeha svoji blazni zamisli, bodo sprejeli svoje plačilo. Kadar je omahnil s taborskega ozidja Turek pod I udarcem cepca ali kadar jo izdihnil bosanski nevernik zaradi opeklin, ko ga je oblila s kropom hrabra slovenska žena, mu je bila lahka smrt. Pred seboj je že gledal bajna sedma nebesa, ki jih je obljubil Mohamed vsem tistim, ki bodo padli v boju za islam. Kakšna tolažba pa je vam ostala, rdeči sodrugi? Oddajniška skupina Jadransko primorje RADIO LJUBLJANA Dnevul spored za 2. februar: T Poročila v liomSčini — 7.10 Jutranji pozdravi vmes: 7.30 Poročila v siovenSčini — 11.30 Slovenska ljudska oddaja — 12 Opoldanski koucert — 12.30 Poročita v neniSčinl ln slovenSCini — 12.43 Koncert malega orkestra vodi Stenovič — 14 Poročiln v nemščini — 14.10 Za vsakega nekaj — 17 Porodila v nemščini in 6lovenSčinl — 17.1,1 Popoldanski koncert — 17.30 Otročka ura — 19 OruelsUi koncert v cerkvi »v. Potra Izvaja prot. M. Tomo — 1S.30 Poročila v »lo. venščlnl, pregled »poreda — 19.45 Mala glasbena mcdigrR — 20 Poročiln v nemSfdnl — S0.10 Pisana zmes — 21 lz opernega »veta — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč. Dnevni spored ta 3. februar* 7 Poročila v nemSčini — 7.10 jutranji pozdrav; vmos: 7.30 Poročila v slovenščini — 12 Opoldanski koncert - 12 30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koneort za rnzvedrilo — 14 Poročila v nomSoinl — 34.10 Zn vsakega nekaj — 17 Poročila v nemščini in flovenSčini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Narodopisno predavanja — 19 Slovensko narodno glasbo Izvaja radlj-»^(^rkester pod vodstvom D. M. Sijanca — i?.:iD' Poročila v slovenščini, preglej fcpo. Jeda — 19.45 Mnla glasbena modigra — 20 ^rqilla v nomščlni — 20.10 Slovenska ljud-»iiu oddaja — 21 Plea skozi stoletja - 22 Poročila v nem. — 22.10 Glaaba za lahko noč. RADIO TRST Opozarjamo radijske poslušalce na slovensko radijska oddajo, ki ]o oddaja radio Jadransko primorje postaja Trst vsak dan od t S—18.31 na srednjem valu 2(3 m. Vse spremembe radijskih oddaj bodo vedno Jav. ]jene r radia In v dnevnem časopisju. »Sprehodi po nebu« ie naslov sedmi številki edine slovenske poljudno znanstvene knjižnice »SVET«. ---------—--i Pisatelj ravnatelj P. Kunaver nas v knjigi popelje v prostrano vesoljstvo, med zvezde, veličastna ozvezdja, krasne meglice, komete in sonca v vso krasoto n:ba Knjigo krase posebno lepe ozvezdne slike in pa moderne astronomske priprave. Berite »Svetove« knjige in naročite se na »Svet«! Naznanjamo, da je naš dolgoletni, zvesti sodelavec, gosp. Juri] Schaffer dne 31. januarja 1944 umrl. Zaslužnemu pokojniku bomo ohranili svetal spomin. V Ljubljani, 1. febr. 1944. A. & E. Skaberne ,El KINO »M.4T/C4« ,w,j Toliko zaželjeni in do tedaj le ne videni film najvišje umetniške vrednosti »Takrat...« Najnovcjii film Zarab Leandrovet Severno, nemško mesto, klinika T Švici, kabaret i Lisboni in pristaniško mesto v Južni Ameriki so postaje pustolovskega življenja neke žene. — Ostali soigralci: lian« Stilne, Ros-■ano Brazzl. Juta t. Alpeo itd. PREDSTAVE ob praznikih ob 40, 13.30, lS.Tfl in 17.30. TEL KINO »SLOGA« SENZACIJ Al Napet francoski kriminalni Ifiltn n presenetljivim koncem »Bilo jih je šest« T nemškem jezi k a 1 :: V glavni vlogi: Mi-chele Alfa, Pierre Fresnay, Suzy Dclair. j PREDSTAVE: ob delavnikih ob 19 ln 47; ob nedeljah j ia praznikih: ob 10.70, 13.30, 15.10 la 17.101 TEL KINO »UNiON« "" Film visoke umetniške »topnje »Krambambuli« Pretresljiva zgodba zvestega lovskega psa. Igra dunajska filharmonija. V gl. vlogi poleg drugih Viktoria Ballasko, Sepp Rist in Krambambuli. Predstave (ob nedeljah in praznikih): ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30. KINO »KOnELJEVO« Telefon 41-64 Mlado dekle v velemestu v boju za svojo življenjsko srečo »MaSodija velemesta« Ililde Krnili, Werner ffinz. Danes predstave ob 14.30 in 16.43. ■■oauuBaaBHiHtiBBaanH 1 Služba I 3 dobe f) KUHARICO samostojno, sprejmem k boljši tričlanski družini. Plača in hrana ilolira. Nastop s 15. febr. ali I. marcem. - Ponudbe poslati na ogl. odd. »Slov.« pod štev. 846. b KUHARICO samosiojno, boljšo, veščo vseli gospodinjskih del, sprejmem v dobro in stnlno službo k 2 oselmm sredi mcsla. -Naslov v oglas. odtl. »Slov.« pod št. StO. b Sebe fiiCe o MLAJŠI URADNIK i"če opremljeno sobo, po možnosti s poseli, vhodom. Ponudbe pod »Točno plačilo« št. 609 na upravo. s | Kupimo B VSE KNJIGE slovenske in novejše nemške ter revijo Umetnost, Naš rod, kakor tudi druge kupuje knjigarna žužek v pasaži. PISALNE STROJE in radio aparate kupuje in plača po naj višji duevni ceni — tvrdka EVEREST -Prešernova 44. PRAZNE STEKLENICE od konjaka, Vermou-tha, likerja in zelene litrske in pollitrske -kupimo po najvišjih dnevnih cenuh. >Alko<, Kolizej. k j Objave I HIŠO Slirlslanovanjsko, pri dolenjskem kolodvoru takoj ugodno prodam. Tanko. Kapiteljska 3. PRODAM PARCELO s pričelo stavbo, pod-kletje. izdelano pri I lev. Mar. v Polju. -Naslov v upravi Slovenca pod št. tli p KOVAŠKI MEH velik, rabljen, prodani. Poljanska 53. (1 RABLJENE gramofonske plošče - firodaja od 10 lir daje tvrdka EVEREST, Prešernova 44. KRASNE SPALNICE jciiilnice in kuhinje stalno na zalogi pri Ivrdki »Pohištvo« Mo-Icnšck, Oo"posvMska c. 258. Loknl: Medvedova 28. Odprto t torek, četrtek in coboto od J do 5 pop. 4 BARVARNA in kemična čistilnica oblok, živič Lovro, Dolenjska c. 14, prosi svoje ecnjeuc stranke, naj dvignrjo oddane obleke najkasneje do I. marca 1 '<44. Po tem roku ne odgovarjamo več za oddane obleke. 1 lPo«k~ j KROJNI TEČAJ za vso damsko garderobo priredi Jožica Rits-kunieli. Pričetek tečaja 3. febr. Informacije Puccinijeva ul. 4, II. nadstr., levo. j Prodamo 1 NOSILNICE za zaklonišča, zložljive, iz cevi, zelo praktične — proda ie nekaj komadov Fr. Rojina, Vodnikova 89. PARCELE PRODAM v bližini cerkve sv. fakobn, v ftiški, za Bežigradom in v Mostah. Nekaj parcel se proda po 50.000 lir. Travnik v Rožni dolini in pri opekarni na Brdu. Zajec Andrej, Tavčarjeva 10. NAPRODAJ: i hiša, trinndstrop., nova, tik centra; hiša, dvonadstropna, zn Bežigradom; hiša. pritlična, ob Celovški cesti; vila - enonadstropna, dvodružinsko, s kom-fortom. - Obrtna poslopja z 2000 in 600 kv. metrov, v centru mesta. Realitcina pi- J snrna, Tavčarjeva ul. štev. 10. p 1 BRIZG ALNE za protiletalsko zaščito dobite pri Ileršič, Himska cesta 13. PRODAM KAUC ' z omarico (palisander). Mizarstvo Filip, Zrot. Šiška, nasproti šole, ^ znotraj bloka. 1 Miši, PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogc-riji Kane, Židovska I, MOŠKA OBLEKA nova, iz angl. blaga, za srednje veliko postavo in š k o r n j i , rabljeni. Št. 44, poceni naprodaj. — Ogorelec, Strossmaycrjeva 4-1. 1 KONJA prodom. - Poizve se: štepanja vas, Na gmajni št. b. j PRODAM moško črno tu k njo. skoraj novo, veliko leseno bunjo, stensko uro in citre. Poljak, Prisojna ul. 3. I 29 PODGAN (devet in dvajset) je pokončala cuu samn Inž. Prezljeva »Mikro-tan<-pnstn. Nešteto zahvalnih in priznalnili izjav! Za pripravo obj-čajno količine jc prinesti 5 dkg masti (lahko delno pokvarjene). Inž. Prczclj, pooblaščeni agronom — specialist za rastlinske bolezni (fitopnta-log), ljubi jana, \Vol-fova ul. 3-1. Uradne ure: od 8 do 12. 1 VELIKA izbira SLIK domačih umetnikov • rodi pomanjkanja prostora razprodam po ugodni ceni. Izvolite, si iz prijaznosti oglodati v Zbnšnikovi ul. 16. pri g. Bcrčic, podpritličje, Rolczija — Trnovo. I PRODAM KRZNO jopico Boen - Brcit-scwanz - rjave bar* ve prodam. - Rimski trg 8-1., levo. 1 Kuhinjska OPRAVA rabljena, ugodno naprodaj. Goltih Marija. Poljanska 21-1. 1 VRBOVIII ftlB 2000 kg prodam. Ce-na po dogovoru. Iv. Jerman, Snebrje 11, D. M. v Polju. I j Poizvedbe 1 IščEM svojo 14 letno hčerko Ljubo Učukar, kate-ru je bila namenjena 11. januarja 1944 na Rakek v Martinjak k znancem Turk. Dekle nosi naočnike. Kdor bi kaj vedel o njej, prosim, nuj sporoči staršem, Središka ulica 8, Ljubljana. o ZGUBILA SEM Živilsko nakaznico na ime Tihelj Antonija, Poljanski nasip 40. Poltenega najditelja naprošam. nnj jo vrne na naslov ali pa v upravi »Slov.« o TRI KLJUČE na obročku sem zgubila od Mestnega doma do Marijinega trga. Pošten nujditelj u*i jih odda v upr. »Slovenca« proti nagradi — št. 841. o OSEBA, ki je našla dne 27. jan. osebno Izkaznico st. 097.095, izdano na občini Dev. Mar. v Polju, sc naproša, da {'o vrne na naslov: -avrič, Tvrševa 17-1. 1 I (Medijntova hiša). Obirt KLAVIRJE popravlju in uglnšnje strokovnjaško Rudolf W a r b i n e k - Privoz 10, Prule, lelef. 33-10. Umrl mi je moj ,rčno ljubljeni brat io stric, gospod Schaffer Jurij trgovski poslovodja V visoki starosti 92 let nam je nmrl naš nepozabni mož, oče, dedek in tast, gospod Vidmar Ivan sodni nadoficijal v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 2. februarja, ob štirih popoldne z Žal iz kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. januarja 1944. Žalujoči rodbini VIDMAR - TKAčEV Pogreb dragega pokojnika bo danes, v sredo, 2. februarja, ob pol treh popoldne z žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. januarja 1944. Globoko žalujoča Malči Schaffer, •estra — in ostalo sorodstvo. Lepo pripravljena na srečno smrt in popolnoma vdana v sveto božjo voljo nas je danes zapustila naša srčno ljubljena mati Frančiška Gutnik roj. Rogelj Na njeni poslednji poti jo spremimo v torek, 1 februarja, ob 10 na domačo pokopališče sv. Jurija v Veliki Ligojni, kjer bo njeno truplo čakalo častitljivega vstajenja. Velika Ligojna pri Vrhniki, dne 30. januarja 1944. Otroci: Franeč, Jože, Marija por. Lovriša, Tončka, Jernej, Francka por. Ogrin, Stane, Angelca por. Ilalper, Gustelj, Lojze in ostalo sorodstvo. Da bi pa ostal tu? Nemogoče! | •Slednjič leži v postelji in zdaj je treba zaspati. Bog ve, ali Loviza spi? Brez dvoma. Saj je tudi to pot imela svoj prav. Mogoče leži in se v spanju smehlja spričo tega junaka komunistov, ki se je tako vedel, kot danes on. »Nikar ničesar ne oznanjaj, česar ne moreš dokazati,« mu je rekla za slovo. Nekje v hiši je ura udarila dve ponoči. ^daj se mora prisiliti, da bo zaspal. Če bi človek ne imel vse te neskončne zmede v sebi vsa ta protislovja, ki sc kar nočejo zlagatil Loviza, res, ona je brez dvoma nedolžna. A da bi žel k njej in ji to rekel — nikoli. Mogoče leži edajle in pretaka solze. In zdaj se spomni otroških let. Zmeraj ga je zagovarjala. Vedno je skrbela zanj. Res. ie nikdar ni tako občutil, kako jo ima rad, ko vprav zdaj, A da bi iel s podvihanim repom in ji to povedal «— nemogoče. Ko bije ura tri, se začne daniti In zdaj leži rn strmi v problem Zdajci vidi sam sebe, kako spremlja odvetnika ven in kako se hoče premagati, da bi Lovizi it-stital. To je zares mislil storiti, njegov boljši jaz v njem je rekel, da bi bilo tako ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER prav. A kaj se je zgodilo? Bilo je, ko da se hipoma pogreza v tok živalske bes-nosti zato, ker j« ona več dobila kot on, in ta tok ga je potegnil za seboj, tako da je bilo vse hujše in hujše. Ali smo v res-nici res takšni? Nova družba — ali je to zadosti? Doslej si živel le po doktrinah, dragi moj Kadar koli se je oglasila kaka težkoča, 6i jo koj odslovil, češ na nuvo družbo naj se obrne. Daj in sleci človeka, pa se pokažeta žival in sebičnost. Ali je res tako? Ali si ti takšen? Prišlo je nekaj nepričakovenega zate in te je zgrabilo za vrat. Zdaj pa se bij in zmagajl Zavrzi vse puhlicel Moraš se prebiti skozi, je dejala Loriza. Da bi potoval — a kam? Da bi ostal tu — nemogoče. Da bi do konca življen|a ostal Lovizin sovražnik zato, ker je dobila več dediščine — ne, tako bi storil samo propal človek. Ali pa, da bi šel na Bruset in se ondi vedel kot pes s slabo vestjo in bi mahl^l z repom, medtem ko ie prej ugriznil? Ne, za vse na svetu □el Ura 1® bila, kazalca sta romala krog in krog, zdanilo se je, vstati bo moral. Zdajle so na Brusctu že vsi pri delu. I Prvikrat pa je stal pred dnevom, ki ni vedel z njim kaj početi, i A je šel dopoldne navzlic temu po cestah in k dvonadstropni leseni hiši. Tu je bival odvetnik Prahl. ! če človek dobro ne prespi noč in je ves izčrpan od razburjenja, tedaj večkrat stori vprav nasprotno od tega, kar bi sicer mislil, da je mogoče storiti. Če si ponižen in osramočen, se ti lahko pripeti, da čutiš potrebo po ponižujočem udejstvovanju, Iti tvojo sramoto le šc bolj poveča. Lovrenc je potrkal in vstopil v veliko pisarno. Debeli trebušnik se je dvignil izza pisalnika, mu ponudil debelo roko s pečatnim prstanom na njej in je vprašal, s čim mu more poslreči. | Lovrenc se je slišal izgovoriti vprašanje, ki je bilo povsem nemogoče. Predal se je človeku, ki je bil njegov so-! vražnik. Če bi ga Loviza zdajle videlal Pa je zares stal tu in vprašal, ali sme oporoko še enkrat prebrati, i »Prosim, prosim,« je dejal Prahl in ga je brž pogledal skozi zlati ščipalnik Vzel ' je listino iz blagaine in mladenič je sedel pri mizi in jo bral. Saj je bilo vse dovolj jasno. Tu je bil izključen sleherni nesporazum. In tako je moral spet vstati in vrniti oporoko. »Ali bi radi kaj pripomnili, gospod Alme?« »Ne nič — le nekaj je bilo zaradi... bolnišnice, česar se nisem mogel dobro spomniti Oprostit« nad^gil« i A zdaj je slari lisjak pokazal kremplje. Privzdignil je glavo, motril Lovren- ca skozi ščipalnik in se je zahihital, rekoč: »Dragi moj, čakal sem, da boste dodali: Kakor si postelješ, tako ležiš.« | Lovrenc je dvignil glavo in se zrav-| nal. »Toda pomnite, (gospod Prahl, da ste zaman čakali. Zbogom!« Čutil je odvetnikov nasmeh na svo-' jem hrbtu, ko je odhajal j Pred mlekarno je stal mlekarski voz ' z Bruseta, ko je šel sklonjene glave mi-1 mo. Še dobro, da je bil hlapec vprav i takrat s svojiitp golidami v hiši, a konj I ga je spoznal, obrnil je glavo za njim in ! zarezgetal. j Tega dne je tekal po gozdovih mestne okolice Bil je na griču nad Bru-. setom, kjer je nekaj časa stal in zrl | nizdol na dvorec kakor človek, ki noče j priti bliže. Nad dvorcem je bil konjski pašnik in ondi jc bilo več mladih konj, ki jih je poznal Tudi »Lady«, siva kobila čistokrvne pasme, je bila med njimi z zvoncem krog vratu Ni se mogel premagati, da ne bi šel k njej. Precej časa je stal pri kobili, držal njeno glavo v rokah in se tiho menil z njo. Še včeraj dopoldne jc misli, da so vsi konji nje-, gova last — a zdaj? To je zato, če imaš ideje! A vse to mora premagati in se preriniti skozi. Mahoma se mu je zazdelo da sliši ljudi, in tedaj je planil proč ko kak tat. j In je spet prišla noč. ko se je splazil v hotel in je ondi ležal in ni bilo spanca. Če bi bil človek vsaj očeta imeli — j Ležal j« in se poglobil » spomine prvih , otroških let. Tedajci je v duhu spoznal 1 obledelo podobo svoje prve matere. A pot do nje je bila zaradi vseh teb let zaprta. Pravi starši so mu bili zdaj pač povsem odtujeni. Pa čeprav bi še živeli, ne bi zaleglo, če bi se zatekel k njim. Preboleti moraš in sam moraš v6e obvladati. In spet je prišel nov dan. Dozdevalo se mu je, ko da bi bil zaradi svojega včerajšnjega obiska pri odvetniku prišel na najnižje dno ponižanja. Globlje ne more priti več. A kaj bi zdaj? Da bo mogel še dalje živeti, bo moral sprejemati težkoče nase in drugo za drugo obvladati. In z Lovizo bo treba začeti. O, da bi šlo le za to, da bi imel govor o tem, kakšna bodi nova iacalna družba! A treba je bilo storiti nekaj mnogo bolj težkega, treba je bilo naložiti si nekaj na lastna ramena, treba je bilo iti v Canosso k sestri in povedati, da se je vedel kakor tepec! | ln to je moral storiti, brez tefa ni šlo. Ves hotel še spi, ko vstane in se I obleče. Denar položi na mizo, napiše ne-! kaj za gospodinjo, vzame kovčeg in se splazi ven Na cestah je vse tiho, mesto se šk ni zbudilo. | Nebo je rdečkasto, a sonce Se ni vzšlo. Gre po zgornjem delu mesta, pride do majhnih lesenih hiš nato se začno spoclnii obronki, ki pripadajo že Brusctu. Visoko zgoraj pod hr bom je velepo-sestvo ie Bruset, njegova izgubljena dediščina, izgubljena domovina, kjer zdaj gospodari njegova sestra, Ni mu lahko i iti tja. Filr >Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič — Hcrausgebor, izdajatelj: inž. Jože Sodja — Schrillleitcr, urednik: Janko Hafner.