6061 Etnomuzikološki kotiËek ko in ne popisati kar največ gradiva, ki ga skupine in posamez- niki premorejo (poleg pesmi in viž še pogovor o skupini, kraju, šegah in navadah koledarskega in letnega cikla njihovega ob- Na glasbene police je leta 2011 prišla nova zgoščenka Sozvočja Slovenije. Gre za projekt, ki je imel od samega začetka jasen cilj – dokumentirati podobo ljudske glasbe Slovencev, ki živi danes, izdati zgoščenko in pripraviti sklepno prireditev z vsemi nastopajočimi. Pobudnik in idejni vodja projekta je Janez Dovč, harmonikar, skladatelj, eden vodilnih etno glasbenikov na Slovenskem in umetniški vodja založbe Celinka. Ideja o nastanku projekta se je porodila avtorju pred časom v Šanghaju, med srečanjem vrhunskega kitajskega glasbenika Liu Xinga, ki mu je z žarom razlagal, kako snema kitajsko tradicionalno glasbo in ga z ža- lostjo opozarjal, kako s hrupom civilizacije njen odmev hitro izginja. To je dalo misliti Janezu Dovču, zakaj se tega ne bi lotil tudi sam. Ker se je z ljudsko glasbo kot glasbenik srečal le pri Folklorni skupini Tineta Rožanca v Ljubljani in ker tovrstnega terena ni poznal, je k sodelovanju povabil Jasno Vidakovič, muzikologinjo in dolgoletno urednico za ljudsko glasbo na Radiu Slovenija, ter fotografinjo Ano T. Kus. Tričlanska ekipa, v kateri je Janez Dovč skrbel za terensko snemanje, Jasna Vida- kovič za izbor pevcev in godcev, Ana T . Kus pa za fotografiranje in video posnetke, je sistematično terensko delo za zgoščenko opravila od decembra 2010 do marca 2011. Ker je bilo vodilo terenskega snemanja zvočno zapisati pesmi in viže za zgoščen- Vesna Sever Vrtci Brezovica vesna.sever28@gmail.com SozvoËja Slovenije 62 63 obredno petje s pretakanjem. Na zgoščenki srečamo tudi dva primera petja in igranja hkrati, ki sodita med izročilo mlajšega nastanka, saj je po tradiciji na Slovenskem petje ločeno od in- štrumentalne spremljave. Vsebinsko pester in raznolik je tudi izbor pesmi; od ljubezenskih, pripovednih, obrednih (svatbena pesem ter jurjeva, florjanova in kresna kolednica), šaljivih na- pevov, do zdravičk, pesmi pohorskega pevcev Jurija V odovnika in takih, ki opevajo naravo, marljive čebelice, počasne mline … Godci se oglašajo s klarinetom v B in Es, z violino, basom, istrskim bajsom, lončenim basom, diatonično in s klavirsko harmoniko, tudi s triestino, haloško žveglo, trstenkami, tam- burico, cimbalami, z oprekljem, istrskim sopelom, navadnimi in violinskimi citrami, rezijansko citiro in bunkulo in s pritrka- vanjem na cerkvene zvonove. Njihov repertoar pa zavzemajo predvsem ljudske plesne in svatbene viže. Zaključek projekta je bila sklepna prireditev s predstavitvijo vseh, več kot 150 nastopajočih, 7. maja (2011) v Stari elektrarni v Ljubljani. Prireditev je posnela tudi Televizija Slovenija in jo predvajala v svojem sporedu, kar je za ljudsko glasbo velik do- godek, saj zanjo za na nacionalni televiziji (žal) ni prostora! Dvojna zgoščenka s 63 pesmimi in vižami, oziroma 159 minu- tami terenskih posnetkov in bogato opremljeno spremljevalno knjižico z 72 stranmi fotografij in opisov sodelujočih skupin in posameznikov v slovenščini in angleščini ter s spremno besedo Janeza Dovča, Jasne Vidakovič, prof. dr. Svaniborja Pettana, izr. prof. dr. Marjetke Golež Kaučič in doc. dr. Mateja Šeklija zav- zema pomembno mesto v slovenski ljudski glasbi. Zapolnila je vrzel na tem področju, saj strokovne zvočne izdaje slovenske ljudske glasbe povečini obsegajo starejše posnetke (kar je prav tako potrebno in pomembno), manjkajo pa »sodobni« prime- ri. Te na strokovni ravni ponuja pričujoča zgoščenka, ki pred- stavlja podobo slovenske ljudske glasbe danes, torej izbor »pra- vih« ljudskih pevcev in godcev in tistih, ki se z ljudsko glasbo srečujejo iz druge roke; v bolj ali manj izvirni, nespremenjeni obliki, podedovani od svojih prednikov. Pričujoča zgoščenka je lahko pripomoček pri vzgojno-izobraževalnem delu in je na- menjena tako strokovni kot tudi ljubiteljski javnosti, hkrati pa kliče po nadaljevanju, saj je na Slovenskem še veliko pevcev in godcev, ki si po glasbeni strani pa tudi po vsebinskem reperto- arju zaslužijo mesto na tovrstni zgoščenki. močja, načinu petja in igranja …), kar navadno počnemo tisti, ki pevce in godce obiščemo za pripravo radijskih oddaj in za radijski arhiv, jim je to uspelo izvesti v tako kratkem času. V štirih mesecih so prevozili več kot tri tisoč kilometrov in za- objeli celotno slovensko etnično ozemlje; osrednjo Slovenijo, Primorsko, Istro, Notranjsko, Dolenjsko, Gorenjsko, Štajersko, Belo krajino, Koroško, Prekmurje, Porabje, Rezijo, Beneško Slovenijo in avstrijsko Koroško. Jasna Vidakovič, ki je pripra- vila izbor skupin, je izbrala izvajalce. Ti so na posameznem ob- močju na področju ljudske glasbe najbolj prepoznavni. Gre za preplet posameznikov in skupin, starejših in mlajših, t. i. pravih ljudskih pevcev in godcev na eni strani in poustvarjalcev na drugi. Prostor na dvojni zgoščenki, ki jo je izdala in založila založba Celinka, v sodelovanju s Kulturnim in etnomuzikološ- kim društvom Folk Slovenija in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, so dobili družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistri- ce, skupina Vruja iz Bertokov, ljudski pevci iz Luč ob Savinji, tamburaši iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, Zdovčeve dečve iz Črne na Koroškem, Palmiro in Rozalija Krmac iz Čenturja v Istri, Ljudski pevci Globoko, Andrej Eržen (cítira) in Peter Ven- dramin (bunkula) iz Ljubljane, Rože Majave iz Rezije, Nediški puobi iz Beneške Slovenije, Ančka Lazar (Vintarjeva Anica) iz Zagorice na Dolenjskem, Fantje s Preske na Dolenjskem, pevci iz Sel na avstrijskem Koroškem, France Roban (citre) iz Roba- novega Kota, pevke Kresnice iz Adlešičev, Sodevski tamburaši, ljudski pevci KUD Kebelj, Jože Režek (trstenke) iz Narapelj pri Žetalah, pevke Trstenke iz Podlehnika, družina Erčulj iz Zago- rice na Dolenjskem, domači pevci iz Lokovca na Banjški pla- noti, Veronika Zajec (violinske citre) z Vidma na Dolenjskem, pevci Paridolske korenine iz Paridola na Kozjanskem, alpski godčevski sestav pri AFS »Ozara« s Primskovega pri Kranju, pevci in pevke KD FS »Karavanke« iz Tržiča in KUD »Triglav« s Slovenskega Javornika, ljudske pevke pri Zvezi Slovencev na Madžarskem iz Monoštra in Števanovcev, Andi Sobočan (cim- bale) iz Beltincev, skupina Marko banda iz Beltincev, ljudske pevke iz Žižkov, Micka in France Anzeljc (Petračeva) s Hudega vrha na Blokah, Bistrške škuorke iz okolice Ilirske Bistrice, Do- roteja Feguš (žvegla) in Katja Kojc (lončeni bas) iz Podlehnika in Smledniški pritrkovalci. Po glasbeni strani je zaobjeto večglasno petje od dvo- do šest- glasja, nadalje stopničasto petje, pri katerem se intonacija iz kitice v kitico spreminja, pa basovsko povezovanje verzov in SozvoËja Slovenije