SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 22
OB SREBRNEM JUBNILEJU
Pastirsko pismo škofov ob 25-letnici države Slovenije
Dragi bratje in sestre,
ob 25-letnici slovenske suverene države in njene samostojnosti v mednarodni skupnosti je prva naša misel hvaležnost Bogu in vsem, ki so si v daljni in bližnji preteklosti prizadevali zanjo kot najbolj trdno institucionalno oporo slovenske duhovne in kulturne identitete. Človek je kulturno bitje in ustvarja svoj svet. Vsaka narodna skupnost razvija svojo kulturo in omiko, z lastno državnostjo pa jo zavaruje in okrepi. Z državo se nočemo povzdigovati nad druge, temveč gledamo nanjo z vidika moralnosti in človekovega dostojanstva. Narodna in državljanska zavest je zahteva in izraz pristnega človeškega ponosa, zvestobe sebi in svojemu dostojanstvu, za kakršne nas je ustvaril Bog, ko nas je ustvaril po svoji podobi in nas usposobil za umno ravnanje, za ljubeče in spoštljive medsebojne odnose in ustvarjalnost na vseh področjih življenja. V službi teh vrednot je tudi država s svojo neodvisnostjo. Pridobili smo si jo pred četrt stoletja po zaslugi vseh, ki so se skozi stoletja zanjo borili in zanjo umirali, vseh znanih in neznanih svetniških osebnosti, ki so zanjo delale in zanjo prosile oz. molile, vseh mučencev in drugih žrtev treh totalitarizmov na slovenskih tleh, ki so se zanjo darovali, vseh kulturnih in drugih javnih delavcev iz prejšnjih stoletij ter vseh pogumnih mož in žena, ki so osamosvojitev neposredno pripravili in izpeljali.
Imeti svojo državo je velika naloga. Ni vsaka država takoj to, kar bi morala biti, da bi bila po Božji volji in v blagor državljanov. Skupaj z državno neodvisnostjo smo se pred 25. leti odločili za pravno, demokratično in socialno družbo. Že tedaj smo slutili, da bo osamosvojitev enkratno dejanje, prehod v svobodno družbo v polnem pomenu besede ali tako imenovana tranzicija pa bo zelo dolg proces. Kritično moramo biti pozorni na zaostanke pri uveljavljanju načela pravne države, kajti ta je prva podlaga demokracije. Vsebinske demokracije ni brez pluralizma in enakih možnosti na področju javnih glasil in šolstva ter brez socialne varnosti, svobodne podjetniške pobude ter razvite in od države neodvisne civilne družbe, v kateri ima osrednjo vlogo družina. Danes smo še na poti do zaželene družbene ureditve. Zato moramo vse naše najboljše človeške moči in talente združevati ter vključevati v razvojne priložnosti. Tako se bomo uspešno soočali z gospodarskimi in kulturnimi izzivi in ne bomo porabljali naših moči v tekmi za ohranjanje malih, skupinskih koristi. V teh kritičnih časih, ki jih doživlja človeštvo, se spomnimo, da nosimo državljani usodo naše težko pridobljene države v svojih rokah. Kot svobodoljubni demokrati moremo s svojim glasom dosledno uveljaviti demokratična načela, ki so zapisana v naši ustavi.
Ko torej z veselo hvaležnostjo in hkrati z zaskrbljenostjo obhajamo srebrni jubilej naše mlade države, želimo pozvati najprej k zdravemu ponosu, dostojanstvenemu domoljubju, k zaupanju in krščanskemu optimizmu ter visoki državljanski zavesti nas vseh, hkrati pa k večji državniški odgovornosti za skupno dobro. Vse verne državljane vabimo k dejavni zavzetosti in k molitvi za domovino ter k delu za skupno dobro. Spodbujamo vas k večjemu veselju do življenja, k uresničevanju rodovitne družbe z več otroki, z več povezanimi družinami, kjer bodo tudi starejši sprejeti v krog domačih in se bo družbeno tkivo razširjalo in prepletalo ter postavljalo jez individualizmu in otopelosti našega časa. Obenem pa vam in vašim domačim iskreno čestitamo ob prazniku naše domovine. S svojo državo smo Slovenci uresničili tisočletne sanje našega naroda. Zato nase upravičeno lahko gledamo kot na zmagovalce zgodovine. Izborili smo si svoje mesto v družbi pod svobodnim soncem. Državo pa ne nazadnje sprejemamo tudi kot dar, ki smo ga dolžni predajati naprej, v skrbi za vse, ki prihajajo za nami. Zato je naša država tudi naša neodtujljiva skupna odgovornost ter osebna neodložljiva skrb vsakega državljana. Naša naloga je, da se kot aktivni državljani na volitvah in v civilni družbi, v javnosti in v svojem lokalnem okolju dejavno zavzamemo za suvereno državnost in demokratičnost, za svobodo, pravičnost in mir v naši dragi slovenski državi. Naj bo 25-letnica slovenske države priložnost, da se povežemo, se spravimo in pogumno ter odgovorno vstopimo v skupno prihodnost. Naj vas in vaše župnijske skupnosti spremlja Božji blagoslov.
Vaši škofje
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 23 de junio - 23. junija 2016
Izjava
ob 25. obletnici samostojne države Slovenije
Božja Previdnost nas je postavila v ta čas in kraj, kjer iz zemljepisne daljave, a kulturne in duhovne bližine doživljamo Slovenijo, domovino naših prednikov, našo očetnjavo, v vsej njeni razsežnosti. Zgodovina, družinska izročila, kultura, vera, skupne preizkušnje, upanja in sanje
nas združujejo v narodno enoto, ki živi in utripa v vsakem od nas. Ob mnogih ranah, ki jih je zasekala v naše narodno telo tragična polpreteklost, se hvaležno spominjamo trenutka, ko je naš narod nastopil enotno in dosegel
svojo državno samostojnost. Uresničitev zgodovinskih sanj in praznovanje 25. obletnice samostojne države Slovenije, ki nam jo je po zaslugah neštetih javnih delavcev in množice mučencev naklonil Vladar zgodovine, nam narekuje neodtujljivo osebno in družbeno
nalogo, da skrbimo za njeno vsestransko blaginjo in rast. Kakor smo pred četrt stoletja Slovenci v svetu pomagali, da so se uresničile sanje samostojnosti, tako sedaj strnimo svoje talente in sile, da se bo v naš narod vrnilo veselje do življenja, da bodo vrednote resnice, vzajemnosti in pravice, ki so bile temelj slovenskega naroda v preteklosti, spet krepile in povezovale
slovensko družbo. Pogumno in polni zaupanja odpirajmo vrata slovenski prihodnosti!
Bog blagoslovi Slovenijo!
Komar Jure - Zedinjena Slovenija, Ašič Vital, Bajuk Božidar, Brula Pavel, Cukjati Kati, Dobovšek Jernej, Dobovšek Ulrich Pavlina, Eiletz Marjan, Fink Andrej, Glinšek Vinko, Godec Štefan, Grebenc Stane, Grilj Marjan, Hirschegger Davorin, Jenko Alenka, Kenda Edvard, Klemen Ani, Kremžar Marko, Leber Viktor, Magister Milan ml., Mizerit Tone, Okretič Elsa, Pavlin Silvester, Prijatelj Alenka, Rezelj Lojze, Rode Jure, Šmon Tine, Tekavec Ivana, Trpin Nežka, Verbic Gregor, Vivod Avguštin, Vombergar Jure, Žakelj Jože, Žnidar Franci.
Dobrodošli doma 2016
Urad vlade RS za Slovence po svetu ob letošnjem jubilejnem letu ponovno organizira prireditev Dobrodošli doma. Takole nas vabi:
Spoštovani Slovenke in Slovenci, dragi prijatelji Slovenije, vsi, ki spoštujemo slovenske vrednote in vsi, ki občudujemo slovenske lepote!
Naše 6. tradicionalno srečanje Slovencev Dobrodošli doma bo ob 25. obletnici samostojnosti naše domovine v srcu Slovenije, v zeleni prestolnici Evrope, v našem glavnem mestu, Ljubljani.
Vabimo vas, da skupaj ustvarimo nepozabno doživetje ob slovenski glasbi, plesu in ogledu vrhunskih kulturnih dogodkov v Ljubljani in okolici, se sprehodimo skozi Ljubljano in uživamo v arhitekturnih dosežkih preteklosti ter lepoti in estetskih rešitvah mladih ustvarjalcev.
Dobrodošli doma!
In kakšen program napovedujejo za letos?
Četrtek, 30.6.2016. 09.00 do 17.00: Vseslovensko srečanje (Državni zbor) - folklorna skupina Banjaluka. / 18.00 - 19.15: Odprtje razstave Slovenke v Ameriki in uraden začetek srečanja Dobrodošli doma 2016 (NUK, Turjaška 1, Ljubljana). Slavnostni govornik: minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Pozdravni nagovor: župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič. / 19.30 - 21.00: Koncert Vseslovenskega simfoničnega orkestra z gosti ob 25. obletnici slovenske samostojnosti (Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, Ljubljana). Vseslovenski simfonični orkester pod taktirko Simona Krečiča; Vokalna skupina Voxon iz Avstrije; Pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke, Bih; Mendoški oktet iz Argentine.
Petek, 1.7. 2016. 10.00 - 10.40 Sprejem članov Svetov pri predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju (Predsedniška palača, Prešernova 8, Ljubljana). / 10.00 - 13.00: Folklorni nastop dijakov iz Argentine
(Magistrat). / 17.00 - 19.00: Nogometni turnir zamejskih Slovencev in izseljencev (Stadion Vič). / 17.00 - 19.00: Strokovni posvet za medije in predstavitev portala Slovenci.si (Velika sejna dvorana, Gregorčičeva 27, Ljubljana). 19.00 - 22.00: Kulturni program na vrtu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu: Ansambel Kredarica iz Srbije, Tadej Kampl, MPZ Encijan.
Sobota, 2.7.2016. 09.00 - 15.00: Virtualno potovanje na Triglav (pred Uradom za Slovence v Zamejstvu in po svetu, Erjavčeva 15, Ljubljana). 10.00 - 12.00: Nastop folkloristov (Tromostovje, Magistrat, Tržnica): SKD Lipa Munchen, Nemčija; Folklorno društvo Triglav Stuttgart, Nemčija; Slovensko društvo Drava iz Augs-burga, Nemčija; Slovensko društvo Kakanj, Bih; Pevski zbor Triglav Subotica, Srbija. / 11.00 - 11.30: Pevski zbor Encijan iz Pulja (Magistrat/); Društvo Slovencev Lipa Prijedor. / 11.00 - 13.00: Slavnostna seja Sveta za Slovence v zamejstvu in Sveta za Slovence po svetu (Vladna palača, Prešernova 8, Ljubljana) predsedujoči predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. / 15.00 - 17.00: Sveta maša za Slovence doma, v zamejstvu in po svetu, ki jo bo daroval škof Anton Jamnik (Cerkev Sv. Troj ice, Slovenska cesta 21, Ljubljana); med mašo bosta sodelovala duhovniški oktet Oremus in Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja. Po sveti maši sledi krajši koncert duhovniškega okteta Oremus.
Svobodna_2016_nro_22.indd 1	21/06/16 15:52
Stran 2
23. junija 2016
SVOBODNA SLOVENIJA
Nova kazenska ovadba
Združenje VSO je podalo kazensko ovadbo zoper člane nekdanjega predsedstva Slovenije Cirila Zlobca, Matjaža Kmecla in Dušana Pluta ter njihovega predsednika Milana Kučana. Očitajo jim, da so v kritičnem času osamosvajanja onemogočali krepitev slovenske obrambne moči, s čimer so ogrožali nastanek samostojne države in varnost njenih državljanov.
Kot je ob predstavitvi kazenske ovadbe pojasnil predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Aleš Hojs, so Kučan, Plut, Kmecl in Zlobec v času, ko se je Demosova vlada pripravljala na uresničitev plebiscitne volje velikanske večine državljanov po samostojni državi, storili vrsto dejanj, s katerimi so onemogočali in zavirali krepitev naše obrambne moči.
Med drugim je omenjena četverica po besedah Hojsa februarja 1991 podpisala listino z »zavajajočim« naslovom Deklaracija za mir, s katero so nasprotovali
Janez Janša
oblikovanju Slovenske vojske oziroma zahtevali hitro in enostransko razorožitev Slovenije.
V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) so prepričani, da so se s tem aktom pod krinko lažnega razglašanja samih sebe za »mirovnike« in »borce proti vojni«, dejansko postavili na stran JLA, za katero pa se je že ves čas vedelo, da bo v primeru razglasitve samostojnosti napadla Slovenijo, če bo ta obrambno šibka.
Tudi takratni obrambni minister Janez Janša je deklaracijo označil za akt, s katerim se je želelo preprečiti, da se razorožena slovenska obrambna moč ponovno oboroži ali da se Slovenija kakorkoli dodatno oboroži in se pripravi na zavarovanje osamosvojitve.
Ozrl se je tudi na kazenski postopek proti brigadirju Tonetu Krkoviču zaradi sestrelitve helikopterja JLA nad Ljubljano med osamosvojitveno vojno. Kot je poudaril Janša, ga preganjajo, ker je izpolnil ukaz takratnega predsedstva in štaba Teritorialne obrambe (TO). Krkoviča se po besedah nekdanjega ministra preganja na podlagi absurdnih obtožb, ki so napisane »v neki knjigi«.
»Ko je bila knjiga predstavljena, so nekateri pravniki dejali, naj sodstvo razčisti, ali je bilo tu kaj narobe, ko smo mi predstavili ovadbo zoper Kučana zaradi razorožitve TO, pa so nekateri izmed teh istih pravnikov govorili, da je to zastaralo,« je dejal Janša.
»Jaz ne vem, v kakšni državi bi po 25. letih zločin najtežje kategorije, kot sta sabotaža ali veleizdaja, zastaral, streljanje na helikopter sovražne vojske pa se preganja. Kljub vsej absurdnosti, Slovenija ni takšna država,« je še izpostavil Janša. Za ovadbo po njegovih besedah obstajajo vsi dokazi, zato v združenju pričakujejo, da bo ustrezno sojeno.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Spominska slovesnost ob Lipi sprave
Pri Lipi sprave na ljubljanskih Žalah je bila v sredo, 15. junija, spominska slovesnost ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije, ki se je je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Ta je poudaril pomen odpuščanja, s katerim bomo lažje živeli »v eni državi, ki je nastala z našo enotnostjo, in tudi v eni domovini, ker si dveh ne moremo privoščiti«. Molitev ob Lipi pa je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Na slovesnosti so sodelovali basbaritonist Marko Fink, kvartet Krt in recitatorji. Društvo Združeni ob Lipi sprave je na dan krivde, odpuščanja in sprave priredilo slovesnost, posvečeno
vsem, ki so padli ali so bili ubiti za Slovenijo. Predsednik društva Janez Juhant je dejal, da smo se v osamosvojeni in samostojni Sloveniji dolžni spominjati vseh žrtev: »Naša moralna dolžnost je ohranjati in obujati spomin na zlo in trpljenje, iz katerega je rasla naša domovina Slovenija.« Dodal je, da »po 25. letih samostojne države Lipa sprave kliče Slovenijo, da se spravi z bolečo preteklostjo in da mladim novo upanje.«
Predsednik Pahor, ki je ob Lipo sprave položil venec, je spomnil na zgodovino drevesa. Ko je bila lipa leta 1989 prvič zasajena, je bilo to po njegovih besedah skoraj ilegalno dejanje. Čeprav pobuda za zasaditev
ni prišla od ene ali druge oblasti, ampak iz iskrenih src ljudi, ni bila splošno privzeta kot dobronamerna gesta, je povedal Pahor. Med letoma 1989 in 1991 je bila trikrat uničena, trenutna lipa je torej že četrta. Pahor je dejal, da je Slovenija v zadnjem času tako v stvarnem kot v simbolnem smislu naredila »to, kar je potrebno storiti, da v prihodnost gledamo z več vere in optimizma«. Za to so zaslužne civilne pobude in ravnanje državnih oblasti. Dejal je, da bodo jeseni uredili grobišče v Hudi jami, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa bodo postavili spomenik žrtvam vseh vojn in povojnih pobojev.
Drobnič je kritičen
»Prišli smo tako daleč, da nekdanji udbovci preiskujejo udbovce in zločine,« je v predprazničnem pogovoru ob 25-letnici slovenske samostojnosti dejal prvi generalni državni tožilec Anton Drobnič. Kritičen je bil do reševanja vprašanj polpretekle zgodovine. Storilo se je premalo trdi Drobnič.
tu pa tam zdi, da smo se ga lotili. Tudi predsednik Pahor daje včasih tak vtis, ampak tudi on je daleč od tega.«
Zavrnil je očitke, da sam ni storil dovolj, za preganjanja vojnih zločincev. Povedal je, da je bila ustanovljena posebna skupina tožilcev za preganjane kaznivih dejanj med in po drugi svetovni vojni a je njegova naslednica Zdenka Cerar preganjanja teh zločinov opustila. »Vse je bilo pripravljeno za začetek dela in bi se delo tudi odvijalo, če bi nadaljnji generalni tožilec imel posluh za to. Ker pa se je cela stvar zrušila, politično so prišli na oblast Drnovšek in njegovi, praktično nazaj partija, je pa moja naslednica Zdenka Cerar takoj, ko je prišla na položaj ukinila ta del skupine in vse te spise razpršila nazaj po terenu in so tam obležali, ležijo in bodo ležali.«
Glavni raziskovalec Udbe je udbovc, je bil jasen Drobnič. »Želim, da bi se javnost tega zavedla in da bi se zavedli, da je treba iti na volišče in tam izbirat ljudi, ne z lepimi očmi ampak takšne za katere je dokazano vsaj osnovno poštenje.«
Glede nerešenih vprašanj polpretekle zgodovine pa je dejal: »Tega vprašanja se sploh nismo lotili. Navidezno se
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Politiki, ki nimajo dovolj poguma,
da bi povedali volivcem,
da ni vse, kar bi radi, tudi že mogoče,
da kar zahtevajo, ni nujno dobro
in da ne da se vsem ustreči,
najraje prepustijo to nalogo drugim,
nato pa jim očitajo, da so socialno nečuteči.
MK
Ko smo pred kratkim napovedovali, da bo zima vroča, si nismo predstavljali tako razburkanega položaja. Zadnje dni je prišlo do tako izrednih in nepričakovanih dogodkov, da se jih tudi skrajno burna fantazija ne bi upala napovedati.
Pot v normalnost. A pred policijskimi in dogodki korupcije se najprej ustavimo pri Vrhovnem sodišču. Sodna ustanova je bila stalno zaželeni plen argentinskih vlad. Obvladati sodstvo je bilo, na nek način, obvladati državo. Povejmo še, da je v Argentini Vrhovno sodišče istočasno tudi Ustavno sodišče. Tradicionalno je ustava predvidevala, da ga sestavljajo trije sodniki, kot sicer tudi sodne zbornice. A število članov določa zakon. Alfonsin je bil prvi, ki je število povišal na pet, da si je zagotovil naklonjenost v razsodbah. Menem je šel še dalje: pod njim je Vrhovno sodišče sestavljalo devet članov. Imel je slavno »avtomatično večino«, katere določila so včasih bila grobo protiustavna. Duhalde je hotel sestavo zamenjati, pa mu ni uspelo. Delo je opravil Nestor Kirchner v prvih dveh letih svojega mandata, ko je hotel pokazati resen obraz in pozitivno vlado. Tedaj so odstranili »avtomatično večino« in jo vsaj delno nadomestili z resnimi in poštenimi sodniki. S posebnim zakonom je Kirchner tudi ponovno znižal število članov na pet. To se je pozneje kirch-nerizmu zataknilo v grlu. V najhujši ofenzivi gospe Cristine na sodišča, opozicijo in medije, je bilo Vrhovno sodišče tisto, ki je predstavljalo zadnji jez pred demokratično diktaturo. Število članov je z upokojitvami in smrtmi padlo na tri. Dodatnih dveh Cristina ni mogla imenovati (potrebni sta dve tretjini senata). Macri je skušal dopolniti zbor kar po dekretu, a je namen takoj opustil. Sedaj mu je uspelo (največja zmaga nad kirch-nerizmom), da je senat množično podprl njegova dva kandidata. Država se je vrnila na normalno pot republikanskega sistema.
Razgaljena korupcija. Gotovo so člani prejšnje vlade računali na neskončno vladavino in na večno nekaznovanje. Drugače si ne moremo predstavljati take razširjenosti korupcije in lakote po grešnem denarju. Če bi gospe Cristini uspelo obvladati celoten sodni sistem, bi tudi sedaj mirno spala. A nekje se ja zataknilo. Pa še neskončen pohlep, neokretnost in diletantstvo
funkcionarjev je pripeljalo do stanja, ko je bilo nemogoče skriti vse nakradeno. Ko so se sodišča pod novo vlado in ljudskim pritiskom začela malo gibati, je nastal preplah. Najprej smo videli film, kako so tatiči šteli milijone dolarjev v »rožnati palačici«. Te dni pa je policija zasačila bivšega državnega tajnika za javna dela (José López), ko je čez zid metal vreče z milijoni vlažnih dolarjev na vrt čudnega ženskega samostana. Sodnik, ki je imel proti njemu vloženo tožbo že od leta 2008 se je prebudil iz spanja in odločil pripor. Belo na črnem dokazana korupcija je razburila javnost, predvsem pa kirchnerizem. Ko se ni dalo ničesar zanikati, so najbolj »zvesti« razlagali, da je »López« pač res tat, a izjema v »splošni čistosti« bivše vlade. Nekateri so celo govorili, da je bil »infil-triran«. Kako, da ga niso prej »spregledali«, ko je 23 let deloval v osrčju kirchne-rizma? Celo gospa Cristina, ki nikdar ni priznala korupcije v svoji vladi, ga je označila za krivega. A takoj rekla, da »jaz mu nisem dala denarja«. Njena stara taktika: odgovori na vprašanje, ki ji ga nihče ne stavi, ne pa na tistega, po katerem se vsi sprašujejo (namreč, koliko je on dal njej). Izgovori so zaman: več kot 63% prebivalcev je prepričanih, da je predsednica vedela o kraji in korupciji. Ko je v Paragvaju padel štiri leta »iskani« Pérez Corradi, povezan z narkomafijo in uboji, je bila slika polna.
Bomo kdaj resna država? Vsi ti dogodki so precej spremenili argentinski politični položaj. Peronizem je na prepihu. Vedno večje skupine se oddaljujejo od bivše predsednice in postavljajo pod vprašaj njen »sen o vrnitvi«. Moč prevzema »teritorialni peronizem«, to so guvernerji in veležupani, med katerimi pa še ni osebnosti, ki bi se postavila na čelo obnove. Od tega pojava je odvisen dokončen zaton kirchnerizma, o katerem ves svet govori. Omenja se Masso, ki naj bi se vrnil v obnovljeni skupni hlev. Druga možna osebnost je Randazzo, ki je že enkrat gospe rekel »ne«. Mimo teh odtenkov pa vzbuja upanje dogovor, ki so ga ob priložnosti Evharistič-nega kongresa v Tucumanu, na pobudo argentinske Cerkve, podpisali zastopniki vseh političnih strank. Nanaša se na skupno borbo proti revščini, korupciji in mamilom. Ni neke vrste »narodni program«, a je prvi korak v tej smeri. »Jezus Kristus, v tebe upa domovina...«
Svobodna_2016_nro_22.indd 2
21/06/16 15:52
SVOBODNA SLOVENIJA • 23. junia 2016	Stran 3
47. PEVSKO-GLSBENI VEČER
V soboto 28. maja je centralni odbor mladine, s pomočjo mladih drugih okrajev, pripravil 47. Pevsko glasbeni večer v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
Tematika je bila iskanje pevske skupine ali solistov za poroko Tomaža in Lučke. Vse je bilo okrašeno v tem smislu. Na odru so viseli beli blagovi in zlate črke z napisom P G V. Ob robu odra pa je bilo vse polno belih rož in začetnici imen ženina in neveste.
Srečanje se je začelo s sv. mašo v cerkvi Marije Pomagaj, ki jo je daroval g. Robert Brest. Sodelovala je mladina s petjem, branjem, povezavo in darovanjem. Po končani sv. maši smo se vsi navzoči zbrali v dvorani.
Sledil je program na katerem je sodelovalo lepo število nastopajočih. Pred začetkom programa je v imenu centralnega odbora pozdravila navzoče, predsednica Anika Urbančič, nato pa se je začel razvijati večer talentov.
Tomaž (Tomi Lenarčič) in Lučka (Luči Ayerbe Rant), glavna nastopajoča, sta odločila da bosta prisluhnila skupinam in solistom in med temi izbrala najboljšo točko, da nastopi na njunem praznovanju poroke. Njima se je pridružila Tomaževa mati, Klara (Klara Kočar) in jima pomagala pri izbiranju.
Poroka Tomaža in Lučke
Najprej smo poslušali Mikaelo Figu-eroa, ki je zapela »11 y 6« (Fito Paez) in »La evolución de la música«. Daniela Santi jo je spremljala pri klavirju. Potem sta obe mladi dekleti skupaj zapeli venček angleških pesmi. Zelo lepo sta zapeli in nas z njunima glasovoma presenetili.
Sledil je Martin Seljak, petnajstletni talent, ki je stopil na oder in krasno zaigral na kitaro. Pesmi so bile »Payphone« (Maroon 5) in »The Nights« (Avicii).
Naslednjo točko sta predstavila sestra in brat Grohar. Nevenka in Aleš sta skupaj zapela »Hallelujah« (Leonard Cohen), »Say something« (A Great Big World) in »Mimogrede« (Nina Pušlar in Matjaž Robavs). Spremljala sta ju njuna sestra Marjanka Grohar na klavirju in Matjaž Rožanec s kitaro. Krasno sta zvenela oba glasova in ju je bilo zelo zanimivo poslušati.
Za zaključek prvega dela je nastopila skupina Estreno. Skupino sestavljajo Damian Carrasco, Dejko Lenarčič, Tomi Lenarčič, Marjan Loboda in Tonči Oblak. Fantje so nas zabavali s pesmimi »Spaghetti del Rock« (Divididos), »Hotel California« (The Eagels) in »Lepo dekle« (Roy Orbison), ki smo jih ob ritmu zapeli skupaj z njimi.
Po prvem delu je sledil kratek odmor, da so poslušalci lahko nekaj pojedli in popili. Medtem so se lahko mladi, stari, otroci, dekleta, fantje slikali v prostoru pred dvorano, prilično okrašenem, kot je dandanes navada pri ohcetih. Ko so se
gostje malo okrepčali in se pogovorili o imenitnih talentih prvega dela, se je nadaljeval drugi del večera.
Prvi nastopajoči je bil Mauro Tundis.
On nam je z glasom in svojo simpatijo podaril prijeten trenutek. Zapel je »Rdeča roža« (Don Juan), »Entra en mi vida« (Sin Bandera) in »Ko se zaljubiš« (Čuki). Slovenski pesmi je Mauro zapel ob spremstvu skupine Km 43.
Naslednja v programu je bila Lucijana Petkovšek. Petošolka SSTRMB nam je zapela »Stitches« (Shawn Mendes). Pesem »Tam kjer murke cveto« (Avsenik) pa je zapela s sestro Cecilijo Petko-
všek. Obe skupaj sta se krasno izkazali; kakšen talent družina Petkovšek!
Na programu je sledila Irina Podržaj. Zaigrala je na klavir »Marcha Turca« (Mozart) in »River Flows in you« (Yiruma). Čudovit talent smo dognali v njej in zelo lepo ji je bilo prisluhniti.
Zadnja točka večera pa je bila skupina Km 43, ki jo sestavljajo Peter Kopač, Damian Marinčič, Martin Marolt, Tomi Marolt, Marjan Vombergar in Danilo Žgajnar. Zaigrali so »Daj mi poljub« (Čuki in Modrijani) s sodelovanjem Marka Medveška na harmoniki in »Entre amigos« (Km 43). Kot zadnjo pesem so zapeli venček argentinskih pesmi in s tem zaključili program. Zelo lepo so igrali in nas s petjem navdušili.
Zahvalili smo se vsem, ki so pripomogli ob pripravi 47. Pevsko glasbenega večera. Hvala Andreji Quadri Brula za pomoč pri okrasitvi, Nataliji Kržišnik, ki je na ta večer slikala, Tomažu Kenda in Martinu Zarniku, ki sta skrbela za luči ter fantom Audio--Pristava za njihovo delo.
Za konec smo še vsi skupaj zapeli mladinsko himno, še malo pokramljali in veseli odšli domov.
Katja Urbančič
BLAŽENI CURA BROCHERO (21)
Pastir, ki je dišal po ovcah
Zbrala in priredila Metka Mizerit
KATEKIZEM IN DUHOVNE VAJE
Zdravilo za vse?
V Buenos Airesu so se leta 1900 pripravljali na Kongres o verskem pouku, prav kakor toliko kongresov in tečajev. V pripravi na Kongres so poslali vsem duhovnikom vprašalne pole s prošnjo, naj odgovorijo in pripomorejo k uspehu.
Tudi župnik v Villa del Tránsito je prejel okrožnico in se začudil, da so bili tako prijazni in so se spomnili tudi nanj. Prebral je vprašanja in ker ni bil prijatelj papirjev in pisanja je vse skupaj spravil na dno predala svoje pisalne mize.
Kasneje, ko je jahal po svoji prostrani župniji in užival lepoto narave, se je spomnil na zadevo. Zdelo se mu je, da ni vljudno, da ne bi odgovoril na okrožnico, ker je vendar zelo preprosto. Opisati bi moral svoje pastoralne izkušnje in jih deliti z duhovnimi sobrati. Njegov odgovor je bil najizvirnejši in vsi so se pogovarjali o njem na Kongresu in tudi drugje.
Tradicionalna modrost nič izvirnega.
Sprašujete me, kako je tukaj s krščanskim naukom, kaj se je naredilo in kaj se še lahko stori, da bi izboljšali in razširili verouk med farani moje župnije.
Zdi se mi, da tukaj v Villa del Tránsito in Villa Dolores ter okolici ni treba nič novega, razen nadaljevati s tem, kar smo delali in ohraniti to, kar smo naredili.
Tukal znajo vsi katekizem in živijo po verskih naukih. V vasi so fantki in deklice od dvanajstih let naprej kar mali teologi. Celo otroci veliko znajo, ker jih redno poučujemo in ker tudi starši znajo.
Če mi ne verjamete, vprašajte duhovnika Villarubia, jezuita in misijonarja. Ko je prišel, da bi vodil duhovne vaje, se je sprehajal po vasi. Srečal je starega moža, ki je pestoval malega fantka. Starček ga je spoštljivo pozdravil in duhovnik se jima je približal in pobožal otroka po glavici. Takrat je starček rekel duhovniku: »Oče, vprašajte
otroka, kje je Bog.«
Duhovnik se je malo nasmehnil, kakor tisti, ki ne verjame, da bi otrok to vedel, vendar ga je vprašal. Ker malček še ni znal govoriti, je dvignil rokico in pokazal kvišku, potem navzdol in okrog. Tako smo učili otroke pri verouku, da je Bog »V nebesih, na zemlji in povsod.«
To mi je pripovedoval sam oče Villarubia.
Ljudi zbiramo na duhovne vaje
Kako sem to dosegel? Zelo preprosto, da učimo in vodimo duhovne vaje za starše teh otrok. Ko v župniji še nismo imeli prostora za duhovne vaje, sem jih vodil v Cordobo, enkrat skupino mož in potem skupino žena. Ker mora biti duhovnik zgled, sem najprej vstopil jaz in potem skupina, ki sem jo pripeljal. Tam je bil jok in škripanje z zobmi, ne zaradi obupa, kako pri pogubljernih, ampak zaradi iskrenega kesanja.
Ko so udležnci prišli domov, so jih sorodniki in moji sodelavci lepo sprejeli in na fari smo jih pogostili z asadom. Ob slovesu sem jim zabičal: »Dobro, pojdite in pazite, da ne boste žalili Boga in zašli na napačna pota.«
Sedaj je dosti lažje, ko imamo v vasi Hišo duhovnih vaj in ljudje zelo radi prihajajo, da uredijo svoje račune z Bogom.
Zato ponavljam: »treba je učiti katekizem, pripraviti duhovne vaje in povabiti vse ljudi, da se jih udeležijo.«
KREOLSKI POPER
Zadeva jezika
Evangeljska resnica je vsebina in bogastvo vsake pridige; vendar bo ta resnica predstavljena določenemu človeku in njegovi osebnosti. Jezik je najvažnejša vez pri oznanjanju resnice. Duhovnik Brochero je uporabljal živ in svež jezik, poln kreolskega popra in hudomušnosti, da so ga farani razumeli in sprejeli ter vrednotili.
Vendar pozor; on nam na ponuja narejene oblike, samo nekaj spodbudnih navdihov. Če bi ga mi hoteli natančno posnemati, namesto da bi nagovori bili prijetni,
bi se osmešili. Sol moramo uporabljati pravilno in v določeni meri. Sam župnik Brochero je moral nekoč poseči vmes. Na obisk je prišel duhovnik Evgenio Ciprian. Da bi si bolj pridobil hribovske ljudi, je povedal nekaj malo neotesanih ljudskih skušenj. Sam oče Jože Gabrijel ga je ljubeznivo opozoril, naj se ne izraža tako, ker njemu tako izrazoslovje ne pristoja: »To bi lahko rekel jaz, ne pe ti.«
V svojih pridigah je Brochero uporabljal primere iz vsakdanjega življenja. Sam božji Učitelj je v svojih nagovorih uporabljal prilike, pri katerih ne smemo iskati olupkov, ampak jedra dragocenih biserov.
Enak namen je imel Brochero. Če odmislimo hribovsko razpoloženje in posebnosti teh ljudi, je možno, da bi se nam včasih njegovo govorjenje zdelo naspoštljivo. Razen vsebine in pouka so njegovi primeri vsebovali »sol in poper«, kar je zbudilo pozornost vseh navzočih. Misijonarji vseh časov, posebej še sv. Bernard iz Siene so uporabljali ta način primerjanja.
Nekateri trdijo, da je Brochero uporabljal neprimerne besede. Očividno to besedišče literarno govorjeno, ni bilo zelo elegantno in lahko bi se kdo nad njimi spotikal. Vendar so besede zelo prozorne, uporabne za splošno ljudstvo v tistih krajih in nimajo slabega pomena.
Vedno pa ni bilo tako. Neka dama visoke družbe iz Cordobe, nekoliko bahava, je prišla poslušat Brocherovo pridigo. Namesto, da bi se nasmehnila in razumela, je odšla prizadeta. Neprijetnosti ni hranila zase, ampak je ponavljala fraze in kretnje in najbrž še kaj dodala iz svoje »zakladnice«. Povedala je celo glavnemu vikarju msgr. Uladislavu Castellanu in ta je pisal svojemu prijatelju, mu povedal o pritožbi in ga prosil, na »izboljša svoj slog«.
Ob tej priložnosti duhovnik ni hotel biti nepokoren, obenem pa je vendar hotel imeti svoj prav. Po maši je zbral vernike v župnišču, jim prebral opomin in jih vprašal, če jih nekatere besede, ki jih uporablja, žalijo. Vsi farani so se krohotali in ploskali ter potrdili, da so jim njegove pridige všeč in naj še nadaljuje s svojim izvirnim besednim zakladom.
(Dalje prihodnjič)
Svobodna 2016 nro 22.indd 3	21/06/16 15:52
Stran 4
23 de junio de 2016 • N° 22
PROCESIJA PRESVETEGA RESNJEGA TELESA
Praznika svetega danes radujmo se
Kako je Ljubljana zelena
V nedeljo, 12. junija smo Slovenci v Buenos Airesu slovesno obhajali praznik presvetega Rešnjega Telesa. Slovesnost s procesijo je bila v cerkvi Marije Pomočnice
kristjanov v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii. Ob 9.
uri se je začela slovesnost z izpostavljenim Najsvetejšim.
Procesija se je vila po prostranem svetišču, blagoslovi so bili pri stranskih oltarjih. Križ je načeloval procesiji, sledili so šolski otroci z učiteljicami, ministranti in duhovniki z Najsvetejšim. Ostali smo bili na svojih mestih in spremljali pobožnost z molitvijo. Bogoslužje je spremljalo ljudsko petje pod vodstvom priložnostne pevske skupine, ki jo vodi g. Andrej Selan. Na orgle je igrala prof. Andrejka Selan Vombergar. Procesijo je vodil g. Franci Cukjati v spremstvu delegata dr. Jureta Rodeta in g. Roberta Bresta. Ob oltarjih so vsi trije duhovniki izmenoma
peli evangelije. Pri vsakem oltarju so deklice, po starem in lepem slovenskem običaju, potresale cvetje na čast svetemu Rešnjemu Telesu. Obred je napovedoval Janez Filipič; rožni venec je molil Franci Draksler.
Po procesiji in blagoslovu smo imeli sv. mašo, ki jo je daroval g. Franci Cukjati. Pri pridigi je povedal, da je Jezus postavil zakrament evharistije na veliki četrtek pri zadnji večerji. Takrat je postavil tudi zakrament mašniškega posvečenja z besedami: »To delajte v moj spomin.« Med mašo je bila priložnost za sveto spoved. Slavje smo zaključili z pesmijo »Povsod Boga«.
Po obredu so se rojaki ustavili na ploščadi pred cerkvijo v prijateljskem pogovoru, saj je sonce prijetno ogrelo mrzlo jutro. m.m.
Rezultati ankete Evropske komisije kažejo, da Ljubljana spada med bolj zelene in varne prestolnice Evropske unije. Za dodatno izboljšanje bi bilo treba zmanjšati njeno prometno obremenjenost.
Evropska komisija je lani izvedla anketo o tem, kako prebivalci 83. mest v Evropi vidijo svoje mesto in kako so zadovoljni z življenjem v njem. Prebivalce mest v Evropi so med drugim spraševali, kako so zadovoljni s: •kakovostjo zraka, •stopnjo hrupa v mestu, •prizadevnostjo mesta v boju s klimatskimi spremembami, •čistočo mesta,
•zelenjem (parki, vrtovi) v mestu, •stanjem stavb in ulic v njihovi soseščini,
•stopnjo varnosti v njihovem mestu.
Pogledali smo, kako prebivalci prestolnic v EU vidijo skrb za ekologijo in varnost v svojem mestu.
Dublin mesto z najmanjšo onesnaženostjo zraka in obremenjenostjo s hrupom. V prestolnici Irske je slabih devet od desetih prebivalcev mesta zadovoljnih s kakovostjo zraka.
Dobrih osem od desetih je zadovoljnih s stopnjo hrupa v mestu. V obeh kategorijah se na prvih štirih mestih skupaj s prestolnico Irske pojavljajo še Helsinki, Luksemburg in Dunaj.
Dunajčani med najbolj ekološko zadovoljnimi prebivalci v EU. Prestolnica Avstrije se uvršča med prve tri prestolnice v EU pri praktično vseh anketnih vprašanjih. Dunajčani so še najmanj zadovoljni z občutkom varnosti v mestu (8. mesto) in stopnjo hrupa v mestu (4. mesto).
Mesti, ki ju opazimo precej visoko v vseh anketiranih kategorijah, sta tudi Luksemburg in Stockholm. Največ prebivalcev Luksemburga je zadovoljnih oziroma delno zadovoljnih s čistočo svojega mesta. Stockholm je mesto, kjer je največ prebivalcev med evropskimi prestolnicami zadovoljnih oziroma delno zadovoljnih s stanjem ulic in stavb v mestu.
Prestolnica Slovenije je na tretjem mestu glede na število prebivalcev, ki so zadovoljni oziroma delno zadovoljni s tem, koliko mesto naredi v boju proti klimatskim spremembam in za čistočo mesta.
Papež na Poljsko
Vatikan je ta četrtek objavil uradni program papeževega potovanja na Poljsko. V deželi svojega svetega predhodnika Janeza Pavla II. se bo papež Frančišek mudil od 27. do 30. julija. V Krakovu se bo namreč udeležil 31. svetovnega dneva mladih.
Prvi dan potovanja, 27. julija, bo prispel Frančišek ob16. uri v Krakov. Uro pozneje bo imel svoj prvi nagovor na častnem dvorišču kraljevske palače. Zatem bo tam opravil vljudnostni obisk pri predsedniku Dudi. Ob 18.30 je v krakovski stolnici predvideno srečanje s poljskimi škofi.
V četrtek se bo Frančišek odpravil na Marijino božjo pot v Čenstohovo. Dopoldne bo tam maševal ob 1050. obletnici krščanstva na Poljskem. Popoldne se bo vrnil v Krakov ter v parku Blonia pozdravil mlade, ki bodo prispeli na svetovni dan mladih.
Petek bo v znamenju papeževega obiska na
območju nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Frančišek bo tako po Janezu Pavlu II. in Benediktu XVI. tretji papež, ki bo obiskal ta kraj trpljenja. Popoldne namerava obiskati otroško bolnišnico v Krakovu in se zatem udeležiti križevega pota mladih.
V soboto bo papež stopil skozi sveta vrata božje-potne cerkve Božjega usmiljenja v Krakovu, kjer bo tudi maševal z duhovniki, bogoslovci in redovniki. Ob 19.30 se na polju usmiljenja začne za svetovni dan mladih značilno molitveno bedenje.
Nedelja, 31. julija, bo zadnji dan potovanja. S slovesno sveto mašo bo Frančišek sklenil svetovni dan mladih. Zatem se bo zahvalil prostovoljcem in organizatorjem tega velikega dogajanja. Ob 18.30 bo poletel iz Krakova, ob 20.25 pa ga pričakujejo v Rimu.
Evgen Bavčar - državljan Evrope
Fotograf, filozof in borec za pravice slepih Evgen Bavčar, ki živi in dela v Parizu, je letošnji dobitnik nagrade državljan Evrope, ki jo od leta 2008 podeljuje Evropski parlament. Z nagrado parlament nagrajuje tiste posameznike, projekte in pobude, ki spodbujajo čezmejno sodelovanje in razumevanje v EU. Bavčarja je za nagrado
predlagal evropski poslanec Lojze Peterle.
Evgen Bavčar
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ R.M.B.
(3)
Neda Vesel Dolenc
Delovanje v letu 2015
V soboto 26. septembra smo ob godu bl. Antona Martina Slomška praznovali »dan vzgojiteljev« in se v mislih pridružili srečanju Društvu katoliških pedagogov v Sloveniji, ki so se zbrali na Ponikvi ob geslu »Besede so naših misli obraz«. Bil je tudi čas za praznovanje študento-
Slovenski hiši zaključna prireditev, posvečena tudi 55. obletnici. Zahvalno sv. mašo v cerkvi Marije Pomagaj je daroval delegat msgr. dr. Jure Rode. Prireditev se je nadaljevala v dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana. Točke programa je napovedoval prof. Tone Mizerit. Uvodoma smo sprejeli argentinsko, slovensko in papeško zastavo
vskega dne. Tako profesorji kot dijaki so prejeli za spomin peresa in bombone. Isti dan smo v profesorski zbornici pozdravili mag. Heleno Janežič, vodjo zbirke tiska Slovencev zunaj R.S. Narodne in Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Predstavili smo ji zgodovino in tiskovine ter alamanahe tečaja.
V	soboto 10. oktobra nas je obiskala skupina Ave, Robert Goter in Vinko Šimek, gostje na turneji po Južni Ameriki. Harmonikar je podal venček narodnih v veselje dijakom drugega letnika.
V	soboto, 14. novembra pa je bila v
ter zapeli obe himni. Napovedovalec je pozdravil navzoče profesorje, dijake, starše in goste. Posebej je pozdravil novo veleposlanico R.S. v Buenos Airesu gospo Jadranko Šturm Kocjan, delegata dr. Jureta Rodeta in ustanovitelja tečaja dr. Marka Kremžarja. Gospa veleposlanica je iz rok ravnateljice prejela šopek rož. Potem pa je na prisotna namenila pozdravni govor ter čestitala tečaju ob visoki obletnici.
Uvodne besede je prisotnim ob tej priložnosti spregovorila ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc. Slavnosti govor ob jubileju pa je podal dr. Štefan Godec.
Za tem je ustanovitelj dr. Marko Kremžar prejel posebno priznanje in knjižni dar. Za njim pa tudi vsi sedanji profesorji.
S tem je bil zaključen jubilejni del prireditve. Nato so najboljši dijaki letošnjih letnikov prejeli knjižni dar, ki so jim ga izročili njihovi razredniki. Sledil je obred predaje zastav najboljšim dijakom. Z močnim aplavzom so prisotni nagradile zastavonoše za leto 2016.
Ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc se je nato s toplimi in prisrčnimi besedami poslovila od letošnjih abiturientov, nakar so dijaki 5. letnika prejeli spričevala in diplome ki so jih izročile ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc in razredničarka prof. Metka Mizerti. Almanah pod naslovom »Slovenstvu v ponos« je predstavila predmetna profesorica dr. Katica Cukjati. Za konec so se dijaki 1. in 5. letnika predstavili s poezijo in pesmijo. Humoristična točka programa pa je bila predaja »ključa modrosti«. Prireditev smo zaključili s petjem himne »Slovenija v svetu«.
Naj omenimo, da so vsi navzoči ob vstopu v dvorano prejeli spominski triptih, ki vsebuje kratko zgodovino tečaja, fotografije dejavnosti tečaja, dneva odprtih vrat ter posameznik letnikov leta 2015. Triptih so pripravili prof. Tone Mizerit, prof. Neda Vesel Dolenc in lic. Tonči Vesel. Oblikovala ga je Monika Urbanija Koprivnikar. Tisk »Talleres Graficos Vilko
S.R.L.«. Tisk pa je podprl urad R.S. za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kot že omenjeno so se petošolci udeležili abiturientskega potovanja, ki ga je organiziralo društvo Slovenija v svetu. Udeležili so se tudi poletne šole slovenskega jezika, ki ga organizira filozofska fakulteta Ljubljanske univerze. Udejstvo-vanje je štipendiral Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Abituriente so spremljali prof. Julka Furlan, mag. Pavel Brula in Erik Oblak.
Ob koncu še iskrena zahvala »Ozna-nilu« in tedniku »Svobodna Slovenija«
za redno objavo koledarja in poročil o dejavnostih tečaja. Prav tako moja osebna zahvala msgr. dr. Juretu Rodetu, dipl. novinarju Tonetu Mizeritu in lic. Tonči Vesel, za storitve in sodelovanje.
To je bežen pregled dejavnosti Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka v letu 2015.
(Konec)
Svobodna_2016_nro_22.indd 4
21/06/16 15:52
SVOBODNA SLOVENIJA • 23. junia 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
BREZ SPREMEMB PRI SLS
Člani glavnega odbora SLS so na redni seji soglasno podprli predsednika stranke Marka Zidanška. Minuli teden mu je namreč nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik očital, da ni vreden vodenja stranke. Zidanšek je po seji dejal, da ostaja na čelu stranke ter da jo bo popeljal v parlament, morda tudi v vlado.
IZ SLOVENJ GRADCA V MARIBOR
Svet Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je po osmih urah zasedanja za vršilca dolžnosti direktorja omenjene bolnišnice imenoval direktorja slovenjgraške bolnišnice Janeza Lavreta.
Kot je podal ob primopredaji poslov, se bo najprej lotil reševanja kadrovskih težav. V prvi vrsti bo skušal preprečiti nadaljnje odhode zdravnikov iz UKC Maribor.
FILMSKI ARHIV V BIVŠO VOJAŠNICO
Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS je odprl nova skladišča za hrambo arhivskega gradiva. Podpora ministrstva za kulturo je omogočila prenovo prostorov v vzhodnem traktu nekdanje (domobranske) vojašnice ob Poljanski cesti oz. Kapusovi ulici ter selitev gradiva iz skladišč na Zvezdarski v Ljubljani in v Gotenici.
NOVI POLETI Z BRNIKA
Na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je prispelo prvo letalo grškega prevoznika Aegean Airlines v okviru nove redne povezave med Ljubljano in Atenami. Leti na tej relaciji bodo potekali dvakrat tedensko do konca septembra. V družbi Aerodrom Ljubljana si poleg letov v evropske prestolnice želijo tudi direktnih letov v zalivske države, zelo dobrodošla pa bi bila tudi katerakoli medcelinska letalska povezava.
BREZPOSELNOST IN ZVIŠANJE OCENE
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je aprila znašala 11,5 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke manj kot marca in eno odstotno točko manj kot aprila lani. Število delovno aktivnih se je povečalo za 0,6 oz. 1,4 odstotka na 813.886, je objavil statistični urad. Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) PA je zvišala oceno Slovenije za eno stopnjo z A- na A in tako kot druga od treh največjih finančnih agencij po nizu znižanj v času finančne in gospodarske krize popravila oceno slovenskega državnega dolga. Ob tem je zanjo določila stabilne obete.
PO SVETU
65 MILIJONOV NA BEGU
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je ob svetovnem dnevu beguncev predstavil poročilo za leto 2015. V njem ugotavlja, da po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Število beguncev, notranje razseljenih in prosilcev za azil se je lani povzpelo na 65,3 milijone ljudi. Še leta 2014 je bilo takšnih oseb slabih 60 milijonov. Slovenija je lani prejela 277 prošenj za mednarodno zaščito, v prvi polovici letošnjega leta pa 576. Status prosilca pa ima v Sloveniji 330 oseb. Po svetu je bilo v lanskem letu notranje razseljenih skoraj 41 milijonov, beguncev pa dobrih 21 milijonov, kar je največ od začetka 90. let minulega stoletja.
HRVAŠKO BREZVLADJE
Po samo sedmih mesecih delovanja mandata je hrvaški parlament z veliko večino glasoval za razpustitev, ki bo 15. julija. Takrat bo začel teči ustavni rok za izvedbo predčasnih volitev, ki jih bo razpisala predsednica države Kolinda Grabar-Kitarovic. Pričakovati je, da se bodo Hrvati na volišča odpravili v prvi polovici septembra. Potem, ko je sabor pretekli teden izglasoval nezaupnico premierju Tihomirju Oreškovicu, s čimer je padla tudi vlada, ki je bila oblikovana januarja, je za samoraz-pustitev glasovalo 137 poslancev, dva sta bila proti, en vzdržan.
NI DISKRIMINACIJA
Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Chapin in Charpentier proti Franciji potrdilo, da odločitev države, da je zakonska zveza rezervirana za moškega in žensko, ni diskriminatorna. Sodišče je namreč odločilo, da 12. člen, pravica do poroke, skupaj s 14. členom, ki govori o prepovedi diskriminacije, in 8. členom, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, niso bili kršeni. To pomeni, da Francija, s tem, ko je dvema moškim prepovedala, da bi se poročila, ni kršila Evropske konvencije o človekovih pravicah.
UMOR V VELIKI BRITANIJI
Komaj teden dni pred zgodovinskim referendumom ta četrtek, na katerem bo Velika Britanija odločala, ali
PISALI SMO PRED 50 LETI
NE SKRIVAJMO RESNICE
Svobodni slovenski človek v svetu se je slovenskih žrtev spominjal z vso dolžno pieteto. Slovenski demokratični tisk jim je posvetil tople spominske članke. Govorniki na proslavah so poveličevali njihove žrtve za domovino.
Vse pisane in govorjene besede je prevzela osnovna misel in zatrdilo, da bodo slovenski junaki živeli večno v duši slovenskega naroda, ker so se borili za njegovo pravično stvar: za narodno in versko izročilo, pred navalom breznarodnega ter brezbožnega komunizma, za svobodo pred rdečim nasiljem in suženjstvom, za demokratsko obliko vladavine pred komunistično tiranijo, za resnico pred lažjo in prevaro ter za pravico pred krivico in brezpravjem. Za te ideale so slovenski junaki darovali svoja življenja. Ker so se borili za pravično stvar, je naša dolžnost njihov boj nadaljevati. V tako zaobljubo so zvenele spominske proslave. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Telovska procesija Slovencev na področju Vel. Buenos Airesa je bila v nedeljo, 12. junija, v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejíi. Ob 10. je imel mašo g. Janez Mernik, nato pa je bila procesija po prostranem parku pred cerkvijo Marije Pomagaj. ...
Carapachay. Slovenski dom je v nedeljo, 22. maja, obhajal svojo 6. obletnico. Ta dan je proslavil s celodnevno prireditvijo, ki se je začela ob 11. z dviganjem zastav in igranju obeh himen in častni straži šolske mladine, članic SDO, članov SFZ ter skavtov. Sv. mašo je daroval dr. Alojzij Starc. Med in po kosilu so se na balinišču merila moštva raznih domov. ...
Miramar. V nedeljo, 29. maja, smo imeli v Mira-maru 5. občni zbor Slovenskega doma. ... Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Ivan Škulj, podpredsednik Janez Jelenc, tajnik Lojze Trpin, blagajnik Janez Gornik, gospodar Franc Gornik ml., gostilničar Alojz Marolt, razsodišče Tone Prešiček .
(Svobodna Slovenija, 16. Junija 1966 - št. 24)
bo ostala v Evropski uniji ali ne, je država doživela šok. Zaradi političnih vzrokov je bila umorjena poslanka Jo Cox. Policija je osumljenca prijela. Poslanka opozicijskih laburistov, 41-letna Jo Cox, je v kampanji zagovarjala obstanek Velike Britanije v Evropski uniji. Otok so preplavili izrazi sožalja, tudi s strani mednarodne skupnosti. Ko se je kampanja nadaljevala, je bilo vidno, da je dogodek mnogo volilcev nagnil proti izstopu.
ITALIJANI SO POPULISTI
Nedeljski drugi krog lokalnih volitev v Italiji je poskrbel za dodatno utrditev populističnega gibanja v Evropi. Zmagalo je namreč gibanje »Pet zvezd«, iz katerega prihaja tudi prva županja Rima - Virginia Raggi. Negativni izid volitev že velja za največji udarec politični karieri premierja Mattea Renzija. 37-letna odvetnica Raggijeva je prejela 67,2 odstotka glasov podpore Rimljanov. Postala je prva županja v zgodovini večnega mesta in v prvem odzivu na zmago napovedala začetek novega obdobja in to, da bo mestu, ki so ga v zadnjem času pretresale korupcijske afere, povrnila zakonitost in prozornosti.
CLINTONOVA PREDNJAČI
Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton je v anketah začela povečevati prednost pred republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom. Anketa televizije NBC ji daje prednost sedmih odstotkov, anketa tiskovne agencije Bloomberg pa kar 12-odstotno. Na to vplivajo tudi zadnji dogodki, predvsem poboj 49-ih ljudi na Floridi.
RESUMEN DE ESTA EDICION
25 AÑOS
El estado independiente esloveno cumple 25 años. Con tal motivo los presidentes de los centros y organizaciones eslovenas en la Argentina y otros miembros prominentes de la colectividad firmaron una declaración. En ella expresan su alegría por lo que fue realizar un sueño milenario. Recuerdan el aporte de la colectividad en la época de la lucha por la independencia y el reconocimiento internacional. Reafirman su compromiso a seguir cultivando los valores eslovenos y cristianos que a través de la historia impregnaron la vida de nuestro pueblo. Desde la distancia geográfica y la cercanía espiritual llaman a la unidad nacional, sobre la base de esos valores. Invocando la bendición de Dios expresan la esperanza de un porvenir venturoso para el pueblo esloveno. A la par publicamos una exhortación de los obispos eslovenos, referida al aniversario patrio. (Pág. 1)
BIENVENIDOS A CASA
En coincidencia con las bodas de Plata de Eslovenia, la Oficina de Gobierno para los Eslovenos por el Mundo organiza la sexta edición de las jornadas de "Dobrodošli doma" (Bienvenidos en casa). Este año se hará en la capital del país. Del 30 de junio al 2 de julio Ljubljana será el escenario de numerosos actos, conciertos y encuentros. Actuarán solistas, coros y conjuntos folclóricos, llegados de los más variados países del mundo, incluida la Argentina. Entre los hechos oficiales destacados está el Encuentro paneslovenos en el Parlamento, y la sesión de Consejo de Gobierno para los Eslovenos por el Mundo. (Pág. 1)
VELADA DE MUSICA Y CANCIONES
Ya es un clásico en la colectividad. El festival juvenil, que reúne conjuntos y cantantes, tuvo el pasado sábado 28 de mayo su edición 47. Enmarcado en la elección de una pareja buscando el conjunto para su fiesta de casamiento, desfilaron solistas y grupos, que pusieron música y alegría a la moche del Centro Esloveno. Como ya es tradicional, desfilaron canciones en español, inglés y, por supuesto, esloveno. No faltaron los clásicos en el piano. El cierre lo protagonizó el conjunto "Km 43", hoy por hoy el grupo juvenil más popular y exitosos entre los jóvenes (y también los mayores) de nuestras comunidades. (Pág. 3)
CORPUS CRISTI,
Desde su llegada al país la colectividad adhiere a la fiesta religiosa de Corpus Cristi. Por décadas se realiza en la basílica de María Auxiliadora, del predio Don Bosco de Ramos Mejía. Este año tuvo lugar el domingo 12 de junio. La procesión se realizó por el interior del templo, con paradas en cuatro altares, para las respectivas lecturas bíblicas y la bendición. Condujo la ceremonia Mons. Jorge Rode, acompañado por los sacerdotes Franci Cukjati y Robert Brest. El detalle típico fueron las niñas que arrojaban pétalos de flores ante cada altar. La ceremonia concluyó con la santa misa. Fue una fiesta de fe y tradición. (Pág. 4)
LJUBLJANA VERDE
La capital de Eslovenia está entre las más apreciadas por sus habitantes en Europa. Un estudio de la Comunidad revela, que sólo es superada por las capitales bálticas. Para realizar el estudio se tuvieron en cuenta ítems como la calidad del aire, el ruido, la actitud de la ciudad ante los cambios climáticos, la limpieza, los espacios verdes, el estado de los edificios y las calles, y finalmente las condiciones de seguridad. En el estudio aparecen analizadas en detalle ciudades como Viena, Dublín, Roma, Sofía, Lucem-burgo y otras. En cuanto a las condiciones de seguridad, Ljubljana está en tercer lugar en la conformidad de sus habitantes en cuanto a limpieza y actitud ante el clima. Una ubicación en la escala que enorgullece e invita a mudarse a la que este año fue proclamada "la capital verde de Europa". (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Katja Urbančič, Lučka Oblak in Neda Vesel Dolenc. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ XXXX.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_22.indd 5	21/06/16 15:52
Stran 6
23 de junio de 2016
N° 22
MALI OGLASI
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. s7	^ Rezerva-
cTtfjztitbi ci)e: 4658
sabor
4 15 8. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs.
fife ífet'-: • > vrni
Concluye el mes de Eslovenia
En el rubro del espectáculo será el turno de "Otelo -Shakespeare en el Tango", que tendrá lugar este 22 de junio a las 20 en el Centro Cultural Kirchner, Sala Argentina (Sarmiento 151).
Sin duda el acontecimiento central será la fiesta Buenos Aires celebra Eslovenia. Nos reuniremos este sábado 25 de junio, en el propio día de la independencia, en el centro de la ciudad. La esquina de Av. De Mayo y Perú será el escenario, donde desfilarán nuestros grupos folclóricos, coros y conjuntos, testimoniando la permanencia de la cultura y las expresiones de nuestras raíces. Pero todo el festejo comenzará en la catedral metropolitana, donde a las 11,30 se celebrará una santa misa en agradecimiento de todas las gracias y bendiciones que Eslovenia recibió en estos 25 años
No faltará la "Milonga de Eslovenia", los mejores tangueros eslovenos en la mejor milonga de Buenos Aires. Será el 25 de junio, a partir de las 24 horas, en La Viruta de Solanas, Armenia 1366.
Y para finalizar, se presentarán Sound of Slovenia, Janez Dovč & Boštjan Gombač, con la mejor música de Eslovenia a través de interpretaciones modernas y vivas. Será el domingo 26 de junio a las 17 horas en la Usina del Arte, Caffarena 1, esq. Av. Pedo de Mendoza.
Naš elektronski naslov
Lepo prosimo naše dopisnike, sodelavce, oglaševalce in bralce, da vso pošto na tednik naslovijo izključno na:
Hvala za razumevanje.
Uredništvo in uprava Svobodne Slovenije
SLOVENCI IN ŠPORT
OBVESTILA
SOBOTA, 25, junija:
Buenos Aires celebra Eslovenia ob 25. obletnici samostojne države Slovenije. Ob 11,30 zahvalna sv. maša v buenosaireški stolnici in ob 13. uri kulturni in družabni program na av. de Mayo in Peru. NEDELJA, 26. junija:
Domobranska proslava v Našem domu, San Justu po sv. maši.
SOBOTA, 2. julija:
mladinska gledališka skupina Slomškovega doma,
ob 20. uri poslovilna predstava igre: »Toc Toc«. Po igri na razpolago golaž.
NEDELJA, 3. julija:
Kosilo upokojencev v Našem domu v San Justu ob 13. uri.
Domače koline v Hladnikovem domu ob 12,30 uri.
Prodaja klobas ob 14,30 ure. ČETRTEK, 21. julija:
Z.S.M.Ž. San Martín vabi na mesečni sestanek v
Domu ob 16. uri.
')' i
/ c^tc i^iiAy^rv v íyjjyu J ;
illJ	Rnrr
L/vJ[ I
ri i^r
1 ; ill i is ! • 8 i
» i i
■
i
mu i s ¡
m
NAJBOLJŠI NA DIVJIH VODAH
Slovenski kajakaš Simon Oven (foto) je zmagal na tretji tekmi svetovnega pokala
v spustu na divjih vodah v Franciji. Med kajakaši sta se med deseterico uvrstila še
Maks Frančeškin in Anže Urankar, med dvojci sta bila Peter Žnidaršič in Luka Žganjar peta, Maks Frančeškin in Simon Hočevar šesta, Simon Hočevar pa je v kanuju enosedu zasedel deseto mesto.
PROTEGA SPET PRI OLIMPIJI
Nenad Protega je novi športni direktor nogometnega kluba Olimpija. Nekdanji napadalec Olimpije bo pri slovenskih prvakih nasledil Srba Ranka Stojica.
Sedeminštiridesetletni Protega se s tem vrača v prvo ligo, kjer je nazadnje deloval pred šestimi leti kot trener Interblocka. Pred tem pa je sodeloval tudi z Domžalami in z njimi dvakrat osvojil slovenski naslov.
Aiče-ticetft -t? àptxmin. rumv opomin
' ' V'	'
V nedeljo, 26.junlja 20/6 ob 8. url sveta maša v sanjuški stolnici
- ž •
Na to spominska slovesnost v Našem domu San Justo. "Vsi lepo vabljeni, posebno bivši domobranci"
Združenje VSO (Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve) skupaj s strankami SDS, NSi in SLS ter številnimi civilno družbenimi organizacijami ob letošnji 25-letnici državnosti RS pripravlja slavnostno prireditev, ki bo v soboto 25. junija 2016 ob 20,30 uri na Trgu republike v Ljubljani.
Svobodna_2016_nro_22.indd 6
21/06/16 15:52