GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE
TRŽIČ
LETNIK XIV
ŠTEVILKA 7
JULIJ 1974
Skrb delovnega človeka in optimalni razvoj
Razgovor z novim glavnim direktorjem Janezom Bedinom
Na svojem zadnjem zasedanju (14. junija 1974) je skupni delavski svet izvolil oziroma imenoval za novega glavnega direktorja Janeza Bedina, dosedanejga pomočnika glavnega direktorja.
Menim, da ni potrebno posebej predstavljati tovariša Janeza Bedina, saj ga ne poznamo samo v našem kolektivu, ampak tudi občani Tržiča in številni poslovni partnerji po njegovem zavzetem, vsestranskem in plodnem delu in še prej, kot zelo uspešnega študenta. Kljub temu naj naštejem njegove najpomembnejše podatke.
Janez Bedina se je rodil 11. avgusta 1940 v Tržiču. Po uspešno opravljeni maturi na kranjski gimnaziji, se je vpisal na Ekonomsko fakulteto ljubljanske univerze, kjer je diplomiral v septembru 1963. Po odsluženem vojaškem roku, se je 1. oktobra 1964 zaposlil v naši tovarni, najprej kot komercialist v prodajnem sektorju, nato je na začetku leta 1966 postal vodja nabavnega sektorja, v začetku leta 1969 pa vodja oziroma direktor prodajnega sektorja. 1. januarja 1973 je postal pomočnik glavnega direktorja, s 1. septembrom 1974 pa bo glavni direktor podjetja.
Janez Bedina pa ni le uspešen ekonomist, ampak tudi zelo aktiven družbenopolitičen delavec. Že januarja leta 1959 je postal član zveze komunistov. Opravljal je vrsto političnih nalog v osnovnih družbenopolitičnih organizacijah tovarne, bil je član CK ZKS in sekretar občinskega komiteja ZK v Tržiču, bil je večkrat delegat na kongresih ZK Slovenije in Jugoslavije.
Kljub ogromnemu delu, ki ga opravlja, pa nadaljuje študije na tretji stopnji Ekonomske fakultete v Ljubljani.	i
Na vseh dosedanijh področjih dela je Janez Bedina izjemno uspešen, zato odločitev skupnega delavskega sveta pri imenovanju novega direktorja ni bila težka.
Nikakor pa v teh kratkih karakteristikah ne moremo prezreti, da je Janez Bedina »pekovec« od glave do peta, kot pravimo veliki pripadnosti kolektivu Peka. Njegova velika želja je, da bi se ta delovni kolektiv, še hitreje in boljše razvijal, kot se je lahko do sedaj, skupaj z našo celotno družbo. Zato pa bo potrebno, po njegovih besedah, še več tovarištva in boljšega razumevanja. V medsebojnih odnosih bo potrebno upoštevati objektivne argumente in ne avtoriteto vodilnega delovnega mesta.
Imenovanje za glavnega direktorja je nedvomno velik življenjski uspeh tovariša Janeza Bedina, zato sem ga najprej vprašal:
Kaj vam pomeni vaša izvolitev za glavnega direktarja 2500 članskega kolektiva?
Ce naj ne ovinkarim, naj povem, da mi to pomeni veliko priznanje in da ocenjujem to za velik uspeh v svojem življenju. Ce bi pa rekel, da se tega veselim, mislim, da bi spet pogrešil, zaradi tega, ker se težko veseliš tako velike odgovornosti, ki jo nalaga zaupanje, ki mi je bilo s tem izrečeno. Zadosti dolgo sem v .podjetju, da vem kalkšne so težave to kaikšni so problemi, ki jih moraš reševati na tem delovnem mestu, da bi se 'lahko tega ve-selilli. Upam, da bom zaupanje opravičil in vem, da me pri tem čaka trdo de!lo.
Kako ocenjujete letošnje poslovne rezultate?
Če naj spomnim na napovedi, ki smo jih dali v začetku letošnjega leta, ko smo sprejemali letni poslovni sporazum, potem bi rekeil, da so poslovni rezultati nad pričakovanimi. Tega se veselim, zaradi tega, ker mislim, da so bile ocene, ki smo jih takrat dajali zadosti utemeljene in resne, da smo lahko pričakovati poslabšanje rezultatov. Nekatere vzroke zato, da so rezultati vendarle v redu, smo že takrat pred-
je, da smo pri odločanju v tem na katero tržišče naj se usmerimo, napravili bistveno preorientacijo, da tako rečem, v strukturi naših potrošnikov, da smo uspeli zmanjšati zlasti izgubo na zahodnih tržiščih, da smo povečali delež vzhodnih poslov, ki so finančno še vedno zanimivi, in da tudi prodaja na domačem tržišču še 'kar uspešno .narašča. Prav na domačem trgu smo morda pričakovali več, zaradi tega ker smo tam s
sorazmerno velikimi zalogami, vendar mislim, da ne smemo biti nezadovoljni. Če bi nam še v zadnjem času toliko ne nagajalo vreme, sem prepričan, da bi bil lahko ta rezultat boljši.
Alj bi lahko dosegli še več?
Nikdar ne bi smeli biti zadovoljni z doseženimi rezultati. Mislim, da bi tudi letos lahko dosegli več. Pri tem naj povem, da smo pri prodaji na domačem trgu v prvih treh mesecih dosegali iz-
redno dobre rezultate, da pa je prodaja v aprilu in maju bila slabša zaradi .neugodnega vremena. Po drugi strani vemo, da smo se na začetku leta srečevali z velikimi proizvodnimi težavami zlasti pri neizpolnjevanju plana, pa tudi na nekaterih področjih z izredno slabo Ikvaliteto.
Kje bi lahko dosegli več?
Nismo dosegli še v.sega, kar bi lahko pri organiziranosti i.n pristopu k posameznim nalogam in problemom. Opešali smo pri izvozu na zahod, zlasti zaskrbljujoče je v izvozu dejstvo, da naš delež v skupnem jugoslovanskem izvozu pada tako, da postaja vprašljiv delež naših naročil na vzhodu, ki se dele na podlagi izvoza na zahodna tržišča, kar pa bi lahko že ogrozilo našo zaposlenost.
Kateri večji problemi nas najbolj tarejo?
Največjii problem zame je trenutno inflacija stroškov, ki se kaže v več različnih oblikah. Smo proizvajalci končnih izdelkov, ki smo v precejšnji meri vezani na izvoz. Inflacija v Jugoslavij je večja kot v svetu, to pa pomeni da vse breme večje inflacije nosimo takrat, ko se pojavimo v izvozu. To gotovo za tak kolektiv, kot je naš .pomeni preveliko hretne. Potrošnik mora nekako razdeliti svolj dohodek, ker ne more več slediti naraščanju cen in se odreka .takim dobrinam (mednje sodi tudi obutev), ki mu niso neobhodino potrebne. Zato cene naših izdelkov ne morejo naraščati soraz. memo z naraščajočimi stroški izdelave, ampak počasneje, 'kar gre v našo škodo.
Ob inflaciji smo praktično razvrednotili naša dosedanja sredstva. Za isto količino parov je potrebno vložiti neprimerno več sredstev, to pa po. meni, da so naša sredstva toliko manj vredna. Zato je padla tudi .naša likvidnost. Vzemimo preprost račun: Lani ismo ob zelo uspešnih rezultatih poslovanja Izločili za sklade 28 milijonov din. Če vzamemo 20'% inflacijo pa naš poslovni Sklad, -ki je znašal 190 milijonov din, se je le-ta zmanjšal zaradi inflacije za 34 milijonov din. To pomeni, da smo za 10 milijonov din krajši v enostavni reprodukciji. Zato je razumljivo, da imamo ob enakem obsegu
poslovanja kot lani, večje težave z likvidnostjo. Problem previsokih zalog, je po mojem mnenju, (treba gledati celovito in upoštevati, da se še ni v celoti odrazilo zmanjšanje naročil zadnjih dveh bazenskih konferenc. Ob kon-ou leta vendarle računamo, da bomo prišli Jo normalnih zailog, kar pa je precej relativen pojem.
Naslednji problem je vse večje pomanjkanje delavcev. Tu bomo morali napraviti še več na področju stanovanjske politike ali politike osebnih dohodkov, da bi s tem poskrbeli za normalen priliv ljudi, kajti sicer bodo nasto pile precejšnje težave.
Ali bomo še povečali število naših kooperantov in poglabljali naše medsebojno sodelovanje?
V odnosu do kooperantov smo dosegli precejšnje uspehe, za nadaljnje širjenje in poglabljanje sodelovanja pa bi potrebovali več finančnih sredstev za vlaganje v njihovo proizvodnjo, zadržujejo nas omejene prodajne kapacitete, pa tudi kadrovsko nismo dovolj močni, da bi lah. ko vzpostavili še večje zveze s kooperanti. Gotovo bomo morali skrbeti, da bomo organsko rasli. To pa pomeni, da bomo morali napraviti ndk program razvoja tega sodelovanja, upoštevajoč, da fizičen obseg povečanja sodelovanja s kooperanti letno ne more biti večji od 20 %, ker bi sicer lahko zašli v resnejše težave pomanjkanja finančnih sredstev in previsokih zalog ali da bi celo začeli ogrožati celoten koncept poslovanja. Tega pa gotovo nočemo.
Kje so vzroki za nenehno naraščanje režijskih stroškov?
Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi se v naši delovni organizaciji (lahko uprli splošnemu naraščanju režijskih (Stroškov, ki pa po mojem mnenju ni tako velik problem. Bilo hi napak, če bi •hoteli tu veliko prihraniti, kajti prvič so manjše, čeprav nepomembne postavke, drugič pa bi izgubljali del dohodka, če ne bomo opravljali potrebnih potovanj in podobno.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Novi glavni direktor, Janez Bedina na SDS
Skrb delovnega človeka...
(Nadaljevanje s I. str.)
Preusmerjanje naše osnovne dejavnosti s širjenjem trgovine, proizvodnje poliure-tana in gumijastih 'ter plastičnih izdelkov pogojuje normalno naraščanje režijskih stroškov, !ker je v tdh dejavnostih pač potrebno več takega dela.
Kako bi lahko bistveno povečali produktivnost našega dela?
Predvsem bi 'lahko več prihranili pri materiallnih stroških, ne toliko pri osebnih dohodkih, (kajti v fkailkulaciji naših izdelkov predstavljajo materialni stroški daleč največjo postavko (Okrog 75 %), delež osebnih dohodkov pa je znatno manjši (Okrog 15 odstotkov). Zato pomeni 10 % prihranek pri materialnih stroških petkrat večji učinek, kakor prihranek na osebnih dohodlkih, ki ga je v višini 10 % zelo težko doseči. Vendar ne gre jemati varčevanja pri materialih tako, da ne bi izboljševali delovnih pogojev, varstva pri delu itd., ampak ■nasprotno bomo morali na teh področjih storiti še kaj več. Marsikje bi se dalo še kaj prihraniti, pa se včasih kar malo preveč razsipno obnašamo, misleč, da si v taki firmi to lahko privoščimo.
Kakšno je naše sodelovanje s firmo Afis?
Po petih letih, kljub temu, da že od vsega začetka sodelujem pri tem, težko ocenim, kakšno je naše sodelovanje s firmo Afis. Dosegli smo veliko lepih rezultatov ih prebrodili tudi precej težkih obdobij. Danes (je sodelovanje z Afisom gotovo precej bolj zdravo kot na začetku, čeprav je v trenutni krizi, iki je pogojena s splošno krizo v svetu. Afis pomeni nov koncept nastopanja na tržišču. Tu je šlo za strateško akcijo, ki je bistveno vplivala na nas nazaj povratno, saj se je precej spremenil proizvodni program. Afis pomeni za nas velik riziko, ki ga prej ni bilo, hkrati pa tudi velik kapital, ki nam daje odločilno prednost pred 'drugimi v izvozu na zahodno tržišče. Mislim, da moramo v nadaljnjem sodelovanju upoštevati sedanje izkušnje in se še bolj aktivno vključevati v politiko Afisa, zlasti moramo drugače kon-ceptirati prodajo. Naš delež pri kreiranju poslovne politike Afisa moramo povečati prav na vseh področjih.
Kaj lahko pričakujemo od našega članstva v Združenju obutvene industrije?
Skupaj z glavnim direktor, jem tov. Dolencem sem sodeloval v pripravah za ustanovitev združenja. Mislim, da če bomo vsi spoštovali duh
določil, 'ki smo jih zapisali v ta sporazum, da je lahko združenje zdlo koristno. Koristno je predvsem zato, ker v ničemer ne zavira iniciative in angažiranosti vseh podpisnic. Vsakogar rezultati bodo odvisni od njegovega dela. Našli smo skupne točke in vprašadja, ki jih moramo urediti. Tu ne gre za ustvarjanje monopola formiranja cen, kot so hoteli nekateri prikazati. Kljub temu, da združenje nekaj predstavlja v pogledu kapacitet, pa vendarle nima tistega deleža, da bi lahko monopolno vplivalo na jugoslovansko tržišče, kjer se pojavlja mnogo večji Borovo in ostalih štirideset obutvenih tovarn, ki niso v tem združenju. Menim, da nima smisla, da se izčrpavamo v medsebojnih dvobojih na domačem trgu, ampak da skušamo »kupno razširiti naše prodajne kapacitete, ki so za vse premajhne. Poleg skupnih vlaganj v prodajne kapacitete, naj omenim še združevanje na področju tehnologije, nabave in drugih področij.
Kaj menite o delu in vlogi naših družbenopolitičnih organizacij?
Značilno je, da je delo družbenopolitičnih organizacij oživelo, kar je zalo pozitivno. Menim, da se bodo družbenopolitične organizacije še bolj kot doslej morale prizadevati, da bi postale javna tribuna celotnega našega kolektiva. Družbenopolitične organizacije pa imajo tudi drugo vlogo v povezovanju in vključevanju kolektiva v širšo skupnost. Predvsem naj bi se lotevale nalog, ki so prisotne v našem kolektivu In so specifične zanj.
Zakaj se mladi strokovnjaki težko uveljavijo pri nas?
Najprej mislim, da je število strokovmj akov, ki je prišlo v Peko, absolutno premajhno, zato osip še toliko bolj boli. Vsakdo se sreča najprej z določenim razkorakom med svojim teoretičnim znanjem in praktičnimi zahtevami, ki jih ima proizvodnja čevljev. Kot mentor nekaterim mladim strokovnjakom sem bil še posebno prizadet, če je kateri med njimi zapustil našo delovno organizacijo. Moram reči, da je napaka mladih strokovnjakov v tem, da le morda mislijo, da so se v vsem že dovolj podkovali v šoli in 'da je potrebno samo svoje znanje (sprovesti v življenje. Vendar to gotovo ne drži. Potrebno je, da najprej spoznaš kolektiv in sebe, to pa lahko tudi pri čisto navadnih opravilih, ikjer smo se navadno razhajali. Če ne ve!š, kako se delajo posamezna opravila, težko vodiš, organiziraš in pripravljaš. Strokovnjaki so se mogoče premalo poglab-
Janez Bedina med intervjujem
Ijali v probleme, ki jih ta kolektiv ima. Po drugi strani pa je res, da ne samo .mladim strokovnjakom, ampak vsem novim delavcem posvečamo premajhno pozornost njihovemu Vključevanju v delo. To ni zadosti, če pripravimo kratek uvajalni seminar, ampak bi bilo nenehno potrebno spremljati človeka na delovnem mestu, mu pomagati pri začetnih težavah, ga 'vzpodbujati in mu dajati realne možnosti napredovanja. Menim, da je splošna klima taka, da bodo v prihodnje tudi izven republiških središč prihajali strokovnjaki. Mogoče bi tu opozoril še na poseben problem, da v Tržiču kot majhnem kraju težko pustimo, da bi .nekdo, (ki je še pred kratkim nosil (kratke hlače, nekaj postal in raje zaupamo strokovnjakom od drugod.
Sistem nagrajevanja je deležen številnih kritik. Katere so upravičene in katere ne?
Menim, da je bilo takrat, ko je bila napravljena analitična ocena delavnih mest, napravljeno nekaj velikega. Takrat smo bili v nekem prepričanju, da smo znali zelo pošteno ocenjevati delovna mesta, razen tega pa je lahko vsakdo sam sodeloval pri tem. V nadaljevanju pa smo ta začeten (kriterij izgubili, zato so kritike upravičene. Analitična ocena delovnih mest je bila napravljena na ne'k določen moment. Ker pa je postavam je podjetja nekaj živega, se delovne naloge različno prenašajo iz enega delovnega mesta na drugo delovno mesto, delovni postopki se vedno znova in na dru. gačan način organizirajo, posamezna področja pridobivajo na pomembnosti, druga pa
izgubljajo, (je razumljivo, da takratna analitična ocena ne odgovarja več današnjemu stanju. V podjetju se moramo prizadevati, da bi analitično oceno imeli, da bi to oceno izpolnili, me pa da b: šli .na ikak drug način ocenjevanja. Če se bomo lotili posameznega ocenjevanja delovnih mest, bomo morali upoštevati in analizirati sedanjo oceno, hkrati pa ugotoviti, kaj ne drži več. Naše analitične ocene pa so še vedno najboljše v primerjavi z drugimi. Menim, da je osebna ocena še vedno dopolnilo te analitične ocene, vendar da bi se morali več prizadevati, da bi .postalo osebno ocenjevanje bolj objektivno, čeprav absolutne objektivnosti ne more biti.
Tu bi dabiko navezali tudi vprašanje normativov. S samoupravnimi sporazumi smo se dogovorili, da bi moral vsaik TOZD imeti enake pogoje za doseganje dohodka. Pri postavljanju normativov in urejanju delovnega mesta bi morali sodelovati psiholog, zdravnik, 'tehnolog in mojster. Mi do tega še nismo prišli, vendar če bi hoteli kaj več napraviti, bi morali take zahteve realizirati.
Ali se vam zdi skrb za družbeni standard delavca zadovoljiva?
Menim, da na 'tem področju še nismo napravili vsega. Glavna -naša skrb je bila na. menjena stanovanjem in na tem področju smo napravili veliko. Napak bi bilo, da bi se pri tem nehalo. Najprej bomo morali več pozornosti posvetiti zunanjima področjema, to je gradnja vrtcev in podobno, v kolektivu pa bi morali izboljšati nekatere stvari. Poskrbeti b.i morali za
večje udobje, vendar ne samo zaradi udobja samega, ampak zaradi tega, ker se človek drugače počuti pri poginjeni mizi in se pri tem tudi vzgaja. Moti me tudi obnašanje nekaterih posameznikov, ki ne znajo paziti na novo prepleskane prostore. To (kaže na to, da smo mogoče vendarle včasih preponosni na našo ‘kulturno raven. Zavedati se moramo, da eno tretjino svojega časa preživimo v tovarni, zato ni vseeno, 'kako je urejeno naše delovno mesto. Zato me je bolelo, 'ko smo govorili, da ima. mo preveč rož v pisarnah, ker imajo tudi te vpliv na naše boljše počutje. Če želimo biti humana družba, moramo poškrbeti zato, da bo človek tam, kjer zahtevamo največ od njega, to lahko dal v optimalno urejenih pogojih.
Kaj menite o Čevljarju?
Mislim, da je Čevljar potreben in da opravičuje svoj obstoj in da jie posebno v zadnjem času napredoval, priporočil pa bi, da povečamo število prevedenih člankov v 'srbahrvatski jezik, ker je prav, da omogočimo 'tudi našim prodajalcem iz drugih republik, da se seznanijo z najpomembnejšimi stvarmi jn da se s tem poveča njihov čut pripadnosti 'kolektivu. Mogoče bi se morali prizadevati, da 'bi povečali število dopisnikov, kjer pa se tudi sam čutim krivega.
Kako si zamišljate nadaljnji razvoj Peka?
Najprej si moramo prizadevati, da nivo zaposlenih v kvalifikacijski strukturi dvignemo, kar bo prineslo boljše poslovne rezultate iln osebne dohodke. To pa je tudi naš cilj. Druga stvar bi bila rast v pogledu poslov, .ki jih pritegujemo nase.
Višji strokovni nivo bomo dosegli, če bomo ljudi usposabljali za kreatorje, oblikovalce, organizatorje. Rad bi, da bi bili mi nosilci poslov in organizatorji sodobne trgovine s čevlji. Menim, da so naši 'ljudje sposobni prevzeti tako velike naloge. Tu je še 200-letna tradicija čevljarstva in ugodna geografska lega v srcu Evrope. Razširjati bomo morali, kot sem že nekajikrat povedal, prodajne 'kapacitete. Pri delu v kolek, tivù se bomo morali prizadevati za večjo preciznost in natančnost pri celotnem procesu proizvodnje, še več bomo morali v ta proces vnesti znanosti. Mislim, da bi s tem ustvarili bodjlšo klimo za zaposlovanje mladih strokovnjakov. Optimalno moramo izkoristiti potenciale posameznikov in omogočati njihovo dviganje na še višji nivo 'tako, da delo ni samo vir zaslužka, ampalk da jih delo tudi vzgaja in usposablja za nekaj več, da gredo normalno življenjsko pot, ki gre navzgor.
Božidar Meglič
Pomembni sklepi DS
Skupni delavski svet je na svojem 5. zasedanju v petek,
14.	6. 1974 v prizidku tovarniške menze sprejel in verificiral vrsto pomembnih sklepov.
Po pregledu izvrševanja sklepov, ki ga je podal glavni direktor Jože Dolenc, je direktor finančnega sektorja Janez Kališnik poročal o rezultatih poslovanja za obdobje januar—april 1974, ki smo jih objavili že v prejšnji številki Čevljarja. To poročilo pa je dopolnil z znanimi kazalci uspešnosti gospodarjenja za maj 1974. Rezultati se ne razlikujejo bistveno od napovedanih in pričakovanih. Značilno je, da se je proizvodnja normalizirala, da so nabavne cene v umirjenem porastu in da se prodaja predvsem cenejše blago. Precejšen problem so previsoke zaloge, predvsem v prodajni mreži. Likvidnost podjetja je bila v tem obdobju na zadovoljivi ravni, tako da smo lahko v rokih poravnavali svoje obveznosti.
Na osnovi tako ugodnih rezultatov poslovanja je poslovodski kolegij predlagal
V Sarajevu je bil v dneh od 6. do 8. junija IV. Nacionalni kongres usnjarjev, čevljarjev in galanteristov SFRJ pod pokroviteljstvom ZIS Demalom Bijedičem. Program dela kongresa je bil sledeč:
—	plenarni del
—	pozdrav predsednika pripravljalnega odbora Salka Numangiča v imenu tovariša Đemala Bijediča, predsednika ZIS, ki je bil službeno zadržan, je pozdravil kongres tov. dr. ing. Emil Ludviger, podpredsednik ZlS-a in sekretar za zunanjo trgovino; sicer eden izmed ustanoviteljev Društva. Nato je zelo tehtno govoril o možnostih naše predelovalne industrije.
—	Savo Cečur, predsednik Privredne komore SR BiH DRUŽBENO POLITIČNA IN GOSPODARSKA GIBANJA V SFRJ
—	Dragan Tomič, sekretar Savjeta za kožarsko prerađi-
skupnemu delavskemu svetu, naj bi bila višina tretje delitve 15 % izplačanih osebnih dohodkov v letošnjem letu. (To praktično pomeni 90 % povprečnega mesečnega dohodka.) Ta predlog je obrazložil glavni direktor Jože Dolenc, ki je poudaril, da je tako visoka tretja delitev možna edinole zato, ker se v rezultatih poslovanja zrcalijo veliki delovni napori vsakega posameznika. Skupni delavski svet je ta predlog po krajši razpravi tudi sprejel. Tako bodo osebni dohodki po tolmačenju, ki je bilo podano na delavskem svetu, znašali v povprečju 2530,00 din mesečno na zaposlenega v prvem polletju letos.
Nato je skupni delavski svet verificiral sklepe, sprejete na zborih delovnih ljudi in delavskih svetov TOZD in SSSS, ki se nanašajo na delitveno bilanco 1. 1. 1974, dopolnitev letnega poslovnega sporazuma, spremembe višine odstotka prispevkov iz osebnih dohodkov, potrditev samoupravnega sporazuma o poslovnem združenju obutve-
vačko industriju Privredne komore Jugoslavije
RAZVOJNE MOŽNOSTI USNJARSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE DO LETA 1985.
Nato je sledil delovni del kongresa. Delo je potekalo v dveh sekcijah, in sicer v usnjarsko krznarski in čevljarsko galanterijski sekciji.
Ob ikoncu kongresa pa so bili sprejeti sklepi, da bo V. kongres usnjarjev, čevljarjev in galanteristov v SR Hrvat-ski v letu 1978 in da se ofi-cielno predloži kandidatura za organizacijo kongresa IULCS (mednarodne unije usnjarskih tehnikov in kemikov za leto 1979).
Ob koncu je bila prebrana in sprejeta brzojavka s čestitkami in pozdravi tovarišu Titu ob njegovi izvolitvi za predsednika republike brez omejitve mandata. S tem je bilo delo kongresa končano.
ne industrije, zavrnitev sklenitve sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju, odkupa obveznic federacije iz rezervnih skladov in sklenitve sporazuma o financiranju negospodarskih investicij na območju občine Tržič za leto 1974, oziroma na območjih, kjer so sedeži poslovalnic in TOZD Trbovlje.
Skupni delavski svet je sprejel tudi informacijo o bilanci AFIS za leto 1973, ki izkazuje minimalno stopnjo dobička.
Zatem je skupni delavski svet na predlog razpisne komisije za imenovanje glavnega direktorja, ki ga je podal direktor splošnega sektorja Slavko Hvalica, soglasno izvolil sedanjega pomočnika glavnega direktorja Janeza Bedino za glavnega direktorja s 1. septembrom 1974. Predsednik skupnega delavskega sveta Jože Benedičič je prvi čestital novemu glavnemu direktorju, vsi ostali prisotni pa so svoje zadovoljstvo izrazili s spontanim ploskanjem. Takoj za tem je prevzel besedo sedanji glavni direktor Jože Dolenc, ki je dejal, da smo lahko izredno zadovoljni, ob taki okolnosti, da ni nikakršnih težav ob imenovanju glavnega direktorja. Zatem je dopolnil obrazložitev razpisne komisije in naštel pomembne delovne naloge, ki jih je uspešno opravljal tovariš Janez Bedi-na v preteklih 10 letih in čestital novemu glavnemu direktorju.
Tovariš Janez Bedina se je toplo zahvalil za zaupanje skupnega delavskega sveta in besede glavnega direktorja ter dejal, da se bo še nadalje prizadeval, da bo podjetje nadaljevalo pot strmega vzpona in da bo predvsem skušal v svojem nadaljnem delu zagotoviti kar najboljše pogoje in položaj vsakemu delovnemu
Vseh udeležencev je bilo preko 400, od tega 50 gostov iz tujine. Iz Slovenije so se kongresa udeležili vsaj po trije člani vseh največjih slovenskih tovarn čevljev, usnja, galanterije in tovarn pomožnega materiala.
Zadnji dan kongresa je bil namenjen obisku kožno tekstilnega kombinata Visoko, ki je največja organizacija v svoji stroki v Jugoslaviji. Istočasno je bil odkrit spomenik dvema zaslužnima sodelavcema društva in tovarne Kombinata Visoko, tovarišema dipl. ing. Limi Rešadu in Šahioovič Šafetu. Prvi je bil podpredsednik društva usnjarjev, čevljarjev in galanteristov Jugoslavije in pa podpredsednik pripravljalnega odbora.
V naslednjih številkah pa bomo skušali podati izvlečke iz interesantnejših referatov, ki so bili obravnavani na kongresu.
Janez Ažman
Skupni delavski svet
članu našega kolektiva. Tako bomo po njegovih besedah vso pozornost posvečali nadaljnjemu razširjanju prodajnih kapacitet in razvojnih služb.
Skupni delavski svet je podaljšal družbeni sporazum za financiranje slušateljev politične šole pri centralnem komiteju ZKS.
Na koncu zasedanja je skupni delavski svet razrešil prošnje štirim strokovnjakom in dal na zahtevo samoupravne kontrole tolmačenje o pravilnosti sklepa delavskega sveta SSSS o dodelitvi najemnega stanovanja.
Božidar Meglič
Osebni dohodki
so brez dvoma najbolj zanimiva tema, s katero se ukvarjamo na delu in v prostem času. Vedno nas zanima koliko bo konec meseca v kuverti, ob polletju pa tudi kakšna bo III. delitev.
Vglavnem se vsi zavedamo, da so OD odvisni predvsem od dohodka, ki ga dosegamo s proizvodnjo in prodajo izdelkov, od določil samoupravnega sporazuma in določil resolucije, ki jo objavlja skupščina SRS največkrat ob začetku poslovnega leta.
Dohodek bo, kot kaže, do konca polletja dosesežen v okviru planskih predvidevanj in zato ni ovire, da bi poprečni OD lahko znašal 2.447,00 din, kolikor smo ga predvideli s planom za leto 1974. Z resolucijo je bilo za letos predvideno, da se bodo poprečni OD republike lahko dvignili za približno 15 % na račun podražitev in 3,5 % na račun dviga produktivnosti. Do konca marca je bilo objavljeno, da so se cene dvignile v poprečju napram stanju koncem decembra lanskega leta za 3,2 odst. Pod predpostavko, da bo pbrast cen v drugem tromesečju približno enak, bi se OD do konca junija lahko povečali za 6,4 %. Kot vemo smo mi osnove in s tem OD že začetkom leta povišali za 10 %, s 1. majem pa še za nadaljnih 6 % zaradi znižanja prispevkov. S tem smo dosegli oziroma celo presegli z resolucijo predvideno letno stopnjo podražitve.
Tretji kriterij, ki ga moramo upoštevati pri delitvi OD, obsegajo določila sporazuma. V okviru sporazuma. V okviru sporazuma sta najvažnejša: višina kalkulativ-nih OD in sredstva, ki jih iz ostanka dohodka (dobička) lahko porabimo za OD. Poprečni kalkulativni OD na delavca je znašal lani 1.581,00 din. Letos se bo zaradi podražitve in nekaterih sprememb, ki smo jih uveljavili v drugem polletju lanskega leta, povišal do konca junija predvidoma na 1.776,00 din. če k temu dodamo še del sredstev, ki nam pripadajo iz dohodka, ustvarjenega iznad kalkulativnih OD — predvidoma 44,5 % — dobimo znesek 2,540,00 din, to je s sporazumom dovoljeni poprečni OD na delavca.
Brez tretje delitve bo znašal v celotni delovni organizaciji (proizvodnja in prodajaj do konca junija poprečni OD 2.201,00 din. Na zadnjem zasedanju SDS je bil sprejet sklep, da se izplača za prvo polletje na račun tretje delitve 15 % in bo tako znašal poprečni mesečni OD na delavca koncem junija 2.531,00 din. Spredaj smo omenili, da bo znašal dovoljeni OD 2.540,00 din. Izplačani OD se torej zelo približa po sporazumu dovoljenemu.
Poprečni OD 2.531,00 din je nekaj višji kot s planom predvideni poprečni OD za celo leto 1974, vendar so pa tudi podražitve višje kot smo jih predvidevali ob sestavi plana za letošnje leto. Kolikšen bo OD v II. polletju še ne vemo, vemo le-to, da bo tudi ta odvisen predvsem od dohodka doseženega s proizvodnjo in prodajo in zvišanja življenjskih stroškov zaradi podražitev v mejah stopenj, ki bodo uradno objavljene.
Janko Rozman
Jože Dolenc čestita Janezu Bedinu
Kongres v Sarajevu
Poslovalnica v Crikvenici
Kdo si ne bi zaželel obiska v poslovalnici ob morju, še posebej v tem času? Žal pa v sredini junija, ko sem obiskal poslovalnico v Crikvenici, ni bilo tako toplo in kopanje je padlo v morje. Med vožnjo v Cri-kvenico sem, da bi krajšal čas, prešteval poslovalnice, ki sem jih že obiskal. Poslovalnica v Crikvenici je bila že petintrideseta. Koliko srečanj, zanimivih in prijetnih pogovorov? Koliko doživetij?
Tudi srečanje s koleiktivom Crikveniške poslovalnice je bilo doživetje. Zanimivo je, da kolektiv sestavljajo same ženske: poslovodkinja Ivana Manesitar in Marija Ilič, ki sta zaposleni pri nas že od leta 1962 ter pomočnica Mira Car in vajenka Pavla Česnik. Med seboj, kot pravijo, se odlično razumejo. Zato tudi ni bilo slabe volje ob kopici dela, ki ga je bilo potrebno opraviti zaradi sezonskega znižanja cen obutve. Še posebno pomočnica Marija Ilič, ki je šest mesecev nazaj uspešno zamenjavala bolno poslovodkinjo, je v pogovor vnašala veliko dobre volje.
V letošnjem letu dosegajo dobre.rezultate, saj so prodale že za okoli 0,12 milijona din obutve več kot lani v prvih petih mesecih. Tako so od januarja do maja letos prodale 4688 parov obutve, kar znese 0,61 milijonov din. V parih pomeni to 14 % povečanje, vrednostno pa 20 %
povečanje. Koncem maja je bila zaloga sorazmerno visoka, za 12 °/o večja kot lani v tem času in je znašala 9895 parov. Vendar po mnenju poslovodkinje Ivane Mane-star ni previsoka, če računamo, da bo prodaja v Crikvenici najbolj cvetela v poletnih mesecih. V juniju so dosegle nekoliko manj ugodne rezultate, vendar računajo, da bodo do konca letošnjega leta uspele izpolniti in preseči letošnji plan, ki je 2,05 milijona din. Zelo razveseljivo je, da ne poznajo problema reklamacij. V letošnjem letu so kupci reklamirali samo 20 parov obutve.
Poslovalnica v Crikvenici je ena naših najstarejišh, saj je bila osnovana leta 1931. Njena lokacija je idealna. Prodajni prostor, ki ni večji od 50 m2, je natlačen z obutvijo in pohištvom. Situacijo rešujejo z nekoliko oddaljenim priročnim skladiščem, kjer hranijo nesezonsko obu-
tev. Pomanjkanje prostora, predvsem pa velike težave z odtočnim kanalom, ki gre točno pod sredino poslovalnice, narekujejo čimprejšnjo adaptacijo. Dvakrat se je že zgodilo, da se je voda iz odtočnega kanala razlila po poslovalnici; to pa spominja tudi velika vzboklina parketa na sredini poslovalnice. Ko človek stopi na to vzboklino, misli, da je resnično velik, pa je samo nekaj cm višji. Resnično bi bilo škoda, da bi tako lep lokal pustili vnemar, čeprav vemo, da smo na tesnem s finančnimi sredstvi za adaptacije poslovalnic.
Zanimal sem se tudi za polpretekle dogodke. Lani v tem času so v poslovalnici imeli smolo. V opoldanskem odmoru je nekdo nasilno vdrl v poslovalnico in ukradel 5000 din dopoldanskega iztržka. Pomočnica Marija Ilič je dejala, da se je ta čas izredno slabo počutila, kajti zelo neprijetno je, ko te zaslišuje policija in sprašujejo v tovarni. Po sklepu pristojnega organa so marale primanjkljaj tudi delno same pokriti.
Prodajna sezona v Crikvenici je specifična. Najmočnejši so poletni meseci, nato pa prideta šele november in december, ki sta značilna kot najmočnejša prodajna meseca v lotu za celotno prodajno
Prodavnica u Crikvenici
PREVOD
Ko ne bi zaželeo posetu u poslovnici pored mora a na-ročito u ovo doba. Ali na žalost, polovinom juna, kada sam posetio prodavnicu u Crikvenici, još nije bilo letnjih vručina i misao na kupanje pala je u more.
Putem za Crikvenicu, da bih skratio vreme, preb roj a-vao sam prodavnice, koje sam več posetio. Sledeča u Crikvenici biče trideset i peta. Koliko susreta, interesantnih i prijatnih razgovora! Koliko doživljaja!
I susret sa kolektivom po-slovnice u Crikvenici bio je doživljaj. Interesantno je, da kolektiv sastavljaju samo žene: poslovoda Ivana Manester i Marija Ilič, koje su kod nas zaposlene več od 1962. te pomočnica Mira Car i učenica u privredi Pavla Česnik. Kako kažu, međusobno odlično se slažu. Zato i nije bilo ne-raspoloženja uprkos gomili posla, koga je bilo potrebno izvršiti u vezi sezonskog sni-ženja cena obuče. I pomočnica Marija Ilič, koja je pola godine zamenjivala bolesnu poslovotkinju, doprinela je veselom razgovoru.
U ovoj godini dostižu samo dobre rezultate, naime u ovoj godini prodale su več za 0,12 milj. din nego za prvih pet meseci prošle godine. Tako su od januara do maja ove godine prodale 4.688 pari obu-
če, što iznosi 0,61 milj. din. U parima znači to povečanje za 14 % a prema vrednosti za 20 %. Zaliha je bila krajem maja srazmerno velika za 12 % veča nego u prošloj godini u isto doba i iznosila je 9895 pari obuče. Prema mišljenju poslovotkinje nije tako visoka, ako uzmemo u obzir, da če prodaja iči najbolje o letnim mesečima. Do-stiženi rezultati u junu nekoliko su manji ali ipak raču-naju, da če ispuniti a čak i prestiči ovogodišnji plan, ko-ji iznosi 2.05 milj. din. Raz-veseljavajuče je, da nemaju problema sa reklamacijama. U ovoj godini kupci su reklamirali isamo 20 pari obuče.
Prodavnica u Crikvenici jedna je od najstarijih, bila je osnovana 1931 god. Njezina je lokacija idealna. Prodajna prostorija, koja nije veča od 50 m2 prepuna je obuče i po-kučstva. Situaciju nekako re-šavaju udaljenim priručnim magacinom, gde je uskladi-štena vansezonska obuča. Ne-stašica prostora, a pre svega komplikacije sa kanalizaci-jom, koja ide tačno ispod prodavnice, iziskuju što bržu adaptaciju. Več se dva puta voda iz kanalizacije prolila u prodavnici na što potseča is-pupčeni parket baš u sredini prodajnog prostora. Kad čo-vek stoji na tom ispupčenju, misli da je stvarno velik iako
se podigao samo za nekoliko santimetara. Bila bi stvarna šteta ostaviti takav lokal da propada dako znamo, da su naše finansijske mogučnosti u vezi adaptacija male.
Interesovali su me i doga-daji iz bliske prošlosti. Prošle godine u ovo doba neko je u podnevnaj pavzi prova-lto u prodavnicu i odneo
5.000,00 prepodnevnog pazara. Pomočnica Marija Ilič rekla mi je, da se neprijatno ose-čala, jer je vrlo nezgodno, kad te milici j a saslušava i ispituje o tvornioi. Prema od-luci odgovornog organa manj ak novca morale su same delimično nadoknaditi.
Sezona prodaje u Crikvenici specifična je. Najjače su letni meseci, posle dodu no-vembar i decembar kao meseci najjače prodaje u godini. Veči deo sačinjavaju domači kupci — oko 70 % — ostali su turisti iz različitih zemalja sveta, koji dolaze na letovanje u Crikvenicu. Baš je zgodno slušati naše prodavačice, kako se trude udovoljiti želje kupaca i objašnjavaju ima na različitim jezicima.
Crikvenica postaje turistički centar i malo liči na po-znatu Opatiju. Jedan dan je suviše malo, da bih se mogao upoznati sa njezinim tempom života.
Božidar Meglič
V poslovalnici v Crikvenici
organizacijo. Kupci so v večini domačini (okrog 70 %), ostali pa so turisti iz različnih dežel sveta, ki prihajajo v Crikvenico letovat. Prav prijetno je poslušati naše prodajalke, kako skušajo ugoditi kupcem in jim pojasnjujejo v različnih jezikih.
Crikvenica postaja mogočen turističen center in nekoliko spominja na slovito Opatijo. En dan pa je gotovo premalo, da bi se človek seznanil z njenim življenjskim utripom.
Božidar Meglič
Obsežne naloge
Vzdrževalna in montažna dela med rednim letnim dopustom.
Mesec julij je pred nami in s tem tudi čas, ko se bodo za 14 dni ustavili stroji in bodo ljudje iz oddelkov odšli na prepotrebni letni oddih.
Za delavce v vzdrževalnih obratih pa je kolektivni dopust čas za temeljitejše preglede, popravila, menjave ter montaže novih strojev in opreme.
Tudi v letošnjem letu je program del med dopustom precej obsežen. Poleg rednih preventivnih pregledov in menjave olj bo potrebno pregledati še vrsto strojev, opreme, elektro in drugih instalacij, ki jih med obratovanjem tovarne ni mogoče opraviti ali pa bi taki posegi povzročili zastoj v proizvodnji. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti strojem in napravam, ki praktično obratujejo 24 ur na dan in na katerih se vzdrževalna dela vršijo samo takrat, ko pride do okvare. To so predvsem stroji v gumami, plastiki, PUR-u, potem elektroenergetska oprema, ventilacijske naprave, parni in toplovodni kotli ter instalacije, kompresorske postaje, dvigala ipd.
Gas med kolektivnim dopustom pa bo izkoriščen tudi za beljenje prostorov, obnovo podov ter za čiščenje. Ker za čiščenje prostorov navadno vedno primanjkuje ustreznih delavcev, bi bilo zaželjeno, da grobo čiščenje opravijo zadnji dan posamezni oddelki sami.
Poleg vzdrževalnih del pa je med letošnjim dopustom predvidena tudi montaža diesel agregata, za oskrbovanje tovarne z električno energijo v slučaju redukcij. Agregat smo naročili v ladjedelnici »Uljanik« Pula in bo imel moč 560 KVA, to je približno 450 KW. Agregat je sestavljen iz dvotaktnega diesel motorja firme General Motors z močjo 582 KM in trofaznega sinhronskega generatorja, proizvod ladjedelnice Uljanik. Za namestitev agregata je predviden prostor, ki bo zgrajen v sklopu celotnega bodočega elektroenergetskega objekta ob strugi Bistrice.
V	prvi fazi bo agregat priključen na transformatorsko postajo v gumami. Kasneje pa je predvideno tudi paralelno obratovanje agregata z distribucijsko mrežo in priključitev na transformatorsko postajo obrata II. Z navedenim agregatom bomo lahko pridobivali vso manjkajočo energijo pri 30 % ali celo 50 % redukcijah.
V	montažnem oddelku L 3 je med letošnjim dopustom predvidena tudi montaža novega Rogovega transporterja s sušilnico na termično olje. Transporter je naročen v 3 etažni izvedbi in prirejen tako, da bo na vseh etažah možen prevoz škornjev.
Plan del za letošnji dopust je torej kar obsežen. Da bomo lahko vse v redu izvršili, je pa odvisno predvsem od pravočasne dobave opreme.
Janez Mrak
i optimalni razvitak
Briga o radnom čoveku
Razgovor sa novim generalnim direktorom Janezom Bedinom
Na poslednjoj sednici, 14. juna 1974. centralni radnički savet izabrao je odnosno naimeno-vao za novog generalnog direktora druga Janeza Bedinu, dosadašnjega pomočnika generalnog direktora.
Mislim, da nije potrebno posebno predstaviti druga Janeza Bedinu, jer nije poznat samo u našem kolektivu, dobro je poznat i narodu Tržiča kao i mnogobrojnim poslovnim partnerima po svome zalaganju, svestranom i plodnom radu. Poznat je još od pre kao izvanredno uspešan student. Ali ipak je potrebno pored svega nekoliko najvažnijih podataka.
Drug Janez Bedina rodjen je !.. avgusta 1940. god. u Tržiču. Nakon uspešno završene gimnazije u Kranju postao je student Ekonomskog fakulteta u Ljubljani, gde je diplomirao u septembru 1963. god. Posle otsluženog kadrovskog roka u JLA zaposlio se 1. oktobra 1964 u našoj tvomici kao komercialist u prodajnom sektoru. Početkom 1966 postao je vodja nabavnog sektora a početkom 1969 direktor prodajnog sektora. 1 januara 1973 preuzima dužnost pomočnika generalnog direktora a od L septembra 1974 biče generalni direktor preduzeča.
Drug Janez Bedina nije samo dobar ekonomista nego i aktivan društvenopolitički radnik. Več januara 1959 postaje član Saveza komunista. Izvršavao je niz političkih zadataka u osnovnim društvenopolitičkim organizacijama tvomice, bio je član CK SK Slovenije kao i sekretar opštinskog komiteta SK. U Tržiču bio je više puta delegat na kongresima Saveza komunista Slovenije i Jugoslavije.
Iako pretrpan poslom koga obavlja, on produžuje študije trečeg stepena Ekonomskog fakulteta u Ljubljani.
Na svim dosadašnjim područjima rada drug Janez Bedina pokazao se kao vrlo sposoban pa zbog toga odluka' centralnog radničkog saveta u vezi izbora novog generalnog direktora nije predstavljala neki naročiti problem.
Pored tih kratkih karakteristika moramo podvuči, da je drug Bedina stari »Pekovac« čime označavamo veliku odanost kolektivu PEKA. Njegova je velika želja, da bi razvitak tog radnog kolektiva zajedno sa čitavim našim društvom bio još brži i bolji nego dosada. Prema njegovim rečima biče zato potrebno više drugarstva in medjusobnog razumevanja. U medju-sobnim odnosima biče potrebno obratiti pažnju na objektivne argumente i avtoritet vodečeg radnog mesta.
Naimenovanje druga Janeza Bedine za generalnog direktora besumnje znači za njega veliki uspeh i zbog toga prvo pitanje:
U čemu je značaj vašeg iz. bora za generalnog direktora 2.500 članskog radnog kolektiva?
Da budem iskren, moram reči, da mi izbor za generalnog 'direktora anaci tvefiku čast i poverenje kao i uspeh u mom životu. Ako kažem, da se torne radujem, mislim, da bih. pogrešio, jer se je teško radovati tako velilkoj odgovornosti, tkoju malaže povere-nje ukazano tim izborom. Dos ta dugo sam u produzeču i znam za sve poteškoče i probleme, koje treba rešava-ti na tom radnom mestu. Nadam se da ču poverenje opravdati i da me čeka velika odgovornost.
Kakva je Vaša ocena ovo-godišnjih poslovnih rezultata?
Uzknajuči u obzir prognoze postavljene početkom godine, kada smo usvajaili go-dišnji poslovni program, moram reči, da su .poslovni rezultati iznad očekivanih. Tome se radujem j Zbog toga, jer mislim, da su tadašnje ocene bile dosta realne i da smo mogli očekivati slabije rezultate. Ali smo neke od uslova za bolje rezultate i več tada predvidjali, Naroči-to je važno, da smo prilikom odluike, na koje čemo se tr žište usmeriti, irradili toitnu preorientaciju u pogledu strukture naših potrošača, da smo uspeli smanjiti gub itak na zapadoom tržiš tu i da smo povečali udeo is točnih postava, koji su finansijSsiki još uvefc interesantni i na kraju, da smo postigli izvestan porast prodaje na domačem tržišču. Možda smo na domačem tržišču očekivali više zbog srazmemo velikih zali-ha, ali mislim, da stanje nije nezadovljavajuče. Da nam u
poslednje vreme nisu vremenski ustavi toliko loši, bita 'bi i boljdh rezultata.
Da li bismo mogli postici više?
Nikada ne bismo smeli biti zadovoljni postignutim re-zuLtatkna. Mislim, da bismo i ove godine mogli postiči više. Moram reči, da smo u prodaji na domačem tržišču za prva tri meseca postigli vrlo dobre rezultate i da je slabija prodaja u aprilu i maju posledica lošeg vremena, S druge strane poznalo je, da smo početkom godine imali proizvodnih poteškoča naročita pri ostvarivaniju plana a i na nekim 'drugim područjima zgob lošeg kvaliteta.
Gde bismo mogli postiči više?
Nismo još postigli sve što bi nam moglo pomoči prilikom rešavanja organizacije i pristopu pojedinim zadaci. ma i prdblemima. Podbacili smo u izvozu na zapad a naročita je zabrdnjavajuče dejstvo smanjivanja našeg ude. la u opštem jugoslaveniskom izvozu toliko, da je u pitanju i udeo naših porudžbina sa istoka koji se dodeljuje na bazi izvoza na zapadno trži-šte a što bi moglo, da ugrozi našu zaposlenost.
Koji su največi zabrinjavä-juči problemi?
Trenutno je za mene največi problem inflacija troško-va, koja se pokazuje u razli-čitim olblicima. Mi proizvodi, mo finalne proizvode i smo prilično vezani na izvoz. Inflacija u Jugoslaviji veča je nego u svetu a to znači, da teret vede inflacije nosimo tada, kada nastopamo u izvo-
zu. Svaikako je to za naš kolektiv suviše veliki teret. Po-trošač mora nekako podeliti svoj prihod i pošto ne može uslediti porastu cena mora se odreči takvim materijal-nim dobrima (u toj grupi je i obuča), koja mu nisu neop-hodno potrebna. Zbog toga porast cena naših proizvoda ne može uslediti srazmemo porastu troškova proizvodnje nego sporije, što ide na našu štetu. Inflacijom naša sredstva praktično su gubila svoju vrednost pošto je za jednaku ikoiiiččnu pari obuče potrebno ul ožiti znatno više sredstava a to znači, da ta sredstva marnje vrede. Zbog toga se d zmanjuje naša likvidnost. Jednostavna raču-oica: prošta godine smo uz vrta povodje rezultate postavanja izdvojili u fondo ve 28 milij. din. Aiko uzmemo 20 % stepen inflacije na naš poslovni fond, koji iznosi 190 milij. din, ovaj se zbog inflacije smanjio za 34 milij din a to znači, da smo jedno-stavno raprodukaiju .smanjili za 10 milij. din. Sasvim razumljivo je, da se javljaju u obimu jednakog prošlogodiš-njeg postavanja veče 'likvidnostne poteškoče. Mišljenja sam, da je potrebno problem suviše velikih zaiiha osmatra-ti jediinstveno i uzeti u obzir, da još nije došto do izraza u celini smanjenje porudžbina poslednjih dviju baznih konferencija. Ipak računamo na to, da čemo krajem godine doči do normalnih zaiiha a da je to prilično relativno.
Sledeči je problem vse ve-a nestašica radne snage. Tu čemo marati uraditi više na podroučju starnisene politike i politike ličnih dohodaka da bismo obezbedili normalan dotok radnika, inače če doči do priličnih poteškoča.
Hočemo li u buduče poveča vati broj naših kooperana-ta i produbljivati našu me-djusobnu saradnju?
U odnosu do naših koope-ranata imamo prilično uspeha a če nama za buduče pro-širivanje i produbijavanje medjusObne saradnje biti potrebno više fioansijsikih sredstava, koje biismo uložili u njihovu produkciju; ometaju nas ogranlčeni prodajni kapaciteti a i kadrovski nismo dovolljno jaki, što bi nama omogučilo veče veze sa ko-operantima. Moračemo se po-brinuti za naš organski porast a to znači, da čemo mo. rati dzradiiti program razvitka takve saradnje uzimajuči pri torne u obzir, da fizički obim povečanja saradnje sa kooperanitima godišnje ne ■ nože 'biti veči od 20 % jer bi aas inače zahvatio -nepovoljni nedostatak finansij-skih sredstava d suvišnih zaiiha što bi moglo ugrožavati cetakupan koncept poslovanja. Affi to naravno nečemo.
Gde su uzroci neprestanom porastu režijskih troškova?
Ne možemo očekivati spre-čavanja opšteg porasta režijskih troškova u našoj radnoj organizaciji, koji ne pretstav. lja ndki bitan problem. Ali bilo hi pogrešno štediti na ovim malim postavkama a drugo prepustili bismo deo dohotka, alko ostavimo potrebna putovanja ili tome slično.
iPreusmeravanje naše osnovne 'delatnasti proširiva-nijem trgovine, proizvodnje poliuretana i gumarskih te plastičnih proizvoda ustavljava normalni porast režijskih trošikoiva, jer je u tim delatnostima potrebno više takvog rada.
Kako je moguče bitno povečati produktivnost našeg rada?
Pre svega moguča je ušteda na materijalniim troškovima a ne kod ličnih dohodaka, jer u kalkulaciji naših proizvoda -predstavljaju materiajlni troškovi daleko najvecu po-stavku (bko 75 %) a udeo ličnih 'dohodaka je osetno ma-nji (oiko 15 %). Zbog toga pretstavija 10 % ušteda na materijalnim troškovima pet puta veci učinak od uštede na ličnim dohocima, ikoju je u višini od 10 % češko postiči. Uštedu na materijalnim sredstvima moramo izvodili poboljšavanjem radnih uslova, povečanjem zaštite rada i uraditi još mnogo na tom području. Mogli bismo ušte-diti mnogo štoš-ta ali pone-kada razbacujemo misleči, da talkva firma to može.
Kakva je naša saradnja sa firmom APIS?
I pored toga, da več pet godina, zapravo več od sveg početka saradnje, teško je
oceniti kakva je naša saradnja sa AFIS-om. Bilo je nekoliko vrlo dobrih rezultata, a bilo je i teških momenata. Danas je saradnja mnogo bo. Ija nego u počatku iako trenutno kritična zbog opšte krize u svetu. Za nas AFIS znači nov koncept nastopa na tržišto. Pre svega je tu bila u stvari strateška akcija, koja je na nals ima retroaktivni uticaj, naime prometnici se program produkcije. AFIS je za nas i velik ri-zi-ko, Ikojeg pre nije bilo ali je to za nas i veliki kapital, koji nama pruža odlučujuče prednosti u izvozu na zapad-na 'tržišta. Mislim, da moramo u budučoj saradnji uzimati u obzir dosadašnja iskustva i još bolje se uklju-čiti u politiku AFISa a naročilo, moračemo primeniti drukčiji koncept prodaje. Naš udeo prilikom kreiranja poslovne politike sa AFIS-om moračemo uložiti baš u ova područja.
Sta možemo očekivati od Udruženja obučarske industrije?
Zajedno sa dragoni Dolen-com saradjivao sam u pripre-mama na formiranju Udruženja. Mislim, da če odluike doneti ugovorom važiti za sve, a to može nama biti samo od koristi, pre -svega zbog toga jer omogučuju svakome članu punu angažovanost i iniciativu. Jasno je, da če re. zeulitati toiiti zavisni od nje-govog rada. Imamo zajedni-čko mišljenje a i pitanja, koja treba rešavati. Tu nije u pitanju monopol ili pitanje formiranja cena, kako su neki hteli, da to prikazu. I pored toga, da Udruženje pretstavija deo kapaciteta ipak još nije onaj udeo, koji bi monopalski uticao na ju-goslavensko itržište ,jer van Udruženja nastupaju Borovo i još četr-deset tvornica obuče. Mislim, da nema oikak-vog smisla, da delimo meg-dan na domačem tržištu, nego da proširimo svoj prodajni kapacitet u koji je za sve suviše mali. Pored zajedndč-kih 'investiranja u prodajne kapacitete moram spomenuti još i udruživanje na področju tehnologije, nabave i tome slično.
Sta mislite o radu i ulozi naših društvenopolitičkih organizacija?
Karakteristično je, da je rad društvenopolitičkih organizacija ponovo zaživeo i da je to vrlo pozitivno. Mislim, da če se te organizacije morati zalagati, da postanu javna tribina čitavog našeg kolektiva. Pred društveno poli-tičkim organizacijama stoji i zadatak povezivanja i Uklju-čivanja našeg kolektiva u ši-ru zajednicu, a pre svega je potrebno, da izvršavaju za-datke, koji su prisutni unu-tar našeg kolektiva.
(Nastavak na 6. strani)
Briga o radnom ...
(Sledi s prošle strane)
Zašto se mladi stručnjaci teško afirmišu kod nas?
Pre svega sam mišljenja, da je broj stručnjaika kod nas suviše mali i zibog toga pitanje je opadanja tog kadra itoliik-o 'balnije. Prva po-teškoča, sa kojom se sretne jeste raskoralk i-zmedju nje-govog teoretsikog znanja i praktičnih zahteva, koje postavlja proizvodnja dbuče. Kao mein tora nekim mdadjim stmčnjacima dimu-lo me ako je nelko od tih otišao iz naše radne organizacije. Moram reči, da je kod mladih struč-njaka češča greška u torne, što misle da su naoružani školslkim znanjem i da ga je potrebno is amo spro voditi u život. Ali to niije tačno. Prvo je potrebno uipoznati sebe i kolektiv i to na sasvim jedo. stavinom poslu gde smo obič-no došli u raskorak. Ako ne. ko ne zrna Obavljati poj edinih radnji ili pošlo va, tome če biti teško izroditi pripre-mu i organizacijo rada. Mož-da su se stručnjaci suviše malo upuištaili u probleme kolektiva ali je s druge strane istina, da ne samo mladim struičnjacima nego i ostalim novim radnicima poklanjamo malo brige u nji-hovom ulključivamju u rad. Nije zadoroljavajuce, da pri-premimo nekii kratak seminar, nego je potrebno pratiti čoveka na njegovom radnom melstu, pomoču mu da se snadje u počet n im poteško-čama, hrabriti ga d dati mu mogudnosti napredovanja. Opšta Mima pokazuje, da če ubuduče dolaziti stručnjaci i iz vanirepulbldčkih centara. Valja upozoniti i na speoifičan problem a to je, da u Tržiču, kao malom gradu teško dozvoljavamo nekome, koji je još pre kratko vreme tr-čao u kratkim pantalonica-ma, 'da mešto postane, nego to više poveraivamo stručnjacima iz vani.
Sistem nagradjivanja mnogo se kritikuje. Koje su kritike opravdame a koje ni-su?
Mislim, da je prilikom ob-rade analitičkih ocena radnih mesta izvršen ogroman zada. tak. Bili smo tada ubedjand u pravilnost ocenjivanja radnih me9ta -izvršen ogroman zadatak. Bili smo -tada ube-djeni u pravilnost oceno iva-nja radnih mesta jer je mo-gao i svako sam da saradju-je ali smo posle taj ikriteri-jum izgubili i zbog toga kritike su opravdane. Analitička ocena radnih mesta bila je izradjena za neki odred jeni momenat ali je rad preduze-ča nešto živo te se radni za-dacii prenose s jednog -radnog mesta na drugo. Radni po-stupci uvek se ponovo i na dnikčiji način organizuju, pojedina področja postaju zna-čajnija a droga tu značajnost gube, shvatlj ivo je da tadaš-
nja analitička ocena danas više ne odgovara. Moračemo se zalagati, da ibi ta'kva analitička ocena u preduzeču posto-jala, da 'bi je upotpunj avali a ne da bi prihvatili neki drugi oblik nagradjivanja. Ako čemo se latiti pojedinačnih ocena radnih mesta, moračemo uaeti u obzir sadašnju ocenu r analizirati je a isto-vremeno odrediti, šta nije dobro. Ali ipak su naše ana. litičke ocene dalöko bolje u uporedjeeju s drugima. Mislim, da je lična ocena još uvCk dopuna anaiitičke ocene ali lipak morali bismo uloži-ti više zalaganja u to, da lično ocen jIvanje postane objak-tiv-nije iako apisolutna objektivnost ne postoji.
Ovo mažemo produži-ti pitanjem normativa. Samoupravnim dogovorom stožili smo se u torne, da svaka OOUR mora tonati jednake uislove za postizanje ličnog d-ohotka. Kod odredjivanja normativa i uredjivanja radnog mesta morali bi saradjivati i psi-holoai, lakani, tehnolozi i majstori. To još nismo postigli ali ako hočemo uradi-ti nešto više, moračemo re-alizovati i ovaj zahtev.
Cini U se Vama briga o društvenom standardu radni-ka zadovoljavajuča?
Mislim, da na tom področju još nije uradjeno sve. Naša osnovna briga mora biti usmerena rešavanju s-tanbe-nih pitanja i na tom področju uradjeno je prilično do-sta. Bilo bi pogrešno, da time prestanemo. Pre svega moramo obratiti pažnju spoljnim podiračjiima, podi-zanj-u obdaništa i islično a moračemo poboljšati i neke stvari u preduzeču. Morače-mo poboljšati organ izaciju društvene ishrane, pobrinuti se za veču udobnost ali ne zbog udobnosti same nego što se čovek prijatnije oseča us spremljani sto i time se i vaspitava. Smeta mi ponašanje nekih pojedinaca koji neznaju, da su i prostonije na novo prefarbane. To poka-zuju, da smo poneki put suviše ponosni na naš kulturni nivo. Biti moramo svasai, da trečinu svog vremena prerodimo u tromioi pa nije sve-jedno, ikalkvo je naše radno mesto. Bilo mi je teško, kad smo -kritikova!!, da je suviše cveča po našim Ikancelarija-ma a i ono ima utioaja na naše prijatnije osečanje. Ako želimo biti humano -društvo, moramo :se pobrinuti o torne, da če čovek udovoljiti zahte-vima samo u optimalnim uslovima.
šta mislite o »Čevljarju«?
Mislim da je potreban i da je njegovo postojamje oprav-dano, da je postignut veliM napredak ali bäh -ipak prepo-ručio povečanje prevoda čla-naka na srpskohrvatski jezik, da time omogučimo našim prodavcima iz drugih repub.
lika, da se upoznaju s naj-važnijim problemima .i da se time poveča njihov osečaj veče pripadnosti našem kolektivu.
Morali bismo se pobrinuti za veči broj dopisnika pa moram reči, da se ovde i sam osečam pomato krivim.
Vaša prognoza za dalji raz. vitak PEKA?
Prvo i prvo moračemo se pobrinuti, da podignemo kva-lifikacioni nivo u strulkturi zaposlenih što če -doneti' bo-
Centralni radnički savet je na svojoj 5. sednici u petak,
14.	6. 1974. god. u adaptiranoj prostoriji pored tvorničke menze us voj io i verificirao više značajnih zaključaka.
Posle pregleda realizacije zaključaka, koga je podneo generalni direktor drug Jože Dolenc, direktor finansijskog sektora drug Janez Kališnik podneo je izveštaj o rezultatoma poslovanja za period januar—april, koje smo več objavili u proštom braju »Čevljarja«. Izveštaj je bio dopunjen sa poznatim poka-zateljima o uspešnom poslovanju za maj 1974. Rezultati se bitno ne razlikuju od planiranih i očekivanih. Karakteristično je: normalizacija proizvodnje, blagi porast nabavnih cena i prodaja prvenstveno jeftinije robe. Veliki su problem suvišne zalihe, naro-čito u prodajnoj mreži. U tom periodu likvidnost pre-duzeča bila je zadovoljavajuča i mogli smo u rokovima likvidirati svoje obaveze.
Na osnovu täkvih povoljnih poslovnih rezultata, kolegi-jum poslovoda predložio je zajedničkom radničkom sa-vetu visinu treče podele 15 % isplačenih ličnih dohodaka u ovoj godini. (Praktično to znači 90 % prosečnih mesečnih ličnih dohodaka). Ovaj predlog objasnio je generalni direktor Jože Dolenc i podvu-kao, da je takva višina treče podele moguča samo zbog visokih radnih zalaganja sva-kog pojedinca. Centralni radnički savet ovaj predlog usvo-
lji .poslovni rezultat i veči lični dohodak. A to je i -naš cilj. Druga važna stvar je -porast poslova 'koje usvajamo.
Viši stručni nivo demo postici usposabljavajuči ljude kreatorima, organizatonkna i drugim 'kvalifikacijama. Želeo bih da postanemo nosioci i organizator,! -savremane trgo. rine obučom. Uveren sam, da naši ljudi to mogu. Imamo 200 godišnju tradicij u obučarstva i odgovarajuči geografski položaj u Evropi. Moračemo proširiti, kako sam več više puta napomenuo,
jio je posle krače rasprave. Prema tumačenju, koje je bito podneto na radničkom savetu, presečni mesečni lični dohod iznosiče u prvom polugodištvu ove godine
2531,00	din po zaposlenom.
Posle toga centralni radnički savet verificirao je zaključke usvojene na zborovi-ma radnika i radničkih save-ta OOUR, koji se odnose na bilans 1.1.1974, dopune go-dišnjeg poslovnog ugovora, promene višine % doprinosa iz ličnih dohodaka, potpisi-vanje samoupravnog ugovora o poslovnom u-druženj-u obučarske industrije, odbijanje isklapanja ugovora o udru-živanju sredstava za unapre-đivanje privredne suradnje sa zemljama u razvoju, otkup obveznica federacije iz rezervnih fondova i sklapanja ugovora o finansiranju ne-privrednih investicija na področju opštine Tržič za 1974 god., odnosno na područjima, gde su sedišta poslovnica i OOUR Trbovlje.
Centralni radnički savet usvojio je i informaciju o bi-lansu AFIS-a za 1973. god., koja pokazuje minimalni stepen dobiti.
Nakon toga centralni radnički -savet razmotrio je predlog raspisne komisije o na-imenovanju glavnog direkto-ra, 'koji je podneo direktor opšteg sektora drug Slavko Hvalica i saglasno izabrao dosadašnjeg pomočnika glavnog direktora druga Janeza Bedinu za generalnog direktora sa 1. septembrom 1974.
prodajne kapacitete a u kolektivu pdbrinuti se za veču preciznost čitarog procesa proizvodnje i unošenje nauke -u taj proces. Bi-o bi to ustov za ostvarenje što bolje klime prilikom zapošljavanja mladih stračnjaka. Moramo optimalno koristiti potenci-jal pojedinaca i omogučitd porast njihovog nivoa toliko, da rad ne bu-de samo izvor ličnog dohotka, nego da če ih rad usposobljavati i vaspi-tavati za nešto više, da če moči iči normalnim životnim putem koji se samo penje.
Predsednik cantralnog radni-čkog saveta drug Jože Benedičič prvi je cestitao novom generalnom direktoru a svi prisutni svoje zadovoljstvo izrazili su dugotrajnim aplavzom. Zatim je uzeo reč sa-dašnji generalni direktor drug Jože Dolenc i rekao, da moramo biti -u potpunosti zadovoljni, što nije bilo poteš-koča u vezi izbora generalnog direktora i dopunio obrazlo-ženje raspisne komisije te nabrojio značajne radne za-datke, koje je uspešno izvo-dto drug Janez Bedina i na kraju čes-titao novom generalnom direktoru.
Drug Janez Bedina zahvalio se za poverenje, koje mu je ukazao centralni radnički savet i naglasio, da če ise i nadalje zalagati za progresivni put preduzeča, a pre svega, da če svojim budučim radom obezbediti što bolje uslove rada i položaj svakome članu našeg kolektiva. Tako čemo prema njegovim rečima svu svoju pažnju usmeriti na proširenje prodajnih kapaciteta i delatnosti razvoja.
Centralni radnički savet produžio je društveni ugovor o finansiranju studenata po-litičke Skale pri CK ZKS.
Na kraju zasedanja centralni radnički -savet rešio je d četiri molbe stručnjaka i do-neo na zahtev samoupravne kontrole tumačen-je o pravilnosti zaključka radničkog saveta SSSS o dodeljivanju na-jemnog stana.
Značajni zaključci CRS
Bolezen umazanih rok
Glede na to, da so parazi-tarne črevesne bolezni v porastu in da je Tržič eden izmed krajev, kjer je vsako leto nekaj črevesnih obolenj in ker se bliža poletna sezona, ko nam muhe s sadeži najpogosteje širijo to bolezen, vas bomo opozorili na nekaj stvari, ki povzročajo ČREVESNA OBOLENJA.
Nalezljive bolezni nastanejo le na ta način, da povzročitelji ipridejo od bolnega človeka ali živali v telo zdravega človeka. Ko se povzročitelji v telesu dovolj namnožijo, začne obolenje.
Do obolenja pride:
—	če je vstopilo zadostno število povzročiteljev bolezni;
—	če so povzročitelji dovolj močni, da povzroče obolenje,
—	če telo — organizem ni dovolj odporen.
Da bi uspešno preprečevali te bolezni, je važno, da vemo, kako se povzročitelji prenašajo iz človeka na človeka. Ker vemo, da so črevesne nalezljive bolezni bolezni umazanih rok in da je glavno zlo v procesu priprave hrane, mora biti vsa profilaksa usmerjena v higiensko ravnanje pri pripravi živil ter v visok nivo osebne higiene; ker vemo, da vsa infekcija izhaja neposredno ali posredno iz črevesa človeka, ki izloča iklice.
Vsem boleznim, ki sodijo v skupino črevesnih nalezljivih bolezni, je skupni znak DRISKA.
Po definiciji svetovne zdravstvene organizacije govorimo o driski, če imajo osebe v 12 urah vsaj dva ali več mehkih iztrebljanj ali pa samo eno mehko iztrebljanje, pri katerem najdemo v iztrebkih kri, gnoj ali sluz. Torej bolezen sama se je začela akutno iz najboljšega zdravja, naenkrat zvije bolnika v trebuhu in bolnik zboli s hudo drisko. Včasih je prisotno tudi bruhanje, izjemoma pa nastopi tudi vročinsko obolenje.
Vsi ti znaki obolenja začnejo popuščati navadno po kakih dveh do treh dneh, temperatura pade na normalo, driska pojema ali pa se nadaljuje še z nekaj sluzastih ali sluzavo krvavih iztrebljav dnevno še skozi nekaj dni. Pri teh driskah, ki trajajo več dni, naj opozorim predvsem na veliko izgubo tekočine iz organizma, zato je treba zaužiti veliko tekočine v obliki iruskega čaja. Ta izguba je še toliko bolj nevarna pri otrokih, saj lahko privede bolnika do nevarnega stanja kolapsa, zaradi izsušitve organizma. Vsekakor se moramo pri vseh teh znakih posvetovati z zdravnikom, ki nam odredi primerno terapijo in opozori na nujno DIETNO HRANO v času obolenja.
Dokler so iztrebki sluzasto krvavi, naj dobi bolnik samo ruski čaj s saharinom, nato preidemo na sluzaste juhe in prežganke. Ko pa se zmanjša število iztrebljanja, pa polagoma začnemo s kašasto pretlačeno hrano in prepečencem. Dokler ni blato popol-
noma normalno, ne smemo uživati sveže zelenjave in sadja.
Pri vseh teh črevesnih obolenjih pa je potrebno, še preden začnemo z jemanjem zdravil, da damo blato na preiskavo, ker se šele s tem potrdi prava diagnoza.
Torej iz vsega vidimo, da je pogoj za nastanek obolenja okužba, glavni vir okužbe pa je lahko v procesu priprave hrane, lahko že v klavnici, mesariji, mlekarni, zlasti pa v kuhinji in shrambi. Prav tako je treba vzdrževati strog higienski režim v shrambah, hladilnih napravah, kuhinjah, pri serviranju in uživanju hrane ter čiščenju posode in pribora. Mleko, meso in ustrezni izdelki so vsekakor odlično gojišče za nevarne bakterije in zarod črevesnih klic, kar vse izvira lahko že iz živali ali nečistega ravnanja z živili. Zato se mora-
mo zavedati osnovnih higienskih navad in jih vzdrževati na najvišji stopnji. Vemo, da se nevarnost prenosa teh klic začne že ob sami defekaoiji, če si izločevalec po opravljeni potrebi ne umije rok, se zelo lahko zgodi, da odnese na rokah patogene klice, okuži z njim roke drugega, razne predmete in tudi hrano. Zato se te bolezni resnično lahko imenujejo BOLEZNI UMAZANIH ROK.
Poleg opisanih pa obstajajo še druge možnosti za širjenje teh bolezni.
Če sploh ni stranišč ali pa so ta narejena tako, da imajo muhe dostop do iztrebkov, je s tem odprta nadaljnja važna pot za širjenje črevesnih infekcij. Muhe odnašajo na sebi okužene delce iztrebkov im jih odlagajo kjerkoli, tudi ma živilih, ki so jim dostopna.
Posebno usodno pa je, če pride do stika med okuženimi iztrebki in pitno vodo. To se lahko zgodi zaradi najraz-
ličnejših pomanjkljivosti in okvar pri kanalizaciji (stranišča, greznice) in pitno vodo. Pri taki okužbi pride do velikih epidemij, saj je pitna voda v splošni rabi. Torej zato velja pravilo, kjer je higiena na stranišču na visoki ravni, kjer deluje vodovod in -kanalizacija v redu, se omenjene
bolezni ne morejo širiti v znatnejši meri. Nasprotno pa vidimo veliko črevesnih infekcij, kjer vse te omenjene okoliščine niso urejene.
Torej je število črevesnih infekcij te vrste zanesljivo merilo za higiensko raven neke dežele.
Štefka Gros
naloge
Namen in obseg preventivnega pregleda
Začetki medicine dela padajo v dobo razvoja industrijske revolucije v Evropi. Z razvojem industrije se je vzporedno večalo število faktorjev, ki so škodljivo delovali na zdravje delavca, pospeševali razvoj bolezni, invalidnosti in ne nazadnje prezgodnje smrti. Kmalu so delodajalci uvideli, da le organizirana zdravstvena služba lahko z rednim periodičnimi zdravstvenimi pregledi dovolj zgodaj odkrije prve znake bolezni, ki jih je pogojevalo delo in potem učinkovito ukrepa, bodisi z izboljšanjem delovnih pogojev, bodisi s premestitvijo delavca na drugo zdravju neškodlijvo delovno mesto. Tedaj sta se tudi oblikovala dva pristopa k medicini dela. Po prvem se ta bavi le s tistimi zdravju škodljivimi efekti, ki jih izzivajo faktorji oziroma škodljiivo-sti, vezane na delo in delovni prostor. Pb drugem pa se medicina dela bavi s kompletno zdravstveno zaščito delavcev.
V obeh pristopih pa je osrednji pomen v periodičnem zdravstvenem pregledu delavcev, ki so poleg študija delovnega okolja edina objektivna metoda za določanje vpliva delovnega okolja na zdravje delavca. Ti pregledi se vršijo, da bi se postavila zgodnja diagnoza profesionalnih okvar in zaznali še prvi znaki absorbcije škodljivih snovi in da se potem delavec iz nevarne okolice odstrani začasno ali trajno.
Z razvojem industrije se število zdravju škodljivih snovi, s katerimi delavci prihajaoj v kontakt, iz dneva v dan veča. Ker pa je večina teh snovi taka, da se njihovo delovanje na zdravje ne more odkriti že na zunaj in brez natančnih pregledov, se obseg periodičnega pregleda veča vzporedno z naraščanjem škodljivosti.
Kljub temu, da delavec npr. z neko snovjo prihaja v dotik samo z rokami, ali pa npr. samo občasno vdihava in podobno, pa ta snov deluje na organizem kot celoto in moramo zato pregledati vse organske sisteme človeka, napraviti rentgenske in laboratorijske preiskave, da bi pravočasno odkrili morebitno škodljivo delovanje delovnega okolja oziroma začetke bolezni. Vsi pa prav dobro vemo, da je vsako stvar bolje preprečiti kot pa zdraviti posledice.
Menim, da bi se vsi morali zavedati, ki ga ima reden periodični pregled za zdravje delavca, pa bi bilo potem manj godrnjanja, češ da so ti pregledi pravzaprav »kaprica« zdravnika.
Dr. Oto Kikel
Nove
LETNA SKUPŠČINA ZVEZE DRUŠTEV ČEVLJARJEV IN
USNJARJEV SFRJ
V	Sarajevu je bila 15. junija redna letna skupščina zveze društev usnjarjev in čevljarjev SFRJ, z običajnim dnevnim redom.
V	poročilu je tajnik društva tov. dr. Jaroslav Kolar opisal delovanje društva v letih od 1972 do 1974. V tem času je društvo organiziralo skupaj z zagrebškim in beograjskim sejmom sejma MODE U SVETU in TJEDNA KOŽE I OBUCE z ocensko izložbo modelov. To so vsakoletni dve največji usnjarsko čevljarski manifestaciji v naši državi. Ob tej priliki podeljujejo Zlate oipelice in pa Košuto, najboljšim izdelkom in pa zlate prstane posameznim modnim kreatorjem. V letošnjem letu je organiziralo V. posvetovanje o zaščiti pri delu, delo s transportnimi napravami itd.... Pomagalo je pri organizaciji IV. Nacionalnega kongresa v Sarajevu. Nadalje je sodelovalo pri izdelavi modnih barvnih kart takozvane MODE EVROPE in končno na kongresu IULCS to je mednarodna združenja usnjarskih tehnikov in kemikov. Na kongresu je sodelovalo tudi dvoje predavateljev iz Jugoslavije.
Društvo izdaja časopis KOŽA I OBUĆA skozi katerega popularizira usnjarsko čevljarsko dejavnost in seznanja z novostmi tako iz področja naše industrije kakor tudi s področja dejavnosti omenjene industrije v svetu.
V	razpravi, ki je sledila poročilu je bilo poudarjeno uspešno delo v preteklem obdobju, poleg tega pa so bile nakazane določene smernice za nadaljnje delo. Zaključki skupščine so:
1.0	organizacijske naloge
1.1	povečati dejavnost in sodelovanje v osnovnih organizacijah to je društvih
1.2	pomagati pri delu, sekcije za čevljarstvo in sekcije za usnjarstvo, ki naj bi delale na strokovnem izpopolnjevanju članov in pa na tehnični sodelavi
1.3	pripraviti in osnovati sekcije za ekonomska vprašanja
1.4	organizirati 24. mednarodni teden kože i obuče i razstavo Moda v svetu 1974.
2.0	delo na strokovnem izpopolnjevanju
2.1	propagirati in pomagati pri akcijah za vključevanje mladine v strokovne šole usnjarske in čevljarske industrije
2.2	organizirati V. Nacionalni kongres
2.3	organizirati naslediti kongres mednarodne unije usnjarskih kemikov in tehnikov 1979
3.0	časopis KOŽA I OBUCA
3.1	zagotoviti zadostna finančna sredstva in s tem omogočiti redno izhajanje časopisa
3.2	povečati število naročnikov
3.3	razširiti krog sodelavcev
3.4	preskrbeti informacije iz osnovnih organizacij v podjetju
4.0	sodelovati s Privredno komoro v Beogradu in republikah pri izdelavi sporazumov o združevanju usnjarsko čevljarske predelovalne industrije, kakor tudi pri drugih akcijah, katerih namen je izboljšava poslovanja, tako ekonomskega kot tehničnega
4.2 sodelovati pri vsklajevanju stališč posameznih skupin znotraj usnjarsko čevljarske predelovalne industrije
5.0	ostale naloge
5.1	kadar se bodo odprle možnosti pripraviti posvetovanje na temo o zaščiti človeka in okolja
5.2	pripraviti strokovno razpravo o obstoječih in novih standardih za usnje in obutev, kakor tudi ostalega pomožnega materij ala
Ob koncu sta bila izvoljena nova upravni in nadzorni odbor. Novi predsednik UO je tovariš Salko Numanagič iz BIH-a, ki se je zahvalil za izkazano čast in v imenu novoizvoljenega odbora obljubil, v novi mandatni sezoni uspešno delo. V nova odbora so bili izvoljeni tovariši Goričan Jože EUV Vrhnika, tovariš Ažman Janez iz Peka v UO dn tov. Prezelj Boris iz Kotex Tobusa v nadzorni odbor.
Janez Ažman
Tržiške poletne prireditve
Letošnje enajste po vrsti, tradicionalne Tržiške poletne prireditve se bodo pričele dne
29.	6.1974 ob 19.30.
Prva predstava TPP na prostem je bila uprizorjena v letu 1964. V vseh teh letih so bila na dveh tržiških naravnih scenah GRIĆ SV. JOŽEFA, atrij občinske skupščine uprizorjena temeljna slovenska dela.
Edino v tržiški občini so se kulturne poletne prireditve na prostem ne-le obdržale, ampak so se zlasti v lanskem jubilejnem letu vsebinsko in kvantitativno obogatile s tem, da so predvsem iz dramskih predstav prerasle na panoramski prikaz celotne kulturne produkcije sezone. V svojo prvo, zgolj dramsko dejavnost je ZKPO Tržič uspelo vključevati od samega začetka vse vidnejše amaterske igralce z območja občine iz vseh šestih KUD-ov.
Kot sem že omenil, so se TPP v letu 1973 vsebinsko precej obogatile s predstavami dramskih skupin, koncerti pevskih zborov, folklorne skupine, pihalnega orkestra itd.... Poleg navedenega pa so gostovale v času TPP 4 tuje skupine.
V	ilustracijo naj navedem nekaj številk, ki pa nazorno prikažejo delo neprofesionalnih kulturnih delavcev, ki so nekateri celo desetletje svojega prostega časa posvetili kulturni dejavnosti z veliko odmevnostjo med občani.
V	10 letih je bilo uprizorjenih 42 prireditev in drugih kulturnih prireditev na dokaj solidnem amaterskem nivoju. Sodelovalo je 480 igralcev in 260 ostalih sodelavcev, to pomeni, 22500 ur efektivnega dela in ogromne požrtvovalnosti, TPP pa si je ogledalo nad 55000 gledalcev.
Tudi letošnji program je sestavljen tako, da bo lahko zadovoljil marsikaterega gledalca. Poleg predstav domačih skupin, dramskih, pevskih, folklornih skupin, pihalnega orkestra in filmskega kluba, gostujejo v Okviru TPP tudi gostje iz Beograda, kateri nam bodo prikazali
plese in pesmi jugoslovanskih narodov, filmska kluba iz Velenja in Zagreba, Velika modna revija kreatorja Ivana Debevca iz Mengša, v kateri sodeluje tudi Triglav konfekcija in tovarna obutve Peko, ter revija pevcev zabavne glasbe.
Nastopali bodo: Črne vrane, Majda Sepe, Tatjana Gros, Braco Koren in Vokalna skupina ULTRA 4.
Program pa bo povezovala Metka šišernik.
Z ozirom na dramsko delo, ki bo letos uprizorjeno, smo se odločili, da se TPP odvijajo na dvorišču VVZ (Na GRADU).
Vse občane vljudno vabimo, da se udeležijo predstav, ter jim obenem želimo, da zadovoljni odidejo z letošnjih TPP.
Miro Vrhovnik
Program
29.	VI. ob 19.30
Koncert Pihalnega orkestra TRŽIČ ob 20. uri
PREMIERA: Linhart »Matiček se ženi«
30.	VI. ob 20. uri
REPRIZA: Linhart »Matiček se ženi«
2.	VII., 3. VII. ob 20. uri
AMATERSKI FILMSKI NOKTURNO gostuje Kino klub »Gorenje« Velenje
3.	VII. ob 20. uri
Gostuje Zagrebška avtorska skupina »Cakmera«
4.	VII. ob 20. uri
Koncert Kulturno umetniškega društva »BRANKA CVETKOVIČ« Beograd Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov folklorna skupina, solopevci, tamburaški orkester in narodna glasba
6. VII. ob 20. uri
REPRIZA: Linhart »Matiček se ženi«
9. VII. ob 20. uri
Koncert Folklorne skupine »KARAVANKE« Tržič Sodeluje:
Tržiški oktet Kvintet bratov Zupan Povezovalec programa DORCA KRALJ
il. VII. ob 20. uri
Modna revija — kreatorja IVANA DEBEVCA REVIJA PEVCEV ZABAVNE GLASBE Sodelujejo:
MAJDA SEPE ČRNE VRANE TATJANA GROS BRACO KOREN Vokalna skupina: ULTRA 4
13. VII. ob 20. uri
KUD — Lom Komedija Neil Simon »ZARES ČUDEN PAR«
Vse predstave se vršijo na dvorišču Varstveno vzgojne ustanove (na gradu). Filmski večeri pa v veliki dvorani paviljona NOB.
Mladinski kviz
Občinska konferenca ZMS Tržič je pripravila v okviru proslav ob mesecu mladosti kviz na temo Ivan Cankar. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem so tekmovale ekipe osnovnih šol, v drugem pa mladinski aktivi iz delovnih organizacij in s terena. V naši ekipi bi morali tekmòvati trije mladinci, zaradi neresnosti Pavla Ahačiča, ki ni prišel ne na polfinalno, ne na finalno tek-
movanje, pa sta prvič tekmovala Pavel Pazlar in Nika Gros sama, drugič pa z rezervnim tekmovalcem Rudo Teranom. Tako mislim, da lahko rečemo, da sta sama osvojila prvo mesto, potem, po sta v finalu gladko (s petnajstimi proti trem točkam) premagala drugouvrščeno ekipo Tovarne kos in srpov.
Med ekipami MA iz osnovnih šol pa je bila najboljša
ekipa osn. šole Kokrškega odreda iz Križev.
V zabavnem delu programa sta sodelovala ansambla Gorenjci in S-B 220, recitatorji, humoristi, pevci, instrumentalisti, v vsaki oddaji pa je bilo tudi pripravljeno vprašanje za gledalce.
Mislim, da so se organizatorji potrudili in jim želim še veliko uspeha pri pripravi takih in podobnih prireditev, obenem pa tudi, da bi izkušnje iz tega kviza koristno uporabili v prihodnje.
N. G.
Izlet krvodajalcev
Tako kot vsako leto, je tudi letos naša sindikalna organizacija priredila izlet za vse krvodajalce v znak skromnega priznanja za njihovo humano delo pri reševanju življenj in darovanju krvi za tiste, ki jo nujno potrebujejo. Za čas in program izleta so se na izvršnem odboru zmenili, da bi bila najprimernejša prosta sobota. No, to se je tudi tako zgodilo. Sobota, 16. junija je bila določena za naš izlet. Prijave, ki so bile že zbrane dosti preje, so pokazale, da bo izlet dobro obiskan. Od 112 prijavljenih se je izleta udeležilo 85 članov.
Budilo se je lepo pomladansko jutro, kazalo je, da bo vroč dan. Že nekaj pred šesto uro smo se pričeli zbirati na avtobusni postaji, dobro razpoloženi in veselih obrazov. Bili smo vsi jako točni in ko je bila ura šest, sta prispela tudi naša avtobusa. Določeno je bilo, da bo šel en avtobus po novi ,drugi pa po stari cesti skozi vasi s tem, da se v Kranju snidemo in nadaljujemo pot skupaj. Kar hitro smo se razvrstili in prešteli ter dokaj točno odrinili. Le pri vratarju smo se še ustavili, da smo dobili -nekaj »kačje sline« za najhujše. V Kranju, kjer sta tudi avtobusa morala dobiti določeno količino goriva, smo se pa mi resnično dokončno razvrstili, saj smo videli, da imamo prostora dovolj.
Naša pot nas je vodila preko Brnika, po znani cesti čez Trojane. Ker so nam že od daleč zadišali sveže ocvrti krofi, smo napravili kratek postanek za nabavo istih. To je bil hkrati tudi zajtrk, ki smo ga potem še v avtobusu po malem popravljali. Dobra volja in lepa na-rava po Savinjski dolini sta nas že kmalu navdušili za petje. V vsakem avtobusu je bilo nekaj zelo dobrih pevcev, da nam ni bilo prav nič dolgčas. Vmes pa so bili duhoviti vici in šale vseh vrst; kar prehitro smo prispeli v Velenje. Tu smo napravili večjo krožno vožnjo, da smo si mesto ogledali. Mesto je bilo praznično razpoloženo, saj je bilo gostitelj slovenskih pionirjev, ki so ta dan imeli v Velenju svoj zlet. Bilo je nešteto avtobusov iz vseh krajev Slovenije. Ko so -nas zagledali usmerjevalci prometa, so prvotno menda tudi mislili, da smo pionirji, šele pozneje so spoznali, da smo kar malo premočni. Da nas ne bi več zamenjali za pionirje, je tov. Karlo namestil na stekla avtobusov lepake »krvodajalci Peko«. Tako opremljeni smo se po novo asfaltirani cesti po dolini Mislinje med Plešivcem in Pohorjem skozi Hudo luknjo pripeljali v industrijsko mesto v Slovenj Gradec, kjer smo napravili daljši postanek. Ogledali smo si mes-to, se okrepčali in osvežili, potem pa smo šli na ogled nove galerije, kjer je svetovna razstava fotografije na temo »Žena«. Zares lepo doživetje! Kaj vse delajo in ustvarjajo naše matere, žene in dekleta poleg svojih materinskih dolžnosti. Nekateri so si ogledali tudi muzej in pa cerkev, v kateri so lepe freske. Nato smo nadaljevali pot preko Otiškega vrha naprej proti Dravogradu. Ker smo na križišču prezrli znak za Ravne, smo se prav kmalu znašli na mejnem prehodu. Nastal je manjši preplah, kajti nekateri so še vedno mislili, da bomo šli čez Avstrijo nazaj in da bomo potrebovali potne lis-te. Bili pa smo v večini brez njih. Hitro smo se obrnili in kmalu zavili v Mežiško dolino, skozi katero teče reka Meža, ki je od separacije svinčeve rude popolnoma bela brez vsakega življenja. Po nekaj kilometrih so se pred nami pokazale Ravne, največji kraj Slovenske Koroške. Duh po žlindri in polno rdečega dima in saj v zraku nam je povedal, da smo se peljali mimo druge naše železarne. No, ker niso bile naš cilj Ravne, temveč Kotlje, smo se hitro oddaljili in se peljali skozi novo naselje Raven — čečevje, po vsem podobno Velenju, in kmalu po nekaj ovinkih pristali v Kotljah — Rimski vrelec. To je -bila naša končna postaja. Ogledali smo si Okolico, ki je tu zelo lepa, mima in tiha, vendar kar malo preveč dolgočasna. Zelo primerna pa za počitek in za zdravljenje živčnih bolnikov. Cas do kosila smo izkoristili za nakup razglednic in za pisanje.
Kosilo smo dobili ob napovedanem času. Mislim, da se nihče ni pritožil nad koroško kuhinjo in domačim kruhom. Pa tudi itoti vinček nam je teknil. Po kosilu smo se še fotografirali in malo zapeli. Potem pa je prišel čas odhoda na Prežihovo. Ker je cesta preozka za tako velike avtobuse, smo morah pot navkreber nadaljevati peš. Vreme, ki se je do konca skisalo, nam ni obetalo nič dobrega. Oblaki so pokrili Uršljo in Plešivec in zdaj zdaj je bilo pričakovati nevihto. Za nameček, ko smo se bali dežja, smo pa zgrešili pravo pot in se v gozdu skoraj izgubili. Le trdna volja in dež sta nas pripeljala do hiše, kjer je živel in delal pisatelj — revolucionar in borec Lovro Kuhar — Prežihov Voranc. Tu je lepo urejena spominska soba z njegovimi deli in romani. Na stenah so slike svojcev, v vitrinah pa njegovi rokopisi. Ker je prostor majhen in ker je zunaj lilo kot iz škafa, smo se vsi gnetli pod streho, ker pa nas je čas preganjal, smo bili prisiljeni po gozdu oditi nazaj v Kotlje. Vsi premočeni smo se zbrali v vaški gostilni, kjer smo si z žganjico sušili mokre srajce, potem pa smo veselo zaplesali, da je vlaga kar puhtela iz nas, tako da bi skoraj pozabili iti domov. Ob 17.00 uri smo od tam krenili in ob deževnem vremenu hitro prispeli nazaj na Gorenjsko, kjer nas je že čakala okusna večerja. Le škoda, da je nismo mogli imeti iskupaj. Tudi ta del izleta je bil zaključen v veselem razpoloženju. Domov smo se vrnili okoli
23.00	ure.
Udeleženci izleta se sindikalni podružnici lepo zahvaljujemo in menimo, da s tradicijo izletov za krvodajalce nadaljujemo.
Franc Šavs
Produktivnost v obdobju januar — maj
O tekočih podatkih izpolnejvanja plana proizvodnje ste obveščeni s Čevljarjevimi obvestili, tokrat pa nekaj podatkov o produktivnosti v obdobju januar — maj, ter primerjava teh podatkov z enakim obdobjem preteklega leta.
V grafikonih je prikazano gibanje produktivnosti, oziroma izdelana količina na zaposlenega na dan, ločeno za proizvodnjo obutve, kjer je ta izračunana na korigirane pare obutve, ter za proizvodnjo vzporednih dejavnosti, kjer je izračunana na korigirane enote. Preračun na korigirane pare po vloženem času je potreben zato, ker so časi za izdelavo posameznih čevljev zelo različni obenem nam pa preračun tudi omogoča primerjavo produktivnosti med TOZD-pro-izvodnjo obutve in TOZD-izdelavo zgornjih delov Trbovlje. Enak razlog je tudi za preračun izdelkov vzporednih dejavnosti, tako da tudi tu produktivnost lahko primerjamo med TOZD-poliuretan izdelki in TOZD-gumarna plastika.
PRODUKTIVNOST PROIZVODNJE OBUTVE
TOZD-proizvodnja obutve
Iz grafikonov je razvidno, da je bila produktivnost januarja in februarja na nivoju istih mesecev preteklega leta, nato je padec v marcu ter dvig v aprilu in maju, izračun za vseh pet mesecev pa da povečanje produktivnosti za dva odstotka. Tako so lansko leto v oddelkih, ki letos tvorijo TOZD-proizvodnja obutve izdelali dnevno na zaposlenega 6.49 korigiranih parov, letos pa 6.62 korigiranih parov. Poleg omenjenega povečanja produktivnosti, pa je razveseljiva tudi smer letošnje produktivnosti, saj se le-ta iz meseca v mesec dviga, kot je razvidno iz grafikona, kar je nasprotno od lanskega leta, ko je od marca dalje padala.
PRODUKTIVNOST PROIZVODNJE OBUTVE
TOZD— proizvodnja obutve Peko TOZD - izdelava zg. delov Trbovlje
PRODUKTIVNOST kor, parov »a zaposl. na dan
TOZD-izdelava zgornjih delov Trbovlje
Tudi v tem TOZD-u beležimo dvig produktivnosti in sicer z 14 %. To je sicer velik porast, vendar še kljub temu zaostaja za produktivnost TOZD-proizvodnja obutve in sicer za 15 %. Omenjeni porast produktivnosti pomeni, da so letos na zaposlenega dnevno izdelali 5.61 korigiranih parov, nasproti 4.93 korigiranih parov lansko leto v istih mesecih. S tem se je zmanjšala tudi razlika, ki jih loči od produktivnosti TOZD-proizvodnje obutve, ta je bila namreč lansko leto še 1.56 korigiranega para, letos pa 1.01 korigiranega para.
PRODUKTIVNOST PROIZVODNJE VZPOREDNIH DEJAVNOSTI TOZD-poliuretan izdelki
Povečanje produktivnosti v tem TOZD-u je 35 %, vendar moramo vedeti, da je bila v preteklem letu tu proizvodnja še v razvojni fazi, in pa ob istem režijskem kadru polovico manjša. Povečanje je sicer ugodno, zaskrbljujoč je padec vse od meseca februarja dalje, ko je bilo na zaposlenega izdelano 109 korigiranih enot in meseca maja samo 86 korigiranih enot. Primerjavo produktivnosti z TOZD-gumarna in plastika pa pokaže, da je tu manjša za 26 %, zato je delno vzrok večje število režijskih delavcev, saj imajo režijskih delavcev, saj imajo tu svoje razvojno-pri-pravljalne službe, dočim so za TOZD-gumarna in plastika le-te v okviru SSSS.
PRODUKTIVNOST PROIZVODNJE VZPOREDNIH DEJAVNOSTI
TOZD-poliuretan izdelki
TOZD-gumarna in plastika
Najbolje ugodne rezultate v produktivnosti dela, pa so letos dosegli prav v TOZD-gumarna in plastika. Povečanje v primerjavi z istimi meseci preteklega leta znaša 21 %, tako da so letos izdelali 125 korigiranih enot na zaposlenega, v primerjavi z 103 korigiranimi enotami lansko leto. Izrazit porast je bil v mesecu februarju, nato padec v marcu, vedar je aprila in maja zopet na višini februarja, ko so izdelali na zaposlenega 133 korigiranih enot.
Franc Grašič
Varstvo pri delu
Z mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje se število nezgod pri delu sicer manjša- toda ko do nezgode pride, so posledice večkrat tragične. Za primer naj navedem nezgodo pri delu v Škofji Loki, ko je pet delavcev izgubilo življenje. Nihče od njih ni pomislil, da bo ventilacijska naprava, kj jim je bila do tragičnega trenutka le v dobro, vir tragedije. Do nezgode je prišlo, ker niso izvajali rednega čičenja ventilacijskega sistema, v kanalu je
prišlo do vžiga in eksplozije, delavci pri advesnih šobah na delovnih mestih so praktično zgoreli. To je eden od strahotnih primerov, ki jih je ničkoliko, uporabil sem ga za motivacijo. Zavedati se moramo, da ventilacijska naprava sama po sebi ni vir ne. varnosti, če pa se nepravilno uporablja, je lahko zelo nevarna. Posebej velja to za naprave v eksplozijsko in požarno nevarni atmosferi.
Niso nevarne samo ventilacijske naprave, zato poglej-
mo primere, ki so pogosti in prav tako nevarni:
—	delovno mesto je natrpano s prevelikimi količinami gorljivih in eksplozivnih snovi (lepila, barve, bencin ipd.), poleg teh pa se kuha na odprtem kuhalniku ali celo na skrivaj kadi cigareto,
—	povsod po prostoru so odprte posode z vnetljivimi in eksplozivnimi snovmi, če. prav so nameščene omarice za shranjevanje nevarnih snovi,
—	namesto da bi bile v prostorih na predpisan način shranjene samo dnevne zaloge nevarnih snovi, so na ne-predpisan način shranjene celo tedenske zaloge.
—	Povsod po prostoru so napisi KADITI PREPOVEDANO, delavec pa pod napisom kadi in sebi dokazuje svojo briletnost, saj vidi, da je vse v redu, da ni nič eksplodiralo. Vsi vemo, da vsak najraje dela tisto, kar je prepovedano.
KOLIKO ČASA ŠE!
Odgovor je samo eden: DO TRENUTKA KATASTROFE!
To, kar sem opisal, je tisti dei varstva pri delu, katerega stanje je v največji meri odvisno od delavca — neposrednega proizvajalca. S popolno avtomatizacijo lahko preprečimo, da bi delavec pri. šel v stik z nevarnim delom stroja, ne moremo pa s tehničnimi sredstvi delavcu pre prečiti kajenja ali uporabe odprtega ognja v eksplozijsko in požarno nevarnem prostoru ali območju, delavca ne moremo naregulirati na red in čistočo, tako kot lahko z gumbom ali ročico nareguli-ramo stroj na tako operacijo, ki jo želimo.
Pavel Feme
Zahvala
Iz tovarne LEDA iz Knja-ževca so nam poslali nasled-jo zahvalo:
Poštovani drugovi!
Srdačno zahvaljujemo na toplom prijemu i ukazanoj pažnji, prilikom posete naših radnika.
Dozvolite nam da izrazimo naše zadovoljstvo, što smo imali čast, da provedemo ne. koliko prijatnih sati u vašoj sredini. Tom prilikom uve rili smo se da ste dobre poslovne rezultate postigli velikim zalaganjem i samopregomim radom. Na torne vam čestitamo i želimo vam i u budu-če puno dobrih poslovnih rezultata.
Molimo vas, da u dogled-nom vremenu učinke nam čast i zadovoljstvo, da vam ukažemo gostoprimstvo u na-šoj sredini. Uveravamo vas da čemo biti posebno sretni da vas možemo pozdraviti u Knjaževcu.
Srdačan pozdrav!
Sindikalna podružnica Fabrike obuče »LEDA«
PRIKTEN' D0PU5T m ŽELI iESTAVUAm
IW.BMWA
PLODNOSTI
OBRADOVOT lUEVEUKAl■
,L. MESTO ITALIJE
INDO-
K1TA35KA
1UPUSTRD.
MONTAŽNO
PODJETJE
LA l
KRAJ MED KRAUJEM m LJUBLJANO
PRI5KAKÖ
VAUJE
ČEVLJAR1
BESEDILO
ODMEV,
JEK
Človek, ki
DARUJE
TATIJA
SOVA
'LEPAVOPNA
PTICA
SEMITSKO
BOŽANSTVO
QLAVWI
Stevtiiu
OPERA V MILANU
LESTVICA, RAZPRE -DELNICA
UMETNIK V OPERI
fsMO iH HA • •j
\PEAL,
VŽORNIK
KARTAŽAN-5KI STOIK N VOJSKO-VODJA
NAPAD,
NAVAL
BARANTANJE
ADAMA
AHAČIČ
ANGLEŠKA
Športna igra
MESTO V ŽAH. ŽIRIJI
IžRAStEK V USTIH
A
KAMNINA
IVEZUVIAkim
o
K
JTOÜEPREP
NOVOGVITO:
VRSTA
ŽAGE
NEVENKA
SIMONIČ
PIVO
STARIH
SLOVANOV
MAMICA
RADON
IVICA
NAGROBNI
GOVOR
PEVSKI
ZBOR
VNETJE V NOSU
KATRAN
MAJHNA POLJSKA MIŠ
NAMESTO MOC7A Bo DoBPA.
IVANKA
VUK
SARI JEV SULFAT
JUNAŠKE
PESNITVE
DELAMA-
R150VA
JUHA
MESTO V BOKI KOTORSKI
GRLOVKA
DIFTERICA
ENAMEN1-TOST PUL1A


ZNAMKA,
VRSTA
7T7 V
OBLIKA
IMENA
JAKOB
ŽENSKO
IME
LILIJANA
DOLENC
ZLATO
JABOLKO'
PTICA
SEVERNIH
MORIJ
K
D0V5WJ M0&0 IME
TROJANSKI
JUNAK,
ENEAS
N
PEKOVSKI
OBRTNIK
ČTrTT
TVOR
ORANJE
LOŠČILO,
EMAJL
NA? OTOK i LETALIŠČEM
ITALIJANE.
ŽOGOBRC
STADION, V BUDIMPEŠTI
R
LETOPIS
IGRALEC
KOSITER
TEKANJE
Nagradna križanka
Kaj takega pa še ne! V uredništvo je prišlo samo 31 križank, pa še te so bile razen petih vse nepravilno rešene. Reševalce je zmotila beseda sikoti, kar pomeni sikanje. Ker je 4 pravilne rešitve poslal Boris Mikolič, bo ta prejel skupno nagrado, ker se nam zdi edino pošteno.
Izžrebana sta bila:
1. nagrada — 80.00 din — Ivana Panter, upokojenka iz Ročevnice; 2. — 5. nagrada 140.00 din — Boris Mikolič, prodajni sektor.
Izžrebanima reševalcema čestitamo, vse druge pa vabimo, da nam rešitve današnje križanke pošljejo v uredništvo do 20. julija.
Urednik
»Čevljar«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »Peko« — Odbor za obveščanje: predsednik Sašo Ahačič, podpredsednik Anton Pavšek, Vida Meglič, Nežka Podjavoršek, Darko Laussegger, Marija Berglez, Jakob Valjavec, Tadeja Snedic, Silvo Andrejaš, Danica Dornik, Janez Petrič, Jože Tišler — Naslov uredništva: Peko Tržič, telefon 50-260, int. 208 — Tisk: CP Gorenjski tisk Kranj v 3250 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
Zahvali
Vsem, iki so nama omogoči, li klimatsko zdravljenje se iskreno zahvaljujeva.
Vera in Janez Vuk
Iskrena hvala sindikalni podružnici Tovarne »Peko« za izkazano sožalje, denarno po-
moč, lep venec in vse kar ste storili ob preranem grobu moje žene Ivanke Jerman. Posebno pa se zahvaljujem vsem njenim sodelavkam in sodelavcem za lep žalni venec, izrečeno sožalje in šopke nageljnov, s katerimi ste se zadnjikrat poslovili od moje najdražje.
Žalujoči mož Zdravko s sinovoma Dušan in Zdenko
Prišli -odšli
VSTOPI DELAVCEV V TOVARNO v času od 1. 6. do 25. 6. 1974
v splošni sektor: Alihašič Fiza, v menzo: Meglič Tatjana, v modelinnico: Aljančič Marjan, v montažni oddelek 520: Makarov Mladen, Radič Zdenko, v poliuretani Du-kič Branko, Sevič Branko, v izdelovalni«) zg. delov 550: Jerman Majda, fiver Dragoslava, Kerin Miroslava, v mehanično delavnico: Lefoam Boris.
IZSTOPI DELAVCEV IZ TOVARNE v času od 1. 6. do 25. 6. 1974
Samovoljna zapustitev dela: Zakšek Alojzija, Markič Lidija, Goreč Vladimir, Pa-
pier Sonja, sporazumno prenehanje dela: Rak Jožica, Šuštar Anton.
VSTOPI V PRODAJNO MRE. ŽO v času od 1. 6. do 25. 6. 1974
Celje I Dodig Irana Skopje I Miševsiki Blaže
IZSTOPI IZ PRODAJNE MREŽE v času od 1. 6. do 25. 6. 1974
Valjevo Mišovdč Živama Celje II Ogrizek Boža
15. junija smo znižali cene naše obutve
Obutev
(Nadaljevanje iz prejšnje št.)
Če kupec toži, da notranji del obutve razpada, prodajalci obutve oz. proizvajalci trdijo, da je to nastalo vsled znoja. Vendar to ni točno, ker nam je znano, da znoj oz. mastne kisline, ki jih vsebuje in ki so glavna sestavina usnja, le-tega konzervirajo, saj poznamo tudi mastno strojenje. Da je to res lahko vprašate sedlarje ali jerme-narje, ki jim je dobro poznan učinek znoja. Usnje v resnici razkraja kemične spojine, ki nastanejo zaradi razpadanja nekaterih kemikalij pod vplivom znoja. Izraz »noge mi gorijo« bi morali zamenjati s stavkom, moji čevlji zgorevajo mojo nogo. Več kot 2/3 materialov, ki se uporablja za obutev je impregniranega, ali tako obarvanega z raznimi premazi in nanosi, da preprečijo izparevanje znoja, ki izloča zdravju in koži škodljive sestavine. Ljudje menijo, da bakterije in glivice povzročajo infekcije kože, medtem pa gre v resnici za razpadanje kožnega tkiva, zaradi močnega znojenja, kot posledice nepre-močljivosti obutve. Znoj
more skozi podplat, če je no-tranjik premazan, oz. če so vmesni podplati premazani po celi površini; z raznimi premazi, lepili in pa polnili, s katerimi se zapolnijo vdolbine pri navlečenem čevlju. Ta polnila se sestoje iz plastičnih mas, asfalta, mlete plute in podobnih materialov, ki so pomešani z gumi lepilom ali z raznimi smolami, ki počasi migrirajo skozi notranjik na površnje in povzročijo vnetje in srbenje stopala. Ta sredstva so imenitna za pokrivanje streh na hišah, niso pa za impregni-ranje usnja.
S poiskusi so ugotovili, da se osebam, ki mirujejo izloči v času 7 ur v vsakem čevlju po 20 gr znoja. Trgovskemu pomočniku, ki je 7 ur na nogah se izloči 40 gr znoja. Medtem ko pa se športniku med tekmovanjem ali treningom izloči v 2 urah 60 g zno-
in zdrava noga
ja v vsakem čevlju. Pri preizkusih v bolnici je bilo ugotovljeno, da je noga zavita v bombažastem zavoju ostala tudi po 24 urah popolnoma suha. Pri drugem poizkusu pa so čez zavoj zavili še tanko folijo iz plastične mase in ugotovili, da je že po eni uri noga bila vlažna od znoja.
Slaba obutev škodljivo deluje tudi na razpoloženje človeka. človek, ki se s potnimi nogami vrača z dela, se počuti tako kot da bo moral obutev takoj sezuti, ko pride domov. Matere imajo veliko neprilik z otroki, ker jih morajo siliti, da nosijo obutev na nogah. Znano je, da se otroci najraje sprehajajo bosi. To je čisto naravna reakcija, s katero organizem skuša odstraniti vse nenaravne učinke z odbijanjem in na ta način ohraniti organizem pred raznimi boleznimi.
Proces znojenja je kontinuiran po celem telesu. Strah, presenečenja, razburjenje, veselje, prav tako kot intenzivno duševno delo pospešuje izločanje potu. Znojenje je potrebno organizmu. Sam znoj pa pomaga, da se čvrsto držimo predmeta na katerem
stojimo. Omogoča podplatu oz. stopalu noge, da je koža v času napetosti čvrsto sprijeta s podnožiščem in da drži človeka v biološki pripravljenosti, pri hoji. V toplem vremenu je posledica izparevanja znoja ohlajevanje telesa. In če je sedaj onemogočeno izparevanje znoja, imamo občutek, da nam telo oz. noge »gore«. Pri tem koža nabrekne in postane lepljiva (nastanek kleja). Krvne žilice se širijo in zato koža izgubi svojo osnovno funkcijo, da ščiti telo. Poleti, ko smo sezuli čevlje, smo videli močno na-breknjene žile, ki so počasi splahnele, ko se je noga ohladila oz. ko smo jo oprali. V takem stanju je koža ravno najbolj občutljiva na zunanje dražljaje, predvsem pa na učinek kemikalij (primerjaj strojenje usnja). Koža na nogi predvsem med prsti postane bela in vlažna, kar je
znak, da obutev preprečuje izparevanje znoja. Jasno je, da vsa nepremočljiva sredstva povečujejo akumulacijo vlage do maksimuma, istočasno pa zmanjšujejo regulator-sko moč kože z ozirom na temperaturo telesa. Če so noge vlažne v hladnem vremenu se telo nenehno ohlaja, ker je voda boljši prevodnik toplote kot zrak. Ozebline na nogah se nikdar ne pojavijo pri suhem mrazu, temveč vedno ob koncu zime, ko mraz popušča in ko je veliko vlage. Nepremočljiva tako imenovana waterproof obutev, v kateri se noga znoji, predstavlja idealno torišče za širjenje infekcij z mikroorganizmi in encimatski razkroj kože. Pri tem je treba upoštevati tudi nošenje nogavic, ki so v zadnjem času pretežno izdelane iz nylona ali drugih sintetičnih vlaken, ki imajo majhno sposobnost vpijanja vlage. Prav iz tega razloga se priporoča nošenje volnenih nogavic, ki so okrepljene z naylonskimi nitmi.
Iz omenjenega se vidi, da so visokokvalitetne lastnosti usnja ravno v poroznosti materiala.
Nesmiselno je usnju zapreti pore in ga narediti nepo-rozno, če poznamo osnovno funkcijo kože.
Če pogledamo tržišče, ki nam v glavnem nudi usnja, ki so obdelana z raznimi plastik barvami ugotovimo, da precejšen porast usenj, ki ne prepuščajo ne zraka in ne vodne pare. Danes skoraj 90 % vseh boksov, ki jih dobimo ne prepušča zraka niti pod pritiskom 1 in 1/2 atm. Prav tako je porazna propustnost vodne pare. Po Herfeldovi metodi se ugotavlja količina vodne pare, v mg ki ispari skozi površino 1000 mm2/48 h. Medtem ko je pri klasično strojenem in dodelanem boksu znašal ta koeficient 900 mg nzaša pri sedanjih usnjih komaj 20 mg. Mislim, da je kakršen koli komentar o tem odvečen.
Potrebno je preprečiti, da se noga pari ali zmrzuje v lastnem znoju, to je, da se usnja ne impregnira in s tem omogoči prodornost. Potrošniku bi bilo potrebno pojasniti vlogo kvalitetnega usnja in njenih nadomestkov namenjenih za človeško telo, to je vlogo, ki jo igra človeška koža pri čuvanju zdravja človeka, po drugi strani pa ob raznih reklamacijah, da čevelj propušča vodo pojasniti, da čevelj iz nepremočljivih materialov pospešujejo bolezni nog. Zato je potrebno pri obutvi poleg ostalega upoštevati tudi dva osnovna faktorja, ki se zahtevata za zdravo higiensko obutev.
a)	da ima svojstvo hitrega odstranjevanja znoja z noge.
b)	do obdrži noge suhe tudi v času vlažnih period.
Namesto nepremočljive usnjene obutve je potrebno
narediti obutev iz kože, ki ima naravne lastnosti respe-riranja kože na nogi in, ki se lahko pri nošnji kombinira z lahkimi kaučukastimi čevlji npr. galošami, ki pa jih lahko sezujemo takoj, ko pridemo v zaprt prostor.
(nadaljevanje s prejšnje
številke)
Pravila A-22 so namenjena konstruktorjem in govorijo o tem, da je treba roike osvo. hoditi vsakega .dela, ki ga lahko opravičimo s kakšno pripravo na možni pogon, da moramo po možnosti uporabljati kombinirana orodja in o razmestitvi ter oblikovanja ročajev vzvodov koles.
Za vsakdanjo prakso so zanimivejša načela, 'ki govore o ureditvi delovnega mesta in o ekonomiji gibanja.
Pravilo 10 pravi: Orodje, material iin kontrolne naprave (merila) je treba razmestiti v bližini in neposredno pred delavca.
Pravilo 11: Posode in zalo-govnike je treba namestiti čim bliže mestu njihove uporabe.
Pravilo 4: Gibe rok moramo omejiiti na najnižjo klasifikacijo, s katero še lahko opravimo delo.
Vsa tri pravila -so v medsebojni zvezi. Znano je, da lahko z manjšimi (lažjimi) deli telesa opravljamo delo hitreje in natančneje. Najhi. trejše so rolke. S prsti lahko gibljemo hitreje kot z roko. Znano je tudi, da gibanje enega samega dela telesa lahko kontroliramo veliko bolje kot pa gibanje več delov. Zato pni vdevanju šivanke laket vedno opremo na mizo in gibljemo le s prsti. Prav zato je za natančna dela stoječ položaj zdlo neugoden. Na to bi morali misliti, pri ko-smatenju golenic, rezkanju in podobnih operacijah.
Vsak del telesa ima svoj omejen obseg. Če hočemo to gibanje zreducirati täko, da bomo namesto cale rolke med delom uporabljali samo lakte, moramo orodje, material in .delovne priprave razmestiti znotraj dosega lakti in seveda čim bliže mestu uporabe, da ne uporabljamo predolgih ali celo odvečnih gibov. Taka pravila moramo paziti predvsem pri gibih, ki se v delovni -operaciji pogosto vršijo (o čemer smo že govorili).
Pravilo 2: Razen v času počitka, ne hi smeli hiti nikoli obe roki hkrati nezaposleni (ne potrebuje komentarja).
Pravilo 7: Balistični gibi so hitrejši, .lažji in natančnejši od omejenih (zadrževanih) ali »kontroliranih« gibov, ali drugače:	sproščeni naravni
Z vsem tem pa bomo preprečili obolenja nog, od raznih vnetij, ki so v zvezi z znojenjem, pa do raznih glivičnih vnetij in obdržali noge v zdravih pogojih oz. bomo obdržali zdravo kondicijo nog.
Janez Ažman
gibi so zanesljivejši od prisiljenih.
Pravilo 5: Kjerkoli je mogoče moramo uporabiti moment, kot pomoč delavcu (vzvod).
Pravilo 12: Kjer je mogoče, moramo uporabiti .gravitacijo za odpremo materiala alli izdelkov.
Pravilo 14: Na delovnem mestu je treba zagotoviti .primerne pogoje za vid. Dabra osvetlitev je prvj predpogoj za dobro vizualno zapažanje.
To pravilo zadeva šivanje in podobne operacije. Tu ni vprašanje kvarjenje vida, kot se pogosto napačno razlaga. Slabša osvetlitev daje manj ostro sliko predmeta, 'kar podaljša čas reagiranja, to pa npr. prešivalkam pomeni manjšo hitrost šivanja.
Zadnji dve pravili govorita o opremi delovnega mesta:
Pravilo 15: Višino delovnega mesta in sedeža je treba po možnosti prilagodit tako, da lahko med delom menjamo stoječi dn sedeči položaj.
Stroji, naprave dn transportni mehanizmi često preprečujejo talko ureditev delavnega mesta.
Pravilo 16: Vsakemu delavcu je treba zagotoviti stol takega tipa in višine, da mu zagotavlja pravilno držo telesa.
Tudi tu nè gre le za manjše utrujanje, temveč tudi za boljšo kontrolo gibanja (podprto telo) In s tem večjo kvaliteto dela. V zvezi s stolom bi morali misliti 'tudi na pri. meren podstavek za noge, ki zagotavlja pravilno lego telesa pri uskladitvi višine stola z višino delovne mize.
Ureditvi delovnega mesta v tovarniški praksi splošno posvečamo premalo pozornosti. To ni vprašanje reda, skrbnosti ali čistoče. Ureditev delovnega mesta je vprašanje splošne organizacije dela, leta pa je predpogoj za ekonomično izkoriščanje delov nega časa. Na to moramo misliti tudi v pisarnah, kjer je produktivnost dela poprečno nižja od proizvodne. Odmor za Ikavo je nepomembna izguba v primeru s časom, ki ga zapravimo pri slabo orga. niziranem delu. Neprestano zboljševanje organizacije de. la mora postati del .naših skupnih naporov za večjo produktivnost dela.
Matjaž Kutin
Način dela in produktivnosti
Vsem želimo prijeten dopust
Spet se bliža čas kolektivnega dopusta, ki bo za delavce, zaposlene v matični to-
varni v Tržiču, trajal od vključno 13. 7. 1974 do vključno 4. 8. 1974, za delavce v
TOZD izd. zgornjih delov Trbovlje pa od 13. 7. 1974 do vključno 31. 7. 1974, medtem
ko bodo delavci v prodajni mreži postopoma izkoriščali svoj dopust.
V Trbovljah bo kolektivni dopust krajši zato, ker tam pretežna večina delavcev nima več kot 18 delovnih dni dopusta, 1. junija 1974 pa so že izkoristili prosto soboto, ki naj bi bila 3. avgusta. V matični tovarni v Tržiču smo se morali odločiti za podaljšanje kolektivnega dopusta, zato ker drugače delavci, predvsem na trakovih, ne bi mogli izkoristiti pripadajočega jim dopusta. Delovno soboto v avgustu pa smo prenesli na kasnejši datum, tako da bomo prosti v soboto,
3.	avgusta 1974, ko bomo praznovali 5. avgust, praznik občine Tržič.
Toliko uradnega pojasnila. Zdaj pa še nekaj iskrenih želja.
Predvsem naj bo naš dopust pravi oddih. Pozabimo na vsakdanje stvari in se prepustimo svoji prosti volji. Naužijmo se sonca, svežega zraka, pojdimo v prirodo. Zato se ne obremenjujmo preveč z vsakdanjimi opravili, opustimo misel na generalna čiščenja, kajti sicer ne bomo imeli mnogo od dopusta, niti ne bomo spočiti prišli nazaj na naša delovna mesta.
še enkrat vsem prijeten dopust in nasvidenje.
Božidar Meglič
Maturanti srednje tehniške čevljarske šole
Letos je zaključila šolanje na Srednji tehniški čevljarski šoli v Kranju
III.	generacija naših štipendistov. Od skupno 8 štipendistov se jih bo zaposlilo v naši organizaciji združenega dela le 6, 2 pa bosta nadaljevala šolanje na višjih šolah.
Poleg teh štipendistov je končala šolanje na Srednji tehniški čevljarski šoli Kranj tudi prva skupina izrednih slušateljev. V letu 1970/71 smo vpisali sicer 14 izrednih študentov, v štirih letih pa je bil osip le-teh polovičen. K maturi jih je pristopilo 7, ena pa bo maturo opravljala kasneje.
Vsem diplomantom iskreno čestitamo in jim ob pričetku dela želimo veliko uspeha.	Milka Meglič
Sprevod maturantov po kranjskih ulicah
Koliko časa bomo praznovali 70-letnlco?
Fotokronika
Adaptirana poslovalnica v Kočevju