MILAN ZAKELJ
NEKAJ O DELU KOMUNISTIČNE PARTIJE
V POLJANSKI DOLINI
Ko oib letošnjem jubileju naše Partije zbiramo zgodovinske podatke
o njenem delu in razvoju v posameznih krajih naše domovine, je prav, da
se napiše tudi nekaj o razvoju KP v Poljanski dolini. Takoj spočetka pa
poudarjam, da je moje pisanje samo prispevek, ki temelji na lastnih sx>ominih,
ker za čas, ki ga obravnavam, še ni uspelo dobiti nobene dokumentacije
oziroma arhivalij, s katerimi bi se dalo nekatere stvari bolj dokumentirati,
ali pa potrditi spKjmine.
Družbenopolitične razmere v Poljanski dolini pred letom 1941 so bile
podobne razmeram večine slovenskega podeželja. Večina prebivalstva, ki
ga je bilo iz leta v leto več, je živela dostikrat slabše od zaposlenega industrijskega
delavca. Kapitalizem je v tej dolini prav tako neusmiljeno
deloval kot drugod. Razredna diferenciacija je bila zelo močna, od tod
siromašenje kmečkega sloja. Mnogo kmetov se je spremenilo v bajtarje.
Zadolžitev kmetij je bila iz dneva v dan večja, zato je bilo tik pred vojno
v nekaterih vaseh čez polovico kmetij zadolženih. Beg iz doline v Ameriko
in v druge države kakor tudi v industrijske kraje kot Kranj. Jesenice in
Ljubljano je bil vsakdanji pojav. Po vaseh so gospodarili župniki in drugi
veljaki klerikalnega ali pa liberalnega kova. Navzlic temu pa so tu živeli
tudi ljudje, ki so mislili in delali drugače, kritizirali obstoječi režim in
bili v opoziciji proti njemu. To se je pokazalo tudi ob državnih volitvah
leta 1938. ko je ta opozicija, posebno v Poljanah, dobila precej glasov.
Partija v dolini do leta 1941 ni imela svojega članstva, čeprav so obstojali
pogoji za njeno delo prav glede na splošne težke razmere in množico
revolucionarnih kmečkih bajtarjev ter obrtnih delavcev, katerih je bilo posebno
v ?,ireh kar precej. Obstojale pa so posamezne zveze — posebno tik
pred vojno — ki so imele določen vpliv na posamezne ljudi v dolini. Tako
je v Gorenji vasi in v okolici delal Jaka Flego. ki je bil v službi pri gradnji
Rupniko^e linije v Zirovskem vrhu. V Ziri sta prihajala iz Kranja rojaka
Vinko in Pavle Zakelj. ki sta bila povezana s partijsko organizacijo v
Kranju. V Poljanah in bližnjih vaseh je imel svoj krog ljudi Maks Krmelj,
ki so s svojim naprednim gledanjem delovali proti obstoječemu režimu.
Zato ni slučaj, da j e Partija kmalu po okupaciji naše domovine in po
sklepu, da se prične z oboroženim uporom proti okupatorju, dobila svoje
prve člane ravno v Poljanah in v Gorenji vasi. V članstvo so bili sprejeti
Maks Krmelj iz Hotavelj, Tone Oblak iz Gorenje vasi, Vinko Oblak iz
Gorenje vasi, Rudolf Robnik iz Žabje vasi, Tine Rihtarič iz Poljan, Maks
Kalan iz Hotovlje ter še nekateri druigi. Vsi ti so zelo aktivno začeli delati
39
pri pripravah za vstajo. \ dolino so začeli prihajati Lojze Kebe in drugi
funkcionarji Partije. Jeseni 1941 je bil formiran Rajonski komite KPS za
Škofjo Loko. ki je obsegal tudi Selško in Poljansko dolino. Za sekretarja je
bil postavljen Maks Krmelj.
Da je vstaja decembra 1941 v Poljanski dolini uspela, je brez dvoma
v veliki meri zasluga dela prvih članov Partije v dolini, ki so uspeli organizacijsko
in politično pripraviti prebivalstvo, da se je tako množično
vključilo v boj proti okupatorju. Zaradi tega, da bi Partija dala vse sile
za okrepitev in razvoj partizanskih enot. so odšli v partizane skoraj vsi člani
Partije. Odhod vsega članstva v partizane
j e brez dvoma povzročil tudi teror
in represalije Gestapa, ki je takrat masovno
vršil aretacije in streljanje.
Tz teh razlogov je partijsko delo na
terenu skoraj v celoti zamrlo in je prišlo
(io izraza samo ob stikih partizanov s posameznimi
prebivalci. Razmere, ki so pozimi
1941/1942 vladale na Gorenjskem in
smrt Staneta Žagarja pa so začasno oslabile
tudi partijsko delo v partizanskih
enotah. To stanje se je popravilo poleti,
to je konec avgusta 1942. ko je bilo
sprejetih v članstvo skoraj polovico borcev
Poljanske čete, ki so se izkazali
vredni tega zaupanja glede na akcije, ki
jih je četa do takrat izvršila in ki jih ni
bilo malo. Prav tako se je takrat ocenjevalo
tudi zadržanje v sovražnih ofenzivah,
ki jih je četa preživela v Zirovskem
\"rhn. Gabrški gori in še posebej v avgustu
1942 na Blegašu. V vsem tem času ni
bilo nobenega primera, da bi se nekdo
predal sovražniku ali pa kako drugače pokazal
paničarstvo in nedisciplino. V članstvo
je bilo sprejetih precej mlajših partizanov iz doline in tudi Ljtib-
Ijančanov. ki so bili v Poljanski četi, med drugimi tudi partizanski pisatelj
Klusov Joža. V četi se je začelo aktivno politično delo. Vsak prosti čas je
bil izkoriščen za ideološki študij. Študiralo se je vse do takrat pri nas
izdane publikacije, predvsem pa Delo, ki smo ga dobili nekaj številk v
broširani obliki. Politični komisar Jože Černič-Kostja. doma tudi nekje iz
Ljubljane, po poklicu gradbenik in komunist izpred vojne, je nekje staknil
tudi nekaj poglavij zgodovine VKP(b). katero smo vneto predelovali. Kostja
je bil zelo dober učitelj. V januarju 1943 je v Lovskem brdu padel.
V začetku septembra' so se na Gorenjskem začeli obnavljati in na novo
formirati okrožni in rajonski komiteji KPvS kakor tudi ustrezni odbori OF.
Pričelo se je z organizacijo in aktivizacijo prebivalstva na terenu. Na to
delo so bili poslani borci-komunisti iz partizanskih enot. Za Poljansko
dolino sva bila določena jaz in Tone Peternelj-Igor, ki je bil postavljen za
sekretarja. Jaz sem poznal precej ljudi v zgornjem koncu doline, še posebno
v Žireh, Peternelj pa spodnji del doline. Najina prvotna naloga je
Maks Knnelj-Mafija, prvi organizator Partije
T Poljanski dolini, T letu )94'5. (Po
originalu v loJSkera muzeju.)
40
je bila vzpostavitev odborov OF po vseh vaseh \ Poljanski dolini. Za delo
s\a odgovarjala okrožju, največkrat pa sva šla poročat in iskat navodil
kar na Pokrajinski komite KP.S za Gorenjsko, ki se je nahajal v tem
rajonu. Od začetka s\a delala skupno, tako da sem jaz spoznaval ljudi
v spodnjem koncu doline, on pa v zgornjem. Prav tako sva se skupno posvetovala,
koga bi kazalo pritegniti v naše delo. V tem času je bila na
Gorenjskem potrebna še velika tajnost in opreznost, ali kakor smo mi rekli,
konspiracija. Zaradi tega je bilo potrebno najprej obiskati in obdelati vsakega
posameznika posebej, nato sva ga šele povezala z drugimi, če se je
Okrajni komite KPS Žiri-Ledine poleti 1944. (Po originalu v loškem muzeju.)
strinjal, oziroma bil pripravljen delati z njimi. Tako sva ustanovila odbore
OF, ki so šteli 3—7 članov. Težko bi bilo opisati, koliko ljudi sva obiskala
in jih prepričevala, preden sva vzpostavila celotno mrežo odborov OF. Pri
tem delu sva seveda skrbela tudi za to, da so bili v odborih zastopani vsi
sloji prebivalstva in tudi različnih političnih strank. Takšna širina je bila
v tem času nujna in je tudi odgovarjala strukturi prebivalstva. Do spomladi
1943 sva tako organizirala okrog 40 odborov. V nekaterih primerih
so odborniki iz več manjših vasi tvorili odbor OF, drugače pa je imela
večina vasi svoje odbore. Z organizacijo pa se nama ni posrečilo prodreti
v obmejne vasi od Črnega vrha pa do Brekovc pri Žireh. Tu je imela že
takrat precejšen vpliv bela garda, na dnigi strani pa so bile te vasi tudi
težko dostopne zaradi sovražnikovih sil, ki jih je imel ob meji. V teh vaseh
smo imeli samo posameznike, s katerimi smo vzdrževali zvezo.
Z večino odborov v dolini sva imela redne zveze in sva hodila tudi
na njihove seje. Glavno delo odborov je takrat bilo pridobivanje ljudi za
41
aktivno delo v osvobodilnem gibanju, preskrba enot s hrano, razkrinkavanje
sovražnika, širjenje partizanske literature, katere je bilo takrat
vedno več itd. Še posebno važna naloga je takrat tudi bila, da sva s pomočjo
teh odboro%- dobila stik s fanti, ki bi morali oditi v nemško vojsko, da so
le-ti vstopili v partizane. Ta akcija je imela v naši dolini zelo velik uspeh,
še posebno v Žireh, kjer je šlo v partizane dve tretjini fantov namesto v
nemško vojsko. Spmmladi 1943 sva začela delati tudi pri organiziranju žena
in mladine. Tako je bilo v tem času na terenu na delu že mnogo novih
aktivistov, ki so kot celota za partizansko gibanje veliko pomenili in tudi
doprinesli. A eč vasi kot n. pr. Delnice, Podobeno, Malenski vrh, Žirovski vrh,
Kladje, Žabja vas. Srednja vas in še druge, je bilo v tem času tako organi-
Scjn Okrujiicgu knmilcja KPS Poljane v Podvrhu leta 1944. (Po originalu v loškem inu?eju.)
ziranih in vključenih v naše gibanje, da smo se tod že lahko premikali tudi
podnevi, brez bojazni, da bi nas kdo izdal. Pokazalo se je tudi, da so v
takih vaseh tudi Nemci bili brez moči in da zaradi enotnosti vaščanov tudi
vas ni toliko trpela pred njimi.
Istočasno, ko sva ustanavljala odbore OF in z njimi delala, sva pojasnjevala
tudi vlogo Komunistične partije v osvobodilnem boju in kdo je
lahko Jijen član. Najboljše med njimi sva sprejemala med kandidate. Meseca
marca 1943 pa j e bilo precej teh kandidatov že sprejetih v Partijo. Osnovale
so se celice v Žireh, Delnicah in Poljanah, dočim so bili posamezni
člani po drugih vaseh direktno povezani z rajonskim komitejem, ki se je
tudi v tem času izpopolnjeval.
Tovariš Tone Peternelj je bil v začetku aprila 1943 prestavljen v
okrožni komite za škofjeloško okrožje, jaz pa sem. bil postavljen za sekretarja
rajonskega komiteja za Poljansko dolino. K delu na terenu so bili
pritegnjeni še novi tovariši iz bataljona, ki je takrat operiral na tem področju,
večje naloge pa so dobivali tudi nekateri člani rajonskega komiteja
42
in rajonskega odbora OF, ki so bili še na terenu in smo jim rekli »legalci«.
Iz bataljona so prišli Rafael Buh, Pavel Platiša in Adolf Kalan, ki so bili po
navodilih poslani: Kalan na sektor Črni vrh in bližnje vasi, Platiša na
sektor Sovodenj, Buh pa na sektor Poljane-Delnice. Le-ti so vzdrževali zveze
z ostalimi organizacijami, ki so bile na teh področjih. Na drugi strani pa
so odpremljali v partizane tudi novince in material, ki je bil na tem sektorju
zbran. Na teren smo pritegnili tudi Janeza Kokalja, da je začel aktivno
delati z mladino, ki je bila že precej organizirana in aktivna, ni pa imela
rajonskega vodstva. V poletju 1943 smo pričeli tudi organizirati gospodarske
Aktivisti Partije, OF in SKOJ v Poljanski dolini leta 19M. (Po originalu v loškem muzeju.)
komisije, ki so glede preskrbe partizanske vojske z raznim materialom
odigrale važno vlogo.
Široko razpredena mreža organizacij in politično delo med prebivalstvom
je bil pogoj, da se je tudi na terenu večalo število članov KP. Teh
je bilo največ iz vrst ženske mladine, žena in starejših ljudi, ki niso takrat
še prišli v x>oštev za vstop v partizane. Moške mladine skoraj ni bilo. Veliko
jih je odšlo v partizane, kjer so postali skojevci, ali pa so bili tudi sprejeti
v Partijo; nekaj jih je odšlo v nemško vojsko, ali pa so se nahajali
na delu po drugih krajih. Kmalu po kapitulaciji Italije je rajonski komite
dobil nalogo, da prične z mobilizacijo vseh starejših letnikov za NOV. Komite
je takrat na terenu imel okrog 40 članov Partije, med katerimi so
bili tudi taki, ki so bili, čeprav starejši, še sposobni nositi orožje. Vsi so se
odzvali pozivom in nam sami pomagali izvajati mobilizacijo ostalih moških,
ki so bili dosegljivi. Mobilizacija je v celoti uspela. Pokazala je, da smo
pri izbiri za člane Partije vodili pravilno politiko in le-te tudi pravilno
vzgajali. Prav tako pa nam je mobilizacija vseh ostalih sposobnih moških
43
omogočila diferenciacijo prebivalstva, ker so ob tej priliki morali pokazati
pravo barvo. Politično delo se j e s tem precej olajšalo, ker smo z mobilizacijo
pridobili veliko novih sodelavcev, na drugi strani pa smo tudi videli,
kdo je naš nasprotnik, ki je bil do tedaj prikrit.
Proti koncu oktobra 1945 je bil osvobojen ves zgornji del Poljanske
doline z Žirmi vred. Ta situacija je narekovala tudi reorganizacijo rajona,
ki se je razdelil na dva. Lstanovljena sta bila Rajonski komite KPS za Žiri
in Ledine in Rajonski komite Poljane, ki sta nato delovala v taki obliki do
osvoboditve. Naloge Partije v letu 1944/1945 pa so bile v Poljanski dolini,
glede na razvoj osvobodilnega gibanja v dolini in severni Primorski, dokaj
drugačne kot v neosvobojenih krajih, l u je šlo za vzpostavitev nove ljudske
oblasli, organizacijo šolstva, socialne službe in za popolno mobilizacijo
sredstev za preskrbo NOV, ki je že takrat prerasla v brigade, divizije in
korpuse ter se na tem. terenu stalno zadrževala. Treba je bilo skrbeti za
veliko zalednih enot in ustanov, ki so delovale v okviru vojaških in političnih
forumov. Tudi preskrba revnejšega prebivalstva ni smela biti zanemarjena.
Medtem je tudi vpliv domače reakcije, ki se je obdržal v beli
gardi, bil vedno močnejši in je deloval na določeno število kmetov. Povzročil
je, da so nekateri naši pripadniki odšli v sovražne vrste, kjer so
izdajali naše ljudi in nad njimi vršili teror. Brez dvoma je spet velika
zasluga pra\' komunistov, da se vpliv in pritisk bele garde iz obmejnih
krajev oziroma iz ljubljanske pokrajine ni razširil v taki meri, kot bi se
sicer. Brez uspeha so bili njihovi poizkusi v Žireh in Poljanah, dočim so
nekaj več uspeha imeli v Gorenji vasi. Domačinom v dolini je še sedaj v
spominu teror, ki so ga vršili nad našimi ljudmi. Vaščanom Poljan je poznan
primer, kako so tik pred koncem vojne zverinsko ubili starega in
predanega aktivista naše Partije Franca Peternelja iz Delnic.
Skozi ves ta boj, ki so ga člani Partije v dolini vodili, so se le-ti vzgajali
in učili ter jekleneli. Mnogi izmed njih so v tem boju padli, mnogi so
postali oficirji naše armade, mnogi pa so postali odgovorni javni delavci
pri obnovi naše domovine in graditvi socializma. Ljudska oblast, za katero
so se komunisti borili, je s pomočjo vsega delovnega ljudstva po osvoboditvi
ustvarila že mnogo pogojev za boljše življenje prebivalstva v dolini,
veliko dela za ustvaritev vseh tistih ciljev, ki so zapisani v programu Zveze
komunistov Jugoslavije, pa še čaka komuniste v tej dolini.
44