Mercator Center Novo mesto
Mercator classic
Predstavitev starodobnih vozil oldtimer kluba Bela krajina. Sobota, 23. september, ob 9. uri.
-1
I
\
St. 38 (2665), leto LI »Novo mesto, četrtek, 21. septembra 2000 »Cena: 220 tolarjev
Varstvo kulturne dediščine
JO. Dnevi evropske kulturne dediščine - Na našem območju vrsta kulturnih prireditev in dogajanj
Da bi spodbudili zanimanje jav-n°sti za varstvo kulturne dediščine. ki jo kot nosilko zgodovinskega sPomina pač najbolje varujejo osveščeni ljudje sami, potekajo v z®dnji tretjini meseca septembra v Evropi že deseto leto Dnevi evropske kulturne dediščine, v katere je ■Ped 46 državami vključena tudi Slovenija. Tako letos od 20 do 30.
SePtembra v okviru Dnevov v števnih slovenskih krajih poteka o°gat sklop prireditev. Na območju širše Dolenjske bodo Dneve obeležili s prireditvami v Črnomlju (več o prireditvah na belokranjski strani), Kočevju, Krškem in v Stični.
V Kočevju je Pokrajinski muzej Kočevje pripravil vodene oglede Muzeja, ki bodo 21., 23., 25. in 30.
SePtembra ob 11. uri ter 27. septembra ob 16. uri, predavanje o obnovi Šeškovega doma, ki je bilo včeraj zvečer, in predavanje o sakralni dediščini na Gorenjskem, b bo 28. septembra ob 19. uri v Seškovem domu.
V Krškem so Dneve posvetili Valvasorjevi hiši, v kateri je preži-yel zadnje obdobje svojega življenja naš znameniti polihistor in ki Je pomemben kulturni spomenik, zal prepuščen neusmiljenemu zobu časa. Že včeraj so se začele tridnevne arhitekturne, slikarske in ^Parske dejavnice z ogledom mestnega jedra in izobešanjem podob na mestne ustanove, likovnim se-
minarjem in razpravo o bodočnosti Valvasorjeve hiše. Jutri, 22. septembra, bo v Galeriji Krško ob 19. uri koncert učencev tukajšnje glasbene šole. 27. septembra bo v Valvasorjevi knjižnici predavanje Valvasorjeva hiša skozi čas in otvoritev razstave o delih tega znamenitega moža. V četrtek, 28. oktobra, bo ob 17.30 na občini okrogla miza o prihodnosti Valvasorjeve hiše, ob 19. uri pa prednjo literarno-dram-ski večer. V petek, 29. septembra, bodo ob 18. uri v Galeriji Krško odprli fotografsko razstavo Dediščina med nami in zaključili Dneve s koncertom skupine Autodafe.
V samostanu Stična bodo danes, 24. ter 26. in 30. septembra dnevi odprtih vrat Slovenskega verskega muzeja z razstavo Zgodovina krščanstva na Slovenskem. Od številnih strokovnih vodstev po spomenikih pa bo na našem območju 25. septembra ob 11. uri arheolog Uroš Bavec vodil ogled arheoloških najdišč v gorenjem Mokronogu.
MiM
V Ameriko
RIBNICA - Muzej Miklova hiša vabi na otvoritev stalne razstave V Ameriko, ki prikazuje izseljevanje iz Ribniške doline do druge svetovne vojne. Razstavo bodo odprli v ribniškem gradu v petek, 22. septembra, ob sedmih zvečer.
I
inovatorji v Ce
Uspešni dolenjski Berjte danes
v'NSKA CESTA UTRJUJE PRIJATELJSTVO - Z otvoritvijo posodobljene-%a 2530 m dolgega asfaltiranega odseka podgorjanske vinsko-turistične ceste lnii Vrh-Gadova Peč-Stojanski Vrh pri domačiji Kodričevih na Vinskem Vrhu 'n z osrednjo prireditvijo pri zidanici Komatarjevih, se je s srečanjem ljudi z °beh strani meje še utrdilo hrvaško-slovensko prijateljstvo. To se je na simbolni način potrdilo že med rezanjem traku na omenjeni cesti, kar sta priče-o brežiški župan Vladislav Deržič in hrvaški veleposlanik v Sloveniji Ivica ™oštruko, pri slovesnem opravilu pa so se jima pridružili še (z leve): pred-sednik sveta KS Cerklje oh Krki Karl Kožar, predsednik gradbenega odbora Stane Molan, državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Anton Grabeljšek, domačin Alojz Kodrič in poslanec Jože Avšič. (Foto: P. Perc)
V mesto brez avtomobila
Jutri bomo avtomobile pustili v garaži. 22. september je evropski dan brez avtomobila in letošnjemu, ki poteka pod geslom V mesto brez avtomobila!, se bomo prvič v večjem številu pridružili tudi v Sloveniji. Kar 2! slovenskih krajev, med njimi tudi Novo mesto, je prisluhnilo vse glasnejšemu opozarjanju, da se je avtomobil, ta nekritično sprejeti in čaščeni simbol človekove mobilnosti in svobode sprevrgel v svoje nasprotje - v zasmrajevanje, omejevanje, onemogočanje in dušenje te svobode. Svoboda in vse, kar je povezano s plemenitim pomenom, ki ga izraža ta beseda, ni, nikoli ni bila, ne more in ne sme biti povezana z avtomobilom. Svoboda je stanje duha. je vrisk duše in radost srca, ne pa človek za volanom.
Avto je današnja realnost. Brez njega si ne moremo več pred-stavlajti vsakdanjega življenja, zato bi bilo nesmotrno, ko bi ga v imenu nekakšne idilike zasmehovali in preganjali. Tu je! A to ne pomeni, da se mu bomo povsem prepustili in mu podredili vse naše življenje. Avto, predvsem v mestih, je škodljivec, uničevalec. Ne avto sam po sebi, ampak mi, ki ga brez zadržkov in brez meja uporabljamo.
Naša mesta. Novo mesto še posebej, niso stoletja organsko rasla in se pripravljala na avtomobilski promet. Ta je nasilno vdrl vanja, jih prizadel, ranil in poškodoval. Pomagajmo jim, da si bodo opomogla. Za začetek vsa/ enkrat na leto. Jutri!
A. BARTEU
SENATOR BOB DOLE ZA NOVOLES - Dosmrtni senator ZDA Bob Dole, nekdanji predsedniški kandidat (v sredini), je prejšnji torek v svoji pisarni v Washingtonu sprejel generalnega direktorja Novolestf Zvoneta Novi no (levi) in se z njim ter z v Ameriki živečim slovenskim poslovnežem Emilom Gasparijem zadržal v daljšem pogovoru. Za Novoles je ameriški trg zelo pome-ben, že sedaj dobavlja pohištvo za hotelski verigi Marriott in Hyatt. Senator Dole, eden najbolj cenjenih in uspešnih lobistov, je obljubit, da bo v korist Novolesa posredoval pri ostalih velikih firmah, ki gradijo hotele v Ameriki in po svetu.
Namesto hčere kupil mater
Gradbeno podjetje Begrad je postalo več kot 50-odst. lastnik krškega Kostaka - Pot do Togrela
NOVO MESTO, KRŠKO - Danes naj bi se z imenovanjem članov nadzornega sveta odvili nekateri ključni dogodki v zvezi s prevzemom krškega gradbenega podjetja Togrel ozirome njegove materinske družbe, komunalnega podjetja Kostak Krško.
Novomeško oz. še do lani belokranjsko gradbeno podjetje Begrad že nekaj časa ni skrivalo želje poseči odločneje tudi na posavski trg in združiti gradbeno operativo na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki si po padcu Pionirja še ni opomogla.
Zanimanja za krški Togrel, nekdanje Pionirjevo podjetje, kije bil doslej v 100-odstotni Kostakovi lasti, je bilo kar nekaj, saj je bilo znano, da je podjetje potrebno dokapitalizacije. Med drugim seje spomladi po Posavju govorilo, da tja z nakupom prihaja Gradbeno podjetje Grosuplje.
Za prevzem, ki so ga na tiho pripravljali v Begradu, se je izvedelo že pred tremi tedni na Kostakovi skupščini. Begrad, kije bil že nekaj mesecev prej mali delničar, je potem, ko mu je bilo jasno, da mu Kostak ne bo prodal večinskega deleža v Togreiu, poskusil dobiti mater, družbo Kostak. Z nakupom delnic od Krone, neke borznoposredniške družbe, pida Atena in Odškodninske družbe je postal 50,23-odstotni lastnik Kostaka.
Kot nam je povedal direktor Franc Panjan, se Begrad ne želi mešati v komunalno dejavnost, saj je njegov interes predvsem gradbeno podjetje. Sicer pa ne vidi razlogov za strah pred novim lastnikom v Kostaku. “Razlika je le v tem, da je bil prej kapital v Ljubljani, zdaj pa je v Novem mestu,” poudarja. O načrtih za dejavnost v
Svetovni dan srca
Svetovna zveza za srce je 24. september razglasila za svetovni dan srca in letos ga bodo prvič praznovali. Praznovanju se pridružuje tudi Slovenije in Društvo za zdravje srca in ožilja je ob tej priložnosti pripravilo vrsto prireditev in aktivnosti, ki se bodo vrstile do sredine oktobra. Tako bodo že jutri, v petek, 22 septembra, ob 11. uri v avli Kliničnega centra v Ljubljani odprli razstavo Srce in žile, ki bo odprta do 15. oktobra.
vmes®
Ob koncu tedna bo sončno in sveže.
Krškem pa bo več povedal, ko bo vse pripravljeno za uradni prevzem ali, kot sam raje reče, povezavo podjetij.
B. D. G.
CELJE - Slovenski j med njimi tudi kar ne jskih, so se predstavljali^ arodnem obrtnem sejmu' Predstavitev dolenjskih inovatorjev ni ostala neopazna, saj so prejeli tudi odličja, ki jih je podelila SPIM, Slovenska podjetniška inovacijska mreža. Inovator Andrej Bajt iz novomeškega Mizarstva Bajt si je z domiselno igralno sestavljanko iz masivnega lesa, ki je hkrati darilo in učni pripomoček za najmlajše, prislužil srebrno odličje. Inovator Lojze Medle (Role-tarstvo Medle, Novo mesto) je prejel bronasto odličje za rešitev senčenja pri hišah s polokroglimi okni. Odličja so dobili tudi Zdravko Tomazini iz Kočevja (za avtomobilski prtljažnik za kolesa), dolenjski rojak Danijel Puc iz Ljubljane (radiatorski in električni vlažilnik in čistilnik zraka) ter Štefan Horvat iz Višnje Gore za energetsko zaščitno medaljo. No-vomeščan Andrej Škrinjar, ki že drugo leto vodi SPIM, sicer pa je direktor Podjetniškega centra Novo mesto, je prejel priznanje za odličnost pri mednarodnem pospeševanju inovacijske dejavnosti. Visoko odličje mu je podelila direktorica največje svetovne inovacijske razstave 1NPEX v ZDA in ena od vodij nastajajoče svetovne inovacijske organizacije L. Ellen Yarnell.
KNJIGE ŠE PRI VLA Čl JO MIA DE - Slovenski knjižni kviz 2000, kije letos potekal že sedmo leto po vseh slovenskih osnovnih šolah in mladinskih oddelkih knjižnic, se je zaključi! 18. septembra, prav na dan začetka bralne značke. Zaključna slovesnost in podelitev nagrad izžrebanim udeležencev kviza iz 16 osnovnih šol na območju šestih dolenjskih občin je bila v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Vodja oddelka za mladino Slavka Kristan je skupaj s čarodejem Romanom Frelihom (na sliki) izžrebala prvonagrajen-ca - Gregorja Bana iz Novega mesta, potem pa so številni mladi uživali v čarodejevih spretnostih in na pogostitvi v avli knjižnice. Razveseljivo je, da je letos na kviz prišlo kar 1.240 rešitev, največ doslej, kar dokazuje, da mladi le niso povsem zasvojeni s televizijo in računalniki, ampak da radi posežejo tudi po dobri knjigi. (Foto: M. Markelj)
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STRUNI
SLOVENIM TEL
tel. 01 436 53 90. fax (01) 436 85 20. www.intermafketing.si
kH1
1 N T E R MARKETING
B?
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Zaščitite se pred krajo delnic!
Odprite svoj račun pri BPH, d.o.o. Varnost 100 %!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), "B 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, tr 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, "B 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, s 0608/41-371
(mi
vi i f,.
f (<' I dec:tel
•ES 07/ 30 81 118
ŠMARJE 13a, ŠENTJF K M-J
IM 600 700
monta/.i
V' ; i ib i r ’ i	SOI VIS
• WAP Motorola V.2288	27.000	SIT
Ob sklenitvi naročniškega razmerja
ali staro za novo (- ocena rabljenega aparata)
• MOBI SOKOL"1" 39.000 SIT
stran 2:
• Se obeta mimopeški kmečki punt?
stran 3:
• Novo pokopališče za Novo mesto
stran 4:
• Odločimo se: mi ali pločevina!
stran 7:
• SCT zavira gradnjo nove šole
stran 9:
• Novo mesto dobi ekološko tržnico
stran 18:
• Vse manj alkoholnih hlapov za volanom
Perc spet svetovni prvak
Na Slovaškem ponovil uspeh iz ZDA
SEVNICA - Sevniški podžupan, Andrej Štricelj je preteklo nedeljo v hotelu Ajdovec pripravil sprejem za odlična državna reprezentanta Draga Perca in Igorja Štriclja (sicer člana ARK Vega Sevnica) takoj po vrnitvi s svetovnega prvenstva v raketnem mo-delartvu, ki je potekalo od 10. do 17. septembra v mestu Liptovsky Mikulaš na Slovaškem. Tekmovalo je 200 tekmovalcev iz 20 držav. 32-letni diplomirani ekonomist Perc je postal svetovni prvak v raketah s padalom, v isti disciplini pa je osvojil s slovensko ekipo še srebrno kolajno. Perc je bil svetovni prvak že leta 1993 na Floridi v ZDA, hkrati je bil tekmovalec in trener naše reprezentance, zato je njegova izjava, da gre za največji uspeh našega raketnega modelarstva, še verodostojnejši. Slovenci so osvojili kar 8 medalj na tem SP, zlato pa si je poleg Perca priboril še Ljubljančan Jože Čuden.
P. P.
^tUTROENCENTER
tak. 07/393 04 54, 393 04 64 I SAMO PRI NAS NAGRADNA IGRA SAXO
--'J
id
—j
o
ISSN 0416-2242
9 770416 224000
NASA
A N L
ETA
jPP;
Slovenija - Avstrija
Kakšno držo naj ima Slovenija v odnosih z Avstrijo? Tako se je glasilo vprašanje tokratne ankete. Sicer je to tudi vprašanje, ki se močno dotika slovenske suverenosti. Zahteve Dunaja o Nemcih v Sloveniji in najnovejša avstrijska zaostrovanja v zvezi s premoženjskimi zadevami so, če ne drugo, za Slovenijo neprijetni. Slovenija kot suverena članica mednarodne skupnosti bi se lahko postavila severni sosedi po robu. Tega ni zmogla, celo več, zaradi pomanjkanja skupne politične volje se je Avstriji pokazala kot država sprtih državljanov. Mnenje Avstrijcev, da so Nemci izgubili premoženje zaradi Avncja, je dobilo podporo celo iz Slovenije! Iz naše države so tudi na avstrijska ušesa prispele izjave, daje Slovenija še$*(feraj “.globoko v Jajcu”. Nekaterim slovenskim strankalsiein} veljakom je Avnoj ustoličenje komunizma, zato po njihovem mnenju avnojski sklepi v samostojni Sloveniji ne veljajo. Slovenski zunanji minister je kar za to, da bi o Avnoju v povezavi s premoženjskimi pravicami Germanov Slovenci razglabljali skupaj z Avstrijci, češ da gre za odprta meddržavna vprašanja. Presenetljivo, kako malo diplomatske bistrosti premorejo nekateri slovenski državni predstavniki!
DARINKA ORLIČ BEZENŠEK, prof. slovenščine na OŠ Metlika: “Mislim, da bi morali naši politiki pred svojimi avstrijskimi kolegi in njihovi zahtevami glede avnojskih sklepov nastopiti veliko ostreje in odločneje. Morali bi jim dati vedeti, da se o preklicu sklepov Avnoja sploh ne pogovarjamo! Avnojski sklepi so bili sprejeti in določeni že davno nazaj in so samoumevni.”
IVAN ŠVAJGER, upokojenec iz Črnomlja: “Avnojski sklepi so bili že davno sprejeti, zato nimajo Avstrijci prav nobene pravice, vtikati se v našo zgodovino. Slovenski politiki ne smejo popustiti, avstrijskih pa ne sme nič brigati, kaj smo imeli mi Slovenci med vojno. Vse skupaj je skuhal naš minister Lojze Peterle, ki ga je treba odstraniti, ker nam dela sramoto.”
LUDVIK TONČIČ, kustos za novejšo zgodovino v Dolenjskem muzeju: “Vsekakor bi se morala Slovenija odločneje postaviti po robu avstrijskim izzivanjem in izsiljevanjem v zvezi z avnojskimi sklepi. Še več, ob tem ne bi smeli pozabiti povedati, kakšno škodo in kakšne žrtve so nam med vojno povzročili prav Avstrijci, ki so bili med najhujšimi in najbolj zagrizenimi v nemški vojski."
BORUT LENDARO, maturant sed-nje trgovske šole - smer aranžerstvo, v Ljubljani, doma v Sevnici: “Za politiko se ne zanimam, a na splošno, ne le v luči zadnjih izjav, ki vplivajo na slovensko-avstrijske odnose, mislim, da bi lahko naši politiki pokazali več pokončnosti, samozavesti in nacionalnega ponosa. Haiderju in njemu podobnim v Avstriji nimamo kaj popuščati!”
POLDE KOCJAN, mehanik v novomeškem Revozu, doma v Ornuški vasi: “Klečeplazenje in popuščanje naših politikov do najnovejših avstrijskih zahtev, bodisi glede odprave avnojskih sklepov ali glede varnosti in zaprtja krške nuklearke, je sramotno. Zdi se, kot da nekateri pristajajo na položaj dunajskih podložnikov in hlapcev. Z našim ugledom v svetu se ne bi smeli tako igrati.”
BRANKO PETAKOVIČ, avtoličar, iz Krškega: “Ne smemo pozabiti, daje bil v Avstriji nacizem. Avstrija se je uradno pridružila Nemčiji in mora zato tudi delne posledice nositi. Ne moremo metati vseh Avstrijcev enačiti, vendar uradno je Avstrija takrat šla k Nemčiji. Zdaj so Avstrijci izvolili Haiderja. Če so volitve demokratično dejanje, potem morajo sprejeti mednarodne sankcije."
MAJDA DROBNIČ, vodja zdravstvene enote v Termah Čatež: “Slovenija bi morala Avstriji odločno povedati, da so njene zahteve v zvezi z avnojskimi sklepi in denacionalizacijo neutemeljene in da se o tem z Avstrijo ne moremo pogajati. Pri tem vprašanju bi morale biti vse stranke v Sloveniji enotne. Vključitev Slovenije v EU s tem vprašanjem ni povezana.”
MARKO PRŠINA iz Dolenjskih Toplic: “Tokrat je Peterle izjemoma modro ravnal. Strinjam pa se tudi s prejšnjim zunanjim ministrom Ruplom, da je potrebno biti z najbližjo sosedo v prvi vrsti previden in ne gre ravnati brez premisleka. S pametno politiko, ko ob Haiderju niso skočili v zrak, se niso sprli s sosedo.”
MAJDA JAVORŠEK, dipl. upravna organizatorka iz Kočevja: “V zvezi z avnojskimi sklepi so za to pristojne inštitucije, ki bi se morale o tem izreči. Vsebine sklepov ne poznam, zato se do njih ne morem opredeliti. Stališče, ki ga no Slovenija zavzela do Avstrije ne glede na to, kakšno bo stališče, mora biti enotno. Na državni ravni je potreben kompromis.”
Samo predstava za politične namene?
NOVO MESTO - V torek se je stavka v novomeškem čevljarskem podjetju Intertob nadaljevala. Stavkajoči vztrajajo že tretji teden, delavske straže pa še vedno ne dovolijo direktorju in 80-odst. lastniku podjetja Jožetu Prazniku vstopa v tovarno. Ta, kot je povedal, ne namerava popuščati zaostrenim zahtevam stavkajočih, ki bi sicer smeli kadarkoli brez napovedi spet stavkati. V pogajanjih ni pristal na takojšnje izplačilo akontacije plač (50 tisočakov), temveč zahteva, da stavkajoči začno delati, nakar bi plače in del regresa izplačal jutri. Ne popušča niti zahtevi po vrnitvi podpredsednice sindikata Marte Vrhovac s čakanja na delo. Meni, da skupina delavcev, ki ne stavka, ne bo mogla v nedogled reševati podjetja. Po njegovem ima stavka politično ozadje, saj je Albert Pavlič kandidat za poslanca.
Se obeta mirnopeški kmečki punt?
Zaradi nezadovoljstva z določitvijo odškodnine zaradi suše bodo v skrajni sili blokirali prometnice ■ Po 31. juniju suša še hujša - Nakup dragega in nekvalitetnega sena - Še pritisk divjadi
MIRNA PEČ - V tem letnem času ne vre le mošt v naših zidanicah, ampak vse bolj tudi med mirnopeškimi kmeti, ki se zaradi zmanjšanja osnove za kritje škode zaradi suše iz državne blagajne - ta znaša le dobre 4 odstotke končno ocenjene škode - počutijo ogoljufane in razočarane. Namesto dobrih 58 milijonov tolarjev, kot je škodo ocenila občinska komisija, jim je država namenila le dobra 2,6 milijona tolarjev pomoči. Upravni odbor Govedorejskega letošnja suša pa je sploh pustila
Bodo samoprispevek podaljšali?
VIDEM - Na področju naložb v občini Dobrepolje bo nastopilo nekaj težav, ko bo ob koncu leta potekel sedaj veljavni samoprispevek, s katerim so v petih letih naredili veliko. Ker imajo poleg obnove Jakličevega doma v prihodnje v načrtu še kar nekaj gradenj, razmišljajo, da bi ob parlamentarnih volitvah izpeljali tudi referendum in podaljšali samoprispevek še za pet let.
Dan odprtih vrat v Livarju
IVANČNA GORICA, ČRNOMELJ - IMP Livar iz Ivančne Gorice bo v soboto, 23. septembra, odprl svoja vrata. V Ivančni Gorici bodo imeli od 7.30 do 11. ure vodene oglede, ob 8. uri bodo slovesno odprli nov filter na kupol-ni peči. ob 8.30 pa bo odhod v Črnomelj z avtobusi. Tam bodo vodeni ogledi od 8. do 12. ure, ob 9. uri bodo podpisali štipendijske pogodbe, ob 11.30 bo slavnostna otvoritev in predstavitev mreže novih filternih naprav, od 12. do 18. ure družabno srečanje v Jurjevanjski dragi pri Hotelu Lahinja v Črnomlju in ob 18. uri povratek avtobusov v Ivančno Gorico.
društva Mirna Peč je na izredni seji pretekli teden na državno komisijo poslal pritožbo. “V tednu dni pričakujemo odgovor, sicer bomo v skrajni sili blokirali prometnice. Bili smo pošteni, realno ocenili škodo, ne tako kot druge občinske komisije, ki so pretiravale, nazadnje pa smo ostali z dolgimi nosovi. Toda svoje pravice bomo izborili,” je bil odločen predsednik društva in član občinske komisije inž. kmetijstva Alojz Kastelic. Pritrdili pa so mu tudi ostali kmetje, ki se dobesedno bojijo, kako bodo s svojo živino preživeli zimo. Krme je namreč zelo malo fn kmetje jo morajo kupovati. “Večji tudi do petdeset ton sena. Mi smo jo pretekli teden pripeljali dvajset ton z Gorjancev, da bo šlo čez zimo s 110 glavami živine. Včasih smo travnike kosili tudi po šestkrat na leto, letos pa dvakrat ali trikrat, pa še to so bile bolj očiščevalne košnje. Krme je malo in ni kvalitetna,” je povedal kmet iz Jablana Franc Bartelj ml.
V mirnopeški občini ima 1475 ha kmetijskih površin (757 travnikov in pašnikov ter 649 ha njiv) v lasti 312 kmetov, 218 kmetov redi 2615 govedi. Škodo na okrog 1000 ha je prijavilo 180 kmetov. Nasploh so mirnopeški kmetje opozorili, daje šk(?da še veliko večja, ker gre za intenzivno kmetijstvo in pridelajo veliko več, kot so povprečni standardi. Že lanska točaje dobro prizadela njihov pridelek,
Odkritje spomenika častnemu občanu
LITIJA - Na pobudo odborov skupnosti borcev enot 7. korpusa, 4. operativne cone, 2. grupe odredov in občine Litija bodo narodnemu heroju in častnemu občanu občine Litija, poveljniku 7. korpusa NOV Slovenije generalpolkovniku Francu Poglajnu - Kranjcu ob obletnici njegove smrti na Trgu zmage v Litiji v soboto, 7. oktobra, svečano odkrili doprsni spomenik. Portret je delo akademske kiparke Vladke Zorko - Tihec, bronasti odlitek pa je izdelal livar Borut Kamšek. Slavnostni govornik na svečanosti bo Mitja Ribičič.
nepopravljive posledice. Ne razumejo, da jim niso priznali nobene škode na 262 ha koruzne silaže in 551 ha travinja, čeprav je pri silaži izpad polovičen, nekvalitetnega sena pa so pridelali le četrtino od možnega. “Treba je povedati, daje suša naredila še večjo škodo po 31. juniju, in da ne bo jesenskega od-kosa, ki smo ga kmetje še pričako-
vali in bi lahko rešil težko situacijo,” je poudaril Kastelic. Povedal je, da se z nekvalitetno osnovno krmo ne bo dalo doseči tako dobrih rezultatov, kot sojih do sedaj. Mirnopeška občina je namreč četrta v Sloveniji pri proizvodnji sivo rjave pasme (5279 kg mleka v standardni laktaciji) in četrta pri črno beli pasmi (7052 litrov po standardni laktaciji). Kmetje so opozorili še na izjemen pritisk divjadi na njihove površine, ki so uničile veliko pridelka. Črede tudi po petindvajset divjih prašičev pridejo celo v neposredno bližino hiš.
L. MURN
KMETJE RAZOČARANI - Kmetje, člani upravnega odbora Govedorejskega društva Mirna Peč, so se zbrali pri Bartljevih v Jablanu, kjer so ogorčeni nad določitvijo povračila škode zaradi suše napovedali celo blokiranje cest. (Foto: L. M.)
RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE SPET PO DESETLETJU-Pri letališču v Šentvidu pri Stični se je preteklo nedeljo na občinski razstavi plemenske živine zbrala velika množica kmetov, predvsem rejcev, in gostov, med njimi sta zbrane pozdravila tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj in ivanški župan Jernej Lampret. Predsednik Zadružne zveze Peter Vrisk je podelil plaketo ZZS organizatorici razstave KZ Stična ob njeni 4()-letnici in predsedniku KZ Stična Cvetu Zupančiču. Med 44 kravami in telicami (na razstavi so bili še pitanci, žrebci, kobile in trop ovac) so izbrali najboljše živali. Direktorica KZ Stična Milena Vrhovec je izročila zvonec prvesnici Mirni, ki je last A ntona Čebularja z Doba (na posnetku), pri starejših kravah je dobila zvonec Srna Alojza Sinjurja z Vrha pri Sobračah, ki je zmagovalec tudi pri lisastih kravah z Mišo; pri mlajših kravah je dobila zvonec Beli Staneta Rusa i! Leskovca pri Višnji Gori, pri telicah pa Lenčka Vinka Severja z Muljave. (Foto: P. Perc)
Parlamentarne volitve 2000 • Parlamentarne volitve 2000
Kandidati za
državnozborske
volitve
Fabjan kandidat SLS+SKD
ČRNOMELJ - Na prvem skupnem sestanku izvršilnih odborov SLS+SKD Slovenske ljudske stranke iz Črnomlja, Metlike in Semiča v sredo, 13. septembra, so za skupnega belokranjskega kandidata na državnozborskih volitvah soglasno izvolili črnomaljskega župana Andreja Fabjana, ki je bil tudi edini predlagani kandidat. Fabjan je 28 članom izvršilnih odborov predstavil svoj program, v katerem se zavzema za enakomeren razvoj vseh treh regij Bele krajine.
LDS v Krškem
KRŠKO - Občinski odbor LDS Krško je 14. septembra v tamkajšnjem kulturnem domu predstavil strankine programske usmeritve, zbrane pa je nagovoril tudi njihov kandidat za poslanca v državni zbor Brane Janc.
Janc kandidat SKD+SLS
SEVNICA - Predsednik sevniške podružnice SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in župan občine Kristijan Janc je kandidat te stranke za bližnje državnozborske volitve, so sporočili iz vodstva stranke.
Internet LDS-a
ŽUŽEMBERK - Žužemberškim volivcem sta se v petek prvič predstavila kandidata Liberalne demokracije Slovenije mag. Tatjana Marija Gazvoda in Gregor Golobič, gene-
ralni sekretar LDS. Zbrani so kandidatoma šeste volilne enote, ki vključuje tudi Dolenjsko in Suho krajino, postavili veliko vprašanj. Oba sta pokazala obilo zanimanja za probleme tamkajšnjih krajev in nakazala tudi rešitve za njihovo odpravo. Prisotni so se lahko spoznali tudi z internetom v potujočem kombiju, ki ga je stranka ob tej priložnosti pripeljala v Žužemberk.
Potrdili listo kandidatov Desusa
NOVO MESTO - Na volilni konferenci pokrajinskega odbora za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje Des-us so v ponedeljek, 18. septembra, potrdili listo kandidatov za poslance državnega zbora šeste volilne enote. V 1. volilnem okraju (Črnomelj) bo kandidiral Janez Gladek, v 2, in 3. okraju (Novo mesto) Jože Zupanc in Ivan Vladimir Šteblaj, v četrtem (Trebnje) Franc Žnidaršič, v petem (Brežice) Rok Kržan, v 6. volilnem okraju (Krško) Karolina-Dragica Nenadič, v sedmem (Sevnica) Adolf Milan Šuštar, v osmem (Laško) Matevž Kolar, v devetem (Hrastnik) Franjo Krsnik, v desetem (Trbovlje) Alojz Vajdič in 11. volilnem okraju (Zagorje ob Savi) Jože Ranzinger.
Kandidati SDS v 2., 3. in 4. volilnem okraju
NOVO MESTO - Na tiskovni konferenci v ponedeljek, 18. septembra, je vodstvo novomeškega odbora SDS predstavilo kandidate za državnozborske volitve. V drugem volilnem okraju bo kandidiral Albert Pavlič iz Šentjerneja, v tretjem pa dosedanji poslanec Janez Mežan iz Mirne Peči. Kandidat v 4. volilnem
okraju (občina Trebnje) bo Franc Hribar. Kandidati so povedali, za kaj bi se zavzemali, če bi bili izvoljeni, Mežan pa je poročal še o svojem dosedanjem poslanskem delovanju.
Kandidati LDS šeste volilne enote
NOVO MESTO - V kulturnem centru Janeza Trdine so 18. septembra predstavili volilni program stranke ter kandidate in kandidatke Liberalne demokracije Slovenije šeste volilne enote. Ti so: mag. Tatjana Marija Gazvoda in Gregor Golobič (Novo mesto), Jože Matekovič (Črnomelj), Ciril Metod Pungartnik (Trebnje), Jože Avšič (Brežice), Branko Janc (Krško), Andrej Štricelj (Sevnica), Andreja Križnik (Laško), Miran Jerič (Hrastnik), mag. Zoran Gračner (Trbovlje) in Matjaž Šva-gan (Zagorje). Predstavitve se je udeležil tudi predsednik stranke dr. Janez Drnovšek.
SNS v Beli krajini
SEMIČ - Slovenska nacionalna stranka bo na bližnjih volitvah poslank in poslancev v državni zbor nastopila samostojno. Kandidati SNS bodo kandidirali v vseh 88. volilnih okrajih, kandidatno listo pa je predsedstvo stranke dokončno potrdilo v ponedeljek, 18. septembra. V Beli krajini bo kandidat SNS podpredsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Sergej Čas, sicer zaposlen v Domu starejših občanov Črnomelj in semiški občinski svetnik.
Vabila
Novomeška ZLSD vabi
NOVO MESTO - ZLSD Novo mesto vabi v petek, 22. septembra,
ob 13. uri v restavracijo Breg na tiskovno konferenco s predsednikom stranke Borutom Pahorjem. Uro in pol kasneje bo Pahor pred novomeškim BTC-jem s kandidati stranke pekel palačinke, ob 18. uri bo Z Bredo Oklešen obiskal Zvezo borcev, ob sedmih zvečer pa bo gost zabave v Šentjerneju. V nedeljo, 24-septembra, se bodo kandidati stranke predstavili v gostilni Luzar v Škocjanu, 27. septembra pa bodo peki) palačinke in kostanj v Trdinovi ulici v Novem mestu.
SDS v Posavju
ČATEŽ - Pri gostišču Les na Čatežu se bodo v četrtek, 21. septem; bra, ob 11. uri predstavili posavski kandidati stranke SDS.
Soočenje
Soočenja kandidatov v sevniški občini
KRMELJ - S soočenjem kandid®' tov za državnozborske volitve iz sevniške občine je preteklo nedeljo pred maloštevilnimi poslušalci v Krmelju sevniški radio začel ciklus štirih soočenj. Med kandidati je bil® tudi Marija Jazbec, kandidatka ZLSD Sevnica, ki v svojem programu daje poudarek gospodarski uspešnosti, saj bo le ta prinesla višji standard Slovencem in socialno varnost za vse. Prihodnje soočenje bo v nedeljo ob 16. uri v boštan-jskem Partizanu, tretje v nedeljo, L oktobra, ob 16. uri v gasilskem domu na Blanci, zadnje pa bo v nedeljo, 8. oktobra, ob 16. uri v jedilnici Lisce v Sevnici.
NOVO MESTO - S torkovo svečanostjo v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine se je zaključilo usposabljanje voditeljev Medgeneracijskega društva Žarek v projektu “Skupine starih za samopomoč”, katerega cilj je organizacija mreže skupin. Omenjeni projekt, vodita ga Inštitut Antona Trstenjaka in Združenje za socialno gerontologijo in geroti-tagogiko Slovenije, je luč sveta ugledal leta 1987 v domu starejših Izoli, v Novem mestu pa so ga njegovi avtorji dr. Jože Ramovš, mag. Tone Kladnik in Branka Knific na povabilo Mestne občine Novo mesto predstavili deset let kasneje.
Tako je bila ustanovitev Medgeneracijskega društva Žarek Novo mesto, ki deluje na področju Upravne enote Novo mesto, maja 1998 posledica usposabljanja prostovoljcev za voditelje skupin starih za samopomoč. "Usposabljanje, ki je trajalo od decembra 1997, je zaključilo 35 voditeljic in en voditelj različnih starosti in poklicev. Medgeneracijska skupina je prijateljska skupina, v kateri stari ljudje zadovoljujejo nematerialne socialne potrebe, ob tem pa prenašajo svoje bogate življenjske izkušnje in modrosti na mlado in srednjo generacijo. Skupine - mi jih imenujemo Medgeneracijske skupine za kvalitetno starost - vodijo usposobljeni prostovoljci srednje generacije,” je razložila predsednica novomeškega društva Žarek Anica Hofferle. Prostovoljci so se med svojim izobraževanjem srečevali enkrat me-
družine eno, danes pa so starejši dostikrat kar nekako izločeni. Skupine starih za samopomoč naj bi predstavljale nekakšno nadomestilo za razširjeno družino. Ljudje se težko odločijo za vključitev, ko pa se, so navdušeni.”
M. ŽNIDARŠIČ
sečno, usposabljanje pa je obsegalo teorijo s področja starosti, staranja in dela s skupinami ter praktične naloge. Cilj je bil ustanoviti svojo skupino, zaključek pa je bila “diplomska” naloga, ki seje nanašala na delo v svoji skupini.
Rezultat usposabljanje je 16 novoustanovljenih skupin, in sicer 13 v domačem okolju, in tri nove v Domu starejših Občanov Novo mesto, ki so se pridružile že obstoječim štirim. "Skupina šteje nekje do deset oseb, ki se srečujejo enkrat tedensko. Naše članice so večinoma ženske. Delo temelji na pogovoru, postranske dejavnosti pa so petje, branje, telovadba, izleti... V skupini negujemo kulturo poslušanja, v pogovoru pa nato sodelujemo z izkušnjami in ne s kritiko in moraliziranjem. Temelj druženja je zaupanje," je povedala Anica Hofferle. “Včasih so bile
Minister za rondo in dva priključka
NOVO MESTO - Minister za promet in zveze Anton Bergauer, državni sekretar za ceste Žare Pregelj in direktor Družbe za avtoceste mag. Janez Božič so pretekli Torek v Novem mestu povedali, da ministrstvo podpira izgradnjo peterokrakega rondoja namesto običajnega križiča z obvoznico v Bučni vasi. Ministrstvo je podprlo tudi drugi priključek na avtocesto pri Novem mestu, vendar ob pogoju, da občina namesto predora na Karteljevskem klancu sprejme prekrit vkop. Več o tej temi prihodnjič.
Novomeška kronika
     >
TRŽNICA - V prejšnjih časih So.rekli, da se Balkan začne na rouenchenskem kolodvoru. Nemci so od takrat stvari “pošlihta-ji" in to mejo potisnili krepko na JUg, kamor od nekdaj težijo. Po Podobi novomeške tržnice sodeč, se sedaj Balkan začne prav lu’ Če bi naključni obiskovalec Po tržnici sodil, kakšno je mesto 'n kam sodi, bi Novo mesto označil za neurejeno in zanemarjeno balkansko palanko. Ob jem pa bi hotel upravljavec iz te oede iztržiti še čim več denarja. Z za te razmere nenormalno visoko najemnino so dosegli, daje ^se manj branjevk, ena večjih žrtev take politike pa je ribarni-ea, ki je pred časom “potonila”.
SEKRETAR - Eden najbolj zavzetih vodilnih občinskih delavcev je Jože Derganc, od kon-Ca prejšnjega leta sekretar sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. Derganc je očit-Po tako zagret, da še ni opazil, da je na njegovih vratih še vedno kot sekretar naveden Borut Novak, ki je že od lani direktor Povomeške Komunale. Morda Pa, glede na to, da Novaka omenjajo v druščini, ki je zakuhala Proslulo afero Holmec, lahko kakšno slepo streljanje pričakujemo tudi na novomeški občini.
GOLAŽ - Ko človek gleda, žaj vse počnejo stranke in njihovi kandidati v času pred volit-Vami, spozna, koliko resnice je v šali, ki pravi, da se voli raz-Pinožujejo z volitvami. To je v Polni meri potrdilo tudi sobotno Povomeško “kuhanje predvolilnega golaža”. Te bizarne priredbe brez vsebine in brez vsakega smisla, celo brez razumljivega Pamena, so se udeležili skoraj )'si kandidati vseh strank za Pližnje državnozborske volitve v volilnih enotah na območju Pekdanje novomeške občine. ‘Odi taki, ki jih sicer niti z ba-Smm ne bi privlekli med volivce, “ri vsem tem pa sploh ni šlo za Predvolilni golaž”, saj tisto, kar so kuharji, ki naj bi v naslednjem obdobju v parlamentu odločali o naši skupni usodi, sploh P'so kuhali za volivce, ampak *ase in za svojo strankarsko nomenklaturo. Medtem ko mar-sikateri volivec, v imenu katerih Se ti ljudje tako nesebično “žrt-Vujejo”, s težavo in velikim trudom preživlja svojo družino in se prebija iz dneva v dan, so se tu ljudje, ki bi morali delati vse N drugega, na tuj račun zabava-1' s tem, da so se igrali kuharje. Im ko bi vsaj ta svoj golaž, ki so Ua tako in tako semarili s spon-2°rskim mesom in na tuj račun, razdelili lačnim ljudem! Kje pa! Predvolilnega golaža volivci n'so niti povohali, kaj šele poskusili. Ga bodo pa krepko pla-eevali.
Novo pokopališče za Novo mesto
Prihodnji mesec bodo odprli novo pokopališče gozdno-parkovnega tipa v Srebrničah -Vseh stroškov za 600 milijonov tolarjev - Prostora za 50 let - Med najlepšimi v Evropi
Ena gospa je rekla, da morajo vsaj v predvolilnem času bodoči Poslanci požreti tisto, kar skuhajo.
Izlet v neznano
NOVO MESTO - Najzani-|hivejši del programa izletov -'Zleta v neznano se je udeležilo ®to članov Društva invalidov Novo mesto. Pot jih je iz Novela mesta vodila mimo Otočca, Ph toku reke Krke do Kartuzije Pleterje. Ogledali so si znameni-0 gotsko cerkev, v predstavit-Venem filmu nastanek samostana. pregled lastnikov in sedanje relo v samostanu ter park, v katerem je prava domača kmeč-hiša z ostalimi poslopji in jbino. Po krajši vožnji skozi krakovski gozd so izlet nada-Jevali do Motela na Čatežu, Pato pa do grada Mokrice, kjer J'rn je vodička razkazala igrišče ža golf ter povedala veliko zanimivega o samem gradu in življenju v njem. Ker je ta del naše ržave znan po toplicah in tujemu, so jih z obilo hrane, do-r° vinsko kapljico ter domačim ?uzikantom in ansamblom '°nija Hervola toplo pričakali Pa Hervolovem kmečkem tu-r'zmu v Bukošku.
M. G.
NOVO MESTO - Prihodnji mesec bodo odprli novo novomeško pokopališče v Srebrničah. Od odločitve za ureditev novega pokopališča do njene uresničitve je preteklo več kot 20 let. Sprva so pokopališče načrtovali na Marofu, ža to je občina že odkupila zemljišče, začela graditi cesto, kanalizacijo in vodovod, odkupili so že 2 hiši, narejen je bil projekt za rekonstrukcijo Koštialove ulice. A je leta 1983 sprejeti zakon o kmetijskih zemljiščih gradpjo onemogočil. Potem je že stekel postopek za razširitev ločen-skega in šmihelskega pokopališča, a so zaradi nasprotovanja ljudi odnehali. Mesto pa je nujno potrebovalo pokopališče, saj sta bili obe mestni že povsem polni.
Z razširitvijo pokopališča v Prečni in ureditvijo novega v Stranski vasi problem nikakor ni bil za dolgo rešen, ampak samo malo omiljen, zato so iskali nove primerne lokacije in se na koncu med šestimi možnimi na obrobju mesta odločili za Srebrniče. A s tem zapletov še ni bilo konec. Izbrano zemljišče v Srebrničah je bilo takrat last Gozdnega gospodarstva, po zakonu o denacionalizaciji pa vrnjeno potomcu predvojnih lastnikov. Pogajanja z lastnikom so trajala tri leta. Bilo je že tako daleč, da so na občini razmišljali o sprožitvi postopka za razlastitev. Končno so se le dogovorili in tako je občina zemljišče leta 1995 za velik denar (800.000 mark, ves les pa ostane prodajalcu) odkupila.
Že prej so se na podlagi javnega natečaja za najboljšo urbani-stično-arhitektonsko rešitev odločili za gozdno-parkovni tip pokopališča, avtor krajinskih zasnov za to pokopališče pa je prof. Dušan Ogrin, krajinski arhitekt svetovne veljave. Po 10 letih, kar so se odločili za to lokacijo, je pokopališče v Srebrničah končno nared. Do sedaj je vsa stvar stala 500 milijonov tolarjev, še 30 milijonov pa bo stala oprema objektov, 70 milijono tolarjev pa rekonstrukcija ceste in gradnja pločnika od Broda do pokopališča. Končna cena bo tako okroglih 600 milijonov tolarjev.
Celotno odkupljeno zemljišče obsega 10 ha, sedaj urejeno pokopališče pa se razprostira na 4 ha. Na njem je prostora za 3081 grobov, od tega 1081 enojnih in 683 dvojnih grobov za klasični pokop
V.d. ravnateljice OŠ Šmarjeta
ŠMARJETA - Z novim šolskim letom je svet osnovne šole Šmarjeta za vršilko dolžnosti ravnateljice imenoval dosedanjo učiteljico na tej šoli Nevenko Lahne. Objavljen je že' razpis za ravnatelja šole.
Šesti čut
NOVO MESTO - Center za duhovno kulturo vabi danes, 20. septembra, ob sedmih zvečer na predavanje Zorana Mihajloviča z Duhovne univerze Ljubljana na temo Intuicija ali šesti čut.
Carinska izpostava
NOVO MESTO - V začetku septembra je v poslovni stavbi BTC v Češči vasi 40 začela z delom novomeška carinska izpostava. Zdaj opravlja carinske postopke na mestu terminala za cestna vozila, tu pa uraduje tudi enota za trošarine. Uradna otvoritev prostorov je bila včeraj ob 12.30.
Iz zaprašene babičine skrinje
Letošnja Straška jesen z naslovom Iz babičine skrinje prispevala k ohranitvi ljudskega izročila
STRAŽA - Prijetna toplota iz zakurjenega domačega ognjišča, mamljiv vonj po pravkar pečenem kruhu, fantovsko petje na vasi, ličkanje koruze in ruženje stročnic ob zakurjeni peči, o vsem tem vedo povedati babice, ki z žalostjo ugotavljajo, da nas je sodoben čas oddaljil od starih običajev in vrednot. Da predstava starega sveta še ne bo tako hitro zbledela, so zaslužni člani TD Straža, ki so na štirinajsti Straški jeseni minulo nedeljsko popoldne obudili in predvsem mlajši generaciji približali marsikateri običaj.
Po uvodnih taktih pihalnega orkestra Krka Zdravilišča so povorko slovesno otvorili konjeniki, narodne noše ter domača folklorna skupina v novih dolenjskih narodnih nošah. Babice so obudile spomine na svojo mladost ter obiskovalcem pokazale dragocene predmete, ki jih skrbno hranijo za svoje vnuke: pletene prtiče, grobe lanene rjuhe, ročno izvezene prtičke, mašno židano ruto, medicin-
ske, verske in živalske bukve, Slavo vojvodine Kranjske, zvezke s kuharskimi recepti, pratiko, svečnike ter spomine na romartje. Domačini so prikazali rojstvo in krst otroka, otroci iz folklorne skupine Kres, kako so se otroci igrali na poti v šolo, pevci iz vokalne skupine Prima pa vasovanje ter odhajanje fantov na odsluženje večletne vojaščine.
Na vsakoletnem prizorišču pod Straških hribom, kjer vinogradniki ravno v tem času obirajo grozdje, je iz grl mnogih obiskovalcev zazvenela slovenska narodna En hribček bom kupil. Navzoče so pozdravili novomeška podžupanja Martina Vrhovnik, predsednik KS Straža Slavko Knafelj, župan občine Šentjernej Franc Hudoklin, predsednik TD Straža Jože Kregar ter Simona Križaj iz ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, ki je povedala, da Straška jesen popestri in bogati slovensko turistično ponudbo ter prispeva k boljši promociji Slovenije. D. ŽAGAR
KAJ BABICA HRANI ZA SVOJE VNUKE - Stražani so na podstrešjih starih kajž poiskali zaprašene lesene skrinje, v katere so babice hranite mnoge dragocene stare predmete: lanene rjuhe, vezenine, platnene prte, razne bukve in spominske knjige. Veliko o starodavnem ljudskem izročilu, ki ga je danes še redkokje najti na kmečkih domačijah, pa jim je povedala Ivica Križ iz Dolenjskega muzeja. (Foto: D. Žagar)
Za smiselno in kvalitetno starost
Zaključek usposabljanja prostovoljcev za voditelje skupin starih za samopomoč -“Diplomiralo” je 36 voditeljev - Ustanovili 16 novih medgeneracijskih skupin na Dolenjskem
ter 1317 grobov za žarni pokop; na pokopališču je določen tudi prostor za tako imenovani anonimni pokop, se pravi za raztros pepela. Na sedaj urejenem pokopališču je dovolj prostora za naslednjih 50 let, vedno pa ga je možno razširiti.
Kaj bo z ločenskim in šmihel-skim pokopališčem, še ni dokončno določeno; vsekakor naj bi na ločenskem takoj nehali pokopavati in z leti grobove prenesli na novo pokopališče, medtem ko razmišljajo, da bi šmihelsko ostalo. Vsekakor pa lahko, kdor želi, že sedaj grob z enega ali drugega pokopališča prenese na novo.
Prof. Ogrin novo pokopališče v Srebrničah postavlja v vrh evropske moderne, najnaprednejše pokopališke kulture. Prepričan je, da bo na tem pokopališču - parku več obiskovalcev kot tistih, ki bodo hodili na grobove. “Občutek smrti bo tu komaj navzoč, saj se bodo nagrobniku vtopili v tem velikem zelenju. Prepričan sem, da bodo Novomeščani ne samo zadovoljni, ampak ponosni na to pokopališče,” pravi.
A. BARTELJ
Gradbeniada 2000
Šesto srečanje
OTOCEC - Na poklicni in tehniški gradbeni in lesarski šoli so v šolskem letu 1995/96 na Šolskem centru Novo mesto prvič izvedli gradbeniado - strokovno in prijateljsko srečanje delavcev srednjih gradbenih šol Slovenije, popestreno s športnimi tekmovanji. Letošnjo, šesto po vrsti, so ponovno pripravili Novomeščani, minula leta pa šole iz Maribora, Celja, Ljubljane in Kranja.
Na Otočcu se je konec prejšnjega tedna zbralo okoli 130 udeležencev petih slovenskih gradbenih šol. V petek so se pomerili v odbojki, balinanju, košarki, lokostrelstvu, veslanju, pikadu, šahu, namiznem tenisu in tenisu ter strokovni nalogi iz gradbeništva. Novomeščani so skupno osvojili četrto mesto za Ljubljančani, Mariborčani in Kranjčani, celjska šola pa je bila peta. Drugi dan srečanja so se profesorji odpravili na strokovno ekskurzijo pod naslovom Med Krko in Gorjanci, saj, kot veleva tradicija, organizatorji udeležencem predstavijo tudi svoj kraj in okolico.
M. Ž.
OGLED NOVEGA POKOPALIŠČA - Prejšnji četrtek so si novo pokopališče v Srebrničah pod vodstvom njegovih načrtovalcev (prof. Dušan Ogrin prvi z desne) ogledali občinski svetniki in predsedniki mestnih krajevnih skupnosti. (Foto: A. B.)
ŽUPAN SPREJEL MATURANTE - Novomeški župan dr. Anton Starc se je v ponedeljek srečal z dijaki Gimnazije Novo mesto, ki so na junijski maturi dosegli več kot 30 točk. Ob čestitkah so Saša Češnovar, Katja Bajec, Matej Bobnar, Tanja Brakočevič in Petra Krnc v dar dobili monografijo Novo mesto, dijak Miha Jukič pa se srečanja žal ni mogel udeležiti. Ob tem jim je župan zaželel uspešen nadaljnji študij in izraziI upanje, da bi se po njegovem zaključku vrniti na Dolenjsko in v Novo mesto. Dijake oziroma bodoče študente sta spremljali profesorici Tatjana Durmič in Natalija Petakovič, pomočnica ravnateljice, kije poudarila, da županova gesta pomeni tudi potrditev njihovega pedagoškega dela. (Foto: M. Žnidaršič)
STROKOVNA NALOGA - Novomeščani so najbolje opravili strokovno nalogo, med drugim so morali izdelati tudi hodulje (na sliki), zmagali pa so še v odbojki, tenisu in šahu. (Foto: M. Žnidaršič)
J ^ J j A £1 I j-] OBČI I J HlHfat
Scntjerncjskc črepinje
“To je sposoben narediti samo Tone!”
Pod vodstvom gospodarja Toneta Kovačiča so hitro in kakovostno obnovili hišo Društva upokojencev Šentjernej
ŠENTJERNEJ - V okviru prireditev ob občinskem prazniku Jernejevem je bila tudi otvoritev prenovljene stavbe Društva upokojencev Šentjernej, lako ob vstopu v Šentjernej iz novomeške strani tako sedaj prihajajoče pozdravi lepo obnovljena hiša, ki je lahko za zgled drugim, zlasti nekaterim v najbližji soseščini. Za to je v veliki meri zaslužen Tone Kovačič, od letošnje spomladi gospodar upokojenskega društva in član njegovega upravnega odbora.
OBNOVLJENA HIŠA - Predsednica Društva upokojencev Šentjernej in gospodar Tone Kovačič pred lepo obnovljeno hišo društva. (Foto: A. B.)
Bedno mirnopeško zdravstvo
Ker občina ne uredi prostorov, dela zobozdravstvena ambulanta v nemogočih razmerah, splošna pa sploh ne
MIRNA PEČ - V Mirni Peči in celi občini so ljudje že dalj časa nejevoljni zaradi neurejenega zdravstvenega varstva. Zobozdravstvena ambulanta sicer dela, a v zelo slabih in neprimernih prostorih, ni pa splošne ambulante. V občini za take razmere bolj ko ne krivijo Zdravstveni dom Novo mesto, tam pa bolj ko ne občino.
“Primerne prostore za delo ambulant je dolžna zagotoviti občina," pravi direktorica novomeškega zdravstvenega doma prim. mag. Tatjana Gazvoda. “Na to čakamo že več let, spominjam se vsaj štirih načrtov za ureditev sedanjih nemogočih prostorov, a od vsega skupaj do danes ni nič. Zobna ambulanta deluje v nemogočih prostorih.” Tako je bilo lani dogovorjeno, da bo občina uredila prostore in tako omogočila normalne razmere za delo zobne ambulante, ki naj bi v primernih prostorih začela delati konec lanskega poletja. Zdravstveni dom je prav za to ambulanto kupil nov zobozdravstveni stroj, ki stane 4,5 milijona tolarjev; a za ta stroj je potrebna sodobna inštalacija, poleg tega pa ga ne morejo montirati na lesena tla.
Pred časom je v zobni ambulanti v Mirni Peči delala zobozdravnica domačinka, a je, tudi zaradi nemogočih razmer, po enem letu vse skupaj pustila in odšla v Ljubljano.
Pred leti je v Mirni Peči delovala tudi splošna ambulatna, a le dva-
krat na teden po štiri ure. “To pa ni v skladu s konceptom družinskega zdravnika. Poleg tega zdravniki niso hoteli delati v takih nemogočih delovnih razmerah, kakršne so v Mirni Peči. Danes imamo na razpolago zdravnika za splošno ambulanto v Mirni Peči, a je najprej treba primerno urediti prostore," pravi dr. Gazvodova. To pa naj bi se zgodilo šele čez leto dni. Če ne bo to že 5. neuresničeni načrt...
A.	B.
Kovačič je bil pri obnovi te lepe stare šentjemejske hiše vse, od načrtovalca in nadzornika do zbiralca denarja, vmes je pa še marsikatero delo opravil kar sam. In vse obsežno in zahtevno delo so končali v dobrih dveh mesecih. “To je sposoben narediti samo Tone!” pravi Tinca Kuhelj, predsednica šentjernejskega društva upokojencev, ki deluje od leta 1954, danes pa šteje okoli 700 članov.
Ko je Kovačič pod novim vodstvom pristal, da bo gospodar društva, mu je bilo jasno, da bo treba zanemarjeno hišo obnoviti. V začetku so se pogovarjali, da bi obnovili samo fasado, a ko si je stvar ogledal, je takoj videl, da to ne bo šlo in da bo treba zamenjati tudi dotrajana okna. Naredil (in izrisal) je program obnove in ga predložil upravnemu odboru. Po tem programu bi stvar stala okoli 5 milijonov tolarjev, društvo pa je imelo na računu lOOjurjev. Pa je Kovačič
naredil še “finančno konstrukcijo”, kot se reče seznamu donatorjev, ki jih je večinoma sam tudi “obdelal”.
Ko so se dela začela, pa so se kar naprej kazala nova in nova. Na koncu je prišlo do tega, da ima stavba ne samo novo fasado in okna, ampak je povsem obnovljen celoten spodnji, gostinski del hiše. Te lepo prenovljene gostinske prostore bodo sedaj dali v najem primernemu ponudniku in so prepričani, da se bodo tu radi zbirali člani društva.
Ob tem so uredili še dvorišče, kjer je 25 parkirnih mest in prostor za dva avtobusa, terasa z uto, edino balinišče v Šentjerneju. V gostinskem lokalu bo v dveh prostorih več kot 50 sedežev, na dvorišču pa še za dva avtobusa ljudi. Vrednost vsega, kar so pod skrbnim in zavzetim Kovačičevim vodstvom naredili, je blizu 7 milijonov tolarjev. “Res sem tista dobra dva meseca, ko smo delali, bolj malo in
Odločimo se: mi ali pločevina!
Spremembe ureditvenega načrta za staro jedro Dolenjskih Toplic bodo omogočile razvoj zdravilišča in ureditev občinskega središča - Manj pločevine?
DOLENJSKE TOPLICE - V ponedeljek zvečer se je z javno obravnavo zaključil rok za pripombe na spremembo ureditvenega načrta zgodovinskega jedra Dolenjskih Toplic. Za spremembo so se odločili zaradi potreb zdravilišča pa tudi na željo občanov in občine. V mesecu dni se je, kot je povedal župan Franci Vovk, povprečno 10 občanov na dan oglasilo s pripombami. Načrt naj bi še pred koncem leta potrdil občinski svet, če bo kaj od načrtovanega tudi zaživelo, pa bo odvisno od lastnikov, njihovih načrtov, želja in razpoložljivega denarja.
parkiranje. Dolgoročno računajo še na obvoznico, za katero bodo ob spremembah prostorskega plana, ki je ravno zdaj v javni obravnavi, pustili več koridorjev.
B. DUŠIC GORNIK
Kot je v obrazložitvi povedala Mojca Tavčar iz Toposa, naj bi zdravilišče v smeri proti trgovini dogradilo hotel Kristal, ker mu zdaj primanjkuje še vsaj 100 ležišč. Obnovili in popestrili bodo obstoječi zunanji bazen, na severovzhodnem delu pa je načrtovan
i
PRENA VLJAJO DOM NA FRA TI - “Cel mesec sva z bratom tolkla po ometu, da sva razkrila zidove in njihovo trdnost, "je povedal ob našem obisku Ludvik Legan (na sliki), ki je kupi! pogoreli dom na Frati in ga že obnavlja. Dozidal je pritličje in ga pokril s prvo ploščo, obnovil kapnico in ohranil spominsko ploščo. Planinski dom bo dobil nekdanjo podobo in bo oblečen v les. Spodaj bo prostor za goste, v zgornjem delu pa bodo ponujali prenočišča. (Foto: B. D. G.)
Končno so se lotili Frate
Če bo vse po sreči, bo še pred zimo planinski dom na Frati dobil streho
FRATA, DVOR - Za obnovo bo poskrbel novi lastnik tega sicer zelo oljjskanega kotička, kamor pogosto najdejo pohodniki, kolesarji in izletniki. Ludvik Legan je julija od občine kupil parcelo in zaraščene ostanke leta 1993 pogorelega planinskega doma na Frati. Zanj je odštel 1,8 milijona tolarjev in plačal še vse dajatve in prepis.
Odločitev za tak nakup in ne ravno majhno naložbo, saj v Fra-to namerava vložiti 150 do 200 tisoč mark, se nemara komu zdi nenavadna. Legan odgovarja, daje bil doma z Ajdovca, zato gaje bolelo, da dom na Frati po požaru
zarašča in da vse propada. “Ljudje, ki hodijo mimo, dom zelo pogrešajo in so zdaj zadovoljni, da se ga je končno nekdo lotil,” pravi.
Zdaj živi na Dvoru, ljudje pa so ga v preteklih letih poznali kot prodajalca rib. Podjetje je prodal in zavihal rokave na Frati. Upa na podporo vseh treh občin pri napeljavi elektrike, ki je nekoč v domu že bila, potegoval pa se bo tudi za sredstva za demografsko ogrožena območja ali za razvoj turizma. Ko bo objekt zgrajen, se bo držal bolj v ozadju, saj ima tri hčere, ki so navdušene nad naložbo.
B. D. G.
prostor za novo kopališko zgradbo, garažno hišo za hotelske goste in v nadstropju za notranji bazen, ki bo povezan z zunanjim. V naslednji fazi naj bi na parkirišču zgradili nove bazene in na nasprotni strani nova parkirna mesta.
Direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice Brane Krevs je opozoril, da bi brez prenove morali sedanji zunanji bazen zapreti. Vodne površine nameravajo povečati za dvakrat, vendar to dolgoročno ne bo zadostovalo za potrebe, ki jih prinašata novo apartmajsko naselje in tudi pričakovani povečani obisk. Nadaljnja širitev bo posegla tudi izven območja ureditvenega načrta. Po besedah Dušana Grande iz Toposa naj bi za to rezervirali kmetijske površine do Cviblja. Kot je dejal, je širitev zdravilišča predvidena tudi po dolini Sušice navzgor, več prenočišč pa bi lahko zgradili še za apartmajskim naseljem proti Sušicam.
Dopolnjeni načrt predvideva tudi ureditev osrednjega topliškega trga med pošto, župniščem in prostori bivše KS ter pod njim parkirno hišo. Vključuje tudi prenovo stavbe bivše lekarne za potrebe občinske hiše, dozidavo pri pošti, kamor naj bi se preselila trgovina, ureditev Sokolskega trga, dograditev kulturnega doma s podzemno parkirno hišo, nekaj mostov za pešce čez Sušico ter dopolnilno gradnjo za individualna stanovanja in poslovne dejavnosti.
Prostorski načrtovalci želijo s predlogom razbremeniti Dolenjske Toplice, kjer se zdaj marsikdaj krešejo javni, turistični in stanovanjski nameni. Ta turistični kraj naj bi “očistili" pločevine, zato je posebna pozornost posvečena parkiriščem in parkirnim hišam ter ureditvi enosmernega prometa s pasom za pešce, ki bi ponekod onemogočil
Prostorski plan
ŽUŽEMBERK - V prostorih občine Žužemberk te dni poteka javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega plana za območje občine. Konec meseca bo še javna obravnava na Prevolah, Šmihelu, Žužemberku, Ajdovcu in na Dvoru.
Letos 7 milijonov za turizem in gospodarski razvoj
DOLENJSKE TOPLICE - Na tukajšnji občini so do včeraj sprejemali vloge za sofinanciranje projektov s področja malega gospodarstva in naložb v turizmu. Občina je za sofinanciranje projektov v malih podjetjih in obrti namenila 3 milijone tolarjev, dobijo pa jih lahko tisti, ki so lani ali letos odprli nova delovna mesta z obstoječo ali novo tehnologijo, zmanjšali vplive na okolje, pridobili certifikat kakovosti ali sodelovali na sejmih.
Občina je v letošnjem proračunu namenila tudi 4 milijone tolarjev za sofinanciranje razširitve turistične ponudbe (za nove turistične programe ali razširitev obstoječih) ter za izboljšanje urejenosti okolice objektov, starejših fasad in preureditev prenočišč.
Rezultati razpisa bodo znani do 10. oktobra, denar pa bodo izbranim nakazali do konca oktobra.
slabo spal, a sem vesel in zadovoljen,” pravi. Že kot predsednik krajevne skupnosti v letih 1967 1974, ko je po zaslugi pokojnega direktorja IMV Jurija Levičnika Šentjernej dobil asfaltno cesto do. Novega mesta in so zgradili prvo kanalizacijo in postorili še marsikaj, si želi, da bi polepšali in uredili tudi podobo kraja, zlasti pročelja hiš. “40 let že pojem, da lepšega raja ni kot je Šentjernej. Mi smo k temu, da bo to še bolj res, prispevali s tem, da smo uredili naš upokojenski dom. Da bi nas le še kdo posnemal!”
Pa se Kovačič ne misli ustaviti samo pri do sedaj narejenem. Je še poln načrtov, vo|je, znanja in moči.
A.	BARTELJ
Dnevi štrukljev in zavitkov
DOLENJSKE TOPLICE - Od danes do nedelje, 24. septembra, potekajo v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah dnevi štrukljev in zavitkov. V teh dneh bodo na voljo skutni, drobnjakovi, kašnati, tovorni, dolenjski štruklji in bučnica, vsi iz vlečenega testa; iz kvašenega testa bodo pripravili kuhane orehove štruklje, iz krompirjevega testa pa Ocvirkove in štruklje z drobtinami. Tu so še ajdovi štruklji z ocvirki, orehi ali skuto. Štruklje postrežejo kot samostojno jed ali kot prilogo k raznim mesnim jedem. Od sladkih zavitkov so na izbiro jabolčni, borovničev, slivov, višnjev, pehtranov in skutni zavitek. Ob slastnih jedeh bodo točili tudi portu-galko in mošt trškogorskega šar-doneja.
Z novo preobleko
Prenoviti so oba vrtca
ŽUŽEMBERK - Najmlajše iz žužemberškega vrtca je letos pričakal prenovljen vrtec: z novo streho, zamenjanimi žlebovi in strelovodom ter s prepleskano fasado, okni in lesenim opažem. Dobili so tudi dodaten prostor za likanje in pranje in nov sušilni stroj.
“Za vse nas so pomembne tudi nove pokrite terase, naša dolgoletna želja,” je z velikim veseljem povedala vodja vrtca Olga Longar in dodala, da jim bodo prav prišle za igro in gibanje, še zlasti v deževnih dneh. Novost so tudi-pokriti peskovniki pri vrtcu na Dvoru in pri stari šoli v Žužemberku, ki varujejo otroke pred pripeko, nova je prekucna ponev v kuhinji in številna lesena igrala na zelenici.
“V zadnjem letu smo vzgojiteljice ustvarile veliko inovativnih kotičkov in jih s pomočjo mizarja Darka iskre postavile v igralnice obeh vrtcev, kar je tudi zasluga ravnateljice mag. Jelke Mrvar, ki ima posluh za novosti,” je povedala Longarjeva. Kot pravi Darko Pucelj, svetovalec za družbene dejavnosti, je sanacija vrtca občino Žužemberk stala 6,4 milijona tolarjev.
S. M.
IjfiS
MALČKI NA ZRAKU, A POD STREHO - V žužemberškem vrtcu so veseli pokritih teras, kjer se bodo malčki lahko igrali in gibali na svežem zraku tudi ob deževnih dneh. (Foto: S. M.)
FASADA - Potem ko so v sklopuhireditve starega šentjernejskega jedra in križišča podrli prizidek k Majzljevi gostilni, so na tem delu hiše na hitro naredili zelo pusto “zaribano” fasado, prav v nasprotju z razčlenjenim pročeljem te.značilne trške hiše. Hudomušneži pravijo, da Šentjernej tako Kostanjevici, s katero niso bili nikoli v prav prisrčnih odnosih, kaže svoj neprijazni in pusti obraz.
DUŠA - Zadnja leta so se stvari v hiši šentjernejskega društva upokojencev urejale bolj po domače. Ko pa je gospodarjenje prevzel Tone Kovačič, je uvedel red. Tako je tudi najemnino za garaže na dvorišču doma, ki je prej znašala simboličnega jurja, povišal na 10 tisočakov na mesec. “Kaj nimaš duše?" gaje rotil eden od najemnikov. “Ce bi rad garažo z dušo, se zmeni z župnikom!” ga je na kratko odpravil Tone.
TATOVI - Duše pa nimajo tatovi, ki so v zadnjem času dvakrat okradli šentjernejskega župnika dekana Trpina. Najprej mu je tat, medtem ko je bil on v cerkvi, vdrl v stanovanje in mu ukradel denar (menda 40 tisočakov), potem pa so mu ukradli še psička. Ta že ne bo videl nebeškega kraljestva. (Tat namreč, ne psiček.)
PetjeTn kikirika, da občinske koklja že predolgo vali obrtno cono in se boji, da gre za klopotec.
Iz topliškega vodnjaka
ENKRATNO - Topliški svetnik Miha Luzar, ki sam kot gostinec dobro ve, kako težko jc dobiti dobrega natakarja, je poleti razpisal štipendijo za natakarja ali kuharja. Žanjo bo namenil svoje sejnine in sam primaknil še enkrat toliko denarja, da bo štipendija dosegla 14 tisočakov mesečno. Pred tednom dni smo zvedelh da zanimanja ni bilo prav dosti. Škoda, da se mladi ne zavedajo enkratne priložnosti. Morda čisto zares enkratne, saj štipendijski fond ni dolgoročen. Kdo ve, če bo podeljevalec čez dve leti še svetnik.
PARKIRNINA - Ko je Jože Pršina iz Dolenjskih Toplic hotel pokazati, kako pereč je problem s parkiranjem v kraju, seje javno vprašal, kaj bi bilo, če bi lepega dne zaprl svojo parcelo pri zdravstvenem domu, kjer redno parkira po 50 avtomobilov. Dobil je tudi javen odgovor: odrezala se je njegova znamenita sokrajanka gospa Ančka: “Kaj vprašuješ, pa bi kasi-ral!”
Suhokranjski drobiž]
OBLETNICA - Pred kratkim je v krogu svojih domačih in pri' jateljev praznoval častitljivih 50 let prizadevni gasilec in dolgoletni poveljnik Maks Šinkovec z Dvora. Svojo čestitko so dodali tudi dvorski gasilci, ki so mu zaželeli še veliko zdravja in P° gasilsko slavili pomemben jubilej pozno v noč.
ZVONČEK - Janez Gliha, zgovorni turistični vodič TD Suha krajina je oba kandidata LDS za poslanca v državnem zboru, dr. Tatjano Gazvoda i» Gregorja Golobiča, ki sta se mudila minuli petek v Žužemberku, povabil k na novo posajeni lipi. Pred lipo sta z zvončkom, ki je bil po Janezovih besedah last grofice Ane, zazvonila za dobro rast, pa tudi za čimboljši izid na bližnjih volitvah. Pri cingljanju se jima ju pridružil tudi župan Franc Škufca.
IOO-ODSTOTNA ŠKODA-Če bo še kaj dežja in nato tople jeseni, bo morda nekoliko porasel tudi standard marsikaterega prebivalca vasi okoli Prevol, Letos je bila suša tudi v gozdu, ki je beri gob povzročila skoraj 100-odstotno škodo. Zato so
suhi tudi žepi Suhokranjcev.
Sprehod po Metliki
VETER - Občine Ronke, Wa-8en in Metlika so nedavno v Metliki praznovale svoje pobratenje.
tem dogodku so imeli pripravljena razna tekmovanja, tudi v ribolovu. Metličani so se odrezali telo klavrno, saj so bili povsem na [ePu, razlog za neuspeh pa so našli v brezvetrju. Kaj ima veter opraviti z ribami pod vodo, ni jas-n°, verjetno pa to samo potrjuje, da je dober prav vsak izgovor.
(^Črnomaljski drobir
NI JIH BILO - V Črnomlju so finuli petek izžrebali reševalca kviza Prežihov Voranc ln Koroška, ki jih bo s svojo mentorico zastopal na prireditvi in snemanju oddaje v Ljubljani, izžrebali pa so še dva, ki sta poleg glavnega nagrajenca dobila knjižno nagrado. V dvorani Kulturnega doma je bilo veliko otrok, ki so upali, da bo Breda Kočevar prebrala ravno njihovo ime. Izkazalo pa se je, da nikogar izmed treh izžrebanih ni bilo na prireditvi. Morda so imeli Pomembnejše obveznosti, morda Jtnt nagrada ne pomeni veliko. So torej nagrade šle v prave roke?
SCENA - V Črnomlju so v Petek svečano odprli prenovljeno Zadružno cesto. Za obiskovalce s° izpraznili eno parkirišče, pred stavbo Trgovsko-poslovnega cen-tra pa so posedeli glasbenike iz Glasbene šole Črnomelj. Ko so se na pločniku začeli zbirati tamkajš-nJi stanovalci in ostali obiskoval-J1'se je izkazalo, da bodo morali oder” obrniti v drugo stran. Ko bi ne bil predvolilni čas, bi obiskovalce vljudno povabili na kraj, ki So ga zanje ripravili, tako pa so samo prestavili mlade glasbenike, ba jim obiskovalci niso gledali v bok. Pred volitvami je svet pač Ptalo drugačen.
Scnviškc tropine
ULICE - V Semiču so svetniki P® seji občinskega sveta razpravljali o novih imenih ulic. Eden iz-Pted svetnikov je predlagal, da bi brtali Ulico Janeza Trdine, ker je I® Pisatelj žaljivo pisal o Semiča-njh in bi bilo neumno, če bi sedaj Pjemu v čast poimenovali ulico. Grugi predlog se je nanašal na mpliško ulico, ki nosi ime po Do-‘enjskih Toplicah. Rečeno je bilo, ha ni treba častiti kraja iz sosedje občine, zato bi bilo pametneje. če bi ulico poimenovali Roška ®U Črmošnjijska. Proti koncu raz-Pfavek) združitvi okoliških naselij v Semič so izglasovali, da bo tovarna Iskra stala v Vajdovi ulici. Nekdo je župana vprašal, če je to aPloh slovnično pravilno, Ivan Bukovec pa mu je odgovoril, da se bo alica imenovala tako, kot bodo oni Pekli.
'CEVI - Kar 40 odst. vseh vodovodnih cevi v semiški občini je namenih iz smrtno nevarnega azbe-JJa, zato so po besedah župana Bukovca v Ljubljani sklenili, da se jPorajo te cevi zamenjati v šestih letih. Ker gre za velike denarje, ki Jih v Semiču nimajo, država pa jih Pe da, je župan potolažil svetnike, h® je azbest škodljiv samo, če se 0hkruši sloj kamna, ki ga prekri-v®- Tolažba pa taka.
RAZNO - Zadnji predlog v toč-kl Razno na semiški seji občinskega
sveta je bil, da ukinejo to točko. “V tej točki sprejemamo jtelo pomembne sklepe, zato bi •lo prav, da bi bili uvrščeni v hPevni red.” Župan seje s svetnikom strinjal, vendar je pripomnil, h® mora ta točka ostati, saj lahko l®krat na seji svoje predloge povedo tudi krajani. Smola pa taka.
Drugo leto dograjen ^rtec Semič
SEMIČ - Na 15. seji občinskega Syeta občine Semič so svetniki ^Prejeli sklep, da bo širitev in rekonstrukcija vrtca Semič prioritet-P® naložba leta 2001. 139-milijon-ko naložbo bosta sofinancirala JPlnistrstvo za šolstvo in šport, ki o Prispevalo 61 milijonov, 77 Pttlijonov pa bo prispevala občina ^eniič. Lokacijsko in objavili dokumentacijo za ureditev in dogra-l'tev vrtca Semič so pridobili že aPi. septembra letos so pridobili eP°tno gradbeno dovoljenje, razdali pa so tudi javni razpis za iz-Pjto izvajalca. Oktobra bodo podrsali pogodbo, še isti mesec pa se 0 Začela gradnja. Prevzem novih hPostorov bo predvidoma avgusta dfugo leto.
UMA
VtrmM*
J J-J
OBČIU
Največ denarja za ceste in šole
V občini Črnomelj so v petek otvorili Zadružno cesto, septembra pa bodo namenu predali telovadnico pri OŠ Mirana Jarca, oktobra pa še dograjene prostore OŠ Loka in Varstveno delovni center
ČRNOMELJ - “Naložbe za državne in lokalne ceste, javne poti, vodovod, kanalizacijo, javno razsvetljavo in elektro omrežje v črnomaljski občini bodo do konca tega leta stale dobrih 810 milijonov tolarjev, naložbe v osnovne šole, kulturo, zdravstvo, socialno varnost in športno dejavnost bodo stale dobrih 800 milijonov, kmetijstvo okoli 20 milijonov in turizem slabih 9 milijonov tolarjev,” je na novinarski konferenci minuli torek povedal župan Andrej Fabjan. Omenjene naložbe ne bo v celoti krila občina, pomagali jim bodo občani in država.
Največ denarja so in še bodo v občini Črnomelj namenili za področje komunalne infrastrukture. Med državnimi cestami so jih največ stale cesta v Kanižarici, Belo1 kranjska cesta in turistična regionalna cesta Siriji Vrh - Stari Trg, katere modernizacija bo končana drugo leto. Med lokalnimi cestami je bila najdražja prenova Zadružne ceste, sledi pa širitev vozišča in re-. konstrukcija opornih zidov na cesti od Črnomlja proti Hajki - Mavr-len, za katero so od Ministrstva za
ekonomske odnose in razvoj iz naslova za demografsko ogrožena območja prejeli 3 milijone. Tudi za cesto od TTribuč proti Vinici so denar prejeli od države - Ministrstvo za okolje in prostor jim je izplačalo 3 milijone za odpravo posledic neurja. Za ureditev javnih poti največ denarja prispevajo krajani, iz Ručetne vasi so to storili letos in pred dvema letoma, zato so jim cesto preplastili in modernizirali. Ravno zdaj urejajo pločnik ob cesti Sadež, v drugi polovici septembra
Voda kmalu tudi na Jugorju
Metliška Komunala gradi vodovod na Jugorju - V zadnjem mesecu oporečna dva vzorca vode
METLIKA - Javno podjetje Komunala Metlika bo do konca letošnjega leta do Jugorja položila vodovodne cevi, načrtujejo pa tudi izgradnjo čistilne naprave za pripravo pitne vode v vodohranu na
Dražja voda za Semičane
Pitna voda za gospodinjstva po novem 95 tolarjev
SEMIČ - Javno podjetje Komunala Črnomelj je na seji občinskega sveta minuli četrtek predlagala povišanje cen pitne vode in pri odvajanju odpadnih vod, kar so svetniki tudi sprejeli. Tako bo oktobra ali novembra kubični meter pitne voda za gospodinjstva stal 95 tolarjev ali 11 odst. več, za gospodarstvo pa 191 tolarjev ali 2 odst. več kot do sedaj. Dražje bo tudi odvajanje odpadnih voda, saj bodo morala gospodinjstva za kubični meter plačati 26 odst. več, kar pomeni 34 tolarjev, gospodarstvo pa 8 odst. dražje ali 67 tolarjev za kubični meter.
S podražitvijo vode želi Komunala poenotiti cene pitne vode in odpadnih voda v občini Semič in Črnomelj, kjer so že leta 1996 sprejeli odlok o komunalnih taksah, ki so se od leta 1998 lahko vključile v osnovno ceno, semiška občina pa tega odloka ni sprejela, zato je imela nižje cene. Svetniki so predlagali, da se denar ob povišanju cene vode nameni za rekonstrukcijo dotrajanih cevovodov, med katerimi so tudi strupene azbestne cevi, vendar je pomočnica direktorja Komunale Črnomelj Marija Mušič povedala, da denarja ne bo dovolj niti za kritje stroškov enostavne reprodukcije.
M. R.
Veselici v Metliki. V zadnjem mesecu sta bila oporečna dva vzorca pitne vode, zato na položnicah še vedno pišemo, da jo je treba pred uporabo prekuhavati, je povedal v.d. direktorja v Komunali Nikola Ladika.
Cene vode ostajajo za zdaj nespremenjene, potem ko so jih junija in avgusta dvakrat povišali in znašajo zdaj 94,66 tolarjev za kub. meter za gospodinjstva in 190,95 tolarjev za kub. meter za gospodarstvo. Možno povišanje bo znano po analizi rezultatov gospodarjenja in pripravi načrta, ki bo konec tega oz. na začetku drugega meseca.
Do zadnjega deževja je poleg vseh težav z dotrajanim vodovodom močno primanjkovalo vode. “Iz naših virov smo dobivali 26 litrov na sekundo, iz črnomaljskih pa še 6 litrov na sekundo več, vendar je to skupaj še vedno za 15 litrov vode na sekundo manj kot v optimalnem obdobju,” je povedal Ladika. Da je bila nesreča še večja, se je v tem času povečala poraba vode, zato so skušali ljudi z obvestili prepričati, naj vodo uporabljajo čim bolj racionalno in jo omejijo na sanitarne potrebe. “Vodo smo tudi vozili v rezervoarje na Lokvico, Brezovico, Hrast, Rakovec in Drašiče, v kraje brez vodovoda, tj. v krajevno skupnost Jugor-je in v vasi Krmačina in Vidošiči pa so vodo razvažali tudi gasilci,” je povedal Nikola Ladika.
M. R.
Izdelovali bodo lončke
ČRNOMELJ - Z1K - Knjižnica Črnomelj bo pripravil v četrtek, 21. septembra, ob 18. uri ustvarjalnico, v kateri bodo izdelovali lončke za svinčnike. Cena ustvarjalnice je 200 tolarjev, s sabo prinesite škarje.
L
nameravajo s pločnikom in javno razsvetljavo modernizirati Zeleno pot v Črnomlju in Cankarjevo ulico, oktobra načrtujejo nujne sanacije od Butoraja do Zorencev, ureditev pešpoti od Ul. 21. oktobra do Zdravstvenega doma in na Delavski poti do Zdravstvenega doma, še letos pa naj bi začeli tudi z mo-dernieacijo Prešernove ulice.
Urejajo tudi vodovod, in sicer naj bi v oktobru končali III. etapo vodovoda od Adlešičev do rezervoarja na Plešivico, malo kasneje II. etapo vodovoda Belčji Vrh - Stara Lipa, I. etapa od skupno treh vodooskrbe Preloka pa je že zaključena. Za prvi dve naložbi je nekaj denarja prispevalo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, za zadnjo pa tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Letos naj bi zaključili tudi kanalizacijo na Dragah in južnega dela Črnomlja, oktobra pa se bo Begrad lotil še severnega dela mesta.
Konec septembra bodo odprli 290-milijonov “težko" telovadnico, ki sojo začeli graditi že leta 1998, z njo pa bo Osnovna šola Mirana Jarca pridobila 1550,81 kv. metra površin. V prvi polovici oktobra bodo predali namenu tudi 1776,32 kv. metrov novih površin osnovne šole Loka in popolnoma nov var-stveno-delovni center, kjer bodo varovali odrasle motene osebe iz Bele krajine. Črnomaljska občina je tudi sofinancirala centralno kurjavo v Kulturnem domu na Vinici, do konca septembra pa bodo na rojstni hiši Otona Zupančiča zamenjali kritino. Okoli 3 milijone so naložili v nabavo zobozdravstvenega stroja v črnomaljskem Zdravstvenem domu, v viniškem pa so uredili klimo. V sodelovanju z Dolenjsko banko so razpisali kredite pod ugodnejšimi pogoji, okoli 63 milijonov je namenjenih za malo gospodarstvo.
Za kmetijstvo so namenili okoli 15 milijonov. Denar so porabili za pospeševanje kmetijstva in ekološko kmetovanje, izobraževanje kmetov, delovanje društev, sofinancirali pa so tudi prevoz vode na območja brez vodovoda, v času suše so krili kar 70 odst. stroškov. V Črnomlju skrbijo tudi za turizem, zato so nekaj proračunskega denarja namenili za promocijske dejavnosti, za dodaten odvoz smeti v poletni turistični sezoni, turistična društva in javna dela - za Turistično društvo Poljanska dolina in informativno pisarno. Največja kulturna prireditev J urjevanje pa je črnomaljsko občino stala slabe 4 milijone slovenskih tolarjev.
MOJCA RAPUŠ
PREREZAN TRAK NA ZADRUŽNI CESTI - Črnomaljski župan Andrej Fabjan in predsednica Krajevne skupnosti Črnomelj Vika Lozar sta minuli petek odprlo prenovljeno Zadružno cesto, ki so jo preplastili, ob njej zamenjali poškodovane robnike, uredili prometno signalizacijo in prehode za pešce. Na slavnostni otvoritvi so nastopiti člani Trobilnega kvinteta Glasbene šole Črnomelj, župan Fabjan pa je spregovoril nekaj besed o 20-milijonski naložbi. (Foto: M. R.)
Priprave na novo sezono
SRC Rog Črmošnjice gradi vodovod, modernizirali pa bodo tudi cesto Črmošnjice-Gričice
ČRMOŠNJICE - Smučarsko-rekreacijski center (SRC) Rog Črmošnjice pričakuje, da bo letos zaradi velikih naložb in asfaltirane ceste prišlo k njim skoraj dvakrat več obiskovalcev kot do sedaj, pa tudi sezono bodo podaljšali za dva meseca. To je na občinskem svetu minuli četrtek povedal direktor SRC Rog Črmošnjice Peter Henčič.
Trenutno se v SRC Črmošnjice največ posvečajo pripravam na prihajajočo zimsko sezono. Začeli so graditi primarno vodovodno omrežja za potrebe dodatnega zasneževanja in oskrbovalnega vodovoda za naselje Gričice ter z rednimi vzdrževalnimi deli, med katere spadajo zemeljska dela, ureditev travniških površin in tekaške proge ter odpravljanje pomanjkljivosti na vlečnih sistemih. Direktor Henčič je povedal, da bodo za dodatno
Blagoslov „narodne pomiritve* v Kovači vasi
STARI TRG - Župnija Stari trg ob Kolpi vabi v soboto, 23. septembra, vse Slovence iz domovine in zamejstva k odkritju in blagoslovu slike Narodna pomiritev Maksima Sedeja ml. Umetniško delo, veliko 160 krat 500 centimetrov, je že dvajseto iz serije narodne sprave, ki nastaja od šestdesetih let. Ba-goslov slike in slovesna maša bo ob 10. uri v podružnični cerkvi sv. Antona nad Kovačo vasjo, vodil pa jo bo novi ljubljanski pomožni škof monsinjor Andrej Glavan. Pred tem bo ob 9. uri blagoslov križevega pota, ki ga gradijo od farne cerkve v Starem trgu do cerkve sv. Antona.
zasneževanje potrebovali laguno, ki so jo že našli in je na idealnem mestu, na sredini smučišča, vendar še niso našli skupnega jezika z lastnikom zemljišča, na katerem leži laguna, zato so letos že zamudili rok za izgradnjo vodne akomu-lacije. “Gre za naravno vrtačo, narobe obrnjen stožec, katerega naj-globji del je 8 metrov pod zemljo,” je laguno, ki jo je treba pred uporabo še zatesniti, opisal direktor. Do prvega novembra bodo predvidoma zaključili izgradnjo primarnega vodovoda, ki jim bo omogočil, da bodo imeli vodohran na najvišji točki smučišča, še prej pa bodo končali nujna vzdrževanja dela na smučišču, modernizirali pa bodo tudi lokalno cesto Črmošnjice-Gričice. V prihajajoči zimi bodo tako smučarjem z zasneževalnim sistemom zagotovili od 25 do 30 cm snega, s smučarsko šolo Rog pa bodo zagotavljali strokovno reševalno in rediteljsko službo na smučišču, redarji pa bodo tudi na parkirišču.
Občinski svet občine Semič je lanskega julija sprejel sklep o pristopu občine kot soustanoviteljice v gospodarsko družbo SRC Rog Črmošnjice. Konec letošnjega maja je bil na prvi skupščini SRC za direktorja izvoljen Peter Henčič, avgusta pa so zaposlili še vodjo smučišča, strojnika teptalnega stroja in strojnika - žičničarja. Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki tudi sprejeli ponudbo ljubljanskega podjetja Algas, d.o.o., za soinvestiranje v izgradnjo novega večnamenskega objekta z apartmaji in restavracijo, ki bo ob vznožju smučišča.
M. RAPUŠ
Okoliške vasi bodo združili v Semič
Oktobra bodo osnutek združitve okoliških naselij javno razgrnili - Sprejeli polletno realizacijo proračuna - Za Unitplast bodo razširili meje industrijske cone
SEMIČ - Najpomembnejša točka dnevnega reda na četrtkovi redni seji občinskega sveta občine Semič je bil sklep o javni razgrnitvi osnutka združitve naselij Gabef, Kašča, Mladica, Sadipja vas. Kot, Semič, Sela pri Semiču, Vavpča vas in Vrtača v enovito naselje Semič ter uvedba uličnega sistema, kar so ga svetniki po dolgi razpravi tudi sprejeli. Osnutek bo po desetem oktobru razgrnili v Občini Semič, organizirane pa bodo tudi javne obravnave.
ČRNOMALJSKE PODOBE- V Špeličevi hiši so v petek, 15. septembra, odprli razstavo slik, risb in izdelkov iz gline, ki jih je 12 mladih likovnikov tretji teden v avgustu ustvarjalo v Likovni delavnici v Špeličevi hiši. Vodja delavnice, akademski slikar Robert Lozar, je pohvalil vztrajnost svojih varovancev, ki so ustvarjali v največji vročini. Razstava Črnomaljske podobe - odprta bo do 15. oktobra 2000 - spada med Dneve evropske kulturne dediščine v Črnomlju, ki jih prireja črnomaljska izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Tako je imel minuli torek Milko Bizjak v črnomaljski župnijski cerkvi orgelski koncert, naslednji torek, 26. septembra, pa bo ob 17. uri v OŠ Dragatuš še predstavitev knjige Otroške igre v Beli krajini. Na sliki: Petra Senica iz OŠ Mirana Jarca pred svojo sliko. (Foto: M. R.)
Čeprav so svetniki na koncu obravnave te točke celo glasovali o nekaterih boljših poimenovanjih ulic, so na seji večkrat poudarili, da gre zgolj za osnutek, ki ga bodo dodelali skupaj z vaščani, zato je javna razgrnitev nujna. Glavni argument proti so bile številne pripombe svetnikov na osnutek, zato so se bali, da bodo krajani na javni razgrnitvi njihov predlog dobesedno raztrgali. Kljub vsemu so se odločili, da je čimprejšnja javna razgrnitev nujna, saj bi bilo najpametneje, kot je poudaril župan Ivan Bukovec, združitev okoliških naselij v Semič izpeljati do konca tega leta, ker se takrat izteče veljavnost sedanji osebni izkaznici, čez dve leti bo treba zamenjati tudi potni list.
Svetniki so predlagali, da se ulica, v kateri se nahaja tovarna Iskra, imenuje Vajdova ulico (ne Vaj-detova), Ulica 25. julija naj se pre-
imenuje v Industrijsko ulico, Top-liška cesta pa naj ima raje ime po kraju iz domače občine, na primer po Rogu ali Črmošnjicah, Izglasovali so tudi, da v novi kraj Semič sprejmejo tudi Trato in Coklovco. Nekateri svetniki so predlagali delo na terenu, kjer bi videli, v katero ulico je najsmotrneje uvrstiti katero izmed hiš, da ne bi imeli stanovalci dovoz do hiše iz ene ulice, spadali bi pa v drugo. Malo so podvomili tudi v ulični sistem, v katerem bi oštevilčenje stavb potekalo kontinuirano od enega naselja oz. ulic v tem naselju do drugega, sedanja imena naselij bi se ohranila kot imena ulic, ledinska imena, ki so v uporabi, pa bi uradno evidentirali s hišno številko. Alternativna rešitev je preoštevilčenje obstoječih naselij, obe možnosti pa prinašata enake stroške.
Na seji občinskega sveta so svetniki sprejeli tudi polletno realizaci-
jo proračuna. Prihodki semiške občine so bili v prvi šestih mesecih letošnjega leta 209 milijonov tolarjev ali 45 odst. planiranih, porabili pa so 170 milijonov tolarjev ali 36 odst. planiranih, saj se večje naložbe še niso začele. Semičani so zato za dva meseca pri Dolenjski banki vezali 15 milijonov tolarjev, zdaj pa bodo denar uporabili za naložbe, ki se začnejo drug mesec. Poleg tega so se svetniki z dvigom rok obvezali, da bodo prihodnje leto iz proračuna plačali Cestnemu podjetju Novo mesto 14 milijonov tolarjev za preplastitev ceste Krvavčji Vrh. Za omenjeno ureditev ceste bodo 10 milijonov prispevali že letos.
Proti koncu seje so svetniku odobrili prošnjo po povečanju zazidalnega načrta PSC Vrtača podjetju Unitplast. Podjetje je leta 1998 kupilo parcelo na javnem razpisu, lani pa so med izdelavo dokumentacije ugotovili, da ne morejo zgraditi dovolj velikega objekta, zato nameravajo kupiti sosednji parceli, ki nista v industrijski coni, pred tem pa so občinski svet zaprosili za povečanje meje cone oz. zazidalnega načrta na sosednji parceli.
MOJCA RAPUŠ
MM	j	2 j\j	IAŠJ	J-J	O El Č 1	TJ	MM] II
Drobne iz Kočevja^)
U
Predstavitev Kočevske domačinom
Samostojna akcija kočevskega Centra za promocijo in razvoj turizma - V sredo akcije po šolah in podjetjih, v soboto izleti
KOČEVJE - Ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembru, in bližnjem občinskem prazniku, ki ga v Kočevju praznujejo v počastitev spomina na 1. - 3. oktober 1943, ko je v Kočevju potekalo zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda, bo Center za promocijo in razvoj turizma občine Kočevje prihodnji teden izpeljal akcijo predstavitve Kočevske domačinom.
Ob tem, da bo to njihova prva povsem samostojna akcija, bo tudi precej neobičajna, saj bodo turistični delavci domačinom predstavili njihov domači kraj na način, kot ga sicer predstavljajo turistom.
DOSTOJANSTVO ARHITEKTURE - Razstava, ki sta jo predstavila Tomaž Brate (levo)in avtor Marko Mušič (desno), bo v galeriji Miklove hiše na ogled do konca tega meseca. (Foto: M. L.-S.)
Mateja Gavranič in Petra Jele-novič, ki sta na kočevskem Centru za promocijo in razvoj turizma zaposleni kot turistični animatorki, sta se za akcijo odločili, ker sta
Postajamo arhitekturna provinca
Razstava, na kateri se srečujeta arhitektova avtobiografija in oporoka - Komorno vzdušje
RIBNICA - V galeriji Miklove hiše v Ribnici je že od začetka tega meseca na ogled razstava “Dostojanstvo arhitekture”. Zanimivo razstavo že preminulega arhitekta Marjana Mušiča, po rodu iz Novega mesta, ter njegovega sina Marka sta minuli petek predstavila avtorja postavitve razstave Tomaž Brate in Marko Mušič.
Da ne gre za običajno arhitekturno razstavo, so se poznavalci lahko sami prepričali, nepoznaval-
KUD Marij Kogoj ne počiva
VELIKE LAŠČE, TURJAK - V turjaškrm kulturnem društvu Marij Kogoj so poleti obudili običaj petja pod vaškimi lipami. V ta namen so obiskali Rute m pred šolo v Mohorju pripravili kulturni program. Nastopili so moški oktet, recitator Matjaž Janez, harmonikar Jani Gačnik in pevka Katarina Gačnik. Naslednji tak večer bo v vasi Centa ob otvoritvi asfalta. V začetku oktobra pa KUD Marij Kogoj in SLKD Ljubljana okolica organizirata v osrednji Tbrjaški dvorani že sedmo medob-močno srečanje harmonikarjev. 27. oktobra bo otvoritev likovne razstave samorastnikov, ki bo združena s praznovanjem ob dnevu reformacije v Domu krajanov Turjak. Ob dnevu mrtvih se bo KUD Marij Kogoj aktivno vključil v komemoracijo pri spomeniku žrtvam vojne. Sredi decembra bodo organizirali 5. tradicionalni božično - novoletni koncert Dobrepoljske godbe, na predvečer božiča bodo v sodelovanju s krajevnim odborom organizirali božično - novoletno obdaritev otrok, soorganizirali pa bodo tudi krajevno družabno silvestrovanje.
ce te zvrsti predstavljanja umetniškega ustvarjanja pa je na to opozoril Brate. Poudaril je, da so z razstavo skušali predstaviti tisto, kar predstavlja intimo vsakega arhitekta, njegovo osebno doživljanje in memoriranje. Zato so se odločili za razstavo arhitekturnih risb, ki prinašajo zapise misli in vsega tistega, kar arhitekt vidi in želi videti na svojih popotovanjih, predvsem pa v osami. “Ti zapisi osame, iz poti ali ateljeja, so običajno razstavljeni v arhitekturnih birojih,” je dejal Brate in dodal, da je arhitekturna risba še posebno v današnjem času ena redkih točk, kjer se srečujeta avtobiografija in oporoka arhitekta. Arhitekturni risbi so za ponazoritev na razstavi dodali nekaj fotografij, ki, kot je dejal, “pomenijo skozi detajle predstavljeno arhitektovo misel, ki se je realizirala”. Sicer pa so, kot je poudaril, “z razstavo želeli ustvariti predvsem komorno vzdušje”.
“Arhitekturna risba ni nekaj, kar nastane, da bo ocenjevano in ovrednoteno, ampak je zelo intimen pogovor arhitekta s samim seboj,” je dejal Marko Mušič', ko je pojasnjeval skrivnostnost arhitekturne risbe, v kateri, kot je dejal, je tudi odgovor, zakaj je tako pozno prišlo do uresničitve očetove želje, da bi imela skupno razstavo. Poleg tega, da so z organizacijo razstave uresničili očetovo željo, so z razsta-
V
Sola bo zgrajena do roka
Pogodbeni rok za dokončanje III. gradbene faze je 20. december - Se letos bodo pripravili razpis za oddajo preostalih del
KOČEVJE - Občina Kočevje in gradbeno podjetje Gramiz sta v začetku prejšnjega tedna podpisala pogodbo za dokončanje III. gradbene faze pri izgradnji nove osnovne šole v Mestnem logu. Pogodbo so podpisali v skladu s 55. členom zakona o javnih naročilih brez razpisam, kar kaže pripravljenost kočevske občine in domačih gradbincev, da preprečijo škodo, ki bi nastala na nedokončanih objektih preko zime. Nič manjša pri tem pa tudi ni želja občine, da po prvotni pogodbi okoli 700 milijonov tolarjev vredno investicijo končajo najkasneje do leta 2003 ter tako tudi kočevskim otrokom omogočijo pričetek devetletke.
Kot je povedal prejšnji ponedeljek župan Janko Veber, seje občina z vso odgovornostjo lotila postopka, da prekinejo z GP Grosuplje. Poudaril je, da je do razhajanj med občino in grosupeljskimi gradbinci prišlo tako pri obveznostih pri sami gradnji kot pri končnem izračunu do tedaj izvedenih del. Medtem ko je GP Grosuplje opravljena dela ocenilo na 170 milijonov tolarjev brez DDV, jih je občina ocenila na 130. Direktor Gramiza Brane Oberč je ob tej priložnosti povedal, da je postalo praksa, da si velika gradbena podjetja na osnovi nizke cene pridobijo delo, potem pa izsiljujejo z višjimi cenami. Poudaril je, da je bila njihova ponudba za 180 milijonov
tolarjev višja od ponudbe GP Grosuplje ter da so zato že ob podpisu pogodbe med občino in GP Grosuplje ugotavljali, da posla ne bodo mogli speljati.
Vrednost pogodbe z Gramizom znaša 193 milijonov tolarjev z že vključenim DDV. Gradili bodo po sistemu funkcionalen ključ v roke, pogodbeni rok za dokončanje del pa je 20. december. Kot je povedal Veber, bi o večji škodi na gradbišču težko govorili, bi pa do nje prišlo, če že aprila ustavljenih del ne bi dokončali pred zimo. Preprečitev škode na objektih je bila osnova za podpis pogodbe, ki pa sojo lahko podpisali šele, ko je opravil svoje delo sodni izvedenec, ki ga je določilo sodišče. Ta je namreč pregledal vsa opravljena dela na gradbišču in vso razpoložljivo dokumentacijo, s čimer so zavarovali vse dokaze na gradbišču. Da bodo postopek peljali preko sodišča, so se na občini namreč odločili tudi zato, kot je povedal Veber, da bo možno po sodni poti izterjati obveznosti od GP Grosuplje in tako priti do korektnega izračuna opravljenih del. Če se z GP Grosuplje ne bodo mogli dogovoriti, bo njihov spor reševalo sodišče, še letos pa bodo pripravili razpis za oddajo ostalih del za dokončanje objekta. Ta naj bi bil, kot je zatrdil Veber, končan do leta 2003, kot je bilo prvotno predvideno.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Tekmovanje mladih gasilcev
KOČEVJE - Gasilska zveza Kočevje organizira v soboto na igrišču pri osnovni šoli v Stari Cerkvi gasilsko tekmovanje za pionirje in mladince. Otvoritev tekmovanja bo ob 9.30, zaključek z razglasitvijo rezultatov pa ob 11.30.
Krompirjeva noč pri Koritu
DOBREPOLJE - Turistično društvo Podgora in krajani Podgore so v začetku septembra pripravili Krompirjevo noč pri koritu. Krompirjeva noč in razstava krompirja sta nastali letos prvič kot spomin na nekdaj močno vejo kmetijstva v dobrepoljski dolini. Sedaj je pridelovalcev krompirja le še okoli deset. Med tistimi, ki imajo največ različnih sort, je tudi župan občine Anton Jakopič. Na razstavi krompirja so izbirali tudi najtežji in najbolj nenavadno oblikovan krompir. Najtežji krompir, kije imel 1013 gramov, je pridelal Janez Gačnik iz Kompolj, krompir najbolj nenavadne oblike pa sta družno prinesla Kastelic iz Podgore in Petan iz Grosuplja.
Porušili Jakličev dom
VIDEM - DOBREPOLJE - Jakličev dom, kije bil zgrajen 1939 leta in so ga hoteli v letošnjem letu obnoviti, so morali v celoti porušiti. Strokovnjaki so po začetku del ugotovili, da bodo zaradi slabih temeljev in nekaterih drugih pomanjkljivosti problemi s statiko objekta nerešljivi. Prejšnje ocene so temeljile na širini zidov, ki so ustrezali predvideni obnovi. Izvajalec del, GPG Grosuplje, bo v letošnjem letu postavil nov kulturni center. V osrednji dvorani bo prostora za 300 ljudi kot do sedaj.
po odzivih turistov ugotovili, da domačini slabo poznajo svoj kraj. “Namen akcije je, da bi domačinom predstavili naravne in kulturne znamenitosti, ki jih turisti
vo želeli, kot je dejal, na skromen in nevsiljiv način vzpodbuditi zanimanje za arhitekturo, obenem pa blago, a vendar resno opozoriti, da postaja Slovenija.arhitekturna provinca. Poudaril je, da v Evropi in svetu že nekaj časa opazujemo renesanso arhitekture, ki ponovno postaja predmet nacionalnega ponosa, da pa pri nas, kljub temu da smo dežela, ki je stoletja rojevala vrhunske arhitekture, tako stilne kot ljudskega stavbarstva, ter svetovno znane arhitekte, danes zaradi lastne krivde in neambicioznosti izgubljamo korak s svetom.
M. LESKOVŠEK-SVETE
DEKD
KOČEVJE - V okviru dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) bodo v Pokrajinskem muzeju v Kočevju do konca tega meseca organizirali več prireditev. Prva je bila že včeraj predavanje Gojka Zupana in Ivana Kordiša pod naslovom “Šeškov dom: Od zapuščene dvorane do prenovljenega doma”, zadnja pa bo 28. septembra predavanje Gojka Zupana o sakralni dediščini na Kočevskem. Vmes bodo organizirali vodene oglede po muzejskih zbirkah in obnovljenih muzejskih prostorih v Šeškovem domu, in sicer 21., 23., 25. in 30. septembra ob 11. uri ter 27. septembra ob 16. uri.
Mateja Gavranič
iščejo, a jih domačini bodisi ne poznajo ali pa se nanje tako navajeni, da jih ne obravnavajo kot nekaj, kar bi za turiste lahko bilo zanimivo,” je povedala Gavraniče-va. Vsa gospodinjstva v občini bodo prihodnji teden prejela letake s kratkim opisom naravne in kulturne dediščine Kočevske, sicer pa bosta osrednja dneva, ki bosta posvečena akciji, sreda, 27., in sobota, 30. september.
Z namenom, da bi akcija uspela, so k sodelovanju povabili vse šole. “Le navdušeni otroci bodo pripravili tudi svoje starše in stare starše, da bodo z njimi delili navdušenje nad spoznavanjem svojega kraja,” je prepričana Gavraničeva. Šolam so predlagali, da bi v sredo
organizirale likovne ali literarne delavnice, posvečene domačemu okolju in naravnim ter kulturnim znamenitostim, ali razpisale natečaj na to temo. Priložnost bi lahko dale tudi turističnim krožkom, da bi predstavili svoje delo, učenci pa bi si lahko ogledali tudi katero od znamenitosti. V akciji bo sodeloval tudi lokalni radio Univox, želijo pa si, kot je povedala Gavraničeva, da bi lahko pritegnili tudi podjetja, da bi dan posvetila osveščanju zaposlenih o krajevni dediščini. V soboto bodo za občane organizirali brezplačne oglede znamenitosti, Pod vodstvom turističnih vodičev jih bodo popeljali v Rog, Poljansko dolino, Gotenico, Kočevsko Reko ali na ogled mestnega jedra Kočevja, pri čemer bodo občani lahko izbirali med celodnevnim izletom ali ogledom samo posameznih zanimivosti.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Muzejski abonma
KOČEVJE - Pokrajinski muzej Kočevje vabi k vpisu v muzejski abonma za sezono 2000/2001. Imetniki abonmaja imajo prost vstop za ogled razstav in prireditev muzeja, pravico do brezplačnega vodenja po razstavah in do uporabe študijske knjižnice, 10-odst. popust pri nakupih v muzejski trgovini in 50-odst. ob obisku muzejskih delavnic pa tudi možnost podrobnejšega spoznavanja dela muzeja ter brezplačno organizacijo in izvedbo treh učnih ur za učence in dijake. Ugodnosti omogoča plačilo enkratnega zneska, ki znaša za predšolske otroke 300 tolarjev, za učence, dijake, študente in upokojence 500, odrasle 1.000, družine 2.000, društva in zavode 10.000 ter podjetja 20.000 tolarjev. Prijave za vpis v abonma bodo zbirali do 30. oktobra.
&
Maksini učenci so se fotografirali pod spominsko ploščo na nekdanji mo-horski šoli.
Spominska plošča učiteljici
V 32 letih je Maksa Gross učila preko 200 Rutarčkov - Danes jih živi še okoli 150
VELIKE LAŠČE, MOHORJE - Okoli 50 od okoli 150 še živečih učencev se je v soboto, 9. septembra, s postavitvijo spominske plošče na nekdanji OŠ Mohorje zahvalilo učiteljici Maksi Gross, kije tu poučevala 32 let. Bila je prva stalna učiteljica na območju Rut in je vsa leta poučevala dvoizmensko, dnevno tudi do sedemdeset učencev. Bila je stroga in natančna učiteljica. Nikoli se ni poročila, ker je skrbela tudi za svojo invalidno sestro. Po petdeset letih poučevanja seje upokojila in nekaj let zatem umrla na Ponikvah. Pokopana je v bližnjem Robu.
Vsega tega sta se spomnili njeni učenki Marija Petelin iz Velikih Lašč in Darinka Oražem iz Ribnice, pridružil pa sta se jima je še Tone Žagar z ženo Milko iz Velikih Lašč. Skupaj so v dveh mesecih organizirali postavitev spominske plošče in slovesnost ob njenem odkritju. Pri tem so jim tako finančno kot tudi organizacijsko pomagali občina Velike Lašče, OŠ Primoža Trubarja in odbor za družbene dejavnosti občine. Prisrčne svečanosti seje udeležilo preko 200 ljudi.
Na slovesnosti ob odkritju spominske plošče, je Darinka Oražem orisala delo pripravljalnega odbora. Poudarila je, da učiteljica Maksa ni le poučevala, pač pa je bila šola središče živahnega družbenega in kulturnega življenja. Ravnatelj OŠ Velike Lašče Edi Zgonc je dodal, da je mohorska šola zaradi urejenega vrta in sadovnjaka, kjer so imeli učenci praktični pouk, tedaj veljala za najbolj urejeno šolo v Dravski banovini. Spominsko ploščo je odkrila podžupanja občine Velike Lašče mag. Tatjana Devjak. Marija Petelin pa seje zahvalila vsem, ki so pomagali pri postavitvi plošče in povedala, daje bila hkrati obnovljena tudi spominska plošča dogodkom iz druge svetovne vojne.
Svečanost so popestrili otroški pevski zbor OŠ Primoža Trubarja in upokojenski pevski zbor Velike Lašče, oba pod vodstvom Majde Kokošinek, mladi so igrali na glasbila, Marija Lušin pa je prebrala tudi nekaj odlomkov iz šolske kronike učiteljice Makse. Razen tega smo si lahko ogledali razstavo fotografij učencev in odlomkov šolske kronike.	B.	ŽAGAR
"KOT ZA ŠALO” - Gasilska zveza Kočevje bo v soboto v Stari Cerkvi izpeljala tekmovanje za pionirje in mladince gasilskih društev Gasilske zveze Kočevje. Ker so bili gasilci iz Kočevja maja letos organizatorji državnega mladinskega gasilskega tekmovanja, bodo tekmovanje v Stari Cerkvi lahko izpeljali. Se posebno, ker je bil eden od redkih očitkov dobro organiziranemu tekmovanju, da so organizatorji slabo poskrbeli za pijačo, in to za tiste vrste pijač, ki jih tisti, ki so tekmovali in se potili, še ne pijejo ali pa jih, če gre za starejše mladince, naj še ne bi pili.
NERODNI MEDVEDJE - Na nedavni 8. kostelski kolesariadi s štartom v Banjaloki in ciljem v Potoku sta dve kolesarki doživeli bližnje srečanje z menda kar tremi medvedi. Z medvedom se je pred nedavnim srečal tudi kočevski ŽU; pan Janko Veber na Jasnici pri Kočevju. Vendar pa po tem in. številnih drugih primerih srečanj z njimi ne smemo govoriti, daje medvedov na Kočevskem preveč, saj je to v nasprotju z uradnimi ugotovitvami o staležu medvedov v Sloveniji!
Ribniški zobotrebci
ŠPORT V LETU 2000 - Člani predsedstva Športne zvez Ribnica so se na svoji zadnji seji ta ponedeljek odločili, da bodo tudi letos organizirali prireditev “Šport v letu 2000”. Gre za prireditev, kije še lani imela ponesrečeno ime “Športnik leta”. Prav zato so se odločili, da spremenijo ime, sicer pa vse drugo ostaja enako kot prejšnja leta. Prireditev bo še vedno organizirala Športna zveza Ribnica v sodelovanju z ribniško občino, imela bo bogat kulturni program, potekala bo 15. decembra, poleg najzaslužnejših športnikov pa bodo tudi letos za promoviranje imena Ribnice in prispevek k razvoju in krepitvi športa v Ribnici nagradili tudi športne delavce.
Za razred otrok od drugod
VELIKE LAŠČE, DOBREPOLJE - Šolo Primoža Trubarja iz Velikih Lašč obiskuje devetnajst učencev iz drugih občin, ki ne sofinancirajo prevozov otrok v šolo. Otroci, ki so iz ribniške in dobrepoljske občine, so v glavnem iz višjih razredov osnovne šole. Iz ribniške občine se je letos v de; vetletko vpisalo šest otrok, nekaj je bilo zanimanja za vpis otrok tudi med starši s Ponikev. V bodoče bodo v velikolaško šolo vpisovali učence iz drugih občin le s potrdilom, da njihova občina financira prevoze otrok, saj so stroški prevoza teh otrok na skrbi občine Velike Lašče in znašajo letno okoli 600.000 SIT.
Kostelski rižni
NARASLA KOLPA - Zaradi, dežja jenec minulega tedna Kolpa narasla, vendar ne tako, da bi se iztekla iz korita. Niso pa porasli pritoki Kolpe. Narasla Kolpa je zdaj zelo primerna za čolnarjenje-BREZ POPA - Na vprašanje, kako so Kostelci spremljali predvolilno predstavitev strankarskih veljakov na POP TV, smo dobili odgovor, da POP TV v tem koncu Slovenije še ne vidijo in so tako prikrajšani za take resno-šaljive nastope slovenskih politikov. Zelo dobro pa lahko spremljajo podobne nastope hrvaških politikov, kadar pač so, na hrvaški televiziji. Vendar za predvolilne nastope niso povsem prikrajšani, saj domači poslanski kandidat že prireja zbore volivcev po domači občini in pri sosedih.
V soboto s čolni po Kolpi
KOSTEL - Tekmovalni in rekreativni spust s kajaki, kanuji in rafti po Kolpi bo v soboto, 23. sep; tembra. Start bo ob 11. uri Pr| Fari, cilj pa v 10 km oddaljen' Žagi, kjer bo tudi družabno srečanje. Na njem bodo najboljši® veslačem v posameznih kategorijah podeljeni pokali, medalje in praktična darila. Kdor nima svojega čolna in bi želel sodelovati na tekmovanju, naj rezervira čoln pd organizatorju tekmovanja Turističnem športnem društvu Kostel (tel. 061-802-175). Veslači ne bodo imeli posebnih težav, saj Je Kolpa primerno visoka. Startnina je 1.500 tolarjev.
Trebanjske iveri
VSEMOGOČNO MINISTROVO... - Ob pripravah za gradnjo nove šole v Velikem Gabru so se v trebanjski občini prepričali,-da
več bogov, še največ pa jih je ‘‘‘ed uradniki v glavnem mestu. Na vsemogočnem finančnem ministrstvu so bili nekaterim gospodom dobrodošli, ko jo jih Trebanj-C| zaprosili, naj pohitijo, razni izgovori, npr., da niso džuboks, v katerega vržeš novčič, pa še ta mola biti pravi, če hočeš, da je kaj irtuzike, in podobne "fore”. Zače-laseje zapletena in z izdatno “pri-zadevnostjo” uradnikov zabeljena Ppt do ustreznih listin, sprejem-jivih tudi za bogove v beli Ljubljani....
-IN NAGAJIVI ZIDARJEV SCT - Prav Zidarjev SCT je s Pritožbo sprožil postopek revizije razpisa za OŠ Veliki Gaber, če-Prav so njegovo ponudbo ocenili k°t najmanj ugodno. Zdi se, kot da gre Ljubljančanom bolj za nagajanje, ker so izpadli iz bitke za dober posel, kajti pritožili so se zadnji dan možnega roka, ob tem Pa so, kot da so pri vrednosti paložbe okrog 310 milijonov tolarji- v zahtevku za revizijo razpisa Pozabili na plačilo borih 100 tisočakov tolarjev takse. In spet bo ™ po zlu nekaj dni. A to SCT-ju sploh ni pomembno, ker pač računajo, da bi v naslednjem krogu Ptorda le imeli več “sreče”...
vriskanje in trgatev -
bden prvih trebanjskih pridelo-valcev cvička Nace Škoda, znan tudi po poznih trgatvah, rad zavriska in zapoje v dobri družbi. Nace Je zaradi toplega vremena letošnjo Prvo trgatev v svojem vinogradu 0Pravil že v avgustu. Pri trgatvi pa s° ga zelo presenetili možje posta-Ve. ki so bili očitno prepričani, da s° zalotili tatove pri samem dejanju.
PSevniški paberki
Manj luči ali zakaj so prebarvali svetilko? -
Marsikje si zvečine zelo želijo hi-trejšega napredka, bodisi da gre za oskrbo s kakovostno vodo, elektriko ali gradnjo telefonskega omrežja. in morajo za tako "razkošje” še krepko seči v ieg. V mestu pa so Potrebe in kaprice ljudi precej družne. Sicer redki Sevničani so Ibili) celo proti postavitvi kande-labrov za električno razsvetljavo v bližini svojih domov, ker naj bi se bah, da bi jim kdo ponoči kukal v sPalnico (zakaj neki so rolete, sen-C|la in druga podobna šara, je seveda drugo vprašanje). Ena zad-Ujih cvetk pa je ta, da so na Glav-nem trgu Občinarji po trmastem vztrajanju neke gospe(dične) celo Prebarvali del svetilke javne raz-svetljave. Nekateri stari Sevničani se ob tem zgroženi spominjajo časov med vojno, ko so morale biti Zatemnjene ulice in hiše zaradi nežnosti pred letalskimi napadi.
.. VILJEM - Direktor Lisce Vijem Glas (na posnetku) je v soboto v družbi z direktorjem Kopi-arne Marjanom Kurnikom, župa-n°m Jancem in za tele vrstice po-ysem (ne)odgovornim novinarjem prikolesaril v Šentjanž. Tenisa ^'as ni igral, zato je na turistični kotetiji Majcnovih preizkusil, če Je v njegovi krvi morebiti kaj slo-
jJlega lokostrelca Viljema Tella. ?<?• Prej bi to lahko rekli za uporno direktorico Inpleta Marijo azbec, ki je vsem dala lekcijo in e sama ni mogla načuditi, kako atančno zadevajo tarčo njene Puščice... (Foto: P. P)
Odstranitev hiše Pfi Taninu
SEVNICA - Direktor Stanovskega sklada Jožko Kovač in ‘rektor občinske uprave Zvone R°šrnerl sta se z direktorjem 'anina Ivanom Mirtom dogovora o izpraznitvi Taninove hiše na Savski cesti in o preselitvi anovalca v nove stanovanjske Prostore. Tako bo dana možnost odstranitev hiše, ki ovira Promet na Savski cesti.
J 2 J\l A Ei J M D 3 Č J J j
m*
SCT zavira gradnjo nove šole
Na javnem razpisu za gradnjo osnovne šole Veliki Gaber trebanjska občina izbrala OZ Unitehna Trebnje - SCT se pritožil in zavlačuje s postopki - Letos še ne bodo pričeli z rušenjem stare šole?
VELIKI GABER - Ne držijo govorice, da naj bi se šola oz. celo kar santa ravnateljica v osnovne šole Veliki Gaber “pozabila prijaviti”, da bi od države dobila obljubljeno oz. običajno finančno pomoč pri tovrstnih naložbah, kajti investitor okrog 391 milijonov tolarjev (z opremo!) vredne naložbe je trebanjska občina. Kot nam je pretekli ponedeljek povedal direktor občinske uprave v Trebnjem Janez Slak, so naredili vse, kar je bilo v pristojnosti oz. moči občine, da bi letos pričeli s pripravo za novogradnjo oz. z rušitvijo dela 120 let stare šole, ki jo je pred časom ob zobu časa razmajal še potres.
Toda potem ko je ministrstvo za šolstvo in šport sprejelo sklep o odobritvi investicije, se pravi, daje naložbo za gradnjo nove šole v Velikem Gabru uvrstilo v svoj program, zapletenih postopkov še zdaleč ni bilo konec, saj je bilo potrebno najti način financiranja še na ministrstvu za finance. Po dveh
Marija Mežnaršič
javnih razpisih v Uradnem listu za gradnjo te šole v vrednosti gradbenih del do 310 milijonov tolarjev Občinarji niso mogli akcije speljati do konca, ker niso dobili t.i. predhodnega soglasja finančnega ministrstva za financiranje naložbe v OŠ Veliki Gaber. Če bi se lotili gradnje brez tega “blagoslova” fi-nancarjev, bi se ti lahko po izvedenem javnem razpisu sprenevedali, da pač nimajo s to investicijo nič skupnega, ker imajo Trebanjci očitno dovolj denarcev v občinski malhi ali kje drugje, da se lotevajo naložbe mimo pravil igre.
Ko so v tretjem poizkusu javnega razpisa julija vendarle dobili to famozno soglasje, je bilo črno na belem zapisano, da bo ministrstvo za finance zagotovilo v treh letih 126 milijonov tolarjev, in sicer letos 10, prihodnje leto 56 milijonov tolarjev in preostanek leta 2002. V enem tednu so Trebanjci med tremi prijavljenimi kandidati izbrali za najboljšega ponudnika Obrtno zadrugo Unitehna Trebnje, na 2. mestu je pristal Ingrad Celje
in na zadnjem SCT Ljubljana. Toda prav Zidarjev SCT je s pritožbo sprožil postopek za revizijo razpisa. Trebanjci bodo zdaj zaprosili za pomoč neodvisnega strokovnjaka, toda tudi njegova presoja oz. odločitev ni odločilna, kajti SCT se lahko, če spet ne bo zadovoljen, pritoži še drugič, na ministrstvo za finance... Začetek gradnje bo tako pomaknjen šele na prihodnje leto, če bo obveljal najbolj črn scenarij, v najboljšem primeru pa bi z deli pričeli ob koncu oktobra letos. Vsekakor pa bodo, kakršnakoli bo že končna odločitev o izboru izvajalca, šolo gradili po projektni dokumentaciji IBT oz. po idejni zasnovi arhitekta Andreja Ravnikarja, ki je izdelal projekte tudi za pred enim letom odprti Dom starejših občanov v Trebnjem.
Nova OŠ Velika Gaber bo imela 1500 m2 koristnih površin, od tega bo 900 m2 novih. V tem šolskem letuje vpisanih 226 učencev, trije manj kot lani. Vprašanje je, kako bo vplivala na migracijske tokove in nataliteto nova avtocesta. “To bo najsodobnejša šola po kakovosti gradnje in po funkcionalnosti prostorov. Imela bo kar 250 m2 t.i. komunikacijskega prostora, kjer se bodo otroci oz. učenci zadrževali, ko bodo čakali na avtobus ali ob prireditvah. Imeli bomo vse pogoje za devetletko.
Vseslovenski svetoletni shod vdov in vdovcev
MOKRONOG - Vse, ki ste izgubili svoje drage, posebej pa vdove in vdovce, vabi Župnija Mokronog na vseslovenski svetoletni shod vdov in vdovcev na Žalostno goro pri Mokronogu na Dolenjskem, ki bo v nedeljo, 24. septembra, ob 10. uri. Shod bo vodil novomeški prošt Jožef Lap, sodeloval bo tudi družinski trio Novina.
Ure, ki lepšajo domove
Megas Janija Mesingerja iz Sevnice ponuja za darilo tudi unikatne ure - Oblikovanje oboda iz lesa in gline
SEVNICA - Šesto leto ima 32-letni Sevničan Jani Mesinger, lesar po osnovnem poklicu, obrt. V njegovi poslovalnici Megas (ime firme je sestavljenka priimkov Mesinger in Gašperin, kot je dekliški priimek Janijeve žene, ter Sevnice) na Planinski cesti v Metelkovem centru prodaja tudi ure, ki jim daje unikatno podobo pretežno leseni obod, v katerega je Mesinger opasal urni mehanizem.
Prej je bil Jani modelar v Kopitarni, najstarejšem tovrstnem podjetju daleč naokoli, ki se je v zadnjih letih uveljavilo tudi z obutvijo za prosti čas. Rad se preizkuša v oblikovanju iz lipovega lesa, tudi iz topole, jelše, suhe trte in gline. Najprej je izdelal take stenske za svoje prijatelje. Ko pa je uvidel, kako ljudje občudujejo njegove umetnine, je začel izdelovati take in tudi na lesenih podstavkih stoječe ure še za kupce, ki se oglasijo v njegovi prodajalni z različnimi izdelki (tudi z izbranimi predikatnimi vini) za darila ob najrazličnejših priložnostih. Pri tem se Mesinger ogiba kičastim izdelkom. Njegove unikatne ure merijo čas in lepšajo podobo že kar številnih domov v slovenskih krajih, največ jih je v Posavju ter v Ljubljani in v štajerski metropoli Mariboru. Mesinger se
je učil urarstva pri mojstru Jožetu Pavkoviču v Krškem, ki mu še zdaj pomaga, predvsem pri popravilu ur, ker bi mu to vzelo preveč časa. Zdaj ima Megas 3 zaposlene, 2 redno in eno prodajalko preko študentskega servisa. V prodajalni so na voljo tudi vizitke sevniške slikarke Damjane Stopar. Veliko povpraševanje je (zanimivo, da zlasti pri gasilcih!) tudi po nerjavečih cisternah za vino, ki jih Mesinger poslika; najpogosteje gre za stiliziran grozd in še kakšen verz oz. posvetilo slavljencu.
P. P.
J
I
'/t.i
Letošnje leto bo izredno težko za naše učence, starše in učitelje, saj bo zaradi gradnje spet dvoizmenski pouk, ki smo ga ukinili lani, ko smo najeli dva prostora v krajevni skupnosti za malo šolo in prvošolce. Na šoli je več kot 60 odstotkov vozačev. K nam naj bi iz Šentlovrenca vozili učence po ukinitvi tamkajšnje šole. S tem bi razbremenili trebanjsko osnovno šolo. Ta nam je obljubila pomoč med rušenjem naše stare šole. Če bo rušenje trajalo 14 dni, bomo po dogovoru z ministrstvom pouk prekinili, če bo pa dlje, bi se vsi učenci in učitelji začasno vozili popoldne v Trebnje. Do konca julija 2001 naj bi bila nova šola pripravljena za pouk,” pravi ravnateljica OŠ Veliki Gaber Marija Mežnaršič.
P. PERC
“Uprimo se zahtevam Heimatdiensta!”
Z zbora studenških izgnancev
STUDENEC - Pred osmimi leti ustanovljena krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije na Studencu se uvršča med začetnike organiziranega društvenega povezovanja izgnancev v sevniški občini. Na Studencu so pod vodstvom prizadevnega predsednika Jožeta Žiberta in drugih uspešno združili izgnance in begunce v načrtnem delu, kar je vplivalo na poznejšo organiziranost izgnancev tudi v drugih delih občine. Studenčani so doumeli, da le z javno besedo lahko pridejo do svojih pravic, kot je zapisala v svoji knjigi podpredsednica DIS prof. Ivica Žnidaršič.
“Preko 1500 prebivalcev tega področja je bilo izgnanih v taborišča sovražne države, kije potrebovala le njihove roke in imetje. Bili ste ob vse razen prepričanja o vrnitvi, kar vasje ohranjalo v najtežjih razmerah življenja. Predolgo smo bili prezrti, kakršna je bila tudi usoda drugih nesrečnikov, žrtev nacifašističnega nasilja po Evropi. Žal tudi v Sloveniji nekaterim ne ustreza vzorna organizirana dejavnost izgnancev in njih družbeni vpliv. Izgnanci ne bomo nikoli pristali, da bi izenačili povzročitelje, sodelavce in žrtve, saj se ne borimo le za simbolično odškodnino, ampak tudi za čast in poštenje. Nasprotujejo nam predvsem prikriti somišljeniki povzročiteljev našega gorja, seveda brez jasne besede in prepričljive utemeljitve, ker še vedno potrebujejo naše glasove. Uprimo se tudi zahtevam Heimatdiensta, kije bil sokriv našega trpljenja, danes pa hoče materialno in moralno zadoščenje. Na naš račun so potiskali južno mejo Reicha na Sotlo in Savo!”, je med drugim poudaril predsednik koordinacijskega odbora KO DIS Sevnica prof. Jože Bogovič na zboru izgnancev na Studencu.
P. P.
SREČANJE KRAJANOV TREBELNEGA - Več kot 600 krajanov krajevne skupnosti Trebelno se je preteklo nenavadno lepo, sončno nedeljo (potem ko jim je še prejšnjo noč viharno vreme ponekod tudi s točo odkrivalo strehe in naredilo precej škode!), zbralo pri lovski koči na prvem srečanju. Ob slastnem volu, ki ga je na ražnju speklo Mesarstvo Cvetan, in pijači so se veselili še ob družabnih igrah (na posnetku skok v daljavo) in plesu družno z nekaterimi visokimi gosti, med katerimi je bil tudi trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik. (Foto: P. P.)
CERKEV V ŠENTJANŽU OBNOVLJENA - Te dni se končuje temeljita obnova župnijske cerkve v Šentjanžu (na posnetku). Obnovili so fasado, ostrešje in zamenjali kritino, zvonik pa preoblekli z bakrom. Za izvedbo zidarskih de! je poskrbel SL Inženiring iz Brežic, za tesarska dela na ostrešju in zvoniku Čepin iz Kozjega, za preobleko zvonika pa stavbni klepar Groznik iz Šmartnega pri Litiji. Pri okrog 20 milijonov tolarjev vredni naložbi so župniku Janezu Cevcu na pomoč priskočili farani (zbrali so več kot 7 milijonov tolarjev in pomagali mojstrom), pa tudi sevniška občina. Nadzornik obrtniških del je bi! domačin, direktor uspešnega Armata Andrej Repše. (Foto: P. P.)
Grand prix karate turnir Slovenija Open za Hypo pokal 2000
SEVNICA - V soboto, 23., in v nedeljo, 24. septembra, priredi Karate klub Hypo Sevnica, ki je pridobil za novega generalnega sponzorja Hypo Leasing, d.o.o., iz Ljubljane in Celja, velik mednarodni karate turnir Slovenija Open za Hypo pokal 2000. Tekmovanje v sevniški športni dvorani bodo pričeli v soboto ob 11. uri kadeti in mladinci v katah. Uradna otvoritev bo ob 14. uri, ko se bodo predstavili plesno društvo Latino Koper, evropski prvak v akrobatskem smučanju (skoki) Miha Gale in sevni-ško gimnastično društvo. Zatem se bodo kadeti in mladinci pomerili še v športnih borbah. V nedeljo bodo najprej v katah tekmovali otroci in člani, zatem pa še v športnih borbah. Finalne borbe se bodo v soboto in nedeljo pričele 0^18. uri.
Sevničani krepijo stike s Hrvati
SEVNICA - Malonogometni klub Sevnica je odigral prijateljsko tekmo z vrstniki iz Petrinje iz sosednje Hrvaške, s katerimi se srečujejo že dlje časa. V 1. kolu letošnjega državnega prvenstva pa so Sevničani doma zmagali s 4:0 na tekmi z novincem v ligi.
Občina Sevnica na Celjskem sejmu
CELJE - Občino Sevnica je na centralnem prostoru Celjskega sejma obiskovalcem predstavil podžupan Andrej Štricelj ob sodelovanju ljudskih pevcev in društva kmetic, zanimivosti občine pa je predstavil tudi na sejemskem radiu. V okviru Celjskega sejma se je podžupan udeležil tudi predstavitve Regijskega pospeševalnega centra za Posavje. Razgovor je potekal o izkoriščanju kreditov s strani garancijskega sklada, izpostavljene pa so bile tudi nekatere težave s kadrovskimi zadevami.
Več prostora v studenški šoli?
STUDENEC - Na seji sveta staršev osnovne šole Studenec so se pogovarjali o potrebnih investicijah v to šolo, saj bi tudi razširitev prostorskih možnosti morda povečala vpis otrok, kar bi pomenilo samostojne oddelke in enake možnosti izobraževanja, kot jih imajo drugi učenci v sevniški občini. V tej osnovni šoli v letošnjem šolskem letu namreč poteka kombinirani pouk v 1. in 2. ter 3. in 4. razredu.
Sevniška suša v napačni luči
Občina še ni prejela nobenih nujnih sredstev za odpravo škode - Pritožba na državno komisijo -Do začetka oktobra lahko škodo prijavijo oškodovanci, ki prvikrat niso bili vključeni
SEVNICA - V zadnjem času je veliko govora o odpravi posledic škode zaradi letošnje suše. Občinske komisije so podrobno popisale, analizirale in ocenile škodo, povzročeno do 30. junija letošnjega leta.
MEGAS - Jani Mesinger (na posnetku) uporablja za zaščito lesa ure le prozorni nitrolak. (Foto: P. P.)
Državna komisija pa je za verifikacijo ocenjene škode uporabila kriterij, daje 20 odstotkov posledic suše možno omiliti z agrotehničnimi ukrepi, zato so iz osnove za določitev sredstev državne pomoči izločili vse kulture, kjer je prizadetost manjša od 30 odstotkov. S tem se je zmajšala osnovna škoda, ravno tako pa je občino Sevnica glede na količino padavin, ki so bile merjene na Lisci in v nižinah, razvrščena v 2. skupino občin. Občinska komisija občine Sevnica
je o tem tudi prejela podatke o višini ocenjene škode, na katere so Sevničani vložili pritožbo na državno komisijo, saj menijo, da dejstva in kriteriji za oceno škode v občini niso bili pravilno predstavljeni. Občina še ni prejela nobenih nujnih sredstev za odpravo škode. V torek je bil v Ljubljani ponovno razgovor predsednice državne komisije za oceno škode Sonje Be-seničar s predstavniki lokalnih komisu. državna komisija pa si je že ogledala posledice suše v Posavju.
Z ukrepi naj bi delno sanirali škodo pri živinorejcih in tistih, ki živijo zgolj od kmetijske dejavnosti. Škodo iz drugega vročinskega vala tistim, ki so jo že prijavili, ni potrebno obnavljati, saj bodo občinske komisije same povečale odstotek oškodovanosti, do začetka oktobra pa lahko na sedežih občinskih komisij škodo prijavijo tisti oškodovanci, ki v prvi prijavi do 30. junija niso bili vključeni. Po tej je bilo škode zaradi suše 298 milijonov tolarjev, do 5. septembra pa je po drugem vročinskem valu narasla na 437 milijonov tolarjev na 4605 ha.	p	p
š J J-J O El
Po šoli bo mladinski center
V Posavju si utirajo pot mladinski centri - Za brežiškim zdaj ustanavljajo krškega -
V krškem občinskem proračunu rezervirali denar - “Takega centra si mladi ne želijo”
KRŠKO - Mladinski centri naj bi bili v prihodnje tiste ustanove v Sloveniji, kjer naj bi potekala glavnina dogajanja, ki ga organizirajo mladi. Nekateri menijo, da so mladinski centri bodoča jedra slovenske mladinske politike. V Posavju je v Brežicah po dolgotrajnih razpravah v občinskem svetu in mučnih merjenjih političnih moči tak center začel delovati in še živi. V Krškem ustanovi še utirajo pot.
Mladinski center Krško bo po izselila iz internata šola, in šele po
zdajšnjih zamislih v dijaškem domu, in sicer tam, kjer ima zdaj del svojih prostorov Srednja šola Krško. Ker so v teh učilnicah še dijaki, še ni mogoče urejati prostorov bodočega centra.
Občina bo lahko sklenila pogodbo o najemu prostorov v dijaškem domu za mladinski center, ko se bo
podpisu take najemne pogodbe bo lahko naročila načrte za urejanje prostorov za mladinsko središče. Ob tem je dejstvo, da je nekaj denarja za ustanavljanje krškega mladinskega centra na voljo v letošnjem krškem občinskem proračunu in tudi v ustrezni blagajni vlade Republike Slovenije.
M "4 la.  - A
GOLAŽ ZA KLA VIR - Neutrudna direktorica krškega hotela Sremič Mojca Dostal skuša popestriti dogajanje v hotelu in v gostišču Tri lučke na izjemno lepi razgledni lokaciji na Sremiču. To dokaj posrečeno skuša doseči tudi s takšnimi stvarmi, kakršno je bilo kuhanje golaža za dobrodelne namene pri Treh lučkah. Tokrat je šest kuharskih pripravnikov, ki so se v pičli poldrugi uri prelevili kar v kuharske mojstre, spet kuhalo golaž, ki so ga prodati obiskovalcem, izkupiček pa pojde za glasbeno šolo. (Foto: P. Perc)
Kuhalnice za klavir
kuhanje golaža za nakup klavirja za krško glasbeno šolo pri Treh lučkah na Sremiču
SREMIČ - Sončna sobota je bila kot nalašč za trgatev, zato je kuhanje golaža za nakup klavirja za krško glasbeno šolo pri Treh lučkah na Sremiču privabilo manj gostov, a dober namen je vseeno dosežen.
Kuhalnice so tokrat vrteli Barbara Drnač, novinarka TV Slovenija, zlasti odlična poznavalka plesa, poslanec Branko Janc, Stane Gramc, tehnolog in delavski direktor krškega Vipapa, Nuša Somrak, krška samostojna svetnica in vodja izpostave Savaprojekta v Brežicah, sevniški nepoklicni podžupan in vodja AOP sevniške lekarne Andrej Štricelj in direktor krške glasbene šole Drago Gradišek. Slednjemu ni zgolj prišepetovala, kakšne začimbe naj dodaja, ampak je tudi pomagala mešati njegova kolegica Elizabeta Križanič, ki se je izkazala ob podobni priložnosti lani.
Da kar dobro meša, je za Jan-čevim kotlom dokazovala miss Posavja, Senovčanka Tina Urbančič, medtem ko so Drnačevi pomagali kuhati golaž kuharji gostišča Tri lučke, saj Barbara s tovrstnim kuhanjem in mešanjem nima nikakršnih izkušenj. Sta pa to izvrstno plesalko prijetno presenetila obetavni plesalec krškega Lukca Sebastijan Vodlan s stepom in njegov oče, ki sta med potjo proti
Celju zvedela, da je Barbara na Sremiču, in sta se vrnila v Krško. Za dobro razpoloženje občinstva in kuharjev so sicer dobro skrbeli tudi učitelji in učenci glasbene šole. Komisija, ki jo je vodila Ana Antolič, je ugotovila, da poslanski golaž ni predvolilni, ampak čisto pravi, po mnenju občinstva resda nekoliko preveč začinjen in kuhan. Verjetno zato, ker se je s kuhalnico preizkušala mlada gospodična. Janc je podaril glasbeni šoli, kot je poudaril, vnovčljiv ček za 30 tisočakov (tolarjev, da ne bo pomote!). Golaž Drnačeve je bil pravo nasprotje Jančevega, dietetičen, blag, a za otroke in občutljive želodce odličen. Somrakova je presenetila z dodajanjem gob ši taku. Šricelj je primešal zaseko že v začetku k čebuli, zato je dobil njegov golaž ime - kmečki, a je najhitreje pošel, čeprav je novopečeni kuharski mojster skoparil pri porcijah. Pri Gramcu je žena Milena skrbela za pretežno vse začimbe, le o soli je odločal Stane. Sicer pa je bil posrečena rezerva za tehničnega direktorja Vipapa Miloša Har-bnala, ki je s predsednikom GZS Jožkom Čukom raje odletel na Olimpiado v Sydney kot na Sremič...
P. P.
ČAS ZDRAVJA IN ČAS PO TEM - Kdaj je pravi čas za telovadbo? “Zmeraj , odgovarjajo tudi v zdravilišču Terme Čatež, od koder je slika. Tamkajšnje osebje meni, daje vse več Slovencev prepričanih enako in da je skrb za preventivno zdravljenje in obiskovanje zdravilišča vse več, čeprav nedvomno še premalo. (Foto: M. L.)
Srednja šola ostaja v dijaškem domu, ker v novem krškem srednješolskem središču še manjka oprema. Po navedbah krške srednje šole bo oprema v novi šoli najverjetneje že sredi novembra. To bo potem tudi čas, ko bodo občina in mladinci lahko močneje zavihali rokave za ustanavljanje Mladinskega centra Krško.
V teh dneh, mogoče že danes, naj bi občinski svet sprejel predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Krško. Tudi če krški svetniki sprejmejo predlagano besedilo predpisa, bodo krški mladinski center postavili zgolj na papirju, saj za center še manjkajo prostori. Očitno so se uspeli pred tem mladi in občina dogovoriti o glavnini odprtih vprašanj, med katerimi so izstopala najbolj vprašanja o dejavnostih bodoče ustanove.
O tistem, kar naj bi se dogajalo v bodočem centru, pravi Dženi Rostohar iz Krškega: “Nekatere ugotovitve kažejo, da v krškem mladi odhajajo zvečer vem, da delajo in da imajo mnogo zamisli ter da bi
• Bodoči center, ki bi pritegnil k sodelovanju študente in kot mentorje tudi, zakaj ne, doktorje znanosti, bi pripravil različna predavanja, kulturne prireditve, koncerte, v njem bi po sedanjih zamislih lahko zaživela svetovalnica mladim o najrazličnejših odprtih generacijskih in drugih vprašanjih.
radi delali. Mladinski center bi povezal te številne interese. V mladinskem centru mladi pač lažje delajo, to je nekako bolj njihov kraj. Mogoče je koga strah, da bi mladinski center postal center odvisnikov, ne vem kakšnih vse. Toda mladi si ne želijo ustanavljati takih mladinskih centrov, prav gotovo ne.”
M. L.
Poletni sad
KRŠKO - V dvojni številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Sad obsežno pišejo o osnovah integrirane pridelave sadja, katero pri nas poznamo pod kratico SIPS. Tako med drugim lahko beremo o napravi nasadov, integriranem varstvu, obiranju, skladiščenju in pripravi sadja za trg, organiziranosti posestva, pogojih za sodelovanje v integrirani pridelavi, blagovni znamki SIPS, točkovanju in ocenjevanju ter o dovoljenih kemičnih sredstvih za varstvo rastlin v SIPS-u. Nadalje pišejo o možnostih trajnega zatrav-ljanja vinogradov v razmerah sub-mediteranske klime, o kakovosti vin letnika 1999 na lokalnih ocenjevanjih v vinorodni deželi Podravje in o novostih v tehnologiji pridelovanja češenj.
Krške novice
SREČANJE V DSO KRŠKO - Stanovalci Doma starejših občanov (DSO) iz Krškega so minulo nedeljo povabili v goste svoje prijatelje in sorodnike. Direktorica DSO Krško Jožica Mikulanc je povedala veliko lepega o starejših ljudeh, pozdravni govor sta imela krški podžupan Andrej Božič in poslanec Branko Janc, stanovalka DSO Krško Poldka Kravos pa je zbranim opisala bolečino ob prihodu v dom in zaželela vsem "veliko svetlih zvezdic”, kot je opisala obiske prijateljev. Karmen Molan je prebrala pesmico, ki jo je napisala za to priložnost, Pevski zbor DSO Krško pa je zapet tri ganjive pesmi o mladosti. Na končuje Mojca Partljič zaigrata monokomedijo Čistilka Marija in z odlično igro navdušila številno občinstvo. Na sliki: direktorica Jožica Mikulanc je predstavila varovanca doma Draga Zaviška (levo), ki je napisal njihovo himno, za njo pa Pevski zbor DSO Krško. (Foto: M. R.)
Prisiljeni v sodelovanje
Ob otvoritvi 2.530 m dolgega odseka vinsko-turistične ceste Vinji Vrh-Gadova Peč-Stojanski Vrh
VINJI VRH - Živi stiki med ljudmi z obeh strani meje le krepijo hrvaško-slovensko prijateljstvo, ki je vedno bolj pristno kot zgolj formalni, diplomatski stiki, čeprav seveda tudi politika bolj ali manj spretno vpliva na obmejno sodelovanje. Kot nam je po otvoritvi skoraj 2600 metrov dolgega odseka vinsko-turistične ceste Vinji Vrh-Gadova Peč-Stojanski Vrh na srečanju hrvaško-slovenskega prijateljstva pri Komatarjevi zidanici dejal upokojeni novinar Mladen Arsovski, ko je govoril o rednih športnih in drugih stikih Hrvatov iz Zaprešiča z brežiškimi (ne)-znanci in prijatelji: "Drugega kot sodelovanje nam naposled niti ne preostane!”
O pomenu vinske ceste ob meji za še boljše sodelovanje so spregovorili tudi brežiški župan Vladislav Deržič, poslanec Jože Avšič, državni sekretar v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Anton Grabeljšek in veleposlanik Hrvaške v Sloveniji Ivica Maštruko.
Slednji se je pošalil, da Hrvatom uspe pripraviti veliko veselico šele, kadar gre za odprtje avtoceste,
Slovencem pa že, kadar odpirajo vinske ceste. Nekateri domačini in lastniki zidanic v teh prelestnih krajih imenujejo to cesto kar Der-žičeva cesta, zaradi zaslug župana za kritje po predračunu 50,5 milijonov tolarjev vredne naložbe in zato, ker ima župan tu svojo zidanico. Na 2530 m dolgi odsek je KOP Brežice po besedah vodje gradbišča Matjaža Resnika položil 1800 ton asfalta v širini 3,5 do 4 metre. Podjetje Uni Ivana Urbanča je še poprej poskrbelo za 4500 m’ izkopov in je navozilo kar 8500 m3 gramoza na cestno traso.
V kulturnem sporedu srečanja sta med drugim sodelovala moški pevski zbor Planina Cerklje ob Krki in godba Loče. Predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Jože Stegne iz Vinice pa se je (spet) sukal okrog aktualne miss Hrvaške Andreje Čupor iz Ozlja, ki ji je družbo delala tudi posavska mišica Tina Urbančič. Če bo kaj kruha iz te moke oz. tega sodelovanja, se bomo lahko prepričali že v soboto na izboru za miss Slovenije v Ljubljani, kjer bo Tina finalistka, v žiriji za izbor najlepšega slovenskega dekleta pa naj bi sedela tudi njena hrvaška prijateljica.
Domačinka Mojca Komatar je naposled pred povabilom na pečenega vola in dobrote, ki sojih pripravili njena družina, pekarna Ze-nič in aktiv kmečkih žena Cerklje, povedala, da so šele pred leti ti kraji dobili elektriko, lani so se veselili vodovoda, letos pa so z odrekanjem in prispevki prišli še do asfalta. Predsednik gradbenega odbora Stane Molan je dejal, da bo 115 uporabnikov ceste obročno plačalo po 60.000 tolarjev.
P. PERC
Koncert Gibonnija in Cubisma
BREŽICE - Mladinski center Brežice bo jutri ob 22.30 pripravil na dvorišču brežiškega gradu velik dvojni koncert Gibbonija in Cubisma ter modno predstavitev. S koncertoma in modno revijo brežiški mladinski center zaključuje letošnjo sezono dogodkov na prostem, hkrati želi javnosti predstaviti novo možno brežiško lokacijo za take prireditve.
“Nemalokrat smo rešitev v sili”
Preventivno in drugačno zdravljenje - Negovalni oddelek v kapi in tudi drugače - Sodelovanje z društvom obolelih za
Termah Čatež za ljudi po ankilozirajočim spondilitisom
ČATEŽ OB SAVI - “Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena zdravja, vendar na žalost šele takrat, ko zbolijo. Preprečevanje bolezni in skrb za lastno zdravje si počasi utira pot v vsakodnevno razmišljanje. Nedvomno bi morali na tem področju narediti več, na primer s telesnim dejavnostmi, masažami, rednim preverjanjem zdravstvenega stanja. Terme Čatež skušajo ponudbo približati ne le ljudem širom po Sloveniji, pač pa v veliki meri tudi svojini najbližjim sosedom, in to ob vsakem času, zato je v našem zdravilišču odprt do večernih ur ter ob sobotah in nedeljah Center zdravja. Seveda je pomembna tudi termalna voda, ki jo v toplicah uporabljamo v zdravstvene in športnorekreativne namene.” Tako pravi Majda Drobnič, vodja zdravstvene enote v Termah Čatež, d.d.
Kot je povedala vodja zdravstve ne enote, ima čateško zdravilišče negovalni oddelek za težje in nepo-kretne bolnike, kjer je organizirana 24-urna nega bolnika. Rehabilitacija oseb po kapi je le del njihovega programa. Večji del teh bolnikov premestijo sem neposredno iz bolnišnice. “V prehodnem času, ko ne more nihče od domačih skrbeti zanje, ko npr. čakajo na namestitev v dom, ponujamo možnost,
da pridejo v oskrbo k nam kot samoplačniki. Mnogo ljudi za to možnost ne ve,” pravi Drobničeva.
Po besedah Drobničeve posvečajo posebno pozornost bolnikom z ankilozirajočim spondilitisom, tj. obolenjem na hrbtenici. Leta 1983 je bilo v Termah ustanovljeno društvo bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom pod vodstvom prof. dr. Antona Franoviča. Na podlagi teh izkušenj je ministrstvo za
zdravstvo leta 1989 Termam Čatež podelilo naziv Oddelek za kompleksno funkcionalno terapevtsko obravnavo bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom, zdravilišče pa je pridobilo pravico do izvajanja izobraževanja zdravnikov, fizioterapevtov in bolnikov z omenjeno boleznijo. Tako je nastala šola Bechterevv. “Društvu bolnikov z anikilozirajočim spondilitisom Posavja, ki ima sedež v zdravilišču, enkrat tedensko zagotavljamo brezplačno razgibavanje v telovadnici in bazenu s termalno vodo pod strokovnim vodstvom fizioterapevta,” pravi Drobničeva.
Terme Čatež so sicer znane po zdravljenju oziroma rehabilitaciji revmatskih bolezni, rehabilitacijo po poškodbah in operacijah na gibalnem sistemu, nevroloških bolezni in ginekoloških bolezni, zlasti po operaciji raka na dojki.
“ZMAGALI SMO” - Miran Resnik iz Krškega je bil takole prepričljiv na Stojanskem vrhu na zapravljivčku. Njegova zmagovita drža verjetno pomeni le to, da je voziček srečno prispel
na vrh po novi cesti, in najbrž ni povezana z nastajanjem težko pričakovane mestne občine Kf-ško. Vedro razpoloženje je prevzelo tudi druge, kot kaže fotografija.
MOST - Graditelji, ki sojih nedavno opazili na mostu čez Savo v Krškem, niso bili nadlega za meščane. Mostje bil namreč potreben popravila, ker seje v letošnji peklenski poletni vročini na koncu mostu nagubal asfalt pod kolesi težkih tovornjakov.
Jedrska elektrarna v avgustu
KRŠKO - Jedrska elektrarna Krško je v avgustu poslala v omrežje 438.309 MWh električne energije. Njeni vplivi na okolje so bili v zakonsko predpisanih okvirih, s tem da je segrevanje Save doseglo v tem času tudi 3 C, tj. največjo dovoljeno stop; njo. V avgustu so v elektrarni uskladiščili 34 sodov s srednjera-dioaktivno vsebino, s čimer je skupno število sodov naraslo na 4.350. V avgustu je elektrarna dosegla 100-odstotno razpolož* ljivost in 88,7*)dstotno izkoriščenost.
Novo v Brežicah
TEKOČINE - V vodovodnem stolpu v Brežicah se nekaj pre* mika. V prostoru, ki nastaja tam, bodo nekaj točili. V glavnem ne vodo. Brežičani se že veselijo, bolj, kot bi se nove pekarne.
LETALA IN AVTOMOBILI - Ker se Brežice ne morejo hitro dogovoriti, kdaj bo v Cerkljah ob Krki začelo delovati civilno letališče, civilni avioni lokalnih letalcev še kar mirujejo. Za razliko od njih že zelo živahno delujejo ljubitelji avtomobilov. Na letališkem kompleksu v Cerkljah ob Krki pripravljajo vse potrebno za bližnje avtomobilske dirke.
OBUPNOSTI - V brežiškem občinskem svetu so razprave obupne. - Naj namestijo nov mikrofon ali nov zvočnik! Nikakor ne novih trobil.
“PREVEČ NAROBE” - Adolf Korber je na nedavni seji brežiškega občinskega sveta takole rekel nasprotnemu političnem11 krilu: “Vi ste pozicija. Pozicija kontrolira razmere, da ne bi bil° kaj preveč narobe.”
DRUG DRUGEMU - V brežiškem občinskem svetu si svetniki z različnih bregov brežiške politične reke marsikaj, kar mislijo o drugem, povedo naglas. To so nekako poslastice za poslušalce. Še večje poslastice so tisto, kar si povedo bolj potiho-Kaj je šele tisto, česar sploh tte izrečejo, ampak samo mislijo!
Zaključek kviza
BREŽICE - Knjižnica Brežice bo danes ob 17. v Mladinskem centru Brežice pripravila občinski zaključek slovenskega kviza Prežihov Voranc in Koroška. V Pr|' ložnostnem programu bo nastop1; la pevka Nuša Derenda. Izžrebal' bodo tudi reševalca kviza, ki bo z mentorjem iz občinske knjižnice sodeloval na republiškem zaključku kviza 4. oktobra v Ljubljani.
DOLEMJSKI LIST
^___________________________________________________________________________________________________________ Sl.	38	(2665),	21.	septembra	2(HM*
<M°
Novo mesto dobi ekološko tržnico
Po dogovoru med Združenjem ekoloških kmetij in mestno občino bo še to jesen začela delovati ekološka tržnica - Vse več članov združenja
NOVO MESTO - Na delu obstoječe mestne tržnice bodo vsak petek dopoldne prodajali kmetje, člani Združenja za ekološko kmetovanje, ki so že vključeni v kontrolo pridelave in že imajo certifikat za ekološke pridelke ter tudi tisti, ki so v 2. letu kontrole in imajo status kmetije v preusmerjanju.
“Vse ekološke kmetije bodo pro- naslednje leto pa naj bi bilo takih
Slovenski pilotski Projekt za Farmo Stična
STIČNA - Tridnevni mednarodni Posvet o projektu čiščenja gnojevke na ^likih farmah so udeleženci iz 6 držav končali v petek z obiskom Farme Stič-na- Tako so se tudi tuji strokovnjaki 'ahko pobliže seznanili s slovenskim gotskim projektom, izdelan za stisko farmo. Farmo in njene okoljske 2agate je gostom predstavil direktor ^'ojz Plantarič. Poglavitna težava terme je, da nima zadostnih površin, 1 bi jih lahko gnojili z gnojevko, Podobno kot imajo to sistemsko urejeno v razvitih evropskih državah. Far-1119 Stična bi potrebovala 600 ha po-Vfšin, lastnih pa ima le 130 ha. Več
Prihodnjič!
Inovomeške tržnice
V ponedeljek so branjevke na novomeški tržnici ponujale: česen po a00 tolarjev kilogram, čebulo po 1^0, šalotko po 400, jajčevce po 200, SVeži fižol v zrnju in grah po 1000, s°lato po 400 do 500, rdečo peso, °hrovt in črno redkev po 200, koren Po 250, kolerabo po 200 do 250, Zelje po 100, kislo zelje po 250, blit-v° Po 400, cvetačo po 300, papriko P°130do 150, paradižnik po 150 do ‘00, kumarice po 100 do 150, sladke feferone po 300 do 400, krompir Po 80 ter kozarček semena za zimsko solato in motovilec po 100 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 50, kilovatu kostanja 500, jabolk 100, hrušk '00 do 200, grozdja 200 do 300, fig ®00, marelic 150 do 200, orehovih Jedrc 1200, zavitek rezancev 300, li-fer sadjevca 800, slivovke 1000, liter 'n Pol domačega kisa 200, kilogram JPedu 900 do 1000 in steklenička Pmpolisa 300 tolarjev.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu s° imeli naprodaj 62 do 3 mesece starih prašičev, 54, starih 3 do 5 mesecev, in 18 starejših. Prve so Prodajali po 340 do 400 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 14.000 za ktval, druge po 280 do 330, kar *naša, 13.000 do 24.000, in tretje P° 320 do 350 tolarjev kilogram, kar pomeni 32.000 do 35.000 tolar-Jev za žival. Prašiče, težke 120 kg, s° prodajali po 40.000 tolarjev.
dajale pod blagovno znamko Bio-dar, edino slovensko znamko za ekološke pridelke. Na tržnici v Novem mestu pa bodo na voljo tudi zloženke z informacijami o pridelovalcih." To je povedala Sonja Kastelic s Sel pri Ajdovcu, predsednica združenja, ki so ga dolenjske, posavske in belokranjske kmetije dobile februarja letos.
Združenje zdaj šteje 60 članov, od tega je 18 kmetov že v sistemu kontrole pridelave, 20 se jih na vstop pripravlja, ostali pa so podporni člani. Kot je povedala predsednica, ki se tudi sama že dolga leta ukvarja z ekološkim kmetovanjem, število članov še narašča.
Združenje seje resno lotilo dela in že spomladi pripravilo seminar o pridelavi soje ter organiziralo več srečanj kmetij z ogledom in tematskimi prikazi, v avgustu pa je začelo izdajati mesečni bilten z novicami, strokovnimi nasveti in oglasi za člane.
Letos ima v Sloveniji certifikate za ekološko pridelavo 34 kmetij,
že nekaj sto. Ekološko kmetovanje ^ se uspešno širi tudi na našem območju, ki ima primerne lege in razmere za tako pridelavo. Ker se mora kmetija preusmeriti v celoti, se
• Ekološke kmetije so pod stalnim nadzorom od semena do pridelave in prodaje. V ekološko kmetovanje in nadzor se mora preusmeriti celotna kmetija, nosilec kmetije mora biti član združenja in mora opraviti osnovni tečaj o ekološkem kmetovanju. Preusmeritev traja naj-inanj dve leti, nato pa, če pri kontroli ustreza priporočilom in uredbam za ekološko kmetovanje, dobi certifikat in pravico do uporabe znamke Biodar.
kmetje bojijo odločitve predvsem zaradi vinogradov. V združenju pravijo, da se z ekološkimi pripravki in dovoljenimi sredstvi zmore tudi to. Največ izkušenj imajo Primorci, ki na tržnici v Ljubljani prodajo kilogram grozdja po 500 tolarjev.
Sonja Kastelic
Kot meni Kasteličeva, bi Dolenjska lahko imela dobro in zdravo hrano in ne potrebuje grške ali španske hrane. Potrebno pa bo veliko dela, predvsem pri osveščanju potrošnikov, ki jim je treba povedati, kako se prideluje običajna in kako ekološka hrana, ter jim pokazati, kaj.vse danes pojedo. “Kupci pravijo, da smo predragi, ker je na primer naš paradižnik dražji za 30 tolarjev pri kilogramu. Ker vemo, na kakšen način je pridelan, kako majhne so tu količine in koliko truda je potrebno, nas take izjave kar bolijo,” pravi.
B. DUŠIČ GORNIK
Sadje iz zalivanega sadovnjaka
Malnaričevi iz Vavpče vasi so eni redkih v Beli krajini, ki namakajo intenzivni nasad jablan, ter edini, ki imajo montažni sistem oroševanja proti spomladanski pozebi
VAVPČA VAS - Malnaričevi iz Vavpče vasi pri Semiču so bili med prvimi v Beli krajini, ki so se odločili zasaditi intenzivni nasad jablan. Na parceli, na kateri so temeljito izkrčili kamelije in navozili zemljo, so pred osmimi leti zasadili prva drevesa, pred petimi pa so sadovnjak še dosadili. Danes je iijihov sadovnjak, v katerem raste na 90 arih 3.600 dreves, največji v semiškem koncu.
Kot je povedal mag. Samo Mat-narič, ki skupaj z brati Vilijem, Petrom in Markom, ženo, mamo in staro mamo nadaljuje delo, ki ga je uspešno zastavil žal že pokojni oče Milan, ima njihova kmetija premalo zemlje, da bi se v današnjih časih uspešno ukvarjali z živinorejo. Za vinograd leži parcela pod vasjo prenizko, ugotovili pa so, da bi bila zelo primerna za sadovnjak. Vendar so se dobro zavedali, da ni dovolj sadno drevje zgolj zasaditi, ga obrezovati in škropiti ter jeseni pobrati pridelek. Zato so pred tremi leti ob robu sadovnjaka zvrtali 155 metrov globoko vrtino, iz katere priteče vsako sekundo 7 decilitrov vode. Z njo ne glede na vremenske razmere kapljično namakajo sadovnjak od cvetenja do konca obiranja, enkrat na teden pa dodajo tudi gnojilo.
Odkar Malnaričevi kot eni redkih v Beli krajini namakajo sadov-
(J) kmetijsko svetovanje
Pred jesensko setvijo žit
Pomemben je kolobar, dovolj zgodaj zaorana njiva ln izbor sorte - Seznam priporočenih sort žit
Bred nami je čas jesenske setve žit. Da bo setev uspešna, moramo uPoštevati več dejavnikov. Pri vrstenju pšenice in ječmena upošteva-h*10’ naj si sledita na isti površini vsake tri leta, rž pa samo sebe dobro Pfenaša. Pri izbiri njive pazimo, da so tla dovolj globoka, primerno Vložena s hranili, ustrezne kislosti ter da na njih ne zastaja voda. Pri Popravi njive za setev je pomembno, dajo pripravimo dovolj zgodaj, '-'snovno oranje opravimo vsaj 7-10 dni pred setvijo, da se ornica sesede. Če je le mogoče, gnojimo na osnovi kemične analize tal, saj P°samezne odmerke rastlinskih hranil lahko določimo le, če vemo, Kakšna je njihova raven v zemlji. Priprava setvišča mora biti omejena na čim manj obhodov, zato da zemljo čim manj tlačimo in ne poučujemo stroškov obdelave.
,, Pomemben je tudi izbor sorte. Sorte se razlikujejo po ranosti, obli-Kl klasa, dolžini slame, občutljivosti na bolezni, kakovosti zrnja, inten-|,|vnosti pridelave, gostbti setve. Vsak pridelovalec si lahko izbere sor-°* ki ustreza njegovim potrebam in zmožnostim. Tudi letos so na ržišču različne sorte ozimnih žit. Kmetijski inštitut Slovenije in kmetijska svetovalna služba vsako leto objavita seznam priporočenih ?°H ozimnih žit. Sortam so v poskusih na različnih lokacijah preverjene vse gospodarsko pomembne lastnosti.
.Za jesensko setev 2000/2001 priporočamo naslednje sorte: ozimna Pšenica: nosilne sorte: ana, marija, žitarka, srpanjka, soissons, justus, Pr°fit; sorte v uvajanju: murka, lenta, lara, gk mura, mihelca, gk len-Qava, renan, bratus; ozimni ječmen: plaisant, rex, alpha, gotic, helga, astrid; ozimna rž: warko, eho-kurz, marder; ozimna tritikala: clercal, PJo; pira: ostro.
HELENA GRAMC
njak, je pridelek dvakrat večji kot prej, a tudi življenjska doba dreves se je precej podaljšala. “Edini v Beli krajini pa imamo montažni sistem oroševanja proti spomladanski pozebi. Tako ostaja naš največji sovražnik toča, a če bi hoteli drevesa zavarovati proti toči z mrežo, bi nas to veljajo tri milijone tolarjev, kar je velik zalogaj. Zato pa v primeru toče pridelek zavarujemo pri zavarovalnici," pojasni Samo.
Malnaričevi v povprečju pridelajo po 40 do 50 ton jabolk na leto. Vse prodajo že jeseni, od tega približno petino posameznikom za ozimnico, ostalo pa grosistom. Postavili so tudi hladilnico, a so ugotovili, da so z njo tolikšni stroški, daje ugodnejše prodati pridelek po nižji ceni že jeseni. O tem, ali bodo dosadili sadna drevesa, Malnaričevi še razmišljajo. Z vodo, ki priteče iz vrtine, bi lahko namakali še približno hektar sadovnjaka. Zagotovo pa vedo, da se ne bodo več ukvarjali z živinorejo, ki so jo opustili pred časom, medtem ko nameravajo letos dati od hiše prašiče. Zato pa se bodo poleg sadjarstva še bolj posvetili vinogradništvu in vinarstvu. Po odličnih, zlasti predikatnih vinih, za katera pridelajo grozdje v svojem in najetem vinogradu z okrog 7.500 tr-
tami, so namreč poznani še bolj kot po jabolkah. Hkrati pa spoznavajo, da je, čeprav imajo pri hiši veliko pridnih rok, ob delu ali šoli v sadovnjaku in vinogradu za vse več kot dovolj dela.
M. BEZEK-JAKŠE
Obvestila in nasveti
Za vinogradnike
Kmetijska svetovalna služba opozarja vinogradnike, da so v skladu s pravilnikom o registru pridelovalcev grozdja in vina dolžni napovedati obnovo vinograda. Zato je potrebno prijaviti načrtovano obnovo vinograda v sezoni 2000/2001. Obnovo prijavite na upravni enoti svoje občine, kjer vodijo register pridelovalcev grozdja. Rok za prijavo je izjemoma podaljšan do 30. septembra.
S 14. septembrom se je pričela trgatev naslednjih sort po vinorodnih okoliših: belokranjski vinorodni okoliš: laški rizling in renski rizling: dolenjski vinorodni okoliš: laški rizling, renski rizling, šipon, rumeni plaveč, ranfol; bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš: laški rizling, šipon, rumeni plaveč. Za vse informacije in vprašanja smo vam na voljo v Kmetijskem zavodu Novo mesto na Šmi-helski 14 in po telefonu: 373-05-70 ali 373-05-77.
Za sadjarje
V nasadih jablan nadaljujemo s postopnim obiranjem. Na drevesu oberemo le tiste plodove, ki dosežejo značilno obarvanost. Pri določanju zrelosti si pomagamo s škrobnim testom. Po obiranju zdrave plodove čim prej skladiščimo.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Vzroki za motnje pri alkoholnem vrenju mošta
Kako ravnati s kvasovkami
Kljub temu da seje do današnjega dne nabralo veliko znanja o alkoholnem vrenju, so kvasovke tudi v sodobnem modernem kletarstvu vzrok dvema velikima težavama: vrelnim prekinitvam in tvorbi vonja po gnilih jajcih.
Čilj kletarja je, da mu mošt v nekj tednih povre do suhega (2 g/l ostanka sladkorja ali še manj). Glede na zahteve trga želimo vino čimprej prodati, zato pričakujemo od kvasovk, da bodo zelo razsluzeni mošt prevrele pri nizki temperaturi in bi vrenje potekalo umirjeno. Takšne želje se v preteklih letih niso vedno uresničile in v mnogih kleteh se je vrenje predčasno ustavilo. V vinih z višjim pH (letos ima velika večina moštov višji pH) se je zgodil nenačrtovan biološki razkis ob prekinitvah vrenja ali celo mlečni cik in cik. V strokovni literaturi lahko beremo, da so lahko za vrelne zastoje naslednji vzroki: pomanjkanje dušične hrane, strupenost nastalega alkohola, prisotnost kvasovk ubijalk (killerfak-tor), strupi mikrobiološkega izvora, zelo nizke in zelo visoke temperature mošta, ostanki škropiva na grozdju, konkurenca ostalih mikroživk v moštu, kletarske napake (preveč S02) preostro razsluzenje, prevelika nihanja temperature mošta) in še in še. Našteti dejavniki delujejo sumarno, in če se pojavita dva od naštetih, je oviranje kvasovk močnejše kakor od katerega koli posameznega.
Da bi čimuspešneje obvladovali te probleme, seje v Nemčiji povezalo 15 kleti in naročilo na vinarskem inštitutu v Neustadtu študijo, ki je trajala 4 leta. Zaradi aktualnosti bom opisal za zdaj samo tiste izsledke, ki so v tem trenutku za nas lahko najbolj koristni. V navodilih proiz-
vajalcev kvasovk zasledimo priporočene količine suhih kvasovk od 10 do 20 g/hl, za prebroditev vrelnih zastojev pa celo do 15 g/ hi. S priporočeno količino 10 do 20 g/hl se osemeni mošt s približno 1 do 2 milijonoma celic kvasovk na mililiter. Za popolno povretje mošta je potrebno zagotoviti pogoje, da se bodo kvasovke v sodu razmnoževale in dosegle število okrog 100 milijonov celic na mililiter mošta. Ugotavljali so odvisnost zadostnega končnega števila celic v moštu od začetne količine dodanih kvasovk. Doza 10 g/hl seje pokazala premajhna, z njo niso dosegli potrebnega števila celic v moštu oziroma se je vrenje zavleklo. Zato svetujejo, naj se pri pripravljanju nastavka ne varčuje s količino kvasovk. Kakšno pripravo kvasnega nastavka svetujejo? Ne svetujejo' cepiti novega mošta iz posode, ki že fermentira. Ta praksa je sicer doma v celem svetu, toda je tudi vzrok za vrelne zastoje, ne vedno, vendar je tvegana. Pregled mošta v vrenju pod mikroskopom bi dal pravi odgovor, ker na oko ocena tu ne zadostuje. Ne ve se, kakšni mikroorganizmi so v moštu, ki fermentira. Priprava nastavka samo z mlačno vodo in dodatkom sladkorja ne pripravi kvasovk na kislost mošta in so šokirane, ko se znajdejo v sodu, v manj prijaznem okolju, kot je blaga mlačna voda, kjer so bile oživljene. Najbolje je pripraviti mešanico vode (neklorirane) in mošta v razmerju 1:1. Mešanico je potrebno segreti na 30° do 35° C, vanjo stresti odtehtano količni-no suhih kvasovk in po 15 minutah premešati. Če smo to storili takoj potem, ko smo napolnili posodo za razsluzenje z moštom, se bo temperatura kvasnega nastavka v recimo 12 do 15 urah, kolikor časa traja razsluzenje, lepo približala temperaturi mošta v sodu ali cisterni. Pri rdečem moštu (drozgi) storimo to na začetku trgatve, da je kvasni nastavek že goden, ko začnemo pecljati prvo grozdje.
(Nadaljevalce sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
POUK V SADOVNJAKU - Malnaričev sadovnjak v Vavpči vasi, v katerem je kar za poltretji kilometer vrst, je največji na semiškem koncu. Zato, a tudi zategadelj, ker je lahko za vzor, ima veliko obiskovalcev. Nedavno, ko so ga obiskali člani Sadjarskega društva Bele krajine (na fotografiji), je predsednik društva Marjan Pezdirc dejal, da je Malnaričev sadovnjak dokaz, da znajo tudi v Beli krajini pridelati dobro sadje. Ob nazorni razlagi Sama Malnariča pa so se veliko koristnega naučili tudi sadjarji, ki imajo doma le po nekaj sadnih dreves. (Foto: M. B.-J.)
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Prebavilom prijazne vlaknine
Jesenski čas, poln sadja in zelenjave, je kot nalašč ugoden za vse, ki imajo težave s prebavili. Hrana, ki jo uživamo, je pogosto preveč nasičena in vsebuje vse premalo vlaknin. To je hidroskopičen del rastline, kar pomeni, da vpija in veže vodo. Netopne vlaknine, kot so žitni otrobi, lahko vežejo vodo za osem in pol odstotkov svoje teže, topne vlaknine v sadju in zelenjavi pa kar za desetkrat več od svoje teže. Zaradi sposobnosti vpijanja povečujejo prostornino blata in pospešujejo prebavo.
Tako kot mnoge druge prebavne motnje lahko tudi zapeko ozdravimo po čisto naravni poti, tj. z uživanjem sadja in zelenjave ob vsakem dnevnem obroku. Če želimo, da bodo vlaknine v črevesju res učinkovite, moramo popiti do dva litra vode na dan, poleg tekočine, ki jo dobimo v obliki juhe, čaja, sokov in podobnega. Vsa živila, bogata z vlakninami, imajo nizko kalorično in visoko nasitno vrednost, kar je prednost tudi pri redukcijskih dietah. Prehrano, ki vsebuje malo vlaknin, lahko povezujemo z zapeko, s srčnimi in žilnimi obolenji, sladkorno boleznijo, zvišanim krvnim tlakom, debelostjo, žolčnimi kamni, rakom in nekaterimi drugimi težavami črevesja. Pretiravanje v uživanju hrane, bogate z vlakninami, pa privede do napenjanja, driske ali celo do zapore v črevu (prevelika količina otrobov) ter
pomanjkanja nekaterih mineralnih snovi. V okviru zdrave prehrane naj bo največ do 50 g dietnih vlaknin dnevno, kat so celuloza in lignin. Zelo dober učinek imajo ovseni otrobi, ki znižujejo koncentracijo slabega holesterola. Hrano z veliko dietnih vlaknin moramo temeljito prežvečiti, kar povečuje nasitljivost (jabolka zelena listna zelenjava, fižol v zrnju, kislo zelje).
Za zajtrk ali malico si lahko pripravimo naslednje: tri velike žlice ovsenih kosmičev prelijemo z dva decilitra hladne vode. Ko nastane gosta kaša, ji vmešamo nastrgana jabolka, poljubno zelenjavo, kot je rdeče korenje, rdeča pesa, mlada koleraba, repa, in dolijemo eno žlico limoninega soka, eno žlico oljčnega olja. eno žličko zmletega lanenega semena in, po okusu, tudi med. Kot prigrizek lahko pripravimo pecivo iz polnozrnate moke, kot je na primer LEŠNIKOV KRUH. Zanj potrebujemo 1 kocko kvasa, 1 žlico medu, 350 ml mlačnega mleka, 125 g grobo sesekljanih lešnikov, 400 g pšeničnega drobljenca, 2 žlički soli in dišave po okusu (cimet, pimet, limonina lupinica). Vzhajan kvaseč, ki ga pripravimo iz kvasa, vode in medu, vmešamo med drobljenec, lešnike, sol in dišave. Vse dobro pregnetemo in pustimo vzhajati do tri četrt ure. Nato testo pregnetemo, oblikujemo in ga preložimo na pekač ter površino premažemo z vodo. Pecivo pečemo eno uro pri 220° C.
kulTlIRA
Železniku. velika nagrada
Na J5. piranskem ekstemporu
PIRAN - Ena najstarejših in najbolj množičnih likovnih prireditev v Sloveniji je piranski likovni ekstempore, ki v organizaciji Obalnih galerij redno poteka že od leta 1965. Letos je v tem slikovitem istrskem mestu od 4. do 10. septembra več kot štiristo likovnikov z vseh koncev Slovenije in iz devetih drugih držav ustvarjalo likovna dela na raznovrstno tematiko in v različnih likovnih tehnikah, prvikrat pa se je slikarjem pridružilo več kot šestdeset ustvarjalcev v keramiki. Dela, ustvarjena na 'ekstemporu, so zadnji dan prireditve razstavili po piranskih ulicah, izbranih 110 del pa v treh galerijah. Zvečer so na Tartinijevem trgu podelili 55 nagrad. Veliko nagrado je prejel italijanski slikar Pope, nagrado za najboljši akvarel Roberto Krajcer iz Umaga, za keramiko Zvonko Butkovič iz Zagreba. Med nagrajenci sta izmed likovnikov, ki ustvarjajo na našem območju, tudi slikar Jože Kotar in Franc Železnik.
Železniku, ki ima svoj slikarski atelje v vasi Kij nad Lutrškim selom, je letos pripadla ena od šestih najvišjih nagrad piranskega ekstempo-ra, in sicer velika odkupna nagrada. Prejel jo je za delo z naslovom Piranski simbol. Gre za konceptualno likovno delo, v katerem je umetnik na platnu in na vkomponiranem kosu starega lesa upodobil simbole Pirana in vitalnosti morja. Nagrada je nedvomno šla v prave roke, saj sta Franc Železnik in piranski ekstempore stara znanca. Slikarje bil skupaj z zdaj že pokojnim Pavletom Zamarjem, nekdanjim tajnikom Zveze kulturnih organizacij, med soustanovitelji ekstempora, in je edini od likovnikov, kije sodeloval prav na vseh ekstempo-rih doslej.
MiM
Zaključni koncert
SREDNJI GLOBODOL - V soboto, 23. septembra, bo v Domu glasbene dediščine ob sedmih zvečer zadnji iz niza Koncerti ob svečah. Nastopil bo komorni duo s Karolino Šantl Zupan (prečna flavta) in Pavlo Uršič Kunej (harfa).
Na svoji Vesni
NOVO MESTO-Jutri, 22. septembra, bo ob sedmih zvečer na Glavnem trgu pred knjigarno Goga predstavitev odlomkov iz najnovejše akcijske komedije Na svoji Vesni, ki nastaja v novomeški filmski produkciji.
Delavnica s Stoparjem
BREŽICE - Z novim šolskim letom je v Posavskem muzeju stekel program muzejskih delavnic, ki gaje pripravil kustos pedagog Ivan Kastelic. Prva delavnica je bila na vrsti v četrtek, 14. septembra, ko je v dopoldanskih urah sevniški likovnik Rudi Stopar na grajskem dvorišču pokazal učencem višjih razredov brežiške in blan-ške osnovne šole, kako nastajajo njegove plastike iz varjene pločevine. V spretnosti varjenja in rezanja pločevine so se poskusili tudi šolarji.
Žareče barvita likovna pripoved
V Galeriji Dolenjskega muzeja so odprli veliko slikarsko razstavo akademskega slikarja Jožeta Marinča - Na ogled je trideset najnovejših slik velikega formata
NOVO MESTO - V Galeriji Dolenjskega muzeja so v petek, 15. septembra, zvečer odprli veliko slikarsko razstavo najnovejših del akademskega slikarja Jožeta Marinča. Po uvodnem nagovoru direktorja muzeja Zdenka Piclja in predstavitvi slikarja in njegovih del, ki jo je opravil muzejski svetovalec Jožef Matijevič, sta priložnostna nagovora imela še novomeški župan dr. Anton Starc in krški podžupan Andrej Božič, ki je razstavo tudi odprl. Za prijetno vzdušje je v uradnem delu otvoritve poskrbel ljubljanski ansambel Tri A s pevko Alenko Kozole iz Novega mesta.
Jože Marinč je doma iz Dolnje nega likovnoumetnostnega polo-
Brige pri Kočevski Reki, od koder ga je umetniška žilica vodila v Ljubljano, najprej v šolo za oblikovanje, potem na Pedagoško akademijo in nazadnje na Akademijo za likovno umetnost, kjer je leta 1979 diplomiral, v naslednjih dveh letih pa obiskoval še slikarsko specialko. Udomil se je v Dobah pri Kostanjevici na Krki. Intenzivno ustvarjanje in vzpostavljanje last-
žaja gaje uvrstilo ne le med najvidnejše likovne ustvarjalce širše Dolenjske, ampak po besedah Jožefa Matijeviča v vrh sedanjega slovenskega abstraktnega slikarstva, o čemer pričajo številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. V Novem mestu je Marinč razstavljal že štirikrat, od tega kar trikrat v Dolenjskem muzeju. Na sedanji razstavi je postavil na ogled
Jože Marinč ob svoji veliki sliki v Dolenjski galeriji.
Ustvarjalni z več znanja
Z razstavo v rajhenburškem gradu zaključili trimesečno likovno delavnico ■ Mentor akademski slikar Todorče Atanasov
BRESTANICA - Krška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je že drugič pripravila likovno delavnico, ki je pod mentorstvom akademskega slikarja Todorčeta Atanasova potekala od februarja do junija, udeležilo pa se je je 27 ljubiteljskih slikarjev iz treh posavskih občin in iz Dolenjske. Kaj so se udeleženci naučili v štiridesetih urah zavzetega in marljivega dela, ko so tri mesece vsak torek prihajali v brestaniški gasilski dom, so pokazali na zaključni razstavi, ki sojo odprli v začetku prejšnjega tedna v renesančni galeriji rajhenburškega gradu. Na otvoritvi sta o delavnici in o razstavljenih delih govorila mentor delavnice akademski slikar Todorče Atanasov in predsednica območne izpostave Tatjana Avsec, za popestritev pa sta s plesnim nastopom poskrbela Katja Žigante in
Dolenjske plesalke v polfinalu
LJUBLJANA - V širši polfinalni izbor za nastop na državni plesni prireditvi Sredi prostora 2000, ki bo oktobra v Novi Gorici v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, se je uvrstila Klara Magič iz Plesne skupine Roza pirueta II iz Novega mesta s točko Ples teme. V polfinalni izbor za prireditev Migam 2000 pa Plesna skupina Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta pod vodstvom mentorice Sonje Rostan.
Jernej Picelj iz Plesnega kluba Novo mesto. Oba govornika, še posebej pa mentor, sta poudarila izobraževalni pomen likovne delavnice in pohvalila letošnjo skupino udeležencev, ki je zavzeto sledila strokovnim nasvetom ter v teoriji in praksi osvajala osnove slikarskega dela z risbo, barvami, kompozicijo in ostalim, kar sodi v obrtniški del ustvarjalnega procesa, ki ga nikakor ne gre zapostavljati, saj se brez “obrtniških” vednosti in spretnosti likovni ustvarjalec ne more ustrezno izraziti.
Iz množine ustvarjenih del je Todorče Atanasov izbral za zaključno razstavo portrete, figure in tihožitja v različnih tehnikah osemnajstih udeležencev, za katere je v svoji zaključni besedi dejal, da upa, da bodo ostali zvesti likovnemu ustvarjanju, da bodo v tem delu uživali in z njim razveseljevali tudi druge.
M. MARKELJ
Glasbeno-baletno
popoldne
KRŠKO - Kulturni dom Krško vabi ob začetku vpisa za jubilejno 10. abonmajsko sezono v nedeljo, 24. septembra, ob štirih popoldne na glasbeno-baletni popoldan. Nastopila bosta vokalna skupina Solzice in novoustanovljeni Posavski oktet (oba vodi Marjetka Podgoršek Hor-žen), nato pa bo sledila predstava Lectovo srce baletne skupine Croa-tia iz Zagreba.
r
ZAKIJUČEK GRAJSKIH PRIREDITEV - Turistično društvo Suha krajina je v soboto, 16. septembra, zvečer v vinski kleti žužemberškega gradu pripravilo zadnjo izmed letošnjih grajskih prireditev. Večer, ki ga je vodil Vlado Kostevc, so posvetili spominu na pokojno pesnico Milo Kačič, večkratno gostjo iužemberških kulturnih prireditev. Program so prepletli s poezijo, glasbo in petjem. Z izvirnimi verzi sta se predstavila pesnika Jurij Marussig in Ivan Malavašič, za vzdušje domačnosti so s petjem poskrbele pevke tukajšnjega turističnega društva s harmonikarjem Sašom Kovačem, nekaj narodno-za-bavnih viž sta na diatonično harmoniko mojstrsko odigrala Lidija Virant in Jure Ciber, letošnji dobitnik Zlate harmonike Ljubečne (na sliki s pesnikoma), za glasbeno zanimivost pa je poskrbel domačin Primož Pasar z igranjem na orglice in na doma narejenem tolkalu. (Foto: M. Markelj)
trideset najnovejših slik, za katere je značilen veliki format (v Galeriji razstavlja eno največjih slik, kar jih je bilo doslej tu postavljenih). Slikar uporablja veliki format za doseganje želenih kompozicijskih in barvnih učinkov, hkrati pa je neobičajna velikost slik povezana tudi s posebnim načinom njegovega slikanja. Marinč namreč ne slika na običajni “štafelajni” način, ampak na vodoravno položeno podlago, kar mu omogoča bolj vehementen in sproščen gib. Tako je gestualnost ob intenzivni barvitosti in nepredmetnosti značilnost Marinčevih slik.
Dolenjski muzej je ob razstavi izdal tudi katalog z izbranimi barvnimi reprodukcijami in s spremno besedo Jožefa Matijeviča.
M. MARKELJ
Medobmočna razstava
MULJAVA - V galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji so v torek, 19. septembra, odprli medobmočno likovno razstavo, za katero je selektor, akademski kipar in slikar Boris Prokofjev izbral dela likovnih ustvarjalcev iz Ivančne Gorice, Kočevja, Ribnice in iz okolice Ljubljane.
Svetloba v temi
BRESTANICA - Jutri, 22. septembra, bo ob osmih zvečer na gradu Rajhenburg kulturni večer iz niza Jesenske serenade. Nastopila bo flavtistka Alenka Zupan, ki je zasnovala projekt Svetloba v temi na besedilo Mojce Vočko v prepletanju zvokov narave z improvizacijami na flavti in z odlomki iz klasične glasbe.
Živahno v Gogi
NOVO MESTO - V Knjigarni Goga sta ta teden kar dva dogodka. Že včeraj, 20, septembra, je zvečer potekal pogovor Janeza Mežana s sedanjim ministrom za kulturo, jutri, 22. septembra, pa se bo ob osmih zvečer v pogovoru z Brigito Judež predstavil pesnik in pisatelj mlajše generacije Aleš Šteger.
S PESMIJO - Šukarji so na predstavitvenem večeru zaigrali in zapeli nekaj romskih pesmi, nekaj pa jih je zrecitiral Rom Enver Memiš, ki je pomagal pri nastajanju pesmarice.
Romske pesmi s slovarjem
Glasbena skupina Šukar je za desetletnico igranja izdala knjigo s pesmimi romske glasbene tradicije
Tršarjeva razstava
KOSTANJEVICA - V samostanski cerkvi, razstavišču Galerije Božidarja Jakca, bodo jutri, 22. septembra, ob osmih zvečer odprli razstavo del akademskega kiparja prof. Dušana Tršarja. Otvoritev bo popestril nastop Ljubljanskega okteta.
NOVO MESTO - Glasbena skupina Šukar, doma in tudi na tujem znana in priznana kot kvalitetna izvajalka romske glasbe, letos praznuje desetletnico. Šukarji so glasbeno pot od leta 1990 do danes zabeležili z množino nastopov, kakovostno rastjo, širitvijo repertoarja, s štirimi albumi in z glasbenimi projekti, izpeljanimi z drugimi znanimi glasbeniki. V počastitev jubileja pripravljajo peti album, pri založbi KD Etno karavana pa so že izdali romsko pesmarico z naslovom Šukar Gilja. Knjigo so v četrtek, 14. septembra, zvečer predstavili v avli Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu v sklopu projekta Življenje brez predsodkov, ki ga knjižnica izvaja z zbiranjem romske literature in literature o Romih, z vodenjem posebne knjižnične enote v novomeškem romskem naselju in z dfugimi oblikami dela. Osnovni namen projekta je ob prosvetlje-vanju Romov predvsem približati romsko kulturo javnosti in tako zmanjšati nestrpnost večine do romske etnične skupine.
Večer je s predstavitvijo projekta in skupine Šukar uvedla Slavka Kristan, nato pa je z romskim pozdravom “lače dive” (dober večer) novinar Dolenjskega lista Andrej Bartelj začel pogovor z Mihom Šventom, Novomeščanom, članom ansambla in urednikom pesmarice, v pogovor pa so se vključili tudi poslušalci, med katerimi je bilo več Romov. Švent je med drugim povedal, kako je prišlo do zamisli o pesmarici, ki sojo namenili vsem ljubiteljem romske glasbe, in s kakšnimi težavami so se sreča-
li.	Predvsem je šlo za jezikovne
težave, saj enotne romščine ni; evropski Romi govorijo številna med seboj zelo različna narečja. V pesmarico je vključenih 35 pesmi romske glasbene tradicije, predvsem iz vzhodnoevropskega prostora in Balkana, vsaka pesem pa je predstavljena z enostavnim notnim zapisom, fonetično zapisanim besedilom v romščini ali ruščini ter s slovenskim vsebinskim povzetkom. Za lažje razumevanje besedil je dodan romsko-slovenski slovarček, vsebino pa dopolnjuje urednikova spremna beseda, predstavitev skupine Šukar ter kratek zapis o Romih in njihovem jeziku.
M. MARKELJ
Stiki prek meja
Novomeški literarni klub v Srbiji
NOVO MESTO - Člani Literarnega klub Dragotina Ketteja so od 8. do 10. septembra gostovali pri srbskih pesnikih in pisateljih v Užicah. Prvi dan obiska so imeli intervjuje na radijskih postajah Užice, Svobodna Evropa, Luna in TV5, popoldan so si ogledali mesto in mestno knjižnico, zvečer pa so po sprejemu pri užiškem županu Milanu Nikitoviču imeli literarni večer, na katerem jih je občinstvo zelo lepo sprejelo. Naslednji dan so si ogledali muzej na prostem v vasici Sirogojno na planini Zlati-bor, zvečer pa so v Požegi obiskali knjižnico, imeli v Domu kulture literarni večer in srečanje z urednikoma revij Medjaj in Razvigor Miljanom Despotovičem in Draganom Jovičevičem.
S. D.
Pestrost kulturnih prireditev
Kulturni center Janeza Trdine ponuja v tej sezoni štiri abonmaje: gledališkega, dva glasbena in kot novost otroški abonma - Zanimiv in pester tudi ostali del programa
NOVO MESTO - Kulturni center Janeza Trdina (KCJT) je sezono 2000/2001 programsko sicer začrtal podobno kot prejšnja leta, se pravi, da bo v jesenskih, zimskih in pomladnih mesecih ponudil javnosti pestro vrsto abonmajskih in zunajabonmajskih kulturnih prireditev, znotraj teh ustaljenih okvirov pa je ponudbo razširil in obogatil. S programom bo Kulturni center redno seznanjal vse zainteresirane z zastonjskim Mesečnim napovednikom. Pestra ponudba naj bi presegla prejšnjo sezono, ko si je skupno 1.140 prireditev ogledala blizu 99 tisoč obiskovalcev.
Najstarejšemu in najbolj priljub-	sezoni). V veliki dvorani Kulturne-
Ijenemu gledališkemu abonmaju	ga centra bodo gostovali vrhunski
ter dvema glasbenima, koncertne-	slovenski in tuji izvajalci, od Or-
mu in Mladi mladim, se v tej sezo-	kestra Slovenske filharmonije,
ni kot novost pridružuje otroški abonma. Uvedli so ga na željo mnogih staršev, namenili pa otrokom od tretjega leta starosti naprej, ki si bodo lahko ogledali štiri lutkovne in tri dramske predstave. Gledališki abonma ponuja šest predstav, od tega tri drame in tri komedije v izvedbi poklicnih slovenskih gledališč. Ker zanj že nekaj sezon zapored vlada veliko zanimanje, bo vsaka predstava na sporedu dvakrat, v ponedeljek za abonma A in v torek za B. Za ljubitelje gledališča bo na voljo tudi nekaj zunajabonmajskih predstav, od Durič-Durovega Rigoletta do dveh monodram, Kmeclovega Srečanja s Prešernom in Reichove-ga Govora malemu človeku.
V velikem koncertnem abonmaju je za to sezono predvidenih pet koncertov (eden več kot v prejšnji
Camarate Labacensis in najodličnejšega slovenskega zbora Carmi-na Slovenica do Zagrebških solistov in Salonskega orkestra Bu-dimpeštanske opere. V okviru
Direktorica Kulturnega centra Janeza Trdine - Mira Maljuna.
abonmaja Mladi mladim, za katerega doslej žal ni bilo večjega zanimanja, se bo v dvorani Glasbene šole Marjana Kozine zvrstilo šest koncertov mladih perspektivnih slovenskih glasbenikov. Razveseljiva novost je, da za učence in mladino ne bo vstopnine. Zunaj teh dveh abonmajev bo še več koncertov, omenimo le tradicionalni novoletni nastop Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže in koncert Simfonikov RTV Slovenija, ki bodo med drugim izvedli dve deli v Novem mestu rojenega skladatelja Pavla Mihelčiča. Ljubitelji plesa bodo prišli na svoj račun ob plesni predstavi Tri sestre. Za vrtce, osnovne in srednje šole KCJT ponuja v tej sezoni raznolik kul-turnovzgojni program lutkovnih, dramskih predstav in glasbenih predstav. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonmaje od 18. do 22. septembra, vpisovanje novih pa traja od 18. do 29. septembra.
Za ljubitelje dobrega filma je gotovo posebej razveseljiva še ena letošnja novost: od začetka tega meseca v veliki dvorani v vseh prostih dnevih potekajo filmske predstave po programu, ki ni zasnovan komercialno. Na ogled so in bodo predvsem kakovostni filmi.
MiM
POTA
IN ST
Policija je zaprla vrata politiki
Tako je na PU Novo mesto dejal generalni direktor policije Marko Pogorevc - Oktobra obisk PP - Policisti vljudni, etični, urejeni ■ Nujen sprejem nacionalnega varnostnega programa
NOVO MESTO - Policijska uprava (PU) Novo mesto z direktorjem Francijem Povšetom je pretekli teden imela na obisku generalnega direktorja slovenske policije Marka Pogorevca. Seznanil se je z delom uprave in pohvalil delo novomeških policistov. Sicer pa bo na Dolenjsko prišel spet v začetku oktobra, ko bo obiskal vse policijske postaje in se srečal z njihovimi komandirji.
dežurni poročajo
Pogorevc je varnostno stanje na področju PU Novo mesto označil za ugodno, področje javnega reda in miru seje v primerjavi z lanskim letom celo izboljšalo, zaskrbljujoča pa je prometna varnost, zlasti na hitri cesti št. 1 od Ljubljane do Novega mesta. Tu je največ nesreč s smrtnim izidom in hudimi telesni-
mi poškodbami."Ni dovolj le delo policije, zadnji čas je za sprejem nacionalnega programa prometne varnosti,” je dejal generalni direktor slovenske policije, ki se je dotaknil tudi perečega problema z ilegalci. Slovenija je pravi filter pred Zahodom in po ocenah prime okrog 70 do 75 odstotkov vseh ile-
VLOM V AVTO - V noči na 17. september je neznanec v Mokricah vlomil v osebni avto Yugo 65 in ukradel 30 tisoč tolarjev vreden mobilni telefon znamke Ericson.
RAD IMA GLASBO - Neznanec Je 17. septembra iz avta znamke Honda izven naselja Vrbina ukradel deset zgoščenk, denarnico, bankovec za 10 tisoč tolarjev in osebne dokumente oškodovanca.
OB ŠPORTNE COPATE - G. S. iz Novega mesta je oškodovan za skoraj 19 tisoč tolarjev, ker mu je 8. septembra nekdo v garderobi trebanjske osnovne šole ukradel športne eopate znamke CD Royal.
OKRADEN “COMING” - Med 9- in 11. septembrom je neznanec vlomil v trgovino Corning na Novem trgu v Novem mestu in ukradel več Prenosnih GSM telefonov in več vrednostnih kartic za telefone. Trgovina je oškodovana za 350 tisoč tolarjev.
POSKUS VLOM V AKRONO -V noči na 12. september je neznanec na Glavnem trgu v Novem mestu skušal vlomiti v zlatarno podjetja Akrona - izvoz - uvoz, d.o.o., Ljubljana, vendar mu ni uspelo.
IZTOČIL 160 LITROV GORIVA ' Na parkirnem prostoru poslovne cone Rudnik v Kanižarici je v noči na
12.	september nekdo iz rezervoarja tovornjaka, ki je last B. F. iz okolice Črnomlja, iztočil okrog 160 litrov goriva, vrednega 30 tisoč tolarjev.
NAVALIL NA STROJE - V noči na 13. september je neznanec iz trgovine Mercator - Dolenjska v Krškem odnesel motorni žagi znamke Jonsered in Husqvarna, rezkar znamke Filisatti, akumulatorski vrtalnik, kotni brusilnik in vbodno žago - vse znamke Iskra, krožno žago znamke Filisatti, tri vrtalne stroje, več ključev in trsnih Škarij, vse v vrednosti 550 tisoč tolarjev.
600 LITROV NAFTE - Na delovišču regionalne ceste Bučka - Za-vratec izven naselja Dolenje Radulje je neznanec v noči na 12. september iz treh delovnih strojev iztočil okrog t>00 litrov nafte.
galnih migrantov. “Če bi se tudi druge države, ne le naša, obnašale bolj odgovorno, bi bil ta problem manjši. Tako pa mi lahko ilegalce vrnemo na Hrvaško, če imamo res trdne dokaze, da so prišli od tam.” Glede na predvolilni čas je Pogorevc poudaril, daje policija zaprla vrata politiki, saj si ne želi nobenih provokacij, široko pa jih je odprla za vse državljane. “Policisti moramo ceniti svojo stroko in jo zagovarjati. Sicer pa sem policistom položil na srce, naj bodo urejeni, vljudni v postopkih z ljudmi in naj upoštevajo etična načela.”
S prvim oktobrom bodo začela veljati pravila o nadzoru policijskih postaj, “da si vpogleda v njihovo delo ne bom ustvaril le s policijskimi poročili”, je zaključil svoj obisk v Novem mestu Marko Pogorevc.
L. MURN
OBISK V NOVEM MESTU - Generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc bo novomeško PU obiskal spet oktobra. Na sliki je z direktorjev uprave Francijem Povšetom. (Foto: L. M.)
Ogrožal policiste in trčil v njihov avto
SENOVO - Krška policijska patrulja je 16. septembra ob eni uri ponoči ustavljala 18-letnega
B.	K. iz okolice Sevnice, ker je vozil neregistriran avto, vendar je peljal naprej v smeri Dobrave. Tam sta ga izsledila dva policista. Njunih ukazov ni upošteval, ampak je sunkovito speljal vzvratno, da je moral policist odskočiti, nato pa se je osumljeni namerno zaletel v spodnji del službenega vozila. Podana je kazenska ovadba.
Razbijala in grozila
METLIKA, NOVO MESTO - 17. septembra zvečer so policisti od streznitve pridržali vinjenega 20-let-nega A. Š. iz okolice Metlike, ki je doma razbijal in grozil očetu, 16. septembra zvečer pa se je ravno tako zgodilo z 62-letnim A. K. iz okolice Novega mesta, ki je doma razgrajal, pretepal ženo in ji grozil z ubojem. Zagovarjati se bosta morala pred sodnikom za prekrške.
Popravek
V članku z naslovom Glas, ki rabi moj glas? so pri izjavi Jožefa Kočevarja pri upoštevanju razlogov za znižanje dovoljene koncentracije alkohola v krvi od 0,5 na 0,1 promile pomembni tudi sociološki (in ne socialni) razlogi, kot smo pomotoma zapisali.
Novo vozilo tudi uradno v rokah gasilcev
Za hitra posredovanja
Pijan v 14-letno peško
Teden, poln prometnih nesreč - Avto zagorel - Ni upoštevala znaka stop - Zaletel v kup peska - Zbil peško
LOŠKI POTOK - Poročali smo že. daje prostovoljno gasilsko društvo Retje, ki deluje v največjem' naselju v občini Loški Potok, ob pomoči občine in OGZ Loški Potok z nekaj lastnimi sredstvi ter velikim prispevkom vaščanov in nekaj sponzorjev kupilo sodobno gasilsko vozilo z že vgrajeno visokotlačno črpalko, gasi pa lahko z vodo ali peno. Primerno je predvsem za začetne požare in hitra posredovanja. Ko bo društvo zmoglo kupiti še primerno prikolico za prevoz mo-torke in ostale opreme, se bodo gasilci lahko spoprijeli z vsakim požarom. Čeprav je vozilo last PGD Retje, je namenjeno za posredovanje po vsej občini in tudi širše.
Pretekli teden se je na naših cestah zgodilo kar precej prometnih nesreč. 11. septembra popoldne je 46-letni voznik osebnega avta L. J. iz Gradca zapeljal na bankino, čez travnati nasip in trčil v drevo. Avto je zagorel, hudo poškodovanega voznika pa je iz gorečega avta rešil I. B. iz Podzemlja, ki je še z nekom ogenj tudi pogasil. Ravno tako 11. septembra je nekaj po 19. uri 44-letni voznik osebnega avta
B.	S. iz Prečne na Rozmanovi ulici v Novem mestu zapeljal na pločnik in trčil v 14-letno peško N.
A.	iz Novega mesta. Ta se je lažje telesno poškodovala. Policisti so med postopkom voznika preizkusili z alkotestom, kije pokazal 3,12 promila alkohola, voznik pa je vozil brez vozniškega dovoljenja. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo in ga predlagali v postopek k sodniku za prekrške.
13.	septembra zjutraj 32-letni voznik osebnega avta iz Sežane E.
H.	na Kandijski cesti v Novem mestu ni ustavil pred prehodom za pešce, trčil v 75-letno peško R. N. iz Novega mesta in jo zbil po vozišču. Hudo poškodovana se zdravi v novomeški bolnišnici. Četrtek, 14. september, je bil tudi bolj črn dan. 18.letna N. L. iz Dolnjega Ajdovca se je s kolesom z motorjem peljala med naseljema Boršt in Ajdovec. V križišču je zapeljala na
lokalno cesto, ne da bi se prej prepričala o varnosti. Tako je prišlo do trčenja z 19-letnim voznikom osebnega avta J. I. iz Dolnjega Ajdovca. V nesreči seje voznica hudo poškodovala in se zdravi v novomeški bolnišnici. Isti dan je 43-letna Mariborčanka J. V. z avtom zapeljala s priključka ceste na H/ I v Mačkovcu, ne da bi upoštevala znak'stop. Iz smeri Otočec je pripeljal tovornjakar in se umikal, vendar je prišlo do trčenja in pri tem se je voznica hudo poškodovala.
Sam je bil za nesrečo kriv A. M. iz okolice Sevnice, ki seje 16. septembra ob 20. uri peljal s kolesom z motorjem, ker pa izven naselja Brezovo pri Studencu hitrosti ni prilagodil stanju na cesti (omejitev na 40 km/h), se je zaletel v kup peska in padel. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici.
L. M.
Protekt in ne G 7
V prejšnji številki našega časopisa je pri vesti o najdbi motornega kolesa na parkirnem prostoru v Trebnjem 9. septembra prišlo zaradi napačnih podatkov do napačnega zapisa. Varnostnik, ki je vozilo opazil, je bil delavec Protekta, podjetja za varovanje premoženja in oseb, ne družbe G7.
Nujna uporaba prisilnih sredstev
KRŠKO - Zaradi kršitve javnega reda in miru so krški policisti 12. septembra ponoči posredovali v Inn - klubu, kjer sta razgrajala 22-letni M. O. in 22-letni G. Ž., oba iz okolice Krškega. G. Ž. je med postopkom žalil policiste in ni upošteval njihovega ukaza, tako da so morali zoper njega uporabiti prisilna sredstva. To pa je hotel preprečiti M. O. Policista so oba kršitelja obvladali in ju odpeljali na postajo. Sledi kazenska ovadba.
Uradni prevzem vozila je bil v nedeljo, 10. septembra, pred gasilskim domom v Retjah, kjer se je poleg velikega števila občanov zbrala vsa občinska gasilska srenja, predstavniki OGZ Ribnica, CZ občine, predstavnik podjetja, ki je vozilo opremilo za gasilske potrebe, potoški župnik Franc Vidmar, ki je novo vozilo blagoslovil, župan občine Janez Novak in nekaj mladih, ki so izvedli prisrčen kulturni program. Naj omenimo še botra Marijo Ruparčič in Janeza Novaka. Ta je mladim voznikom izročil simbolični ključ novega vozila. Ob tej priložnosti so pokazali še novo sliko sv. Florijana, zaščitnika gasilcev, ki jo je izdelal domači slikar Rudi Košmrlj.
A.	K.
Pretepači pristali v zaporu
Za lanski pretep pred diskoteko Bruno, v katerem je umrl 19-letni Bojan, Medvedu 4 leta in pol zapora - Ostali trije manj
KRŠKO - Po desetih mesecih je tragični dogodek, ko je 14. novembra lani v pretepu pred diskoteko Bruno v Gabrijelah umrl 19-letni Bojan Florjančič iz Šentpetra, dobil sodni epilog. Na Okrožnem sodišču v Krškem je senat s predsednikom Milošem Medvedom četverico fantov, obtoženih nerazumljivega nasilja, katerega posledice so več kot tragične, spoznal za krive in jim dosodil zaporno kazen.
25-letni Rudi Medved iz Pri-lesja je za dvoje kaznivih dejanj (povzročitve hudih telesnih poškodb, celo s smrtnim izidom) dobil enotno kazen 4 leta in pol zapora, za sodelovanje v pretepu pa: 20-letni Andrej Vidmar iz Krmelja osem mesecev, solastnik diskoteke 34-letni Bruno Vidmar iz Gabrijel sedem in 24-letni Marko Uroš Kozole z Mirne šest mesecev zaporne kazni. Zoper 22-letnega Marka Struno iz Ivančne Gorice je bila obtožba umaknjena.
Povod za usodni pretep med obiskovalci diskoteke z Otočca in drugo skupino, v katerem je umrl mladenič, je bil pretep dobro uro prej, ko je Medved napadel Otočana Petra Krušca, ker mu niso bili všeč Kruščevi dolgi lasje. V pretepu je sodeloval tudi brat umrlega Jože Florjančič. Poškodovani so bili vsi trije.
Za usodni obračun pa je največ kriv Kozole, ki je, ko je v diskoteki zagledal pretepenega Medveda, sklenil, da se je treba Otočanom maščevati. Brez težav so k njemu pristopili še Medved, Andrej Vidmar ter drugi. Skupina najmanj desetih se je tako spravila na Otočane, ko so se ti že odpravljali domov in so bili pri avtomobilih. Brce z bulerji so bile za Bojana usodne.
Senat je pri vseh obtoženih kot olajševalno okoliščino upošteval dosedanjo nekaznovanost, pri Medvedu pa še dejanje v zmanjšani prištevnosti zaradi zaužitega alkohola in mamila cannabis ter to, da je bil tudi sam pretepen in je oče mladoletnega otroka, za katerega mora skrbeti. Na odmero kazni so vplivale tudi splošne razmere v diskoteki Bruno, ki je že znana po tem, da se razni nesporazumi rešujejo na tak neciviliziran način, kar je nedopustno. Predsednik senata je poudaril, da bi prav solastnik diskoteke Bruno Vidmar, ki je bil najstarejši v skupini, moral pretep preprečiti, ne pa ga še spodbujati in sodelovati v skupini, ki je poškodovala več ljudi. Vsi štirje obtoženi so dolžni plačati milijon 456 tisoč tolarjev stroškov postopka ter vsak po sto tisoč tolarjev povprečnine. Sodba še ni pravnomočna.
L. M.
Hudo poškodovan pešec napihal
STRANJE - F. H. iz Zagorice pri Čatežu je 18. septembra deset minut pred šesto zjutraj z osebnim avtom vozil iz Stranja proti Radohovi vasi. Pri Stranjah je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčil v pešca M. G. iz Šentjurja. Po trčenju je pešca, ki je bil oblečen v temna oblačila in ni nosil kresničke, odbilo na travnik, kjer je hudo poškodovan obležal. Policisti so M. G., ki se .zdravi v novomeški bolnišnici, preizkusili z alkotestom. V izdihanem zraku je imel kar 2,34 promila alkohola.
Ponarejen desettisočak
ČRNOMELJ - Lastnica bifeja Panda je v Dolenjsko banko 11. septembra prinesla dnevni izkupiček, delavec banke pa je odkril ponarejen bankovec za deset tisoč tolarjev.
Ukradli katrco
ČATEŽ OB-S^Vl -V noči na 17. september je izginil osebni avto znamke Renault R4, reg. št. KK 85-25Z, vreden okrog 80 tisoč tolarjev.
Seminar o psiholoških vidikih nesreč
LJUBLJANA - V izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani bo 21. in
22.septembra potekal seminar držav srednjeevropske pobude o psiholoških vidikih nesreč, na katerem bodo sodelovali domači in tuji strokovnjaki. Otvoritev seminarja bo v četrtek, 21. septembra, ob 9. uri.
AMZS pomemben certifikat
LJUBLJANA - 29. avgusta je AMZS, d.d., za področje Storitve pomoči na cesti in garancije mobilnosti pridobila certifikat za vzpostavljen in delujoč sistem kakovosti, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 9002. Po trinajstih mesecih intenzivnega dela na trinajstih poslovnih enotah po vsej Slove-' niji je sledila uspešno prestana certifikacijska presoja in pridobljen certifikat Q - 288.
Večji pomen duševnemu zdravju
Štiridnevna Letna šola prevencije in promocije duševnega zdravja v taboru Mojca - Tudi tuji predavatelji - 60 udeležencev - Strokovno izpopolnjevanje, izmenjavanje izkušenj
DOLENJSKE TOPLICE - Društvo za preventivno delo je v sodelovanju z Uradom za droge RS pretekli konec tedna, od 16. do 19. septembra, v taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah organiziralo Letno šolo prevencije in promocije duševnega zdravja. Z njo želijo pripomoči k razjasnitvi dilem in vprašanj v zvezi z razumevanjem duševnega zdravja, posebno z namenom spoznavanja praktičnih poskusov delovanja na omenjenem področju.
Prijeli pijanega ilegalca
VINICA - Zaradi suma povzročitve prometne nesreče so policisti
14.	septembra na mednarodnem mejnem prehodu ustavili 25-letnega voznika osebnega avta I. P. iz Hrvaške in ugotovili, daje vozil pijan - alkotest je pokazal 1,82 promila - ter da je mejo prestopil ilegalno v naselju Žun-iči. Predlagali so ga v postopek.
V Slovenijo s pištolo
OBREŽJE - Na mejnem prehodu je policist v avtu 56-letnega hrvaškega državljana L. P. našel malokalibrsko pištolo znamke CZ92, kal. 6,35 mm, in šest pripadajočih nabojev.
“V naši strokovni in laični javnosti obstaja veliko nejasnosti v zvezi s pojmom duševnega zdravja. Večina s tem še vedno misli na odsotnost duševnih motenj in bolezni ali na zdravljenje in rehabilitacijo hospitaliziranih. Toda vse bolj očitna je povezanost duševnega zdravja z različnimi motnjami: od depresij, nagnjenosti k samomoru do zasvojenosti od legalnih in ilegalnih mamil, z alkoholizmom, antisocialnim in nasilniškim vedenjem itd.,” je na novinarski konferenci pojasnil predsednik Društva za preventivno delo, dipl. psih. Zoran Maksimovič. Društvo je že vrsto let organiziralo podobne šole, pred dvema letoma pa so še z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami pripravili posvet na to temo. Prav potreba in želja po strokovnem izpopolnjevanju ter izmenjavi izkušenj s sorodnimi or-
ganizacijami iz tujine je bila spodbuda za organiziranje letošnje letne šole.
Na šolo so povabili ne le domače izvajalce programov na področju varovanja in promocije duševnega zdravja, temveč tudi goste iz tujine: Italije, Hrvaške, Srbije ter
	1J? I
	
PREDSTAVITEV SOLE - Društvo za preventivno delo in letno šolo v Dolenjski Toplicah sta na novinarski konferenci predstavila (levo) Zoran Maksimovič in Miha Kramli z Urada za droge RS. (Foto: L. M.)
Bosne in Hercegovine. Italijanski Center za zdravljenje odvisnosti je predstavil program preventivnega dela na delovnih mestih, ar spada v evropski projekt Evrodice, hrvaško društvo Igraje nastopilo s projektom promocije duševnega zdravja za osnovnošolce “Dober - boljši - najboljši”, društvo Svima pa je pojasnilo epidemiološko situacijo na Hrvaškem. Na letni šoli je sodelovalo tudi jugoslovansko Društvo za kreativni razvoj, bosanski predavatelji društva HealthNet pa so udeležencem približali temo Pre-vencija alkoholizma in odvisnosti od prepovedanih mamil. Slovensko društvo študentov medicine SLoMSIC je v projektu Virus spregovorilo o preventivnem projektu za preprečevanje aidsa. V štirih dneh pa so udeleženci - bilo je okrog šestdeset - našli čas tudi za razne debate in okrogle mize.
Naj tudi takšna srečanja pripomorejo k izboljšanju našega duševnega zdravja, saj je to nujno. Do srede septembra je namreč številka samomorilcev v Sloveniji naravnost strašljiva - 385.
L. MURN
'JEM DOBRO
Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540!
cestno podjetje
novo
družba za vzdrževanje in gradnjo cest
Novo mesto Ljubljanska 47
tel.: 07/33 22 531, 33 21 723 faks: 07/33 22 061
PRODAJA (Bili®GOA
po ugodnih cenah!
Možnost izdelave betona po predhodnem naročilu.
QG<s>Q0
POSEBNA PONUDBA:
za asfaltiranje dvorišč nudimo 3% popusta za gotovinsko plačilo!
TRGOVINA
Livada (bivša vojaška skladišča) tel.: 068/321-186 (g. Blažič)
Cenjene kupce obveščamo, da:
• smo vnovič pričeli proizvodnjo v kamnolomu Sv. Ana - Vrhpeč
• imamo na zalogi kamen za zidanje
Posebna ponudba: z nakupom kamna za zidanje iz kamnoloma Sv. Ana - Vrhpeč lahko uveljavite 4% popusta za nakup betonov v Betonarni Livada (bivša vojaška skladišča).
+ stara številka Slovenije
http://tis.teiekom.si Nove številke i/.veste, če vtipkate
Slovenije
DOLENJSKI LIST
Št. 38 (2665), 21. septembra 2000
Odkar je Slovenija dobila nov kompas, jo je zajel pravi magnetni vihar. Nič več ni, kot je bilo, k nebesne strani niso več tam, kjer smo jih vajeni. Clio Kompas je posebej za slovenski trg zasnovan model s platišči iz lahke litine in vgrajenim avtoradiom Sony.
To pa še ni vse! Če obiščete Kompasove dneve v salonih Renault med 18. in 23. septembrom, vas čaka še posebno presenečenje! V sodelovanju s Kompas Holidays so namreč za vse obiskovalce pripravili bogato nagradno igro, v kateri vas morda sreča usmeri na letovanje na Kanare.ali srriučanje v Dolomitih. Vsi kupci avtomobilov Renault pa imajo do konca oktobra 10% popust za izbrane aranžmaje Kompas Holidays.
KOPER
ILIRSKA BISTRICA
Clio Komo zavriel
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
■S* 07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
POSTOJNA
NOVO MESTO
AJDOVŠČINA
NOVA GORICA
LJUBLJANA
Renault Clio.
Svet je njegovo mesto.
JESENICE
SLOVENJ GRADEC
MAHf
MURSKA SOBOTA
li V-'/-*'. • 'v iV 7
tutiitičnO. CLrjendLjd
Novo mesto Kandijska 9 07/33 21 115, 33 25 477
www.renault.si
Vsi na tej strani že imajo nove telefonske številke ■	\>	Kličite	jih	na nove!
§	RENAULT	CliO IS KOMPAS
		 " » -	
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
_	Ljubljanska	testa 26
[	8000	Novo mesto
K* j	I	|1	Ji	tel:	07/	33	81 000
fax: 07/33 81 010
HITRE POVEZAVE S SVETOM INTERNETA
čokolešnik
NOVO MESTO
► POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO NISSAN ADRIA d.o.o., Ljubljana
► Pooblaščena prodajalca: ►AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, 30 75 180 ►AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, 81 40 389
vilecla
St. 38 (2665), 21. septembra 200«
DOLENJSKI LIST
Slovenska Vele stranka
vabi na volitve,
vsak dan!
Na tisoče volivk in volivcev' vsak dan v naših trgovinah izkazuje zaupanje izdelkom, kijih prodajamo. Trudimo sc, da M s sprejemljivimi cenami in s kvalitetnimi izdelki naših dobaviteljev zadovoljili potiehc naših kupcev. Slovenska trgovska družba Vele iz Domžal je nastala z združitvijo trgovskih dnižb Tabor. Kočna in Napredek in prav pred kratkim se nam je pridružila tudi Preskrba jz Sežane. Načrtujemo pa združitev še z nekaterimi slovenskimi Ugovci v veliko in še uspešnejšo Ugovsko družbo.
Ia
VELE
HiinniJiiiiimiTinn
dmks aununrt rtumn NMurt
V zavetiu
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d.. Ljubljana
ŽIVILA
Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
Plačilni promet
Preko računa pri naši banki ste vključeni v plačilni promet naivečje in najmočnejše banke v državi. V 200 poslovalnicah bančne skupine Nove Ljubljanske banke nudimo celovit in cenovno ugoden servis, tudi z elektronsko banko Proklik NLB in dnevno-nočnimi trezorji. Uspešno stojimo ob strani tako majhnim podjetnikom kot največjim gospodarskim družbam. Doma in v tujini. Zato izkoristite naše prednosti. Pri nas so vaše denarne zadeve v dobrin rokah.
za pravne osebe
Vsa pojasnila dobite pri poslovnih skrbnikih v banki Storitve so vam na volio tudi v bankah bančne skupine NLB: Banki Domžale, KoroSki banki, Pomurski banki,
Banki Velenje, Banki Zasavje in v Dolenjski banki.
Rastimo skupaj.
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
vaš četrtkov prijatelj
KOMPLET ZA ČIŠČENJE VILEDA,
ČOKOLEŠNIK.
Kolinska, vitaminizirani zdrobovi kosmiči s čokolado in lešniki 200 g
6 delni set krp in gobic za gospodinjstvo
I
I
!
'mi
I
1
Ponudba velja od 14. septembra	domači keksi,
do 27. septembra za	Kranjski	kolaček,	0,5	kg
izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice.
HRENOVKE,
Celjske mesnine, 1 kg
EVROPSKI DAN BREZ AVTOMOBILA
KOLESARSKI 'SEJEM' PREDSTAVITEV IN BREZPLAČNE V NOVOMEŠKEGA POTNIŠKEGA PRi
'NJE AVTOBUSOV
ETA, CEL DAN NA VSEH LINIJAH
OB 10h OTROŠKA PRIREDITEV TURNIR 'FUN BALL'
OB 19h PREDSTAVITEV FILMA
OGNJEMET	tUSSIT
OB 20 Mh KONCERT SKUPIN OURHMARSH IN TN f
Nova mednarodna zmaga poklicnega kolesarskega moštva Krka Telekom - Vlado presenetil trenerja
NOVO MESTO - 26-letni Kolesar Krke Telekoma Vladimir Miholjevič je zmagal 200 km dolgo dirko Tour de Doubs v Franciji. Že 20 km po startu v mestu Morteau je glavnini pobegnilo osem kolesarjev, med katerimi je bil od Novomeščaneov le Vlado Miholjevič.
Očitno je bil to odločilni trenutek dirke, saj so ubežniki ves čas vozili zelo složno, tako da glavnini ni uspelo, da bi jih v 180 km ujela. Vlado je bil med ubežniki med najbolj aktivnimi, saj je zmagal tudi v skupnem seštevku gorskih in letečih ciljev. Do končnega razpleta dirke je prišlo 10 km pred ciljem, ko je na 4-kilometrskem klancu polovica kolesarjev iz ubežniške skupine zaostala, Vlado Miholjevič pa je vzdržal vse do cilja, kjer je imel dovolj moči, daje v ciljnem šprintu na veliko presenečenje trenerja Srečka Glivarja ugnal tudi preostale tri tekmece, Francoza Dominiqua Raulta (Big Mat-Auber 93), Švicarja Pierra Bo-urquenouda (Phonak) in Francoza Nicolasa Dumonta (Besson Chaus-sures). Ostali kolesarji Krke Telekoma, med katerimi so na preizkušnji tudi nekateri člani mlade novomeške
ekipe (Gimpelj, Plankar), so na cilj prispeli daleč za zmagovalno skupino.
Izidi: 1. Vladimir Miholjevič (Krka Telekom) 5.02.39 (41,434 km/h), 2. Dominique Rault (Francija, Big Mat-Auber 93), 3. Pierre Bourque-noud (Švica, Phonak) isti čas, 4. Nicolas Dumont (Francija, Besson Chaussures) 0:04, 5. Paolo Manzo-ni (Švica, Saeco-Wetzikon) 0:38... 22. Martin Derganc 9:24... 33. Sandi Papež 9:40, 34. Uroš Plankar 9:49... 36. Boris Premužič 10:37, 37. Andrej Gimpelj 10:41, Boštjan Mervar odstopil. V soboto bo člansko moštvo Krke Telekoma nastopilo na kriteriju v Kamniku, potem pa bodo fantje odpotovali v Belgijo in na Nizozemsko.
I. V.
Visoka zmaga
NOVO MESTO - Nogometašice novomeškega Radia Krka so v tretjem krogu prve slovenske lige na domačem igrišču s 5:2 premagale Senožeti. Zadetke za Radio Krka so dosegle: Jasmina Mlakar 2,kletka Škrbec 2 in Sladana Zoranovič 1.
Od kdaj si želiš nastopiti na olimpijskih igrah?
Od svojega dvajsetega leta, ko sem začel nastopati med člani. Takrat sem se začel šele dobro zavedati pomena vsega tega.
Kaj pa, ko si kot otrok gledal olimpijske igre, nisi nikoli sanjal, da bi bil tudi sam med olimpijci?
Takrat nisem nikoli pomislil, da bi lahko tudi jaz nastopil, niti med mladinci nisem razmišljal o tem, šele med člani sem videl, da bi res lahko prišel tako daleč.
Kdaj si se kolesarstva lotil zares?
Resno sem kolesaril že v pionirski konkurenci, ko sem imel 12 let, sploh pa med mladinci.
Si tudi kot pionir že zmagoval?
Že kot pionir sem bil dober.
Svoj največji uspeh v mladinski kategoriji si doživel v Avstraliji?
Tako je. To je bilo sedmo mesto na cestni dirki na mladinskem svetovnem prvenstvu.
V Sydneyju?
Ne, v Perthu.
Vendar Avstralijo poznaš, tudi olimpijsko progo si lani že prevozil.
To nič ne pomeni. Res pa smo lani del ene etape vozili po olimpijski progi, ostalo pa smo prevozili za trening, tako da jo poznam.
Kakšna je olimpijska proga, ti ustreza?
Proga nima nobenega pravega klanca, čeprav je razgibana, a ni zelo težka. Najhujši klanec je dolg kilometer in pol in treba ga bo prevoziti na moč. Precej je ostrih ovinkov in prehoda s ceste na cesto.
Kakšne proge ti pravzaprav ustrezajo?
Če sem v formi, mi ustrezajo tudi klanci.
Kaj pa šprint?
Tudi.
Kakšne so tvoje možnosti na olimpijskih igrah?
Ne vem. Zame bi bila vrhunska uvrstitev okoli 10. mesta. Težko bo, tu bo pomembno vlogo igrala tudi sreča. Biti moraš ob pravem času na pravem mestu pa še zelo dober moraš biti.
Kapetan ekipe bo najbrž Andrej Hauptman.
Da, kapetan bo najbrž Hempi.
Kaj pomeni biti kapetan v kolesarstvu?
Kapetan je ponavadi najmočnejši kolesar, tisti, ki ima največ možnosti za zmago, in njemu je prilagojena taktika moštva. Vendar se vse ne da predvideti. Ne da se reči, da bomo naredili to in to. Dirke so nepredvidljive, zato je treba taktiko sproti prilagajati trenutni situaciji.
Pravijo, da je kolesarstvo kolektivni šport. Za nepoznavalce se to sliši malo čudno.
V bistvu morajo kolesarji moštva drug drugemu pomagati in delati za vodjo moštva. V tem je kolesarstvo ekipni šport. Vodja je lahko vnaprej določen na lažjih dirkah, ko pa pri-
demo (moštvo. Krke Telekoma, op. p.) na kakšno močno dirko, je vodja tisti, ki mu gre v konkurenci profesionalcev iz prvoligaških moštev tisti dan najbolje. Ne da se vnaprej določiti, kdo bo to.
Če si vodja ti, kaj počnejo drugi?
Morajo ti omogočiti, da do zaključka dirke, ko se odloča o zmagovalcu, prideš čim bolj spočit.
Kaj te potem porivajo, vlečejo?
Ha, ha! Ne v tem smislu. Poskrbijo, da ti ni treba pokrivati vseh pobegov. ampak da si zraven samo takrat, kadar misliš, daje kombinacija ubežnikov prava. Seveda moraš imeti občutek, da veš kdaj je to.
Torej kolesarjenje ni le vrtenje pedal, tudi razmišljati je treba.
Ogromno.
Ti tudi sicer precej razmišljaš.
Kaj pa naj človek dela med sedemurnim treningom! Razmišljaš.
Mislil sem na tvoj študij. Zakaj si se poleg poklicnega kolesarstva odločil, da boš tudi študiral?
Hotel sem si zagotoviti še nekaj, kar mi bo zagotavljalo varno prihodnost. Med letošnjo sezono fakultete še nisem videl odznotraj, vendar sem trdno odločen, da bom študij gradbeništva končal.
Koliko ti še manjka do konca?
Zdaj ko so spremenili program, mi do visoke izobrazbe manjka še deset izpitov.
Kako lahko med tekmami in treningi, ki trajajo tudi po sedem ur dnevno, lahko sploh študiraš. Najbrž zaradi študija nisi manjkal na tekmah in treningih.
Ne, zaradi tega nisem izpustil nobenega treninga ali tekme. Študiram lahko le jeseni, ko je konec sezone. Med sezono lahko opraviš le katerega od lažjih izpitov, če ugotoviš, da boš tisti dan doma in imaš tudi nekaj dni časa, da se nanj pripraviš. Ko imam čas, ga moram izkoristiti do konca. Tedaj študiram od jutra do noči. Morda si vzamem odmor za uro ali dve treninga. Precej lažje je bilo, ko sem šele prišel med člane, ko pa si profesionalec in imaš skoraj vsak dan dirko, je študirati težko. Biti moraš zelo discipliniran. Če bom zamenjal moštvo in bom šel v tujino, lahko za nekaj let naredim križ čez študij.
Torej nameravaš oditi v tujino. Imaš že ponudbe?
Če bi bil letos v primerni tuji ekipi, bi dosegel več, kot sem. Nekaj se že dogovarjam, a do pravih dogovorov bo prišlo šele po olimpijskih igrah.
Na svetovnem prvenstvu ne boš nastopil?
Mislim, da ne, čeprav naj bi bil tudi za ta nastop neka rezerva prav jaz. Če mi v klubu do tedaj ne bodo našli primernih dirk, bom nastop na prvenstvu v vsakem primeru odklonil. Na tako velikih prireditvah lahko nastopiš le, če si popolnoma pripravljen, sicer nastop nima nobe-
nega smisla.
V Krki Telekomu je tvoj trener Srečko Glivar, s katerim sta prej skupaj trenirala in tekmovala. Kako si občutil to spremembo?
V poklicnem kolesarstvu je vloga trenerja nekoliko drugačna. Srečko mi med treningom ne ukazuje. V praksi je to tako: ko ga potrebujem, da bi treniral v zavetrju za avtomobilom, ga pokličem in potem delava skupaj, sicer pa večino treningov opravim sam.
Kdo pa določa, kaj bo delal na treningu?
V bistvu sam sebe toliko poznam, da sam najbolj vem, kaj v določenem trenutku potrebujem, kaj mi najbolj prija.
Če ti prija ležati, potem kar ležiš?
Da. Če si zelo utrujen, je bolje da ležiš, kot da na silo treniraš. S tem bi naredil več škode kot koristi. Tudi počitek je zelo pomemben.
Imaš za olimpijske igre kakšen poseben trening?
Čisto poseben.
Kaj si delal danes?
Imel sem sedem ur treninga.
Si se vozil s kolesom ali si spremi-njal tempo ali kaj podobnega?
V bistvu sem prevozil sedem klancev dolgih od 20 minut do pol ure. To sem moral opraviti s srednjo intenzivnostjo s srčnim utripom okoli 160 udarcev na minuto, vmes pa sem vozil s srčnim utripom od 130 do 140 udarcev na minuto.
Kje je bilo to?
Prvi klanec je bil čez Gorjance, potem sem kolesaril na klancih nad Semičem in potem od Črnomlja proti Kočevju čez Stari trg.
Večino treningov opraviš na cestah. Te zelo moti promet? Kakšna je kultura naših voznikov?
Avtomobili me zelo motijo. Naši vozniki so srednje prijazni. Najbolj uvidevni do kolesarjev so vozniki v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. Najbolj nevarno je, če greš sam na trening. Nekateri avtomobilisti te tedaj enostavno ignorirajo. Prehitevajo tik ob tebi, te prehitijo in takoj zatem ustavijo in zavijejo desno ter ti tako zaprejo pot. Kolo pa ima precej slabše žavore kot avto. Enkrat bom koga ustrelil. Ves čas moraš biti zelo oprezen in predvidevati, kaj bo kdo storil. Veliko varnejši smo v skupini. Tudi konflikti med kolesarji in avtomobilisti niso redki.
TVoj brat igra badminton in je eden najbolj obetavnih mladih igralcev pri nas. Kako to, da se ukvarjata z dvema tako različnima športoma?
Ne vem. Brata nikoli ni zanimalo kolesarjenje. Ležijo mu igre z loparji, je dober tenisar in tudi namizni tenis mu gre dobro. Je tudi višji in že preveč mišičast, da bi lahko kolesaril.
Si gledal otvoritveno slovesnost? Zakaj greš tako pozno v Sydney?
Tam se ne da trenirati. Od olimpijske vasi imaš vsaj dve uri vožnje v
izredno gostem prometu, da prideš do ceste, kjer bi lahko treniral, poleg tega tam primernih cest za vadbo ne poznam in tudi avstralski vozniki niso vajeni kolesarjev in jih popolnoma ignorirajo. V Sydney bi šel še kasneje, če bi se to dalo. Najbolje bi bilo, če bi tja prispel dva ali tri dni pred tekmo. Italijani bodo prišli šele štiri dni pred dirko.
Kaj pa časovna razlika in aklimatizacija?
Po mojih izkušnjah to sploh ni tako pomembno. Enkrat malo potegneš in ne greš spat, potem pa greš spat prej in si že dober.
Kdaj bo prišel trenutek odločitve?
Dirka se bo začela 27. septembra ob enih, končala pa 220 km oziroma dobrih pet ur kasneje.
Katere tri kolesarje bi izbral v ekipo poleg sebe?
Idealno bi bilo, če bi poleg mene nastopili Štangelj, Hauptman in Hvastija.
Kaj je po tvojem tisto, zaradi česar je Štangeij tako dober?
Pri njem odločajo izjemne telesne sposobnosti, glava in okolje.
Ali z okoljem misliš Gotno vas, kjer je doma, ali moštvo Liquigas?
Pomembno je to, da dirka na najmočnejših tujih dirkah.
Ali po njegovih uspehih v tujini na slovenske kolesarje gledajo drugače kot prej?
Prej ljubitelji kolesarstva in mnogi kolesarji sploh niso vedeli, kje je Slovenija, zdaj pa zagotovo vedo.
Kako je, kadar z Gorazdom nastopata na isti dirki?
Dokler gre počasi, vozimo skupaj, se pogovarjamo in šalimo, ko pa začne leteti, ima on svoje moštvo, jaz pa svoje. Jasno je. da ga jaz v odločilnih trenutkih ne bi zafrknil, pa tudi on, vem, bi ravnal enako. So pa naši kolesarji, ki vozijo za tuja moštva, zelo veseli, kadar nas (Slovence iz Krke Telekoma, op. p.)v morju tujcev vidijo na dirki.
Kolikokrat si do sedaj zmagal?
Ne vem.
Najbrž veš vsaj za število zmag med profesionalci?
Med profesionalci sem zmagal šestkrat, od tega letos trikrat.
Kako proslavite zmago?
Proslavimo vsak uspeh in neuspeh. Naslednji dan po dirki se dobimo v Žolni v Dolenjskih Toplicah. To je nepisano pravilo.
Pijete šampanjec, vino, pivo?
Kapučino.
Ti bo letos uspelo doseči še četrto zmago?
Letos bom nastopil samo še na olimpijskih igrah.
Kaj bi naredil, če bi zmagal?
Še nekaj dni bi ostal v Avstraliji, vendar to ni možno. Dobro se zavedam, kam sodim. Kot sem rekel, bi bila uvrstitev okoli 10. mesta izjemen uspeh.
Srečno!
I.V.
Primoža Kozmusa so res zafrknili
OLIMPIJEC PREPUŠČEN SAMEMU SEBI
Primož Kozmus je moral odpotovati v Avstralijo tri tedne pred svojim nastopom, tam pa zdaj vadi brez trenerja, prvih pet dni pa je bil tudi brez kladiva
11	|*	•	v	I	j-,	•••	Novomeški	kolesar	Uroš	Murn	bo v sredo, 27. septembra, nastopil na olimpijskih igrah v Sydneyju - Pred odhodom je povedal
MlilOlJCVIC zmagal V F rancijl marsikaj o kolesarski taktiki, treningu in odnosih med kolesarji - Študija in poklicnega kolesarstva ni lahko uskladiti
Najlepša zmaga Suriye
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski kasači so v nedeljo, 17. septembra nastopili v Komendi in zabeležili dve zmagi in še nekaj uvrstitev na nagrajena mesta. V drugi točki sporeda je na dirki za kasače z zaslužkom do
150.000 tolarjev Roksi II z Janezom Košakom osvojil četrto mesto s kilometrskim časom 1:25,3. V tretji točki je med kasači z zaslužkom do
300.000 tolarjev zmagala kobila Leara Noble na vajetih Aleša Pavšiča (1:23,8). Uspeh Leare je dopolnila Pina z Igorjem Novakom (1:24,0). V peti točki sporeda za kasače z zaslužkom do 800.000 tolarjev je Sai Baba z Vojom Maletičem osvojila tretje mesto (1:21,4). V sedmi točki sporeda je med najhitrejšimi slovenskimi kasači na progi 2.200 m Val-at z Jožetom Judežem osvojil drugo mesto (1:22,3). Najlepšo in najhitrejšo zmago pa si je pritekla Suriya z Vojom Maletičem, ki je ugnala vse konkurente na dirki domačih in uvoženih kasačev z izidom 1:19,4. To je bil v dveh letih peti nastop Suriye v Komendi in tudi njena peta zmaga na tem Hipodromu.
BREŽICE - Najboljši brežiški atlet, državni rekorder v metu kladiva Primož Kozmus, je moral tako kot večina drugih atletov v Avstralijo odpotovati s prvo skupino slovenskih olimpijcev. V Brisbane, kjer je prebila čas do prihoda v Sydney, je atletska olimpijska reprezentanca prispela v nedeljo, 3. septembra, Primož pa je do kladiva, s katerim je lahko začel trenirati, prišel šele v četrtek. Ves čas je tudi brez svojega trenerja Vladimirja Keva.
Zanj je zadolžen postojnski trener raj mesec dni pred najpomembne-
Borut Bilač, ki je sicer specialist za skoke, a se na met kladiva prav nič ne spozna. Težko je doumeti trmo-glavljenje pristojnih v slovenski atletski zvezi in olimpijskem komiteju Slovenije, da slovenske metalce sko-
jšim nastopom v karieri pusti brez trenerjev in noče uslišati njihove želje, da bi zato, ker trenerji ne morejo z njimi v Avstralijo, atleti ta čas ostali doma, kjer bi lahko v miru delali s svojimi trenerji, in bi v Syd-ney odpotovali le nekaj dni pred nastopom, toliko da bi se privadili na časovno razliko. Medtem ko sta atletska zveza in olimpijski komite pred odhodom športnikov v Sydney od njih dosledno zahtevala izpolnitev norm, sojih nekatere po prihodu v Sydney prepustili samim sebi, kot da bi jim bilo popolnoma vseeno, kako bodo športniki na igrah nastopili. Pomembno je le, da so izpolnili norme, na olimpijske igre pa gredo potem lahko le na izlet. Ob vsem tem je povsem razumljivo, da so odnosi med atleti in atletskimi funkcionarji v Sydneyju vse bolj napeti in da bo.
če bo potem kdo zapostavljenim atletom očital slab nastop, dokončno počilo.
Posledica katastrofalne odločitve Slovenske atletske zveze je, da je Primož na dveh tekmovanjih, ki se jih je udeležil v Avstraliji, dosegel svoja letos najslabša izida. Ostal je brez občutka za met in vrgel samo 69,92 in 71,32 metra, medtem ko je na pot odšel z izvrstno popotnico, saj je le tri dni pred odhodom vrgel kladivo 75,54 m daleč.
Primož v ponedeljek še ni vedel, kdaj bo v soboto nastopil. Prva kvalifikacijska skupina bo namreč tekmovanje začela ob 10. uri, druga pa ob 12,15, vendar to niti ni tako pomembno. Njegovo razpoloženje seje končno nekoliko popravilo, ko so na začetku tega tedna v Sydney prispeli Madžari, ki so do tedaj vadili doma. Primož je v ponedeljek vadil skupaj z njimi in od njihovih trenerjev dobil tudi prve uporabne nasvete. boljši pa je bil tudi njegov občutek za met, tako da morda le ni še vse izgubljeno.
I.V.
OLIMPIJEC UROŠ MURN
Uroš Murn
Primož Kozmus
“Danes sem imel
sedem ur treninga”
I C* KRKkZDRAVI UŠČK
HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
CELOLETNI ZAKUP IGRIŠČ - V Teniškem centru Otočec najbolj zagretim igralcem ponujajo celoletni in sezonski zakup igrišč v dvorani. Celoletni zakup stane 140 tisoč tolarjev, sezonski pa 126 tisoč.
TENIŠKI TEČAJI ZA OTROKE IN ODRASLE - Za vpis v teniške tečaje je treba poklicati na telefonsko številko 068 75 458.
CENE IGRIŠČ - Cene ure najema igrišč v teniški dvorani so odvisne od dneva in ure. Med tednom ura najema med 8. in 17. uro stane 2.000 tolarjev, od 17. do 22. ure 3.300 in od 22. do 23. ure spet 2.000 tolarjev. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je cena enotna: 3.300 tolarjev.
DRUGA PONUDBA - Ura vadbe v fintesu stane 500 tolarjev, mesečna članarina pa 4.000 tolarjev, vstopnica za savno 1.200, namakanje v masažnem bazenu 500 tolarjev. Za ročno masažo boste odšteli 2.000 do 3.000 tolarjev, minuta sončenja v solariju pa znese 100 tolarjev. Lahko si privoščite tudi uro namiznega tenisa (500 tolarjev), ali uro aerobike (650 tolarjev). Rekreativni paket s savno, fitnesom in masažnim bazenom stane 1.850 tolarjev, mesečni paket zdravja z neomejeno uporabo savne, masažnega bazena in fitnesa pa stanc 10.500 tolarjev, vse dodatne informacije dobite po telefonu 068 75 458.
Brez Štanglja enostavno ne gre
Štangelj tokrat šesti na dirki Po Laziu, ki spada v kategorijo horse - V ciljnem sprintu je najprej poskušal po notranji strani ovinka
V prvi etapi od Pulja do Buj je že na startu pobegnilo 12 kolesarjev, med katerimi sta bila tudi Zrimšek in Nose, poleg njiju pa tudi vsi najboljši tujci. Tomaž Nose je zmagal na gorskem cilju na vrhu klanca nad Limskim kanalom, v zaključnih kilometrih v samih Bujah pa je tekmecem ušel Jure Zrimšek, ki je na cilj na vrhu klanca pri cerkvi pripeljal 7 sekund pred prvim zasledovalcem, Nose pa je osvojil 6. mesto.
V drugi etapi sta Zrimšek in Nose družno obranila Zrimškovo rumeno majico, na cilj pa sta prispela skupaj z zmagovalcem etape Avstralcem Ashleyjem Humbertom, drugi kolesarji pa so etapo končali daleč za njimi. Rumeno majico sta odlična novomeška mladinca obranila tudi v zadnji etapi, v kateri je Nose spet dobil gorski cilj prve kategorije v Af-ričih.
Naslednji teden bo slovenska mladinska reprezentanca nastopila na dirki za svetovni pokal Bank Austria Classic v Avstriji, vendar je po besedah trenerja mladincev Krke Telekoma in vodje mladinskega kolesarstva pri slovenski zvezi Bogdana Finka namen vseh teh nastopov predvsem čim boljša priprava na svetovno prvenstvo oktobra v Franciji.
I. V.
Poraz za začetek
KOČEVJE - Rokometašice Gra-miza so na prvi tekmi nove sezone klonile pred Jelovico 20:24. Potopljeno škofjeloško ladjo je rešil konec polčasa. Kočevke so bolje začele in dobile prvi polčas, v drugem pa so bile gostje močnejše. (M. G.)
Melamin brez točk
KOČEVJE - V prvem krogu v drugi namiznoteniški ligi je Melamin ostal brez točk na tekmi z Logatcem (1:6) in Škofijami (0:6). Kljub porazoma so Kočevci pokazali solidno igro, edino zmago pa je dosegel Gregor Vidmar. (M. G.)
MIRNA - Najboljši mirnski bad-mintonisti so novo tekmovalno sezono začeli na 7. mednarodnem turnirju Lendava open z nagradnim skladom pol milijona tolarjev in udeležbo igralcev iz Madžarske, Ukrajine, Rusije, Francije ter najboljših domačih badmintonistov, med katerimi sta manjkala le olimpijca Maja in Andrej Pohar. Med posamezniki sta se Aleš Murn in Špela Silvester prebila v polfinale, medtem ko je najboljšo mirnsko igralko Urško Silvester po zelo enakovredni igri (9:11, 9:11) izločila kasnejša zmagovalka Rusinja Natalija Pešehonova. Špelo je v polfinalu izločila članica Olimpije Maja Tvrdy, Aleša, kije v četrtfinalu izločil najboljšega Madžara Krizsto-fa Horvatha, pa kasnejši zmagovalec Ukrajinec Denis Pešehonov.
V PA RIU NI ŠLO - Mirnski badmintonistki Urška in Špela Silvester (z leve) sta na 6. turnirju Tom Jimior International zmagali v svojih starostnih skupinah med posameznicami, v igri parov pa jima ni šlo, tako da sta finalni dvoboj s Hrvaticama izgubili. (Foto: I. V)
NOVO MESTO - Najboljši slovenski kolesar Gorazd Štangelj se je očitno že tako trdno usidral v svetovni eliti, da brez njegove prisotnosti v ospredju dirk najvišje kategorije enostavno ne gre. Zadnji mesec nastopi na dveh do treh dirkah in vsaj enkrat je povsem v ospredju. Tako je bilo tudi v soboto v Rimu, ko je bil na 66. dirki Giro del Lazio (Po Laziu), ki spada v tako imenovano kategorijo horse, na pragu še večjega uspeha, kot je bila njegova nedavna zmaga na Trofeu Melinda in Hauptmanovo zmagoslavje na veliki nagradi Furmies, vendar v odločilnem trenutku ni imel sreče.
V OSPREDJU - Gorazd Štangelj (desno) se rad vozi v ospredju, kar mu zadnje čase zelo dobro uspeva.
Vpis v Teniški center Košenice
NOVO MESTO - Teniški center Košenice bo do 1. oktobra oziroma do zapolnitve terminov vpisoval rezervacije za vadbene ure na obeh pokritih igriščih. Vpišete se lahko in dobite dodatna pojasnila po telefonu 334 71 14.
Že vse od začetka 200 km dolge dirke je bilo zelo zanimivo, saj so se na številnih klancih pobegi vrstili drug za drugim, dokler ni uspelo 6 kolesarjem, med katerimi je bil tudi Gorazdov klubski tovariš iz Liqui-gasa Davide Rebellin, ki je hotel na vsak način dokazati, da se mu je zgodila krivica, ker so namesto njega v italijansko olimpijsko reprezentanco uvrstili slabo pripravljenega Pantanija. Ko se je za ubežniki pognalo na lestvici UČI najbolje uvrščeno kolesarsko moštvo na svetu Mapei, je bilo njihovega pobega 40 km pred ciljem v Rimu konec. Kot je povedal Gorazd po dirki, je bilo tedaj nujno biti povsem spredaj, sicer se na zelo slabi s kockami tlakovani cesti nisi mogel izogniti okvari. Prav njegova taktika vožnje v ospredju se mu je tudi tokrat izplačala, saj seje pravočasno priključil skupini 10
Konjeništvo doma na Bajnofu
Novomeška kmetijska šola Grm veliko da na konjeništvo - Učenci spoznajo vzrejo, turizem in tekmovanje
NOVO MESTO - Kmetijska šola Grm in konjeniški klub Krka, ki deluje v okviru šole, sta v nedeljo, 17. septembra, na novem hipodromu na Bajnofu v neposredni bližine kmetijske šole pripravila turnir v preskakovanju ovir, na katerem je nastopilo 76^ jahačev iz vse Slovenije, ki so opravili kar 117 tekmovalnih nastopov. Od kar 14 domačih tekmovalcev je bil najboljši Jure Grubačevič, kije med mladinci v kategoriji A2 z La Bambo zmagal, poleg tega je z Jafo v isti kategoriji osvojil četrto in s Si-kerjem osmo mesto, med člani je v kategoriji A2 Zmagal Robert Krajnc iz Slovenj Gradca z Garantijem, najbolje uvrščeni domači jahač pa je bil Matjaž Krajnc, ki je z Lover-Boyem osvojil 5. mesto. Kmetijska šola Grm
je s konjeništvom tesno povezana, saj tudi klub pod pokroviteljstvom Krke kot že rečeno deluje v okviru šole. Učenci tako med študijem spoznajo vse vidike konjeništva od vzreje konj, njihove uporabe v turistične namene pa vse do treninga konj in jahačev ter organizacije tekmovanj in priprave na tekmovalni nastop. Šola ima trenutno 50 konj, od katerih jih je 8 na Strugi, ostali pa so nastanjeni v šolskih hlevih. Šola ima tudi pokrito manežo, vsak učenec šole pa je deležen 11 ur šole jahanja.
V klub se lahko včlanijo tudi zunanji člani in ne le učenci šole. Za mesečno članarino 10.000 tolarjev pa lahko jahajo vsak dan tako rekoč celo leto.
I. V.
ubežnikov, v kateri sta bila med drugimi tudi drugouvrščeni na svetovni lestvici Italijan Francesco Casagran-de in kasnejši zmagovalec Max Sci-andri. Dirko je odločil ciljni šprint deseterice, pred katerim se je Gorazd čutil dovolj močnega za novo zmago, a se je nekoliko uštel. Začel je šprintati po notranji strani ovinka pred ciljem, a so ga tekmeci zaprli,
zato se je preselil na zunanjo stran, kjer pa mu je uspelo priti le do 6. mesta, Za katerega pa je dobil 61 točk, s katerimi se je na svetovni jakostni lestvici povzpel še za približno deset mest, in naj bi bil zdaj uvrščen okoli 70. mesta.
Dirko je dobil bronasti z olimpijskih iger iz Atlante 33-letni Italijan z angleškim državljanstvom Max Sci-andri (Linda McCartney). Dirka je bila za mnoge olimpijce zadnji test forme pred odhodom v Sydney, zato se zdaj mnogi sprašujejo, če ni to znak, da lahko Sciandri svojo olimpijsko uvrstitev izpred štirih let še izboljša.
I. V.
Zrimšek po Štangljevi poti
Novomeška kolesarja Jure Zrimšek in Tomaž Nose blestela na močni mladinski etapni dirki v Istri
NQVO MESTO - Novomeščan Jure Zrimšek je konec minulega tedna zmagal v skupnem vrstnem redu močne tridnevne etapne dirke za mladince Po Istri, kar je pred leti uspelo tudi Gorazdu Štanglju in Igorju Kranjcu. Zrimškov uspeh je tokrat s tretjim mestom dopolnil njegov klubski tovariš Tomaž Nose, precejšen delež pri njunem uspehu pa ima tudi Aleš Kebelj, ki je vozil v moštvu Dolenjska, medtem ko sta Zrimšek in Nose vozila v dresu slovenske državne reprezentance.
Tokrat je bila konkurenca na dirki Po Istri še posebej močna, saj so nastopile tudi državne reprezentance Kanade in Avstralije ter zelo močne ekipe iz Švice, Italije in Nemčije.
Merili bodo utrip
V vseslovenski akciji Mesec rekreacije bo sodeloval tudi novomeški Polar. Polarjevi strokovnjaki bodo med rekreativci in športniki opravljali brezplačne meritve z merilniki srčnega utripa po vsej Sloveniji. Vadečim bodo pomagali določiti pravilno intenzivnost vadbe ne glede na zvrst rekreativne dejavnosti. Pridružijo se jim lahko vsi, ki vadijo bodisi za boljše zdravje ali za vrhunske športne dosežke. Polarjevi strokovnjaki bodo obenem izmerili trenutno stanje telesne kondicije in maksimalno porabo kisika. Meritve bodo opravljali v Novem mestu v petek, 22. septembra, med 12. in 17. uro v zgradbi Polar v Kapiteljski ulici 14 (pri Kapitlju), v Krškem v četrtek, 28. septembra, v Kočevju v petek, 6. oktobra, in v Črnomlju prav tako v petek, 6. oktobra.
Odbojka na mivki
ŠENTJERNEJ - V soboto, 23. septembra, bodo v na hipodromu v Šentjerneju pripravili tekmovanje v odbojki na mivki. Prijave bodo zbirali v gostišču ob hipodromu do sobote, do 10. ure.
NOVOMEŠČANI TRETJI V PRVI LIGI - V nedeljo, 17. septembra, seje v Novem mestu z drugim turnirjem končalo tekmovanje v državni in I. mladinski ligi, ki ga je pripravilo šahovsko društvo Novo mesto. V državni ligi je zmagala Radenska Pomgrad iz Murske Sobote nad šahovsko sekcijo MC Tomo Zupan iz Kranja in Novo Gorico, v I. mladinski ligi pa je zmagalo Šaleško šahovsko društvo Velenje, drugi je bil Žalec in tretje Novo mesto (na sliki levo med dvobojem z drugo ekipo Kranja). V domačem moštvu so se najbolje odrezali Berirr Karamehič, Jaka Hrovat, Borut Lužar in Marjan Žitnik, ki so v 12 partijah zbrali lo točk. (Foto: I. V.)
Ivana obstanek ne skrbi več
Za začetek namiznoteniške sezone je novomeška Krka v gosteh s 6:3 presenetila Mursko Soboto
NOVO MESTO - V-prvem kolu tekmovanja v 1. slbvenski namiznoteniški ligi je moštvo novomeške Krke v gosteh nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo s 6:3 ugnalo Mursko Soboto. Prvi igralec dvoboja je bil novinec v novomeškem moštvu Mitja Horvat, sicer doma iz Murske Sobote, ki se mu nekdanji moštveni tovariši niso prav nič smilili. V igri posameznikov je z 2:0 premagal Nevena Karkoviča, Gregorja Kocuvana in Boruta Solarja, skupaj z letos odlično pripravljenim novomeškim veteranom Marjanom Hribarjem pa sta v igri parov zlahka opravila s Karkovičem in Kocuvanom.
Marjan Hribar, najboljši novomeški igralec namiznega tenisa vseh časov in bivši državni prvak v igri parov, je sicer že večkrat napovedal, da bo zaključil svojo bogato športno pot, a se je tudi to poletje premislil in kljub številnim službenim obveznostim in zaključevanju magistrskega študija na ekonomski fakulteti na novo sezono dobro pripravil, kar je dokazal tudi v igri posameznikov, kjer je z 2:0 premagal Kocuvana in
Solarja. Tretji član novomeške vrste Matjaž Retelj kljub dobri igri ni uspel premagati Karkoviča in Solarja. S slednjim je oba niza izgubil v podaljšani igri. Krka se bo na domačem
• Po besedah tehničnega vodje moštva Krke Ivana Kapša je njegova vrsta na novo sezono dobro pripravljena in ne pričakuje, da bi se bilo treba bati za obstanek v družbi najboljših tako kot minulo sezono, ko so si Novo-meščani obstanek izborili šele v dodatnih kvalifikacijah. Retelj in Hrovat zdaj vadita v Ljubljani pri dosedanjem trenerju državne reprezentance Bojanu Raku, občasno se jima pridruži tudi Marjan Hribar, oktobra pa se bo v Ljubljano preselil tudi četrti član novomeškega moštva študent Tomaž Kralj.
igrišču prvič predstavila v soboto,
23.	septembra, ob 17. uri v telovadnici osnovne šole Otočec, ko se bo pomerila s Križami, kjer nastopata najboljši kitajski igralec v Sloveniji Xu Chi in mladinski državni prvak Žiga Jazbec.
I. V.
Pet mednarodnih zmag Mirnčanov
Mirnski badmintonisti v Trebnjem pripravili močan mednarodni turnir za mladince - Domačini kar petkrat na vrhu - Med posameznicami zmagi sester Silvester
ČEZ ZAPREKE NA BAJNOFU - Zanimivo konjeniško prireditev na novem hipodromu na Bajnofu si je ogledalo kar precej ljudi, ki so med med drugim videli tudi najboljšega novomeškega jahača Jureta Grubačeviča. Jure je teden dni pred tem nastopil na državnem prvenstvu 5- in 7-letnikov. S petletno kobilo Jafa je v kategoriji A2 osvojil 2. mesto, med 7-letniki pa je v kategoriji Ma.130 z La Bambo osvojil za mladinca izvrstno 6. mesto. (Foto: I. Vidmar)
Dan z žogo
ČRNOMELJ - Športna zveza Črnomelj in lokalna akcijska skupina za spremljanje odvisnosti od drog bosta v soboto, 23. septembra, ob 9. uri na športnih igriščih na Majerju pripravila že tradicionalno prireditev Dan z žogo s turnirji v košarki, malem nogometu, namiznem tenisu in spretnostnem rolkanju. Tekmovalce bodo razdelili v več starostnih skupin, vsi udeleženci pa bodo dobili malico, sok in manjše darilo. Vsa dodatna pojasnila dobite po telefonu 07 30 61 143 pri Milanu Kordiču. Prijave bodo zbirali v soboto od 9. ure do 9.30.
Murn izločil najboljšega Madžara
TREBNJE -V absolutni mladinski kategoriji sta med posamezniki zmagala Miha Horvat (Mladost Lendava) in Maja Tvrdy (Olimpija Ljubljana), v igri parov pa kombinirani dvojici Pohar - Strmole in Tvrdy - Klemenčič. Največ, sedem zmag so dosegli slovenski igralci, kar petkrat pa so na najvišjo stopničko zmagovalnega odra stopili tekmovalci domačega kluba Tom.
Na 6. mednarodnem mladinskem badmintonskem turnirju Tom Junior Internacional je nastopilo 150 mladih badmintonistov iz sedmih držav. Tudi tokrat sta se izkazali sestri Urška in Špela Silvester, ki sta obe nastopili v starejših skupinah. 14-letna Urška je brez težav zmagala v skupini do 17. leta, 13-letna Špela pa med igralkami do 15. leta. V igri parov, ki je ne vadita veliko, sta v finalu tesno izgubili s Hrvaticama Majo Šavor in Matejo Šalov.
Ostala tri prva mesta so Tomovi badmintonisti dosegli v igri parov v kombinaciji s partnerji iz drugih klubov. Tako je Žiga Strmole v paru z Miho Poharjem (Olimpija Ljubljana) zmagal v igri parov v kategoriji
do 19. leta. Maja Klemenčič j stopila na najvišjo stopničko skupja z Majo Tvrdy (Olimpija), v kategoriji do
13.	leta pa se je zmage v igri parov skupaj z Avstrijko Beatrice Obera-scher veselila Katja Strmole.
Drugo mesto je poleg sester Silvester v igri parov skupaj z Milijem Arapovičem (Olimpija) v kategoriji do 13. leta osvojil Tadej Jezernik. Tretja mesta so osvojili: v kategoriji do 13. leta Tadej Jezernik, Žiga Strmole in Katja Strmole v igri posameznikov, Matevž Bajuk in Aljoša Turk v igri parov ter Grega Skerbiš med posamezniki do 15. leta. Mirn-
čani so šesto zmago dosegli kot organizatorji, za kar so jim gostje iz tujine čestitali in obljubili, da bodo naslednje leto z veseljem spet prišli v Trebnje s še močnejšimi ekipami.
I.	V.
m
Zmaga Kočevja
KOČEVJE - V 3. krogu druge ljubljanske medobčinske lige v nogometu je Kočevje v gosteh s 6:2 premagalo Belinko. Ob večji zbranosti bi lahko gostje dosegli več zadetkov, saj so pokazali napadalno in učinkovito igro. Že v prvem polčasu je bil izid 4:1. Zadetke za Kočevje so dosegli: Vukan 2, Murn 1, Kezele 1, Mihelič 1 in Mišmaš 1. V 4. krogu se bo Kočevje v nedeljo ob 16.30 v Gaju pomerilo z Logatcem. (M. G.)
[ Odgovori, popravki in mnenja) Niso bili vsi kočevski Nemci angeli
Kočevarji so se prostovoljno izselili iz svojih domov - Imetje so prodali in predali italijanski družbi Emona - Zaplenjena lastnina je le majhna odškodnina za povzročeno gorje
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (nc)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Šola naj bo prijazna, mar ne?
DL 35, 31. avgusta
Prebrala sem članek pod gornjim naslovom in se odločila, da napišem svoje mnenje.
Ravnatelja Jožeta Pečnika in šolo v Šmarjeti imam v lepih spominih še iz časa, ko sem še delala kot strokovna delavka in direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Posebno me je navdušilo ravnateljevo gledanje na šolo kot del okolja, v katerem deluje. V časih, ko vsi govorimo o vrednotah, o potrebi po vzgajanju itd., je bil ravnatelj Pečnik eden izmed redkih, kije to zahtevo resno jemal in jo uveljavljal v pedagoškem delu. Otrokom je poskušal posredovati v skladu s sodobnimi koncepti tudi druge načine izobraževanja, tako imenovanega življenjskega izobraževanja, ki dopolnjuje ozko začrtane učne programe. V naglo spreminjajočem se svetu, kjer se bodo morali mladi mnogo bolj prilagajati, spreminjati svoje poklice in se sprijazniti tudi z delnimi rešitvami, je tem pomembnejše, da poženejo korenine in zgradijo trdno osebnost, ki jim bo omogočala preživetje, obvladovanje konfliktnih situacij in najti košček sreče tudi v sebi.
Čestitam ravnatelju Pečniku za pogum, daje s tem ko je sledil svojemu širokemu gledanju na izobraževanje, uvajal tudi pluralizem v naše šolstvo, ki ga tako pogrešamo. Želim, da se celotna problematika razreši v dobro ravnatelja, učencev, staršev in učiteljev.
MARJA STROJIN, dipl. psih.
Hudič je v kanalizaciji
DL 37, 14. septembra
KrateKzapis, v okvirju in s provokativnim naslovom ponovno prinaša v javnost celo vrsto neresnic. Ker bo odločitev o načinu izgradnje in upravljanja bistveno vplivala na pogoje razvoja naše občine, predvsem pa na družinske proračune občanov, kritično spremljam dogajanje in odločitve župana in občinskega sveta. Opozoril bi rad na neresnice v članku, na primer: navedeno je, daje občina z mednarodnim razpisom iskala izvajalca študije. Občina Šentjernej ni nikoli objavila mednarodnega razpisa, ampak čisto običajen razpis v Uradnem listu Republike Slovenije za slovenske pravne osebe. Manj pomembno je, da je pri tem kršila Zakon o javnih naročilih vsaj v enem delu.
Kako more kdo sanjati, da bo občina dobila “lep kup zastonjskega denarja iz Evropke unije?” O tem se je tudi župan prepričal na ministrstvu, zato v zadnji ponudbi, ki je bila obravnavana na seji občinskega sveta, ni bilo nič več govora o takem načinu financiranja. Celo več, naš županje skupaj z ostalimi dolenjskimi župani podpisal peticijo, ki sojo poslali ministru Gantarju, v kateri protestira proti odločitvi ministrstva, da predlaganemu projektu (v njem je tudi šentjernejska kanalizacija) ne bo odobrila denarja iz skladov EZ. Denar iz teh virov bosta dobila predvsem Maribor in Ljubljana. “Javno podjetje, ki bo vodilo izgradnjo", je res predvideno v predlogu občinskega odloka, vendar svetnikom ni nihče pojasnil, kako bo to podjetje, ki je brez garantnega potenciala, najemalo kredite, kako bo zasebni vlagatelj preko njega črpal dobiček in ali so take transakcije sploh zakonite. Resnici na ljubo pa je potrebno povedati, da občina že ima javno podjetje (Komunala Novo mesto), ki opravlja vse javne gospodarske službe, ki so mu poverjene z občinskim odlokom. Veliko gospodarnejše bi bilo, če bi temu javnemu podjetju enostavno naročili, naj kanalizacijski in čistilni sistem preprosto zgradi, pri tem pa bi ga kot investitor nadzirali.
Občinski svet je najprej sprejel sklep; naj kanalski sistem in čistilno napravo zgradi Komunala Novo mesto, potem pa sta bili potrebni dve leti prepričevanja, daje sedanji izvajalec nesposoben, in to samo zato, da bi izročili gradnjo in upravljanje “tujemu kapitalu”. Ni za odmet povedati, daje JP Komunala za občino, kije skoraj sedemkrat večja, primerna. saj je doslej zaigrala preko 600 km vodovodnega sistema in celoten sistem odvajanja in prečiščevanja odplak. Edina razlika med obema ponudbama je ta, da je rešitev s “tujim kapitalom” dražja za nekaj milijard tolarjev, če izračunamo celoten strošek v času trajanja koncesije. Razliko bomo plačali občani in nihče drug.
Za lase privlečena je tudi trditev, da “občina sama tega projekta ne bi mogla izpeljati”. Iz predloženih ponudb na zadnji seji občinskega sveta je razvidno, da oba ponudnika računata na enake vire, s tem da je pri “tujem kapitalu” pisalo, da bo morala občina zastaviti v hipoteko prav vse nepremičnine v svoji lasti (šola, vrtec itd.). Če bi novinar hotel natočiti čistega vina, bi javnosti povedal, da JP Komunala Novo mesto zgradi in upravlja s sistemom odvajanja in čiščenja brez vsakega problema, če je cena čiščenja odplak cca 320 SIT/m3, “tuji kapital” pa je samo za odvajanje (prez prečiščevanja) predlagal ceno cca 300 SIT/m3. Ustvarjanje dobička je edini resnični interes “tujega kapitala”. To seveda samo po sebi ni nič narobe. Napak pa je to, da si je “tuji kapital” izbral prav občane Šentjerneja, da bo iz naših žepov posrkali želeni dobiček.
MARJAN DVORNIK
Izjava za javnost
DL 36, 7. septembra
Trditev skupine svetnikov o neurejenih odnosih med svetniki in mano in o moji samovolji je zelo pavšalna, zato zavaja tistega, ki zakonodaje ne pozna. V 29. členu Zakona o lokalni samoupravi je namreč zapisano: “Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.” Prav tako je v 33. členu omenjenega zakona napisano, da župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Oči-
tano samovoljo bi si kdo utegnil razlagati tudi v povezavi s pripravo proračuna, zato se mi zdi potrebno povedati, daje župan samo predlagatelj proračuna, potrdi in sprejme pa ga Občinski svet, torej imajo svetniki odločilno vlogo tudi pri odločanju o tem, kaj se bo v tekočem letu naredilo in kaj ne.
Popolnoma napačna je trditev skupine svetnikov, da sem jaz predlagal način za izplačilo obveznosti, ki jo ima MO Novo mesto do naše občine iz naslova tako imenovane delitvene bilance. Opisani način je namreč predlog MO Novo mesto. Na osnovi finančne analize sem predlagal delno korekcijo (namesto 45% popusta samo 40%) in ocenil, da bi tako korigirani predlog moral biti sprejemljiv. O razdelitvi premoženja sem se do sedaj z MO Novo mesto pogajal sam. MO Novo mesto je najprej predlagala, tja bi naša občina dobila 76 mio SIT. S pogajanji mi je ta predlog uspelo zvišati na 207 mio SIT. Skupina svetnikov ocenjuje ta pogajanja kot neuspešna, mene kot nesposobnega pogajalca, istočasno pa soglašajo z rezultati pogajanj (potrditev obveznosti MO Novo mesto na 4. izredni seji Občinskega sveta). Ali s tem potrjujejo tudi svojo nesposobnost? To ni trditev, ampak vprašanje, na katerega naj si odgovorijo občani.
Na 4. izredni seji Občinskega sveta je bil med drugim uporabljen izraz “razmerje sil”. To je politični izraz, za katerim se skriva absolutna večina. Naj jo tisti, ki jim je ta izraz tako pri srcu, uporabijo takrat, ko odločajo o proračunu, torej o izpolnjevanju želja in potreb občanov. Predlagajo naj, izglasujejo naj, jaz pa bom izvajal. Ne na absolutistični način, kajti absolutne večine ni na moji strani, za izvrševanja odločitev Občinskega sveta pa je tudi ne potrebujem.
O tej temi ne bom več pisal ali komu odgovarjal preko časopisa, vedno pa sem pripravljen za pogovor.
FRANC VOVK, župan Občine Dolenjske Toplice
ŠMARJETA - Šmarješki vrtec je malčkom prvič odprl svoja vrata pred desetimi leti. V tedanji Skupnosti otroškega varstva smo dolgo tehtali odločitev, kje bomo še gradili, ko bo dograjen vrtec v Škocjanu: ali v Šmarjeti ali Brusnicah. Ravnatelj šmarješke šole je bil vztrajen in prepričljiv, ko je trdil, da mora biti vrtec v Šmarjeti, kjer so dotlej vključevali otroke le v družinsko varstvo in skrajšane priprave na šolo. Ravnateljeva zagnanost seje obnesla, v Šmarjeti so dobili vrtec deset let pred Brusnicami.
Začetki niso bili enostavni, saj je bil prva leta vrtec napol prazen. Ob koncu gradnje je zmanjkalo tudi denarja za igrišče, ki gaje šola delno opremila z lastnimi, delno s sredstvi sponzorjev. Starši so se sprva obotavljali in niso takoj vključili otrok v vrtec, nekateri so jih raje vozili v prepolne novomeške vrtce. Število otrok pa se je iz leta v leto povečevalo in že nekaj zadnjih let v vrtcu ne morejo vključiti vseh otrok, ki bi si to želeli. V šmarješkem šolskem okolišu obiskuje vrtec več kot 80 odst. tamkajšnjih predšolskih otrok, kar je visoko nad republiškim povpreč-
Po vnaprejšnjem načrtu so Nemci že v prvem letu okupacije selili Slovence iz dela Dolenjske in Štajerske, da bi na njihove domove naselili Nemce in tako razširili tudi svoje etnično mejo. Tako so s krajani vred izgnali tudi Koblerjeve iz Dobove, ter jih skozi Avstrijo odpeljali v Šlezi-jo. Samo največji lahkoverneži so se tolažili z nemško obljubo, da bodo dobili v Šleziji še lepša velika posestva poljskih kmetov in so morali zato pustiti doma vse, kar so imeli, vključno z živino in pohištvom. Tudi optimiste je minilo veselje, ko so jih po prihodu na cilj strpali v taborišča.
Ko so se Kočevarji selili iz Crmoš-njic in njene okolice, sva bila s Pol-šnikovim Jankom iz Bereče vasi pri Metliki slučajno tam. Z velikim zanimanjem sva se pogovarjala z odhajajočimi in tistimi, ki so se odločili ostati na svojih dotedanjih domovih. Kot Slovenci se tudi ti Kočevarji zadnje noči pred selitvijo niso upali iz hiš. Z nama je ostal edini krošnjar iz Srednje vasi, kjer sva prespala. Taje dolga leta pohajal po Sloveniji, ni postal nacist. Dejal nama je, da se seli predvsem iz solidarnosti s svojimi sovaščani in ker zlahka zapušča svojo borno kočo nad studencem, saj se mu ne more nikjer goditi slabše. Njegovega nasveta, naj ostaneva doma, nisem upošteval, ampak sem odšel na vas ter se kot mlad fantič pomešal med druge. Tam je bilo ta večer izredno živahno, vsaj zame zanimivo. Nekateri so imeli vse večjo nostalgijo po domovih, kjer so preživljali svojo mladost, vse življenje z dobrim in slabim, in so sedaj tu zapuščali tudi lepe spomine. Najbolj čustvene je pričela peči vest, ker so zaradi njih v teh dneh iz njim namenjenih domov brez vsega izgnali Slovence. Večina mladih pa se je v razposajena pogovarjala in dogovarjala za ukrepe in dejavnost naslednjega dne. Mnogi so bili oblešeni kot nacisti SS, SA in najmlajši kot Hitlerjeva mladina. V nekaterih drugih
jem. V desetih letih seje oblikoval kolektiv, ki strokovno in inovativno skrbi za vzgojo in varnost najmlajših. V zadnjih letih se je vrtec izkazal s kakovostnimi predstavitvami tudi v republiškem merilu, njihov “Skalnjak” je bil lani na republiškem razstaviščnem prostoru prava osvežitev. Nadvse spodbudno je, da so v šmarješkem vrtcu v rednih prepolnih skupinah svoje mesto našli tudi razvojno moteni otroci, ki so ob zdravih vrstnikih in strokovni pomoči vzgojnih in strokovnih delavcev hitro in dobro napredovali. Starši se zavedajo pomena in vloge organizirane predšolske vzgoje v domačem kraju, kar večkrat tudi radi poudatijo.
Prihajajoča deseta obletnica vrtca v Šmarjeti boli od blizu. Kdor je bil na začetku zraven, težko razume, kako so zadnji spletkarski dogodki ob neimenovanju ravnatelja, ki ima za razvoj tamkajšnjega vrtca in šole še kako velike zasluge, lahko tako zasenčili ta jubilej. Namesto zahvale je prisotno podcenjevanje njegovega dela in očitki, kar je hudo nerodovitna reč in kar tudi ni nikakršna popotnica za demokratični razvoj nekega kraja.
MARIJA PADOVAN
krajih se bili še dosti bolj agresivni, mnogo Slovencev so hudo pretepli in nekaj celo ubili. Propagandi je žal nasedla večina Kočevarjev, tako da so se iz zaostalih hribovskih vasi izselili prav vsi. Doma so ostali le nekateri na obrobju Kočevske. Mnogi od njih so sodelovali s slovensko osvobodilno vojsko in v glavnsem žive tam še sedaj.
V času roške ofenzive jeseni 1942 so njihovi domovi goreli kot bakle, ki so nam ob preboju iz obročev kazali, kod ne smemo iti. Naši belogra-disti in kočevarski nacisti so vodili desettisoče Italijanov vseh rodov vojske nad nas, nekaj sto oboroženih partizanov, da bi nas dokončno uničili. To jim sicer ni docela uspelo, a so uničili naše delavnice, nekaj skladišč, kmetijskih pridelkov in seveda požgali kočevske vasi s šolami in cerkvami vred. Na kočevarske domačije, ki so v vzhodnem delu še vedno ostale, pa so se spravili njihovi bivši lastniki, tokrat v sestavi enot, ki so izvajale veliko nemško ofenzivo na Dolenjsko in Kočevsko. Ljudem so dejali, da je vse to s kapitulacijo Italije postalo zopet njihovo in da raje prav vse uničijo, kot da bi prepustili v last manjvrednim Slovencem.
Končno smo dočakali čas, ko so pričeli partizani Kočevarjem na slovenskih domovih zaplenjati vse, kar so potrebovali zase. Ko je tisoče tudi kočevskih Nemcev obležalo v Sovjetski zvezi in seje vojna sreča obrnila, takrat bi se mnogi najraje vrnili, če bi se seveda imeli kam. Tako kočevarske imovine ne gre povezovati z razglasitvami po sklepih Avnoja že zato, ker takrat ti niso ničesar več imeli, saj so že prej s pomočjo Nemčije svoje imetje prodali in predali italijanski družbi Emona.
Od koga lahko Kočevarji sploh še terjajo svoje imetje, ki so ga pred šestimi desetletji lahkomiselno zapravili? Italijani jim ga gotovo ne bodo vrnili, ker so ga plačali in ga sedaj celo terjajo od nas. Nam pa je to njim zaplenjeno imetje vsaj majhna odškodnina za vse gorje, ki so nam ga z okupacijo prizadejali. Tako je Kočevarjem ostala le še Nemčija, ki se tega dolga zaveda. Ob severni meji naše Štajerske jim je zgradila kar lepa naselja, ki predstavljajo trdno etnično mejo nemštva. In ko smo jih obiskali, so se norčevali iz naših pokojnin, češ da so njihove dosti višje. Prav je, da so zadovoljni in da so jo srečno odnesli ob povratku naših trpinov iz taborišč na svoje večkrat
uničene domove, ne da bi se jim za vse to zlo maščevali. Privoščim jim, da bi tudi vnaprej s svojimi rojaki živeli srečno in materialno bogato življenje, vendar ne na račun Slovenije.
RUDI ROGELJ
Že v prvem valu za 3 milijarde tolarjev škode
Pomoč do 31. oktobra
NOVO MESTO - Končna škoda, ki jo je povzročila letošnja suša, bo znana šele, ko bo državna komisija ocenila še posledice julijske in avgustovske suše. Po nedavno sprejetem zakonu o zagotovitvi pomoči za škodo zaradi letošnjih ujm bo namenjenih 8 milijard tolarjev, od tega letos 4,6 milijarde. Ta denar bodo razdelili prizadetim občinam, njihovi župani pa so odgovorni za nadaljnjo delitev.
Naše območje je že suša do konca junija najbolj prizadela, kar kaže tudi višina končne ocene škode za ta čas. Na ribniško-kočevskem koncu, v Beli krajini, na Dolenjskem in v Posavju so ocenili, daje prvi val suše povzročil za 2,8 milijarde tolarjev škode v kmetijstvu, če pa tem krajem dodamo še občino Litija (165 mio), Velike Lašče (13 mio), Radeče (31), Bistrica ob Šotli (50) in Ivančna Gorica (123 mio), škoda že kar krepko presega 3 milijarde tolarjev.
Samo v treh posavskih občinah in Radečah znaša ocenjena škoda 1,3 milijarde tolarjev, od tega v Krškem 470, v Brežicah 480 in v Sevnici 298 milijonov tolarjev. V Trebnjem je škoda ocenjena na 244 milijonov, v Kočevju na 193 milijonov, v Šentjerneju na 242, v Metliki 103 in v Črnomlju na 80 milijonov tolarjev. Kot smo že pisali, je skupna škoda na območju nekdanje občine Novo mesto presegla 800 milijonov tolarjev.
Letošnja pomoč bo delno poplačala le škodo, kije nastala do konca junija, za poznejšo škodo pa bo treba 3,4 milijarde tolarjev zagotoviti iz proračuna za prihodnje leto. Pri oceni škode si bodo pomagali z novimi kartami ogroženosti, ki jih pripravlja Hidrometeorološki zavod. Občine naj bi pomoč kot akontacijo do višine 50 odst. dobile nazadnje do konca oktobra letos.
B.	D. G.
ZAKA7	KAV	?	J	*
VOKAČ, ) ;>-	-<f	^
Kolbla 2 J	UL	~ \ //
SSs^ [s \DAAd fe Ot>
f r \Wf44./Ž
la-n, *
A/ee
KAKO KAŽE NA BORZI?
Tečaji še vedno zaspani
Dolgo vroče poletje ni prav nič ogrelo borznih tečajev. Tako težko pričakovani september ni prinesel nobenih bistvenih sprememb ne pri cenah delnic kakor tudi ne pri obsegu trgovanja, ki je že vedno pod vsemi povprečji. Nizke cene delnic in majhen promet že ne obetata rasti tečajev.
Relativno dobri poslovni rezultati kotirajočih družb v ietožnjem letu, nekatere združitve, ki so že napovedane (Sava in Color, Radenska in Pivovarna Lažko), druge pričakovane združitve (Dana, Union, Fructal), privatizacija državnih družb (Telekom, zavarovalnice in banke) bi morali vplivati na pozitivno rast delnic. Na drugi strani pa beležimo negativne vplive na račun privatizacijske vrzeli, menjave vlade, nestimulativne davčne zakonodaje za investitorje v vrednostne papirje, administrativnih omejitev za tujce ter zamudo pri oblikovanju družb za dodatna pokojninska zavarovanja. Nekaj vplivov bo že letos odpravljenih, kar daje upanje na boljže čase.
V zadnjem času se je največ trgovalo z delnicami Leka, katerih vrednost se je tudi nekoliko okrepita. Tečaj njihove delnice se je ustalil pri 35 tisočakih, kar je že vedno malo glede na doseženi dobiček ob polletju, ki je bi! res zelo ugoden. Med prometnejže delnice žtejemo tudi Krkine, katerih cena se že nekaj časa giblje okoli 26 tisoč tolarjev. Tečaji že objavljenih družb za združitev se
gibljejo v nasprotju z vso logiko in strokovnostjo. Tako so Savine delnice od uradne najave prevzema družbe Color iz Medvod iz dneva v dan cenejže. Tečaj pada tudi Colorju. Negativni tečaj beležimo tudi pri Pivovarni Lažko, katerega vrednost je nižja, odkar se trguje na organiziranem trgu. Dosti bolje se ne godi niti delnicam Radenske. Te so še vedno znatno pod knjigovodsko vrednostjo. Ni ravno običajno, da se ob napovedih združitev cene delnicam znižajo.
Še bolj so lahko razočarani delničarji PID-ov. Pretežno prazni PID-i, tako imenovane dvojke, beležijo tečaje pod 26 tolarjev za delnico, kar je blizu najnižjim tečajem. Zeto nizko vrednost imajo tudi pokojninski boni, katerih cena se giblje pod 40 tolarjev. Nizki so tudi tečaji polpolnih PID-ov, saj se njihova vrednost giblje pod 50 tolarjev za delnico. Pri polnih PID-ih, tako imenovanih enkah. beležita le pomurski ceno nad HO tolarjev, ter Triglav steber I ceno nad 90 tolarjev, vsi ostali imajo zelo nizke cene.
Tako nizke vrednosti delnic so prav gotovo tudi posledica delovanja samega borznega trga, ki se v danih okoliščinah ne more razviti tako, da bi pozitivne informacije o poslovanju in usmeritvah družb vplivale na pozitivno rast delnic.
LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto tel. 07 371 8221,07 371 8222
OBISK AMBASADORJA UNICEFA - Šmarješke malčke je letos obiskal znani ameriški filmski igralec Roger Moore, ambasador Unicefa, ki je bil prepričan, da v vrtcu preživljajo varno in srečno otroštvo.
Deset let vrtca v Šmarjeti
Po težkem začetku uspešno obdobje - Mesto našli tudi razvojno moteni otroci - Praznovanje kali neimenovanje ravnatelja
Ujeti s pločevino
Da so tudi drugi ljudje?
Zanima me, zakaj dve gospe, katerih imen ne poznam, mislita, daje njun čas vreden več od časa drugih ljudi. Bilo je v torek, 12. septembra, med 16. in 17. uro, ko so bili v novomeški osnovni šoli Center roditeljski sestanki in je ok<fli šole, športne dvorane in Tilie vse vrelo od pločevine. Sedmerica avtomobilov in s tem njihovih voznikov in morebitnih sopotnikov je debelo uro povsem neprostovoljno Postavalo po parkirišču in pogledovalo na uro zaradi brezvestnega Parkiranja omenjenih dveh gospe.
Če vzamemo povprečno bruto Plačo, bi vsak od čakajočih v eni ari lahko zaslužil po 1.100 tolarjev, skupno torej 7.700 tolarjev. A fačun niti približno ni pravi. V res-
nicije, dragi brezvestni voznici, naš čas še veliko dražji. Kdo ve, kaj vse seje na primer podrlo možakarju, ki je zamudil poslovni sestanek? Ostali smo imeli v načrtu druge, morda celo pomembnejše naloge. Na parkirišču smo tja v en dan zapravili dragoceno uro, ki bi jo sicer namenili svoji družini, domu in otrokom. Koliko je vredna taka ura, ve vsaka zaposlena mama ali zaposlen oče najbolj sam. Cene zanjo si ne bi upala zapisati.
Voznici rdečega peugeota (NM-94-51P) in temno modrega volks-wagna (NM-86-50K) obveščam, da so na svetu tudi DRUGI ljudje. Ali sploh kdaj pomislite na to?
BREDA DUŠIČ GORNIK
DOLENJA VAS PRI ATRI-ČAH - Niti 15 let še nima Jerej Kolar, pa vendar je harmonikaš, ki mu morajo na tekmovanjih priznati premoč številni drugi mojstri tega narodno-zabavnega inštrumenta. Letos je dosegel že osem prvih mest, sem spadajo tudi naslov evropskega prvaka it Attimisa, prvo mesto v svoji kategoriji na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem in v paru z Ljubljančanom Matejem Pečanom ter še tretja zlata plaketa iz Ljubečne. Brez pretiravanja bi se lahko pohvalil tudi z ansam-
Jernej Kolar
blom Jerneja Kolarja, s kaseto, na kateri spremljajo svojo citrarko Klavdijo Molan, tremi harmonikami in še marsičem,'ampak za kaj takšnega je Dolenje-vaščan veliko preveč skromen.
Te dni je Jernej začel guliti šolske klopi srednje elektrotehniške šole v Krškem, zato bo harmoniko postavil na stranski tir. Namesto treh ali štirih ur dnevno bo zdaj vadil samo še eno uro, presahnili pa so tudi nastopi, tako da bo z ansamblom igral in vadil samo enkrat tedensko. Mentor Jernejevega ansambla je Jože Budnik, sicer pa je bil njegov prvi učitelj Toni Sotošek. Da pa se je to vse sploh zgodilo, je kriv Jernejev stric, Mirko Kolar, ki ljubiteljsko.
V preteklih letih je bil Jernej dvakrat zmagovalec Vuhreda in Naj viže Dolenjske, leta 1997 prvak alpskih držav v Italiji in je skupaj z letošnjim uspehom petkratni finalist Zlate harmonike Ljubečne. Bera z najelitnejšega harmonikaškega merjenja znanja je odlična: dve srebrni in tri zlate plakete. „Denarne nagrade so samo na večjih tekmovanjih, ampak pomembni so samo pokali, ker denar zapraviš, pokal pa ostane za celo življenje," pravi skromni Jernej.
MOJCA RAPUŠ
ZLA TOPOROČENCA ŠTIH - Po petdesetih letih zakona sta si večno zvestobo v soboto na otoškem gradu ponovno izrekla Erika in Alojzij Štih iz Novega mesta. Zlatoporočenca sta se spoznala leto pred svojo "prvo" poroko, postala sta ponosna starša dvema hčerama in stara starša trem vnukom. Danes sta oba upokojena, kar nekaj svojega časa pa preživita v vinogradu, kjer pridelujeta cviček. Eriki in Alojziju sta tokrat kot priči stali ob strani vnukinji Mateja in Jana, srečnemu dogodku pa je prisostvovalo ožje sorodstvo in nekaj prijateljev, ki so se z ''mladoporočencema" nato veselili v gostišču Prepih. (Foto: M. Žnidaršič)
TROFEJNI ULOV - Lovcu Stanetu Kramarju iz Bojnika bo 16. avgust gotovo ostal v najlepšem spominu. Član lovskega društva Tržišče je namreč ob 4.40 zjutraj v revirju Zgornje Vodale uplenil štiri do pet let starega trofejnega jelena. Iztrebljen je tehtal 180 kilogramov, trofeja pa je bila težka 4 kilograme. (Tekst: Wolfgang Bahr, foto: Mitja Blatnik)
Izžrebali so Tino in Marka
Črnomelj, metlika-
Slovenski knjižni kviz, ki je letos nosil naslov Prežihov Voranc in Koroška, se te dni zaključuje po vseh 60-ih slovenskih knjižnicah, kjer žrebajo srečneža, kijih bo skupaj z mentorjem 4. oktobra zastopal na zaključni prireditvi v Ljubljani. Belo krajino bosta zastopala Tina Baumgartner iz OS Mirana Jarca, ki so jo minuli petek izžrebali v Kulturnem domu v Črnomlju, in Marko Sumina, ki ga je igralka in režiserka Violeta Tomič minulo nedeljo izžrebala v čitalnici Ljudske knjižnice Metlika.
Predstavitev strojev
KRAS1NEC - Člani strojnega krožka Bela krajina pripravljajo za soboto, 23. septembra, ob 10. uri v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo na Krasincu ob cesti proti Gribljam predstavitev strojev za predsetveno pripravo tal. Mušič iz Mengša, Evroglobtrade in Agro-servis bodo predstavili podrah-ljače, predsetvenike, pluge, lemeže in deske.
Priznanja fotografom
RIBNICA - Krožna razstava v Linzu v Avstriji sodi med najmočnejša fotografska tekmovanja na svetu. Kočevski fotografi so na njej sodelovali kar s 85 deli. Največji uspeh je dosegel Stanko Pelc, ki je v kategoriji na temo Vode posegel kar po zlati medalji. Fotografija je posneta v Mirtovičkem potoku. Dva fotografa sta sodelovala na razstavi v Durdevcu. Anja Papež je s fotografijo Ta deževni dan osvojila bronasto medaljo. Janez Papež, predsednik društva, pa je na natečaju Dediščina med nami za fotografijo "Jesen je tu” prejel 1. nagrado.
Borci tudi o volitvah
NOVO MESTO - Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je v sredo, 13. septembra, sklical regijski posvet občinskih vodstev za občine Črnomelj, Novo mesto, Metlika, Semič in Trebnje. Na njem so ocenjevali politično stanje pred bližnjimi volitvami. Marjan Lenarčič je spregovoril o 60-letnici ustanovitve OF, kar bodo prihodnje leto obeležili s številnimi prireditvami, in o prenovi ter širjenju borčevske organizacije.
Jubilej z okusom pelina
Podžupanja najavila obisk 90-letnika, a je ni bilo Nakup pomembnejši?
Naš oče je 1. septembra dočakal 90 let. Kadar smo ga pred tem “podražili”, kaj bo s slavjem, se je samo obrnil stran in ni nič rekel, čeprav je v Dolenjskem listu rad prebiral članke o čilih starostnikih. Potem se je nekaj zasukalo: dan pred očetovim rojstnim dnevom je predsednik krajevne skupnosti Otočec vprašal, če lahko pridejo skupaj z novomeško podžupanjo voščit očetu. In smo se dogovorili za petek ob petih popoldne.
Oče se je malo vznemiril in šel zvečer bolj zgodaj spat, da bo naslednji dan spočit. Mi smo, kot se to spodobi, pripravili domače dobrote za pogostitev. Malo pred najavljeno uro seje pripeljal občinski uslužbenec in povedal, da bo gospa podžupanja malo zamudila, ker ima nujne službene opravke, sam pa je prinesel darilo za slavljenca. “Ne gre ji zameriti zamude, ker ima veliko dela, še posebej pred volitvami,” smo dejali. Oče se je medtem lepo opravil, se obril in počesal, tako da je bil četrt ure pred najavljenim obiskom pripravljen. Presenečen je bil, ko je videl bogato darilo: razkošen šopek in veliko košaro s samimi izbranimi
dobrotami.
Treba se bo rokovati z “občinskimi" in morda bo še kakšen fotograf zraven, saj danes tako dobro iz-gledam, sije mislil oče. Morda bo še slika v “Dolenjcu”, pa kaj šaljivega jim bom povedal.
Potem pa seje ura počasi pomikala, a ob šestih še ni bilo nič in dobrote so šle nazaj v hladilnik. Medtem so mu čas krajšali domači, posebno vnuki, ki so prišli voščit, pa nekaj znancev. Po 8. uri smo se domači odločili, da bomo sami pospravili, kar smo pripravili. Oče seje sicer tolažil, daje dobil občinsko darilo, mi pa smo vedeli, da bi bil vesel szlasti osebnega stika z najavljenimi gosti, da bi se jim lahko zahvalil.
Pa še to: gospa podžupanja je bila tega dne ob 6. uri popoldan pri “najboljšem sosedu” na Cikavi z nakupovalnim vozičkom skupaj s svojo hčerjo in vnukinjama in je po vsej verjetnosti pozabila, da je prejšnji dan najavila obisk pri našem jubilantu. Je torej družinsko nakupovanje v Mercatorju tako pomemben službeni opravek, da zato ni prišla?
Svojci
Posavski harmonikaški as
Komaj 14-letni Jernej Kolarje zmagal na evropskem prvenstvu v italijanskem mestu Attimis
Kako do zdravnika 2000
ZZZS bo izdal brošuro “Kako do zdravnika - 2000” - Po koristne informacije tudi na zavodove spletne strani in teletekst
NOVO MESTO - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo jeseni ponovno izdal brošuro “Kako do zdravnika - 2000”, v kateri bodo po posameznih območnih enotah navedeni vsi Zavodovi pogodbeni izvajalci zdravstvenih storitev, kjer lahko zavarovanci uveljavljajo zdravstvene storitve v okviru pravic iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Knjižice - lani sojih natisnili v nakladi 30 tisoč izvodov - bodo na voljo tudi na zavodovih izpostavah v Novem mestu, Črnomlju, Metliki in Trebnjem. Poleg navedenih zdravstvenih domov, bolnišnic in zasebnih zdravnikov boste v njej našli tudi koristne napotke v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem, npr. o izbiri in vlogi osebnega zdravnika, pravici do zdravil, pregledih in storitvah v zdravstvu... Na novomeški območni enoti zavoda so
Bogat ulov ribičev paraplegikov
V povprečju je vsak ujel dobrih 30 kg rib
BRESTANICA - Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja je sredi septembra ob ribniku pri Brestanici pripravilo tradicionalno ribiško tekmovanje in nato še družabno srečanje z duom Escado.
Ribiči paraplegiki domačega društva in gostje iz pokrajinskih društev Zveze paraplegikov so se v triurnem tekmovanju pomerili v športnem ribolovu s plovcem. Med desetimi ribiči so največ ribiškega znanja pokazali Miran Jernejšek (MB), ki je ujel kar 5.150 gramov rib, drugi je bil Mirko Temnik (CE 4.980 gramov), tretji pa Franc Simončič (MB, 3.620 gramov). Največjo ribo (krapa luskinarja, 1.410 gramov) je ujel Alojz Cesar (LJ).
Tisto prelepo jesensko nedeljo so ribe v ribniku prijemale kot za stavo. Deset ribičev je namreč v povprečju ujelo več kot 30 kilogramov rib, ki so jih ribiči paraplegiki po tehtanju ponovno spustili v njihovo vodno domovanje. V mrežah smo lahko videli krape, babu-ške, ostriže, rdečeoke, rdečerepke, v gojitvenih in lovnih ribnikih pa živijo še amurji in postrvi. Ob razglasitvi rezultatov je zmagovalcem kolajne podelil predsednik ribiške družine Brestanica - Krško Emilijan Žveglic, za pravilen potek tekmovanja in tehtanja bogatega ulova pa je skrbel Karl Radkovič.
JOŽE GLOBOKAR
letos v prvi polovici leta sklenili 47 pogodb z javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki, tudi novimi. Od tega je 10 javnih zavodov: zdravstveni domovi in domovi za starejše iz Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega in Metlike, Varstveno delovni center in Dolenjske lekarne, z bolnišnico pa bodo pogodbo sklenili jeseni tako kot drugod v Sloveniji. Zasebnikov je na območju novomeške enote od I. julija dalje že 36. Največ jih je s področja zobozdravstva, imajo pa tudi pogodbe s splošnimi zdravniki, ginekologinjo in internistko -pulmologinjo, okulistom, patronažnima sestrama, fizioterapevti in tremi zasebnimi lekarnami, in sicer v Novem mestu, Straži in Črnomlju (od 1. oktobra dalje).
Veliko koristnih napotkov in podatkov zavod nudi tudi na svojih spletnih straneh na internetu (WWW.ZZZS.SI), kjer lahko odgovornim osebam na Zavodu ali v Območni enoti Novo mesto zastavljate tudi različna vprašanja. Letos prvič, in sicer že od začetka turistične sezone dalje, pa lahko prek spletne strani zavoda naročate tudi obrazce in potrdila o urejenosti zdravstvenega zavarovanja za potovanje in bivanje v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjene meddržavne pogodbe o zagotavljanju socialne varnosti. Osnovne informacije lahko zavarovanci dobijo tudi na teletekstu televizije Slovenija in samopostrežnih terminalih.
M. Ž.
Dom za sanje
Koncert novomeške glasbene skupine
NOVO MESTO - Stari Grki so VERJELI, da sanje usmerjajo človeka v prihodnost, veliko kasneje je prevladalo MNENJE, da sanje sproščajo čustvene napetosti in ohranjajo duševno ter čustveno ravnotežje, danes pa štirje mladeniči VEDO, da so sanje tako krhke in nežne, da potrebujejo zatočišče, kjer se bodo izživele. Zgradili so jim glasbeni dom. Skupina Dom za sanje, ki jo sestavljajo Miro Tomšič (vokal, akustična kitara in tolkala), Janez Dular (električna kitara in spremljevalni vokal), Peter Jenič (baskitara) in Miha Recelj (bobni in tolkala), vabi v soboto, 23. septembra, ob 19.30 na koncert v atrij Kapiteljske proštije. V primeru slabega vremena bo prireditev v avli osnovne šole Grm. (T. C.)
ORGANIZIRANO ZDRAVLJENJE - Društvo invalidov Novo mesto je tudi letos za svoje člane pripravilo skupinsko zdravljenje v zdravilišču v Temah Zreče in Topolšica. Od I. do II. septembra se je trideset članov prepustilo v oskrbo toplim rokam osebja z visoko stopnjo strokovnega znanja in napravami najsodobnejše medicinske tehnike. Animatorji sojih vsak dan vodili tudi po znamenitih in lepih štajerskih gričih, udeležili so se trgatve, pohodov in izletov. (Foto: M. Golob)
IZLETNA PRIMORSKO - Območna Zveza društev upokojencev Novo mesto je v začetku meseca pripravila že četrti tradicionalni izlet za predsednike in tajnike društev upokojencev kot nagrado pri izvedbi uspešnih letnih programov. Ko so prispeli v Vipavsko dolino, so jih z dobro primorsko malico postregli v vipavskem kmečkem turizmu. Pot jih je vodila do Vipavskega križa, od tam pa v dvorec Zemono, nekdanji sedež vipavskih grofov, v Vipavo in tamkajšnji muzej. Nato so se odpravili še do Kobjeglave, primorske vasice, ki slovi po pršutarni, in Štanjela, ene najstarejših značilnih kraških vasi. (Foto: M. Golob)
PRAZNOVAL JE NAJSTAREJŠI BREŽAN - Menda najstarejši prebivalec novomeškega Brega Ivan Bajer je v torek, 19. septembra, praznoval častitljivih 80 let. Življenjskemu jubileju je v krogu svoje družine nazdravi! tri dni poprej v restavraciji Breg, ki je le nekaj metrov stran od njegovega domovanja. Hišico na romantičnem Bregu je kupil že njegov oče, danes pa je Ivanu in njegovi le leto dni mlajši ženi Ivi poletno domovanje. V njej preživita pet toplih mesecev v letu, drugače pa živita v stanovanjskem bloku Nad mlini. Z njima so se veselili tudi najbližji: sin Janez, vnuka Miha in Jure ter snaha Nevenka, ki je povedala: "Naša dedi in babi imata najboljši vikend. Ker nimata izpita za avto, lahko od svojega stanovanja do vikenda prideta kar peš!" (Foto: M. Židaršič)
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
NAŠE KORENINE
Šopek vijolic za mamico
Čudni časi so bili in čudna otroštva. Ko se je Mimi začela zavedati sveta okoli sebe, so bili v njem mati Mici in dva para starih staršev. Prvi par je bil doma pri Jankovih, drugi pri Blatnikovih. Od Blatnikovih se je mati primožila k sosedu, Jankovemu Janezu. V tem zakonu seje rodila Mimi. Vendar, ko se je deklica začela zavedati, očeta še ni poznala. Mati in stari starši so bili v bližini, očetovo mesto pa je bilo prazno. Ko je otrok spraševal po njem, so se starejši spogledovali in se izmikali odgovoru. Neke noči je potrkalo na okno. Mimi je vedela, da se bo to nekoč zgodilo. “Oče, oče!” je veselo vzkliknila in planila pokonci. Potem je zagledala neznano kosmato postavo in se boječe umaknila. A postava jo je ljubeče gledala, razprla roke in dejala: “Jaz sem tvoj oče!” In Mimi seje hitro privadila ter zlezla v varno naročje. Tako seje njen oče vrnil iz prve svetovne vojne.
V njenem spominu je še lepo postlana bela postelja. Sveče so gorele. Njena mati je ležala na postelji vsa bleda in negibna. Deklica bi rada zlezla k njej, poiskala tolažbo, se pogovorila. Pa so jo odrasle roke dvignile in glas, poln sočutja, je dejal: "Mamica ne more. Pojdi, naberi rož in jih prinesi. Lepše bo!“ Pa je deklica šla in v sadovnjaku nabrala šopek vijolic. Položila ga je ob materino zglavje. A mati se ga ni razveselila. Njeno obličje je ostalo negibno.
Opisani podobi sta iz mladosti sedaj sedeminosemdesetletne Mirne Janko. Ženica biva v Domu starejših občanov v Šmihelu in le poredko zapusti posteljo. Zato pa se podobe iz življenja na Uršnih selih, kjer je preživela vse svoje življenje, rade prikradejo k njej. Očeta smo že omenili. Komaj se je dobro navadil na to, da je njegova mlada družina dobila prirastek, že gaje avstrijski cesar poklical na fronto. Smrt, ki je tam neusmiljeno kosila med slovenskimi fanti, zanj ni marala. Živ se je vrnil domov. A veselje nad snidenjem z domačimi je bilo kratkotrajno. Že na pomlad mu je namreč umrla žena, Mimina mati. Šest let je bilo deklici tedaj. Saj je kmalu dobila nadomestilo, kajti oče'se je ponovno oženil, vendar mati je le mati.
Po materini smrti seje Mimi-no življenje precej spremenilo. Materini in očetovi starši so v njem dobili še več prostora, vse bolj pa so ga napolnjevale tudi živali, ki so igrale pomembno vlogo vse do njenega odhoda v šmihelski dom. “Živali sem imela vedno rada," vzdihne in se zazre v steno nas posteljo.
In spet zaplešejo po njej slike iz življenja na Uršnih selih. Spomini na pomladno in jesensko pašo po lazih in gozdovih okoli vasi, na pastirske ognje, igrice in prigode okoli njih, na vrstnike, ki so drug za drugim izginili v mraku časa. Živi so le še v teh meglenih podobah, ki se kot na velikem ekranu pomikajo preko bele stene.
Mirna se ni nikoli poročila. Z očetom in mačeho je živela v skupnem gospodinjstvu, in čedalje večje breme odgovornosti, dela in posesti na Uršnih selih je prehajalo na njena pleča. Oče je imel med obema vojnama vaško trgovino. Ni bila bogvekaj, toda
za prvo silo se je v njej dobilo vse, kar so potrebovale kmetije, ki so posamič ali v gručah poseljevale jase tja globoko v zeleno prostranstvo kočevskih gozdov. Od tam so v trgovino prihajali kupci. Mirna jih je precej poznale še iz Sušic, kamor je hodila v šolo. V Sušice so hodili tisti čas slovenski otroci, na Lazah pa je bila osnovna šola za otroke Kočevarjev. Tam so se učili nemško.
Trgovina je delala vse do prvih let italijanske okupacije. Potem jo je oče zaprl. Jo je pač moral, saj so bile police prazne. Spraznili pa je niso italijanski vojaki, ki so sicer precej domačinov odpeljali v koncentracijska taborišča, temveč partizani, katerih varno zaledje so bila širna gozdna prostranstva za vasjo. Kot trgovec je oče veljal za razrednega sovražnika in nič ni pomagalo dejstvo, da je bil Slovenec, da osvobodilnemu boju ni bil nenaklonjen in da je bila trgovinica na tako velikem območju nujno potrebna. Ne, za odneseno blago ni dobil nobenega povračila in vrata prodajalne so ostala zaprta tudi po vojni.
Jankova Mirna je imela rada živali in živali so jo v tistih težkih povojnih letih preživljale. To je bila drobnica, ovce in koze, ki jih je kupovala na sejmih ob belokranjski železnici vse tja do Karlovca, in potem vzrejala na domačih pašnikih, pa goveja živina, največ krave, ki so ji dajale mleko. Kadar je bilo treba, jih je vpregla v plug in z njimi obrnila zemljo na domačih njivah. Taje bila potem vsa prhka in voljna dajati toliko, da je zadostovalo za skromno gospodinjstvo.
Potem je tu še Bič ali B’č, kakor mu pravijo domačini. Skrivnostni kraj, kamor je Mirna zelo nerada zahajala. Pa saj ji niti ni bilo treba, kajti doma so imeli velik vodnjak, ki so ga vode ob pomladnem in jesenskem deževju tako napolnile, da so zaloge ponavadi zadostovale za celo leto. Včasih, ob največji suši, pa je bilo le treba tja po vodo ali na pranje. To je nekakšen vaški izvir, v katerega seje treba do vode spustiti po kamnitih stopnicah. Višina vode v izviru niha z gladino podtalnice. Ob velikem deževju lahko kar precej narasti. Prav s tem Bičem je povezanih tudi nekaj grozljivih zgodb, zaradi česar se je Mirna temu kraju izogibala, če je le mogla.
Prva zgodba govori o fantu, ki je bil zelo zaljubljen, njegova izbranka pa mu ljubezni ni vračala. Brezup ga je prignal tako daleč, da je dekletu prerezal grlo, sam pa svoje je življenje končal v Biču. Tudi druga zgodba je žalosatna. Govori o že zrelem možaku, gospodarju in očetu. Zena mu ni bila zvesta Svojo ljubezen je poklanjala vsakemu, ki se je je poželel. Tudi on si je poiskal mir in uteho v hladnem Biču.
Zdaj je Mirna že stara in Bič ter Uršna sela se zdita skoraj nedosegljiva. Dom starejših občanov v Šmihelu, kjer živi, pa je poln podobnih zgodb iz naše bližnje preteklosti. Tu živijo ljudje, ki jih edini še poznajo. Nekateri so ta dom včasih posmehljivo imenovali Predjamski grad, v resnici pa je zakladnica, odprta vsakomur, ki jo previdno in s spoštovanjem odpira.
TONE JAKŠE
S POLICISTI V AKCIJI PROM1L
Vse manj alkoholnih hlapov za volanom
KOROŠEC NI NIČ NAPIHAL -Edini od ustavljenih voznikov, ki se je pri pihanju pustil ovekovečiti za vse čase, je bil Korošec, ki je v Belo krajino pripotoval po svojo ženo, ki je trgala v Tanči Gori. Seveda je napihal nulo. (Foto: L. M.)
1,12 promila alkohola in je avto lepo parkiral ob cesti ter se na svoj cilj odpravil peš. Manj veselja je pokazal mlajši moški, ko je meritev pokazala, da ima v organizmu 0,56 promila alkohola, dejal, da to ne more biti res, saj je spil le eno pivo, res pa je tudi, da od kosila ni nič jedel. Policist mu je ponudil strokovni pregled v črnomaljskem zdravstvenem domu, pa ga ni sprejel, češ da zdajle, nima časa, ker bi že pred pol ure
Mračilo se je že, ko so se v soboto zvečer izpred policijske postaje Črnomelj odpravile v noč štiri patrulje osmih policistov, po polnoči pa še štiri. Možje v modrem so imeli posebno nalogo, saj jim je pred tem prometni inšpektor na Policijski upravi Novo mesto Jožef Kočevar dal napotke za nočno akcijo Promil, ki je potekala od Z ure zvečer do 1. ure zjutraj. Prva postaja je bilo parkirišče Pri Bučku v Dragovanji vasi pri Črnomlju.
Policisti so si takoj nadeli	udeležence v prometu. Voznik,
odsevne jopiče, v avtomobilih	ki je mirno povedal, da je pil,
poiskali svetleče loparčke za	ker prihaja s trgatve, je napihal
ustavljanje in akcija, ki je bila za mnoge neprijetno presenečenje, se je pričela. Minila je pač še ena lepa jesenska sobota, ko so mnogi potrgali še zadnje grozdje v vinogradih ali pa ga že pridno prešali v zidanicah.
Inšpektor Kočevar se je postavil na cesto in ustavljanje voznikov se je pričelo. Ni bilo izjem. Vsakega, ki je pripeljal mimo, je čakal preizkus alkoholiziranosti. “Dober večer!
Kontrola dokumentov, prosim.
Izvajamo akcijo Promil. Odrejam vam preizkus alkoholiziranosti," se je v temi slišalo iz vseh strani, saj so to delali kar štirje policisti naenkrat. Večina voznikov seje strinjala in postopek se je pričel. “Ste v zadnjih petnajstih minutah zaužili kaj alkohola, ste kadili, imate morda v žepu mobilni telefon? No, če ne, potem si tule vzemite ustnik in ga vstavite na alkotest.
Močno pihnite in pet, sedem sekund enakomerno pihajte!
Kar močno, nič se ne more pokvariti. Ne ustrašite se, ker bo piskalo," so več ali manj prestrašenim voznikom, od katerih so mnogi pihali prvič, govorili policisti. Rezultati, ki so jih vsakemu takoj pokazali, so v glavnem kazali 0,0 promila.
Pripeljal je tudi mlad fant.
Ker je malo prej imel v ustih še cigareto, je moral nekaj minut počakati na alkotest. Vozil je trezen, toda ker so policisti posumili, da vozi pod vplivom mamil, so mu odredili strokovni pregled z odvzemom urina v črnomaljskem zdravstvenem domu, rezultat analize pa bo prispeval Inštitut za sodno medicino v Ljubljani. Seveda fant ni bif ravno navdušen: “Pokvarili ste mi sobotni večer," je dejal in se le odpeljal s policisti. Sicer pa so se vsi ustavljeni vozniki do policistov obnašali zelo prijazno in vljudno, kar ni ravno običaj. Do mož v modrem so namreč nekateri tudi žaljivi in nesramni, “ampak to si upajo, ko ustavljava po dva, ne pa, ko nas je toliko na kupu," je dejal mlad policist.
Seveda belokranjska policijska “zaseda” ni bila več skrivnost. Samo pet minut po pričetku akcije je novomeški Radio Krka že obvestil o Promilu.
“Nič hudega, naj ljudje vedo, da gre zares in ustavimo vsakega. Zavedamo se, da že naša prisotnost na cestah deluje preventivno in pripomore k varnosti vožnje in k zmanjšanju prometnih nesreč. Vsaka tovrstna akcija, kot je Promil, je v javnosti odmevna in mnogi spet pomislijo na morda že pozabljeno strogost zakona pa tudi na dejstvo, da alkohol in droge ne gredo skupaj z volanom," je dejal Kočevar, ko sva se odpeljala proti semiškemu koncu, kajti tudi policijske patrulje so se razkropile po Beli krajini in voznike “presenečale" na različnih krajih.
Policista v bližini Semiča sta naletela tudi na manj popolne
Slovenski modni utrip
Tudi slovenska moda ni več, kar je včasih'bila. Povečuje se prodaja zahtevnejšim kupcem na domačem trgu, izdelki se prodajajo na konkurenčne tuje trge, prodajalne namesto sivih in zastarelih postajajo svetle, sodobno opremljene in prijaznejše kupcem. In kar je najpomembneje, dolgočasne kolekcije oblačil in obutve nadomešča zbir izdelkov, za katerimi se skriva prava modna fdozojija.
Na nedavnem modnem utripu, kot so organizatorji poimenovali veliko modno srečanje v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v Ljubljani, seje predstavilo 15 vodilnih slovenskih proizvajalcev oblačil, obutve in modnih dodatkov, od sevniške Lisce in Kopitarne, novomeškega Laboda in metliške Beti do radovljiške Almire, murskosoboške Mure, tržiškega Peka, kranjske Planike, žirovske Alpine, škojje-ioškega Kroja in Lokateksa ter vrhniške Industrije usnja. "Kogar ni bilo tam, ga ni”, bi lahko dejali modni strokovnjaki, ki so bili nad modnim srečanjem naravnost navdušeni.
Najprej so jih na predavanjih seznanili z modnimi trendi, odprli priložnostno razstavo in jim na koncu nudili izčrpno modno revijo na temo pomlad in poletje 2001. Oblikovalci so tudi tokrat presenetili z modnimi idejami, ki so se spremenile v kolekcije za prihodnjo sezono. Barve, detajli, linije, ki sledijo telesu, prosojnost... Vse v imenu ženstvenosti, ki se že nekaj sezon vztrajno vrača k NJEJ, in v imenu moškosti, ki jo ohranja ON. Modni utrip pod vodstvom Društva modnih oblikovalcev in modelarjev Slovenije ter GZS so različne sloge, ki so na koncu prepuščeni izboru posameznika, združili v tri teme: osebna nota, praznovanje življenja in življenjska moč. Se prepoznate v katerem izmed njih?
JERCA LEGAN
moral biti v Semiču." Zato ga čaka srečanje s sodnikom za prekrške, za 24 ur pa so mu tudi odvzeli vozniško dovoljenje. Škoda, da se ni strinjal z napihano številko, saj bi jo sicer zaradi tolerance odnesel mnogo bolje.
“Alkoholiziranost v prometu se k sreči manjša, lani je bilo vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč na področju naše uprave 11,60 odstotkov, letos je malo manj, 10,50 odstotkov. V glavnem ostajajo občasni pivci, ki si alkohol privoščijo na raznih zabavah, ter odvisneži, ki bi bili v večini potrebni tudi alkoholnega zdravljenja," je povedal inšpektor Kočevar. Prav zaradi njih je povprečna vrednost alkoholiziranosti pri nas še vedno visoka - 1,75 promila.
Ob mojem vračanju domov, ko je v naših krajih že divjalo pravo neurje, mnogi pa so mirno spali, so policisti še ostajali na svojih delovnih mestih. Niso le ustavljali ljudi, da bi preizkušali njihovo vinjenost, temveč so jih tudi opozarjali na pravilno hitrost vožnje, na pripenjanje z varnostnim pasom, kar
naj velja tudi za otroke na zadnjih sedežih, na potrebno opremo ipd. Spet drugi policisti pa so se ukvarjali s čisto drugimi problemi. Kot je bilo slišati s sporočil po zvezi, jih je nekaj odšlo na ogled samomora neke ženske, odprava z vodnikom službenega psa pa seje odpravila delat red in mir v hišo, kjer je moški svojo družino strahoval z nožem.
Policijsko delo je pač takšno, zato se ne gre jeziti, ko jih zagledamo na cesti. Velikokrat, ko potrebujemo njihovo pomoč, so še kako dobrodošli.
V sobotni akciji Promil so policisti v Beli krajini ustavili 138 voznikov in jih 48 preizkusili z alkotestom. Pet je bilo pozitivnih, eden je napihal več kot 1,6 promila alkohola, eden pa je preizkus odklonil. Dva voznika sta odklonila strokovni pregled glede alkohola, enemu pa so odredili strokovni pregled v zvezi z mamili. Policisti so na mestu izrekli tri denarne kazni ter izdali devet plačilnih nalogov. Naslednja akcija Promil bo v soboto, 30. septembra.
LIDIJA MURN
NAVODILA SO POMEMBNA - Policisti so vsakemu vozniku pred uporabo alkotesta dati natančna navodila. (Foto: L. M.)
PREPROSTI DODATEK K PREHRANI
Zdravljenje s sokom pšenice
Mnogim bolnikom so pošle moči, da bi spremenili svoj način hranjenja in si s tem pomagali k ozdravitvi. Ena od poti pa je preprost dodatek k prehrani, ki vsebuje hranilne snovi, ki jih telesu primanjkuje. Bolno telo je namreč zastrupljeno, ker ni sposobno izločati strupenih ostankov presnbve, je pa tudi podhranjeno zaradi pomanjkljive in neutrezne prehrane. Z navadno prehrano je podhranjenost težko odpraviti. Če pa izberemo izjemno učinkovito presno hrano, ki zmore prehraniti in oživiti bistvene funkcije organizma, je to mogoče kljub veliki količini strupov v telesu. In taka hrana obstaja, to so polnovredni klorofilni sokovi.
Polnovredni klorofilni sokovi so sveži presni sokovi, ki jih pridobivamo iz tistih prehransko celostnih životvornih rastlin, ki šo hkrati tudi bogate s klorofilom (z listnim barvilom, ki daje rastlinam značilno zeleno, včasih pa škrlatno barvo). Taka živila imajo več pomembnih pomlajevalnih zdravilnih lastnosti, kot so zmanjševanje zaki-sanosti obolelega telesa, obujanje usihajočih življenjskih funkcij, so lahko prebavljiva in so prehransko celostna, ker vsebujejo vse bistvene prehranske snovi, ki so potrebne za odpravljanje bolnikove podhranjenosti. Med polnovrednimi klorofilnimi sokovi izstopa sok
AFORIZMI
• Birokratski mlini lahko meljejo hitreje, če jih podmažeš s finančnim mazivom.
• Slovenija gre naprej - z glavo skoz zid.
• Nič ne pomaga naziv pomladna stranka, če imaš zimski karakter.
• Izrek z napako: Tiha mafijska reka gospodarske in politične bregove dere!
MARJAN BRADAČ
mlade pšenice. Mlada pšenica je izredno bogato živilo, saj je v decilitru njenega soka več hranljivih snovi kot v dveh litrih soka navadne domače zelenjave. Po mnenju strokovnjakov je sok mlade pšenice (pšenične trave) prehransko najbogatejša tekočina, kar jih človek pozna. Le po kalorični vrednosti je skromen.
Klorofil je po svoji sestavi zelo podoben hemoglobinu v naši krvi, zato nam uspe s klorofilom hitro povečati njegovo količino. Hemoglobin je sestavni del rdečih krvnih telesc. Klorofil ali zeleno listno barvilo je učinkovito zdravilo za mnoge akutne in kronične bolezni, kot so npr. arterioskleroza, sinusti-tis, osteomielitis, gastritis in ga-strični ulkusi, drugi kronični ulkusi, majavost zob in krvavenje dlesni, krvavenje krčnih žil, vnetje trebušne mrene, obolenja kože, tuberkuloza, visok krvni pritisk, obolenja srca, jeter in trebušne slinavke, astma, hemoroidi, obolenja debelega črevesja, kronična utrujenost, zaprtje in drugo. Učinkovit je tudi pri zdravljenju psihičnih obolenj in motenj (npr. depresij), z njim je mogoče doseči izboljšanje tudi pri nekrvnih obolenjih. Rane in odrgnine, zdravljene zunanje in notranje s klorofilom, se zacelijo za četrtino časa hitreje.
Da je životvorni klorofilni sok učinkovit, ga je potrebno zaužiti zadostno količino. Če vzamemp za merilo klorofilno najbogatejši sok, to je sok mlade pšenice, ga moramo spiti dnevno 1,1 del. Uživati ga začnemo po požirkih, postopoma pa količino povečujemo.
Pšenično travo lahko vzgajamo na njivi, vrtu, zelo dobro se obnese tudi vzgoja na pladnjih v stanovanju. Seme mora biti pridelano biološko (ekološko, organsko, naravno). Če vzgajamo travo na vrtu ali njivi, ne smemo uporabljati umetnih gnojil in strupenih škropiv.
ANICA JANEŽ1Č-MIKEC
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 21.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.I0 Pod klobukom; 10.00 Zgodbe iz školjke; 10.35 Junaki divjine, nad.; 11.25 Naravni parki Slovenije; 12.20 Naokoli po Nemčiji -
13.00 Poročila -14.40 Talk show -14.30 Zoom -
16.30 Poročila • 16.45 Enajsta šola -17.15 Robin in Rozi, ris. nad. - 17.45 National geographic, nad. ■ 18.45 Risanka ■ 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Tednik - 21.05 Turistična oddaja - 21.25 Osmi dan - 22.00 Odmevi, kultura, šport - 23.00 Pisave - 23.30 Portret terorista, dok. oddaja
SLOVENIJA 2
7.25 Sidney 2000 - 19.30 Videospotnice - 20.05 Olimpijska kronika - 22.00 Grace na udaru, nan.
• 22.20 Parada plesa - 22.50 Poseben pogled, film
■ 1.45 Družinska razmerja, nad.
kanal a
8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. • 11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina • 13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Ricki Lake -
15.55 Oprah show-16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -
19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Krog prevar, film - 21.40 Lepi časi, film - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.10 Roka pravice, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde -1.00 Odklop
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Volitve 2000 -14.00 Moj bivši mož, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan.
• 15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad.
■ 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. ■ 21.50 Prijatelji, nan. -
22.20 Dharma in Greg - 22.50 Stražar, nan. -
23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 Taksi, nan.
gajba tv
9.30 Borzni monitor-15.10 Živa-magazin -16.40 Euro PTV -17.10 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Sinbadove pustolovščine, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.10 Materinski nagon, fdm
■ 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. -0.20 Družina za umret, nan. •0.50 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Risanka • 18.45 Nas Poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV
HTV 1
8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Velikani 20. stol., nad. ■ 14.15 Poročila -14.20 Ženska, kije ljubila Elvisa, film -16.05 Deček spoznava svet ■ 17.00 Split -17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport • 20.10 Umreti za svet - 20.45 Kviz - 21.15 Dok. film
• 21.40 Nenadoma Susan, nan. • 22.05 Poročila • 22.25 Koncert - 23.45 Poročila - 23.50 Teža, film
■ 1.30 Smeješ se, film • 3.10 Velikani 20. stol.
HTV 2
8-00 Turistične panorame -14.45 Črna kronika, nad. - 16.25 Newyorška policija, nad. ■ 17.10 Martin Chuzzlewit, nad. -18.05 Stoletje naroda, bok. nad. -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Ženska vojna, nad. -
21.20 Urgenca, nad. - 22.15 Pobrano na Južni “lici, film - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 22.IX.
SLOVENIJA 1
’ 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Izobraževalna oddaja -9.00 Risanke; 10.05 Enajsta šola- 10.35 National geographic, nad.; 11.30 Slovenski magazin -12.00 Usode ljubezni, nad.
' 13.00 Poročila -13.40 Osmi dan -14.10 Portret terorista, dok. oddaja - 15.00 Vsakdanjik in Praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Sedem na mah, lut. igrica - 17.45 Resnična resničnost-18.20 Dosežki-18.45 Risanka-19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Umazani ples, folm - 21.40 Deteljica- 21.50 Polž v solati - 22.30 Odmevi, šport - 23.30 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
7-25 POI Sydney 2000 - 19.30 Videospotnice -20.05 Olimpijska kronika- 21.35 J.A.G., am. nad. ' 22.50 Videospotnice - 23.25 Sydney 2000
kanal a
8-15 Risanka ■ 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis ' 13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah shovv -16-50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 'retji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi ra°žje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Rajski svet, dok. oddaja- 21.00 Mladoporočenci - 21.30 Zrnenkarije - 21.00 Priča, film - 0.15 Plen, nan. -1-15 Dannyjeve zvezde
POP TV
b-00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. ■ 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Pop'n’Roll -14.00 Moj
bivši mož, nan, -14.30 Življenje teče dalje, nan.
• 15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad.
-17.15 Divji angel, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Hudičeva zalega, film - 22.45 Teksaški mož postave, nan. - 22.40 Zlobni dvojček, nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10Živa-magazin -16.40 Euro PTV - 17.10 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Osvojitev, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan.
- 20.10 Pokliči za umor, nan. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan.
-1.20 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-18.00 Kulturni pregled-18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.15 24 ur -
20.00 Svetovno znani mehurčki, dok. film - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 21.50 Vesele tačke
HTV 1
8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Raziskovalec, nad. -14.15 Poročila-14.20 Deček, ki ni spal, film -16.00 Otroška nad. - 16.25 Briljanteen • 17.10 Škotska voda, dok. oddaja-17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20,10 Zenska po imenu Jackie, nad. - 21.45 Mačkovec, film - 23.20 Poročila - 23.40 Filmski maraton: Sovražna priča; 3.25 Slepa ljubezen, fr. film; 5.00 Popolni cilj, am. film
HTV 2
8.00 Vremenska panorama -14.15 Zoja, nad. -
15.40 Omerta, nad. -16.25 Urgenca, nad, -17.10 Martin Chuzzlewit, nad. -18.05 Stoletje naroda, dok. nad. -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz- 20.30 Slovesno odprtje Jeseni v Vinkovcih
- 21.40 Dok. film - 22.35 Čas je za jazz - 23.35 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 23.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Zgodbe iz školjke; 9.10 Radovedni taček - 9.30 Enajsta šola -10.00 Veliki pobeg male slonuce, film ■ ll.35 Srebrnogrivi konjič, nan. - 12.00 Tednik -13.00 Poročila ■ 13.30 Trgovina, nem. drama -15.00 Anna, am. film -16.30 Poročila -16.45 Otroška nad. -17.10 Fliper in Lopatka, risanka-17.50 Na vrtu-18.20 Prelomni trenutki zgodovine, nad. -18.50 Risanka -19.00 Danes -
19.05 Utrip-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Razvedrilna oddaja - 21.35 Potovanje predaleč, dok. nad. - 22.35 Poročila, šport - 23.05 V New Orleansu, nan. - 23.50 Vran, nan. - 0.30 Sioux City, am. film
SLOVENIJA 2
7.25 POI Sydney 2000 - 19.30 Videospotnice -
20.05 Olimpijska kronika - 22.00 Talo lepo vzgojeni ljudje, fr. film - 23.30 Svetnik, nan. -0.25 Sydney 2000
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Katie Joplin, nan.
-11.30 Mladoporočenci ■ 12.00 Oče Dowling, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Lljubezen v snegu, film -15.45 Sever in jug, nan. -16.45 Življenjska priložnost -17.50 Divje živali, dok. nan.
-18.40 Divji svet, dok. nan. -19.30 Glavca, nan.
- 20.00 Težka osmica, fitai - 21.45 Tajna naloga, film - 0.00 Policijska kamera, nan. -1.00 Cestni bojevnik, nan.
POP TV
7.20 24 ur, ponov. - 8.30 Risanke - 9.00 Hrošče-borgi - 9.30 Knjižni molj Wishbone -10.00 Har-ry in Hebndersonovi, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Ameriška gimnazija, nan. -11.30 Sabrina, nan. -11.50 Mladi Herkul, nan. -12.15 Deklica in konj, film -14.215 Ladja zaljubljenih, nan. - 15.205 Nevarna srca, nan. - 16.2015 Pop’n'Roll -17.2015 Izganjalka vampirjev, nan.
-18.150 Jack in Jill, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Miss Slovenije -
23.00 Formula 1, trening -0.00 Dive, am. film
GAJBA TV
15.00 Živa-magazin -16.00 Euro PTV -17.30 Vzporedni svet, film • 19.10 Pica, ti in jaz, nan.
-19.40 Družinski hlevček, nan. - 20.30 Posebna enota, nad. ■ 21.20 Dosjeji X, nan. - 22.10 Čudodelnik, film - 0.50 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-17.55 Kako biti zdrav?-18.25 Motosport Mundial-18.45 Nas poznate?-19.00 Novice - 19.15 24 ur- 20.00 lz združenja - 20.30 Posavski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 22.20 Svetovno znani mehurčki, dok. film
HTV 1
8.30 Poročila - 8.35 National geographic - 9.25 Festival Šibenik-10.15 Risanka-10.25 Zvezdne steze, nan. -12.00 Poročila -12.35 Am. film -14.05 Dnevi estrade -15.15 Andre, am. film -16.55 Beverly Hills, nad. -18.05 Melrose Plače, nad. - 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zabavni program - 21.10 Film - 23.10 Poročila - 23.30 Mini nad. -1.00 Nočni filmski maraton
HTV 2
10.00 Potovanja, nad. • 11.00 Otok: Krk -13.15 Vedno te hočem ljubiti, nad. -16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zlata krila, nad. - 21.00 Damon, nad. - 21.20 Svet zabave - 21.50 Pravi čas • 23.25 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 24.IX.
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: Risanke; 10.05 Ozare; 10.10 Dlan vdlani; 11.00 Svet divjih živali, nad,-11.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.20 Turistična oddaja • 13.40 4 x 4 -14.10 Polž v solati • 14.35 Razvedrilna oddaja -
16.05 Prvi in drugi - 16.30 Poročila - 16.50 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Alpe-Donava-Jadran -18.15 Naravni parkih 18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota-19.00 Danes-19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Zoom - 21.40 Portret - 22.30 Poročila, šport -
23.00 Drive in Camillo
SLOVENIJA 2
6.25 POI Sydney 2000 - 19.30 Videospotnice -
20.05 Olimpijska kronika • 22.05 Nove pustolovščine Nicholasa Hulta, nad. - 22.50 Mur-phy Brown, nan. - 23.15 Šum na srcu, fr. film
KANAL A
8.00 Risanka • 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Korak za korakom, nan. -11.00 Katie Joplin, nan. -
11.30 Zmenkarije -12.00 Oče Dowling, nan. -
13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Resnica boli, film -15.45 Sever in jug, nan. -16.45 Klik: Kupid; Glas * bojevnika; Ruby Wax • 20.00 Porotnik, film - 21.40 Stilski izziv - 22.10 Brovvningova verzija, film
POP TV
7.20 24 ur, ponov. - 8.30 Risanka - 9.00 Hrošče-borgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -
10.00 Harry in Hendersonovi, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Ameriška gimnazija, nan. -
11.30 Pop’n'Roll -12.30 Nevarna srca, nan, •
13.30 Miss Slovenije-15.30 Puščavski ogenj, nad.
-17.15 Najnevarnejše živali sveta, nad. -18.10 Volitve 2000 - 19.15 24 ur -19.50 Formula 1 -
22.00 Indijski tekač, film
GAJBA TV
15.00 Živa-magazin -16.00 Euro PTV -17.30 Severna obala, film -19.10 Pica, ti in jaz, nan ■
19.40 Družinski hlevček, nad. - 20.30 Posebna enota, nan. - 21.20 Komandosi, nan. - 22.10 Franki zvezda, film -1.00 Pop blazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
18.25 Belokranjski obzornik -19.00 Novice -
19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice
- 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.35 Kako biti zdrav?
PONEDELJEK, 25.IX.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; 8.20 Zrcalo tedna;
8.40 4 x 4 - 9.10 Otroške oddaje; 10.40 Resnična resničnost; 11.15 Dosežki; 11.35 Na vrtu; 12.00 Prelomni trenutki zgodovine, nad. -12.30 Prvi in drugi -13.00 Poročila -13.25 Ljudje in zemlja -14.15 Polnočni klub -15.25 Pisave -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Radovedni Taček ■ 17.00 Pleme, nan. -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. - 21.00 Volitve 2000
- 22.10 Odmevi - 23.10 Tantadruj, TV film
SLOVENIJA 2
6.25 POI Sydney 2000 - 19.30 Videospotnice -20.05 Olimpijska kronika - 22.00 Spomini na prvo ljubezen - 23.00 Brane Rončel izza odra -0.25 Ulice posute z zlatom, am. film
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, film-11.00 Oprah show-12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan, -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad.
-17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Prava stvar, film -22.10 Rosvvell, nad. • 23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Roka pravice, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde -1.30 Odklop
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske, pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Volitve 2000 -14.00 Moj bivši mož, nan. -14.30 Ladja zaljubljenih, nan. -15.30 Urgenca, nan. • 16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. • 19.15 24 ur - 20.00 O psih in mačkah, film - 21.45 Volitve 2000 - 22.30 Nagobčnik za jezikavko, nad. - 23.20 Stražar, nan. - 0.10 M.A.S.H., nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor - 15.10 Živa-magazin -
16.40 Euro PTV - 17.10 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Osvojitev, nan. -
19.00 Živa-novice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.10 Devica - v živo, film • 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. ■ 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
18.30 Športni pregled -19.00 Novice -19.15 24 ur- 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Športni pregled
TOREK, 26.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Mostovi; 9.00 Risanka; 10.00 Štirideset zelenih slonov, nan.; 10.20 Dober večer; 11.10 Potovanje predaleč -12.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan. -13.00 Poročila -14.10 Aliča, evrop. kult. mag.-14.35 Tantadruj, film-16.00 Prisluhnimo tišini - 16.30 Poročila -16.45 Oddaja za otroke-17.10 Moje mestece, nan. -17.45 Moč in sijaj starega Rima, dok, nan. -18.45 Risanka -
19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport •
20.05 Na morje, nan. - 21.00 Volitve 2000-22.10 Odmevi, šport - 23.10 Letting go, drama
SLOVENIJA 2
7.25 POI Sydney 2000 -19.30 Videospotnice -
20.05 Olimpijska kronika - 22.00 Postman blues, jap. film - 0.00 Svet poroča - 0.30 Z umetniki...
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Milady, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Milady, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Kviz - 20.30 Enota Delta 1, film - 22.40 Tretja izmena, nad. ■
23.30 Seinfeld, nan. - 0.00 Roka pravice, nan.
-1.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad.
■ 12.30 Volitve 2000-14.00 Moj bivši mož, nan.
-14.30 Pop'n'Roll -15.30 Urgenca, nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -
18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur -
20.00 Otrok preveč, film - 21.45 Volitve 2000 ■
22.30 Bolnišnica upanja, nan. - 23.20 Stražar, nan. • 0.10 M.A.S.H., nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10 Živa-magazin -16.40 Euro PTV -17.10 Xena, nan. • 18.00 Osvojitev, nan. -19.00 Živa-novice ■ 19.15 Beverly Hills, nad. - 20.10 Hladen kot led, film - 22.00 Živa-magazin -23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAS KANAL
13.40 Videostrani -17.15 Risanka -18.30 Športni pregled- 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice -19.15 24 ur- 20;00 Recept za umor, film ■ 21.35 Novice - 21.50 Športni pregled - 22.00 Pokličite župana, pon.
SREDA, 27.IX.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.30 Dober dan Koroška; 9.00 Oddaje za otroke; 11.30 Obzorje duha; 12.00 Na morje, nad. • 13.00 Poročila -14.25 Velik pobeg male slonice, film -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 Junaki divjine, nad. -18.45 Risanka- 19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Nočni metulj, nad. ■ 21.00 Volitve 2000 -22.10 Odmevi, kultura, šport - 23.05 Bazovica ■
23.55 V Bachovem letu
SLOVENIJA 2
7.20 Videospotnice - 8.00 POI Sydney 2000 -
19.30 Videospotnice - 20.05 Olimpijska kronika - 20.40 Liga prvakov v nogometu - 22.40 Morlock, nem. nan.
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Milady, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show-12.00 Danny-jeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Milady, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -
19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Kviz - 20.30 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Družinsko pravo, nad. • 22.50 Seinfeld, nan. -
23.30 Roka pravice, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde
DOLENJSKI LIST
POP TV
6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Volitve 2000 -14.00 Moj bivši mož, nan. -14.30 Lepo je biti milijonar -15.30 Urgenca, nan. -16.25 Tri ženske, nan. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur-20.00 Vsemogočna mati, film - 21.45 Volitve 2000 - 22.30 Newyorška policija, nan. • 23.20 Stražar - 0.10 M.A.S.H., nan.
GAJBA TV
9.30 Borzni monitor-15.10 Živa-magazin -16.40 Euro PTV -17.10 Xena, nan. -18.00 Osvojitev, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Beverly Hills, nan. - 20.10 Moški za ženitev, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Euro PTV - 23.30 Zvezdne steze, nan. • 0.20 V imenu pravice, nan. -1.10 Pop bazar
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Recept za umor, filma. -18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Svetovno znani mehurčki -20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Brez panike-21.50 Vesele tačke
TELEVIZIJA NOVO MESTO
s Trdinovega vrha f na kanalu ^ I
Nevarni	ostanki
Misliti mi je dala moja soseda. V napadu histerije je tulila, da ji. je dovolj garanja za petdeset tisočakov na mesec in da ima tudi ona želodec, kot ga imajo parlamentarci. Ali Peterle. Ali Bajuk.
Izenačila je državo z menzo, preko svojih problemov se je potegnila za sodelavce, za delavce, kar je zasmrdelo po preteklem, preživetem. Po železnih časih, ko so nekateri kradli kot srake, a tudi drugi niso slabo živeli. Ko so delavci letovali v sindikalnih domovih po zmernih cenah. Ko je bilo štipendij kot listja in trave. Ko so delili ključe solidarnih stanovanj. Ko si dobil ugodno posojilo, če se ti je le dalo zidati lastno bajto... Ko se je živelo preko možnosti, s sposojenim denarjem. Ko so v morju čofotali tudi otroci snažilk, vratarjev, tekstilnih delavk...
Hvala bogu, da smo to prerasli, upajmo te, da se ne bi kaj podobnega ponovilo. Štirideset in nekaj več let privilegijev nemaničev je bilo več kot dovolj. Končno so za-
vladali zakoni trga in študirajo naj tisti, ki imajo cvenk, in v morju naj si splahujejo svoje riti tisti, ki premorejo denar.
Drugi naj doma namakajo noge v lavorju in njih mularija naj že od malega spoznava, da so na svetu pač revni in bogati. Kolikor prej se bo sprijaznila s tem, toliko manjši in manj boleči bodo pozneje šoki. Pa tudi družba ne bo doživljala kritik: vse bo domala kot v pravljici...
Verjemite: mirno spim zaradi obritoglavcev, tudi zavoljo neonacistov in neofašistov, belogardistov in domobrancev, ki se zadnje čase prebujajo, sikajo in dvigajo glave po Evropi, skrbijo pa me takšni, kot je moja soseda, tekstilna delavka. Nevarni so, saj pogrevajo to, kar smo vrgli na smetišče zgodovine, ko smo se s plebiscitom zavestno odločili za samostojno in demokratično državo.
Pa naj še kdo reče, da ni ta Toni Gašperič za štose!
TONI GAŠPERIČ
Nagrade v Novo mesto in Črnomelj
Žreb je izmed reševalcev 36. nagradne križanke izbral Miro Kraševec in Nedo Štrbenc iz Novega mesta ter Marijo Banovec iz Črnomlja. Kraševčevi je pripadla denarna nagrada, Štrbenčeva in Banovčeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 2. oktobra na naslov: Dolepjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 38”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 36. križanke
Pravilna rešitev 35. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SOLINAR, EPOLETA, RADOVAN, AVRIKELJ, DIN, RO A, ASSISI, BASK, STAŽ, KOR, KAVAL, SENAT, ETA. ETAŽERA, ZENICA, ATON, ARAFAT, NONA.
NAGRADNA KRIŽANKA 38
DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST
V VRSTO RAZVRŠČENA PREMIKAJOČA SE SKUPINA
GR. MIT. KRONOSOVI OTROCI
AVTOR:
JOŽE
UDIR
BOGOMILI V SRBIJI IN MAKEDONIJI
ŠPORT
TRDIH
PESTI
ŽIVAHNO, STRASTNO (V GLASBI)
IGLASTO
DREVO
SEČEVOD
ČISTA
TEŽA
MITOLOŠKI
LETALEC
OSTANEK
CIGARETE
DALM. ŽENSKO IME
KIRURŠKA
STRGALKA
SLOVNIČNA
KATEGORIJA
SAMOSTAL
NIŠKE
BESEDE
5.SKLON, MESTNIK
KRAJ V PREKMURJU
HORMON OVARIJA, KI URAVNAVA POTEK NOSEČNOSTI
BLESK, SIJAJ
ANGL.
SVETLO
PIVO
ČEŠKI
KRAU
IME
NAŠE
PEVKE
RADOVAN
OKONČINA
GL. MESTO JORDANIJE
NAELEKTREN
DELEC
TERITO-
RIALNA
OBRAMBA
ZNAK
ZA
ENAKOST
TEU (ALEKSANDER, 1903-1972
RAZKOŠNO
BIVALIŠČE
PRITOK LENE V SIBIRIJI
UUDSTVO
V
PIRENEJIH
TRNEK
LETOVIŠČE OB ŽENEVSKEM JEZERU
ORIENT.
BLAZINJAK
VRSTA
ZAČIMBE
n
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA
izdaja
varna in likvidna naložba
Zakladna menica ja serijski, imenski, kratkoročni vrednostni papir, obrestovan po nominalni obrostni mori in izdan v apoenih po 10.000 SIT
Pooblaščeni vpisniki:
ABANKA d.d. Ljubljana, 01 471 82 00 • BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d., Ljubljana, 01 477 78 53 • BANKA VIPA d.d., 05 338 50 00 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d., 02 229 22 90 SKB BANKA d.d., 01 471 51 88 • NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana, 01 476 52 06 • FACT0R BANKA d.d., 01 437 76 13
Oznaka manlce		Datum avkcija	Datum Izplačila	Število dni
TZM29	• DZM03	26.09.2000 ♦ 26.09.2000	28.12.2000 ♦ 27.09.2001	91 ♦ 364
TZM30 •	SZM07	24.10.2000 • 24.10.2000	25.01.2001 • 26.04.2001	91 • 182
TZM31	• DZM04	28.11.2000 ♦ 28.11.2000	01.03.2001 • 29.11.2001	91 • 364
TZM32 •	SZM08	22.12.2000 • 22.12.2000	29.03.2001 ♦ 28.06.2001	91 • 182
TZM33	• DZM05	23.01.2001 • 23.01.2001	26.04.2001 • 24.01.2002	91 ♦ 364
TZM34 •	SZM09	27.02.2001 • 27.02.2001	24.05.2001 ♦ 30.08.2001	84 • 182
TZM • trimesečna zakladna menka » SZM • šestmesečna zakladna menka • DZM - dvanajstmesečna zakladna menka
Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju:
Ministrstvo za finance ♦ Zakladnica ♦ Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna ♦ Beethovnova 11 ♦ 1502 Ljubljana Telefon: +386 (1) 478 65 55, +386 (1) 478 63 34, +386 (1) 478 62 31 * Telefax: +386 (1) 425 70 66 E-mail: majda.vrhovec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mf-rs.si, primoz.dolenc@mf-rs.si http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA NOVO MESTO
Oddelek za okolje in prostor Novo mesto, Seidlova c. 1 8000 Novo mesto
Upravna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor, Seidlova c. 1, objavlja v skladu s 60. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93)
JAVNO NAZNANILO
i.
KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Šmarješka c. 6, je zaprosila Upravno enoto Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor, za izdajo dopolnilnega enotnega dovoljenja za gradnjo testne postaje (linija NOTOL) v prizidku k tabletnemu oddelku v Ločni, na zemljišču pare. št. 992/33 in 992/26, k.o. Bršljin.
II.
Možni vplivi na okolje so emisije v zrak, vodo in hrup. Pričakujejo se emisije prahu, odpadne vode od pranja in čiščenja proizvodnih prostorov in opreme, ki vsebujejo farmacevtske substance, emisije hrupa iz sistemov za klimatizacijo, trdni odpadki s farmacevtskimi substancami in trdni, komunalnim podobni odpadki. Testna postaja po svoji velikosti spada med majhne onesnaževalce. Z ustreznim ravnanjem pri obratovanju objekta bodo emisije v zrak in vodo neznatne oziroma zanemarljive, stanje tehnike za ravnanje z odpadki pa se ocenjuje kot ustrezna. Iz poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelala Envita, d.o.o, Ljubljana, izhaja, da z gradnjo testne postaje ne bodo nastajale dodatne emisije, ker se v testno postajo preseli le obstoječa proizvodnja in je predvideni poseg v celoti sprejemljiv za okolje.
III.
Javna predstavitev osnutka dopolnilnega enotnega dovoljenja za gradnjo testne postaje (linija NOTOL) v prizidku k tabletnemu oddelku v Ločni, na zemljišču pare. št. 992/23 in 992/26, k.o. Bršljin, ter poročila o vplivih na okolje bo v prostorih Mestne občine Novo mesto, Seidlova c. 1,1. nadstropje, v času uradnih ur od 25.9.2000 do 12.10.2000, kjer bo predložena dokumentacija in knjiga za vpis pripomb. Vsi krajani Krajevne skupnosti Ločna -Mačkovec in ostali interesenti imajo možnost ogleda dokumentacije ter podati pismene pripombe v knjigo pripomb.
IV.
Javna obravnava in zaslišanje nosilca posega v okolje in prostor bo v sredo, 4.10.2000, v prostorih Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec, Seidlova c. 28, s pričetkom ob 16. uri.
Upravna enota Novo mesto
Gusti Škrabec
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO Ulica talcev 3 8000 NOVO MESTO
razpisuje
izobraževanje ob delu za sledeče poklice:
• KUHAR, IV. stopnja
• NATAKAR, IV. stopnja
Pogoji:
- končana osnovna šola ali končani skrajšani program ■ zaposlitev v gostinstvu
GOSTINSKI TEHNIK, V. stopnja
(diferencialni izpiti)
Pogoj:
- končana gostinska šola za poklic kuhar ali natakar (Izobraževanje traja 4 semestre)
V jesenskem času šola organizira funkcionalne 5-dnevne tečaje (25 ur).
•	tečaj za	mlade gospodinje
•	tečaj za	poznavalce vin (sommelier)
•	tečaj za	barmane (amaterje)
•	biti dober gostitelj v hiši (za mlade moške)
•	tečaj za	pripravo sladkih jedi (za gospodinje in ljubitelje
sladkih jedi)
• tečaj o prometu z nevstekleničenim vinom in vinskim moštom (za gostilničarje)
Vsi tečaji (ob dovolj prijavljenih kandidatih) bodo potekali v prostorih šole v popoldanskih urah od 15. ure dalje.
Informacije dobite v tajništvu šole na tel. št. 07/321-527.
Vzreja psov v Beli krajini
Andrej Bukovec iz Čudnega sela že 13 let vzreja nemške ovčarje, sedaj tudi foksterierje
KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS - PRODAJA VOZIL - LEASING, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 24.9.2000, objavlja javno licitacijo naslednjih poškodovanih in rabljenih vozil:
Zap.
št.	Znamka in tip vozila	Letnik	Izkl. cena v SIT
1.	CITROEN XSARA break 1.6	2000	1.100.000
2.	ŠKODA FABIA 1.4	2000	1.400.000
3.	HYUNDAI ACCENT 1.3 LS	1998	250.000
4.	VW POLO 1.6 Classic	1996	450.000
5.	SEAT IBIZA 1.4	1998	250.000
6.	VW POLO 1.6 Classic	2000	300.000
.7.	PEUGEOT 206 1.4	2000	1.100.000
8.	DAEVVOO LANOS 1.5	2000	500.000
9.	RENAULT 19 Limited	1995	200.000
10.	RENAULT MASTER Furgon 2.8 DT	1999	500.000
11.	FIAT PUNTO 55 S	1997	200.000
12.	VOLVO 440 TURBO	1992	250.000
13	PEUGEOT 106 1.0	1999	900.000
14.	PEUGEOT 306 XR	1996	200.000
15	DAEVVOO NUBIRA VVagon 1.6	1998	1.300.000
16	PEUGEOT BOXER 2.4	1999	2.900.000
17.	TAM 130 T 11 B 1	989	300.000
Licitacija bo v nedeljo, 24.9.2000,		ob 9. uri v prostorih PE	
Kmečka zadruga Sevnica, z.o.o.
Sevnica, Savska cesta 20/c,
objavlja prosto delovno mesto
DIREKTORJA ZADRUGE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
• ' da ima visoko ali višjo izobrazbo agronomske ali ekonomske smeri,
• da ima tri oz. pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih,
• da predloži koncept dolgoročne poslovne strategije.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za čas trajanja mandata.
Kandidati naj pismene prijave z življenjepisom, dokazili o izobrazbi, opisom delovnih izkušenj in konceptom dolgoročne strategije zadruge pošljejo na naslov: KMEČKA ZADRUGA SEVNICA, Savska cesta 20/c, 8290 SEVNICA, s pripisom “za razpisno komisijo”, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno.
L vo:
v>
Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 22.9.2000, od 8. do 15. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozila pod zap. številko 15, 16 in 17 so rabljena, nepoškodovana in v voznem stanju.
KZ Krka z.o.o., Novo mesto
BUKOVEC Z DRUŠČINO - Nemški ovčarji so že 15 let del Bukovčevega življenja. (Foto: P. M.)
ČUDNO SELO - Anderej Bukovec sije prvega psa kupil pred 15 leti. Danes ima psarno s približno dvajsetimi nemškimi ovčarji in foksterierji. Njegovi nemški ovčarji so na raznih tekmovanjih osvojili že več kot 30 pokalov.
Bukovec je najprej začel z vzrejo nemških ovčarjev in pred 13 leti je imel prvo leglo. Kasneje je pri Mednarodni kinološki zvezi v Švici registriral psarno z imenom Zeleni Jurij. Vsi nemški ovčarji so šolani. Bukovec se je hotel letos prijaviti na svetovno prvenstvo, vendar je zamudil s prijavo, zato bo tekmoval drugo leto. Dve nemSki ovčarki z vrhunskim rodovnikom je kupil v Nemčiji. Ena je celo hčerka mladinskega svetovnega prvaka. Pse tudi pari v Nemčiji, kar je zelo drago: “Vzreja ne prinaša dobičkarje bolj hobi.”
Zasluge za vzrejo foksterierjev pa si lahko prilastita Bukovčeva otroka, ki sta hotela majhnega psa. Tako je pred štirimi leti prišla k hiši Foxi in navdušila družino. Do zdaj je imela že dve legli. Foksterierji so kljub temu, da so lovske pasme, zelo primerni za družinske pse. Še posebej se razumejo z otroki, primerni pa so tudi za stanovanja v bloku, saj imajo zelo kvalitetno dlako.
Za Belo krajino in Dolenjsko je značilno, kot je dejal Bukovec, da sta na repu povpraševanja po psih: “Ljudje še vedno primerjajo ceno rodovniškega psa s ceno prašiča ali teleta.” Vendar se tudi tukaj stanje izboljšuje. Ljudje več povprašujejo po psičkah kot po psih, najraje pa imajo spomladanske pse. To izhaja iz zmotnega prepričanja, da so ti psi najboljši. Danes to ne velja več, saj so se razmere za vzrejo psov tako izboljšale, daje vseeno, kdaj je pes rojen.
Vzreja psov je zelo zahtevna, saj vzame veliko časa: “Ves čas moraš opazovati pse, da na koncu že veš, kako dihajo.” Bukovec upa, da se bo vzreja rodovniških psov v Beli krajini bolj razvila. Sam je pripravljen pomagati vsakomur, kdor bi rad začel.
P. MOVRIN
Odplavali so poslednji zvoki tja daleč med dolenjske griče, ljudje pa so kar stali, kot da ne morejo razumeti, da je končana zgodba nekega življenja, življenja človeka, ki so ga imeli radi in so ga dobro poznali.
Gusti Škrabec je bil leta 1938 rojen v vasici Pristavica in se je že pri sedmih letih težko poškodoval z bombo, tako da je popolnoma oslepel in so mu zaradi poškodb amputirali obe roki. Vsi ljudje so zmajevali nad njegovo usodo, prepričani, da bo vse življenje revež, odvisen od miloščine drugih. Po koncu druge svetovne vojne je odšel v Zavod za slepo in slabovidno mladino, dokončal osemletko, se vpisal v redno gimnazijo, zatem pa še na pravno fakulteto, kjer je 1965 diplomiral. Prav tu se človek zamisli in si ne more kaj, da si ne bi zastavil vprašanja: le kako, popolnoma slep in brez rok?
Veliko napora je Gusti vložil v svoj študij in kasnejše delo, v veliko oporo mu je bila pri tem njegova žena, oba otroka in prijatelji. Pri vsem njegovem delu pa je bilo zanimivo to, da ni nikoli izpostavljal svoje invalidnosti in je hotel biti povsod enak z drugimi, zdravimi ljudmi in sebi in drugim dokazoval, da se da z veliko volje doseči tisto, kar je na videz nedosegljivo. In prav zato je bil naš Gusti poseben človek.
JOŽE ZUPANC
Tine Cvitko
Minuli teden je nenadoma umrl član našega društva upokojencev Tine Cvitko.
V službi je bil pri policiji. Bil je vesten delavec. Družino sije ustvaril v Šentjerneju. Tine je imel dolga leta zelo bolno ženo. Večkrat sem ju obiskala in bila ganjena, kako ljubeče jo je sam negoval. Vedno me je prosil, če bom ob njegovi smrti imela govor. Žal me je vest o njegovi smrti doletela na Hvaru. Naj bodo ti skromni stavki v spomin na vse dobro, kar je v življenju storil.
TINCA KUHELJ
Milan Tekavec, nagrajenec Zadružne zveze Slovenije, za trajen doprinos k razvoju zadružništva
Nagrajenec Zadružne zveze Slovenije
Milan Tekavec iz Velikih Lašč
VELIKE LAŠČE - V sredo, 30. avgusta, je na 38. Kmetijsko-živil-skem sejmu potekal Dan zadružnikov, ki je v kraj Veliki Osolnik in s tem tudi občino Velike Lašče prinesel prestižno nagrado. Milan Tekavec, kmet in bivši župan občine, je dobil najvišje priznanje Zadružne zveze Slovenije za življenjsko delo in trajen doprinos k razvoju zadružništva.
Milan je bil od mladih dni aktiven v zadružnih organizacijah. Bil je tudi član upravnega in nadzornega odbora KZ Velike Lašče, en mandat je deloval v živinorejskem odboru ZZS, en mandat pa je bil tudi član predsedstva ZŽS. Kot kmetje veliko sodeloval tako s KZ Velike Lašče kot tudi z ZZS. Med prvimi na tem območju so kupili traktor ter poskusili novosti, kot je bilo takrat siliranje krme ter paš-no-kosni sistem. Za življenjsko delo podeljuje ZZS le dve priznanji letno, drugo je odšlo v Kamnik.
B. ŽAGAR
Ilegalcev spet polno
POSAVJE - Policisti so na območju PU Krško pretekli teden med drugim prijeli 7 bosanskih in 2 romunska državljana, med 16. in 18. septembrom pa še 13 tujih državljanov.
GPG, d.d., Ljubljana
Poslovna enota Novo mesto
8000 NOVO MESTO, Kandijska cesta 60
Tel. št.: 068/373-16-60, 373-16-61
zaposli:
1. VODJE GRADBIŠČ
Pogoji:
dipl. inž., inž. gradbeništva, gradbeni tehnik
- zaželen strokovni izpit.
- delovne izkušnje v gradbeništvu
2. GRADBENE DELOVODJE
Pogoji:
gradbeni delovodoja
- delovne izkušnje v gradbeništvu
3. ZIDARJE
4. TESARJE
5. ŽELEZOKRIVCE
Pogoji:
ustrezna stopnja strokovne izobrazbe za posamezen poklic, lahko tudi gradbeni delavec usposobljen z delom za posamezni poklic
ustrezne delovne izkušnje
Delo bo potekalo na terenu (Dolenjska) in v poslovnih prostorih glede na potrebe družbe.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas.
Strokovnim sodelavcem nudimo možnost razvoja kariere, stimulativno plačo in nagrajevanje po rezultatih dela.
Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 07/373-16-61 ali se osebno oglasite v kadrovski službi na sedežu poslovne enote. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi ter referencami, pošljite v 8 dneh po objavi oglasa kadrovski službi poslovne enote, na naslov:
GPG, d.d., Ljubljana
Poslovna enota Novo mesto
8000 NOVO MESTO, Kandijska cesta 60
ZAHVALA
Delo, trud, trpljenje -to bilo trnje je življenje.
V 72. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
JOŽE LEŠNJAK
kovač v pokoju iz Volčkove vasi 9 pri Šentjerneju
Naša skupna zahvala naj velja vsakemu posebej: sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, sodelavcem KZ Agro servisa in sodelavcem kuhinje Splošne bolnišnice Novo mesto, zdravnikom in osebju EIT oddelka bolnice Novo mesto za trud, g. dekanu Trpinu za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem za zapete žalostinke. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
L
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
KATICA
POVŠE
iz Novega mesta, Trubarjeva 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Žaliyoči: hči Mojca z možem Vladom, vnuka Jure in Miha, sestre Marica, Marjanca, Martinca in brat Ivan z družinami in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Minilo je leto žalosti, odkar ni v našem domu več dragega moža in očija
SLAVKA
KERINA
Sela 6, Šmarješke Toplice
Vsem, ki ste nama v tem težkem letu pomagali, nama bili v oporo, prižgali sveče na njegov prerani grob, iskrena hvala.
Vsi njegovi
\
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, le solza in duša ve, kako boli, ker te več ni.
Ob boleči izgubi drage žene in mame
ALOJZIJE MARKOVIČ
roj. Novljan
Gor. Gradišče 14, Dolenjske Toplice
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v življenju imeli radi, spoštovali in ji v hudih trenutkih stali ob strani, seje spomnili v molitvi, ji poklonili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Kožuhu, patronažni službi, še posebej sestri Jelki, Urološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto ter dr. Borutu Kraglju iz Onkološkega inštituta.
Vsi njeni
ZAHVALA
Globoko pretreseni še vedno ne moremo verjeti, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi
LOJZE URBANČ
iz Gubčeve ulice 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisne in ustne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vso pomoč in pozornost v najtežjih trenutkih. Hvala medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto in osebju Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo KC Ljubljana za vso skrb in nego v času bolezni. Najlepša hvala LD Škocjan, pevskemu zboru Globoko, rogistom ter vsem ostalim lovcem za izjemno slovo na pogrebu. Zahvaljujemo se tudi gospodu Milošu Kovačiču za čudovite misli ob slovesu, župniku Cirilu in gospodu Francu Bregaču za poslovilni govor. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste žalost in bolečino delili z nami in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Pepca, hčerki Sonja in Nataša z družinama
ZAHVALA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je... Ob prezgodnji in boleči izgubi
MARJETE
 	ŠTEBLAJ-
METE
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Iskrena zahvala tudi osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, delavcem Zdravstvenega doma in Splošne bolnišnice Novo mesto za nesebično pomoč kot tudi mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev Novo mesto za sočutno zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, septembra 2000
Ut
IZ PORODNIŠNIC
'lat NOVorviFSkf ponod nISnIce
V času od 4. do 12. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Jerneja Bučar iz Volčkove vasi - Gregorja, Lidija Šraj iz Gor. Podšumber-ka - Žana, Brigita Škarja z Gor. Jesenic - Roka, Marinka Šterk iz Kanižarice - Luka, Klavdija Kavšek z Broda - Gašperja, Mateja Kobetič iz Črnomlja - Aniko, Sonja Vrana z Mirne - Miha, Nataša Vide iz Grobelj - Blaža, Marjeta Žnidaršič iz Dobrniča - Tjašo, Zorka Hrovat iz Irče vasi - Lučko, Marjeta Uhan iz Rodin - Tino, Tatjana Cvelbar iz Kostanjevice - Timaia, Helenca Sku-be iz Gor. Ajdovca - Evo, Jožica Lončar iz Družinske vasi - Marka, Nataša Bertole iz Sromelj - Roka, Melita Špiler iz Sp. Starega grada -Žiga, Simona Kunstek iz Rožnega Dola - Urško, Nataša Zidar z Mirne
- Laro, Anita Hrovat Vidic iz Meniške vasi - Hano, Marija Voglar iz Prečne - Valentina, Barbara Kasti-gar iz Žužemberka - Niko, Irena Jakša iz Geršičev - Vanjo, Marjanca Jerman z Otočca - Miha, Špela Jerman s Krke - Katjo, Irena Kerne Peterle z Drečjega Vrha - Špelo, Majda Kovačič z Žalostne gore - Matejko in Matica, Višnja Petrušič iz Kamanja
- Anamarijo, Nataša Gorjanc s Tol-
stega Vrha - Bernardo, Melita Povhe iz Leskovca - Gašperja, Barbara Papež z Daljnega Vrha - Gašperja.
IZ NOVEGA MESTA: Mateja Lukan, Šegova 8 - Klaro in Jasmina Jašaragič, Ulica Slavka Gruma 22 - Elvisa.
Čestitamo!
OBČINA ŽUŽEMBERK, Qrajski trg 33, 8360 Žužemberk
Občane, organe in organizacije ter druge zainteresirane obveščamo, da bodo JAVNE OBRAVNAVE osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin in dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Žužemberk - dopolnjene 2000, po naslednjem razporedu:
26.9.2000 v prostorih OŠ Prevole ob 16. uri.
26.9.2000 v prostorih gasilskega doma v Šmihelu ob 18.30.
27.9.2000 v prostorih lovske dvorane v Žužemberku ob 17.30.
28.9.2000 v prostorih gasilskega doma na Ajdovcu ob 16. uri.
28.9.2000 v prostorih oasilskeaa doma na Dvoru ob 18.30. Vljudno vabljeni.	župan	Franc	škufcg , f
V SPOMIN
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, le solza in duša ve, kako boli, ker tebe, draga mama, več med nami ni.
22. septembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga
ANA PLUT
z Vinjega Vrha 12 pri Semiču
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu in ji prižigate sveče.
Vsi njeni
ZAHVALA
Tiho in hitro se je od nas poslovila naša draga teta in svakinja
MARIJA ALJANČIČ
roj. Bezeg
stanujoča v Vavpotičevi ulici 4 v Novem mestu
Ob boleči izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam in njej v zadnjih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje, sveče in jo pospremili na zadnji poti. Iskrena zahvala tudi osebju Doma starejših občanov v Šmihelu, medicinskemu osebju Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, gospodu župniku Cirilu Plešcu za lepo opravljen obred in vsem ostalim.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Vsakdo sam stoji na srcu zemlje, s sončnim žarkom preboden: in je takoj večer.
(Salvatore Quasimodo)
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
IVAN JANKO BEVK
iz Metlike
Hvala vsem sorodnikom, znancem, sodelavcem in sosedom, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Ravno tako hvala tudi dr. Mlačku, patronažnim sestram, pogrebni službi Piškurič in g. župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, le solze in srce ve kako boli, ko te več ni.
Odpočij zdaj trudne si oči, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca ne bo nikoli pozabljena.
V 68. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in brat
JOŽE ROMŠEK
iz Tržišča 32
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo družini Blažič za vso pomoč, prijateljem in vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in izvajalcu Tišine, govornikoma g. Jamšku in g. Gačniku. Hvala zdravniku dr. Senici in patronažni sestri Jožici za vso skrb med boleznijo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, in pogrebni službi Novak. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi pjegovi
Tržišče, Vevče, Ljubljana, Vrhnika, Tržič, Smlednik, Adlešiči, Črnomelj, Tržišče, 15.9.2000
m mm m
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 21. septembra - Matej Petek, 22. septembra - Mavricij Sobota, 23. septembra - Slavojko Nedelja, 24. septembra - Nada Ponedeljek, 25. septembra - Gojmir Torek, 26. septembra - Justina Sreda, 27. septembra - Damjan
LUNINE MENE
21. septembra ob 3.30 -
zadnji krajec
kino
BREŽICE: Od 21. do 24.9. (ob 18.30) Kremenčkovi. Od 21. do
26.9. (ob 20.30) Hiša debele mame.
23.9. (ob 22.15) Buena vista social klub. 27.9. (ob 20.30) Mirno jezero.
ČRNOMELJ:.22.9. (ob 20. uri) in 23.9. (ob 18. uri in 20.30) Misija: nemogoče 2. 24.9. (ob 18. in 20. uri) Opoldanski obračun.
GROSUPLJE: 22.9. (ob 20. uri) Erin Brockovvich.
KOČEVJE: 24.9. (ob 19. uri) Erin Brockowich.
KRŠKO: 22. in 23.9. (ob 20. uri) ter 24.9. (ob 18. uri) Erin Brocko-wich.
METLIKA: 22.9. (ob 20. uri) Opoldanski obračun. 23.9. (ob 18. uri in 20.30) Misija: nemogoče 2:.'
NOVO MESTO: 21., 22., ter od' > 25. do 27.9. (ob l&turjšn 20.3&) ter 23. in 24.9. (ob 16$ 18.30 in 21. uri) Vihar vseh viharjev.
RIBNICA: 23.9. (ob 22. uri) Erin Brockowich.
VELIKE LAŠČE: 23.9. (ob 20. uri) Erin Brochowich.
MALE OGLASE
sprejemamo tudi po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
KOSILNICO BCS 110 z vozičkom, molzni stroj Virovitica, voz zapravljivček in 2 komata prodam. 11(041)913-825.	2492
MALO RABLJENO vrtno kosilnico prodam. B(07)3323 320.	2505
MOTORNA VOZILA
OPEL VECTRO 2.0 i, 5V, letnik 1993, in audi 80 2.0, letnik 1993, lepo ohranjen, prodam. 21(041)628-851.	425
SUZUKI MARUTI, letnik 1994, zelo dobro ohranjen, prodam. C (068)83-578.	2479
JUGO, letnik 1982,53.000 km, registriran do 4/01, v dobrem voznem stanju, prodam za 59.000SIT.«(068)27-560,od 19.do21.ure. FORD FIESTO 1.3, letnik 1997, registrirano do 6/01, sive kovinske barve, lepo ohranjeno, ugodno prodam. B (0608)21-777 ali (0608) 89-292.	2507
R MEGANE 1.4, letnik 1996, lepo ohranjen, prodam. B (041 >697-849.	2518
R LAGUNA 1.8, letnik 1996,in passat arriva 1.8, letnik 1993, prodam. B (041 )859-936 ali (068)89-364.	2525
KIA SEPHIA 1.6 SLX sedan, letnik 1996, kovinske bordo barve, servisna knjižica, 75.000 km, lepo ohranjen, prodam za 820.000 SIT B (041 >412-532.	2529
MEGANE COUPE 1.6 E, letnik 1997. prodam. B (068) 33 47 063.	2530
POSEST
V OKOLICI Krškega prodam stanovanjsko hišo s prizidkom. Možna manjša obrt. IT (0608)25-517.	2494
VAKO, d.o.o,, Črnomelj išče enosobno stanovanje na območju Bele krajine. Nastanitev takoj. Informacije na telefonu 07/30-61-530, faks 07/30-61-551.
DRUGA javna dražba nepremičnin: njiva, gozd, vrt, dvorišče, stavbišče (hiša). Okrajno sodišče Novo mesto, 25.9.2000, soba 62, ob 13. uri. Polovična cena od ocenjene vrednosti. Lokacija nepremičnin: Ratež 27, Brusnice. Informacije na B (07)33 13 381.	2524
HIŠO v III. gradbeni fazi v Družinski vasi prodam. B (041 >852433.	2527
KEBOR, d.o.o.
Novi trg, Novo mesto
PREPIS VOZIL
041/546-159
Oddamo v najem
salon za prodajo vozil in opremljen servis na atraktivni lokaciji v Novem mestu. 07/49-59-059
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 5.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 5.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto,- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Telefoni: uprava 07/89 80 500, odgovorna urednica 89 50 528, propagandna služba 89 50 514, naročniška služba 89 80 508 in 89 80 510, mali oglasi in osmrtnice 89 80 512, računovodstvo 59 50 504 in 59 50 506.
Telefaks: 07/ 39 30 540.
Elektronska pošta: info@doi-Hst.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto. d.o.o.
Tisk: DELO-TCR. d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
PRODAM
SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5,7,9 in 11 cm, debeline 13,16 in 20 mm. od 550 SIT, bruna, okrasne zaključne letve prodam. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas, B (068)73-587.	2033
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. B (063)451-082.	2064
8-VALNE salonotne plošče, 120 komadov, nove, prodam. B (068)33 26 583.	2478
15 M3 bukovih drv prodam. B (068)66 655. MO$T modre frankinje ali žametne črnine prodam. B (068)85-954.	2483
KVALITF.TN0 VINO, belo in rdeče, prodam. B (07)30 22 jfo’	2489
ODPRT kamin in stroj za brušenje parketa prodam. B (01 >666-217.	2495
GROZDJE žametne črnine iz Leskovca pri Krškemprodam.B(031)329-526.	2508
KOTNI TROSED, raztegljiv v ležišče, star leto in pol, moder, skoraj nerabljen, prodam 60 % ceneje kol v trgovini. Ogled v Novem mestu. B(041)412-532.	2528
BIVALNI KONTEJNER, suha gabrova drva in polhovo mast prodam. B (07)33 48 107 ali (041 >850-518.	2531
SUHA bukova že razžagana drva prodam. B (068)323-547.	2533
MOŠT modre frankinje prodam. B (068)71-249 ali (041)809-400.	2515
RAZNO
ODKUPUJEMO sekundarne surovine (železo, aluminij, baker, svinec, medenina) ter ostale kovine in kable. Plačilo takoj! B (041)612-861, Novo mesto.	2132
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (041)642-762. ZELIŠČAR Nusret Rizvič- Anervin, slovito zdravilo za ženske bolezni, za sproščanje mišične napetosti in krčev ter živčnosti, nespečnosti, za hudo nervozo, sprošča mišice maternice, preprečuje nevarni spontani splav! B (041)886-345, non stop.	2476
PARKETARSTVO KUMAN - brusimo, lakiramo parket, ladijski pod, polagamo laminate, pluto, topli pod. B (041)746-851. 2484
NA NOVEM TRGU prodam ali oddam lokal, 50 m3. Možna pisarniška dejavnost. B (041)208-773.	2487
BREZ TVEGANJA in stroškov odličen zaslužek. Ni akviziterstvo! Nudimo kredit. B (040)227-071.	2496
ŠTUDENTKA EKONOMIJE inštruira za osnovno in srednjo šolo. B (031)316-169. OPRAVLJAM vsa traktorska dela. B (041) 961-524.	2514
ZARADI BOLEZNI dam v najem delavnico za popravilo manjših kmetijskih strojev v okolici Novega mesta. B (068)326-242. 2521
* % nff!w
HTNESS - SOLARN - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827
ROLETARS7VO BAYER
Bay«r Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 068/ 80 210 040/ 202 888
LESKA;
(več kot plesna čola)[
ZAUPAJTE H ESNIH MOJSTROM/
celoletna plesna Sola za omete,
TEČAJI ZA HATUttANTE. VALETO, SKUPINE ZA HIP HOP. SPOMNI PLES...
V ZAČETKU OKTOm TUVI TEČAJI ZA ODkASLE,
Z OMEJENIM ŠTEVILOM TEČAJNIKOV.
V PLESNI bVOKANI MAgPFI
TEL: 0601 rdi 091 / &2S 191
Krekova zavarovalnica d.d.
Ciril Metodov trg I, Ljubljana tel.: 061 133 52 50 jax: 061 134 31 36
Ustvarjamo zavarovalnico, ki svojim zavarovancem nudi varnost in si vztrajno pridobiva njihovo zaupanje.
Ustvarjamo jo ljudje, ki nam je dinamično in kreativno delo z ljudmi ter zadovoljstvo zavarovancev izziv.
Naša vrata odpiramo
NOVIM SODELAVCEM - ZASTOPNIKOM
Za trženje premoženjskih in osebnih zavarovanj na območju celotne Slovenije
Vabimo vas, da se vključite v pozitivno naravnano okolje, kjer bo vaše delo spoštovano in ustrezno ovrednoteno.
Če imate najmanj srednješolsko izobrazbo, poznavanje osnov dela z računalnikom ter vozniški izpit B kat., pošljite vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Krekova zavarovalnica d.d.
Ciril Metodov trg I 1000 Ljubljana
v roku S dni od dneva objave oglasa.
;/š£s
5? 5=8
KREKOVA ZAVAROVALNICA j
steber varnosti in zaupanja
Dnevi evropske kulturne dediščine v Krškem 20.-29. september 2000
Valvasorjeva hiša
I predavanje, okrogla miza, arhitekturna, slikarska, kiparska delavnica, razstave, koncerti, literarno dramski večer_
TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701.
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIMO natakarico, kuharico, snažilko
ter dekle za občasno delo za šankom. B 041/ 956-658.
NATAKARICO in KUHARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici. Možnost stalne zaposlitve. B 07/33 22 765,
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Picerija Šentpeter, Otočec, B (041 >630-213.	2477
VOZNIKA E- kategorije v mednarodnem transportu zaposlim. B (041)689-021. 2488 V PICERIJI zaposlimo za nedoločan čas ali honorarno natakarice. B (041 >794-606. 2491
GALERIJA KRALJ išče dekle ali fanta za honorarno delo (okvirjanje slik). B (07)33 72 720.	2501
MIZARJA ali priučenega delavca v mizarstvu zaposlimo. B (0609)637-114.	2506
PRIPRAVNICO (KA) gostinske smeri in dekle s prakso v dnevnem baru ter žensko za 4-urno pospravljanje lokala zaposlim. Nedelje proste. B (041 >643-707.	2513
ŽELITE redno zaposlitev in nadpovprečen zaslužek? Pokličite na B (07)33 24 901 ali (041)294-172.	2520
ČISTILKO za čiščenje gostinskega lokala zaposlimo v jutranjih urah. B (068)75-143.
STANOVANJA
TRISOBNO STANOVANJE, 73 m3, v Šegovi ul., drugo nadstropje, obnovljeno, vseljivo septembra, prodam. B (041)622-531. 2389 DVOSOBNO STANOVANJE v Smrečnikovi ul. v Novem mestu, 59 m3, opremljeno, obnovljeno, prodam. B (041 )802-399.	2497
GARSONJERO na Mestnih njivah 9 prodam za 4.200.000 SIT. B (040) 22 55 88.	2498
NA RAKI pri Krškem oddamo prenovljeno dvosobno stanovanje z garažo in vrtom. B (07)3024084.	2499
ZAHVALE
DRUŽINI BRATKOVIČ IN FRANKO se zahvaljujeva vsem gasilcem gasilske zveze Šentjernej, gasilcem Prekope, vaščanom ter sovaščanom za hitro in nesebično pomoč pri gašenju gospodarskega poslopja.’ 2523
O ZQ
CD
irf
°/cev VZ
o
•S 068/324-377
KOKOŠI, rjave nesnice, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Perutninarstvo Humek, B (07)30 67-108.	2510
KRAVO za zakol prodam. B (031)575-526. 2 TELETI, črno-belo in sivo. stari 10 dni, prodam. B 30 89 670, popoldan. 2517
PUJSKE, težke 20 do 40 kg, in večjo količino predelanega hlevskega gnoja prodam. B (068)76-696 ali 73-317.	2519
ČB BIKCE, stare 7 dni in hlevski gnoj prodam. B (068)83-358, po 18. uri. 2532
MLADO KRAVO simentalko, brejo, pasno, prodam. B (07)49 75 471 ali (031)306 012.
ŽIVALI
Cankarjeva založba, d.d., ponuja prosta delovna mesta za vse, ki bi radi delali v skupinah na terenu. Dobra provizija in brez potnih stroškov. Informacije po tel.: 04/ 232-51-31.
CELI SVET, d.o.o., Brnčičeva 5, 1231 LJ.-Črnuče, zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo 2 trgovca-ki v trgovini v Novem mestu in 2 trgovca-ki v Črnomlju. Kandidati naj oddajo vloge s pripisom za katero mesto oz. trgovino na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni od objave oglasa.
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto
"S 068/24-791 •
• prodaja vozil
• mehanika "» kleparstvo
• ličarstvo
Suzuki darilo: do 1.000 I goriva! UGODNI PLAČILNI POGOJI!
VALILNICA IZ SENOVEGA obvešča, da zbira naročila za bele kilogramske piščance, rjave in grahaste nesnice ter bele težke kokoši. B (07)4971 375.	2236
SPREJEMAMO NAROČILA za bele kilogramske in večje piščance ter purane, ki jih lahko dobite po 15. septembru. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, B (0608)89-038.	2383
MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Župančič, Otovec, Črnomelj, B (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, B (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, B (068)84-111.	2412
TELICO, visoko brejo 9 mesecev, prodam. B (07)30-89-769.	.	2480
VEČ brejih kobil z žrebeti prodam B (068)67-470 ali (041 >358-455.	2482
TELIČKA junčka, starega 10 tednov, prodam, kupim pa 1 teden ali 10 dni starega junčka. B (068)68-238.	2486
PONY žrebička, starega 16 mesecev, prodam. B(068) 80 110.	2490
KOBILO z rodovnikom in žrebe prodam. B (068)40 117.	2500
. RJAVE JARKICE pred nesnostjo prodajamo vsak dan. Ramovš, Šentrupert. B (068)40 189 ali (041 (542-756.	2502
BELE težke kokoši, enoletne rjave kokoši, rjave jarkice v začetku nesnosti ter bele kilogramske piščance prodajamo od 25.9. dalje. B (068)82-424.	2503
PRAŠIČE, težke cca 100 kg, prodam. B (068)325-308.	2504
ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. B (068)84-341.	2509
KRAVO s teletom in I leto staro telico prodam. B (068)89-533.	2512
167.5 MHz
••mali: lnfo®univox.si
DEŽURNE
TRGOVINE
V soboto, 23. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava
od 7. do 13. ure: Nakupovalni center Drska
• Šentjernej: od 7. do 17. ure:
Market Šentjernej
V nedeljo, 24. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
Od 8. do 11. ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
• Straža: od 8. do 11. ure:
Market Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure:
Market Šentjernej
HHH
TRGOVINA
Vse za gradnjo
Novo mesto, Srebrniče 1 tel 07/393 28 50 07/393 28 64 faks 07/393 28 61
ir
s>
OGNJIŠČE
	p
	p
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
AFORIZMI
* Ne črni ne rdeči, ta pravi potrebni so naši državi.
* Ne barva ne oblika dvorane ne delata za naše državljane.
* Ni stranke ta prave, če v njej ni Pameti zdrave.
* Če so politiki v službi naroda, je število nezaposlenih veliko večje.
* Poslanci so že v nebesih, vedno manj vedo, kako je nam na Zemlji.
“Zato pa ste nerazviti!”
Zakaj smo Belokranjci nerazviti, mi je poskušala razložiti Brežičanka, ki je namakala svoje razgreto telo v Kolpi v Fuč-kovcih. Ko se je prijatelj Stane pošalil, da bo tistemu, ki je parkira! avto na njegovem travniku, zaračunal parkirnino, je rdečelasa gospa užaljeno eksplodirala: "Prvič sem na Kolpi. In zadnjič. Zato pa ste nerazviti. ”
Če je to res, bomo še dolgo. Nerazviti namreč. Tudi po zaslugi takšnih turistov, kot je gospa iz Brežic. Prepričana, da ji bo Bela krajina ležala pred nogami, ko bo prišla tja delat škodo. Na urejenem kopališču, kjer je treba plačati parkirnino in morda še kaj, bi se verjetno gostji iz Brežic prijazno smejali. Po službeni dolžnosti, če že ne drugače. Tam, kjer od njenega obiska deželica belih brez ostane kvečjemu kakšen neprijetno dišeč kupček za grmom, pa bi lahko mirne duše prenesla tudi pripombo o nepravilnem in, mirne duše zapišem, celo nesramnem parkiranju železnega konjička. Si kar predstavljam, kaj bi naduta užaljenka storila, če bi uzrla moj avto na svojem vrtu, dvorišču, njivi ali travniku. Prepričan sem, da bi me nadrla kot psa, če pa bi se že skušala zadržati, bi gotovo tvegala infarkt. Belotočna pa bi poslala vsekakor.
Zgolj za primerjavo: če v Ameriki brcnete žogo na sosedovo zelenico, greste lahko po hjo te, če vam to dovoli sosed, sicer bodo imeli vaše dejanje za motenje posesti. Kazen ne bo izostala. Bela krajina seveda ni Amerika. TU naj bi vladali balkanski zakoni, se pravi, da bi vsakdo počet, kar se mu zljubi, sicer je vse skupaj neprijazno in odbijajoče. Če bo Brežičanka uresničila svojo grožnjo in je res več ne bo na belokranjske travnike v zasebni lasti, se ji že vnaprej najlepše zahvaljujem. Sicer Pa ima v dobrem pijačo po lastni izbiri.	.	.
TONI GASPERIČ
f i?PAivr
JLi JLi X\xTL 1 *
Novo mesto Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	0609/633 553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, na Malem Vrhu pri Brežicah, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku;
■ STANOVANJA: v Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Šmarjeških Toplicah in drugod;
• VIKENDI: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gabrju, Metliki (okolica), Mirni (okolica), Novem mestu (okolica), Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica);
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, Tuševem Dolu, Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
• POSLOVNI PROSTORI: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI V OBRATOVANJU: v Šentjerneju - Dol. Vrhpolje (bife in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
• KMETIJE: v Beli krajini, Jagodniku, Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica).
Oddamo:
• poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu, stanovanje v Črnomlju in Krškem.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
Prodajni center podov
PCP PUREBER:
PARKETARSTVO
Mazda vam ponuja leasing z obrestno mero:
Demio 1,4i TE Cool 2.229.376 SIT
Primer izračuna*: za Demio 1,4i TE Cool 50 % polog - l.l 14.688 SIT
50 % v 24 obrokih po 46.445 SIT Obresti vam podarimo
Premacy Exdusive
3.499.000 SIT
323 F-cool od 2.381.338 SIT
Nemogoče, boste rekli. Pa vendar je res: pri Mazdi vam ponujamo izjemno ugoden leasing, z 0-odstotno obrestno mero za avtomobile Demio l,4i TE Cool, 323F-cool in Premac/ Exdusive. Če pa ste se zagledali v kakšnega od drugih modelov, bomo tudi v tem primeru poskrbeli za nadvse ugoden kredit in leasing. Še več: polog in rok odplačila bomo prilagodili vašim željam in potrebam, ves postopek pa boste opravili na enem mestu - pri vašem prodajalcu z vozili Mazda. Oglasite se!
* Kupec plača le stroške odobritve in vodenja leasinga v znesku 1,5 % MPC. Višina mesečnega obroka je odvisna od valutnih razmerij.
Ljubljana: A COSMOS, 01/51 95 090; GAMA CENTER, 01/52 31 126; MAZDA CUY, 01/24 25 000; Maribor. AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/45 03 550; Ptuj: AVTOCENTER ŠERBINEK, 02/78 38 451; Murska Sobota: AVTOCENTER LEPOŠA, 02/53 61 770; Celje: STIGMA 93, 03/49 18 500; Zagorje: AVTOHIŠA KRŽIŠNIK, 03/56 64 729; Velenje: AS AVTOMOBILI SKORNŠEK, 03/89 72 170; Kranj: AVTO MOČNIK,
04/20 41 696; Nova Gorica: AUT0RENT, 05/30 28 460; Koper. AVT0PIUS, 05/61 37 038; Novo mesto: S1GMAC0M, 07/33 76 400; Brežice: GAMA, 07/49 93 030
www. mazda.mms.si
iV v
i= zavarovalnica triglav, d.d.
Območna enota Novo mesto
največja slovenska zavarovalnica
REDNO ZAPOSLI
1. Samostojnega referenta za zavarovalno-pravne zadeve
v pravni službi,
z doseženim nazivom Univerzitetni diplomirani pravnik (VII. stopnja pravne smeri), z poznavanjem ustreznih programskih orodij.
Prednost pri izbiri imajo kandidati z opravljenim državnim pravniškim izpitom.
2. Vodjo predstavništva v Črnomlju
z dokončano VI. ali VII. stopnjo ekonomske, komercialne ali strojne smeri.
Zavarovalne zastopnike za prodajo premoženjskih in/ali osebnih zavarovanj
za posamezna področja na območju Dolenjske, Bele krajine in Kočevja, z dokončano V. ali VI. stopnjo izobrazbe.
3.
OD VAS PRIČAkl JKMO:
komunikativnost veselje do dela z ljudmi samoiniciativnost in iznajdljivost lastni prevoz varno zaposlitev
POM JAMO VAM;
ustvarjalno delovno okolje strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje samostojno in dinamično delo stimulativne zaslužke
Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov:
Zavarovalnica Triglav d.d., OE Novo mesto Novi trg 8, 8000 Novo mesto
Za Vas posredujemo pri nakupu in prodaji vseh delnic,ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev.
KREKOVA BANKA
BORZNO POSREDNIŠTVO
tel.: 02 - 22 93 119 e-mail: primoz.kovacic@jkrekova-banka.si
AiANAP
tutiitičnO. tZcjencijcL
Novo mesto Kandijska 9
07/33 21	115
33 25 477
SL '« MH*
STU
io
Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 07/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 540!
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studii D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Špeli Mohar, Hrib 13 a, Loški Potok. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (5)	Mehanik - ansambel Marjana Kočevarja
2. (1)	Gobarska- ansambel Vrisk
3. (2)	Sezimo si v roke	- ansambel Nagelj
4. (4)	Pojoča skrinjica	- ansambel Poljub
5. (3)	Vesela Dolenjka	- ansambel Rubin
6. (-)	Hvala za kruh -	ansambel Mladi Dolenjci
7. (6) Zdaj vse drugače je - ansambel Franca Potočarja in Podlipški fantje
8. (7)	Kamen na srcu - ansambel Vasovalci
9.(8)	Avto moj ne.ve - Kvintet Dori
10. (9) Kraljestvo naše sreče - Čuki
|03.0 MHZ
Kupon št. 38 Glasnjem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
PORTRET TECjA TEdlNA
Jani Ga
Agronom Jani Gačnik iz Metlike je ob koncu študija vrtnarstva in sadjarstva v diplomski nalogi obdelal možnosti razvoja sadjarstva v Beli krajini. Ne po naključju, saj sta mu enako pri srcu rodna Bela krajina kol sadjarstvo. Res je, da se danes vse, kar je zapisaI pred več kot desetletjem, ne uresničuje povsem, a se je pri pripravi diplomske naloge veliko naučil.
Gačnik se ni nikoli sprijaznil, da je moral biti splošni svetovalec, in je vselej, hote ali nehote, več pozornosti namenjal njemu ljubemu sadjarstvu. Bilo mu je celo tako pri srcu, da sta bila s someščanom Mirkom Trampušem pred desetletjem pobudnika rojstva Sadjarskega društva Bele krajine. Kako zagnano je bilo mlado društvo, pove tudi to, da si je leta 1994 drznilo pripraviti v Metliki prvo sadjarsko razstavo v samostojni Sloveniji. Bela krajina v sadjarstvu takrat v Sloveniji ni pomenila skoraj nič, saj je imela le odstotek vseh sadovnjakov v državi. A vendar so vsi, ki so do takrat podcenjevali belokranjske sadjarje, po ogledu odmevne razstave s spoštovanjem gledati na zagnance iz slovenske Kalifornije, kot mnogi radi imenujejo deželo ob Kolpi.
Gačnik se je temeljiteje posvetil sadjarstvu pred štirimi leti, ko je postat svetovalec specialist za sadjarstvo na novomeškem oddelku Kmetijskega zavoda Ljubljana. "Pokriva" namreč intenzivno sadjarstvo na Dolenjskem, v Posavju, Beli krajini in na Gorenjskem. Velik zalogaj, ki pa mu je pred poldrugim letom dodal še enega: postal je namreč organizacijski vodja projekta za vso Slovenijo z zgovornim naslovom "Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije". “Pri intenzivnih nasadih nadaljujem pionirsko delo svojega predhodnika mag.
Alojza Mustra, ki je zaslužen za razvoj sodobnega sadjarstva na našem območju. Zadnje čase pa se z vsem srcem predajam prav oživljanju starih sadovnjakov, kjer mi je v veliko pomoč strokovni vodja projekta Franc Kotar. Ta projekt je še posebej zanimiv, ker je v Sloveniji štiri milijone visokodebelnih sadnih dreves, ki so pomembna naravna dediščina, za katero se moramo zahvaliti cesarici Mariji Tereziji. V njenih časih je bila Slovenija sadovnjak Evrope, po številu ohranjenih visokodebelnih dreves pa je še vedno posebnost, “ pravi Gačnik.
Mnoga stara sadna drevesa so bila precej zanemarjena, a po zaslugi tega projekta znova obilno rodijo. Hkrati z oživljanjem nasadov želijo namreč ohraniti kulturno krajino na podeželju ter biološko pestrost živih bitij v naravi.
„ Dobro se zavedamo, da se mora ljudem to tudi splačati, zato naj bi odpirali nova delovna mesta v pridelavi, predelavi in prodaji sadja in izdelkov na domu. Predvsem želimo pripraviti standarde za izdelke, ljudem dati čim več strokovnega znanja in jih prepričati, da se pri predelovanju jabolk v sok, kis. jabolčnik, suho sadje in sadno žganje povezujejo,"pravi Gačnik. V oživljanje slovenskih sadnih vrtov je doslej vložil nemalo truda, najlepše plačilo zanj pa je, da se ljudje radi udeležujejo srečanj, na katerih predstavljajo projekt, saj gre predvsem za praktične prikaze. Čeprav so redno vključili v projekt trinajst občin, pa so ga predstavili že v dvaintridesetih, v 440 izobraževalnih urah pa je sodelovalo 2.200 ljudi.
Prav osveščanju ljudi namenja Jani posebno pozornost. Jabolko je dar narave, in kdor da kaj na svoje zdravje, ga bo cenil tako kot izdelke iz njega. A moramo tudi pri soku in žganju ljudi navaditi na kulturo pitja, “ meni Jani, z mislimi pa je že v svojem in mnogih drugih sadovnjakih po Sloveniji. Ob tem se sogovorniku mimogrede utrne vprašanje, kako zlasti jeseni, ko je potrebno pobrati sadove celoletnega truda in jih primerno shraniti, s sodelavci zmore vse delo. „Res delamo cele dneve in tudi ob sobotah. Morda bi kdo pomislil, da nismo pri pravi, a prepričani smo, da se nam bo trud poplačal, ko bodo poprijeli tudi vsi tisti, ki jim ni vseeno, kakšni so slovenski sadni vrtovi,“ je prepričan Jani.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Ruperška sekvoja je omagala
Ena od sekvoj na Ruperčvrhu se je posušila, drugi pa se je posušil vrh - Stari sta okoli 100 let - V Novem mestu še dve manjši sekvoji - Dočaka tudi 3000 let
SKORAJ KILOGRAMSKI PARADIŽNIK - Paradižnik, ki ga vidite na sliki, je dozorel pridni gospodinji Rozini Poglajen iz Ručetne vasi. Tehta natanko 980 dkg. Je lep, zdrav in vzbuja apetit. Gospa Rozina pravi: "Moj vrt - moje veselje." In s lem lepim pridelkom to tudi potrjuje.
RUPERČVRH - Od nekdaj lepega gradu Ruperčvrh pri Novem mestu, požganega med drugo svetovno vojno in dokončno razdejanega po njej, ni do današnjih dni ostalo tako rekoč nič več. Le daleč naokoli vidni okoli 35 m visoki mogočni sekvoji še označujeta kraj, kjer je stoletja stal grad z bogato in zanimivo zgodovino. A neusmiljeni čas ne prizanaša niti njima. Ena je letos dokončno omagala in se posušila pa tudi drugi se je vrh posušil.
Kdaj točno so sekvoji posadili v grajskem parku na Ruperčvrhu in kdo je to storil, ni znano. Vsekakor pa drevesi nista starejši od 150 let, saj so takrat prve sekvoje, drevesa, katerih domovina je ameriška Kalifornija, posadili v Evropi. Po oceni strokovnjakov so najstarejše sekvoje na Slovenskem stare okoli 100 let, se pravi, da bi ti na Ruperč-
- v* -irti. ■ ■ tv ■ , •'••••••' 'V-'-'- v ;.
• X, v.a - »>«• r " • -c .. •- u
j X./s'	jž'.	:•	fVČ/i/	-VJibrvLsi,'
...	..	.	.-./.	!....	a	v
MOGOČNO DRETO - Otroka iz naselja na Ruperčvrhu pod še živo, okoli 100 let staro in kakih 35 m visoko sekvojo. (Foto: A. B.)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Delavci zamudijo avtobus - Kako je z akcijskimi cenami v trebanjski Tejki -Bralka kliče na pomoč: Je kdo videl trčenje pod Novoteksom v Trebnjem?
Vojko iz Župeče vasi se jezi, ker ob nesreči v Cerkljah ob Krki ni bilo zapisano, da se je v cestno oviro in nato v hišo zabil policist. “Kakšne policaje imamo, da tako hitro vozijo, ali jih v šoli tako učijo?” se je vpraševal.
Kovačičeva iz Novega mesta je opozorila, da avtobus iz Straže proti Novemu mestu odpelje točno ob 14. uri, zato ga delavci zamudijo in morajo čakati do 15.15. Bolje ni niti pri povezavi s Črnomljem. Če želi hčerka priti k pouku do sedmih, mora na vlak ob 4.28 in na šolo čakati poldrugo uro, z
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žulP, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
avtobusom ob 6. uri pa pouk zamudi. Na avtobusni in železniški postaji ji niso mogli pomagati.
Mi smo poklicali v podjetje I&l Koper, kjer je Drago Korošec iz komercialne službe bralki priporočil, naj čimprej (do konca oktobra usklajujejo vozne rede) napiše predlog, ga utemelji in pošlje na družbo l&l, Vojkovo nabrežje 32, Koper. Priloži naj tudi svoj naslov, da ji bodo lahko odgovorili.
Dolgoletni naročnik Tone iz Ljubljane je pohvalil Silvestra z radia Sraka, ki s svojim žametnim glasom dobro spelje vsako oddajo, zato je zanj najboljši napovedovalec in si zasluži, da ga kdaj predstavimo v našem časopisu.
Letaki, ki opozarjajo na akcijske cene v trgovini Tejka v Trebnjem, pritegnejo tudi bralko iz okolice Trebnjega. Pravi, da je vprašala trgovko, ali velja akcijska cena, doma pa je opazila, da so ji zaračunali redne cene. “Ne bi se jezila, saj se vsak lahko zmoti, toda v Tejki se napake ponavljajo, trgovke pa se izgovarjajo na računalnik," je opozorila. Lastnica trgovine priporoča strankam, naj se v podobnih primerih takoj obrnejo na poslovodjo ali katerega od družinskih članov, kajti odkritje napake ali rešen nesporazum bo vsem v korist. “Podobnih pritožb še nismo imeli, res pa se stranke zelo pogosto razburjajo ob akcijah. Gospodinjstva
namreč dobijo reklamne letake že v ponedeljek, čeprav se akcija začne šele v sredo. Mnogi zahtevajo nižje cene tudi takrat, ko akcije še ni, ali pa je že mimo,” je pojasnila.
Iz Trebnjega smo ta večer prejeli še en klic na pomoč. Naši bralki je neznanec v torek, 5. septembra, na parkirišču pod Novoteksovo ograjo v Trebnjem med 8. in 11. uro močno razbil rdeči citroen AX, ki je bil za nameček še izposojen! Storilec je izginil. Obupana bralka prosi vse, ki so morebiti nesrečo videli (parkirišče je ob prometni cesti), naj pokličejo policijo ali pa številko njenega mobilnega telefona: 040-35-22-82.
Janko Tavčar iz Novega mesta se boji, da se v mestu ponavlja kranjska zgodba, saj je v Koštialovi ulici nedavno v groznih mukah in s peno na ustih umrl mlad mucek, ki je bil očitno zastrupljen, pred kratkim pa je v isti ulici izginil še en hišni muc.
V čevljarskem podjetju Intertob v Novem mestu po nepotrebnem letijo grde opazke na račun delavcev, ki iz takih in drugačnih razlogov ne stavkajo. “Vrh stavkajočih morda ne ve, da se ne spodobi za ljudmi sikati, kako hodijo, kako zadnjico imajo in podobno,” je opozoril glas na drugi strani žice (naslov v uredništvu).
B.	D. G.
Umrl najstarejši Potočan
LOŠKI POTOK - V torek, 5. septembra, je prenehalo biti srce najstarejšemu Potočanu Janezu Šegi, ki je bil rojen 21. septembra 1903 v Šegovi vasi. Umrl je 16 dni pred 97. rojstnim dnevom. Janez si ni nikoli ustvaril lastne družine. Živel je s sestro Pavlo. Bil je kmet, furman in gozdni delavec, dokler so mu za ta dela dopuščale moči. Rad je kramljal z ljudmi o svojih prigodah in o težkem življenju. Pri tem ni pozabil pokazati slike slavnega sorodnika, astronavta Ronalda Šege iz Amerike, ki gaje obiskal prav v tisti stari hiši, kjer je bil rojen astronavtov ded.
A. K.
Pravega vzroka za sušenje ruper-ških sekvoj strokovnjaki ne poznajo. V Sloveniji so ta drevesa pač premalo poznana, poleg tega pa tu rastejo v precej drugačnih razmerah kot v svoji domovini Kaliforniji. Potomec zadnjih lastnikov ruperške graščine Anatol Fabjančič, ki večinoma živi v Argentini, za to krivi pribijanje zastav na vrh dreves ob povojnih sindikalnih zabavah, kar je malo verjetno. Ena od bolj verjetnih domnev je, da sta se sekvoji začeli sušiti, ko so za naselje Ruperč vrh napeljali nov vodovod. Rezervoar prejšnjega je bil namreč prav blizu sekvoj, stare azbestne cevi so na vseh koncih puščale in drevesi, ki za svojo rast potrebujeta ogromno vode, sta bili tako stalno izdatno namočeni. Ko so zgradili nov vodovod, je to namakanje presahnilo in sekvoji sta se začeli sušiti.
V Sloveniji je bilo leta 1977 evidentiranih, zmerjenih in popisanih 36 gorskih sekvoj, v rod katerih sodita tudi ruperški. Med najlepšimi so še danes tri drevesa v grajskem parku v Pišecah, ki so bila že takrat visoka nad 40 m. Žal seje medtem posušila lepa sekvoja v parku pri mokriškem gradu, tudi visoka okoli 40 m; svojčas je uspevala tudi sekvoja v samostanu Pleterje, vendar se je prav tako posušila. Dve sekvoji pa še danes lepo uspevata v Novem mestu, česar večina No-vomeščanov sploh ne ve. Gre za 40 do 60 let stari drevesi na vrtu hiše v Šmihelu, do nedavnega last Gozdnega gospodarstva, danes je v njej novomeški Kmetijski zavod.
Gorska sekvoja (Sequoiaden-dron) je eno najmogočnejših dre-
ves na svetu, ki doseže izjemno starost in največjo velikost v živem svetu sploh. Njena domovina je Kalifornija. Številna drevesa so stara 2000 do 3000 let. Največja doslej znana sekvoja je General Sher-man v ameriškem Giant forestu, ki je visoka 83 m in ima v prsni višini 31 m obsega, v premeru meri 11 m, tehta 2.200 ton in bi iz njenega lesa lahko naredili 40 enodružinskih hiš. Najvišja doslej znana sekvoja, ki pa ne stoji več, je v višino merila celo 135 m, druga pa 114 m. In še zanimivost: storžki tega mogočnega drevesa so prav majceni, semena pa tako lahka, da jih 100 tehta komaj en gram.
A. BARTELJ
POSUŠENA SEKVOJA POSUŠENA SEKVOJA - Spodnja od dveh mogočnih sekvoj na Ruperč vrhu seje letos posušila, zgornja, katere de! je videti na fotograjiji levo, pa je še zelena, le vrh se ji je ponovno posušil. (Foto: A. B.)
KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE
vabi k vpisu abonmajev še do petka, 29. septembra.
V Podturnu se je ličkalo
V občini Dolenjske Toplice obujajo ljudske običaje - Ličkali so številni domačini in gostje zdravilišča - Pesem in ples
vrhu posadili konec prejšnjega ali v začetku tega stoletja, torej v času rodbine Goriany, ki je bila lastnica gradu in posestva Ruperčvrh od 1893 do 1919.
Leta 1975 je strela treščila v obe ruperški sekvoji in jima tako poškodovala vrhova, da so jima ju morali leto zatem odrezati, eni 5 m, drugi pa 9 m. Po tem posegu sta si mogočni drevesi lepo opomogli in pognali nova vrhova, ki pa sta se pred dvema ali tremi leti ponovno začela sušiti. Spodnje drevo se je začelo sušiti v celoti in letos je žal že povsem mrtvo, medtem ko je zgornje še živo, le vrh v višini kakšnih dveh metrov je suh.
PODTURN - Vse večji napredek in mehanizacija v kmetijstvu je kmetom olajšala delo, ob tem pa jih je prikrajšala za tiste trenutke, ki so ljudi nekoč družili tudi med delom. Zato je pred leti Turistično društvo Dolenjske Toplice z lička-rijami začelo obujati pozabljeni ljudski običaj nekdanje sosedske pomoči, s katerim so se med delom pletle niti prijateljstva. Letošnja, minulo soboto, je bila že šesta zapored, tamkajšnje turistično društvo in Aktiv kmečkih žena ter vaščani Podturna pa so jo pripravili pri Jurkovem kozolcu.
Le dobri dve uri so ličkarji potrebovali, da so se pretolkli skozi velik kup koruze, ki jo je večinoma prispeval 72-letni gospodar Franc Tisovec, en voz pa jo je pripeljal Lado Urbančič iz Poljan. Delovno vzdušje je spremljalo petje in smeh, zanj je dodobra poskrbel 'cigan Brajdimir s svojo Berto, Ko-stja Fink je kuhal polento, Frenk Čibej se je spomnil, kako so ličkali nekoč, zgodovino Podturna je opisala šolarka Katja Jordan, po končanem delu pa so s spletom dolenjskih plesov “Abrahama gredo" vzdušje še bolj poživili člani
Folklorne skupine Kres. Seveda brez likofa ne gre. Zanj so dobro poskrbele pridne gospodinje iz Dolenjskih Toplic in Podturna. Vesele družbe ni pregnala niti huda nevihta. Preselila se je pod kozolec, tiste najbolj vztrajne pa sta do poznih večernih ur zabavala ljudska godca Jože in Stane.
Številnim domačinom se je pri opravilu pridružilo okoli trideset gostov Zdravilišča Dolenjske Toplice, ki so se k Jurkovemu kozolcu pripeljali z lojtrnikoma. S tem so sklenili teden grozdja, ki so ga za svoje goste pripravili v zdravilišču. V tem času so jim ponudili jedi, sestavljene ali obogatene z različnimi sortami grozdja, ter poskrbeli za bogat in pester program. Odpravili so se lahko na trgatev, si ogledali prikaz predelave grozdja v mošt. slovenski gasilski muzej v Metliki in vinogradniški muzej v Semiču, pokusili mlado vino, belokranjska vina in še bi lahko naštevali.
Ličkanja v Podturnu je lepo uspela, zato Turistično društvo Dolenjske Toplice kliče nasvidenje prihodnje leto v eni izmed vasi v občini.
M. Z.
STAR OBIČAJ - Domačin Stanislav Gorše (drugi z desne) je po starem običaju spletel predpražnik iz ličkanja. (Foto: M. Žnidaršič)