teto 1896.
13
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos V. — Izdan in razposlan dne 18. januvarja 1896.
St. (12.—15.) 12. Dopuslilnica za lokalno železnico iz Karlovili varov do državne meje pri Johann-georgens!uillu. — 13. Zakon o prehodnih določilih, namerjanih v §. 1. zakona z dne 9. julija 1891. 1. za odmerjanje najemne domarine v občinah in občinskih delih, združenih z države glavnim in prestolnim mestom dunajskim. — 14. Zakon o dodatnem proračunu za upravni sodni dvor za leto 1895. — 15. Ukaz o meniskusu in kolkovanju mernikov za porabo vode.
V»ebli,
13.
^°pustilnica z dne 2. decembra 1895. 1.
a tkalno železnico iz Karlovih varov do državne meje pri Johanngeorgenstadtu.
Prane Jožef Prvi,
P0 milosti Božji cesar avstrijski;
tin°t°^Sk* kralj ogrski, kralj češki, dalma-jn .j. hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski kr aV*1’ .vi^i vojvoda avstrijski; véliki vojvoda jerg,°Vskii vojvoda lotarinški, salcburški, šta-koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-ujg. 1 *n dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; Srof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Kujjk®1, so J. (J. dr. Anton Graf, odvetnik, Karel 'lirski	^uPan- in Evgen Ausloos, viši goz-
p°te m°jster barona Königswarterja, vsi v Nÿdeku, naju (| I,?0v'nska firma C. T. Petz old & dr. na Du-tiili v k ^ d- dr. Ferdinand Fleischner, odvet-sta,.; in^lov'h varih, Jožef P las s, fabrikant v Roli Ar>ton Schellberger, župan v Fischernu, (8lo^al.oh.)
zaprosili, naj bi se jim dalo dopustilo, zgraditi in obratovati lokalno železnico iz Karlovih varov črez Nÿdek do državne meje v mér proti Johanngeorgenstadtu, vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist te podjetbe, imenovanim koncesijonarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), in pa zakonov 22. junija 1894. 1. (Drž. zak. št. 129.) in z dne 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1895. 1.) podeliti takö-le:
§• E
Koncesijonarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot glavno druge vrste železnico napraviti od osrednjega kolodvora, ki se naredi v Karlovih varih, po doniških in blizu doniških zemljišč mestne občine Karlovi vari črez Rolo staro in novo, potem soporabljaje delni kos obstoječe proge državne železnice od Ghodova v Nÿdek črez Pernink in Blatno do državne meje v mér proti Johanngeorgenstadtu s spojno progo k obstoječi postaji Karlovi vari na izklj. priv. buštč-hradski železnici.
Zastran stika dopuščene železniške proge s saksonskim železniškim omrežjem, potem zastran obratne službe na stičnem kosu in na skupni me-njevalni postaji Johanngeorgensladt naj veljajo v državni pogodbi z dne 5. maja 1884.1. (Drž. zak. št. 112.) podana in pa ona dotična določila, ki se
6
morda s kralj, saksonsko državno vlado še dogovoré, a koncesionarji so dolžni, podvreči se tem določilom in dolžnostim, ki jim iz tega nastanejo.
§• 2.
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo ugodnosti, omenjene v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894-. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.).
8. 3.
Za železnico, omenjeno v §. 1., dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega posojila v nominalnem znesku 2,830.000 gl. a. v. v notah, katerega je v nabavo novcev vzprejeti pri deželni banki kraljevine češke ter odplačati v 76 letih, takô namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega veljâ porošlvo, državno upravstvo dopolnjevalo primanjkljaj.
Letni Čisti donos, za katerega veljâ poroštvo, se ustanavlja za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 76. leta dopustila na največinski znesek 119.318 gl. a. v.
§• 4.
Od letnega, po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega posojila, ki se vzprejme, uporabiti oni znesek, ki ga državno upravstvo določi po razdolžnem črtežu, katerega ono odobri in po katerem se bo morala vsa napravna glavnica (§. 12.) razdolžiti, dokler bo trajalo dopustilo.
§• 5.
Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravlja zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar bo opravljal vendar tudi poprej delna plačila za obrestovanje posojila, da se odkupijo dospeli kuponi prednostnih obligacij po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, a s pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako konce-sijonarji dotično prošnjo vložijo šest tednov, preden dotekd kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predlagati tri mesece
po preteku obratnega leta zadnji čas, da so ua prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesijo-narji precej vrnejo prejeti presežek, doštevši šest » stotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zahtevati zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega le*a' ker bi sicer prestala pravica do njega.
§. 6.
Z zneskom, ki ga državno upravstvo plačuj» vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj ta» kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotov Ijeno letno vsoto, se bo moral dotični prebitek precej odpraviti na državno upravstvo v vračilo dane na prednine z obrestmi vrčd, dokler ta ne bo pop01 noma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, Pre den se vrnejo naprednine.
Terjatve države iz takih naprednin ali obres*1» ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopu stilo ali ko država železnico odkupi, je opravljati še ostale imovine železnične podjetbe.
§• 7.
Kaki stroški za beležbo efektov na toze1» skih in inozemskih borzah in pa davki, ki J"1 podjetba morala plačevati po preteku davka pf°s let, se bodo smeli v obratni račun postavljati kot raz hodek.
To isto velja o upravnem prispévku, ki gaJ. plačevati deželni banki kraljevine češke v vi u1^ ^odstotka posojilnega znéska, ki je vsak čas ^ nerazdolžen, in pa o kakih povračilih za davke pristojbine, ki jih bo dajati ravno ti banki.
Za državna doplačila podjetba ne bo plaČeva' nikake dohodarine.
8- 8.
zače*'
prej
Gradnjo v §. 1. imenovane železnice je *	^
ko mogoče in dokončati jo najdalje v
letih in pol, računjdje od današnjega dne. ^°^euriit železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter o po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, doki'1 trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega rokû za ep, so koncesionarji dolžni dati na zahtevo držav
"Pravstva zagotovilo, položivši varščino v znesku •000 gl, v vrednostnih papirjih, v katerih se Stnej° nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti . *trivdi koncesijonarjev, se bo smelo izreči, da je la Grščina zapala
.§• 9.
^ Ha izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se ncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-1 n'li zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesionarjem dodeli tudi ^astran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in a,erih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naPrava v prid javnosti.
§• 10.
do x ^onces'jonarjem se je ob gradnji in obratu ^Puščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta t Pastilnica, in pa ukazil, ki jih zastran tega vkrene Sp ^lnsk° ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo n KaJ merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dc-(D *anjU ^e^eznlc 'L d06 14. septembra 1854. 1. Ig1" ' Zak- št. 238.) in red za obrat železnic z dne in ' novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), OadtT Zak°n' 'n ukazi, kateri se morebiti v bodoče
§• H-
ki 1 Gradnia dopuščene železnice se po ukazilih, J- '7;da trgovinsko ministerstvo, izvrši pod nc-niii anim vodstvom in nadzorom trgovinskega lp2n. erstva in generalne inšpekcije avstrijskih že-, S oziroma generalnega ravnateljstva avstrijskih ržavmh železnic.
drob Gradnia ‘n dostavke naj se oddajejo po po-stavi,lcrn Projektu in proračunu stroškov, ki se senen ^°d Pr'lnern*m vplivom državnih organov pod pri re ingerenco vlade in po pogojih, navadnih Zadnji državnih železnic.
dav za gradnjo naj se oddajejo ločeno od na-
e novcev.
if, ^redn°8t dostavek gradiva, odstopov zemljišč °sno oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom i'ika p- dfdn’c’ naj se določi po postavkih stroškov-Po «' / državno upravstvo pregleda, eventuvalno s°dni cenitvi.
Vozila, kolejnice (šine) in drugačne sestavine železnice, in pa vsi predmeti za opremo se morajo nabaviti samö in edino iz domačih tvornic.
Izjemo od tega določila more trgovinsko ministerstvo dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače tvornice ne morejo dotičnih dostavek gledé na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, opraviti po istih pogojih, kakor jih ponujajo inozemske tvornice.
§- 12.
Koncesionarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredé v izvršitev dopuščene pod-jetbe železnice posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Znesek resnične in pa nominalne napravnc glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj veljd to načelo, da se ne bodo smeli v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil z odobrilom državnega upravstva res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za nabavo gradivne zaloge in blagaj-nične dotacije, katerega ustanovi državno upravstvo, prištevši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube ob nabavi glavnice.
Ako bi po preteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se bodo sméli dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in če se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je v trajni dobi dopustila razdolžiti po črtežu, ki ga odobri državno upravstvo, pri čemer naj se posojilo razdolži poprej kakor delnice.
Posojilna pogodba, ki se sklene z deželno banko kraljevine češke, nadalje družabna pravila, in pa obrazci prednostnih zadolžnic in delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
V pravila delniške družbe, ki še napravi, je vzprejeti določilo, da morajo vsi udje načel-ništva (upravnega svéta, ravnateljstva) biti avstrijski državljani ter imeti svoje stanovišče v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
6*

§. 13.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila naj se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandarstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi kadar te osebe služabno potujejo na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, pristopiti dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa vzajemnega pripomaganja z vozili za veče vojaške prenose, nadalje pristopiti vsak čas veljavnim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljavni predpis za vojaške prenose po železnicah in pa vsak čas veljavni predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje moč in veljavo z dném, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö po fern času, ki se pa ne objavijo po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarje veljavo in moč, kadar se jim uradoma priznanijo.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužile podčastnike vojslva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
•	' S®
eventuvalno ustanové poprek. Način, kako naj vodi ta obrat, se vravnâ z obratno pogodbo, katera se sklene med državnim upravstvom in konce sijonarji.
Pri tem se državnemu upravstvu, dokler sC državno poroštvo bo res še zahtevalo in dokler še 'je bodo povrnjene poroštvene naprednine, ki jih je država, pridržuje po svojem prevdarku vredba obrat8, ustanavljanje tarif za prevažanje oseb in blaga, in Pa ustanavljanje razredbe blaga in vseh na prevaža J tovorov se nanašajočih postranskih določil, 'iaK^ tudi ustanavljanje dajatev, ki naj jih železniška P° jetba opravlja za javne namene, sosebno na ko poštnega upravstva in državnega telegrafskega 7,a voda, pri čemer se bo vsak čas ozirati na obstoj prometne potrebe.
Nadalje se vredba tarif za osebe in blago in P' vredba dajatev za javne namene vsak čas pridi z J,, zakonarstvu, in taki vredbi se bodo morali konce> jonarji podvreči.
§• 16.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in držkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 3l. cembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.), d* nemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas d V ščati soporabo železnice za promet med že obs J čimi železnicami ali pa takimi, ki se še le naPr8j^,a in bodo v državnem obratu, in to takö, da 1 državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje ta
za primérno odškodnino odpravljati ali odprav Ja dajati cele vlake ali posamezne vozove p° s ^ rabljani železnici ali posameznih njenih kosih-soporaba naj se vendar vrši samö takö, d ž njo ne bo motil lastni pravilni obrat soporat) j železnice.
§. H.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj se slično uporabljajo znižani tarifni postavki, ki veljajo za prevažanje vojaščine.
§. 15.
Obrat žčleznice, ki je predmet te dopustilnice, bo ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, na račun koncesijonarjev vodila država, in koncesijonarji bodo morali upravstvu državnih železnic povračati stroške, ki mu zares nastanejo po tem obratovanju in kateri se
§• 17.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §• zakona o dopuščanju železnic izrečena	„
proti napravi novih železnic se ustanavlja 90 let, računeč od današnjega dne, ter ndne tem roku.
9. id- ^ obramba
Državno upravstvo smé izreči, da je f°P'^0jo
tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo
moč, ako se po krivdi koncesijonarjev ne h'
izp1
ačetk« 1
ol-
njevale dolžnosti, v §. 8. ustanovljene o	. S(J
dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, tel j j, kak prestop roka ne mogel opravičiti P° zakona o dopuščanju železnic.
. Državno npravstvo si pridržuje pravico, da srn<do dopuščeno železnico, ko bo dodelana in
V filmai 1 »	.	..	.1	t..	, n
po nastopnih
“ «UJJUOttllU	ao »J
dol čT 0c^ana’ vsa'c ^as Skupiti
, D Da se ustanovi odkupnina, se seštejejo „Izčisti donosi, kar jih je podjetba imela v posled-1 sedmih letih pred samim odkupom ; od tega ^bijejo čisti donosi najslabejših dveh let in fm se izračuni poprečni čisti donos ostalih
Petih let,
, ,se P0*1 železnica odkupila pred pre-, 'bi sedmim obratnim letom, ali kadar bi po °ulih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne Za eBel vsaj letnega zneska, enakega potrebščini h f.°^0jeno obrestovanje in povračilo pri deželni s ',J kraljevine češke vzprejetega posojila (§. 3.), stotlbte^°	'e*'n‘n0’ k' je potrebna za štiriod-
n° obrestovanje in razdolžbo po državnem Piavstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler let rajal° dopustilo, tedaj se ta spredaj omenjeni v n' znesek določi za čisti donos, ki ga bo jemati Podstavo za odméro odkupnine.
se t ^ Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da oncesijonarjem v še ostali dobi dopustila izpla-jila ° /!l P°^üjüri0 obrestovanje in razdolžbo poso-
Potrebni zneski n°ma odplača
do časa, ko se to popol-ob pogojenih rokovih dospélosti,
joči*"0*' pa’ se P° odbitku teh zneskov ostajanj Srei*nJi donos izplačuje po zinislu odstavka 1., Sluv°raa ftko bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni nie ^an'kaj navedena letnina za delniško glav-dec° V Paketnih obrokih 30. dné junija in 31. dné embra vsakega leta po dospelosti.
odplate v bremen čisto, oziroma samö še z neodplačanim ostankom vzprejetega posojila obremenjeno last in v užitek teh tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajničrie zaloge, potem dovlačnice, ki bodo morda lastnina koncesionarjev, in postranska družabna opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§• 19.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščenih železnic in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gra-divnih zâlog in blagajničnih zalog, potem dovlačnic, ki bodo morda lastninakoncesijonarjev,inpostranskih družabnih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 18., št. 5.
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 18.), obdržč koncesionarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in kar bi imeli po obračunih terjati, potem tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si sami koncesijonarji sezidali ali pridobili po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§ 20
Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadar-"amesto še ne dospelih letnih plačil, ki jih je
dajati	~ *— —i—..............r------» - » o
pos "i*30 Stavku 3., vsak čas še neodplačani del • °J' a, da ga sama plača,
1k°’ enako °bl'esti
in nadalje plačati glav-znesku glavniške, računčč obresti od
n po štiri od sto na leto diskontovane vred-°pr;,0nih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. Poč» iat’ P°Detno, razen zneskov, potrebnih za "o obrestovanje in razdolžbo posojila.
naj ■ se država odloči to glavnicoplačati, plača si v 8°tovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor 'ač« Sarna 'z^eie- Državne zadolžnice je pri tem "ega ' * P° tistem kurzu, ki se pokaže za popreč-prete,3116(1 denarnimi kurzi, kateri so se v ravno ° drž ettl polletiu na dunajski borzi zaznamovali avnih zadolžnicah enake vrste.
°dk D.plačavši odkupnino, pride država po Pu železnic in z dnem tega odkupa brez daljne
Ako se napravi délniSka družba, iméj komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-korkrat se mu bo primerno zdelo, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družabnim pravilom, ali pak kvarne javni koristi, oziroma finančni koristi po-roštvujočega državnega zaklada; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi raz-loko trgovinskega ministerslva, katera naj se daje brez odloga ter naj veže družbo.
§• 21.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, ali v zakonih naložene dolžnosti, pridržuje se državnemu
upravstvu tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom do-pustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljujé koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim včlikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem drugega dne meseca decembra v letu milosti tisoč osemsto devetdesetem in petem, Našega cesarjevanja oseminštiridesetem.
Franc Jožef s. r.
Madoni s. r.	Glanz s. r.
It i 1iti s Iv i s. r.
I».
§• 1.
Pri vseh poslopjih, katera so vštevši do Ie'' 1897. bila po §. 1., lit. a ali lit. b v zakonu z n 9. februvarja 1882. 1. (Drž. zak. št. 17.) zaveza^ najemni domarini z 20 odstotki davku podvrz najmovine, se ustanavlja 15 letna prehodna do in sicer je preračunjati
			odbitek	za stroške	najema0	
			vzdržavanja z		dom anno z	
V	letu	1898. .	. 29 odstotki		20</s	odstop
rt	rt	1899. .	. 28	rt	21	n
rt	rt	1900. .	. 27	rt	21	n
rt	rt	1901. .	. 26	n	21 «/a	n
rt	rt	1902. .	. 25	rt	22	n
rt	rt	1903. .	. 24	rt	22	n
n	n	1904. .	. 23	n	22 ‘/s	rt
rt	rt	1905. .	. 22	n	23	n
rt	rt	1906. .	• . 21		23 */a	n
rt	rt	1907. .	. 20	rt	24	n
rt	rt	1908. .	. 19	rt	24‘/a	rt
rt	n	1909. .	. 18	n	25	n
n	n	1910. .	. 17	rt	25'A	n
rt	rt	1911. .	. 16	n	26	»
it	n	1912. .	. 15	n	26 Va	*
Prav tako je ravnati tudi glede onih Pos °jja katera po letu 1897. nastanejo v takih delih se . njega občinskega okoliša dunajskega, v katei najemne domarine že sedaj po §. 6. zakona 9. februvarja 1882. 1. (Drž! zak. št. 17.) PredP' g vati z 26*/s odstotki davku podvrženega cis najmovinskega donosa.
Zakon z dne 5. januvarja 1896.1.
o prehodnih določilih, namerjanih v §. 1. zakona z dne 9. julija 1891. I. (Drž. zak. št. 97.) za odmerjanje najemne domarine v občinah in občinskih delih, združenih z države glavnim in prestolnim mestom dunajskim.
S pritrdtlom obeli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 2.
Ustanavljale podstavo za odméro Pet°^rll-nega davka, ki ga je po §. 7. zakona z dne 9. e varja 1882. 1. (Drž. zak. št. 17.) pobirati od naj vinskega donosa poslopij, katera so začasno P . roma ali deloma prosta najemne dornan v letih, katera padejo v prehodno dobo, tudi s * j za vzdržavanje preračunjati po izméri, ustano v §. 1.
Člen I.
V §. 1. zakona z dne 9. julija 1891. 1. (Drž. zak. št. 97.) z letom 1896. namerjana prehodna doba za priredbo domarine gledé onih poslopij v sedanjem občinskem okolišu države glavnega in prestolnega mesta dunajskega, katera so dosedaj bila zavezana najemni domarini z 20 odstotki davku podvržene najmovine ali pa so bila zavezana poraz-redni domarini, naj se prične še le z letom 1898. in se od tega časa počenši vreja tako le:
§. 3.
1879'
Pri tistih poslopjih, katera so bila v letu podvržena porazredni domarini, je v dvajsete ^ hodni dobi, ustanovljeni za ta poslopja v \ j^ot kona z dne 9. julija 1891. 1. (Drž. zak. št- '^jju najemno domarino predpisavati: vsak čas p° ' j„e sestavin za stanovanje po tarifi porazredne <■ ^te-pripadajoči znesek, dalje od onega zneska. ^ rega vsak čas z 26s/a odstotki davku z»vtV najmovinskega donosa (najmovinske vredno
a ajoČa najemna domarina presega na prvem v estu omenjeni znesek, v letu 1898. dvajsetino, Vsakem nastopnem letu pa eno dvajsetino več.
Kadar pak z 26a/3 odstotki davku zavezanega jmovinskega donosa (najmovinske vrednosti) pri-,is^a najemna domarina znaša manj kakor vsak Pr,Padajoča porazredna domarina, tedaj je pred-P Savati samo prvo.
pokažejo iz nastopnega dodatnega proračuna, se odobrujejo.
§. 2.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dne 5. januvarja 1896.
Franc Jožef s. r.
Ta
Oglasi.
zakon slopi v moč z dném, katerega se
Badeni s. r.
Bilinski s. r.
Člen III.
2 , Mojemu finančnemu ministru je naloženo, ta 'la°n izvršiti.
^ Miirzstegu, 5. dné januvarja 1896.
15.
Ukaz trgovinskega ministerstva z dne 12. januvarja 1896. 1.
Franc Jožef s. r.
s. r.	Bilinski s. r.
^akon z dne 5. januvarja 1896. 1.
batnem proračunu za upravni sodni dvor za leto 1895.
\ lik« ? pritrdllom obéh zbornic državnega zbora \ kaziljetn takö :
§• I-
z (| .^Prernembe finančnega zakona za leto 1895. 27- julija 1895. 1. (Drž. zak. št. 107.), ki se
o meroskusu in kolkovanju mernikov za porabo vode.
V pojasnilo točke 3., odstavka 2. v minister-skem ukazu z dne 15. marca 1893. 1. (Drž. zak. št. 37.) se ustanavlja, da se določilo, po katerem se novi, pod določila točke 1. navedenega ukaza spadajoči vodoméri s 1. dnem januvarja 1896. 1. počenši morejo v vodovode vtikati samo, ako so preskušeni, razteza tudi na vse one vodomére, ki so bili že v vodovode vtaknjeni ter so se iz vodovoda odstranili iz katerega koli razloga in niso še preskušeni.
Nasproti morejo v vodovode vtaknjeni vodomeri, ako se iz vodovodov med tem ne odstranijo, do konca leta 1903. ostati brez meroskusa.
(lian/, s. r.
Dodatna predloga
k državnemu proračunu za leto 1895.
j Poglavje	> 1	Paragraf	Državni stroški	Redna	Izredna	Vkupe
				potrebščina		
				goldinarjev avstrijske vrednote		
1 5	5		Upravni sodni dvor	 » \	10.500	5.000	15.500
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane,
izhaja v založbi c. k. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26., lu^' leta 1896. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, malornskem, slovensko'11» hrvaškem in rumunskem jeziku.
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1896. za eI' izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 3 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26., kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose Državnega zakonika.
Naročilu je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se Državni zakonik pošilja sainč, če se je prej plačala naročnina zanj.
Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na stane v nemški izdaji:
Desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 18B8.	. . 25 gl. I Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
,	. , 1859.	,	, , 1868.	. . 12 , I	,	, , 1879.	,	„ , 1888.
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
enkrat, tedaj
. . 16 K1'
. 20 ,
V izdajah drugih jezikov stane:
Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.	. • ^
Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1896. po teh-le cénah:
Letnik 1849.		za			. 2 gl. 10 kr.				Letnik 1865.	za		■ ■ 2 gl.				kr.	Letnik	1881.	za		. 2 gi-
	1850.				. 5		25		. 1866.			. . 2		20			1882.			. 3 .
	1851.	»*			. 1	Tl	30		,	1867.			. . 2		—			1883.			. 2 ,
	1852.	n			■ 2	Tl	60	Tl	, 1868.			. . 2	*	—			1884			. 2 „
	1853.				. 3	H	15	n	,	1869.	•		. . 3		—	Tl		1885.			. 1 .
	1854.				. 4		20		,	1870.			. . 1		40			1886.			. 2 ,
	1855.				. 2		35	T»	,	1871.					—			1887.			. 2 »
	1856.				. 2		45	„	,	1872.			. . 3		20			1888.			. 4 .
»	1857.				. 2		85		„	1873.			. . 3		30			1889.			. 3 ,
	1858.				. 2		40		,	1874.			. . 2		30			1890.			. 2 »
	1859.				. 2		—		,	1875.			. . 2		—			1891.			. 3 .
	1860.				. 1		70		,	1876.			. . 1		50			1892.			. 5 ,
	1861.				. 1	Tt	50		.	1877.	T»		. . 1		—			1893.			. 3 .
	1862.				. 1		40		,	1878.			. . 2		30			1894.			. 3 „
	1863.				. 1	■	40	*	,	1879.			. . 2		30			1895.			. 3 „
Ji	1864.	v			. 1	T»	40	V	„ 1880.	JI		. . 2	V	20	Tl					
20 kr.
■--- V
50 . 50 » 80 . 30 . 50 . 20 »
70 ,
50
Letnik 1895. se bo dobival še le potem, ko se izdasta tudi kazali k dotični jezikovni izdaji-
Letniki 1870. vštevši do 1895. izdaj v ostalih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kako' dotični letniki nemške izdaje.
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso dosli ali pa so mu d°s nedostatni, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v Štirih tčdnih naravnost pri c. k. dvorni državni tiskarnici na Dunaju, III., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevaii samo proti plačilu Pr° dajne cene (po kateri '/* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1895., v izdajah °s*.anj sedmih jezikov pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1894. popolnoma dopolhl0 ij se more ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak j vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (‘/4 pole, to je 2 strani, stane 1 'u dobivati počenši z letom 1896. iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsa e moči, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste vrediti po tvarini.
•*»*