.^Najstarejši i iioyentki dnevfiiili t Oblo
	Oglasi v tem listu so uspeini |
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
xxvn__LETO XXVII.
Kupujte
VOJNE BONDEI
The 01de*t Slovene Daily id Ohio
Bett Advertiting Medium
CLEVELAND, OHIO, THUASDAY (ČETRTEK). MAY 4, 1944
ŠTEVILKA (NUMBER.) 104
iVERY JE FRONT ZA GONJO PRO-n DEL. UNIJAM
New-dealski kongresnik Sabath sumi, da je predsednik Wardove korpora-prevzel vlogo Toma ^irdlerja
WASHINGTON, 3. maja. — ^^gresnik Adolph J. Sabath, ^^^-dealski demokrat iz Chica-predsednik kongresnega
Seka za dnevni red, je včeraj Javil^ da kadar se prične pre-^va z ozirom na .vladno pre-^®tje veletrgovske firme Mont-Ward & Co., tedaj bi moralo tudi preiskati, ali ni 1'aa sedanja situacija posle-1^. ^ Prizadevanje gotove grupe, ^ Plamenoma, v _y.qjnem času ® i konflikte med delom in ka-
'•■''iskava naj bi šla položaju do dna
je zanikal, da skuša , prečiti sprejem resolucije '^grešnika Chas. S. Deweyja, j^^^^^ikanca iz Illinoisa, za pre-V ^^0. potem pa je rekel časni-
bi
^esno razmišljatt) o tem, da
jj ^Gdložil dodatek k resoluci-v^^y^syja za obsijano preiska-
' "^ega položaja, pri kate-l)i se dognalo, kdo se na-Ja v ozadju Sewella Averyja, Wardove korpo-Je, v njegovi odpornosti
' oti vladi."
j(^ pod New Dealorn po-. stal milijonar
je dostavil, da Av6ry živ	brez prestanka iz-
z unijami, in da igra natančno isto vlogo ^ je svoj čas igral Tom R.	predsednik Republic
C%).
je, da je Avery te-bov'f ^ Deala, ki ga tako stra-° napada kot "diktaturo", "milijonar, medtem ko , Uslužbenci Wardove kor-. katerih zavzfe-' ?gj°^;'ažna mesta, še danes ne Im več kot $22 do $24 na
odredila volitve delav-_ skih zaupnikov Vi^^,SHINGTON, s: aprila.
«<3r,
KAKO SO SLOVENSKI PARTIZANI POMAGALI AMERIKANCEM ZA ČASA INVAZIJE SICILIJE
Tekoča izdaja največje Ameriške tedenske revije "Time" prinaša poročilo iz južne Italije o herojstvu Jugoslovanske osvobodilne vojske, ki ga je poslal njen ko-respondent Will Lang. Iz obsežnega poročila bomo citirali samo kratek odstavek, ki opisuje velike zasluge, katere so si stekli slovenski partizani za zavezniško .stvar za časa Invazije Sicilije. Will Lang piše:
Neki 80-letni slovenski vojak je izgubil svojo ženo in 5 let starega sinčka, ko so Italijani zasedli njegov domači kraj. Njegova maji in sestra sta bili poslani na prisilno delo v Nemčijo. Slovenski vojak se je pridružil Osvobodilnemu gibanju. Ko so zavezniki invadirali Sicilijo, šo Nemci rabili Trst za vkrcevanje vojaštva, ki so ga pošiljali v južnč Italijo. Slovenski prosta k in njegovi partizanski tovariši so sleherni dan skozi mesec dni pretrgali železniško progo med Ljubljano in Trstom, ki so jo kontrolirali Nemci. Nemci so sekali gozdove na obeh straneh proge, inštalirali so ob nji žice z visokim električnim tokom, zgradili so cementirane zakope na vsakih 500 sežnjev. Toda trganje proge se je nadaljevalo in Nemci so morali skozi ves dotični mesec svoje čete pošiljati peš 60 milj daleč v Trst."
Lang zaključuje svoje poročilo z naslednjo značilno pripombo:
^ "Popolna zgodba junaškega partizanskega odpora proti neizmerno močnejšim nemškim silam ne more biti povedana, dokler ne bo končana vojna. Celo njih imena so tajna. Ampak v teh par zgodbah Amerikanci lahko čitajo pogum, odločnost in vero v eventualno svobodo, vpričo katerih ne more nobena tiranija dolgo trajati."
Konec odmerkov za vse meso razen najboljše vrste govedine
Drastična redukcija racije je stopila danes zjutraj v veljavo
WASHINGTON, 3. maja. — Direktor OPA administracije Chester Bowles je danes odredil konec odmerkov za ,vse meso z izjemo najboljše vrste govedine, t. j. "beef steaks" in "beef roasts." Drastično omiljenje masne racije je postalo veljavno snoči opolnoči, kar pomeni, da se danes že v polni meri izvaja.
Kot razvidno iz naznanila, ki»---
Rev. Orlemanski obišče Anglijo in Italijo
SPllINGFIEj^D, Mass., 3. maja. — Medtem ko so vodilni katoliški uradni krogi te dni potovanja Rev. Stanislava Orlemanskega v Moskvo označili kot "politično burlesko," katero so zamislili sovjetski krogi za varanje svetovne javnosti, pa so tukajšnji prijatelji katoliškega župnika danes izjavili, da bo Rev. Orlemanski iz Rusije odpotoval v Anglijo in Italijo, kjer se bo posvetoval s papeškim zastopnikom glede svoje misije v Moskvi.
Zupnikovi prijatelji tudi pravijo, da je ameriški državni department odobril njegov obisk v Rusiji, Angliji in Italiji, kakor tudi načrt, katerega ima, za izravnavo rusko - poljskega mejnega s{K)rk..
Jutri bo Lausche govoril v Akr^nu in v Barbertonu
Rojake v Akronu, Barbertonu in okolici opozarjamo, da se bo župan Frank J. Lausche jutri nahajal v omenjenih mestih. V Barbertonu bo govoril na velikem demokratskem shodu, ki se bo vršil ob 7. uri zvečer v avditoriju Barberton High School, od tam pa se bo podal v Akron, kjer bo nastopil ob 8. uri na shodu, ki se bo vršil v veliki dvorani hotela "Portage."
Bombniki so se vrnili nad nemška velemesta
Berlin, Frankfurt in Stuttgart pod ognjem na dvajseti dan 'zračne invazije'
Zanimanje v Waslilngtonu
John E. Lokar, županov taj-i^
Ruska zračna sila v akciji; operacije na frontah počivajo
LONDON, četrtek, 4. maja. — Danes zgodaj zjutraj so se jate zavezniških bombnikov vrnile nad Nemčijo, potem ko so tekom zadnjih dni podnevi in ponoči razbijale železniško omrežje v ozadju "invazijske obale." Sodi se, da so bile prometne naprave v Franciji in Belgiji v minulih dneh sto milj globoko tako ohromljene, da ne nik in kampanjski vodja, jborfo v Stanu zadostiti zahtevam nem=]iih oboroženih sil, je včeraj povedal, da je baš kadaiy se prične invazija.
prejel brzojavno vabilo, da takoj pride v Washington, da pa je moral odgovoriti, da pred zaključkom primarne kampanje ne more zapustiti Ohija, pač se to stori po 9. maju.
je prišlo kot veliko preseneče nje, se bo od sedaj naprej lahko kupilo brez racijskih poin-tov vse vrste svinjetine, teleti-ne, jagnjetine in bravine, in brez pointov so od danes na-p r e j na razpolago civilnemu prebivalstvu kosi govedine kot: flank steaks, meso za "stew" ali gulaž, "hambergerje", kakor tu-
mesa brez racije, je Bowles odredil, da se rdeči pointi za posameznike znižajo iz 60 na 30 na mesec. Ta odredba stopi v veljavo 7. maja..
Prihodnjo nedeljo bosta postali veljavni rdeči znamki R8 in T8, potem pa se ne bo sprejemalo nobenih nadaljnih rde-
di vseh vrst klobase, mesne de- znamk do 3. junija.
delavski odbor je snoči
"6dii A
Vrji. ' da se v teku sedmih dni Volitve med 6,000 upo-pf.; ^ Montgomery Ward & Co., »tq ^terih ge bo odločilo za-za kolektivna- pogaja-^•^ed delavci in korporacijo.
razčistiti polo-a(jv|. je nastal, ko so delavci stavko', potem ko je tio^ .Savska firma odklonila jo, yadaljne pogodbe z uni-' je potekla 8. decembr^,, t)a' ClO "unija več ne zasto-
jj ^irie njenih uposlencev. k i ^tavnik unijp v Chicagu dneva prosil, delavski ko ' se z volitvami 'nekoli-da se bo unija mo-pripraviti, toda de-Hil ' odbor je prošnjo odklo-
likatese, meso v konservah, kakor tudi konservirane ribe.
Pointi za najboljšo govedino o-stanejo nespremenjeni
Kar se tiče -pointov za najfinejše goveje meso, ostanejo isti kot so bili do sedaj, kajti, kakor je pojasnil Bowles, zaloga te vrste govedine na trgu ni dovolj velika, da bi se moglo zanje pointe znižati.
Bowles je rekel, da kar se tiče prašičjega mesa, ga že dol- da ne more reči, ali se bo š_ go ni bilo toliko na trgu k o t ^ kdaj uvedlo odmerke zanj a 1 i sedaj. Navadno se 35 odstotkov, ne.
prašičjega mesa porabi za	• . . , .
"	^	Trgovci se boje, da bo naval na
surovo maslo
v smislu odredbe, ki je bila naznanjena včeraj, se bo razen za najfinejše goveje meso še vedno zahtevalo pointe tudi za surovo maslo, margarine, sir, sirove produkte in izhlapljeno mleko.
Bowles je izjavil, da se utegne pozneje znižati pointe tudi za fino goveje meso, kar pa je odvisno od zalog, ki pridejo na trg, kar pa se tiče mesa, ki je bilo vzeto iz racije, je dostavil,
"lend-lease", ampak zaloge za ta namen so polne, in za enkrat se svinjetine ne bo potrebova-
IZ DOMOVINE
'•cii ; ° je poslal Marijo Mas-^ait'Trsta, za. Johano No-ioia ali. je imela restav-sestra, Carolina je nahajala v Cleve-1939, in .se sedaj na-Trstu. Mrs.-i Novak dobi W družini; Louis Mav-Arrowhead Ave,
pievelandski klavničarji in lo za pošiljanje zavezniškim na-; mesarji so vladno odredbo gle-rodom. Bowles je dostavil, da ^je mesa vzeli z veseljem na zna-
nje, toda mlekarne so izrazile I strah, da bodo odjemalci sedaj, j bo bodo imeli več rdečih poin-! tov na razpolago, planili po surovem maslu, katerega si sedaj
LPNDON, 3. maja. — Moskva je danes poročala veliko aktivnost sovjetske zračne sile na Poljskem in v Romuniji, medtem ko nocojšnji sovjetski ko-munikej pravi, da ni na raznih frontah prišlo do nikakih "bistvenih sprememb." S tem je minilo 12 dni, odkar je Rdeča vojska poročala večje operacije.
Drugi napad na Lvov
Sovjetski bombniki so ponoči udarili nemške vojaške vlake v Lvovu in Samboru na Poljskem, medtem ko so druga sovjetska letala bombardirala zra-koplovska polja v bližini Lvova in Stanislavova na Poljskem in v Romanu v Romuniji, 37 milj zapadno od Jasija.
To je bil drugi velik napad ruske zračne sile na Lvov, kjer je pretekli ponedeljek ponoči zažgala šest natovorjenih vojaških vlakov,
90 nemških letal uničenih
Moskva poroča, da je bilo tekom dneva uničenih na zemlji 90 nemških letal, medtem ko je bilo v zračnih bitkah in od anti-letalske Artilerije sestreljenih 38 nadaljnih nemških letal.
Nemški radio pa je danes poročal, da so Rusi zapadno od Jasija ob reki Siret izvršili napad z "več divizijami" in da so poslali v boj 350 tankov, in da 30 nemške in romunske čete vpričo sovražnikove premoči izvršili umik.* Pozorišče operacij, o katerih poroča Berlin, se nahaja v bližini Romana, kjer Rusi poročajo o napadu na nemško zrakoplovsko polje.
Vsa znamenja kažejo, da stoji Lausche daleč pred vsemi drugimi kandidati na demokratskem tiketu. Mr. Lokar je te j dni bil pripravljen napraviti stavo, da bo Lausche zmagal v 84 okrajih v državi izmed 88, ampak ni mogel najti nikogar, ki bi stavo sprejel.
Lausche ožigosal napade na Roosevelta
Na shodu, ki ga je imel Lausche" t6 dni v Portsmouthu, O., je ostro obsodil napade na pred-
Snoči so preko vzhodne in*»
je baje pripravljeno, Hadar se prične dejanska invazija. Ob istem času so biitski
južne angleške obale grmeli
britski bombniki in kmalu nato
je utihnil berlinski radio, in ne , ,
. 1 . . .	. , . J. i bombniki razbiiah sovražne vo-
dolgd potem so prenehale tudi . ., ,	,
, J, .	, Maske tarče v severni Franciii.
radijske oddaje v Frankfurtu ■'	■'
Večji del letalskih moštev je dobilo "oddih"
in Stuttgartu.
Tako se je pričel dvajseti dan nepretrganega bombardiranja nacijskih vojaških, industrijskih in prometnih naprav v, . „ . , ^ , 1., .... . , .	Sil je včeraj po skoro triteden
Nemciji in okupiranem ozem-1 ■"	ji,
lju.
Velik del ameriških, britskih in drugih zavezniških zračnih
I 3kih operacijah dobilo nekoliko oddiha. ^
Instalacije "tajnega orožja" bombardirane
Tekom včerajšnjega dneva so ameriška letala nadaljevala s. i sipanjem bomb na invazijsko
Kakor se je izrazil neki u-radni predstavnik, so bile nem, ške železniške naprave od Bia-kajijkega zaliva pa do Koelna v tej dobi tako resno poškodova-obalo v bližini Calaisa, kjer i-! ne, da niso več v stanu zadosti-
majo Nemci instalacije skriv-
ki
ti normalnim zahtevam za prevoz vojaških rezerv.
sednika Roosevelta, ki j i h je "ostnega "tajnega orožja,'
označil kot malo manj kot "izdajalske." Rekel je:
"Čudimo se strupenosti ne-jgilna koiicentracija zavezniških ladij
katerih napadov dasiravno ve-}	♦	.
mo, da moremo tudi to spreje-ipnpravljena za invazijo, pravijo Nemci
ti, ker je svoboda govora ena j	_
izmed stvari, za katere se bori-
LONDON, 3. maja. — Nem- vzamejo v Italiji operacije "o-
mo. Ampak nekateri napadi niso dosti manj kot izdajstvo, in vprašujemo se, ali se taki ljudje zavedajo, kaj govorijo.
gromnega obsega", ki bodo koordinirane z invazijo Evrope na
ška poročila, ki so dospela v Stockholm, so danes trdila, da
se v lukah ob obali Velike Bri- zapadu ir, novo veliko ofenzivo tanije nahajajo ogromne kon-Napadi na predsednika ig- centfacije zavezniških ladij in da
norirajo njegove velike zasluge v preteklosti in kot naš vrhovni poveljnik. Pod njegovo vlado je Amerika dobila novo socialno vizijo, pomoč je dobil delavec in farmer, podporo so dobili brezposelni, stari,- onemogli in slepi. Vse te reči so pod njegovo administracijo dobile več priznanja kot kdaj poprej v zgodovini Amerike."
so zahteve armade in mornari ce za meso, predvsem za goveje meso, postale stabilne.
* Velike zaloge jagnjetine in bravine
INTIHAR ODSTOPIL
se z vsakim dnem bolj množijo znamenja, da pride vsak čas do invazije Evrope.
Nemci se boje prevare
Nemška opazovalna letala,, pravijo ista poročila, so videla,
od strani Rusije.
Svarilo maršala Rommela
Glasom poročil iz Berlina je feldmaršal Rommel, •vrhovni poveljnik Vijeh nemških sil na zapadu, na komandante nemških baterij na atlantski obali naslovil svarilo; "Mislite na zavez-kako so se zavezniške čete vkr-1 niški napad z zračnimi četami cale na ladje in potem zopet iz- j sleherni dan in sleherno uro.
krcale. Berlin daje razumeti, da zavezniki ghimijo invazijo, v na-di, da bi Nemce izvabili k prezgodnjim operacijam proti invaziji.
Kot je bilo v začetku poroča-	Corriere", ki je gla-
no, je poznani Mr. Matt Intihar,! Badoglijeve vlade v Italiji
je danes napovedoval, da zavezniki v bližnji bodočnosti pod-
Produkcija jagnjetine in bra-
niso mogli privoščiti, in da bo
vine je (lanes večja l(ot je bila najbr-že nastalo otdiitno po-
lani ob istem času, je rekel Mr.
Bowles, za kar je v veliki meri odgovorna suša, ki je v nekaterih delih dežele napravila veliko škode na pašnikih za živino, poleg tega pa obstoji občutno pomanjkanje suhe krme.
Rdeči pointi znižani iz 60 na MU za osebo
Ker je sedaj gospodinjam na razpolago obilna izbera raznega
manjkanje surovega masla, kajti nekatere mlekarne so bile že sedaj prisiljene dati odjemalcem le polovične odmerke masla.
Klavničarji s o rekli, da bo nova' odredba pomagala izprazniti skladišča in omogočila ne-zadržan promet živine in prašičev s farm v klavnice.
VAŽEN SESTANEK
V petek 5. maja ob 8. u r i | zvečer se vrši v Slovenskem društvenem domu na Rechar Ave., Euclid, Ohio, važen sestanek vseh onih, ki se zanimajo za izvolitev Frank J. Lausche-ta za governerskega kandidata na demokratski glasovnici. Na seji bo pojasnjeno,' kako voliti in kaj storiti v p r i d uspešne kampanje. Prosi se državljane mesta Euclid ter tudi iz vzhodnega dela Clevelanda, da se seje gotovo udeleže. Vabljeni so člani in ne člani slovenskih demokratskih klubov. Dobrodošel je vsak, ki mu je za blagor in ponos našega naroda.
ki je aktiven pri Slov. društvenem domu ter v splošnem v Euclidu, prijavil svojo kandidaturo za nominacijo za državnega poslanca Sedaj je izjavil, j	KROŽEK CLEV, I E
da SVOJO kandidaturo umakne i ,	dt*- ctvto«
. , ,	1 m « < •	IJJi/KAOlJJtj oiNlrJ
V prid Anthony J. Tomseta mi	,
Josepha.Kovacha ter priporočaj Opozarja se starše otrok pri svojim prijateljem, da • oddajo | pevskemu krožku Clev. fed. SN-svoje glasove za ta dva kan-IPJ., da se bodo zaradi odsotno-didata.	sti učitelja, vršile vaje ta teden
v soboto, 6. maja, ob 6.15 uri zvečer mesto v petek. Prosi se, KLUB DRUŠTEV SDD da pošljete otroke ob pravem Nocoj, 4. maja ob 8. uri se času in k vsaki vaji, ker čas do vrši seja Kluba društev Slov. koncerta je kratek, društvenega doma na Recher Ave. Zastopniki društev so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo.
Bodite pripravljeni nanj."
Nemški preko-oceanski radio je danes poročal, da nima Berlin niti najmanjših iluzij več glede kompromisnega miru in da so nemški vladni krogi izgubili upanje, da se jim posreči u-stvariti razdor med Anglijo, A-meriko in Rusijo.
HIMEN
V soboto, 6. maja, se bosta poročila Miss Martha Gassar, hčerka Mrs. Jennie Gassar, 1118 E. 64 St., in Mr. Joe Intihar, sin 'Mr. in Mrs. John Intihar, 1118 E. 64 St. Poroka se bo vr-
ZANIMIV SESTANEK V KNJIŽNICI
Nocoj, ob 8. uri se v prostorih Norwood knjižnice, 6405 Superior Ave., vrši sestanek, ki ga sklicuje Norwood Community Council. Vodstvo zlasti prijazno vabi tajnike, predsednike in članstvo podpornih društev, dramskih skupin in kulturnih organizacij, da se seje udeležijo, ker na sporedu bodo.razmo-trivanja o izvoljšavah v naselbini. Sejo bo posetil tudi strokovnjak iz Chicage, ki bo s svojimi nasveti in , priporočili .pojasnil važnost in koristi izboljšav.
V ZADNJI POZDRAV
Članic^ podružnice št. 41 S Ž. Z. so prošene, da se nocoj ob j šila v cerkvi sv. Vida ob 10. uri 8. uri zberejo v Želetovem po-1 zjutraj. Sorodniki in prijatelji grebnem zavodu, da izkažejo so vabljeni. Mlademu paru ^sti-zadnjo čast umrli članici Agnesjtamo in želimo vse najboljše v Turšič.	'zakonskem življenju!
VESTI IZ žrVI^IENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV
New York. — Naglo je umrla Antonija Bizjak, stara 48 let. Zapušča moža, dva sinova in 'več drugih sorodnikov.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
CBBEin
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznaialcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year — (Za celo leto) ...................................................................................$6.50
For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 3.50
For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................... 2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
i<Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year — (Za celo leto) ..........................*.........................................................$7.50
For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 4.00
For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................... 2.25
For Kurope, South America and Other Foreign Countries:
,(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year — (Za celo leto) ....................................................................................$8.00
For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress'of March 3rd, 1879.
BE O MONARHISTICNI PROPAGANDI
PISMA
Piše Frank Kerze
SANS V TEŽAVAH
Zanimivo in značilno pii elementih, ki vodijo tako besno gonjo proti partizanom v Jugoslaviji, je to, da so edini samo v negativnem smislu, nikakor pa ne morejo najti baze, da bi skupaj nastopili za nekaj pozitivnega. Druži jih- sovraštvo, a drugače nimajo popolnoma nič skupnega. Niti "Ameriška Domovina," niti "Obzor," niti Jlev. Ambrožič, niti nihče drugi med slovenskimi nasprot? jiiki Osvobodilne fronte nima poguma,, da bi se ^'odprto ^izjavil za kralja Petra in Mihajloviča. To pač vsled tega, ker vedo, da bi v takem slučaju'tiste,- ki bi jim sledili, 'lahko prešteli na prste ene roke. Njihovi kolegi pri "Sr-bobranu" na diugi strani ne frazarijo o tem, kako bo po končani vojni "ljudstvo odločalo," kakšno obliko vlade, da hoče, temveč so vsaj toliko odkriti, da naravnost povedo, da so proti vsaki Jugoslaviji razen taki, v kateri bo upostavljeri stari sistem s kraljem vred.
Propaganda slovenskih monarh isto v je torej na celi črti nepoštena, neodkrita in zavajalna. So sluge "poslanika" Fotiča in igrajo njegovo igro, ampak iz "strategič-nih" razlogov držijo to za svojo tajnost. Ampak zanimivo je to, da je piopaganda, ki so jo ti krogi razposlali v angleščini, polna izjav lojalnosti za "našega kralja."
Velik del monarhistične propagande je ■ posvečen "komunističnim grozodejstvom." Navaja se številke in'nekaj imen. Da je to, kar se danes godi v Sloveniji oziroma Jugoslaviji, ne samo boj proti tujemu okupatorju, temveč tudi civiina vojna, je znana reč. Vrši se borba med starim in novim svitom, in take boi be niso bile nikdar in nikjer brez prelivanja krvi. To je sicer tragično, ampak neizogibno—vzroki za 'to so v preteklosti, ki ni bila nič manj tragična. Amerika je tudi šla skozi revolu-cijonarno vojno, v kateri je "brat" ubijal "brata," in v nji so se dogajale- vse druge grozote, ki spremljajo taki izbruhi ljudskega si da proti tiranskim vladnim sistemom. Pravzaprav je Amerika v teku dobrih 150* let šla skozi dve,"b)'atomorni" revoluciji, kajti,civilna vojna v Zed. državah je- bila po svojem bistvu prav tako I'evolu-cijonarna kot je bil upor pioti Veliki Bi itaniji in njenčmu kralju. George Washington in Abraham Lincoln sta bila voditelja teh d/en ameriških revolucij, od domače in tuje^ reakcije sta bila enako obsovražena in obkladana z naj-gršimi priimki, kakor se danes godi maršalu Titu in diu-gini voditeljem za osvoboditev jugoslovanskega ljudstva.
Ali pa bi bil kdo danes pripravljen preklicati ameriško revolucijo, ker je bila krvava? Ali vrniti razmere, ki so obstojale pred civilno vojno zato, ker je bila borba med Severnom in Jugom tako polna grozot kot malo državljanskih vojen v zgodovini? Ali se danes najde razumen človek na svetu, ki bi hotel preklicati francosko revolucijo, ki je sredi potokov krvi uveljavila slavno geslo: Svoboda, enakost,"bratstvo! Ruska revolucija se je izvršila takorekoČ šele včeraj, ampak navzlic žrtvam, ki jih je zahtevala, priznavajo že danes vsi razen ekstremnih i fanatikov, da je prinesla pieporod ruskega ljudstva, ki danes stoji na prvem mestu med narodi sveta v borbi proti fašističnemu banditstvu. Kje bi bili danes mi vsi, ako ne bi junaška sovjetska vojska trgala Hitlerjevih armad na drobne kose? '
Borba v Sloveniji zahteva žrtve. Žrtve ne padajo saipo na eni, temveč na obeh straneh. In če jih ni dovolj, se lahko zanesemo, da jih je monai hisfeična propaganda j \ .<vojem strastnem sovraštvu proti svojim ideološkim ' nas} r^tnikom enostavno naprtila partizanom. Dokler se je s/e,. skušalo varati, da se proti okupatorjem borijo Mihajk)v;("vi četniki, so bila vsa grozodejstva razglašena | za delo Nenyv in Italijanov, odkar pa je omenjena bajka pi'eil svetom razkrinkana, so vsega krivi partizani. Igra je čisto pi'ozoi na.
Nič manj prozorna ni trditev, da je Osvobodilna fronta v Sloveniji anti-britska in anti-ameriška. Na prvi strani današnje "Enakopravnosti" lahko čitate poročilo iz ameriške revije "Time," ki pove, kako velike zasluge
Precej časa je minilo, odkar sem pisal zadnji članek glede SANSa. Mislil sem si, da je treba dati vsakemu življenju in vsaki id'eji gotov čas, da se nekako iznajde in ustanovi. Imel sem od početka gotove dvome, ki me žal niso varali. Zakaj SANS je danes v odkritem boju sam s sabo.
Baš te dni sem čital članek Mr. J. Zalarja, ki je ne samo odbornik, ampak tudi blagajnik za SANS. Mr. Zalarja poznam, kaj bi rekel: skoro štirideset let. Vsaj sva bila jako ob tistem času izvoljena—jaz za glavnega tajnika pri SNPJ on za enako mesto pri KSKJ. Ko sem bil še v .Chicagu, smo se večkrat sestalj in vselej dobro razumeli. Zakaj v Zalarju sem našel človeka močnega prepričanja in—kar je glavno—trdnega značaja. Od nekdaj je držal in branil svoje in nikdar ga nisem videl družiti se ali podpirati to, kar imenujemo klerika-lizem. Po mojem mnenju je on eden izmed prvih katoliških ljudi im ima brez dvoma velik vpliv med svojimi. Najboljši dokaz tega je ta, da je še danes na svojem mestu. Imel je v življenju dosti bojev, iz katerih je pa vselej izšel ko mož poštenjak na vseh poslih.
Mr. Zalar se je oglasil s posebnim člankom, v katerem kritizira postopanje SANSa. Vzrok za to je bil napad na ljubljanskega škofa od strani SANSa. Bilo je tako: Mr. Kuhelj je glavni tajnik pri SANSu. In ko tak je ))odpisal tisti napad.
Jaz ne vem, kaj ga je napotilo k temu, da je izdal tisti članek, ki je postal seveda uradno stališče za SANS. I'ametna in fina poteza gotovo ni bila. Kritika bi se bila lahko dobila in priobčila od strani posameznikov, ki so edini poklicani, da izčiatijo razmere mea nagi.
Na eni strani gosti o slogi, na drugi pa priobčevat take članke enostavno ne gre.
S tem pa pridemo do SANSa samega.
Kaj je SANS in kaj so njegove naloge? SANS je prostovoljna organizacija nas, ameriških Slovencev, ki se je ustanovila z enim. samim namenom: pomagati narodu v starem kra-
ju. Vse drugo spada v tehničen del: kako in kaj se pomaga.
Pomagati narodu v starem kraju bi bilo dosti lahko, če bi bil narod to, kar ni. Že pri besedi: pomagati, pride nehote vprašanje: kako. Imamo posebno organizacijo za dobrodeljno pomoč. Torej mora biti pomoč od SANSa druga in drugačna.
Ne gre drugače, da se gre do dna. Pomagati narodu v stari domovini— vse lepo na papirju. V resnici nimamo naroda tam edinstvenega aiflpak jako razdeljenega. So pristaši Tita in osvobodilne fronte, in so pristaši bivše jugoslovanske monarhije pod vodstvom Mihajloviča. Jaz nič ne dvomim, da vsi naši ljudje enako sovražijo Nemca in Laha. Ampak zraven tega se sovražijo še med sabo. [n to donaša poboje, požige in vse, kar prinese vojska.
Pomagati narodu—kateremu larodu, oziroma, kateri skupini? Ali bomo dajali polovico tem, polovico pa onim samo za--0, da se bodo bolj klali med sabo? Pri zdravi človeški pameti le moremo storiti tega.In zato nam ne kaže drugega, kakor preiskati skupine in iznajti, katera se bori za pravico in resnico. Skupine bodo sicer trdile, da imajo vse prav vsaka s svojega stališča. To nas ne more zadovoljiti, tudi če bi hoteli tako. Zakaj pridejo drugi narod in vprašajo, kako je s položajem v naši stari domovini. Torej moramo poiskati svoje stališče in povedati svetu, za kaj : se gi e.
SANS ne more biti pod frazo, da je za vse. Predno more nadaljevati s programom, mora čisto.jasno vedeti, kaj zastopa in koga podpira. Torej mora zavzeti eno gotovo stran in prema temu urediti svoje delo.
Pomožna akcija je lahko nepristranska—SANS ne more in ne sme biti. Mi smo dolžni dati čist in jasen odgovor vsemu sve-' tu na vsa vprašanja in moremo zastopati samo tisto, za kar se zedlnimo. S' tem seveda razrušimo slogo, katere v resnici i , tak nikdar ni bilo.
i Resnica med nami j6 taka, ds je del naroda za SANS, drugi ao pa zopet za skupine, ki pod ! pirajo Mihajloviča in njegovo
SO si stekli slovenski partizani za zavezniško stvar, ko so Amerikanci in Angleži invadirali Sicilijo. In to £e ni zgodilo včeraj, temveč lansko poletje. Na glavnem stanu maršala Tita se nahajajo biitski in ameriški častniki, med njimi sin samega pr.emierja Churchilla, ki so bili poslani tja zato, da svojim vladam poročajo, kaj se v resnici dogaja v Jugoslaviji.
V	nasprotju s tem pa se spominjamo, da je ne dolgo tega Rev. Ambrožič objavil enega svojih "dokumentov," v katerem je neki neidentificirani član "Bele garde" v Sloveniji zvračal krivdo za upor Slovencev proti okupatorjem ob padcu Italije na nekega angleškega "majorja Jonesa." Iz omenjene obtožbe je razvidno, da "Bela garda" v Sloveniji ni samo proti-ruska, temveč tudi proti-britska, torej proti-zavezniška v obče, kar je liovsem razumljivo vpričo "izjave, da je komunizem, t. j. Rusija, "največji sovražnik Slovenije," ne pa Nemčija, kar je v popolnem skladu z Goebbelsovo propagandno linijo.
V	tem tiči ključ za razumevanje položaja v Sloveniji. Na eni strani imamo kolaboracijoniste, kot sta Retain in Laval, ki iz "ljubezni" do Francije sodelujeta z naciji, na drugi so nekompromisni borci za osvobojenje ljudstva, ki ne vidijo nobene razlike med tujim sovražnikom in njegovimi domačimi lakaji. Partizani so za Slovenijo isto kot so pristaši De Gaulla za Francijo. Le tisti, ki je tako naiven, da bi vei-jel, da stopi ogromna večina francoskega ljudstva za izdajalskim režimom, v Vichyju, bi mogel nasesti laži naših reakcijonarjev, da se nahaja 90 procentov vsega slovenskega ljudstva—da celo "socialisti"—v taboru "Bele garde." O da, Laval je bil nekoč tudi socialist!
vlado. To sta dva jasna dela, ki; nekako kar ne gresta skupaj, pa če jih tako silimo.
Naš narod se bori za svojo bodočnost. In ta mora biti jasna, določena in trdna. Ne gre se samo za to, da združimo vse Slovence. To ni tako važno, kakor je važna oblika države, v kateri bodo združeni. Ni res, da nam je vsejedno, kako bo ali, da prezremo to vprašanje s frazo: naj ga narod sam odloči. Mi smo tudi del tistega naroda in nam ne more in ne! sme biti vsejedno, kako bo z bodočnostjo našega naroda.
Ce mi ne vemo, za kaj se bori naš narod tam, potem je odveč vsaka, organizacija. Ali naj z ramami migamo, če nas kdo Vpraša, za kaj se bori naš narod in kaj so njegovi cilji?
In zraven vsega tega nam res ni treba igrati vlogo tepca. Skupine v stari domovini so vendar jasno in izrazito povedale, za kaj se bore in kaj je njihov program. Mi ga moramo vzeti na znanje in delati prema temu, to se pravi: tako, kakor je kdo prepričan.
Predno komu pomagaš, moraš vendar odgovoriti na vprašanje: koga podpiram in zakaj In v enem stavku imaš ves program.
S tem pa zadevaš hote ali nehote na tisto, česar se nekateri ogibajo. To je politični program. Tega ne določamo mi, kar ga je že' davno odločil narod v^domovini. In ker ga je od ločil, zato je boj med njimi.
Kaj je torej naša glavna po moč za narod v stari domovini? Da podpiramo tisti program, ti ste ideje, ki se nam zde najboljše za vse. Na eni strani je Tito s svojo organizacijo in programom, na drugi Mihajlovič s kra Ijevo vlado. Nikdo ne more bit ^a oba, dokler je pri zdravi pameti. Kaj bobo zdaj počeli mi v Ameriki? Kaj je naš namen? Ali žrtvovati vse samo za to da so ohrani nekaka sloga med nami? Kakšna sloga, kje nam pomaga in koristi? Ali je sloga .3ama sploh kak program, ideja?	^
Po, mojem prepričanju ni več ie fraze na svetu, kakor je slo-?a. Vpijejo največ tisti, ki ne vedo, kaj so ali ki skrivajo nekaj pred jasnimi sončnimi žarki. Jaz nisem še - nikdar in nikjer videl ali čutil sloge v na ravi, ker je v lesnici ni. Cele /sak človek zase je v večnem boju z drugimi in s sabo.
Sploh pa mora imeti sloga en lamen. Cemu sloga mod nami ? Da se pomaga našemu narodu 7 stari domovini. Kateremu nahodu, ' oziroma kateri skupini ? Da imamo zopet ena in tista vprašanja. Ne moreš* se jih og-liti če jih načneš spredaj, v sredi ali zadaj.
Tisti, ki stojimo za Titom in njegovimi načrti, ne moremo in le smemo drugače, kakor naprej. In tisti, ki stoje za Mihaj-lovičem in njegovimi skupinami v naši stari domovini, tudi iie kažejo, da bodo premenili svoje stališče. Ne kaže drugega, kakor da držimo vsak svoje. Konec konca bo tak, da bo eden magal, drugi padel. Tako je bilo od vselej na svetu.
Jaz sem oa nekdaj zastopal v življehju stališče, ki se mi je zdelo edino pametno in resnično. Vsak narod ima svoje skupine, ki se več ali manj ločijo med sabo. In od vselej sem bil za to, da rešuje vsaka skupina j zase vsako vprašanje. Imamo zadeve, ki so lahko skupne za' ves narod in imamo zopet stvari, ki ne gredo nikdar s)f,u-j |)aj. Rekel sem vselej tako: me-; sto da pridemo skupaj in silimo i v eno mavho vse stvari, je ve-j liko bolj pametno, da jih oni tam rešijo po svoje v njihovem krogu, jaz jih bom pa v svo-[ jem.	I
Jaz tukaj razlagam stvari, kakor so, ne pa, kakor bi imele ali morale biti. Da je en narod v boju med sabo, je žalostno, To si lahko kar vsi skupaj priznamo, ker ni nikogar med nami, ki bi rekel: tako je prav. Ampak tako je med mnogimi drugimi narodi in zgodovina nam priča, da ni bilo v preteklosti nič boljše. Vsak narod je prišel kdaj pa kdaj v take boje, ki so bili večinoma bolj strastni in krvavi, kakor pa boji s drugimi narodi.
Po večini ste zapazili, da se jako ogibljem razmei' v stari domovini. So stvari, ki mi niso jasne in nimam knjige, ki bi mi odgovorila moja vprašanja. Da ni vse zlato na eni strani, na drugi pa sama gnjiloba, to vem. Da se bo marsikaj razjasnilo, ko mine vojska, smo prepričani vsi. Zato ni pametno, da koga kar obsodiš, predno imaš vse podatke pred sabo.
Naš SANS je slogo tgko varoval, da ni skoro nič delal v preteklosti. Nekaj mrtvega se človeku zdi. Vsi smo pričakovali precej več a smo polagoma posedli tje, koder smo bili. Ini-3ijativ ni, življenja ni, odmeva ni. Jaz ne obsojam nikogar in vem, da manjka povsod ljudi, najbolj pa pri SANSu. Nekaj posameznikov se trudi tukaj in tam. Velika večina pa spi v svojem zapččku, puši tobak in prešteva lastne groše.
Vsak narod ima polno zadev, ki so skupne vsem. Imamo vse-polno polja, koder je mogoče skupno delo. Izvzeta so pa vselej verska in politična vprašanja. Kadar se gre za rešitev teh, je najboljše, da smo vsak v svojem taboru, ker to niso ta-kozvana zunanja vprašanja, ampak globoko notranja in človek iih .ne more reševati drugače, kakor s svojim prepričanjem.
Radi tega ni treba, da je kdo razočaran ali užaljen. Tako je povsod in je bilo od nekdaj. To lič i^e kali razmer med ljudmi ki vedo, kam spada ta ali ona ;adeva.
Pišem o stvareh, •kakoršn-.; .so in ne, kakoršne bi morale liti po mojem mnenju. Ni dales vprašanja o osebnih prepri-Uinjih ali kritikah pač pa enostavna gola fakta: tako. je pa vzemi ali pusti.
In glede SANSa samega ne aioiem zapisati drugega, ka-'cor; več jasnosti. Fraz je bilo dovolj in rešili nismo ž njimi nobenega vprašanja. Tiste dvo-jme frazaste resolucije so bile prikrojene tako' z namenom, da se ustvari namišljena sloga. Kaj smo dosegli, vidimo pred abo.
Ne zdi se mi tudi prav, da si nekdo spiše nekak program, ki ni »drugega, kakor berglja za uspešno delo. Potem pa izgubi prvotni namen in začne varovu-'i fraze, ki ni&o imele drugega namena, kakor da se pokaže pot za praktično delo. Vsaka živa organizacija ureja svoje delo prema zahtevam, ki prihajajo na vrsto. In te so vsak dan pred našimi vratmi.
Človeško prepričanje je kak utrip srca: kar j^ride do njega, na vse reagira tako ali tako. To se pravi: vsak odgovori n-i vse po svojem prepričanju. — Vsak odgovor mora biti jasen in smotren, da ga lahko pošteno zagovarjaš pred vsem svetom. Ni glavno, da si v pravem, pač pa, da si odkrit in pošten napram samemu sebi. Napake delamo vsi a dokler smo živi, je naša dolžnost, da jih tudi popravimo.
Te besede so za vse!
Urednikova
pošta
Euclidčani se " moramo
izkazati
Kadar se euclidski Sloven®' zavzamemo, tudi svoje delo »to odstotno napravimo. Malo je ših slovenskih naselbin, ki bi s mogle z aktivnostjo euclids Slovencev kosati. Res je, smo precej raztreseni, toda dar se gre za dobro stvar ni nikdar moj in tvoj tako oddaljen, da ne bi P''® skupaj, podstavili ramo pod rodni voz in ga potisnili do cesto. Kadar se gre za do J stvar, ne poznamo med se ^
nikake razlike, kdo si m si — druži nas enoten
kdo n'-cilj slo'
venske vzajemnosti.
Slovenski demokratski klu Euclidu si je zadal nalogo, bo vse svoje moči zastavil za volitev Frank J. Lauscheta governerskega. kandidata ^ senske splošne- volitve P nekaj naših dobrih in našega upanja vrednih Slovencev in s ^ vanskih bratov. Prepričani da bomo Euclidčani doprin^^^
kakor vedno tudi sedaj svoj
lež, ki bo gotovo v kredit in P
nos našega dičnega mesta.
iriRio
ne
Ni dovolj, da samo govo jaz sem za Frank J. Lausc in tudi ni dovolj, da o "J® mislimo samo najboljše. Vse
• v . •	rrfPmo
nic ne pomaga, ce ne sosedu, prijatelju in znancu bil to katerega koli pokolje"^^ in mu povemo, kdo je on m kaj bi moral biti izvoljen vernerja države Ohio. Ne _ ker je slučajno naš rojak samo zato, ker ga imamo venci radi, ampak zato,
mož velikih zmožnosti, moz
,	v krern®'
Strega razuma, moz	. j.
tosti in poštenosti ter ad
strator, kateremu je težijo
ti para.	gg.
Opoldne, ko v tovarnah^ i' dete k prigrizku, prisedite leg sodelavca, pričnite na ^ pri njemu tipati, kaj ni'® , našem kandidatu in ])0uci e » o njegovih velikih zmozno^.^^ in vrlinah. Kakor hitro da ste ga pripravili do
tfi
- - - .	fn 0
canja, da oil'o njemu kakor vi sami, izborite si jg, dan drugega in ga priprav tega, kar želite.	J;i
Pri vsemu temu pa ga ne žalite, če izrazi svoje 1 sodke,
Ce slučajno naletite na 3chctovega pristaša, dajte pogum naj gre tudi on tacijo in delo. Ne zgn
brez potrebe dragocenega
Kadar opravite svoje dc 2nem, lotite se takoj Dan pred primarnimi in piimarnih volitev pa
no opomnite na obljubo, ^
vam je dal, Zastavnno
štiri
rodnih volilcev moramo ki bodo gotovo volili za
lo "vsak najmanj štin "I
° K'
J. Lauscheta,

V petek večer vsi na Slovenski društveni dom-Ohio.	del"'
Kampanjski odbor Slo • kluba, Euclid, 0^
"Bum

KID SALVAGE


iM,i 7
4,
Ma, 1944
$ $
t ♦
$
i
i
ENAKOPRAVNOST
STHAM j
ZAROČENCA
Milanska zgodba iz 17. stoletja Odkril in prenaredil Alessandro Manzoni
Poslovenil dr. Andrej Budal
(Nadaljevanje)
[L	gospod doktoi'.
^ bi vedel, je li to kaznivo, do zagrozi kuratu, da ne ® izvršiti poroke."
PtP	— je dejal sam
sebi doktor, ki v resnici ni
'— Razumem. — In J® postal resen, toda nje-'Do	je bila pomešana
čilo	in naglico; mo-
Wšef	ustne, iz njih je
k '^^^azločen glas, kakor bi jg označiti neko čuvstvo, ki ^ato jasnejšega izraza ^^sedah. "Resen slučaj, predvidevan slučaj. Prav
^0	ste prišli k meni.
razglasih in... baš
slučaj, predvidevan
lanskem, ki ga je izdal
gospod guverner. Brž
otihi f^^^žem, da lahko z roko 'P'jete."
^ Sv besedah se je dvignil naslanjača in zagre-
bel roke v tiste pomešane papirje, premetujoč jih od spodaj navzgor, kakor bi deval žito v mernik.
"Kje pa je? Pridi ven, pridi ven. človek mora imeti toliko stvari pri roki! Toda tukaj mora biti prav gotovo, ker je to zelo važen razglas. Ah, tu je, tu je." Vzel ga je, razgrnil, pogledal datum in s še resnejšim glasom vzkliknil: "Dne 15. okt. 10271 Golovo; od lanskega leta je, nov razglas; ti vzbujajo največ strahu. Znate brati, sinko?" '
"Nekaj malega, gospod doktor."
"Dobro, sledite mi z očesom in boste videli."
In držeč razglas razgrnjen v zrak, je začel brati, na nekaterih mestih naglo brbljajoč, a razločno, z velikim poudarkom ustavljajoč se po potrebi na drugih:
"Čeprav je bilo z razglasom, objavljenim po ukazu gospoda vojvode ferijskega 14. decembra 1620. in potrjenim po presvetlem in prevzvišenem gospodu, gospodu Gonzalu Fernande-zu de Cordova," in tako dalje, "z izrednimi .in strogimi odpo-moči poskrbljeno glede prega-! njanj, izsiljevanj in samosilni-:ških činov, ki se jih nekateri drznejo zagrešti proti tem tako vdanim vazaloni Njegovega Veličanstva, je vsekakor pogosto ! ponavljanje izgredov in hudobije," in tako dalje, "tako na-rastla, da je Njegovo Ekscelen-co prisilila," in tako dalje. "Zato je po senatovem in odboro-vem nasvetu," in tako dalje, "skleiiila, da se objavi pričujoči razglas."
"In začenši s samosilniškimi čini, ker izkušnja kaže, da mnogi tako po mestih kakor po selških dvorcih . . Čujete? "te države samosilno izvajajo izsiljevanja in tlačijo slabotne na razne način, kakor s tem, da pritiskajo, da se delajo nasilne kupne, najemninske pogodbe..." in tako dalje; kje pa je? Ah,' evo; čujte: "da se vršijo ali ne
vršijo poroke." Kaj?"
, "To je moj slučaj," je rekel
Renzo.
"Cujte, čujte—še več; in potem bova videla kazen. "Da se naj. priča ali ne priča; da naj kdo zapusti kraj, kjer prebiva," in tako dalje; da ta plača kak
iolg; oni drugi naj ga ne nadleguje, ta naj gre v svoj mlin"; to se naju vse nič ne tiče. Ah da tu je: "naj oni duhovnik ne izvrši, kar je po svoji službi dolžan storiti, ali naj stori nekaj, kar ni njegova stvar." Kaj?"
"Zdi se, da so ta razglas naredili nalašč zame."
"He? Kajneda? Cujte, čujte: "in druga podobna nasilja, kakor jih zagrešajo fevdniki, ple-menitaši, ljudje srednjih stanov, preprosti in navadni ljudje." Nihče ne uide, vsi so tu: kakor v dolini Jozafat. In zdaj čujte kazen. "Glede vseh teh in drugih podobnih zločinov, dasi so že prepovedani, vendar, ker, je potrebno postopati z večjo strogostjo, Njegova Ekscelenca s pričujočim razglasom, ki ne pre-klicuje," in tako dalje, "veli in ukazuje, da pr'oti krivcem kate-
regakoli zgoraj omenjenih dejanj ali kakega drugega podobnega postopajo vsi redni sodniki te države z denarno ali. telesno kaznijo, z izgonom ali prisilno ladjo in celo s smrtjo . . neznatna malenkost! "po razsodbi Njegove Ekscelence ali senata, po kakovosti slučajev, oseb in okolnosti. In to ne-pre-klicno in z vso strogostjo," in tako dalje. Pai jih je nekaj, besed — kaj? In poglejte tu podpise: "Gonzalo Fernandez de Cordova"; in malo nižje: "Pla-tonus"; in tukaj še: ' Vidit Fer. rer." Prav nič ne manjka."
Dočim je doktor bral, mu je Renzo počasi sledil z očmi in skušal zajeti jasno zvezo ter se zazreti prvo v tiste nedotek-Ijivo svete besede, ki se mu je zdelo, da bi morale biti nego-va pomoč. Videč, da je njegov novi varovanec bolj pozoren nego prestrašen, se je doktor začel čuditi. — Če le ni vpisan, ta zlomek, — je pomislil sam pri sebi. "Ej, ej!" je dejal nato. "Vi ste si pa dali odrezati šop. Ravnali ste previdno; vendar ker ste sel hoteli zaupati mojim rokam, ni bilo to naravnost po-
trebno. Slučaj je resen; ali vi rie veste, kaj vse zmore moja srčnost, če prilika tako nanese."
Da razumemo ta doktorjev izpad, je treba vedeti ali se zopet spomniti, da so v tistem času razbojniki po poklicu in vsakovrstni malopridneži nosili dolg šop, ki so si ga kakor naličnik potegnili na obraz, kadar so koga naskočili, kadar se jim je zdelo, potrebno, da, si izpačijo obraz, in je podjetje bilo tako, da je zahtevalo istočasno moč in previdnost. Razglasi tudi' o tej noši niso molčali. "Njegova Ekscelenca (markiz hynojoski) ukazuje, da kdor bo nosil tako dolge lase, da pokrijejo čelo do nevštetih obrvi, ali bo pa pred ušesi ali za ušesi nosil pletenino, zapade kazni tristo zlatov, če pa ne more plačati, treh let prisilne ladje, in to prvikrat, drugikrat pa razen prej omenjene še hujši denarni in telesni kazni po razsodbi Njegove Eks-: celence."
"Dovoljuje pa, da morejo ti-: sti, ki so slučajno morda plešasti ali imajo kak drug pameten vzrok zaradi kakega znamenja ali rane, radi večjega dosto-}
janstva in njihovega zdravja go-siti tako dolge lase, kolikor je treba, da pokrijejo podobne pomanjkljivosti, in nič več; opozarja pa in Rudarja, naj ne prekoračijo dolžnosti in gole potrebe, da jih ne zadene kazen, ki je določena za druge prestopnike."
(Dalje prihodnjič)

Slovenec in Slovenka!
v TOREK, 9. MAJA
se vrsijo
PRIMARNE VOLITVE
^ Čast si lahko štejete, da, imate privilegijo vo-one kandidate, o katerih ste prepričani, da delali za blagor ljudstva!
'iti v.
žit;
Se
'ide
Lausche tekom
^^tvovanja
jivnem ^^yljenju
^^^dnega '"^ega
Vaše
tn
Podp,
ore.
Da se izvoli poštenega in
delavnega moža v tako važen urad, je nujno potrebno, da sleherni državljan in državljanka gre na volišče in odda svoj glas.
naš rojak
Zupan Frank J.
IIUISCIE
Kandidat za gdvernerja!

'

tuHe!



(

Iv
s
I
\


9
w
The Cosmopolitan Democratic League Cuyahoga okraja
JE INDORSIRALA SLEDEČE KANDIDATE:
Za governerja: FRANK J. LAUSCHE Za pod-govemerja: REED M^WINEGARDNER Za državnega tajnika:
A. LEE FAIR Za državnega avditorja: JOSEPH T. FERGUSON Za državnega blagajnika: THOMAS MULCAHY
Za Attorney General:
CHARLES S. LEASURE
Za United States senatorja:
WILLIAM G. PICKREL
Za U. S. Congressman at Large:
COURTNEY D. WARD Za congreamana 20. distrikta: MICHAEL A. FEIGHAN
Za congressmana 21. distrikta:
ROBERT GROSSER Za congressmana 22. distrikta: DON O. CAMERON
ZSf justicnega sodnika vrhovnega sodišča Ohio:
CARL V. WEYGANDT
IL
soma AU-otfT
SKC//U.

Počisti "zimo"
VKLJUČUJE
Sohio Motor dean out koniplel-nu premcinbo kolesnega olja S kvt. Sohio motor oil Izmeiijitv«
Za Cuyahoga okrajnega komisarja:
JOHN J. PEKAREK
Za klerka sodiSč:
LEONARD F. FUERST
Za okrajnega Inženirja;
JOHN O. McWILLIAMS
Za okrajnega rekorderja;
DONALD F. LYBARGER
Za okrajnega blagajnika;
JOHN J. BOYLE
Za okrajnega šerifa;
JOSEPH M. SWEENEY
Za okrajnega prosekutoria;
FRANK T. CULLITAN
Za okrajnega mrliškega ogledniku;
DR. SAMUEL GERBER
- Izboljša vaš avto - Da bo vzdržal do zmage
Vaš avto je nastopil tretjo vojno pomlad. Naknadna zima racioniranje vožnje je nagrmadila nevarne smeti v vašem motorju ter razredčila in zamašila lubrikante.
SOHIO S "ALL-OUT" postrežba je bila posebno napravljena, da odpravi te razmere — da bo vaš avto bolj.še vozil in dlje!
čudoviti novi produkt za čiščenje motorja—SOHIO-rONL gnalo, uspešno počisti navlako, izloči carbon in druge
neprllike. Restorira silo In ugladi obrat—vse v eni preprosti, nemehanlčnl operaciji.
"ALL-OUT" postrežba tudi vključuje premembo motornega olja (5 kvortov famoznega SOHIO Motornega OLJA) In kompletno premembo olja v kolesju, da varuje dragoceni motor In kolesje. Dobite SOHIOS "ALL-OUT" SPECIAL zdaj in vozite boljše vozeči, boljše zavarovani avto!
Dobite teh in Itoristi
* "	POHli
I RKSXOIlIItA SILO! Da	i miiio-ži
RKSTOUIUA SILO! Da
večjo .silo in novo moč Izčrpanem motorju. IZCISTI MOTOR! Motor se lahko in naglo tz-člstl znotraj.
VZAME SAJE VEN! Mnogo .saj se omehča in izvzame s starim oljem, dokler čakate. ODSTRANI BLATO! Pomaga odstraniti iz motorja škodljivo blato, ki se je nabralo v mo-
ogrodju preko
torneiA /.ime.
VAL V I: s IN RINGS ' SPROŠČENI IN Otl-SCKNI! ' "ALL-OUT" Special izboljša delovanje krogov in pomaga sprostiti zatikajoče vrilves — ter da s tem boljšo kompresijo. POMAGA HRANITI ' GAZOLIN! Mnogi lastniki avtov poročajo o vidnem, izboljšanju v ga-
"Gasolin ojači napad — i
zolinski miljaži potom "ALL-OUT" posti'ežbi. -I OLJE OSTANE CISTE J ' ŠE! Ko je blato odstranjeno bo ostalo olje čistejše dlje.
O DALJŠE življenje O KOLESJA! Transmisija in diferezicija izgubi škodljive) navlako . . . redko zimsko olje se nadomesti v, svežim iwlctnc kakovo.sti SOHiO oljem za kolesje.
g DALJŠE ŽIVLJENJE ' AVTA! Ko povrnete zdravje v vaš dragocen motor, transmisijo in diferencijo, S O H I O S "ALL-OUT" Special v resnici pomore do daljšega življenja avtu. j Q VARSTVO V GORKEM ' ^ vremenu! Z zavarovanimi nevarnimi točkami, osveženim motorjem ;n ste zavarovani pri vožnji v, vročem vremenu.
e potrošite ga niti kapljW^ '
out "Winter"
mot/r:

nit
5
—KJERKOLI VIDITE TA NAPIS! (Ponudba samo■za določen čas)
plosno trtKtevo
SOHIO
"ALI.,-OUT" Special Jc posledica širokega HOlllO raziskovanja za boljše obratovanje avtov. Začeli smo lansko leto in je bilo sprejeto od oliljskih lastnikov avtov s takim navdušenjem, da ya obnovimo letošnjo vojno pomlad. Avtopiotivnl, elcupertl In navadni vozniki enako priznavajo izbolJS#no delovanje avtov, ki ga da SOHIO'S "ALL-OUT" Special
The Standard Oil Company (Ohio)
Delujoč za zmuyo na vmk% fronti
Senatorji iz Cuyahoga okraja:
WILLIAM M. BOYD LEON A. KUJAWSKI EMIL BARTUNEK MARGARET MAHONEY WILLIAM J. ZOUL RALPH LANZARA
Državni poslanci iz Cuyahoga okraja:
Lody Humi Stephen A. Z*im Joseph W. Kovach Harry E.
Lubeshkoff Fi-ank S.
Michael F. CBriwii Edwin f. Sitwielii John A. Bablia Anthany J. Toitige
Philip C. Barragalp Ruiialie Locuoco Edwin C. Reminger Frank J. Svoboda Frank J. Pokorny Frank LuSchiavu Mary K. Sotak John J. Day WUIiam J. Sulzman
August A. Bessenyey, predsednik John J. BHiiwkl, tajnik Michael J. Oesslck, blagajnik
Urežitc ta wglax in ca vnemite »eboj joHInn kočo v WMk, m. maja. .
40 LETNICA
ste
št. 5 SNP J
v NEDELJO, 7. MAJA 1944
v s. n. domu na st. clair ave.
Pop. krasen program; pe+je, glasba, živa slika
ZVEČER PLES IGRA SERNICK ORKESTER Glavni govornik; gl: tajnik SNPj-FREP A. VIDER Program se prične ob 3:00 uri popoldne
Članstv.o SN^J in drugih po<^pornih orgaiii^ftcij kot tiidi
ostalo občinstvo je vabljeno,, se ydeleiž! t«, proslave.
'	' '.'.I.. 'i.,v:..:	::

SWIAN 4
Ii!NAHOPRA\«r?©ST
KMEČKA VOJSKA
Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J.
(Nadaljevanje)
A stara Heningova je bila modra glava in se ni prav nič zanašala na ta gluhi mir. "Ban Peter bo miroval?!" reče stara, "ej starf volk zbira v jami pamet in orožje! Dobro, da vem!" Zaradi tega je pustila Uršula svoje neomožene hčere v Mo-kricah pri gospej Marti, pregledala je sama vse grajsko zi-dovje od vrha do temelja, si izposodila od gospoda Ambroža štiri nove topove, kupila trideset plošč svinca, štiri sode strelnega prahu in cel ktip sulic iz zrinjske orožarne. Za oskrbnika je postavila plemiča Gušiča, kateremu je dala kot pomočnika Frana Puhakoviča in Ivana Sabo va.
Bilo je že pozno ponoči, ko je ])rebudila glasna trobenta iz o-kroglega stolpa vratarja Andreja Horv&ta, ki je smrčal v mali stražarnici pri velikih vratih. Koj potem se je slišal hrup in vpitje. Andrej je skočil na noge, ogrnil suknjo, prižgal luč, šel iz stražarnice, a predno je spustil most, je odprl okence v vratih in zaklical;
"Kdo je?"
"Domačini," se odzove od zunaj Uršulin glas.
Most na verigah je zarožljal in Andrej, držeč v roki luč, je bil popolnoma osupnjen, ko je videl, da krdelo na konjih pri-haj.i na dvorišče; najprej He-ningovica, potem gospod pod-ban, gospoda Kerečenj in Konjski, oskrbnik Gušič, enoindvaj-set plemičev. in okoli štirideset konjenikov z bakljami.
"Andrej!" rnu reče gospa in ustavi konja, "zbudi hitro Puhakoviča in Sabova, in tudi župani naj pridejo. Skrbi za te konjenike, kakor najbolje veš. O-sedlaj štiri konje. A hitro, fant, potem pa pridi v grad."
Andrej gleda začudeno z zaspanimi očmi, a so istočasno prikloni. Zvest sluga ne vprašuje, ampak sluša. Zapre vrata in stori vse, kar mu je bila zapo-vedala gospa. Dolgo, skoro do jutra 30 bila razsvetljena okna na Susjedu. Sence, ki so se premikale gemtertja, so značile, da bdi v gornjih prostorih gospoda pri opravkih. Spustili so včasih ponoči most na verigah in vsakikrat sta pohitela iz gradu po dva konjenika v razne kraje. Eni čez krapino proti Za-
prešiču, drugi nu sever proti Stubici, tretji proti Stenjevcu, i Andrej v Zagreb po dolgem raz-j govoru z gospodom Ambrožem. I Drugi dan je napočil mirno, , prešel je tudi mirno. Ali čudno, ! velika grajska vrata so ostala i zaprta, samo gospo Uršulo si videl, kako pregleduje zidove.
I
i Že se je pričelo mračiti, mesec ' je stal nad Samo. Tedaj se vsuje po vseh belih potih nekaj kakor mravlje — a bili so to ljudje, ki so prihajali proti Susje-au.
(Dalje prihodnjič)
maja,

Urednikova pošta
Euclid glave pokoncu
Prvič v zgodovini Slovenstva v izseljeništvu, imamo priliko voliti v najvišji državni urad sina naše krvi. Prvič v zgodovini priseljeništva se bomo v državi živeči Slovenci združili v e-

It'n bum Tojo up if v« dont bgm down our	"
Ml DAJEMO- IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO. Fashion BASEMENT
TOE-CRAFT"
French Rayon Crepe
Obleke
Vključene so Rayon Sharkskin obleke
Privlačne,., čisto nove

Stil B
Progasto sharkskin v rdeči, temno modri, zeleni in modri barvi. Mere 16-44.
. Stil C
stil brez ovratnika v beli barvi z rdečo, modro • ali zeleno barvo. Mere 38 do 44.
Mere:
•	14 do 20
•	HS do 44
•	laVz do 24^/-i
Vaša pomladanska in poletna oprava ne bo kompletna brez nekaj teh privlačnih pisanih rayon French crepe oblek! Izvrstni stili — krojaški in . praznični. Vse obleke so jamčene, da se operejo in so stalne barve. Rayon sharkskin obleke v merah 16-44.
The May Co. littsement
Spomnite se matere na Materin dan, 14. maja, z temi krasnimi oblekami!
ni naroiini misli in želji, ko bomo na dan" primarnih volitev 9. maja zaznamovali glasovnico, na kateri bo vpisano ime našega odličnega rojaka Frank J. Lauschela. Naš rojak na skrajnemu jugu države Ohio bo spo-redno volil za istega kandidata naše krvi in porekla, kakor oni na skrajnem koncu na severu, vzhodu in zahodu države. Če bo zmaga, v katero smo trdno prepričani, bo naše veselje neizmerno in naš ponos velik, ki bo odjeknil čez ocean v staro domovino v radost in up n&šim trpečim materam, očetom,bratom in sestram.
Ko to pišemo v duhu preletimo svetovno oblo, se za hip ustavimo na petih kontinentih sveta, kjer so se naselili naši izseljenci in z njimi pokramlja-mo, če jim je v veselje, da smo v državi Ohi^o izvolih našega rojaka v najvišji državni urad. Vprašajmo se, kaj bi k temu velikemu momentu rekel rojak ali rojakinja tam kje v Južni Ameriki, kjer se nahaja nad sto sto tisoč naših rojakov, kaj bi rekli oni, ki so se izselili v Avstralijo, Afriko in Azijo ter če se malo ponudimo med onimi, ki so v zvezni armadi in so prostovoljno prestopili iz sovražnih armad k naši armadi, da bojujejo boj za svobodo in ohranitev civilizacije. Objeli bi nas in se .v sr-eči in veselju na naših prsih zjokali. Poljubili bi nas, pri vili k objemu — in njih hvaležnost bi bila neizmerna. Iz globine srca bi se jim odtrgal globok vzdih "hvala Ti rodni brat in rodna sestra". veselju zaigrala bi jim na izmučenem licu kristalno čista solza, ki bi izražala po triletnem "velikem petku" prvo veselje nad vzhajajočo zvezdo.
Dragi rojaki, ko bo naša domovina zaznala, med tem ko je po sovragu pohojena, onečašče-na in požgana, o naši zmagi in zmagi našega rodnega sina v deželi, na katero zrejo za rešitev vsi tisti, ki so oropani vseh pravic, vsi narodi, ki ljubijo grobove svojih pradedov, bo zavladalo veselje in v njih srca bo stopil pogum vztrajnosti in vzdržnosti v upanju, da bo pri zeleni mizi v njih imenu za nje
govoril sin iste narodne matere, po kater ih žilah se pretaka slovenska kri.
No, če vse to premislimo, bi radi poznali- tistega našega r ojaka in rojakinjo, ki bi tem nesrečnikom, brezdomovincem, izpitim do kosti v mučeniškem življenju odrekel to veselje. Odrekali in privoščili ga ne bodo tisti, ki bodo na dan volitev doma ostali in zatftjili v sebi vsak čut narodne zavesti.
Ne, tega ne smemo storiti, od prvega do zadnjega bomo šli vsi na volišče in volili poleg Frank J. Lauscheta za vse naše sobrate.
JOSEPH H. SWEENEV
Mali oglasi
asB
Naprodaj.
je lota, 50x100, nahajajoča se na južni strani ceste na Arrowhead Ave., okrog Vz bloka> od E. 185 St. Za podrobnosti pokličite ENdicott 6390 po 6.30 uri 'zvečer.
ŽENE, POZOR!
Za materin dan kupiti vašim materam fino obleko pri
Ann's Dress Shoppe
2949 WOODHILL RD.
Obleke za deklice, dekleta in žene. Mere 9 do 55. Prihranite si denar.
POZOR!
Da se seznani čitatelje z
The Vogue Photo Studio
na 9007 BROADWAY, vam nudimo znaten popust. Imamo posebnost na poročnih slikah, družinskih slikah in na slikah otrok. Odprto 7. zv. do 10. zv., ob sobotah, poldne do 10. zv,. ob nedeljah 10. zj. do 2. pop.
Moderno prenovljena
Nu-Annex Restavracija
Izborna jedila — zajtrek, obedi, večerje. 'Posebnost ob nedeljah — kokoši in pečenke 8439 BROADWAY
Šerif Sweeney se priporoča ponovno izvolitev. Izkazal se je dobrega in zaupanja vrednega javnega uradnika. Služil je 38 let v policijskem departraentu, kjer je stopnjema napredoval in je bil končno "Chief Inspector" v detektivskem oddelku do 1941, ko je bil izvoljen, za šerifa v Cuyahoga okraju.
Odkar se nahaja v tem uradu je vselej vodil svoje posle vestno. Skrbel je, da je bilo kolikor mogoče v zadovoljstvo obiskovalcem okrajne ječe in pa tistim, ki so tam zaprti. Vse u-kaze, ki mu jih je dala sodnija in ki spadajo v rešitev okrajnemu šerifu, je vselej vestno izpolnil, ker ima v ta namen tudi dobro urejen svoj urad in osobje. Vse to ga priporoča, da ga ponovno izvolite šerifom Cuyahoga okraja.
(Adv.)
V hlag spomin
ob prvi obletnici kar je urprl prerane smrti naš ljubljeni nepozabni soprog in oče
Vam zatekajo, noge?
z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti ^ar teh nogavic na poskušnjo.
Mandel Drug
Lodi Mandel
PH. G., PH. C.
SLOVENSKI LEKARNAR'
15702 Waterloo Rd.
Cleveland, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9;3b dopoldne do 10. žvečef.
Zaprta ves dan ob sredah.
John Godnjavec
Zatisnil je svoje blage oči dne 4. maja 1943.
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne.
Mirno spavaš večno spanje pod zeleno rušo tam.
Nam v očeh so grenke solze, vsaj srca Te pogrešajo.
žalujoči:
CECILIA, soproga; FRANCES in STANLEY, hčerka in sin
Cleveland, Ohio, dne 4. maja, 1944.
Za delavce Za delavce
MOSKl IN ŽENSKE
Ml BOMO VAS TRENIRALI
OPERIRANJE STROJEV
Assembling, in različna dela DNEVNI ALI NOČNI ŠIFT Dobi'a plača od ure in dovolj "overtime" ko se učite
MI POTREBUJEMO
Mechanical Draftsmen
Dekleta za splošna uradniška dela, z izkušnjo v tipkanju; stenografinje.
Visoka plača od ure in dovolj "overtime" Stalno delo in izborna prilika za povojno delo.
Lempco Products Co.
Vzemite Broadway poulično do Warner Rd., od tam vzemite Turney Rd. bus, ki vas pripelje v našo tovarno na Dunham Rd., Maple Heights
POMOČNIKI
na
Padalnem kladivu
(kovaško delo)
in za družil spložna
Tovarniška dela
Plača od uro
Steel Improvement & Forge Co.
970 E. 64 St
severno od St. Clair
Mali oglasi
TURNEY RD. HARDWARE
Paints — Sporting Goods 4835 Turney Rd.—MI. 8972
Garfield Heights
POGREBI
$125—$225 do $1000 Vedno najboljSa -postrežba
LOREE A. WELLS
Pogrebni zavod 8303 Hough Ave. CE. 7038
SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR
Posebni popust za druStva
B. J. Radio Service
1363 E. 45 St. — HEnd. 3028
Herman Barber Shop
se je preselilo iz 1194 Norwood Rd. na 6128 GLASS AVE., vogal NORWOOD RD. Se priporočamo za obisk v novih prostorih.
Za fina
delikatesna jedila, meso za sendviče, tobak, cigare in slaščice, obiščite Tomson's Reliable Grocery, 2683 W. 14 St. Odprto od 8. zjutraj do 10 zvečer, ob nedeljah od 9. zj. do 10. zvečer.
MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni * tednu 48 ur dela na teden Plača za ZACETEK Moški 77 na uro Ženske 62%c na
drž®*'
Morate imeti izkazilo
Ijanstva.	^
Nobene starostne	%)
iste fizično sposobni	'
j ga imamo za ras.
Zglasite ae EMPLOYMENT OFF# 1256 W. 74 St
National Carbo" Co., Inc.
oskrbnic^
140*^'
Polni čas: 5.10 zv. do ^
šest večerov na te
DOWNTOWN:
750 Huron Rd-700 Prospect	gfl
PLAČA $31.20 NA
Delni čas:
Tri ure dnevno, 6 dni
PLAČA $9.90 NA	y
«
če ste sedaj brambnem delu, se ne P
EMPLOYMENT 0^
ODPRT 8 zj. do 5. z*-razen ob nedelja®
gg
Izkazilo državljans^^® zahteva .
THE OHIO telephone m
gob*
700 Prospect Ave.
Naprodaj je
% tonski truck; 1940 Chevrolet; ima 22,000 milj vožnje, v A-1 stanju. Izvrsten za farmer-ja ali domačo uporabo. Proda se tudi 2 električna motorja, 5 konjskih sil. — Zglasite se pri BLISS COAL CO. 22290 Lakeland Blvd.
Mali
CE POTREBO-'®**^!,*
novo atreho all pa
do


NAPRODAJ
ste 2 hiši, vsaka za eno družino; ena 6 sob, en&? sob in "sun room"; vsaka je na loti 80 čevljev. Prodati se mora. obe hiši. Cena vsake $3950. Nahajajo se na E. 222 St., za pojasnila kličite lastnika IV. 6585.
•treho popraviti, «e obr®' ^ rršlmo velUta In m*j*"** pi (ovakih poslopij in dotf®' nI proračun.	^ CgfY*
Universal Roofing
1106 St.
CH.	«7«»
Ob ▼ederJb! M®'
r
Hiša
na Edna Ave.; se selite; 5 sob spodaJ' C fornez, dve zidane g zmerna. Mora biti p""® bolezni v družini.	g
JOSEPH GLOBp 986 E. 74 St'
HE. 6607.