ŠOLSKI PRIJATEL.
Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po pošti, 1 fl. 36 kr. brez pošte.
Čislo 6.	V torek 7. februarja 1854. HI. tečaj.
Hvaljen hodi Jezus Kristus.
v
Ce se nekoliko po svetu okoli oziramo, in po tistem z nejedno-stranskimi očmi pogledujemo, bomo spoznali in obstati morali, da lepe kristjanske navade in pobožno vedenje se vidno bolj in bolj zgubljajo.
Veliko je tacih lepih in starih navad; alj dones govorim le od ene, gotovo prav Jepe kristjanske navade, ki se vedno bolj in bolj med našim slovenskim ljudstvom z greš nje. In ta je krist-jansko pozdravlenje:
Hvaljen bodi Jezus Kristus !
Pojdi na kmete, od mest ne govorim, zakaj mestjani so preveč flgebildetu, in take stare kmetiške navade med reno v „rum-pelkamro" veržejo, ter se „fortšrita" deržijo: pojdi tedaj na kmete, in na potu boš le malokterekrat pozdravljen s besedami: II. b. J. K., k večemu še od kake stare babele, ki nasprot pri-kinka; drugega pozdravljenja pa tudi ne boš slišal, ker večjidel te še pogledal ne bo, če te kdo sreča. Pride pa naš slovenski kmetovavec k tebi na kmeteh prebivajočemu v hišo, boš tudi le malokedaj slišal kristjansko pozdravlenje: H. b. J. K. Slišal pa boš: dobro jutro, dober dan i. t. d.
Ne rečem, da to ni lepo, ker se vendar le nekoliko bojim ^neotesan" imenovan biti; tode to prelepo pozdravlenje je pa tako vesolno in razširjeno, da gotovo mislim, zid zjutraj, ko svojo mavho si na herbet verže premišljevaje, kako bo svojo dobro robo nar bolje in pošteno, to se ve, spečal, svojemu tovaršu tudi dobro jutro, dober dan želi. Ker se mi tedaj to pozdravlenje preveč vesolno in razširjeno zdi, mislim, da bi bilo vendar le lepo,
če bi se mi kristjanje le po kristjansko pozdravljali; besede: H. b. J. K. mi med vsimi slovenskimi pozdravili še nar bolje do-padejo.
To lepo navado, se med sabo s besedami: H. b. J. K. pozdravljati, med našimi brati slovenskimi zopet vpeljati, mislim, se bo nar poprej in nar ložej doseglo, če se v šoli začetek stori. Šola, jaz se'tej moji misli ne morem odpovedati, sega s velikim vspehom, ne le v živlenje šolske mladine, temuč tudi odrašenih, in posebno v nekterem oziru v živlenje staršev. Ce so otroci v šolo poslani se tako zanemarjeni, in morebiti, kar se žali Bog po kmetih tudi pogosto najde, že močno popačeni, se jih pri pravi marljivosti, in pri stanovitnem trudu učitelja le še nekaj dobrega prime. In če otroci to dobro v šoli dobleno domu prinesejo, od-raščeni, posebno starši to, če je še tako malovažno, hitro zapazijo. In vsako lepo djanje, ki ga starši, ali sploh odraščeni, tode tudi na pameti odraščeni domači pri otrocih vidijo, in vsak iz otročjih ust zaslišan nauk, če je še tako nepopolnoma oznanjen, velikokrat dosto več koristi, kakor še tako umno vložen in s vso vnemo in prepričanjem govorjen duhovski nauk. Tedaj mislim, gori omenjeno kristjansko navado med ljudstvom vpeljati, bomo nar poprej dosegli, če bomo v šoli pričeli.
Naj tedaj sleherni učitelj duhovski ali neduhovski v svoji
šoli:
a) kristjansko navado vpeljuje, s besedami: Hvaljen bodi J. K. šolo pričenjati in končevati. S temi besedami naj šolarji pozdravljajo v šolo stopivšega učitelja, in s temi besedami tudi od njega se poslovljejo zapustivši šolo. To se da lahko vpeljati; težji bo sledeče: b~) Naj učitelj svoje otročice prav ljubeznivo opominja in prosi, slehernega, kteregakolj na potu srečajo, znanega ali neznanega z besedami: Hvaljen bodi J. K. pozdravljati; naj pri tej priložnosti zastopno dokazuje, da je presladkoime Jezus nar svetejši, nar imenitnejši, mogočnejši; — da sleherni, ki to ime spodobno izgovori, Boga močno počastuje in tudi veliko veselje svojemu angelj varhu pripravlja; naj jih opominja, da so otroci dolžni 12 let starega Jezusa posnemati,
ravno tako ga pa tudi častiti; počastijo ga pa, če besede: Hvaljen bodi J. K. spodobno zgovarjajo i. t. d. — Tode po pervem, drugem, tretjem nauku in opominovanju učitelja otroci še ne bodo sploh njim priporočeno storili, ter se sramovali pred domačimi, toliko bolj pred neznanimi. cj Če bi se potem učitelju primerilo, da bi ga bili otroci, šolarji ali ne šolarji srečali in ne pozdravili, naj to v šoli v misel vzeme in tudi reče, koliko žalosti mu je to storilo, posebno pa, ker še šolarji to njim tako serčno priporočeno storili niso.
iV) Prigoditi bi se znalo, kakor se sploh pri vsaki novovpe-ljani navadi prigodi, da bi kak umen mož, morebiti celo g. fajmošter, ali kak drug gospod proti učitelju, duhovskemu ali neduhovskemu, to vpeljano pohvalili in posebno opomnili, kako lepo so jih šolarji na poti z besedami: H. b. J.K. pozdravili. To naj učitelj z velikim veseljem šolarjem na-znanuje, ter jih tako spodbada, tudi v prihodnič to vselej delati. Po tem načinu bo učitelj nar ložej dosegel, da bo to čez ne ravno dolgo časa pozdravlenje otrokov vesolno. ej Dalje naj bo učitelja duhovskega ali neduhovskega navadno
pozdravljenje: Hvaljen bodi J. K. fj Nazadnje mi pa tudi močno dopada, in ravno zavoljo tega tukaj tudi priporočujem, kar je, če se ne motim, v začetku pretečenega leta „der osterreichische Schulbote" svetoval: šoli odraščeni mladosti, t. j. tistim, ki že fantje in dekleta hočejo biti, na pozdravlenje: dobro jutro, dober dan .. . zmiraj odgovarjati: Amen na večne čase!
Po tej poti mislim, bomo nar ložeji in nar gotovšl dosegli gori priporočeno, in tako med našimi slovenskimi brati sopet vpeljali navado, po kteri se tako rekoč očitno za kristjane spoznamo, ktera pa zmiram bolj pozabljivosti zapada, kar je pa gotovo slabo znamnje pravega živega kristjanstva za naš narod. Ne zakrivamo pa tudi, da pri vsem svojem trudu to lepo navado popolnoma nikoli vpeljali ne bomo, ker ljulka se v pšenico nikdar spremeniti ne da, pšenica pa, če je še tako čista brez ljulke ni. Storimo, kar je v naši moči, vse drugo pa Boguizročujmo, kterega
sveto ime gotovo častimo, če si prizadevamo, vpeljati staro in kristjansko navado, se med sabo pozdravljati: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!
L. G.
Svarilo ucencom.
Šolci! rad, 4>rav rad vam kako nedolžno razveselovanje za kratek čas dovoljim, pa mora imeti svojo mero, svoj čas, in nikomur v škodo ali zamero biti. Vidim, da se preveč s snegom pečate, ga v velike kepe vali'e, in se dostibart do terde noči s snegom kepate. Zna biti, da vam dovoljijo stariši vse to, pa glejte nasledke.
Danes so prišle dve tožbi čez vas : Gregorc toži, da je snoči v mraku nekdo kepo snega v okno vergel in mu šipo strupil; Jurkova dekla pa, da ji je kepa v oko priletela in jo skoro oslepila. Torej vas opomnem, da take burke opustite, alj saj previdnejši vganjate.
Bolj mi je dopadlo, kar sta Mihec in Boltej un dan vganjala. Skoz okno nju gledaje sim se sam ž njima radoval. Napravila sta na vertu verlega snežaka (možička s snega) mu za palico plotni kol v roko dala in kepe verlo v vanj metala. Možak, ako ravno je imel drog v roci, se vender braniti nemore. Dolgo sta se dečeka radovala, zadnič zadene Mihetova kepa možaka verh glave, koja mu odleti. Ker je ravno angelsko češčenje zvoniti začel, odrineta fantiča na mah domu.
Tako bi tudi jaz rad imel, to vam sporočim, da ste o tej dobi vselej že doma.
P. Musi.
t
Mestjan in pošteni sosed.
V mestu N. je pošten raestjan živel. Nekega dne pozove svojega soseda k sebi, in mu reče: „?oznamvas poštenega moža, ter vam nekaj izročim, kar še nobenemu znano ni. Imam tavžent ranjčkov, ktere sim po varčr.csti od frJndih dni do zdaj naberal, od teh denarjev otrokom še nič povedal nisem, sak&j ^o bi vedeli, da bodo kdaj bogati, bi več na denar, ko na pridne roke upali,
nekdaj jim bodo že prav prišli. Staram se: smert me zna nana-gloma pobrati, torei vam ljubi sosed, hočem ta dnar zročiti, ker vas poštenega moža poznam. Obljubite meni, mojim otrokom denar ne prej podeliti, ko da čas ne pride, da ga bojo res potrebovali." Sosed to obljubi in denarje vzame.
Kmalo potem vmerje mesfjan. Njegova sinova se pač nista nadjala, da bi nju oče razun hiše in robice, kar je notri, njima še kaj več zapustili bili, pa tudi s tem sta bila zadovoljna, zakaj k delu sta bila privajena, in se tako pošteno živiti mogla. Oženila sta se. Alj se začudita, ko njun sosed in prijatel rajnega očeta tav-žent ranjčkov v ženitvanjski dar izroči, in njima pove, od kod da je denar in od koga ga dobita.
Vsak je hvalil poštenega moža, kteri bi bil lahko vsaj en del denarja si prisvojiti mogel.
„Bog me obvari, reče, da bi se ptujega blaga lotil. Le eno samokrat siru skušan bil od vašega denarja kaj vzeti, misleč, ga svoj čas zopet povernuti,- saj vam je znano, da je pred dvema letoma moje polje toča potolkla, in da mi je po kugi živina poginula. S svojim premoženjem nisem mogel se z setevjo presker-beti, in živine kupiti! (Takrat sim hotel ljubi denar na posojilo vzeti, in zgubljeno blago zopet nakupiti.) Ali bodi Bog zahvaljen! Sila je prošla, in svojo vest sim čisto ohranil, vama pa je , po volji vašega očeta, denar ohranjen, rabita ga dobro!8 Bod' zvest, pošteno imej serce, Ti bojo upali ljudje.
Janez Tomšič.
Listoiioša.
Iz Železnih 20. prosenca. Pretekli teden v Ljubljani nazoč sim nabral tu nekoliko drobtinčic, katere tukaj naznanim. Rokopis Vodnikovega slovarja, kterega so mi slavni gospod Dr. Bleiweis kazali, je kaj obširno delo, cela skladevnca ga je. Naj bi izgled dopisnika »Novic" iz Celja, g. J. S., ki je g. Blehveis-u svojo zbirko bolj neznanih slovenskih besedi ponudil, še več drugih slavnih mož spodbudil, s vso močjo se podpiranja tega dela okleniti, zakaj zdaj je Čas, preskerbeti in podati v roke Slovencom
slavno pa tud zlo potrebno knjigo. — Pri gospodu Rihar-ju sim vidil ene pole g. Hašnikovih pesem v rokopisu. Ni mi treba tih pesem hvaliti, ker Slovencom je g. Hašnikovo ime že od prej dobro znano, le to povem, kar poprej nisim vedel, da bodo tim pesmam tud napevi pridjani, al kakor Ahacelnovim in šoli veselega petja, al kakor Gerlici, to ne vem, tolko zamorem rečti, ker so napeve g. Rihar pregledali, da zopet kaj izverstnega pričakovati smemo. Tud g. Rihar mislijo na poletje izdati zopet novo zbirko cerkevnih slovenskih pesem. Slovenci! še bomo prepevali. — Tud gospod misijonarja Jerana sim obiskal, najdel sim jih sicer v postelji, vender gre upati, da kmalo ozdraveli bodejo. Pripovedovali somienkolko od svojega popotvanja, kar bodo pa, kadar se ozdravijo, bolj obširno v „Danici" popisali. Odmenjeni so začasno od svitlega knezoškofa k Ljubljanski predmestni fari v Ternovim za kaplana. — Kdaj naš slavni rojak, visokoč. škof gospod Friderik Baraga, kterih ime je med Slovenci zastran njih mnogih neprecenljivih bukev dobro znano, v Ljubljano in njih rojstni kraj na obiskovanje dospeli bodejo, se še natajnko ne ve; sliši se pa od strani, da bi se na Krajnskim zopet več misjonarjev za njih novo škofijo v Ameriki oglasiti vtegnilo. Daleč okrog res roke slovenskih misjonarjev lomijo kruh večnega živlenja divjim narodom. V tiskarnici g. Blaznika sim pozvedil, da seje letos število naročnikov na »Novice" zopet zlo pomnožilo. „Novice" pač po vsi pravici primeriti zamoremo veličastnemu parniku, ki ponosno in mirno vesla, ne zmenivši se za nobeno nevarnost, po šumečem morju naravnost prot barkostaji podučenja svojega slovenskega naroda. — Edino, kar meje žalilo, tud povem, in to je nemško petje pri šolarski maši. Mislim, da bi tega nobeden pameten človek grajati ne mogel, če bi slovenska mladina v slovenskej stol-nej cerkvi svojega Stvarnika v milem slovenskem jeziku častila. Ne tajim, da bi učenci latinskih šol nemško ne umeli, al pride k maši tud mnogo terdih Slovencov, kterim bo domače petje gotovo po volji, znano je pa, da lepo petje omeči človeško serce k nar pobožnišim mislim in povzdigne taiste iz doline solz skoz oblake prot visokim nebesom. Ne iščimo si tedaj tega pri ptujcih na posojilo|, kar nam je dober Bog samim v (obilni meri podelil,
namreč dar tako lepih pesem, da jih bo morebit še le potomstvo po vrednosti ceniti vedlo. — Obderžimo toraj le vsak svoje!
J. Levičnik.
*	Iz Brašlovc. G. dehant Stojan, slavno znan slovenski pisatelj in domorodec nam tole pišejo: Ali ni slavno vodstvo že tudi kedaj menilo, da bi knjiga: „Humberts Gedanken iiber die vorziiglichsten Wahrheiten der christlichen Beligion" poslovenjena tudi nam Slovencom u krepko podporo v verskih in nravnih zadevah biti vtegnila? Menim, da bi ta knjiga poleg drugih od družtva oskerbljenih veri zaklad v naših bukvarnicah bila? Ko bi liotli Humberta imeti po slovensko spisanega, kaki komad bi se lehko da v tem kraji kakor že bodi posloveniti dal. — Bukve, ki so za ljudstvo namenjene, bi bilo pač nar bolje, mu terdo vezane oskerbovati, z mehko zvezanimi si ne ve kako pomagati, celo pa ne pol prerezovati. Ker bi veznina več vzela, bi se pa pol na leto nekaj manje dalo. — Bog daj srečo v novem letu, mnogo naročnikov in dražtvenikov, da družtvo nebo pešalo. Kdor s to mervico dobre stvari ne podpira, škoda, da se mu Slovenec pravi.
Drobtinčice.
*	„Oesterr. Schulfreund" se pritoži, da se v Celovcu šolska hiša že enkrat na noge ne spravi. 40 let se žepišeinkomisionira, dožene se pa nič, vse je le še mertvo na papirju. To se ve, pristavi časopis, da s tim glavno mesto drugim soseščinam na deželi slab izgled daje, da so tako tudi zastran šolskih reči večjidel le merzle.
*	Ravno te časopis piše od nekterih šolskih okrajev na Krajnskem.
Kočevski šolski okraj šteje 8 postavno uravnanili in 3 druge šole. Vse se uči po nemško. Hvalevredni so vsi gg. učitelji in vse šole. Tudi se bo knjižnica za učitelje tega okraja napravila. Nedelske šole se marno obiskujejo, kar popred ni bilo. Kočevarji so svoje otroke seboj po svetu vozili in šolam odtegovali. To je sedaj prepovedano.
Ribniški šolski okraj šteje 6 ljudskih šol in 1 privatno. Uči se po teh šolah slovensko in nemško. Čast. g. dehant, Jgn. Hoh-
apfel, kterega že tudi bravci „šols. prijat." dobro poznajo in visoko v časti imajo, se tam posebno hvalijo kot šole in mladine in učiteljev zvest prijatel ter priden in vnet delavec. Pohvaljen je tudi g. Jož. Raktel, učitel v Ribnici, kot iskren učitel in pošten mož; njegova šola stoji na visokej stopnji. Tudi šola v Soderši-cah, kjer je g. Lor. Arko za učitelja, in šola v Oblokah, kjer začasn. učitel g. Fr. Raktel podučuje, je pohvaljena.
C. k. deželna šolska oblastnija je po posebnem razpisu imenovala vse tiste knjige, kterih bi si imele šolske knjižnice pred vsimi drugimi knjigami kupiti.
Družico sv. Mohor a.
*> Seja 22. januarja 1854. a) Preč. g. Stojanu se družtveni odbor za ljubo pismo serčno zahvali, zraven pa jih tudi lepo prosi, naj bi oskerbeli, da se sloveča knjiga: „Humbert's Gedanken" posloveni. Radi jo bomo natisnuti dali, vemo, da bojo vsi gg. odborniki ravno teh misel.
Kar g. St. zastran vezanja omenijo, je vse res. So pa družtveniki, kterim ni nikolj dosti pol na leto. Zatcgavoljo se manj pol na leto dajati ne upamo. Bomo takole poskusili vstreči. Naj se vsak, ki hoče terdo vezane knjige od družtva prejemati, oglasi. Mi bomo oskerbeli, da se za nje knjige lepo in dober kup vežejo. bj G. Rogač, bogoslovec v Ljublani, ponuja družtvu svoj rokopis: „Gerainb'a popotovanje". Nemška knjiga močno slovi, vendar ga sami prevzeti nočemo. Naj ga toraj gosp. Rogač družtvenemu odboru v Ljublani poda, da ga ta pretrese in svojo misel izreče, c) Družtvo šteje letos 259 fi. 30 kr. zaostankov. Za posamezne druztvenike ni veliko, alj za družtvo je pa to lep denar. Toraj tiste gg. družtvenike, ki so za 1. 1853 družtvene knjige prejemali, še enkrat poprosimo, letnino odrajtati alj pa knjige na svoje stroške v Celovec nazaj poslati.