GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR. NAROČNIKI,. Naročnikom ouaanjam, da rti m po« Ijmmo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca In leta Je naročnina plačana. Uprava TELEPHONK: CHel>ea 3-1242 totemi as Srrond Class .Matter September S 1st, 1903 at the Post Office at New York. N. under Act of Congress of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 70. --------± Stev. 70. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 26, 1938 SOBOTA, 26. MARCA 1938 Volume XLVI. — Letnik XLV1. a KAR SMO PRIDOBILI, NE DAMO IZ ROKf—HITLER Anglija bo pomagala Franciji NAZUSKE OBLASTI SO ZAČELE VABITI AVSTRIJSKE SOCIJALISTE IN KLERIKALCE V SVOJ TABOR Tajnik dunajskega kardinala je pozval avstrijske katolike, naj pri javnem glasovanju odobre an-slus. — Vsa mržnja nazjev je naperjena proti monarhistom. — Z Zidi baje se premiio ravnajo. — 44 Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega!" — 15,000 oseb je poslušalo Hitlerjev govor. KOENIGSBERG, Nemčija, 25. marca. — Da- nes je govoril tukaj nemški kancler Hitler, in poslušalo ga je nad I 5,000 oseb. Poslušalcem in vsemu svetu je povedal, da ne bo Nemčija nikdar dala z rok tistega, kar je pridobila. Govoril je več kot eno uro ter se v svojem govoru predvsem pečal z ljudskim glasovanjem, ki se bo vršilo po Nemčiji in bivši Avstriji dne 10. aprila. — Avstrija ni bila zavojevana, — je ugotovil,— ampak se nam je sarria z veseljem priključila. Na m vojaki se niso posluževali orožja, pač so pa bili povsod navdušeno pozdravljeni, V par dneh smo več pridobili kot je pa Nemčija pridobila prej v raznih zmagovitih vojnah. Nemčija je danes večja kot je bila leta f 9 I 4. Tega se mora vsak Nemec zavedati, tega se more zavedati ves nemški narod. DUNAJ, Nmčija, 25. marca. — Dr Jac. Wein-bach, tajnik dunajskega kardinala lnnizerja, je izjavil danes, da bo kardinal pozval vse avstrijske katoličane, naj pri ljudskem glasovanju 10. aprila glasujejo Ja \ to se pravi, naj izrečejo zaupnico nemškemu kanclerju Hitlerju. Avstrijski katoličani so bii i spočetka zelo zbe gani, misleč, da jih bodo naziji preganjali kakor preganjajo Žide, včeraj jih je pa potolažil Joseph Buerckel, organizator ljudskega glasovanja. — Katolikom se ni treba ničesar bati, — je rekel, — Paradi katoliške veroizpovedi ne bomo nikomur skrivili lasu na glavi. Držali se bomo načela: — Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega. DUNAJ, Nemčija, 25. marca. — Tisoč avstrijskih policistov sme nositi na rokavu posebno znamenje, ki je nekakšno priznaje za zasluge, katere so izkazali nazijem začasa Dollfussove in Schusch-niggove vlade. To dokazuje, da je bilo pet let dvajset odstotkov avstrijskih policistov v Hitlerjevi službi. Danes je dospel sem nemški feldmaršal Goer-ing, ki bo v družbi Buerckela vodil kampanjo za ljudsko glasovanje. Jutri bo govoril ogromni ljudski množici pred cerkvijo sv. Štefana. Buerckel je v svojem včerajšnjem govoru strahovito napadel bivšega kanclerja Schuschnigga, Zide demokracijo in n^pnarhiste, skušal se je pa približati socijalistom. Schuschnigga je imenoval izdajalca nemške kr-"i ter rekel, da gresta demokracija in laž roko v roki. — Zidje se pritožujejo, da jih preganjamo, — je vzkliknil. — Z ozi^om na vse tisto, kar so hudega storili Avstriji, ž njim še preveč ^entleman-sko ravnamo. — Ne bom pa tajil, — je dostavil, — da smo proti monarhistom. Ti prenapetaži spadajo v našo delavsk održavo. — Mi nudimo, — je zaključil svoj govor, — prijateljsko roko vsem, ki imajo dobro voljo in so pripravljeni z nami sodelovati. Prijateljstvo nudimo ,tudi tistim, ki sta jih ravščina in pomanjkanje prignala v socijalistični tabor. JAPONCI SO BILI TEPENI Pri Lini so imeli Japonci težke izgube. — Kitajci neprestano napadajo. Japonskih poročil ni. HANK* > V. K itajska, marcu. — Vojaška poročila jz Surova naznanjajo, da Kitajci prodirajo proti zapadli, da u >tavi jo japonsko prodiranj«' proti jugu provinci Nantung, obenem pa na celi fronti napadajo Japonce v zaledje. Kitajci imajo močne postojanke severno od Velikega ka u a I a, četudi so Japonci zaseda nekatere kraje. Japonska armada v jugovzhodnem delu Šantunga je do bila 4000 ojačenj, toda so Kitajci s prot i ofenzivo vstavili Ja ponce. Japonci se v veliki liieii po-lužujejo artilerije, da bi raz. bili kitajsko obrambo. HOFFMAN SE BO MORAL ZAGOVARJATI Bivšega governerja toži Wendel za odškodnino. Governer je bil vodja v Wendelovi odvedbi. NEWARK, N. J., -o. marcu. — Bivši odvetnik v Trentonu Paul H. Wendel je vložil prrd zveznim sodiščem tožbo proti bivšemu governer ju države ! New Jersey Haroldu 0. H off-' manu in sedmim drugim osebam tožbe za skupilo odškodnino v znesku $4.">0,000. Wendel Mofmami naravnost dolži, da je bil vodja zarote proti Wendel u. da je bil ugrabljen in z mučenjem prisiljen napačno priznati, da je odvedel Lindberghovega otroka. Poleg Hoffmana še nas led-ii j i se obdolženi zarote proti f> , , . f- iWendelu: EffiParker, biv.ši Podrobnosti o kitajski proti. | (lotektivskega urada v ofenzivi od lo. do 1<. marca pri Lini podaja general V u širi pravi, da so imeli Japonci urj- i ... . - - _ , ' ' . , . V ..'natelj sanatonja za slaboumne h 20,000 vojakov; tudi Kitajes " . .. . „. . . v New Lisbon, James o. lvirk- steVll° VOja^°V ham, načelnik detektivov v . f, I Mercer okraju, Mrs. Anna Bad. t angcecunga m Pangpighsu-| parkorjova tajnica, Walter na, toda so bili slabse opremlja brat Mrs Badingove hi General V using prav, da je bila to največja kitajska zrna- so imeli pod poveljstvom ga in da je armada pokazali veliko moralo. Japonci so bih na nekaterih krajih potisnjeni nazaj za 10 do JO milj, niestc Išuj je bilo zopet zavzeto, 4000 .Japoncev je bilo ubitih, 8000 ranjenih in <500 vjetih. Poleg tega pa je K k a j cem padel v roke velik vojni plen. PE1P1NG, Kitajska, 25. marca. — Zelo redka in kratka so japonska poročila o bojih ob Tiencin-Pukov železnici, toda morajo biti zelo vroči. Kot zatrjuje neko japonsko poročilo, so bili v bitki pjri Lin. čengu, (jO milj severno od Lun-liaj železnice, ubiti štirje kitajski divizijski poveljniki. Japon. ci zadnje štiri dni niso poročali o nikakili m/pehih. Zelo malo poročil je tudi o bojih v Sansiju. Japonci trdijo, da je bilo ubitih 8000 Kitajcev, samo pa da so imeli samo 100 mrtvih in 200 ranjenih. VELIKE BOJNE UDJE WASHINGTON, D. C., 25. marca. — Združene države in Anglija boste gradili velike bojne ladje nad 35,000 ton. Obe državi, ki se posvetujete nikakor ne v Londonu, ste sklenili, da se poslužite tozadevue točke v mornariški pogodbi, da gradile bojne ladje nad 35,000 ton, ako jih gradi tudi katera druga država. Anglija in Združene države bodo grdile bojne ladje ■ od 42,000 do 45,000 ton, ako Japon. Gustave Lockwood, uradnik dr. žavnega avtomobilskega urada. Wendel, čegar napačna izja va je tri dni predložila Haupt-mannovo usmrtitev, pravi v -voji tožbi, da je dobil trajne poškodbe in da je oviran pri tem, da bi mogel delati in se preživljati. Glede Hoffmana pravi Wen. del: 4 4Obtoženec je ves ča.- toži-teljevega jetništva in mučenja popolnoma vedel o krutem mučenju in je vodil in nadziral o-nienjena dejanja. Obtoženec Hoffman je tudi bil udeležeu pri sestavi besedila napačnega priznanja, ki ga je bil tožite-j prisiljen podati." LETALO PADLO NA TLA SREDI PRAGE 9. marca, se je pripetila v Pragi nenavadna letalska ne sreča. Vojaško lovsko letalo, ki ga je vodil podporočnik Ado H Stah je iz nepojasnjenega vzro. ka med poletom nad mestom iz precejšnje višine treščilo na tla. Pilot se je rešil s padalom, letalo pa je padlo v Kruinovi ulici v Podoli na vrt neke vile, kjer se je vnelo in je popolno ma zgorelo. Gasilci so z veli kini naporom preprečili, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Vsa sreča je v tem, da letalo ni padlo na kako prometno ulico, kjer bi nesreča gotovo zahtevala mnogo Človeških žrtev. FRANCIJA SE NAHAJA PRED Noyo KRIZO V senatu je bilo Blumu namignjeno, da odstopi. Senat je vladno finančno predlogo odklonil. PA H IZ Francija, 25. marca. — Franciji zopet preti kabinetna kriza, ker je senat odklonil i'inanono predlogo ministrskega predsednika Leona BI uma in mu je bilo naniignjeno, da naj odstopi in napravi mesto z:i dado narodnega edinstva. Mnogi senatorji so mnenja, da so dnevi druge vlade ljud--ke fronte, ki jo je Blum postavil 13. marca, šteti. Medlem pa se stavka kovinskih delavcev v okolici Pariza naglo siri. Poleg tega je tudi 0000 delavcev v kemičnih tovarnah v Lille poldrugo uro odložilo delo. S tem so hoteli podjetnike pi podjetniki z naraščajočimi ce nami življenskih potrebščin n zvišajo plač. Vsi kovinski delavci pripadajo k splošni delavski zvezi, ki je najmočnejša organizacija v ljudski fronti. Tekom vroče debate v senatu je pet senatorjev od Bluma zahtevalo, da odstopi. Blum pi najbrže ne misli na odstop, kajti za danes je sklical kabinetno sejo. Ob istem času pa je poslanska zbornica sprejela predlo go, da so za slučaj vojne mo bilizirani vsi moški in ženske. Vsi, ki so telesno sposobni, bodo morali na fronto, drugi pa bodo delali v tovarnah. RUSKO VABILO ZA ODPOR PROTI FAŠISTOM JE BILO ZAVRNJENO -o-- LONDON, Anglija, 25. marca. — Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain je kanclerju Hitlerju povedal, da bo mogoče moralr. Anglija poseči v vojno, katero bi izzvala Nemčija v osrednji Evropi. FAŠISTI NA ŠPANSKEM NAPREDUJEJO Na štirih frontah prodirajo proti morju. — Republikanci so se izognili obkolitvi. SAR AGO SS A, Španska, 25. marca. — Fašistična armada nadaljuje svoje prodiranje liu 'načelnik detektivskega urada v ))odietuike " variti da bodo štirih frontah. Armada genera- inarcapiijj j. 0].,.a;u nicffov sin v , t . , ' . .. la Juana Yaguea, kije včeraj ru.šin"- ki r>UIIIIIoluu u*1«1.!", (pneeli sedečo stavko, ako jim . ° , , .. j Ellis, dr. Carroll T. Jones, rav- .. ... irira^a očimi ee P^oraeila reko bbro blizu jonci oko- , ;. * L __ ............I podjetniki L nai ascajocimi ql :„ nl^,i.n|„ «„tn s»m. VAŽEN SKLEP MEHIŠKE VLADE Za predsednika petrolej* skega sveta je bil imenovan Herrera. — Vlada bo kupila vsa tuja petrolejska podjetja. ska ne bo vstregla ameriški iu angleški 2sahtevi, da objavi ^oj mornariški program. .MEXICO, Mehika, :25. marca. — Podtajnik v prometnem ministrstvu \rineente Cortes Herrera je bil imenovan za glavnega ravnatelja "petrolej, skega sveta", ki bo upravljal petrolejsko industrijo, ki jo je vlada zasegla. Vlada je že pričela zbirati denar, s katerim bo kupljena lastnina 17 angleških in ameriških podjetij. Predsednik Cardenas je vče. raj izjavil, da bo Mehika družbe odškodovala. Zahteval je, da se mora to takoj izvršiti, ker noee da bi bila prihodnja generacija obtežena s tem dolgom. Quinta, je presekala cesto Sara-^ossa-Lerida in se bliža Buja-ralozu, 15 milj dalje proti vzhodu. Namen tasistev je vpogniti repnblikan-ko desno krilo v S:-erri de Aleubierre. Toda repub. likanska armada, ki je bila zajeta med armado generala Yaguea in Saragosso, sV? je umaknila .proti severu. Severno od Huesce je druge, armada zavzela več vasi. Južno od Huesce je tretja armada pie koračila reko Flumen, ki tečo proti jugu od Huesce. Četrta armada pod poveljstvom generala Araudo prodira proti jugu v provinco Ca >teIlon in je navzlic velikemu odporu zavzela več vasi. HEX D AYE, Francija, marca. — Boji v Severnem A-, ragouu so vedno hujši in fašisti so nekoliko napredovali naj treh krajih. Kot republikanci sami priznavajo, prodirajo fasisti severno od llueJoe dalje in so zasedli Ueno in Sabayes. Prišli so iz Uelse do ceste, ki pelje v Saragosso. Največja nevarnost za republikance je, ako bodo fašisti pričeli prodirati po cesti proti jugu. Na vladni poziv so se kmetje v Aragonu, da grade utrdbe, od zvali v velikem številu in delo naglo napreduje. V Barceloni je vse zelo mirno. Opera je pričela svojo pomladansko sezono in predstava opere ilLasi Golondrinas" je bi la dobro ofbiskana. Chamberlain pa se je izognil, da bi naravnost in določno izjavil, ako bi Anglija s svojo o-jboroženo silo šla na pomoč C'lj.. hoslovaški, ako bi bila napadena. Chamberlain je za pojasnjevanje angleške vnanje -politike rabil 57 minut. Govoril je pred zasedenimi klopmi poslanske zbornice in ob navzočnosti ino-7a niskih diplomatov, med katerimi je bil tudi ameriški poslanik Joseph P. Kennedy in* najbrže ob odsotnosti nemško ga in italijanskega poslanika. Chamberlainova izvajanja, k: so najvažnejša izza časov svetovne vojne kakega angleškega ministrskega predsednika, so bila sporočena tudi lordski zbornici, kateri je o tem poročal vnanji minister lord Halifax. Chamberlain je v svojem govoru rekel, da je Anglija odklonila povabilo sovjetske Rusije, da bi se "nenapadalne' države sestale na konferenci in bi se postavile proti "napadalnim" državam. Povdaril je tudi, da njegova vlada smatra nevmešavalno pc. iitiko na Španskem za naibolj. šo. t Chamberlain pa je tudi rekel, da se bo Anglija naglo ob> roževala, zlasti glede zračne si. le in se hoče zavarovati proti vsakemu napadu. AMERIKA SE POTEGUJE ZA ZIDE jo gospodarsko neodvisnost. Generalni poštni ravna tel j Alfonzo Morentin je predsedniku Cardenasu poslal svojo mesečno plačo $212 kot prispevek v petrolejski sklad in se je obvezal, da bo vsak prihodnji me tuuija kViiV-liu o (bili | ) mulj VA«* uu l oun ^/iiuuuuji "n- Narod mora prinesti žrtve, ker jseo prispeval polovico svoje more le na ta naoin doseči svo- plače. WASHINGTON, L>. C., 26. marca. — Državni department je poslal po^iv 29 državam, da pomagajo nemškim in avstrij skim Židom, da se morejo izse. liti v druge dežele. Državni tajnik Hull ^ ta poziv poslal naslednjim državam: Angliji, Franciji, Italiji, Belgiji, Holandski, Danski, Švedski, Norveški in Švici ter 20 južnoameriškim državam. Državni tajnik predlaga da je postavljen posebni mednarodni odbor, ki bi pomagal političnim beguncem iz Nemčije in Avstrije, ki pa bi ga financirale privatne organizacije v o-kvirju obstojali naselniških postav. Po sedanji kvoti bi moglo v štirih mesecih priti iz Nemčije in Avstrije v Združene države 18,000 Židov. Avstrijska letna kvota znaša 1413, prišlo pa je samo 413 o-seb; nemška kvota pa znaša 25,957, prišlo pa je samo 9,(K>4 Nemcev. "GLAS NAHOD A" — New Yoi* Saturday, March 26, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. 99 "GLAS NARODA (VOICE OF THE PEOPLE) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakwr, President J. Lupsha. Sec. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 WEST ltth STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Za celo leto velja lint za Ameriko In Kanado ..............16.00 Za pol leta ................$3.'J0 Za Četrt leta................flJ-3 Za New York za celo leto . . $7 00 Za pol leta ................$3.ro Za inozemstvo za celo leto .. $7.T z 20,000 delavci. Vrednost letne rudniške proizvodnje je dosegla skoraj 100 milijonov šilingov. Cementa je Avstrija produeirala 800,000 ton. V" svojih plavžih je Avstrija izdelala nad 300 tisoč ton železa, nad pol milijona ton surovega jekla. Prižganih je bilo 11 visokih pee i. V avstrijski industriji so zanimive te-le številke: — V želt-zui industriji je bilo zaposlenih skoraj 200,000 delavcev, \ le-ui industriji 100,000, ki so producirali .'{50,000 ton celulozi*; v tekstilni industriji W),000 delavcev z letnim izdelkom enega milijona zvitkov. V papirni industriji je delalo okrog 60,000 delavcev, v usnjarski pa 15,000. V sladkorni industriji znaša lotili pridelek 125,000 ton. Pivovarne so izvarile pet. in pol milijona lil piva, žganjarue pa okrog .'500,000 lil zganili I ijač. Električne sile je bilo okrog enega milijona kilovatov, ki dajejo okrog .'» milijone kilovatnih ur. Železnic je imela Avstrija 6,710 km, Nemčija pa jih jp imela 60,000 km. Železniških voz je Avstrija izročila skupne-/liu prometu okrog 7000 osebnih, 34,000 tovornih voz in 2500 lokomotiv, od katerih jih je nad 200 električnih. Velikonočne pošiljatve Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v velikonočnem času. Pa tudi naši domači o Velikinoči nestrpno čakajo pisma iz Amerike. yeaeli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa ldmttefi denarna pošiljatev. Pošljite velikonočna darila v obliki denarne nakaznice a posredovanjem Slovenic Publishing Company Travel Bureatr 210 Wnt 181h Street Hew York, V. Y. PREDSEDNIŠKA JAHTA "MAYFLOWER" j "GLAS NARODA- \ pošiljamo v staro do- € Kdor ga ho- 4. ^ movmo. I Če naročiti •Jahta "Mayflower", ki so jo ji posluževalo več predsednikov za svoje izlete, gnije V pristanišču Wilmington, N. i". Peter • • • • h kraj stane $7. — V i I Italijo lista ne poši- 41 ^ ljamo. Iz Jugoslavije Po nesreči ustrelil svojo , Roparski umor bogate mater. I vdove* V Zagrebu je Ljndevit Or-; sag, sin predsednika Hrvatske-' ga rudniškega saveza, na domačem dvorišču čistil saniokn s. Pobral jo i/, njegojc, ni pa vedel, da tiči krogla šo v ei vi. Ko je samokres očistil, je pritisnil na petelina in sprožil. To je imelo usod ne posledice. Poli g njega je namreč stala njegova mati Cecilija, ki jo je krogla zadela naravnost v sree in se je mfrtva zgrudila. Ko je nesrečni sin videl, kaj j«' storil, je potegnil nož in si hot«d končati življenje, kar pa so mu preprečili. Dva samomora v Zagrebu. Pred dnevi so našli na Pre-križju pri Zagrebu nezavestnega natakarja Antona fiubariča, ki se je zastrupil z oetovo kislino. Prepeljali so v bolnišnico, kjer je včeraj umrl. Pri njem so našli pismo, rz katerega je razvidno, da je šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Zaljubljen je bil v neko Pavlo Ku-panovo, ki je nedavno odšla v Da-limacijo. — V Guiuloličevi uliei so našli pred dnevi mrtvo hišnico Marijo Delbunia. Najprej so mislili, da je umrla zaradi preobilico zavžitega alkohola, ko |>a so truplo obducira-li, so ugotovili, da se je zastrupila. V Kajevem selu blizu Hrčke-ga je bil izvršen grd 'zločin. A" stanovanju njene hiše so našli umorjeno bogato vaško vdovo Marijo Glavičevo. Ko je zjutraj prišli* n«*ka kmetica, ki je k nji hodila vsak dan na delo v hišo, se ji' zelo začudila, k< r so bila liišmi vrata odprta. Vedela je, da je bila (Jlavieeva zelo boječa. K<» j** stopila v stanovanje, je bila priča groznega prizora. Poleg posteljo jo l«-žala na tr< biiliu v mlaki krvi tiesrečmi vdova. O zločinu so bili obveščeni orožniki, ki so napravili preiskavo. Zdi se, da gre za zopa-rski umor, kajti pi kojničim znanci in bližnji sorodniki trdijo, da je imela Glavičeva precej denarja in zlatnine, kar jo vse izginilo. Zagonetna smrt skopega starca. * V Ribičbregu blizu Varaž-dina'so našli na jKxlstresju nirl-vega bogatega |Misestnika Fr. Kosa- Mailija. Nedavno je bilo starcu ukradenih :>4,000 din in je tatvine osumil svojega 2o-letnega sina yinka.'za kater ga je zahteval, naj ga strogo k z--mijejo. Zato. je nastal sum da je postal stari Kos žrtev zločina in da ga je spravi! s -veta njegov sin. Orožniki so gotovi It, da ne gre za zločin, t am več, da se je stari Kos na jVdstrešjii ponesrečil. Padel je z lestve na glavo, in se ubil. Zapustil je okrog 2,000,0000 din gotovine. Žena ustrelila moža. Zakonca Sta ha v Vukovar« nista živela v srečnem zakonu. Prepiri so bili neprestano na dnevne mredu. Pred tremi meseci se je že na naveličala takega življenja in je zapustila moža. N>a prošnje pa so jo vse ono vrnila domov. Njeno vedenje je dalo inožu povod za pi-Ijačevanje in v pijanosti ji je ' večkrat grozil, da jo ubije. Boječ se, da bi se res kaj takega ! lahko zgodilo, je Marija možu samokres skrila. Pred dnevi J jo zopet zapustila mož, v node-; I jo pa prist I k njej v bratovo j stanovanje, nenadno pa ji* Ma-jrija potegnila samo k its in trikrat ustrelil« vanj, da se je zadet v glavo, srce in treburfo zgrudil mrtev. Žena je nato odšla na policijo in sauna prijavila zločin. Pomlajevalna afera zopet pred sodiščem. EDINA SLOVENSKA POGREBN1KA V NEW YORKU IN OKOLICI PETER JAREMA Mme. JULUA JAREM A (za moške) (za ženske) Pogreb $110. in VEČ 1'rcdiiu grcslf kuiu «lrumiui, pa Cu je ^ Se tak« daleč-, pridite, ali pa telefonirajte nam za pojasnilo. Jamčimo, da boste z našo postrežbo popolnoma zadovoljni. 129 E. 7th ST., med 1. Ave in Ave All 707 PROSPECT AVE. vopal 155 St. NEW YORK Tel.: ORchard 4-2508 "BRONX Tel.: MEIrose 5-6577 Važno za potovanje p^vatl v start kraj all MM Mga ai da je pool— v vseh stvareh. VsM preskrbeti, da Jo potoraajo la hMre. VI Mi petal I Iste, vfscje In sploh vse. kar Je xa peievMje ■aJUtnjka tan, to kar Je glavno, sa Nedrtarljanl naj eedeM Is W SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. oprošč« na, toda državni tožite He je pritožil. Kasači j a je upoštevala pritožbo in je odredila novo razipra vo„ v kateri naj višji zdravniški svet ugotovi, kakšne posledice je iiuela operacija za Marica. Vrhovni zdravniški svet je zahteval, naj Mariea prepeljajo v beograjsko bolnišnico, da ga temeljito pregledajo, tej zahtevi pa niso mogli ustreči, ker je 1>re2 sledu izginil. Strah pred papigino boleznijo v Zagrebu. .Vedavno je na Dunaju o4x>-lelo vet* članov družine Hu,i,ra Tiniiga na hudi hripi. Obolelo je tudi več znancev, ki >o prišli k njim na obisk,, neka prijateljica Hermana Timinga pa je celo umrla. H lipa se je lotila zdravnika dr. Zeittereraja, ki je zdravil obolele Mane rodbine in naj>osled je sam p odle^el za-vratni bolezni. Zdravniki so ugotovili, da ne gre za liri po, tem ver za takozvano papigino bolezne. ki jo prenašajo papige. Zato je med Duiryjcani nastal velik strah in so začeli papige prodajati ali celo pobijati. Kakor poročajo zagre1>-ški listi, je nastala zdaj podobna panika tudi med Zagrebčani. Že več dni v Zagreba ne govore drugega nego o papi-gini Imlezni. Mnogo rodbin izpustilo papige na svobodo, in letajo sedaj p« mestu, prepuščene na milost in nemilost usodi. Zn trgovino s papigami so nasfntpili slabi časi in vse kaže, da bodo morali nekateri trgovci svoje lokale kar zapreti. I lini sta se morala za radi po- .4111 a je vanja zagovarjati pred _ sodiščem v Novem Sadu zdrav-J^---- nik dr. Slavko TJ-zelac in Petar IzveŽbane SlVALKE Kolesnrkov„ ki sta brezposelnemu tapetniškemu t>omočniku Radi Miariča otlvwla žleze ter jih presadila na nekega starčka. Pred sodiščem sta bila jLKjBE I>EL() pri OTROČJIH SLAMNIKIH. IRA G. K AT Z, :m — 4th AVE., NEW YORK i <3x) pošiljatve imr.^iffiimBMniHiffiiiBniiiii't'imBgiMH BBBiBfflitiKiiiraasjniapnmiwiw DENARNA NAKAZILA f IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ? ITALIJO T JUGOSLAVIJO Ca b f JI---- t i.m----mm. tm f 1M---Wm. tm $11.« - Wa. SM 92S.fi______DIb* Mtt Za I «.35 $ 12-29 f 29.50 I S7.N $112J§ SlCTIt lir 1M Lir «H Lir SM Lir IH* Ur MM Ur MM S3 JI KBR SB CEN® SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE OBNB PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI. Za Isabella vcCJIb saeskar kal scm^I wedcM, bodisi v dinarjih ali - Urah fcvsUnJsMs to MUto pogoj«. Izplačila v ameriških dolarjih SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Ntrodi9 T« ■ • _ j, m «nr wk man nkw vsn. n. i. =====---- ■ -■ ■ ^wpgfefaaacgaagg^M^ssaaiir'i ■■ r 7 »'T sb POŠIL JATELJE OPOZARJAMO. (napriiMr ito( ^VMt^t Splošna javnost takole sodi; — Prav je, da je Hitler zavzel Avstrijo. Svoji k svojim, Nemci k Nemcem. Nekaj povsem naravnega je bilo, da se je šest milijonov avstrijskih Nemcev pridružilo šestdeset milijonom Nemcev v rajhu. Med avstrijskim Neui-»em in Nemcem iz rajlia ni nobene razlike. Pa je razlika iu >icer velika razlika, ne oziraje se na vero. (Severni Nemci — Pru.si—so namreč protestantske, avstrijski Nemci pa katoliške vere.) Razlika je v značaju. Ako vprašaš Prusa, koliko je ura, to bo odgovoril: — JSederi minut manjka do petih. Ce j>a Avstrijcu nastaviš isto vprašanje, >bo zazehal in malomarno odvrnil: — Takole okrog petih mora biti mogoče je šele štiri, mogoče je že šest. Prijatelj Schit'rar s Center, Pa., je poslal dolgo poročilo, ki bo pa šele prihodnji teden objavljeno. In v poročilu omenja tudi Tomaža Previča, čigar gost se n bil lansko poletje. Pravi, da nekaj "spara" zame. Nekaj belega, kar ima po newyorčanu okus. Bom videl, če boni utegnil priti, ('e me pa ne bo, pa i^to-tako iskrena hvala, Tomaž! Dobro se mi pa zdi, če se in.« kdo spomni in hoče z novim vabilom potrditi staro prijateljstvo. Kaj pa za Velikonoč, kaj bo v loncu, dragi rojaki ? Po stari slovenski navadi se spodobi gnjat in klobase za prigrizek. Kdor hoče res kaj dobrega u-žiti, naj piše v Cleveland Kramer ju, ki ima vsako sredo oglas v 41 Glas Naroda.** Sunke, plečeta, želodci in klo. base. Vse podomače pripravljeno in po presenetljivo nizki ceni. M eni je bil pred par leti poslal poskušajo, in zalo vem, kakšno robo prodaja. Naročite zgodaj, kajti klobasi in šunki nič ne škodi, če se par tednov na zraku suši. Marsikdo bi lažje živel brez pameti kakor brez denarja; primerov je dovolj. Za mestne otroke, potrebne oddiha, so določili 'kraj, kamor naj pojdejo čez počitnice. Tam iščejo zdaj združine, ki bi vzele otroke v oskrbo. Občinski tajnik prebere zato v nedeljo po maši naslednji razglas: "Vaščani, ki hočejo dobiti letos otroke, naj se oglase pri županu, ki jim jih bo priskrbel. Z juga so zapihale gorke sape* in vrtiček za hišo bo treba oibdelati; solato in drugo zale-njad zasejati, da bo že vsaj nekaj svežega na mizi. — Z vrtom je križ, — tarna ta ali oni. Dokler je rast mlada, je težko ločiti koristno zel od plevela. Če si v zadregi, prijatelj, iu ne več, kaj je solata in kaj je plevel, pokliči na pomoč sosedove "kokoši. Ofte poznajo razliko. V liipn ti bodo popnkale vso solato, tako da bo samo plevel ostal. Meni se to leto za letom cjo-gaja. Plevel predobro poznam, dočim o mladi sdlati nimam prav posebnega pojma. '0I A8 KABODA" — New York Saturday, March 26, 1939. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X, TEHNIKA V RUSIJI Prosto jesen so pripeljali v našo va-s mehanično žago za les. Postavili so jo in kmalu se je razvedelo za njo 4 hi leč na okoli. Vt>i so jo občudovali. Drvarji, lesni in stavbeni delavci se ji niso mogli dovolj načuditi. Kadar je bila na delu, jo je oblegala množica ra-loveduežev. In da bi ljudi obvarovali nesreče, -o postavili k zagi |»osebnega paznika. Tretji dan »po montaži žage je bil dotok ljudstva posel hi o velik. Žaga je žagala, ntelianik pa je dremal v kotu lope. Samo Fomka Sisič, ki -so ga nekateri imenovali **sova"\ je listal ni» svojem mestu. Drvarji, oboroženi s sekirami in pa*ovi, so ogledovali novo orodje in iblali svoje pripomilte. Vsak i/med njih je vedel nekaj |>ovc-dati. Izpod žage pa se je nene-houia -ipala zbta nit žago v i ne in v nji je hladrja žaga svoje razgrete nmge. "Glej, glej. kako žag a.'* j<-vzkliknil majhen čokat delavec s knčnto na glavi, "f-alrko ji pomoliš pod zobe kar hočeš. vse pehiiiMa. Ljudje si res vse izmisli jo." "So pač na svetu genialni pela svojg hreščečo pesem in se vrnil Fomka ogorčeno. Bil je je urno vrtela. Težke h>ne že ves vroč, da .je potisnil čepi klade so padale na zemljo z co daleč 11a tilnik. Cez čas je neznansko .naglico. Kolikor' ukazal: nitlo same hitro odletavale na 44Prinestie mlokro deblo." tla, jih je suvala človeška roka.I Poiskali in prinesli so kla-U\u, smrekov les je mehak, do, ki j<* bila skOTi in skoai zato ga žaga -reže imenitno in prepojena z mokroto. Žaga je gladko/' se je zopet oglasil cvilila, hreščala, celo trejpetala eden izmeti gledalcev. Kako tu pa tam sc je tudi ustavljala, i je nekaj časa živela s svojim je |m s trdim lesom, na primei dajala je od sebe napol človeš-'zaročencem, v drugi pa je spre-s h rast o vinoke glasove Končno pa je zimi-j jemala ostale prijatelje. Več-"Tudi hrast zreže nu kose gala, mokro deblo je bilo pre- krat je tudi podvzrhi kakšen Krojačica— pustolovka Pet in tridesetletna angleška krojačica Eunica Mlary Rose je zadnja tri leta uživala življenje in bo za to uživanje zdaj dejala tri leta pokoro v ječi. Nabavila si je šest avtomobilov, najela šoferja, ki nui je oblju'bila 15 fiuntov tedenske mezde, tor s«' je. vozila z aerodinamičnim avtofnobilom križem dežele. Udeleževala se je pasjih dirk in v Hoveju je najela dve opremljeni hiši za lastno uporabo. V eni izmed njih kakor smreko," se j<- odrezal žagano. Fomka. Bil je pač junak dne-1 44GI: j nu, glej!" se je čudil va. čnprav je pazil saimi na to, možiček iz množice. "Ni se zada ni pričel kdo žagi preblizu, kasljala. Kod ve, če bo po- 0 da ga ni ranila. 4*Za ameriško hrustila tudi o." žago je tudi trdi hrast igrača.**, Sklonil je k le bo goto-i vsakovrstne predmete. Metali vo ustavila," je menil tretji.j<0 žagi nod zobe žeblje, žice o-44Prisegel bi, da bo tukaj od- peko. Žaga je hreščela in ih-1 rekla. Morda bi bila hrastovi •»rči ko- kakšna westfalska žaga. ta iz Amerike pa ji gotovo izumitelji!** je pristavil -delav- ne U> čev tovariš. i Množica je obmolknila. Ali je ti-bi /.' kaj takega Fomka je obetal kalkor zadet, prišlo na misel?" je vprašal f'ntil .i-, kako pojema kolobar dtugi delavec svojega soseda, slave, ki je obdajal njegovo ža-Pa vendar ko enaki!" >e je začudil i mislil. Xa)»osled je velel: : -osed. 40 očividno čakali I množice in odkorakali po trač kaj šele dva človeka! Eden ima moč v rokah, drugi v glavi. Najbol j zviti so baje- Westfalci. Prekašajo jih samo Američani. Ti so .pravi hudiči. Znajo ti celo iz zraka stisniti sladkor.** 44Kako iz zraka!" 44 K, tako, bratec! Vzamejo cev, jo zvežejo s črpalko, na eni strani črpajo zrak, na drugem koncu se vstpljc iz cevke kristalni sladkor .. .** 44 lil to si videl z lu-tniuui očmi ?*' "Nisem vuM, bratec. Neki svetovni |»otnik mi pripovedoval.** "(Vinu jih pa mi ne po-ne-iitamo?** " Pi i na- pa je nekdo fiosku-šal nekaj sličnega. Sestavil je črpalko in rev . . .** "In . . .** 4 Pa je pritekla iz cevi vodka namesto sladkorja." Poslušalci so se imizali. Beseda je utihnila, vsi so se zamislili v delovanje žage, ki je samo t'ga trenutka. Planili so na kup lesa poiskali najbolj grčasto klado in jo prinesli. Žaga je zapela svojo običajno pesem — samo nekoliko ostreje j«* hreščala, toda grčo je pre-irlodala kakor prej smrekovi no. "Krasno, krasno!'* se je di-vil čokat možičf k. 44Saj gre kakor bi preščipnil slamnato bilko. Kako pa je s koreninami Jih tudi prereže!" 44Kaj m bi prerezala korenin, če pre žaga grča-t o klado," je ugovarjal Fomka in velel naj poiščejo korenino. Ž a ga se je zagrizla v kor< ni-110. Malo je zacvilila, /daj pa zdaj nekoliko se je tudi ustavljala. Tcdajei je nekdo rekel: 4 4 Sil j vidite, da stoče nikarte jo preveč mučiti." Drugi pa je pripomnil: "Westfalska žaga "bi gotovo ne cvilila talko milo. Takšna žaga ti pnžaga še tako mokro drevo!'* 41Saj ga naša tudi," ga je za- tela vendar pa je p reža gala vsak predmet. "Vidite, vse pogoltne, nič ni nemogočega zanjo!** se je razveselil Fomka. 44Rečeni vam. ta žaga prežaga celo debelo tračnico, |m> kateri tečejo železniški vozovi." * "Nu, to ji bomo dali za po-viliu!" je pristavil debelušast možiček.'* Trije, štirje s«; se odtrgali od izlet z aeroplanom. Stroške za njenie ekstrava-^ance je plačevala stara dama vsega spoštovanja vredna vdova Edith Barnes iz Normanto-na. Tej ženski je krojačica pod raznimi pretvezami izvabila 14.000 funtov, delonm v gotovini, deloma v vrednostnih papirjih, deloma tudi v nakitu. Trajalo ji- precej časa. preden /je stara dama prišla 11a to, da krojačica zapravlja njen denar. Ko je zahtevala nazaj gotovino, vrednostne papirje in nakit, pa je bilo že prepozna. Vdova je za»pravljivko ovadila sodišču, ki jo je obsodilo na tri let'3 ječe. ni co. Težko so jo vzdignili, posrečilo pa se jim. je le. fttirje so jo nesli, dva sta jih podpirala s tramom. "Začnimo" je dejal možiček. Vse oči so se zastrmele v žago. Tračnica se ji je približala, žaga jo je okušala 'prijeti z zobmi, toda jekleno zolx>vje je bilo slabi jse od težkega železa in zobje <0 par krat zdrknili čez gladko površino. Potem je močno zahreščelo. Odlomil se je zob--za njim še drugi, tretji, četrti in peti. Žaga je dobila škrbine. in končno se je stroj ustavil. Žagi je manjkala polovica zob, kar jih je ostalo, pa so bili skrivljeni in odlomi jeni. "Nu, vidite! Saj sem dejal, da ne hi zmagala tračnice!** je dejal možiček. "Westfalska Kaira pa bi jo bila gotovo prezrla. Žage iz Amerike so zanič. Pa še zahteva obhrst od vašČanov, naj vi nabavijo takšen stroj. Reveži morajo zložiti grmado rub! je v, z žulji pri slu ženi h in Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen 1 ust pritrganih rabljev. To !c pa že preveč, kar zahtevajo dandanes od nas!'* Mehanik se je zbudil in pritekel k žagi. 4\u prišla tako daleč, da je potrebna či.-ta resnica. Sami veste, da sem poštenjak. Mojo častno besedo imate, da ii" bbm nikomur črl.nil niti besedice o tem, kar bova tu govorila. Vem že dovolj, da bi ne hote! izvedeti vsega, ('e se je Lucie tako hitro poslovila od vas, je morala imeti tehten razlog za svoj korak. Prav kar ste dejali, da jo imate radi, da jo visoko cenite. Torej ni storila ničesar, Kar bi m mogla pred vami očitati. Kdo j" torej tu krivec? Logično vi ali vaš mož. Vaši krivda je izključena... Ostane torej... Ta zaključek je pognal Mini vso kri v v glavo. Izpustila je roko mladega moža in vzkli knila • — Paul! (Dalje prihodnjič.) OGROM NO LETALO Kdo bi ne hotel biti ž Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi rte bolel citati o plemenitem konju "Ribja in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? V Douglasovi tovarni v Santa Monica, Cal., gradi letalo, v katerem bo prostora za 42 pot. bo 97 čevljev dolgo, dočina bodo. merila krila v širjavo 138 čevljev. IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSKBINA: Smrt Mohamed Srnina. — Karavana smrti. — "V Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 krlzem po jutrovem 4 knjige, 598 strani, s slikami VSKBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — K sem v Mekko romal. — Pri ftamarih. — Med taddi. Cena $1.50 PO divjem kurdistanu 4 knjige, 594 strati, S slikami VSEBINA: Amadija. — Beg is ječe. — Krona sveta. — Med ^ drema ognjema. Cena $1.50 po de2eli sk1petarjev 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBMA: Brsta Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vsrdarjn. Cena $1^0 v gorah balkan a 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ftimen. — Zaroka s zaprekami. — V golob-njsku. — Mohamedanski svetnik ^ Gčna $li50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nai divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 winnetov 12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestyo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt — Winnetova oporoka. Cena $3.50 Ž U T i 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri TT t» Siovente PublisHing Company 216 WtST 18th STREET - -......... MEW YORK, N. Y. t »G L A B N A B O D A" - Knr Tort Saturday, March 26, 1938 ETHB LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 1. X. KRJANCEK ROMAM IZ flflJEWA ZA "61AS NARODA" PRIREDIL: I. H. 1 O Henna .pritisne roke na srce. *40, moj ljubi Bog, -dodeli mi še mnogo tako dobrih in lepih dni, k&koršne morem tukaj'dozi vi jati." To pride tako naglo skozi njene ustnice, da Ounuarja iz-preleti gorkota. Pravi si, da mora biti nekaj neizmerno prijetnega tako krasno bitje pritisniti k sebi, Otroka hočeta uveljaviti svojo pravico in govorita s eein Gumi ar jem. G mi na r pa se i ud i drage volje veejo njene. Trudi se. da se izo-gibije njegovim pogledom, toda vedno, kadar je proti njemu •d u čajno f »oglodala, se je srečala z uejgovim )>ogIedom. ki jo je žalil. Kurt je že pogosto skušal jo kje srečati in se ž njo raz-govarjati. Toda vedno se ji je y»osreeilo se mu izogniti. Kaj -i je mislil zoperni mladi fant, ki uajbfrže ni imel drugega dela kot Bogu krasti čas? Naj bi jo pustil v miru in naj ji ne greni življenja na Lindecku! To krasno življenje, ki jo je tako o-reče val o, ki ji je dajalo toliko ljubeznivosti in lep* ga — in — v katerem je bil poleg tega še pravljični princ, o ka-terem je mogla v norih urah tako lepo sanjati! O. da za mladega dekleta ni drugega, kot samo sivča v sanjah. Toda v tem jo niso smeli motiti. Tako rada je ostala na Lindecku! Po svoji navadi poizveduje baronica Inga Holst pri kosilu o napredku svojih otrok. Komaj pa prične Hernia poročati, že ni več poslušal«, temveč skuša s svojimi koprnečimi očmi pritegniti na sebe Gutmarjeve poglede. To so seveda opazili tudi drugi. Toda njen brat in mati -la vedela za njen namen, Anita pa se je čudila samo nad tem. da. se Inga Gunnarju tako očitno vsiljuje. Da pri tem ne bo imela sreče, je vedela le predobro, kajti poznala ™ niegovo stališče proti Ingi. tihotapce v roke, je zahtevala papirje in je takoj tudi ugotovila, da so listine, ki označil jejo ženske za kabaretne umetnice in artistke, ponarejeni .dokumenti. Zone in dekleta, ki so jih tiiti trgovci z belimi sužnjami vlo-v\\\ v mreže, so bile vs<> obupane in oil potovanja izmučene ot posrečihi odkriti dniž-bo, ki ni trgovala z ženskami samo v .Južni Ameriki, ampak je zalagala z belimi sužnjami tudi Ev roj m) in Azijo. IGRALKA, ŽENA ZAMOR SKEGA PRINCA. MUula pariška igralka I ivna Briacova, ki je prod i<*t«>i 11 dni bila priljubljena članica bul- stram svojih bratov in ostalih rojakov občutiti na svoji koži, kako ga prezirajo zavoljo njegovega zakona s Francozinjo in njegovih evropskih manir. «> 111 uuuv IIX » ISV-.rj . v Kordiljerah f^11101?1 ških, ki ^ skušali ^»tirali m j. je bilo težko dobivati cel« potrebna živila. Najhujše pa je vplivala nanjo sprememba njenega moža. Duhovniki njegovega rodu so ga prekleli zavoljo njegovega 4utfovn«Ktva. To prekletstvo je vrplivalo nanj tako,, da je dobil pada v ične napa I o, da s«> je euiil. stalno zasledovanega iti da je začel moliti rh-mono domačih pragozdov. Francoščino, ki jo je povsem obvladal, je hitro pozabil, tako da se z žei)o skoraj nista več razumela. Kor se je bala, da bo popolnoma zblaznel, jo oklenila, da ><* vnie z njun čini prej domov, to toni bolj. ker so bili njegovi rojaki sklenili, da ga ob priliki žrt-vujejo svojim bogovom. K pomočjo kolonialnih oblasti ji je uspelo, da ga je spravila na ladjo v najbližjem pristanišču. Toda med vožnjo se je njegovo stanje tako poslabšalo. da so ga morali v Kaka-riju izkrcati. Tam j.- tudi umrl in njegova žena je dobila živčni pretres, zaradi katerega j<« živelo vrsto tednov v santatoriju. V zadnjem času se je njeno stanje izboljšalo in prejela j* že ponudbe za angažma. ker smatrajo vdovo zamorskega princa za atrakcijo. SKUPNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO B VSE PARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SL0VENIC PUBL. CO. I VUCUSI.AV TRAVEL DEPT. 1216 \V. 18th St.. New York. N. V. Z BKZOrAKMKOM REM EN 3. JULIJA, 1936 IMCZ1 VLAK V (ilEKUOl Kkuvalee U>. marcu : Nuiiiiuudic Ai|uitauiu i 1. aprila : Bremen \ HAMBURG-AMEBICAN LINE iS^gi NORTH GERMAN LL0YD v Havre Cherbourg Breunu VAŽNO ZA NAROČNIKE Pij«: naslova Je nevidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prve ft»»-»''lhM pomeni mesee, drn^u dau In tre.Jff pa .elo. Pa nam prilirr ui- .tiav.K-usiu' |H>ravuati Pošljite naročnino jiiravnost uarn ali Jo pa pla«*-a.Ue našemu zastopniku v \ aSern kraju ali pu kateremu izmed xmcofiikur, Rojih imena »o tiskana a debelimi črk umi, ker so upravičeni •ibinkail tudi druge naselbine, kjer je kaj uaših rojakov naseljenih. 'J. aprila: Con le di Sa^oia v Geuoa 1». aprilu : (juiiii Jlary v Paris v Havre Cherbourg P. aprila: Saluruia v 11. aprila: Kuri'pa v Trat Bremen CALIHiKM 4 : San Fraut-iwo. Jacob Uuihli KAJ A IN RAK. lYofoj-or Cramer iz herlin-va-niega gledališča. loži ta časjske l>oliiiee K. Vircliova opo- proti Ln# Mokka je bila, ker je bilo zelo lepo, prinesena na teraso. Zato gredo ven in sedejo ^od velike sonenike. Inga se drži Gunnarja in gre ž njinuoid ogTaje terase, ki je bila okrc«ena z ^e ran i jami. Ko tako stojita, pride* ravno mimo Frank Soltau. Ulja dno se odkrije. Njegova Šoferska unifornia še ni prišla in nosi še .svojo civilno obleko. Inga se z velikim zanimanjem varavna in vpraša Gunnarja. ki je Franku odzdravil: "Kdo pa je to?" 4'Šofer gospice Anite. milost)jiva go^va.*" Fnga se obrne k Aniti. "O, poiskala si si zelo zanimivega šoferja. Anita," pravi zasmehujoče. Henna, ki je stala pri Aniti in otroeili. vidi, kako Anita pri zasmehujoči h Tnginih besedah za rdi. Toda Anita odgovori popolnoma mirno: "Nisem si ga iama poiskala Inga; bil je edini, ki je pri tem prišel v poštev. ker ga nam je priporočila avtomobilska tvrdka." Izgleda pa mnogo bolj kot kak kavalir. kot pa šofer." Au i ta ima dobro v oblasti. "Prav imaš, Inga. je mnogo bolj kavalir kot pa šofer. Zaradi nenaklonjenih razmer je imel nesrečo, da je bil vržen s svoje poti." "Sedaj pa, Anita, ti svetujem, da si zelo previdna. S tira vrženi dijaki navadno radi zajerrabijo za celo roko," pripomni Kurt zlobno. Anita se visofco vzravna ter ga jezno pogleda. "Človek ne sme vedno soditi sam po sebi." odgovori polglasno, tako da je mogel slišati samo on in Hernia. Hernia se prestraši, toda Kurtu privošči to zavrnitev. Vidi pa tudi, da je Kurt Ani to strupeno pogledal. Kot vedno, zelo ljubezniva!" odgovori Kurt in Anito prisrčna jiogtaHn . s popolnoma zraliljenimi živci v nekean zdravil i son in če bo ozdravela ter se vrnila na oder, bo nje zopet ni nastop pomenil gotovo senzacijo. Kajti Briacova je od tedaj, ko s;* je poslovila od odrskega življenja, doživela hude pustolovščine. Nekoliko mesecev je bila izročena z mladim zamorskim princem Qualinom. s katerim se je seznanila v Mašo i Hon in ki mu je sledila v njegovo domovino Dahomey. Tam p« se je že popolnoma evropeizirani zamorec spremenil hitro spot v prazno ve ni oga primitivca, kakršen je bil pred svojim doliriin bivanjem na Francoskem. Njegov oče j*' liil v deželi Daho-mejcev vladar, pa so a:a kolonialne Oblasti po nekem sporu deportirale in je umrl v izgnanstvu. Ko se je Qua lino s svojo belo ženo vrnil v dahontejsko prestolnico, so ju tam sprejeli z divjim sovraštvom do vsega tujega. Mladi mož je moral s *'<>J,OKAI>0: l'ueblo. Peter Culi«. A. Salti« Walsenburg, M. J. Itavuk INDIANA: ludisnapoll«, Fr. ZupsnHt. ADVER'l 1 S E in "GLAS NARODA" zarja v n«*ki ivviji na malo razveseljiv pojav. l>osl« j so ji* pojavljal iak na pjljučih zelo red-ko. Največkrat soje pojavil na že I odeu. Zadnjo časo se pa vedno bolj ninože primeri raka na pljučih. l)ol»e -ujejo nastanek raka. Ni bila sicer Še dokazana neposredna zveza med hrl|>o iti rakom, je p;t zelo verjetiKi. Iver je bilo ugotovljeno, da v-ebuje katran snovi, ki povzročujejo raka. so mislili, da so tudi ka-tranzirane eeste prikladna tla za širjenje raka. Izkazalo se je pa, da pri tie z dihanjem v pljučih tako malo katrana, da organizmu ne more biti nevaren. Večja nevarnost pa preti kadilcem. Brazilski učenjak G. Roffo, ki se je peča zgolj s problemom raka, je statistično dokazal, da se pojavlja rak na •I.UNOIS: t*hii-i£«>. .1. Uevf-iC Cieero. J. Fabian (Clib-aKo. C*b «r< ln IlUnolal Joilel, Jennie Kaiiibii-b t .a Salie, J. S|telleb MaM-otilah. l-'rnnk Aumiitla North fhi«-:t^»» itt \Vailk»-^ati, M»: Kitzmill»>r. Fr. Vodoplv«c UICHKiAN: I>etrolt. I.. Plankar »llNNESi »TA : Cblidmliu. Krnuk CmtV J. LeKai^-t Ely. J..«., J. Pesliel Kr<-h*th. I.<>«]ifi Coni« (filbert. I^iuls Vessel Ilibltfri^, Jota 1'nvle VI rti na. Frank Hrtatlrb MONTANA: Koiindiip. M. M. Panlan Waaboe. I*. Cbampa NRBKASKA: Omaha. P. Hroderlek NEW TOItK: Gowanda, Karl Btraliba Utile Falls. Prank Masi* OHIO: Uarherion, Frank Truba t'leveiand. Anion ."»^k. <'haa. Karl linear. Jacob Uesnik. J o tin Slaimik tllrard, Anton Nagode Lorain. Louis Baiant, Jono Kiua* lounjtstown. Anton KikelJ >K4 junija : lJuropa v Bremen 4. junija: Borna v Genoa 7. juniju': I le de France v Havre 5. junija : ljueeu Mary v Cherbourg Hansa v Hamburg 11. juuiju : Bex v Genoa Columbus v Ureiuen Cbauipluiu v Havre 15. junija : Normaudie v Havre Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. junija : Normaudie v Havre - - Bremen v Bremen IS. junija : Coute dl Snvola v Genoa Ayuitatiiu v Cbcrbourg -1. junija : Ijifayelte^ v, ll|ivre Kufopu t BrtiAeši junija: Queen Mary v Cherbourg lie de France v Uarre 1». junija: Viilcauin v Trst 'JO. junija: New York v Hamburg Normaudie v Uarre Aquitania v Cherbourg 2. julija: Bremen v Bremen Champlaiu v Havre Rex t Genoa _