jjirtsjJiUBii] iìjìj m’ti #ujj(ìi3?1i ^ asi lup 'biiììEI
teDtralte wta ... Ma toltola a saaS# ÉaaatMi ...
blaga /wezìfa blaga
ki
stran 12
^y\
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
UGODNO: KASKO ZAVAROVANJA MOTORNIH VOZIL
NOVO: POTRESNO ZAVAROVANJE
BETON d.o.o. Dravograd
GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d.o.o. Ravna
GRADNJE d.o.o. Slovanj Grada«
INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o. Dravograd
Prepih
PREPIH
RAVNE NA KOROŠKEM obutev šport 285-030	285-031
MEŽICA
35-472
GGOD
Audi
Pravica imeti (čisto) svojega.
Audi A4 Copyright.
NOVA KOLEKCIJA športnih copat in tekstila svetovnih znamk za pomlad 2000
• velika - tudi barvna - izbira otroške, ženske in moške obutve za pomlad 2000
t ŽENSKE TORBICE po zelo ugodnih cenah
VABLJENI!
Ker že za polovično ceno dobite enega od paketov dodatne opreme: Elegant I, Elegant II, Sport I ali Sport II.
Paketa Elegant I in Sport I sta bogatejši različici že tako pestrih paketov Elegant II oziroma Sport II. Naj naštejemo nekaj vsebine paketov:
Elegant I: kovinska barva, 4-kraki usnjen volan, sredinski naslon za roke spredaj, radio concert, 5-kraka lita aluminijasta platišča, pnevmatike 205/55 R 16 W, električno nastavljiva sprednja sedeža, vključno z električno ledveno oporo, deljivo (1/3:2/3) naslonjalo zadnje sedežne klopi in še in še.
Sport I: športna sprednja sedeža, športno podvozje, 3-kraki športni usnjen volan, mehanska nastavitev višine sprednjih sedežev, električna ledvena opora sprednjih sedežev, 9-kraka lita aluminijasta platišča, pnevmatike 205/55 R 16 W, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ksenonske luči, naprava za čiščenje žarometov, ogrevana ključavnica v voznikovih vratih, voznikov informacijski sistem in še in še.
Sicer pa, oglasite se pri nas - pričakujemo vas.
Avtocenter
Meh
Koroška cesta 7d 3000 Velenje Telefon 063 898 25 22
Nove tehnologije:
Prihodnost pri uvajanju digitalnih video nadzornih sistemov
Koroško računalniško podjetje KOPA je na sedežu podjetja na Kidričevi 14 predstavila eno zadnjih novosti na področju tehničnega varovanja premoženja podjetij in ljudi: DVR - digitalni video nadzorni sistem mednarodnega podjetja Integral Technologies Ine.
Ob tej priložnosti je direktor KOPE, Bernard Osvald, poudaril: " Ni slučaj, da smo se na tem področju v KOPI odločili za takšen korak naprej. Kot podjetje, ki je že dve desetletji med vodilnimi pri uvajanju informacijskih tehnologij v slovenski prostor, se še posebej zavedamo pomena digitalizacije informacij," je direktor poudaril v nadaljevanju.
Prednosti digitalnih snemalnih sistemov pred klasičnimi so predvsem v oddaljenem dostopu do "žive slike", hitrejšem, zanesljivejšem, varčnejšem shranjevanju in pregledu posnetkov na različne medije (diskete, hard disk, CD, DAT..), bistvena je izboljšava kvalitete slik, precej višji je tudi "izkoristek" posnetkov, upravljalsko-sistemska kontrola pa omogoča nešteto opcij snemanja in predvajanja.
Ta sistem je bil pred nekaj dnevi testiran in demonstriran za potrebe večjih poslovnih sistemov v Ljubljani, konec februarja pa so ga predstavili tudi predstavnikom vseh večjih podjetij na Koroškem. Odzivi so bili zelo ugodni in pričakujemo lahko, da bodo prve instalacije DVR-a prinesle še večje zanimanje za digitalno tehnologijo v prihodnosti.
/ČOPA
Za morebitne informacije ali dodatni material se obrnite na :
KOPA, računalniški inženiring d.d. - BERNARD HUDOLIST, vodja projekta Kidričeva 14, 2380 Slovenj Gradec Tel: 0602 42 626; Fax: 0602 43 758 E MAIL: bemard.hudolist@kopa..si, www.kopa.si
Pomladna
v
- Orati bo treba, sinko, pa kaj posejati!
- Saj ravno na to mislim, oče, podnevi in ponoči!
Spreminjanje vrednot ali:
Raztegnjeni polsti
Z drugimi besedami bi vrednotam rekli tudi SPISEK LEPIH ČEDNOSTI ali, bolj sodobno, POZITIVNE LASTNOSTI. Te se na žalost ne podedujejo, treba jih je pridobiti. Proces pridobivanja pa je zelo raznolik. Zgodovina nas uči o nekdanjih vrednotah in načinih njihovega pridobivanja, vsakdanje življenje pa nam iz dneva v dan pripravlja presenečanja ob naglici njihovih sprememb.
Nekoč so mladi rodovi vrednote pridobili s posnemanjem obnašanja staršev in drugih odraslih. Za poenotenje so skrbeli verski poglavarji, zapisali zaželene v verske knjige in navedli tudi grešne misli in dejanje ter posledice obojih. Življenje po bogudopadljivih načelih je bilo nagrajeno z nebesi, za grešnike s peklom, vsekakor šele po smrti. Olajševalne okoliščine za spokorjence so bile v vicah. Danes so vrednote mladim rodovom ponujajo na sto in več načinov. Najmanj je posnemanja staršev, le-ti ob zaposlitvi in drugih dolžnosti prepuščajo vzgojo svojih otrok institucijam in množici slučajnih vplivov.
Tudi v politiki se vrednote spreminjajo. Češčenje državnega poglavarja je bilo nekoč strogo določeno, besede ali dejanja zoper njega strogo kaznovane. Politični pluralizem in demokracija današnjega sveta pa omogočata ljudem, da sodelujejo na različne načine. Eni simpatizirajo, drugi se vključujejo v politične stranke, tretji se pokorijo strankarski disciplini, četrti ostajajo zvesti svojim načelom, peti spreminjajo stališča po dnevni svetlobi...
Pustne povorke in maškarade pa so najbolj verna slika slovenske politične scene. Uradno je pust le en dan v letu, a njegovo praznovanje ponekod raztegnejo na teden ali več. V parlamentu pa ima pust kar štiriletni mandat! Interpelacije, preiskave, potvorjeni dokumenti, iskanje krivcev, prilaganje zakonodaje evropskim zahtevam... Za popenit!
Sicer pustu sledi pepelnica s posipavanjem pepela, a navadno ne doseže pravih glav. Škoda.
TIK
Vsaka krivica zagovornika najde.	/V/a0
Iz vsebine:	
Mitjo na vrhu stopničk	0
Koroško v sliki	6
Intervju: Andrej Skutnik HMM	8
Anketo: Živeli smo z vlekom	9
Turizem: 2o Kope lepši časi?	10
Svetlobno leto daleč od Ivrope	11
Slofa poezijo blopo: duet (z animo	12
Koroška modna pista	10
Družabna kronika in prepihane čveke	16
Avtomanija: Ženeva 2000	18
Sanacija v Lesni se nadaljuje 21	
Dravograd: Proračun sprejet	22
Šport: Heuspeh ravenskih odbojkarjev?	25
Na naslovnici: Valentina Prapotnik foto: Tomo Jeseničnik	
PREPIH Koroški časopis Izdaja ČZP VORANC, d.o.o.
Ravne na Koroškem
Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: CERDONIS, d.o.o., Slovenj Gradec, teh. urednik Blaž Prapotnik Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, d.o.o., Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel. & faks: 0602/22-999
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
PRISMUČAL NA VRH STOPNIČK
MITJA KUNC - KOROŠKA TRMA JE RODILA SADOVE
V nedeljo, 28. februarja 2000, mu je v daljni Koreji uspel velik podvig; na tekmi za svetovni pokal je s sijajnim drugim tekom premagal vse tekmece in se zavihtel do zlate medalje v slalomu, medtem ko je le dan prej dosegel izjemen uspeh s 4. mestom v veleslalomu.
Najbolj vneti so si seveda naravnali budilke na 5. uro zjutraj in gledali tekmo “v živo”, večino pa je novica dosegla preko poročil. Veselje je zajelo vso športno javnost, Črnjani so začeli pripravljati sprejem...
Za srečanje in pomenek smo se z Mitjo dogovorili pri njih doma. Sedeli smo v prostorni dnevni sobi, kjer je bil (skoraj) najbolj zgovoren petletni Jan, njegova mama Maja ga je umirjala, mi pa smo v kasetofon seveda lovili besede dolgoletnega člana slovenske smučarske reprezentance, MITJE KUNCA. Počival je po napornih tekmovanjih v daljni Južni Koreji, popotovanju domov in po le nekoliko manj napornem - slavju v rodni Črni.
(Ker se poznava iz časov, ko sva - tako ali drugače - še oba hodila v šolo, je pogovor stekel na -ti.)
Bleščeča zmaga, zlata medalja v slalomu na tekmi za svetovni pokal in samo dan prej sijajno 4. mesto na veleslalomski preizkušnji sta bili le pika na i v tvoji dolgoletni smučarski karieri. Kaj vse je za takim uspehom?
Gotovo je veliko zadovoljstvo, ko se z visoko uvrstitvijo poplača toliko let dela. Ker pa so bili moji rezultati na treningih in tekmovanjih v letošnji sezoni dobri, mi je res manjkal samo še vrhunski rezultat, pač stopničke. Konstantno sem se dobro uvrščal, v Cha-monixu sem na slalomu dosegel 5. mesto, v veleslalomu pa sem letos dosegal mesta od 9. do 15. Tako so bili obeti dobri, le zmaga mi je manjkala. Želel sem si spet priti na stopničke.
saj sem v sezoni 1994/95 že bil na 2. mestu. Vmes so bila tudi sušna leta.
Kaj se je takrat dogajalo?
Januarja 1997 sem staknil poškodbo, kije za smučarja dejansko najbolj usodna; pri hudem padcu sem si poškodoval križno vez v desnem kolenu. Ker se taka poškodba zdravi zelo počasi, se je vnaprej vedelo, da mi bo “pobrala sezono”. In nikoli se zagotovo ne ve, ali se boš po zdravljenju lahko vrnil v smučine ali pa pomeni dokončno slovo od tekmovalnega smučanja.
Ko sem na jesen le začel trenirati, sem dokaj nepremišljeno menjal smuči in ves čas čutil, da mi nove ne ustrezajo. To me je še dodatno oviralo. Padla mi je motivacija, zapadel sem v daljše krizno obdobje, začel sem razmišljati, da bi zaključil smučarsko kariero... Toda nehati, ko si po doseženih uspehih na tleh, nekako nisem mogel niti hotel. Prav zato mi zmaga v svetovnem pokalu res veliko pomeni.
Kdo ti je v času krize najbolj stal ob strani, kaj te je spodbudilo, da si se odločil, kot si se?
V bistvu sem sam veliko razmišljal. Zdaj sem med starejšimi tekmovalci, ne smučam več s tako vznesenostjo kot na začetku, imam družino, za katero moram - tudi finančno -skrbeti, zdaj to jemljem nekako poklicno. Toda za poklicno delo si plačan. V smučanju pa je tako; če se uvrstiš med prvih deset, dobivaš finančna sredstva od denarnega sklada, sicer pa tega ni. Ko sem se uvrščal okoli 20. mesta, nisem nič zaslužil, stroški pa so. Predlansko sezono je bilo tako. Sklenil sem, če letos ne bo rezultatov in vidnega napredka, se bom moral drugače obrniti in pač zaključiti smučarsko kariero.
Lani je bil tak mejnik, ko sem ves čas startal z visokimi startnimi številkami in ob koncu sezone bil na 12. mestu. To meje potegnilo naprej.
Seveda pa sem v slabih trenutkih vedno imel za sabo svoje domače in najbližje, posebej ženo Majo, ki je z Janom veliko časa sama.
So ti svetovali, da nehaš, ali so verjeli vate?
Nikoli nisem podvomil, da domači - pri tem moram omeniti tudi svojega prvega trenerja, očeta - verjamejo v moj uspeh. To mi je bila vedno neka samoumevna spodbuda. V bistvu pa moraš take stvari razčistiti sam s seboj in se sam odločiti, kaj boš. Mama mi je, ko sem bil še majhen, včasih rekla, naj ostanem doma; smilil sem se ji, ko sem moral vstati ob petih, nahrbtnik na rame in smučke, pa sem šel v temo in mraz na tekmo... Pa sem ji menda rekel, da smo se tako zmenili in da grem...
In nisi odnehal. No, rezultati na treningih so vso letošnjo sezono kazali, da bi lahko posegel po kateri izmed medalj.
Res je. Že jeseni sem na treningih pokazal dobro pripravljenost. Ni pa šlo vse gladko, imel sem nekaj smole; izvil sem si gleženj, po tem sem si še pri padcu pretegnil vezi na levem kolenu. Tako nisem imel stoodstotne realizacije priprav in sem bil zato kar malo nervozen. Sezona tekmovanj se je bližala, jaz pa nisem bil najbolje pripravljen.
Na zadnji trening pred vsako sezono odpotujemo v Ameriko, v Kolorado. Tam so pravi zimski pogoji. Takrat se mi je že kazala prava forma, tako da sem tam že dominiral, se vztrajno bližal najboljšim. In prav na obeh vožnjah v odločilni zadnji tekmi sem pokazal tako vožnjo, kot sem jih imel tam na treningih.
Se spomniš, kak občutek si imel tik pred spustom v zadnjo, zmagovalno vožnjo? Si pomislil na milijone gledalcev, na svoje doma ali pa...?
Res je bila posebna situacija, ker sem v drugem teku branil 2. Mesto, in to z majhnim zaostankom za zmagovalcem. Takrat sem pomislil tudi na zmago in bil malo vznemirjen. Ko sem namreč dvakrat dosegel 2. mesto, sem zmeraj napadal (s 5. in 8. mesta), tokrat sem prvič branil pozicijo s prvega teka. Toda sam pri sebi sem dovolj hitro rekel: ‘zdaj se je treba koncentrirati samo na progo, na vožnjo!’ in vse misli usmeril samo na to. Tako sem se maksimalno pripravljen spustil po
Mitja med svojimi
progi. Brez taktiziranja, na vse ali nič, naredil bom vse, kar lahko. Imel sem srečo, da je šlo res tako, kot je in je ta vožnja pomenila zmago.
Po izjavah smučarskih strokovnjakov je bila tvoja druga vožnja v vsakem pogledu fenomenalna, tekoča, brez napak in spodrsljajev, v vsakem pogledu vrhunska.
Res mi je uspel ta tek brez napak. Pogoji so bili namreč ekstremni, sneg je bil izredno težaven, specifičen za letošnjo sezono, tak ni bil še na nobeni letošnji tekmi. Vsi ostali tekmovalci so imeli več problemov in so delali napake. Jaz nisem imel težav, zato je bil moj tek tako uspešen.
In po tem te je zajela vznesenost, vzhičenje, evforija?
Enkraten občutek je..., težko se ga opiše..., ne znam prav povedati...
Ob prihodu na cilj nisem pomislil na prvo mesto. Že to, da sem prevzel vodstvo in s tem dosegel vsaj 2. mesto, meje navdušilo. Šele nekaj trenutkov pozneje sem na glavnem semaforju videl, da imam celo sekundo prednosti in takrat sem šele pomislil, da je tudi zmaga lahko moja. Vendar je bilo treba počakati še na prvouvrščenega iz prvega teka, Furusetha, ki je letošnjo sezono deloval izredno suvereno. Morda je tudi on smučal z rahlim zadržkom z ozirom na take pogoje. No, na koncu je bilo - kot je znano.
Končno se je pokazalo, da ste bili letošnjo sezono slovenski tekmovalci tudi kot celotna ekipa izredno uspešni.
Letošnja ekipa je izredno močna. Poleg mlade avstrijske garde in Norvežanov smo bili povsod vodilni. Tudi to je bistveno za moje rezultate. Ves čas priprav medsebojno poznamo rezultate tekmovalcev vseh ekip. Primerjamo se, tako da ves čas veš, s kom boš imel opraviti na tekmah. Zato treniraš, treniraš - in po toliko treningih že delaš avtomatično, pri tem pa dejansko nekako veš, kje si v primerjavi z drugimi.
Ste v ekipi prijatelji?
Zelo. Toliko časa preživimo skupaj, da se dobro poznamo, se zelo razumemo in ko so uspehi, jih drug drugemu res privoščimo in se veselimo. Tudi to vzdušje in te vezi med nami nedvomno spodbudno vplivajo na rezultate.
Trener?
Naš in moj trener je Klemen Bergant, ki je bil sam nekoč tekmovalec. Morda mu prav zato popolnoma zaupam. Povezava med trenerjem in tekmovalcem mora biti brezhibna, zaupanje popolno. Menjavanje trenerjev je izguba energije. Na voljo imamo za pomoč tudi psihologa, vendar meni zadostuje trener. Res se razumemo.
Se življenje vrhunskega športnika zelo razlikuje od npr. življenja tvojih sošolcev, ki tega ne poznajo? Si kdaj razmišljal o tem, kako bi bilo, če bi bilo drugače?
Nikoli nisem razmišljal o tem. Ko si enkrat notri, postane vse utečeno. Živiš tako, da je vse podrejeno takemu življenju, ki je usmerjeno v treninge, tekmovanja in v doseganje rezultatov. Ko prideš v roke strokovnjakom, te o tem poučijo, navadiš se in to je tvoje delo, je tvoj način življenja. Ne, o drugačni življenjski poti ne razmišljaš.
Z zmago v svetovnem pokalu si dosegel vrh. Boš nadaljeval?
Kratkoročno: sezona še traja, dober mesec je še do končnega finala. 8. marca bo veleslalom v Kranjski Gori, dan pozneje nočni slalom v Schladmingu, naslednjo soboto v Hinterstoderju v Avstriji, in še finalna tekma, končni obračuna 20. marca. Takrat bo startalo samo 25 najboljših celotne sezone. Pred tem je še pri nas državno prvenstvo. Takoj po zaključku pa moram na operacijo v Valdoltro, ker imam probleme z meniskusom v desnem kolenu in moram to urediti, da bom pravočasno pripravljen na naslednjo sezono.
Dolgoročni načrti?
Če bo zdravje, je moj cilj nastop na svetovnem prvenstvu v naslednji sezoni. Leta 2002 pa so olimpijske igre, kjer tudi nameravam sodelovati. To pa bo mejnik, ko se bom odločal tako ali drugače. Torej dve sezoni še zagotovo. Thomas Stangassinger uspešno tekmuje še pri 35 letih, sicer le v eni disciplini, pa vendar. Tako imam z osemindvajsetimi leti še nekaj časa.
In česa se boš lotil po zaključku smučarske kariere?
Odkrito povedano, še ne razmišljam. Trenutno me smučanje toliko zaposluje, da vse misli usmerjam v sedanjost. Upam, da bom finančno toliko preskrbljen, da bom imel odprta vrata in se bom nečesa lotil. Nekako verjamem, da ko bom intenzivno usmeril svoja iskanja v to smer, bom nekaj našel in tisto delal, kot zdaj delam to, da smučam.
Imaš poklic?
Imam končano srednjo šolo. Menim, da bi vsaj to moral narediti vsak športnik, ker je
pozneje problem. S strani Smučarske zveze so bili pritiski oz. spodbude za to, je pa težko. Končal sem metalurško tehniško šolo, četudi me je mikalo gozdarstvo, a bi moral od doma. Kombinacija s smučanjem se ni izšla. Že takrat je bilo moje življenje podrejeno smučanju in so se kazali rezultati. Res sem bil edini v ekipi, ki se nisem vpisal na fakulteto, vendar je nobeden ni končal, saj študij in hkrati tekmovalno smučanje nikomur ni uspelo.
Lahko bi se reklo, da celo svoje življenje smučaš. Bi lahko rekel, da ti je oblikovalo značaj? Imaš kakšne pozitivne poteze, ki ti jih je pustilo športno življenje?
Šport je nasploh pozitiven z razvoj mladega človeka in športno življenje ti močno usmerja vso dejavnost in energijo, da nimaš ne časa ne volje, da bi mislil na neumnosti. Nikoli se ne vprašuješ, kaj bi počel, vedno to veš. Mislim, da sem dobil delovne navade, nikoli v življenju mi ne bo težko delati. Tudi vztrajnosti mi ne manjka. Za vse, kar želiš doseči, se moraš potruditi in splača se. Pomembno je verjeti vase.
Še ženo MAJO smo vprašali, kakšno je živl-
Veselje v Črni...
jenje z vrhunskim smučarjem? Je Mitja veliko zdoma?
Veliko. Vsako leto je težje, zdaj ga že tudi Jan zelo pogreša. Malo se sicer navadiš, vendar je res pusto. Pozimi so le kratka srečanja, pa odhodi, prihodi, odhodi... Poleti imamo nekaj lepih skupnih mesecev, jeseni pa se spet začne. Tako pač to je.
Bo tudi Jan smučar?
Naučili ga bomo smučati - pravzaprav je to že naredil kar trener dedi - pozneje pa se bo sam odločil. Doslej je bil na vrvici, letos pa se smuča samostojno in menda je že hitrejši od mamice.
Kot pravijo; jabolko ne pade daleč od drevesa... Dobitniku “zlate medalje” s tekme svetovnega smučarskega pokala v slalomu, Mitji Kuncu, pa smo tudi v imenu naših bralcev iskreno čestitali. Verjamemo vanj in bomo tudi v bodoče ostali njegovi vneti navijači.
Marta Repanšck
Fotografije: Jasmina Detela
Takole na Kapli nastaja nova šola. Marsikdo poreče, da so jo potisnili nekako preveč v strmino - predaleč po bregu navzdol. Navajeni na nekdanji objekt tik ob cesti še sedaj ne opazijo, da bo pred šolo čudovit prostor, ki ga doslej ni bilo. Skupaj z gasilskim domom in sosednjo kmetijo bo to po svoje tvorilo novo središče tega lepega kraja. Čim bo dovolj toplo, bodo gradbeniki dela zopet pognali in najkasneje do jeseni bo na Kapli velik dogodek - vselitev v novo šolo, dovolj veliko za učence in še kakšno drugo dejavnost, od kulture do družabnosti v tem lepem kraju.
Posnetek Kristl Vaiti
"Moč in prepričljivost Prežihovih del še vedno nagovarjata sodobnega človeka." To je bilo eden izmed temeljnih vodil strokovnega srečanja o ustvarjalnosti bratov Kuhar, ki so ga ob 50. obletnici smrti Prežihovega Voranca pripravili v KOK dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem. 0 življenju in delu treh Kuharjevih bratov so govorili ugledni slavisti, srečanja se v imenu Društva slovenskih pisateljev udeležil tudi pesnik Ciril Zlobec.
V okviru Prežihovih dnevov 2000 je bila na Ravnah odprta tudi razstava male figuralne keramike Motivi s Koroške avtorice Nataše Prestor, na zaključni prireditvi pa so o koroški literaturi spregovorili Andrej Makuc, dr. Igor Saksida, Tone Turičnik in Miran Kodrin. Posnetek J. Detela
Turistično društvo Slovenj Gradec je slovesno podelilo plakete Venetskega konja za leto 2000. Veliko plaketo Venetskega konja je prejel g. Jože Berce (na fotografiji), male plakete pa Tone Jehart iz Šmartna, TUS KOSI Slovenj Gradec, Gostilna Murko in Fantje iz Graške Gore.
Posnetek Stanko Hovnik
V dvorani osnovne šole v Doliču so lovci lovskogojitvena bazena Slovenj Gradec pripravili lovsko razstavo, na kateri je šest lovskih družin slovenjgraškega lovskogo-jitvenega bazena prikazalo lovske trofeje uplenjene divjadi zadnjih let. Ob razstavi so pripravili tudi predavanje o lovski etiki. Razstava, ki je bila odprta dva dni, je bila skrbno pripravljena, veliko zanimanje za razstavo je bilo med šolsko mladino.
Posnetek Franc Jurač
Zimske počitnice so bile marsikateremu šolarju priložnost za sproščeno veselje na snegu. Veselili in učili so se tudi naši najmlajši, kot tile iz Osnovne šole Muta, ki so se zbrali na počitniško-smučarskem tečaju v Kotljah. Nekaj so k izvedbi tečaja prispevali starši, nekaj športna zveza Muta in - bilo je veselo...
Posnetek Kristl Vaiti
Februarja je minilo tudi 20 let, odkar je nenadoma, v najlepših letih svoje ustvarjalnosti, umrl pisatelj Leopold Suhodolčan, Čeprav mu sojenice niso namenile dolgega življenja, umrl je v svoji 52 pomladi, je za seboj pustil bogato književno zapuščino trajne vrednosti. Posebej mladi so z njim izgubili plodnega pisatelja, dramatika in urednika, Koroška in Prevalje pa človeka, ki jima je bil zvest v zrelih letih svojega življenja in dela.
V pustnih dneh je lepo dišalo po krofih tudi v novoustanovljenem trgovskem podjetju Koroških trgovin, ZIPO v Slovenj Gradcu, kjer sta Vinko Matvoz in Mirko Merzdovnik pekla krofe. Ker so bili krofi z lepimi venčki in očitno zelo okusni, so jih potrošniki radi kupovali.
Posnetek Franc Jurač
Literarna sekcija Društva upokojencev in Knjižnica Ksaverja Meška iz Slovenj Gradca sta pripravili predstavitev 9. zbornika društva LIKUS "Ostanejo sledi". Na predstavitvi so sodelovali avtorji zbornika Barbaraa Ješovnik, Mihaela Lenart, Berta Rupčič, Marija Sekirnik, Jerica Smolčnik, Marijana Vončina in Stanko Hovnik.
Posnetek Metoda Hovnik
ZZB NOV si že več let prizadeva pomladiti svoje članstvo. Ta prizadevanja so tudi na Koroškem rodila sadove, saj se je v vrste ZB v zadnjem času včlanilo precej novih ljudi. Tako je bilo tudi na svečani seji Mestne organizacije ZB NOV Slovenj Gradec, s katere je naš posnetek. Na fotografiji so le letošnji novi člani ZB.
Posnetek Stanko Hovnik
Svoj 20-letni jubilej so Fantje z Graške gore obeležili s prijetnim koncertom v dvorani osnovne šole v Šmiklavžu, na katerega so povabili tudi domačinko, gledališko in televizijsko igralko Jerico Mrzel, ki je s svojo prisotnostjo koncert še posebno popestrila.
Stadion v Dravogradu vedno hitreje dobiva tisto pravo in pričakovano podobo. Delavci so tokrat nameščali sedeže na južno - glavno tribuno. Zlatka Pšeničnik, ki nadzoruje gradnjo objekta, nam je povedala, da bo tudi streha dokaj hitro montirana. Zanjo so zadolženi delavci Klemetala iz Lendave. Na tribunah bo ugodno, kako pa bo na zelenem travniku, se pri najboljši volji ne da načrtovati. Ali pač...
Posnetek Marjan V.
NKBM VSE BOLJ PRISOTNA TUDI NA KOROŠKEM
Z direktorjem podružnice Nove kreditne banke Maribor za Koroško, g. ANDREJEM SKUTNIKOM, smo se pogovarjali o vlogi Nove KBM, njeni ponudbi, plačilnem prometu, združevanju, lastninjenju in še o čem...
NOVA KBM - OSEBNA IZKAZNICA...
"To je druga največja banka v Sloveniji, velikost merimo po bilančni vsoti, ki presega 330 milijard tolarjev. Je vseslovenska banka, kar pomeni, da ima v vseh slovenskih regijah svoje podružnice, pa tudi manjše enote -ekspoziture. Tako smo skupaj z goriškim delom naše banke prisotni na Goriškem, Tolminskem, imamo svojo enoto v Kopru, podružnice pa v Ljubljani. Brežicah, Slovenski Bistrici, na Ptuju in ena najnovejših enot je podružnica Koroška s sedežem v Dravogradu. Podružnica je bila ustanovljena leta 1997 in je 4. julija istega leta tudi odprla prvo ekspozituro v Dravogradu, leto kasneje pa še drugo na Ravnah. Imamo osem zaposlenih, od tega jih šest dela z občani in samostojnimi podjetniki, dva pa sva na nivoju podružnice zadolžena za servisiranje gospodarskih subjektov."
NOVA KBM - OBČANI...
"Celotna podružnica je v teh dveh in pol letih pridobila na občanskem segmentu preko 1000 komitentov, kjer občanom nudimo vse vrste varčevanja, vodenje tekočih računov, hranilnih vlog, različne vezave po želji občanov, zelo širokovrstno kreditiranje (gotovinsko, namensko). Imamo pogodbo s podjetjem SUZUKI-ODAR, kjer lahko pod posebnimi pogoji kreditiramo nakupe te vrste vozil.
Vsako leto se temu segmentu pridružijo nove in nove ponudbe, kot npr. že uveljavljeni posebni računi za dijake in študente, pa tudi osnovnošolci že imajo svojo bankomatsko kartico. V vrsti kreditov smo uvedli še takoimeno-vani študentski kredit. Očitno je v tem okolju situacija takšna, da podelimo (glede na znesek) precej več kreditov, kot pa od občanov sprejmemo depozitov, čeprav moram reči, da so ti depoziti kar obsežni in jih je precejšen del v devizah. Precej je tudi tolarske vezave, vendar le na kratek rok.
Vsak pa, ki nas obišče ali pokliče, lahko izve za konkretno ponudbo ali alternativne ponudbe, in odločitev za eno od ponujenih variant je v njegovih rokah.”
NOVA KBM - GOSPODARSTVO...
"Naša podružnica je bila posebno uspešna, takšna je moja ocena, pri pridobivanju komitentov iz vrst samostojnega podjetništva. Dolgoročno in kratkoročno smo servisirali preko 300 s.p., ker je že sama potreba te oblike organiziranosti po denarju večja, kot pa imajo svojih prilivov. Praksa je pokazala (Nemčija, Avstrija), da je področje malega in srednjega podjetništva bistvenega pomena za razvoj gospodarstva. Seveda se na nivoju podružnice ukvarjamo tudi z velikimi podjetji. Naši komitenti so npr. Prevent Slovenj Gradec, Metal Ravne, podjetja Lesne itd."
NOVA KBM - PLAČILNI PROMET...
"Nekaj, kar se že dogaja, je prenos plačilnega prometa iz agencije za plačilni promet v banke. To je velik zalogaj tako za banke kot za podjetja, ki se bodo morala navaditi na novi način poslovanja. Naša banka je svojim strankam že predstavila in ponudila vse variante tega poslovanja, tako manuelen načina plačevanja (podjetje prinaša ročno izpisane plačilne naloge v banko) in pa računalniški način poslovanja. Elektronski način smo nazorno predstavili dvema podjetjema -Tovarni ivernih plošč in Lesni Pameče.
Plačilni promet je na Koroškem za nas še posebej zanimiv, saj smo v decembru uspešno izli-citirali najem in kasneje nakup APP Ravne na Koroškem. To pomeni, da bomo v prvih treh letih imeli prostore APP v najemu, v tem času pa bomo zaposlili deset delavcev APP-ja. S tem računamo, da bomo pridobili precej podjetij, ki so že doslej poslovala preko te agencije, v našo banko. Podobno upamo, da se bo zgodilo v Dravogradu, kjer se APP zapira 30. 06. letos."
NOVA KBM - ZDRUŽEVANJE...
"Pomembno dogajanje v tem letu bo tudi združevanje naše banke z drugimi bankami v takoimenovani H. finančni steber. Podpisano pismo o nameri s SKB je javnosti že znano, vzporedno pa potekajo še drugi dogovori, ki bodo znani v marcu tega leta. Skratka, steber je pripravljen tako, da naj bi obsegal velik del Slovenije in postal nekakšna konkurenčna protiutež Novi ljubljanski banki. Povezovanje s SKB bo končano do 31. 12. Letos, takrat bodo tudi znani sedež (najverjetneje Maribor), novo ime in poenotena ponudba II. finančnega stebra."
NOVA KBM - LASTNINJENJE...
"Lastninjenje naše banke kot tudi Nove ljubljanske banke bo vsekakor pritegnilo pozornost občanov. Banki še vedno nista v razpršeni lastnini oz. definirani lastnini in sta v zelo večinski lasti države. Za našo banko lahko povem, da ima 96% delnic v rokah država. Sam sistem lastninjenja je zelo pereč, ker last-nik-država še ni sprejela zakona o lastninjenju in seveda tudi podzakonskih aktov ne. Čakamo na zeleno luč in v prvi fazi naj bi se lastninilo 20% premoženja. Naslednja faza naj bi bila leta 2001, ko naj bi bil dan v prodajo drugi del - 40% lastnine. Predvideva se, da bodo takrat lahko kupci tudi tuje banke, tuja podjetja, pa tudi naši občani. Sama zadeva okoli deleža bank, ki naj bi prešel v lastninjenje po takoime-novanem zapiranju privatizacijske luknje, še ni potrjena - govori se okoli 10% - počakati bo potrebno državo, da tudi k temu da svoje potrdilo."
O-
Andrej Skutnik, direktor podružnice NKMB za Koroško
NOVA KBM - PLAČILNA DISCIPLINA...
"Splošneje znano, daje plačilna disciplina v Sloveniji precej slaba. Same banke na to ne morejo vplivati, ker so le posrednice pri aloka-ciji denarja in po novem v izvrševanju plačilnega prometa. Vprašanje je, ali je res potrebno institucionalno urediti plačilno disciplino ali pa je morda bolj prav, da se disciplina uredi med samimi subjekti, kot je to v razvitih tržnih gospodarstvih. Seveda pa je banka tista, ki lahko pomaga z raznimi instrumenti zavarovanja plačila. Poznali smo akceptni nalog -sedaj ga ni več. Z zakonom je preklicana njegova moč. Kot instrument se uporablja le, če je pokritje na računu. Uveljavila pa se bo menica, ki ima zakonsko podlago in glasi na določeno premoženje..."
NOVA KBM - KOROŠKA...
"Povsod, kamor je Nova KBM prišla, poskušamo delovati kot kooperativni udeleženci v življenju in dogajanju v regiji oz. v lokalnem okolju. Tako sodelujemo z občinskimi upravami, društvi, klubi v vsaki občini, kjer pač imamo svoje aktivnosti. Naklonjeni smo sponzoriranju oz. prispevanju svojih skromnih sredstev kulturi, predvsem širjenju pristopnosti kulture občanom, ki so tudi naši komitenti. Seveda smo v določeni meri naklonjeni tudi športom (smo sosponzorji odbojkarskega in smučarskega kluba Fužinar). Pravzaprav denar namenjamo društvom, kjer vidimo, daje njihova aktivnost tega potrebna in pa da iz takšnih vrst pridobimo ljudi, ki jim bodo naše storitve morda olajšale življenje."
MARJAN V.
Prepihova anketa:
"ŽIVELI SMO Z VLAKOM
II
Bilo je 30. junija 1968. leta, ko je skozi Mislinjsko dolino proti Velenju peljal zadnjič potniški vlak. Pisk vlaka, ko je naznanjal zadnje slovo med občani pa je bilo veliko jeze in vznemirjenosti ob novici, da se bo ukinila železniška proga Dravograd - Velenje. Občani so z velikim ogorčenjem sledili novici in se spraševali, ali je kaj takega sploh mogoče, da se bo najprej ukinil železniški potniški promet, zatem pa še tovorni in niso mogli razumeti, da bodo naposled progo tudi demontirali. Vse to se je tudi zgodilo; najprej je bil ukinjen potniški, zatem pa še tovorni promet, leta 1970. pa so demontirali progo, ki ni dočakala niti sto let. Kako se danes spominjajo vlaka po Mislinjski dolini naši naključno izbrani aketntiranci?
MILAN vozič,
železniški upokojenec Otiški vrh: "Pri železnici sem bil zaposlen 38 let in lahko mi verjemete, da mi je bilo hudo, ko so najperj ukinili potniški promet na tej progi, pozneje pa še tovornega. Ko pa je prišlo do demontiranja proge pa je bilo najhujše, ko smo vsi vedeli, da skozi
Mislinjsko dolino vlak ne bo vozil nikoli več. Tudi moj oče je bil zaposlen kot vlakovodja na tej progi in je vsak teden enkrat peljal vlak tudi v Avstrijo. Z ukinitvijo proge in pozneje z demontažo so naredili nepopravljivo škodo, ki jo danes še kako čutimo."
VALTER TROBEJ.
papirničar Šentjanž pri Dravogradu. "Na progo me vežejo še kako lepi
spomini. Ne daleč od moje rojstne hiše sem vlak, ki je sopihal proti Velenju opazoval vse od svojih otroških let, pozneje pa sem z njim več kot štiri leta vsak dan vozil z njim v šolo v Slovenj Gradec. Z ukinitvijo proge so Mislinjsko dolino in vse kraje do Velenja osiromašili, Mislinjski dolini pa so uničili njeno hrbtenico. Zdaj se ponovno veliko govori, da bi zopet gradili novo progo. Gradnja proge po stari trasi je nemogoča saj na njej stojijo že razni gradbeni objekti."
FRANČIŠKA BATIČ,
kmetica, Gornji Dolič:
"Leta 1939. sem se priženila na Marhatovo kmetijo v Gornji Dolič.
Čez zemljišče naše kmetije je bila speljana tudi železniška proga in vse življenje sem živela z vlakom, ki je dan za dnem vozil in sem se na njega tako navezala, da mi je še danes žal, da ga ni več. Edino kar je od železniške proge ostalo je most, ki se imenuje po naši kmetiji Marha-tov most. Mislim, da bi bilo prav, če bi vsaj ta most ohranili, da bi naši zanamci videli, daje tod nekoč vozil vlak. Čeprav nam je vlak večkrat povozil ovce imam na vlak in železnico samo lepe spomine."
PAVLA VIVOD,
kmetica Kozjak: "Ko je mimo naše kmetije dnevno vozil vlak, je bilo to
za mene vsakodnevna ura po kateri smo se ravnali. Ko je okoli desete ure dopoldne peljal vlak proti Dravogradu sem vedno pripravljala malico za delavce ali pa za žanjice na njivi. Ko se je vlak vračal nekaj po trinajsti uri proti Velenju sem vedela, da je bilo treba pripraviti kosilo. Ko pa so vlak ukinili in pozneje pobrali železniške tire pa so naredili največjo škodo stoletja. Zdaj se veliko govori o tem, da bodo ponovno gradili progo, tega pa jaz ne verjamam in tudi nove proge naše generacije ne bodo dočakale."
HINKO ZDOVC,
upokojenec, Šmartno pri Slovenj
Gradcu: "Tudi jaz sem eden tistih, ki sem z vlakom živel vse življenje in se z njim vozil. Z ukinitvijo železniške proge Dravograd - Velenje pa se mi zdi, da je bila narejena največja gospodarska škoda, ki jo še danes čutimo. Ob ukinitvi železniške proge so veliko obljubljali, da bodo usposobili cesto Dravograd -Velenje po kateri je bil usmerjen in povečan tovorni promet. Spominjam se, da se je po tej cesti iz velenjskega rudnika v Avstrijo zvozilo veliko premoga. Za posodobitev ceste pa se kljub obljubam ni naredilo veliko."
BERNARD KRIVEC,
ing. elektrotehnike. Straže pri Mislinji: "Ko so ukinjali železniško
progo Dravograd-Velenje sem bil star osem let in spominjam se kako so bili takrat ljudje nejavoljni. Spominjam se tudi kako je bilo lepom, ko sem se s starši peljal z vlakom in te spomine imam še danes dobro ohranjene. Posebno dobro pa mi je v spominu ostala zadnja vožnja potniškega vlaka. Škoda je, da je prišlo do ukinitve železniške proge, kajti danes bi progo še kako potrebovali, saj bi po njej lahko vozili težke tovore, katere sedaj prevažamo po cesti in jo uničujemo. Da bi gradili ponovno železniško progo po novi terasi, v to ne verjamem."
F. JURAČ
Poznavalci slovenskih smučišč radi prisegajo, da v Sloveniji skorajda ni boljše smuke kot na Kopah. Smučarski tereni da, toda že nekaj desetletij so temeljna ovira skromna smučarska infrastruktura in skromne gostinske zmogljivosti. Naprave so precej zastarele, in že vsaj dve desetletji so v predalu načrti, kako posodobiti smučarsko infrastrukturo na tem delu Pohorja.
V	letošnji sezoni, ki ni bila slaba, je bilo več ali manj po starem, za prihodnje leto pa so precej glasne napovedi, da bi na Kopah po dolgih letih prišlo do novih vlaganj v smučarske naprave: najprej je v programu postavitev štirisedežnice Kaštivnik, ki bi nadomestila dotrajano, prek 25 let staro vlečnico. Tako bi se smučišča na Kopah odprla tudi iz Dravske doline.
Mariborsko in Zreško Pohorje so nedavno že povezali s smučarskim avtobusom, obstajajo pa želje in načrti, da bi povezali še Kope in v prihajajoči globalizaciji ponudili domačemu in tujemu tržišču celotno Pohorje.
Tako kot je različna stopnja razvoja posameznih centrov na Pohorju, obstajajo tudi različne vizije razvoja, ki so usmerjena na ozka območja obstoječih centrov, sosednje centre pa zanemarjajo ali jim namenjajo obrobno vlogo. Vse bolj pa prihaja na plan spoznanje, da je potrebno povezovanje celotnega Pohorja, kar se nenazadnje kaže tudi v projektu turistične ponudbe, ki naj bi zajela celotno turistično območje Pohorja, to je zahodno Pohorje s Kopami in Ribnico, vzhodno Pohorje z Mariborom in Arehom ter osrednji del z Roglo. Ti centri so se različno razvijali, Kope pa so v zadnjih letih v razvoju precej zaostale.
V	povezovanju z mariborskim in zreškim Pohorjem morajo narediti Kope oziroma slovenjgraško Pohorje največji korak. Ta razvojni zaostanek je lahko tudi prednost, saj se lahko z izkušnjami obeh preostalih delov izognejo tudi kakšni napaki, ki so jih naredili na drugem koncu Pohorja, predvsem pa dajejo Kope nove možnosti za drugačen turizem.
Vsi centri naj bi imeli skupno razvojno poli-
Mnogi prisegajo, da so v Sloveniji najlepši smučarski tereni prav na Kopah
tiko turizma na Pohorju, skupno prostorsko politiko, ustanovili bi družbo, ki bi zagotavljala programski in investicijski razvoj zahodnega Pohorja. Panoramski turistični cesti od Areha do Rogle naj bi sledila še povezava od Rogle do Kop, ki naj bi poleg povezave turističnih središč omogočila tudi dostop in razvoj turističnim kmetijam na področju Tolstega Vrha, Male Mislinje in Razborce. Avtorji strokovnih podlag turistične ponudbe Pohorja so ob spodnji postaji Kaštivnika predvideli gradnjo turističnih zmogljivosti z 200 posteljami, na Pungartu drugega dela počitniškega naselja z 500 ležišči, adaptacijo Partizanskega doma, počitniško naselje s kakšnimi 50 ležišči na Sv. Primožu. V Ribnici na Pohorju pa še tisoč ležišč ob povezavi s Kopami preko Hudega kota.
Število ležišč za stacionarne goste na Pungartu, Partizanki, na spodnji postaji Kaštivnika in Sv. Primožu naj bi se tako povzpelo na 2000. Postavili naj bi tudi parkirišče za tisoč osebnih vozil in 30 parkirišč za avtobuse.
Za Kope in ribniško Pohorje pa so predvidene gradnje po treh štirisedežnic, skupno torej šest, pridobitve novih smučišč, ureditev zasneževanja in teptalnih strojev za obdelavo smučarskih površin.
Cilji razvoja na Kopah so izkoristiti sonaravne možnosti sprejemanja smučarjev, podaljšati smučarsko sezono vsaj na 120 dni, posodobiti in zgraditi dodatne turistične ponudbe za zimski. letni in zdraviliški turizem. Smučarska proga na Kaštivniku ima homologacijo in na njej lahko prirejajo tekmovanja na najvišji ravni, ob načrtovani štirisedežnici na Kaštivniku pa naj ni nastal tudi tekmovalni poligon. "Vlečnica na Kaštivniku je stara že 27 let in je seveda povsem neprimerna današnjim standardom in zahtevam," pravi Franc Stefanič, direktor GTC Kope, ki je z letošnjo sezono, ki pa še ni končana, zelo zadovoljen.
"Vlečnica je dolga 1500 metrov in premaga kar 480 metov višinske razlike. Tu je nujna sedežnica, ki bo poleg ustreznega standarda nudila tudi večjo zmogljivost, od sedanjih 800 smučarjev na uro bi štirisedežnica prepeljala 2400 smučarjev v eni uri. Da bi lahko ta projekt izpeljali, pa bo potrebno ustanoviti delniško družbo, kjer bi poleg obstoječega podjetja GTC Kope sodelovala tudi Slovenska razvojna družba, za vlaganje v Kope se zanimata tudi Kogradovo podjetje IGEM in slovenjgraški Prevent, pomagali pa si bomo tudi s kreditom Ministrstva za turizem in malo gospodarstvo in Sklada za regionalni razvoj.
Letos je na Kopah obratovalo sedem vlečnic. Ali bodo že prihodnjo zimo k temu dodali še štirisedežnico?
Potekajo tudi pogovori z Roglo, ki ima na tem področju bogate izkušnje. Obstajajo namreč ideje, da bi povezali celotno Pohorje, od mariborskega in zreškega Pohorja do Kop. Razmišljamo pa tudi o tem, kako razrešiti občasno ozko grlo na Pungartu. Razmišljamo, da bi na Pungartu poleg obstoječe vlečnice postavili na desnem robu smučišča še novo sedežnico."
Kogradova družba IGEM vidi svoj poslovni interes nenazadnje tudi v gradnji novih prenočitvenih zmogljivosti. Tudi mestna občina Slovenj Gradec resno računa, da bi se v prihodnjih letih na Kopah končno začel razvojni ciklus. Občina je lastnik Partizanskega doma, ki ga kljub vabljivim ponudbam Ministrstva za šolstvo ni prodala in z odločitvijo čakajo, kaj se bo na Kopah v prihodnjih letih dogajalo. Država bi bila pripravljena investirati v Partizanko sto milijonov tolarjev, vendar bi potem ta dom postal dom zaprtega tipa. Janez Komljanec, župan mestne občine Slovenj Gradec, pa je prepričan, da bo za razvoj Kop nastala delniška družba, saj podjetja vidijo, da so Kope precej zanesljiva naložba na dolgi rok. Predvsem pa ima v tem projektu svoje mesto Rogla, kjer znajo tržiti ponudbo na planini. Komljanec ocenjuje, da bi z vložkom 20 milijonov mark turizem na Kopah lahko zaživel. Tudi poleti, saj je predvidena povezava med vsemi tremi centri tudi z regionalno turistično cesto, Pohorje pa ponuja imenitne pogoje za kolesarjenje. Janez Komljanec meni, daje na vrhu Kop dovolj posteljnih zmogljivosti, vprašanje je le, če so dovolj izkoriščene.
(mp)
ZLSD o problematiki cestne infrastrukture
imm sm umici m hiumuši mi »o mm mm ih svenosHO m muč n mm
"Koroške ceste so v katastrofalnem stanju, zavirajo razvoj turizma in Koroško pehajo na rob slovenske države," je na novinarski konferenci na Prevaljah, ki jo je pripravila območna organizacija ZLSD Mežiške doline, dejal črnjanski župan Franc Stakne. V razpravi o problemu cestne infrastrukture je sodeloval tudi predsednik ZLSD Borut Pahor.
PRAZNA MALHA, GLUHA UŠESA
Decembra lani so župani Mežiške doline sklenili povabiti ministra za promet in zveze Antona Bergauerja na okroglo mizo o cestni problematiki. Vendar je ta zaradi drugih obveznosti prisotnost odpovedal in povabil župane v Ljubljano.
Zupani so ministru predstavili strokovno argumentirano problematiko cestne infrastrukture v Mežiški dolini. Po besedah župana Stakneta jim je ta povedal, da denarja za regionalne in magistralne ceste ni. Država bo namreč dala prednost investicijam v program izgradnje avtocest, osnovna infrastruktura, kamor spadajo tudi projekti obnove in posodobitve državnih cest, pa bo morala še malo počakati. Minister Bergauer je hkrati tudi napovedal svoj obisk na Koroškem. Prišel naj bi spomladi letos. Koroška je s svojim problemom na gluha ušesa naletela tudi v državnem zboru. Pri oblikovanju proračuna za leto 2000 in načrtovanju programa posodobitve in obnove državnih cest namreč amandmaji, ki sta jih v DZ vložila Darinka Mravljak in Jože Zagožen, niso bili sprejeti. Po Pahorjevih besedah naj bi bila proti tudi koalicija. "Vendar bomo vztrajali," smo slišali na konferenci, "pripraviti bi morali še kvalitetnejše programe in jih predložiti strokovnim službam. Tako bomo dosegli več uspeha tudi pri poslancih."
KAKO SLABO KAZE?
Koroške ceste so po podatkih policijske postaje Ravne na Koroškem v letu 1998 terjale 354 prometnih nesreč, v šestih mesecih v letu 1999 kar 186 prometnih nesreč. Število se še povečuje, v več primerih so vzroki zožene ceste, udarne jame, neurejene bankine, popuščanje opornih zidov in podobno. Cestno podjetje sicer namešča signalizacijo, vendar cest ne popravlja. Podžupan občine Ravne na Koroškem Jože Logarje dejal, da obžalujejo dejstvo, da se država ni odzvala na probleme. Opozoril je tudi na probleme gozdnih cest, za njihovo vzdrževanje je občina Ravne dobila slabih pet milijonov. Skupaj z regionalnimi, magistralnimi in gozdnimi cestami v Mežiški dolini propada okrog 800 kilometrov cest. Logar je predstavil še problem, do katerega
se država prav tako mačehovsko obnaša: cesta na Preski vrh, k rojstni hiši pisatelja Voranca, ki je bila z Raven asfaltirana pred štiridesetimi leti, iz Kotelj pred dvajsetimi. Na Prežihovino pride vsako leto okoli 15 tisoč otrok, skupaj okoli 20 - 25 tisoč ljudi. To kaže na njen velik kulturni pomen. Cesta na Prežihovino ni več sposobna, da bi po njej pripeljal avtobus. Zaradi tega obstaja tudi demografska ogroženost prebivalcev Preškega vrha.
"Poleg drugih moramo na Koroško pripeljati še ministra Školjča," je zaključil ravenski podžupan.
Navzoči so se strinjali, da bo treba predvsem pritiskati na javnost, ki naj bi edina spodbudila odločilno politično večino za tovrstne investicije.
Lucija BOŠNIK
V pogovoru posebej za naš časopis je Borut Pahor, predsednik ZLSD, dejal, da bo združena lista šla na volitve tudi s koroškim kandidatom za poslanski sedež. To bo Albert Vodovnik, vodja sindikata železarskih delavcev z Raven.
Na naše vprašanje o morebitni rešitvi koroškega gospodarstva in še vedno visoke stopnje nezaposlenosti je dejal, da so rešitve mogoče predvsem v smislu socialnega prestrukturiranja države. Dejal je, da je država prevelik porabnik, da za storitve, ki nam jih nudi, zahteva preveč denarja.
"Pri tem, "je menil Pahor, "lahko veliko prihranimo tudi za investicije v gospodarstvo. " Trenutno stanje je po njegovem mnenju slabo, Slovenija potrebuje drug tip vodenja države, predvsem pa mora narediti ideološki presek s preteklostjo, spremeniti koncept vodenja zunanje politike in ustvariti uspešnejšo makroekonomsko politiko.
Predsednik ZLSD se je dotaknil tudi vprašanja o Haiderju, ki bo kljub odstopu z vrha Svobodnjaške stranke ostal koroški deželni glavar in bo imel tudi v prihodnosti veliko opraviti z slovensko manjšino v avstrijski Koroški. Povedal je, da se je združena lista zaradi Haiderjeve politike prvič oglasila že septembra 1997 in opozorila na Haiderja. Zgodilo se ni nič. Zato ZLSD obsoja mlačen odnos slovenske politike do Haiderja, ki predstavlja resno grožnjo evropski in svetovni demokraciji, strpnosti in enakosti.
Od 29. februarja 2000 veljajo nove telefonske številke
v Petrolovem skladišču v Celju.
Prodaja KOEL gospodinjstva -
tel.: 063 541 94 80 in 063 541 95 15.
n
Modni izziv
PREPIH
/wz//«
Duet "Ex animo" sestavljata Valentina in Blaž Prapotnik, glasbenica in pesnik. Kot usojena drug drugemu združujeta svoj avtorski izraz v "ozvočeni poeziji". Pesnik svojo poezijo prebira, songe pa izvaja ob spremljavi kitare. Posebno noto poetičnemu vzdušju dodaja Valentina ob spremljavi na pianino ali flavto.
Valentina in Blaž sta prvi koroški osebnosti, ki smo ju predstavili "malce drugače", kot smo ju vajeni. Kot ustvarjalca glasbe, vredna svoje nove podobe.
Ob njunem zadnjem nastopu, spremnem glasbeno-literarnem večeru ob otvoritvi razstave modnih skic, fotografij in tekstilnih vzorcev Stanke Blatnik v čudovitem ambientu čajnice Peč, ki že sam kliče po novi zgodbi, smo ustvarili njun prenovljeni imidž. Pri izvedbi projekta smo sodelovali koroški oblikovalci oblek, nakita, pričeske, make upa in fotografije. Na ta način želimo "spremeniti" še kakšnega Korošca ali Korošico ter dvigniti zavest o kulturi oblačenja, ki je nenazadnje del naše splošne kulture. Če nam je uspelo, presodite sami.
Modela: Valentina in Blaž Prapotnik Obleka & kravata: Stanka Blatnik, Slovenj Gradec
Nakit: Simona Kokot, Slovenj Gradec Pričeska: Petra Maček,
"Frizerstvo In" Prevalje
Make up: Valerija Sertel, Mislinja
Fotografke: Tomo Jeseničnik;
Slovenj Gradec Ambient: Čajnica Peč,
Meškova ulica. Slovenj Gradec
Ob tej priložnosti smo z Blažem poklepetali o njunem ustvarjalnem delovanju...
Svoje prve tekste si napisal za rock skupino, kjer si v najstniških letih igral bas kitaro. Kako se spominjaš začetkov svojega ustvarjanja?
Za začetek so bili razbita polakustična bas kitara s potrgano elektroniko in dvema strunama ter spoznanje, da lahko napišem boljše tekste od tistih, ki se po radiu najpogosteje vrtijo, ter nekaj zanesenjaštva kar dovolj.
Si kdaj zavrtiš stare posnetke? Kakšni so občutki?
Ja, nekaj malega je nekje zapisano na traku, za zasebno rabo in zganjanje nostalgije. In spomnim se žulja na mezincu, ki so ga tam pustile jeklene basovske strune.
Svojo prvo pesniško zbirko si izdal pred osmimi leti, naslednjo pa štiri leta za tem. O čem govorita?
Knjigo Pegaz prebija zvočni zid je v biološkem smislu, glede na to, da se vse celice v telesu obnovijo na sedem let, izdala neka druga oseba, ha-ha. Za drugo, V redu kaos, pa nimam izgovora. V obeh zbirkah je nekaj ironije, relativiziranja, nekaj klasičnih tem o življenju, o smrti in takih stvareh. Prva je malo bolj direktna, pesmi jeznega mladeniča, kot je zapisal Ciril Zlobec v recenziji, druga knjiga pa ni več tako priostrena, kar pa ne pomeni, daje svet z ljudmi vred kaj bolj znosen in poeziji ter pesniku prijazen.
Blaž Prapotnik; kravata je kreacija Stanke Blatnik, broška in manšetni gumbi pa unikatna izdelka Simone Kokot
Pripravljaš še kakšno?
Za knjige je bolje, če jih je malo manj kot malo preveč.
Kaj vse se je na tvojem oziroma vajinem ustvarjalnem področju spremenilo, ko se ti je pridružila Valentina?
Valentina Prapotnik; obleka - Stanka Blatnik, nakit - Simona Kokot, pričeska - Petra Maček, make up - Valerija Šertel
Pisanje je bilo in ostalo samotno početje. Pri glasbi pa je drugače... Valentina je z aranžiranjem, igro klavirja in petjem bistveno izboljšala songe... Najraje bi utihnil in presedlal nazaj na bas.
Od kod ime Ex animo?
Dobro je, da se človek ustavi ob imenu, da se sploh še kdaj ustavi. Ex animo ima v esperantu humanizma, latinščini, dva pomena: iz srca, duše in nalašč, namenoma.
Ne vem pa zagotovo, ali te pesmi iz duše prihajajo nalašč ali nalašč prihajajo iz duše?!?
Nista kot večina entuziastiov, ki sčasoma prenehajo z ustvarjanjem, sploh kadar se posvetijo družini. Vidva nastopata širom Slovenije in redno vadita. Delujeta kot idealen par, tako ustvarjalno, kot tudi zasebno. Lahko izdaš recept?
Pošast hodi po Evropi, pošast konformizma, bi lahko parafrazirali znani moto iz nekdaj popularne knjige. Zato pač še naprej ustvarjava, da se izogneva pošasti. V družino, med naju in hčerko Marušo, ter orno, dedka in babico pa nastopi vnašajo dodatno interaktivno dinamiko. Seveda bi bilo ob vsem tem idealno biti idealen, vendar je veliko že, Če se trudiš. Z recepti je podobno kot z nasveti, nihče jih ne upošteva, ko pa gre kaj narobe, zvalijo krivdo nate, zato ... Alkemija.
Poleg svojih treh ljubic, Valentine, hčerke Maruše in poezije, se ukvarjaš z grafičnim oblikovanjem v Založbi Cerdonis, uredništvom Odsevanj, koroške revije za leposlovje
in kulturo ter grafičnim urejanjem Prepiha. V preteklosti si razstavljal tudi svoje avtorske grafike. Ti predstavlja oblikovanje podoben izziv, kot poezija in glasba?
Na različnih ustvarjalnih področjih je mogoče uporabiti ista načela in postopke. Pa naj gre za ritem, harmonijo, kompozicijo ali zgolj za simetrijo in red. Pri grafičnem oblikovanju gre za razliko od poezije in glasbe za uporabno grafiko. Ta dovoljuje manj svobode, ker so zadeve bolj konkretne, odvisne od namena, neke veljavne estetike, tehnologije in hkrati želje ter okusa naročnika. Enakovreden izziv je lahko oblikovanje edino takrat, ko sem naročnik samemu sebi. Žal pa je z dostopnejšimi tehnologijami tudi na to področje prodrla demokracija v popolnoma negativnem pomenu te besede; naenkrat se vsi spoznajo na vse in želijo o vsem odločati. In potem je pač vse sorte, kot se reče.
Zelo me zanima, kako sta se z Valentino počutila na fotografiranju. So bila pričakovanja izpolnjena?
Tale naša kreativna zadevščina je bila zelo zanimiva. Malce sem zrahljal tudi svoje konzervativne poglede na modo in vse, kar spada zraven. Pričakovanja so bila presežena, pravzaprav sem bil prijetno presenečen, kako lahko posegi strokovnjakov stilistov spremenijo videz osebe. Uidi ambient čajnice Peč je naredil svoje. Da bo Tomo naredil dobre fotografije, smo pa tako ali tako že vsi vedeli prej.
Kako sta zadovoljna s svojo novo podobo? Jo bosta obdržala, ali se bosta raje vrnila na preverjen imidž?
Nova podoba je O.K., vendar... Osebno sem
Dama v čudovitem ambienta Čajnice Peč
v teh pogledih praktičen in ležeren. Preveč časa gre za urejanje takega videza. Ustvarjalec svoj razpoložljivi čas raje izkoristi za svoje muze. Vsekakor raje (in hvalabogu pogosteje) igram kitaro ali pišem, kot pa sedim pri frizerju. Unikatno kravato bom za posebne priložnosti še nadel, še posebej ko se bom to reč naučil zavezati (res ne vem, zakaj se ji reče samoveznica).
Valentina in Blaž čez petdeset let?
Verjetno bova igrala neke vrste blues, ker bova že dovolj izkušena in modra, torej -stara. Mogoče se nama bo to celo kje poznalo.
Radovednost: Stanka Blatnik
Fotografije: Tomo Jeseničnik
Piše: Stanka Blatnik
Koroškem ra«'» «avo ?rvo
nvM£33id
Koroška modna pista
■ prejšnji mesec sta se v slovenjgraškem klubu Atlantida s ■-^svojo modno revijo predstavili študentki tretjega letnika .M. Oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, Sabina Nabernik z Raven na Koroškem ter Vesna Mirtelj iz Boštanja na Dolenjskem. V reviji kombiniranih izhodov sta predstavili modo, kot jo vidita skozi zgodovino stilskih obdobij od egipčanske kulture pa vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Eksperimentalne kolekcije oblačil na meji z uporabnostjo so v stiku z nežnimi ženskimi figurami napolnile prostor na odru in ob izbrani glasbi ustvarile modni dogodek.
Oblikovalki sta se predstavili z enajstimi izhodi, med katerimi je posebno pozornost vzbudila kolekcija Sabine Nabernik na temo Empir, ročno poslikanih oblek iz žameta, ki kot sestavljenka tvorijo eno podobo, vsaka zase pa prav tako svojo samostojno celoto. Vesna Mirtelj je med drugimi predstavila likovno polno kolekcijo v stilu petdesetih let v razigrani podobi tulipanovih linij, izraženi v učinkoviti igri draperije materiala, ki telesu dodaja svojevrstno oblikovan volumen.
Sabina se je v Slovenj Gradcu in Ljubljani lani predstavila s svojo prvo modno revijo, imenovano Krik ulice, Vesno Mirtelj pa poznamo kot udeleženko natečaja Smirnoff International iz leta 1997, kjer je sodelovala na tekmovalni modni reviji z naslovom Dekadenca. Sodelovala je tudi na nekaterih drugih, skupinskih modnih prireditvah v Sloveniji, na lanskoletnem festivalu Break 21 ter na razstavi projekta Mesto žensk z naslovom Kdo se boji čarovnic.
Vizualna vrednost oblačila
Tmodi oblačenja in stilov prevzema najpomemb-nejšo vlogo prav vizualna vrednost oblačila, daleč T pred svojo primarno funkcijo zakrivanja telesa in varovanja pred vremenskimi vplivi. Izgled postaja vse pomembnejši aspekt vsakega oblačila, sploh v današnji modni poplavi stilov in oblik, ko stroge zapovedi že dolgo ne funkcionirajo več.
Kot je kaotična postmoderna kultura, je neenotna tudi moda novega obdobja. Vračanje v preteklost z retro stili, mešanje motivov iz različnih kultur, igra poprej nezdružljivih elementov ter neskončna vrsta individualnih pristopov kažejo, da mode ni mogoče opredeliti kot zaokroženo stilno celoto.
Ni več toliko pomembno, kaj nositi, ampak kako biti aktualen, kako prezentirati svojo osebnost in odnos do oblačenja.
Ker oblačila menjavamo hitreje, kot sojih ljudje kdajkoli v zgodovini, tudi kakovost modnih materialov ni zahtevna. Modne stvaritve več ne trajajo večno, kar je eno glavnih vodil sodobnega oblačenja. Proč z dolgočasno klasiko in na dan z idejami. Čas je za spremembe.
Izgled oblačila torej ni odvisen le od tega, kako je oblikovano, temveč tudi in predvsem od tega, kako je predstavljeno. Kako oseba, ki oblačilo nosi, v njem deluje na okolico. Ljudje se oblačijo in hkrati sprejemajo druge ljudi skozi niz podob in predstav, shranjenih v svojih mislih. Podobe pa nastopajo v posameznih stilih, ki spajajo oblačilo in telo v celostno podobo realnosti.
Ljudje se primerjamo z drugimi ljudmi in se obenem posnemamo. Posnemamo tudi oblačila in navade ljudi, pri čemer je način posnemanja povsem vizualne narave in ima estetsko vrednost. Z ustreznim oblačilom želimo vzpostaviti zadovoljivo samopodobo.
Tako kot vizualna umetnost, pa ima tudi kultura oblačenja svojo avtonomno zgodovino podob, tako originalnih in vezanih na točno določeno obdobje, kot tudi izpeljanih podob, nastalih v kombinaciji stilov. Pri ustvarjanju stila so tehnične inovacije in socialne spremembe sekundarnega pomena v primerjavi z vizualnim efektom. Zelja po zadovoljujočem izgledu v oblačilu je vse močnejša.
Piše: Mojca Erjavec
Problem sociale
Ljudje zmotno mislijo, da imamo študenti preveč počitnic. Najprej vsem pade v oči tisti mesec od srede januarja do Valentinovega, ki je predvsem namenjen zimskim rokom za izpite. Kakšne počitnice, lepo vas prosim. Kdor je že kdaj poskušal naštudirati snov celega leta v tednu ali dveh, natančno ve, koliko se v teh tednih spočiješ. In naprej -poletni odmor, ko se nam predavanja končajo že junija, spet začnejo pa šele oktobra, traja po izračunih nekaterih dolge tri mesece. Potem se pa še pritožujemo, kako si sploh upamo?! Da se v tistih poletnih mesecih polagajo izpiti, ki odločajo o naši usodi za takrat in naprej, da skoraj ne utegnemo pomisliti na dopust prej kot v septembru, saj če je avgusta že čas zanj, pa dnarja ni - na to pomislijo redki.
Stvar je v drugačni razporeditvi časa. Ko si študent, si to z vsem svojim bistvom in načinom življenja vred. Študent ni le "zaposlitev" ( pa četudi tako piše na vseh članskih izkaznicah in v kategorijah na raznih obrazcih), je to, kar si. In osnovna okupacija študenta je morda (ali pa bi po klasičnih opredelitvah moral biti) res študij, na srečo pa vsekakor ni edina. Naj vas ne zavede, da se besedi začenjata z istimi črkami. Študent ni le osebA, ki študira, ampak mlada, dinamična, razgledana in ambiciozna osebNOST. Tako pač je in hvala bogu, da iz nas še nekaj bo. Zato se naš čas ne deli na delo in nedelo oziroma študij in neštudij. Takrat, ko sedimo za knjigami, se le intenzivno posvečamo naši glavni dejavnosti. Med počitnicami razvijamo
mestnimi subkulturnimi skupinami. Predstava Dejmo stisnt teatra Biblija - stara zaveza, parodija skečev in domislic na temo Starega testamenta, ki so nam jo pred nedavnim predstavili v Starem Trgu, je poleg priznanja in krohota požela tudi malce ogorčenja. Strpnosti manjka in še dolgo preden bo vsak sposoben pomesti pred svojim pragom.
Študenti pa "študiramo" dalje. V ožjem in širšem smislu. In še sreča, da se najdejo taki, ki jim osnovna dejavnost - gol študij - ni dovolj. Tako Domen Grogi v K4 predstavlja in komentira diase iz daljne Jordanije, Nika Švare in Sebastjan Piki v Avstraliji branita naše barve v spretnostih debatiranja, Matej Praprotnik pa se vsake toliko časa oglasi iz vroče Brazilije. Gotovo jih je še več - če sem koga pozabila, naj mi oprosti -, a na žalost mnogi podvigi ostanejo v anonimnosti prav zaradi ne-strpnosti (po domače fovšije). Ali kot je rekel Marko iz skupine Buh pomagej (ki nastopajo tudi na letošnji Refoškijadi na gospodarcu): "Če bi delal stvari zaradi drugih, jih že zdavnaj ne bi delal več."
druge dele naše identitete, ki nas prav tako definirajo.
Zato ne moreš biti študent "part-time" in tako tudi besedna zveza "večni študent" dobi nov pomen. Nič slabega, če je nekdo vse svoje življenje tako dovzeten za novo, sveže in mlado, kot smo študenti. In tako je jasno, da nismo študenti samo tisti čas, ki ga preživimo na predavanjih - še najmanj, kajti če bi to sodili po kvaliteti predavanj na naših faksih in zavzetosti študentov za sodelovanje na njih, bi obupali. Ne, študentarija obstaja drugje - po klubih (nočnih in dnevnih interesnih, da ne bo pomote), v društvih, skupinah. V študentskih organizacijah (no, recimo) in njihovih projektih, v številnih manifestacijah študentske (sub)kulture. V glasbi, knjigah, debatah, pogovorih - v življenju nasploh. Taki smo, študenti, in to ni lahka služba. Še posebej ker počitka ni. Tako zdaj veste, da za nas tudi počitnice ne obstajajo.
In kakor je taka časovna razporeditev za mnoge nelogična in nam potem očitajo nedelo, tako se tudi ne morejo sprijazniti z drugačnimi stališči. Nedavni koncert Stop Haider na Prešernovem trgu, na katerem so nastopajoči bendi skušali opozoriti na mlačno stališče slovenske politike, se je zaradi drugače mislečih skoraj spremenil v obračun med
iViŽev JTelene. PeZeTeJ

To zetnlfir j bodo jr-mli pr-
VofnitnU
'Izgubljeno najdeno" v Atlantidi
"Sabina in Vesna sta se ob prelomu tisočletja odločili predstaviti Vam zgodovino skozi oko prihodnosti. Njune kreacije so avtorska predelava značilnosti obdobij od časa zakrivanja telesa z naravnimi materiali pa vse do stilskega oblačenja in eksperemental-nih oblik;
so unikati svojskih oblik in sodobnih materialov.
Izgubljeno je najdeno."
Tako sta vabili študentki Oblikovanja tekstilij in oblačil FNT	(Sabina
Nabernik je	m* ■;	>
Ravenčanka) na modno revijo v Antlantidi. Eno od kreacij - Egipt si lahko ogledate na sliki.
Bilo je lepo, toliko prešernega veselja in "obranih" dogodkov! Vuhred je bil spet divje živahen, napolnjen z vsem, kar spada v norčavi čas. Oživeli so karnevale v Kotljah, v Slovenj Gradcu, Mislinji (od tod naša slika) in drugod. Pustovanja so v domala vseh krajih in zaselkih pripravili otroci ali posamezne skupine, izkazali so se vrtci...
Pristni domači Pust je bil tudi pri Jelki na Primožu nad Muto. Muzikanti ansambla Diaton so pripravili pustni večer, ki bo ostal v sporni-1 nu po odlični glasbi, izvirnih maškarah in dobri postrežbi.
Na posnetku sta dva obraza, letos najbolj stalna gosta Kop: levo je Tomo Vrunč, novinar Koroškega radia, ki ima na Kopah majhno kočo, desno pa Franc Štefanič, direktor GTC Kope, ki mora biti že p° službeni dolžnosti prisoten na planini.
Letos je bil Štefanič še toliko rajši na Kopah, saj so dobili nove motorne sani, za katere pa je potrebna čelada, če bi se slučajno zgodilo bližnje srečanje s smreko.
ŽELELI STE, OBUPAJTE!
©	©	®
Z interpelacijo veselo pomladnika sta šla na delo, se kuhalo je in vrelo, da znova perje bi letelo.
A ni Gaspari prazen pisker, zato bo še	ostal minister.
©	©	®
No, pa smo tam! Med interpelacijo proti finančnemu ministru je Kacin spet mahal s papirjem, Janša pa z besedami.
©	©	®
Bliža se velika noč. Še nekaj dokumentov o poslih z orožjem, pa bo Janša "pljunil na karbid".
©	©	®
Vsak deseti povzročitelj prometne nesreče na Koroškem je vinjen. Torej alkohol le ni tako nevaren, če kar 90 odstotkov nesreč povzročijo trezni.
©	©	®
Naval na ambulante	za	impotenco	ne	bo jenjal, dokler pacienti ne bodo
ozdravljeni. Takrat pa se bo začel naval na bolniške sestre.
© © ®
V Ukrajini je 78-letna gospa prodajala tabletke ecstasy-ja. Mislim, daje vsem jasno, zakaj. Gospod v teh letih bi tabletke porabil zase.
© © ®
Korošci smo povsem v mejah povprečja. Po rojstvih pod njim, po samomorih nad njim.
© © ®
DDT v jadranskih sardelah. Ostaja uganka, ali so Hrvati hoteli zatreti slovenske ali Slovenci hrvaške škodljivce.
© © ®
Poslanec Herman Tomažič je pred časom predlagal povečanje plač županov v manjših občinah. Če eldeesovcem že ne gre za malega človeka, jim očitno vsaj za malega gospoda ni vseeno.
© © ®
NAGRADNA IGRA:
mMm 3 \mm
Današnja nagradna igra je namenjena srečni mamici trojčkov. Če se bo našla in če bo s PREPIHOM v roki prišla v mesarijo Vinka Cehnerja na Glavni trg v Slovenj Gradec, jo tam čaka nagrada. V znesku za 4.000,00 tolarjev bo lahko kupila mesnih dobrot. Mi ji želimo le še dober tek. Mesarija Vinka Cehnerja pa se že zdaj priporoča za nakup mesnih izdelkov za velikonočne praznike...
Ne maram otvoritev. Nerad hodim nanje. Če dobro premislim,... nanje skoraj nikoli ne grem. Ne trpim gužve in drenja velikega števila človeških osebkov. Zadnjič pa sem na eni le bil in, moram priznati - bil sem zadovoljen, celo zelo zelo zadovoljen.
Se je pač zgodilo, kar se je zgodilo, in dejansko sem bil skoraj prisiljen, da grem in ne samo grem, temveč jo celo organiziram, opravim vso pripravo ter izvedem otvoritev samo kot tako. Sem se pa tudi znebil dokaj denarja za to sranje. Lahko bi rekel, da sem se olajšal in so me olajšali. Nerad bi govoril o tem, koliko živcev mi je vse požrlo, saj sem za začetek preklel vso pijačo tega sveta, pijanost in človeško neumnost, ki ti je ob takšnih organizacijsko-finančnih zadevah prinese situacija na pladnju.
Finančno je bila moja soudeležba pri organiziranju dogodka znosna. Okroglih sedem tisočakov, če ne štejem prevoznih stroškov, kavic, sokov in časa. Za ta denar pa sem dobil le sedež (morda bi bilo bolj pravilno, če v takšnem razpoloženju govorim o sedalu?) in delo. Tudi hrana je bila popolnoma ničvredna. Pred dnevom ali dva bi bila na višini, imenitnen obrok, za katerega bi človek rade volje žrtvoval pol ure ali več svojega časa. Sumim, da je res bila pripravljena že pred časom in da se je zato pokvarila do zaudarjanja in neužitnosti.
Vendar se je splačalo. Ko so bile vse priprave opravljene in vso delo postorjeno, sem sedel in užival. Takorekoč sem se predal blaženemu zadovoljstvu in se olajšal. Težave so me zapuščale ena za drugo. Res se je splačalo. Pripis. Vendar pa vseeno upam, da kateri od mojih sinov, ko bo prihajal domov alkoholno izobražen, ne bo več tako vneto objemal straniščne školjke, da ji bo zlomil sedalo. Ker so podobni primeri praviloma dogajajo takrat, ko so prodajalne dva dni zaprte, je seveda treba veliko potrebo opravljati praktično stoje in s primernim trudom. Prav nič si ne želim novih otvoritev straniščnih desk.
Drugi pripis. Zdaj še žena teži. Pravi, da je nova straniščna deska tako lepa, da moramo obvezno zamenjati stenske in talne ploščice v stranišču. Ne, res ne maram otvoritev!
Dajgmah
NATROSIL JIH JE...
#	Prihodnost umira, dokler preteklost ne umre.
#	Nič je nič. Dve ničli pa sta že nekaj.
#	Redka so pravila brez izjem, pogoste so izjeme brez pravil.
#	Pogača pričakovanj je navadno polnjena z nadevom obljub.
#	Zavest je mlajša sestra podzavesti.
Avtomobilizem
ŽENEVA 2000
Tokrat smo vam pripravili novosti iz 70. jubilejnega avtomobilskega salona v Ženevi, kamor sem se odpravil z Oplom Astro 1,6 16V karavan, ki mi jo je posodila Avtohiša Kolmanič iz Maribora. Tokratni avtomobilski salon v Ženevi se je razprostiral na 93.000 kvadratnih metrih razstavišča Palexpo. Glede na to, da je Švica nevtralna, kar se tiče avtomobilske industrije, vsako leto privabi praktično vse svetovne avtomobilske znamke, izdelovalce dodatne opreme in oblikovalske študije.
Alfa Romeovo novo orožje je 156 Sportwagon. Tehnika in motorna paleta napram limuzini ostajata nespremenjeni. Kapaciteta osnovnega prtljažnika je 330 litrov, ki pa se s podiranjem zadnje klopi povečajo na spodobnih 1200 litrov. Aston Martin je predstavil novi 6 litrski V12 motor v modelu DB7. Zmogljivosti so impresivne: 420 konjskih moči omogoči pospešek do sto kilometrov na uro v manj kot 5 sekundah in najvišjo hitrost 298 kilometrov na uro. V modelih Vantage in Volante so ponudili kot opcijo Alfa K o m e o 5 stopenjski avtomatski menjalnik z možnostjo sekvenčnega prestavljanja.
Predelovalec BMW-jev Alpina je pripeljal novo Alpino B3 3.3 Touring s 3.3 litrskim motorjem z 280 KM in največjim navorom 335 Nm. Prestave se menjajo preko volana z menjalnikom, imenovanim switchtronic.
Audijev A6 v izvedbi “allroad quattro” ima vgrajeno tristopenjsko, po višini nastavljivo zračno vzmetenje in po želji reduktor. Na voljo sta dva V6 motorja: 2.7 litrski V6 biturbo z 250 KM in Audi 2,5 litrski TDI V6 z 180 KM. Premierno je bil predstavljen najmanjši Audi, z oznako A2, ki po zaslugi aluminijaste karoserije tehta zgolj 895 kilogramov. Oči športno naravnanih pa so se lepile na Avanta RS 4 z 380 iskrimi konjički.
Bentley je v Arnagu Red Label ponudil legendarni Bentleyev motor 6,75 V8 z 405 Km in spoštovanja vrednim navorom 820 Nm.
Bertone Slim je bil tri metre dolgi in meter široki dvosedežnik s sedenjem drug za drugim. Za pogon naj bi služila dvovaljna motorja z 20 ali 5,5 KM, pri čemer bi prvega lahko vozili s šestnajstimi leti, drugega pa že pri štirinajstih.
BMW M3 coupeja poleg impresivne zunanjosti pod motornim pokrovom skriva 6 valjni motor s 350 KM. Bolj uporaben in dovolj zmogljiv je novi 330xd touring s štirikolesnim pogonom. Serija 3 kabrio, BMW 525d touring, ter X5 z 3 litrskim šestvaljnikom in 231 KM so bili v Evropi prvič pokazani. Na razstavišču je seveda bil tudi Z8, katerega 400KM kroti novi James Bond. Prototip X5 Le Mans je imel poleg brutalne zunanjosti pod motorjem dirkalni V12 motor s 700 KM.
Bugatti je stavil na superšportni prototip, imenovan EB 18/4 Veyron. 18 valjni motor z 555 KM se skriva pod izjemno lepo karoserijo izdelano karbona. Moč se naj bi na cestišče prenašala preko štirikolesnega pogona na 20 palčna lita platišča..
Cadillacova luksuzna limuzina Imaj s štirikolesnim pogonom in V8 motorjem z 425 KM v notranjosti poleg vsega za današnje čase običajnega
B u g a 111
skriva še LCD monitorje za vse potnike, DVD in Internet. Vzvratna ogledala nadomeščajo kamere, tehnologija infrardečih žarkov pa pomaga pri nočni vožnji. Na razstavnem prostoru je pozornost pritegnil po 50 letih prvi Cadillacov dirkalnik.
Chevorlet je predstavil retro študijo pick upa SSR - kameleona med pick upi. S pritiskom na gumb se odstrani trda streha in že stoji pred vami športni roadster zmogljivim V8 motorjem.
Chryslerjev Jeep Varsity se dobro znajde tako v mestni džungli, kot na terenu. Svetovna premiera je bil novi Stratus. Chrysler 300 Hemi C je ponovno rojstvo staro ameriških visoko zmogljivih kabrioletov z V8 motorjem. GTS/R je prototip druge generacije kultnega športnika Viperja.
500 KM naj bi zadoščalo za pospešek od 0 do 100 km/h v 3,7 sekunde, ter maksimalno hitrost 322 km/h.
Citroen je vabil s študijo Pluriel. Mal avtomobilček oblikovan povsem v Cit roenovem stilu se lahko iz dvovratne kombilumuzine spremeni v kabrioleta al pickupa, ko se mu streha in sedeži pospravijo v dvojno dno.
Daewoo je pokazal enoprostorca Rezzo -4,35 metra dolgi petsedežni mini enopro-storec. Na voljo naj bi bil z 1,8 in 2,0 litrskim bencinskima motorjema, s 104 oziroma 147 KM in 1,9 litrskim turbo-dieslom.
Daihatsu je pokazal športni prototip Sporty Wagon, katerega 890 kilogramov prestavlja 1,3 litrski turbomotor s 140 konjički.
Tokrat je Ferrari predstavil 360 Modeno Spider, ki ima kot prvi Ferrari alu-minium - space - frame, kar pomeni prihranek teže 34% in napram predhodniku povečanje vzvojne trdnosti za 64%.
Najlepši detajl je gotovo prozorni pokrov motorja tik za voznikom, ki odkriva pogled na veličasten 3,6 litrski V8 motor z 400 kavalinoti, ki jih v dir poženete s pomočjo 6 stopenjskega menjalnika ali za doplačilo sekvenčnega menjalnika El.
Fiatov Punto Rallye bo izdelan v omejeni seriji 250 primerkov. Fiat Ecobasic pa je študija na osnovi Multiple. Za pogon Eciobasica služi 1.2 litrski turbodiesel z 61 KM, ki naj bi porabil manj kot tri litre nafte na 100 kilometrov. Oblikovno je ta avtomobil še krepko bolj nenavaden kot Multipla, ki je bila predstavljena v izvedbah bi- in blu-power ter s hibridnim pogonom. Te različice pa pomenijo vožnjo s pomočjo bencina Jn plina, oziroma blupower - metanola. Pri hibridni Multipli pa vozilo poganjata bencinski in elektromotor.
Ford je vabil z prenovo enoprostorca Galaxya. Skupaj z 2,3 litrskim bencinskim motorjem lahko naročite tudi tip-tronic. 2,8 litrski motor zmore sedaj 204 KM, opremljen je z 6 stopenjskim ročnim menjalnikom ali 5 stopenjskim tiptronicom. Evropska premiera je novi terenski Maverick z motorizacijo med
D a t w o o
120 in 190 KM in seveda štirikolesnim pogonom.
Na razstavnem prostoru Honde je bilo videti najuspešnejše Hondine bolide formule 1. Hibridni dvosedežnik H l “ " d a i Insight po zaslugi aluminijaste
karoserije tehta le 800 kilogramov in z trivaljnim litrskim V-TEC motorjem opravi 100 kilometrov z zgolj 3,4 litra bencina. FCX je prototip vozila, ki izkorišča vodo za pogon na gorljive celice. Ta pogonski stroj zmore 82 KM. Kmalu pa bo možno kupiti elektromobil EV plus, ki z Nickel-Metallhydridovimi akumulatoiji zmore 67 KM in doseg 200 kilometrov ter hitrost 130 km/h.
Hyundai seje ponašal s svežim terencem Santa Fe 4x4 z 2,7 litrskim V6 in 173 KM. V enoprostorskem segmentu bo nastopal 4,7 metra dolgi Trajet z 2 litrskim motorjem in 136 KM. Obilo kroma na prednjem delu in novi zadek so označevali Atosa Prime.
Italdesign je zbudil veliko zanimanja z visokozmogljivo in zelo prostorno luksuzno petmetrsko kombilimuzino na tehnični osnovi Maseratija s 400KM in štirikolesnim pogonom.
Prvič se je v Ženevi predstavila turška znamka Jetpa Holding z zanimivo oblikovanim avtomobilom kompaktnega razreda IMZA 700. 3 in pol metra dolgi malček nudi po zaslugi kar 2,4 metra dolge medosne razdalje v notranjosti obilo prostora. Jaguarjev prostorje tokrat zaznamoval novi prototip, ki zna kmalu priti v serijsko proizvodnjo pod imenom F-type. Kompaktne mere in na nujne instrumente
skrčena dvosedežna notranjost so že dovolj dobro jamstvo za majhno težo in odlične zmogljivosti.
Kia je predstavila avtomobil kompaktnega razreda imenovan Rio. Na voljo bosta 1,2 in 1,5 litrska motorja z 84 in 108 konjskimi močmi. Novi enoprostorec Carens je na voljo s petimi ali šestimi sedeži. Sportage kabriolet se skriva pod imenom Fresh, nova pa je tudi podaljšana verzija.
Jaguar Ko je Lamborghinijer bik vgrajen na enega izmed 80 izdelanih Diablov GT, je to gotovo najhitrejše živinče na svetu. Oranžni Diablo GT izdelan iz karbonskih vlaken zmore končno hitrost 338 km/h. Vse to po zaslugi 6 litrskega dvanajstvaljnika, ki razvije 575 KM in 630 Nm navora.
Novi Lexus LS 430 je zelo podoben Mercedesovem razredu S. Medosna razdalja je na račun večjega udobja zrasla za 7 centimetrov pri nespremenjeni zunanji dolžini l 0, j s pet metrov. Nov je tudi motor V8 z 290 KM.
Lotus obljublja vrhunske zmogljivosti novega M250 predvsem zaradi zelo lahke karoserije, ki tehta manj kot tono. Tako ima 3 litrski V6 pogonski stroj lahko delo, ko do 100 km/h pospešuje v manj kot 5 sekundah in pospeševanje zaključi pri elektronsko omejenih 250 km/h.
Mazda RX evolv je prototip kompaktne limuzine z 1,3 litrskim wanklovim motorjem in 280 KM. Za dirke so pripravili 626 MPS agresivnega izgleda in 2,5 litrskim V6 biturbo motorjem, ki zmore 280 KM. Tribute je sestrski avtomobil Fordovega Mavericka, Demio pa si je popravila izgled in tehniko.
Mercedes-Benz je pokazal vision SLA, ki je mali roadster iz lahkih materialov na osnovi Mercedesa A z oblikovnimi potezami sanjskega SLR. Prenovili so SLK-ja katerega vrh ponudbe predstavlja V6 s 320 KM.
Legendarni Morgan bo spomladi dobil naslednika razvitega v zračnem kanalu, ki pa je še vedno delan na lesenem okvirju prevlečenem z aluminijem. Nova je aluminijasta šasija in podvozje ter dirkaške zavore. Novi dobro tono težak dvosedežnik bo po dolgim nosom skrival velik V8 motor.
Mitsubishi se je ponašal z novim petvratnim 4,8 metra dolgim Payerotom s posamičnim vzmetenjem in petstopenjskim adaptivni avtomatski menjalnik s tip-tronicom. Motorja sta 3.5 litrski bencinski šestvaljnik z direktnim vbrizgom in 203 KM, ter 3,2 litrski štirivaljni turbodiesel z 165 KM.
Nissan je prenovil Maximo QX in razstavil novo Almero, ter enoprostorsko Almero Tino. Patrol je dobil novi trilitrski turbodieselski motor z 158 KM in navorom 354 Nm.
e rt e d e s
Toyota
Oplov roadster s sredinskim motorjem Speedster je bil prikazan v končni obliki in je dobil priznanje kabrioleta leta. Nova Astra coupé je bila najimpresivneje zastopana v izvedbi DTM 2000. Skupaj s Suzukijem razvit mikrovan Agila bo na voljo z litrskim in 1,2 litrskim motorjem. Predstavili so tudi Zafrro s pogonom na gorljive celice in študijo oblikovno zelo dodelane Zafire Snowtrekker s štirikolesnim pogonom. Vrh ponudbe pa predstavlja prenovljena Omega z ameriškim 5,7 litrskim V8 motorjem in 310 KM.
Peugeot je razstavljal novega 206 coupe/cabrio, ter top model 607, ki so ga prikazali tudi v podaljšani izpeljanki imenovani Paladine, z električno odstranljivim zadnjim delom strehe in vsemi potrebnimi napravami za potujočo pisarno. Drugi prototip je bil 607 Feline, zgolj 4,1 metra dolgi in 875 kilogramov težki coupé kupolasto stekleno streho in izrazito dolgim motornim pokrovom, pod katerim je bil nameščen V6 motor z 210 KM.
Znameniti Pininfarina je za svojim zadnjim serijskim delom Ferrarijem Modeno Spider kar nekoliko sramežljivo skrival lep predlog Punta kabrio.
Porschejev 911 turbo iz 3,6 litrskega šestvaljnika s pomočjo dveh turbinskih polnilnikov iztisne 420 KM in največji navor 560 Nm, kar s pomočjo štirikolesnega pogona in 6 stopenjskega menjalnika zadošča za pospešek od 0 do 100km/h v 4,2 sekunde in končno hitrost 305 km/h.
Pri Renaultu so prikazali serijskega Avantima s 3 litrskim V6 motorjem, terenskega Scenica RX4, ter prototip Koleos, ki je luksuzen
štirikolesno gnani enoprostorec z od tal nastavljivo višinsko razliko in hibridnim pogonom.
Rolls Roycu pripada najdražji kabriolet na svetu - Cornische z 6,75 litrskim V8 motorjem, ki s pomočjo turbinskega polnilnika razvije 325 KM in strašen navor 738 Nm. Spoštovanja vreden je tudi Park Ward, ki je v bistvu že tako dovolj dolgi Silver Seraph s še podaljšano medosno razdaljo in od voznika ločenim potniškim delom.
Rover se oživlja z novima twenty-five in forty-five, ki sta v slogu elegantne petisedemdesetice predelani Rover 200 in 400. Pri tem je v nasledniku 400-tice, po novem na voljo tudi novi 2 litrski V6 motor z 5 stopenjskim avtomatskim menjalnikom ali septronicom. Range Roverjev “Vogue” je opremljen z 4,6 litrskim motorjem.
Saab je predstavil povsem novi koncept motorja z variabilno kompresijo, ki naj bi porabil kar 30% manj goriva kot sedanji primerljivi motorji. Predstavili so tudi Saab 9-5 Limited Edition in Saab 9-5 Griffin v karavanski izvedbi.
Seatova Alhambra je doživela prenovo. Zvezda njihovega razstavnega prostora pa je bila oblikovna študija majhnega kombi-kupeja, imenovanega Salsa, ki naj bi predstavljala novi koncept avtomobila z združitvijo uporabnost enoprostorca z športno obliko coupeja.
Smart se je predstavil v kabrioletski različici z električno pomično platneno streho.
Subarujev prodajni adut Freelander je doživel optično prenovo in dodelavo podvozja.
Suzukijev wagon R+ je dvojček Oplove Agile.
Indijska Tata je zraven. Pri Italdesignu oblikovanega malega roadstarja je predstavila kar Miss sveta. Pa je pobegnila, preden se je množica okrog avtomobila razgubila.
Toyota je predstavila novo šestsedežno enoprostorsko Previo, ki jo poganjata 2,4 litrski štirivaljnik ali 3 litrski šestvaljnik s 160 oziroma 220 KM. Zabavni terenec RAV4 je bil razstavljen v novi podobi. Novo MR2 poganja 1,8 litrski motor s 140 KM, ki v 1000 kilogramski karoseriji skrbi za športne vozne lastnosti. Med najlepšimi avtomobili salona je bila gotovo študija NCSV -kombi coupé z vso multi-media opremo za novo tisočletje.
Volkswagnova glavna novost je bil prenovljeni Sharan, ki pa ni pritegnil toliko pozornosti kot optično dodelani Beetle, z imenom Dune. Serijski Beetle je po novem na voljo tudi z že znanima 1,6 litrskim in 1,8 litrskim turbo motorjem. Mali volkec Lupo GTI ima pod motornim pokrovom 1,6 litrski 16V motor s 125 KM. Volvo je pokazal novega V70, ki sloni na podvozju S80. Bogato opremljen karavan s prostornino prtljažnika med 485 in 1640 litri so že ob predstavitvi ponudili z 7 cm od tal vzdignjeno različico s štirikolesnim pogonom imenovano V70 Cross Country.
TATA
Morgan
Mazda
Naše note
OGO
Lestvica top pop
Smile za vsako priložnost
Skupina Smile je nastala jeseni leta 1999, po razpadu skupine Classic, Poleg mlade pevke Maje Pur jo sestavljajo Bojan Peter, bobni in vokal, Tomaž Markelj, bas in klaviature, Dejan Dimeč, solo kitara, saksofon in vokal, in Borut Mori, klaviature, saksofon, kitara, harmonika in vokal.
Vsi člani skupine so s Koroške in so v preteklih letih nastopali na vseh plesiščih po Koroškem, širom po Sloveniji, kakor tudi izven meja, v Avstriji, Madžarski in Hrvaški. Za njimi je več televizijskih nastopov, dve kaseti in CD, nastop na narečni popevki Vesela jesen leta 1995 in 1996.
Igrajo vse zvrsti glasbe, tako da lahko zadovoljijo vse generacije - od najmlajših, ki jih pritegne rock ali disco glasba, do starejših, ki se radi zavrtijo ob kakšnem valčku ah polki.	(jd)
1.	BRAVO HITS 28
Novi izbor svetovnih hitov...
2.	JETHRO TULE: THE BEST OF
Dvojni CD "flavtističnih" rockerjev, ki prihajajo v kratkem v Ljubljano...
3.	YES: THE LADDER
Tudi njih ob izidu nove plošče pričakujemo pri nas!
4.	STING: BRAND NEW DAY
Letošnji nagrajenec z grammijem, odličen izdelek!
5.	AC / DC : STIFF UPPER LIP
Novi, menda najudarnejši CD do zdaj...
6.	ZORAN ZORKO: MILLENIUM
The Allman Brothers Band na Frajtonarico?
Tudi to je možno...
7.	ZORAN PREDIN: TRETJI ČLOVEK
Bolj znani Zoran, ki pa ne igra harmonike.
8.	METAL DREAMS
(Hammer fall, Privial fear, Stratovarions, Thepion...)
Nova kompilacija za heavy metalce...
Nagradno vprašanje:
Kje lahko kupite karte za koncerte skupin Ves, Jethro Ttill in drugih?
Nagrada: kaseta / Odgovore pošljite na naslov Prepiha.
HERMAN KOKOL s.p.
Dolane 8, Cirkulane 2282, Pod gradom Bori Telefon: 062 761-200, 761-201, 761-009 Fax: 062 761-002
MODNO KROJAŠTVO USNJENIH KONFEKCIJSKIH IZDELKOV
Pričakujemo vas
vsak dan
od 7.3o do 19.oo ure v soboto
od 7.3o do 13.oo ure
Ponudba:
športna, modna in klasična oblačila iz raznobarvnega usnja za vsakogar.
Tudi bogato vezeni vzorci.

Naše geslo:
KVALITETA - MODNI DESIGN IN UGODNE CENE!
TUDI KULTURA V STEČAJ?
PGTS d.o.o. Radlje gre v stečaj! Pri tem pa vsaj doslej še nihče ni omenil, kaj vse bo v stečajni masi. Bodo v njej mize, stoli, morda okrepčevalnica? Si bo kdo upal prodajati celo stavbo? Si bo kdo upal radeljski kulturi odtujiti nekaj, kar je raslo in nastajalo iz rok ljudi širšega okolja in iz odpovedovanja malega kolektiva Delavske, vključno z bifejem? To je radeljski zadružni dom, skoraj neštetokrat dozidavan, prezidavan, izboljšan. Seveda ne sam po sebi, s prostovoljnim delom, s prispevki radeljčanov in ljudi iz širše okolice. Tudi takoimenovanega stanovanjskega, kulturnega in drugega denarja je v njem. Morda še največ denarja na račun skromnih plač tu zaposlenih... Boste delali pod marciami ali dali za streho...
Ta velika zgradba, rekli so ji tudi "kinodvorana", je delovala in rasla več kot pol stoletja. Pretežno je bila v lasti radeljske kulture v različnih najemnih odnosih, ki so prav kulturi dajali prednostne in v širšem okolju nekdanje občine najboljši položaj in možnosti dela. Svoje prostore so tu imeli na razpolago godbeniki, pevci in pevke, mlade skupine, tu je bil prvi klub z več dobre kot slabe vsebine tistega časa.
Ob gradnji še enake želje: dvigniti raven kulture
Tu so bile prve javne prireditve "pokaži kaj znaš", nepozabna gostovanja gostujočih ansamblov. Avseniki, Veseli planšarji, Beneški fantje in še dolga vrsta podobnih je odpirala vrata tudi tovrstni kulturi. Prihajali so profesionalni ansambli, simfoniki, Big-band RTV-ja in druga priznana imena estrade.
Pred 45. leti so se začela vsakoletna srečanja - revije pevskih zborov, otroških, mladinskih, odraslih. Dom je gostil revijo "Od Pliberka do Traberka, imel celo gledališki abonma, vabil lutkovno gledališče in posameznike. Tu so gostovali tudi ansambli iz zamejstva, nešteto predstav iz povsem naše prireditve "Mladina poje", bila so srečanja godb...
V sedemdesetih in šestdesetih so prizidali knjižnico. Kako moderna za tisti čas. smo rekli. Bil je prvi kalček sodobnega knjižničarstva, semkaj seje preselil pred nedavnim prodan radio. Že kdaj smo imeli direktne prenose kulturnih prireditev, celo sej občinskega odbora. Je kdo morda štel številne preproste in tudi najkvalitetnejše razstave v ARSII? Vse to in še večje bila spodbuda mladim in starejšim za pestro dejavnost, vključno s priznanimi slikarji.
Gre za stavbo in za dejavnost, ki bi morala imeti na pročelju ali v avli spominsko ploščo z imeni mnogih zaslužnih za kulturo. Predvsem zaradi kulture mora ta dom ostati kulturi, če bo prodano, bomo prav gotovo vsi veliko revnejši! Predvsem pa, s prodajo bi se odtujilo nekaj, kar nikdar ni bilo trdna lastnina PGTS-a, ki je zašel v dolgove, temveč last zaposlenih in najmanj še širše nekdanje občinske skupnosti, predvsem pa v lasti kulture v najširšem pomenu besede.
Kristl Vaiti
Lesna d.d. Slovenj Gradec je lansko leto zaključila s 455 milijoni izgube
SANACIJA V LESNI SE NADALJUJE
Bojan Pogorevc: "Po reorganizaciji in kadrovski sanacija nas letos čaka še finančna sanacija!"
Družba Lesna Slovenj Gradec je lansko leto zaključila s 455 milijoni tolarjev izgube. Za tovarno pohištva Podvelka je bil decembra lani uveden stečajni postopek, za Tovarno stavbnega pohištva Radlje ob Dravi in Tovarni pohištva Prevalje pa je bila uvedena prislina poravnava. Kljub temu je Bojan Pogorevc, direktor Lesne d.d., ki je od leta 1992 v večinski lasti Slovenske razvojne družbe, optimističen. Prepričan je, da do zdaj sanacije ali poskusi sanacije, ki so bili narejeni pod SRD, niso bili izvajani celovito, za celotno Lesno, ampak za posa-Bojan Pogorevc, direktor Lesne mezna podjetja.
d.d. Slovenj Gradec	Bojan Pogorevc, ki je funkcijo direktorja
prevzel decembra 1998, je zastavil tudi nov sanacijski program, ki naj bi po njegovih besedah že naslednje leto prinašal pozitivne rezultate.
Bojan Pogorevc je na novinarski konferenci povedal, da je prva faza sanacij-sko-raz voj nega programa končana, v letošnjem letu bo sledila druga faza, to je finančna sanacija. V preteklem letu so reorganizirali holding, zamenjali nekatere vodilne delavce v programih, ki niso bili uspešni, in izluščili perspektivne programe.
Med ukrepi finančne politike je Pogorevc omenil stečaj pohištvene tovarne v Podvelki, ki je bil uveden decembra lani, pa prisilni poravnavi v Tovarni stavbnega pohištva Radlje in Tovarni pohištva Prevalje, ki naj bi jo po njegovih besedah sanirali, ozdravili in združili s TP Pameče. Povedal je tudi, da štirje osnovni proizvodni programi, žagarstvo, programi vrat, oken in ivernih plošč, dobro poslujejo.
"Seveda pa bomo morali še veliko narediti, da se bo Lesna rešila neporavnanih obveznosti iz preteklosti. Pričakujemo, da bo SRD, ki v preteklosti ni odigrala tiste vloge, ki bi jo morala, bolje sodelovala v procesu sanacije," je dejal Bojan Pogorevc, ki meni, daje dokapitalizacija edina prava pot.
V Lesnini Tovarni ivernih plošč Otiški vrh, ki je ena uspešnejših proizvajalk ivernih plošč v Sloveniji, so konec decembra lani uspešno zaključili investicijo v predstiskalnico Siempelkamp, kar je pomembna tehnološka in ekološka pridobitev tovarne. Izpeljava naložbe v višini 1,5 milijona mark, od tega zneska so skoraj polovico potrebnega denarja zagotovili sami, drugi del je kredit Pro-banke in SRD, je nadaljevanje uresničevanja srednjeročnega plana naložb in predstavlja prvi korak k posodobitvi celotne linije za proizvodnjo ivernih plošč.	Jasmina Detela
Dravograd:
Proračun zagotavlja uspešno delo občine in uprave
Zanimanje občanov za sprejem proračuna za leto, ki ga bomo po najboljših močeh živeli, načeloma ni veliko, saj prevladuje mišljenje, da župan pač mora zagotoviti sredstva za kolikor toliko normalno delovanje občine na vseh področjih. Razvoj občine, razvoj posameznih KS, pa je v interesu vseh, in v proračunu občine Dravograd, ki je letos težak 936 milijonov tolarjev, je pomembno mesto namenjeno tudi investicijam, ki so (laično) najbolj prepoznavne po novogradnjah. Z dravograjskim županom Radom Krpačem je beseda tekla prav o proračunu in investicijah.
"Proračun v višini 936 milijonov tolarjev je res kar lep, še posebej v primerjavi z nekaj leti nazaaj, leta 1994 je npr. znašal le 385 milijonov. Je odraz dela občinske uprave in tudi zunanjih sodelavcev, ki so pripravljali, dokumentirali in se javljali na razpise, da smo lahko dobivali sredstva iz ministrskih skladov in agencij.
V	vsakem pogledu je sprejet proračun razvojno naravnan, saj se pri vsakoletni pripravi trudimo, da se zadeve odvijajo na vseh področjih občinske pristojnosti. Razlike so potem pri investicijah; kakšno leto je investicija na področju športa, drugo leto na področju šolstva, potem kulture..."
In na katerih področjih načrtujete največje investicije v letošnjem proračunu?
"Letos smo se odločili za tri večje investicije. Kot prvo naj omenim obnovo vodovoda Dravograd - Goriški vrh. Pri tem projektu ne gre zgolj za zamenjavo 38 let starih azbestnih cevi, temveč za pridobitev zadostne količine dovolj kvalitetne pitne vode iz obstoječih virov na Ojstrici, Goriškem vrhu in Kozjem vrhu, tako da bomo lahko črpališče v Črnečah preusmerili za potrebe industrijske vode in namakalnih sistemov.
Druga večja investicija je prizidek k OŠ v Šentjanžu, kjer bomo dogradili zadostno število učilnic za potrebe devet letnega šolanja.
V	načrt je zajeta tudi izgradnja šolske knjižnice, ki pa naj bi služila tudi vsem krajanom Šentjanža in bližnje okolice. V takoimenovano I. fazo je bila zajeta izgradnja telovadnice, II. faza bo omenjen projekt, III. faza pa bo obnovitev celotnega starega dela šole v Šentjanžu, tudi z zagotovljenimi potrebami vrtca.
Tretja večja investicija pa je nadaljevanje izgradnje športnega centra v Dravogradu,
kjer nas čaka največ dela pod tribuno (štiri garderobe, kegljišče, strelišče, prostor za šah itd.). Z dvigom južne strehe bomo pridobili dva velika prostora (namizni tenis, morda aerobika, fitnes). Želimo, da bi ta del Dravograda postal pravi športni center, kjer bi vsak našel kaj zase."
V letnih proračunih bi se rade videle vse krajevne skupnosti, kako uspevate uskladiti potrebe in interese?
"Vedno smo se trudili, da so bile vse KS deležne sofinanciranja in investicij, seveda pa so prisotne pripombe, da se nekje dela več, drugje manj. Analiza pa je pokazala dokaj enakomerno porazdelitev sredstev na vseh področjih. Normalno je, da radi hitro pozabljamo na tisto, kar je že bilo narejeno in hočemo novo in še več. Vzdrževanje gozdnih cest v vseh KS, razsvetljava, asfaltiranje, pločniki, kanalizacija, čistilne naprave itd. gredo nekako neopazno mimo nas, so pa sestavni del našega življenja, torej tudi občinskega proračuna.
Ravno tako je na področju malega gospodarstva oz. podjetništva, kjer občina ureja prostorske akte, zagotavlja zemljišča in jih komunalno opremlja, sprejema odloke o taksah, ki omogočajo olajšavo ali premostitev."
Zadnja leta so velike potrebe po vlaganju v industrijsko cono. Kako stvari napredujejo letos?
Industrijska cona je največje gradbišče v občini. Ogorčeni pa smo, ker nam zmanjkuje zemljišča. Tako po treh letih, odkar smo vložili tožbo zoper Koroški biro za vrnitev zemljišča za potrebe malega gospodarstva, sodišče še ni razpisalo niti ene obravnave, kaj šele, da bi postopek izpeljalo, da bi zemljo, ki jo je takratna občinska vlada brezplačno dala g. Zaluberšku, da bi nekaj uredil. Vendar tega ni storil in bi jo moral zemljišče po petih letih vrniti (pogodbena obveznost), da bi jo lahko dodelili našim obrtnikom. Ko pa ta isti gospod, povsem neosnovano, toži občino, so bile že tri glavne obravnave, ki bi lahko bile zaključene, pa iz zelo čudnih razlogov niso. Tu je problem te države, njene sodne oblasti, ki se zelo mačehovsko obnaša do občin."
Tudi pri nas je vse več govora o turistični naravnanosti in nuji po razvoju turistične ponudbe. Ali občina Dravograd sledi tem trendom?
Rado Krpač, župan Občine Dravograd
"Res je. V vseh občinah postaja turizem prioritetna naloga oz. perspektivna panoga, kot radi pravijo. Slovenska nacionalna turistična organizacija ali, bolje rečeno, država nam je predpisala lokalno turistično organizacijo (LTO). Mi nismo hiteli z ustanovitvijo LTO, ker ne želimo imeti še ene institucije, ki bo sama sebi namen. Seveda je z ustanovitvijo povezan denar iz Ljubljane.
Mislimo, da bi bilo bolj smotrno in prav, da bi imela Koroška svojo enotno turistično organizacijo, v okviru katere bi posamezne občine izgrajevale svojo turistično podobo. Problem je zelo enostaven; slovenska nacionalna turistična organizacija je pripravljena vedno primakniti denar za promocijo katerekoli turistične zanimivosti oz. objekta, ki bi ga pred tem posamezna občina iz svojih skromnih sredstev pripravila do promocijske premiere. Že dolgo znano dejstvo pa je, daje naloga občine le združevanje in vzpodbujanje vseh turističnih dejavnikov, ki v končni fazi svoje turistične storitve tudi tržijo..."
Če se povrnemo na sprejetje proračuna: kakšni so vaši občutki in pričakovanja v proračunskem letu 2000?
"Ob sprejetju letošnjega proračuna moram izraziti zadovoljstvo in odgovornost, ki mi ga nalagata statut občine Dravograd in Zakon o lokalni samoupravi. Ta proračun še naprej zagotavlja uspešno in učinkovito delo občine in občinske uprave."
MARJAN V.
PDMuta: SAMO ROSADA
V Planinskem društvu Bricnik na Muti so se na letnem občnem zboru odločili za zamenjavo na "najvišjem vrhu". V vodstvu društva sta se zamenjala sedanji tajnik Ernest Preglav, ki je prevzel predsedniške funkcije, dosedanji predsednik, Alojz Eršte pa je prevzel njegovo dosedanje delo. Sicer pa, kot rečeno na zboru: "Dobrega vodstva ne kaže menjavati". Društvo, ki šteje 277 članov, je med letom opravilo 27 organiziranih izletov, s povprečno udeležbo 26 planincev. Skupaj so opravili 493 prostovoljnih delovnih ur, opravili letni tabor in ob tem prehodili še Haloško transverzalo. Poleg omenjenih organiziranih izletov so posamezniki največkrat prehodili Mučko pot, nekateri pa se podali tudi v domača in tuja gorovja.
Najmlajše, tiste v vrtcu - cicibane planince vodi mentorica Metka Pavlič. Akcija najmlajših je uvrščena v Nacionalni program športa v Sloveniji. Tukajšnji program poteka že v peto leto, saj mu pomagajo tudi drugi planinski vodniki, še posebej Jože Dobnik iz Gortine.
Planinci Mute imajo tudi za letos načrtovanih kar 22 skupnih planinskih izletov, pet zimskih so že opravili.
Zbor je bil prav po planinsko prijeten. Ob tej priložnosti je izšla tudi že tretja številka zbornika društva "Odmev z Bricnika", ki ga je zbral, oblikoval in skrbno uredil Ernest Preglav.
Zbor pa je bil tudi priložnost za podelitev priznanj, majic in značk, ki jih podelujejo društvo, PZS in naš domači MDO, kipec kralja Matjaža. To med planinci zelo cenjeno priznanje je vsekakor zasluženo dobil novi predsednik Bricnika Ernest Preglav.
Zborovanje je vedno prijeten dogodek	-kv
Lovska razstava Kotlje 2000
DEL NARAVE NA ODRU KULTURNEGA DOMA
32. tradicionalno razstavo več sto različnih lovskih trofej je v okviru mežiškega lovsko-gojitvenega bazena v sodelovanju z lovskimi družinami Strojna-Ravne, Jamnica-Prevalje, Peca-Mežica, Pogorevc-Žerjav, Bistra-Črna in Koprivna-Topla konec preteklega tedna v hotuljskem kulturnem domu pod delovnim naslovom "Lovstvo je: gojitev, lov, hvaležnost...", uredila lovska družina Prežihovo Kotlje.
Poleg razstavnih panojev, na njih so lovci skrbno namestili in ocenili lanskoletni odstrel divjadi, so idilično uredili tudi del narave z mnogimi prepariranimi zaščitenimi pticami in ujedami ter z malo in visoko divjadjo. Skratka, del narave so postavili na odru kulturnega doma.
Ob razstavi so lovci kritično spregovorili tudi o zaščiti narave, torej bivalnega prostora ljudi in divajadi. Ugotavljajo namreč, da njihove vsakoletne očiščevalne akcije, ki potekajo po gozdovih in tudi v bližini naselij, niso tako uspešne, kot bi lahko bile, če bi se teh akcij udeležili tudi drugi občani, ne le lovci, ribiči in šolska mladina.
Profesor Branko Vaša, predsednik komisije za izobraževanje pri Lovski zvezi Slovenije, je koroškim lovcem spregovoril o novem lovskem kodeksu, ki so ga konec preteklega leta svečano podpisali slovenski lovci. Ta govori o lovski etiki, šegah in navadah, lovski kinologiji in o izobraževanju lovcev.
F. Rotar
V koroški regiji je stopnja mrtvorojenosti najvišja v Sloveniji
Predlani osem mrtvorojenih otrok
Na Koroškem najmanj ultrazvočnih pregledov v nosečnosti -Najbolj kritično leto 1998
V bolnišnici Slovenj Gradec so imeli lansko leto tri primere mrtvorojenih otrok, pred tremi leti pa je bilo število mrtvorojenih visoko nad slovenskim povprečjem. Samo v letu 1998 se je v slovenjgraški bolnišnici rodilo osem mrtvih otrok. V Sloveniji je leta 1998 stopnja mrtvorojenosti znašala 6,6 mrtvorojenih na tisoč živorojenih, na Koroškem 10,8. Vzroki za to so različni, med njimi izstopajo vnetja med nosečnostjo, ekonomski položaj pokrajine...
Zmanjšati umrljivost dojenčkov je glavna naloga regionalne komisije, ki ji predseduje Majda Gruden, dr. med., in ki vsako leto analizira vzroke za mrtvorojenost in ukrepe za izboljšanje stanja. Po njenih besedah so razlogi za mrtvorojenost slaba genetska zasnova, slabo predporodno varstvo, neupoštevanje zdravnikovih navodil, psihične in fizične obremenitve, vnetja med nosečnostjo.
Grudnova meni, da je svoj delež prispevalo tudi čedalje slabše socialno in ekonomsko stanje ljudi. Noseče ženske na Koroškem so v primerjavi z drugimi nosečnicami v Sloveniji deležne manjšega števila ultrazvočnih preiskav. Razlog je tudi v tem, da jih večina pride na prvi pregled zelo pozno, šele v 19. tednu nosečnosti.
Ginekologi v slovenjgraški bolnišnici menijo, da bi noseče ženske morale opraviti tri preglede z ultrazvokom: prvega v končanem tretjem mesecu nosečnosti, v petem mesecu nosečnosti in v končanem osmem mesecu nosečnosti. Ginekologi opravijo vse tri ultrazvočne preglede, čeprav ZZZS plača le dva.
Ginekologi tudi opažajo, da velika brezposelnost vpliva na to, da ženske ne gredo v stalež. Ženske, še posebej tiste, ki so zaposlene pri zasebnikih in obrtnikih, se bojijo iti na bolniški dopust.
Zadnje čase zdravstveni delavci opažajo, da skušajo nekateri delodajalci vplivati na trajanje bolniškega dopusta. Veliko je tudi primerov, ko zdravniška komisija ne potrdi predloga ginekologa in ženskam bolniškega staleža ne podaljša.
Pomembni dejavniki za zmanjšanje mrtvorojenosti tudi izobraževanje nosečnic, preventivni pregledi, udeležba v materinski šoli. Eden izmed problemov pa je tudi pomanjkanje ginekologov na Koroškem. V koroški regiji delajo le trije ginekologi in en upokojenec, ki dela honorarno. V ginekološki ambulanti bolnišnice Slovenj Gradec se čakalna doba daljša. Znaša že skoraj tri mesece.
"Če pa ima nosečnica težave, zanjo čakalne dobe ni,” je poudaril dr. med. Franc Pristovnik, predstojnik ginekološko-porodnega oddelka v slovenjgraški bolnišnici.
Na Koroškem so bile med ženskami, ki so izgubile otroka, večinoma delavke s poklicno izobrazbo, med njimi največ šivilj in gostinskih delavk z daljšo delovno dobo. Večina je samskih mater z nižješolsko izobrazbo.
Jasmina Detela
Na Koroškem letos že sedem samomorov
V	zadnjih letih je bilo v svetu največ samomorov v nekdanjih deželah Sovjetske zveze. Sledi Madžarska, takoj za njo pa je Slovenija, kjer zaradi samomora letno umrle povprečno od 500 do 600 ljudi.
V	prvih dveh mesecih je roko nase na Koroškem položilo sedem ljudi. Trije so bili z območja PP Ravne, dva dokončana samomora so obravnavali na PP Slovenj Gradec, po enega pa na PP Dravograd in PP Radlje. Lani so na območju policijske uprave Slovenj Gradec obravnavali 24 samomorov, leto prej 31. Samomor je lani naredilo 20 moških in štiri ženske, predlani 27 moških in prav tako štiri ženske. Največ jih je bilo starih med 34 In 44 let.
Na žalosten način pa ne odhajajo samo odrasli, temveč tudi mladoletniki in otroci. V zadnjih letih v povprečju 12 na leto.
Načini samomora so različni. Najpogostejši način je obešenje, lani se je kar 17 Korošcev obesilo, eden si je prerezal žile. dva sta se ustrelila, dva utopila, eden pa zadušil. Najpogostejši vzroki so bolezen, alkoholizem, nesoglasje v družini, duševna bolezen, zadolženost. Zanimiv je tudi podatek, da je v zadnjih štirih letih na Koroškem v prometnih nesrečah umrlo 36 ljudi, samomor pa je naredilo 121 ljudi In skoraj toliko jih je samomor tudi poskusilo narediti.	-jd
Direktor prevaljskega Leka Zlatko Ajd donator leta
Zlatko Ajd
Lokalna turistična organizacija:
RAZPOZNAVNA
PONUDBA
V	Radljah se v skladu z zakonom o pospeševanju turizma za lep čas z dejstvom, da bi v tem delu Zgornjedravske doline morali ustanoviti LTO (lokalno turistično organizacijo), ki jo predvideva tudi zakonodaja. V ta namen so konec februarja sklicali javno tribuno, na kateri so vsem "akterjem" turističnega razvoja želeli predstaviti namen in usmeritve delovanja Lokalne turistične organizacije.
O tem sta zbranim spregovorila svetovalec ministra za malo gospodarstvo in turizem Stane Bizjak in Miša Novak, vodja za stike z javnostmi na Slovenski nacionalni turistični organizaciji, ki je pred kratkim nadomestila bivši Center za promocijo turizma. Bistvo organizacije je po besedah Staneta Bizjaka v tem, da se zainteresirane skupine in posamezniki iz lokalne ravni združijo v enovito organizacijo in izoblikujejo turistično ponudbo na območju zaokrožene destinacije. Ta mora biti razpoznavna, gostom pa mora nuditi, kar od nje pričakujejo.
"Lokalna turistična organizacija, v Sloveniji jih je trenutno šest, štirikrat toliko pa jih je v ustanavljanju, je temelj razvoja turizma na določenem območju, saj se z njo pričenja kreirati razpoznavnost kraja oziroma območja, kar je lahko osnova za pridobivanje gostov, saj vsi nimamo morja, jezer ali toplic", pravi Stane Bizjak.
V	Radljah naj bi tudi na osnovi te javne tri-
bune kaj kmalu pričeli z ustanovitvijo Lokalne turističnega centra, v katerega želijo po besedah Rajka Bobovnika, svetovalca župana občine Radlje na področju turizma, vključiti čim širše območje in čim več za turistični razvoj zainteresiranih subjektov, s katerimi bi lahko pričeli z izboljševanjem zaokrožene turistične ponudbe.	-TK
UMRLA JE KIPERCEVA BICA
V petek, 3. marca, ko je Frančiška Hai\jže - Kiperčeva bica iz svetega Danijela nad Trbonjami praznovala svoj stoprvi rojstni dan, nihče ni pričakoval, da ji bo prav ta dan opešalo srce in da je pozno popoldne tudi umrla.
Frančiška Hanjže je bila najstarejša občanka na Koroškem, za seboj pa je imela težko in trdo življenjsko pot. 81 let je živela in Trpela na strmi Kiperčevi kmetiji, na kateri je rodila 14 otrok.
Njeno življenje ni bilo nikoli lepo, vseskozi je morala delati in garati,sama je skrbela za vzgojo otrok, saj v tistih letih ni poznala nikakršne pomoči. Težko kmečko življenje vse od mladosti jo je izšolalo v pridno in pošteno ženo, pa v ljubečo mater, babico, prababico in praprababico.
Njena življenjska pot je potovala kar skozi dve stoletji, najbolj pa je bila ponosna na še osem živečih otrok, na 41 vnukov, 91 pravnukov in na šest prapravnukov, ki sojo vedno radi obiskovali. Daje bila Kiperčeva bica priljubljena in spoštovana, je pokazal njen pogreb na trbonjskem pokopališču.	F. J.
Zlatko Ajd, direktor prevaljskega Leka, je že večkrat prisluhnil stiski dru-žine Plešej s Prevalj. Za prispevke ki jih je namenil družini, je v začetku tega meseca prejel diplomo, ki sta jo Rdeči križ Slovenije in časnik Slovenske novice namenila največjim slovenskim donatorjem.
Prav zaradi pobude gospoda Ajda so vodilni možje v upravi Leka v Ljubljani konec lanskega leta sprejeli predlog območnega združenja Rdečega križa Mežiške doline in za nekaj let odprli žiroračun za prvošolko Nušo in četrtošolko Tjašo s Prevalj. Deklici bosta prejemali do zaključka osnovne šole mesečno štipendijo 12.500 tolarjev vsaka. Lekova proizvodnja penicilinskih izdelkov na Prevaljah je prvič namenila pomoč leta 1998, ko so v podjetju praznovali dvajseto obletnico. Deklici, ki jima je zaradi klopnega menigitisa umrl oče, sta leto dni prejemali štipendijo petdeset tisoč tolarjev na mesec.
Kasneje je družina dobila še eno pomoč iz Leka: organizirali so dobrodelni koncert, sindikat pa je dodal k izkupičku nekaj več kot 40 tisočakov.
Prevaljski Lek že nekaj let pomaga tudi dejavnosti OZRK Mežiška dolina in nekaterim drugim nevladnim organizacijam.
J. D.
Srečanje ob dnevu žena
Ivana Klančnik, županja občine Ravne na Koroškem je ob dnevu žena v gostišču Dela-lut pripravila sprejem za številne direktorice, ravnateljice, podjetnice, svetnice in vodje različnih organizacij, ki ogromno prispevajo, vsaka na svojem področju, da življenje
občanov v občini Ravne teče po kar najbolj normalnih tirih. Srečanje, kjer je direktorica Centra za socialno delo Ravne Zmaga Prošt predstavila podatke o socialnih stiskah v občini, so najmlajši iz vrtca Solzice in Marjetka popestrili s plesom, vsem udeleženkam po so poklonili šopke zvončkov.
Jasmina Detela
CILJ SO ZADOVOLJNI UPORABNIKI
Knjižnica Dravograd je edini kulturni zavod v kraju, ki sledi tovrstnemu interesom ljudi, vzpodbuja in širi kulturno dejavnost, zlasti v okviru knjižničarskega poslanstva. Uspešno delo je vsekakor tudi zasluga direktorice CVETKE ČOP, ki je za ta zapis pripravila podatke, ki dovolj zgovorno govorijo o dejavnostih v ustanovi.
"Delamo v prostorih, ki so prijazni zaposlenim in še posebej našim obiskovalcem. Trudimo se tudi za enake obojestranske odnose. Naš cilj so zadovoljni uporabniki, zato upoštevamo stališča, predloge in interese okolja, ki mu pripadamo. S prostorom in strojno opremo je vsem prebivalcem občine in tudi drugim omogočen dostop do vzajemne baze podatkov vseh knjižnic v Sloveniji, ki so članice COBISSA, do interneta in drugih baz podatkov na računalnikih, terminalih: online dostopne zbirke, informacije, računalniški katalogi knjižničnega gradiva in drugo.
Nadvse dobro je izkoriščen večnamenski prostor (prireditve in vsakodnevna čitalnica) in ostali kotički, kjer se redno zadržujejo učenci. Nekateri tako tudi koristno uporabijo čas, ko čakajo na prevoz iz šole do doma," je povedala Cvetka Čop.
Knjižnica ima 19601 knjižnih enot, 303 enote serijskih publikacij in 847 izvodov neknjižnega gradiva (avdio, video kasete, CD-romi, muzikalije itd.). V letu 1999 so zabeležili 26309 obiskov, od katerih je velika večina mladih.
Knjižnica pa je široko odprla vrata tudi drugim dejavnostim -poglejmo številke: 38 pravljičnih ur, 35 video ur, 12 kvizov ugank, 20 predstavitev ogledov knjižnice, 15 bibliopedagoških ur, štiri priložnostne razstave, igrica, koncert, okrogla miza, pet predavanj, sedem literarnih večerov, štiri razstave, pravljična delavnica itd. Skupaj kar 147 prireditev, ki jih je obiskalo skoraj 3000 članov knjižnice in drugih.
"Udeleževali smo se permanentnih izobraževanj knjižničarjev, predvsem izobraževanj v okviru kooperativnega online bibliografskega sistema COBISS, ki je nujno potrebno za nemoteno delo v računalniški obdelavi gradiv, posredovanju informacij, izposoji in sodelovanju v mreži knjižnic. Prav tako smo bili udeleženci vseh izobraževanj na državni in mednarodni ravni, ki sojih prirejala naša strokovna društva, združenja, službe republiška matična služba in njena enota za razvoj knjižničarstva pri NUK-u ipd.," je o izobraževanju zaposlenih povedala direktorica. Ob tem pravi, da zasedba še zmeraj ni po zahtevani in veljavni sistematizaciji in še manj po normativih, ki veljajo za izposojo (en strokovni delavec na 10-12000 enot izposojenega gradiva). V zavodu so tri delavke redno zaposlene in ena preko javnih del.
Še naprej si bodo prizadevali za prirast gradiv, v sodelovanju z ministrstvom za kulturo pa bi radi, v okviru kulturnega tolarja, pridobili sredstva za nakup lastnega bibliokombija. Načrtujejo tudi stalno izposojevališče v prizidku osnovne šole v Šentjanžu.
Cvetka Čop: Upoštevamo predloge, stališča in interese okolja...
MARJAN V.
Zvone Šeruga in njegova knjiga - tudi pri nas
PRED KRATKIM JE IZŠLA ŽE ŠESTA KNJIGA SVETOVNEGA POPOTNIKA IN NOVINARJA ZVONETA ŠERUGE. V NJEJ GOVORI O POTOVANJIH, NA KATERIH SE JE V ZADNJIH DVEH LETIH PREBIJAL SKOZI NEKATERA NAJBOLJ ODMAKNJENA PLEMENSKA PODROČJA DANAŠNJEGA SVETA. ŠEST POTI SKOZI AFRIKO, AZIJO IN JUŽNO AMERIKO PA JE PORODILO TUDI DOKUMENTARNI POTOPISNI FILM, S KATERIM BO, NAMESTO NEKDANJIH MULTIVIZIJSKIH DIAPROJEKCIJ, V NASLEDNJIH MESECIH OBREDEL VEČINO SLOVENSKIH KRAJEV.
Šest potovanj je za mano, piše na zavihku Poti v neznano, že šeste knjige svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge. Štiri celine. Stotine kilometrov peš, na čolnih ali ob nogah zibajočih se kamel. Tisoče z džipi. Noči visoko v plemenskih vaseh, sredi deževnih pragozdov, na peščenih sipinah od dneva razbeljenih puščav. In ljudje - koliko je bilo ljudi?
Poti v neznano govorijo o odkrivanju nekaterih najbolj odmaknjenih plemenskih področij Afrike, Azije in Latinske Amerike. V indonezijski Irian Džaji so skupino poleg Šeruge sestavljale še tri študentke, kar mu je vsekakor zelo dvignilo ugled med tamkajšnjimi plemeni: tak harem belih žensk si navsezadnje lahko privošči le zelo pomemben mož... Najpomembnejša oprema na teh poteh je bila tokrat televizijska kamera. Sedemdeset ur posnetih materialov bo, kot upa Šeruga, v naslednjem letu našlo svojo pot na katero od televizij. V sodelovanju z Video produkcijo Kregar ter režiserko Jasno Hribernik pa je pred tedni že nastal celovečerni potopisni dokumentarec, ki tokrat z video proje-kcijo podaja zgodbe o drugačnosti in avanturah. Na predstavitvah po kinodvoranah širom Slovenije pa Šeruga seveda še vedno nastopa tudi z živo besedo in neposrednim stikom z obiskovalci.
Zvone Šeruga bo svojo novo knjigo in film v naslednjih dneh pre-dstavil tudi na koroškem koncu. V Kulturnem domu v Slovenj Gradcu ga boste lahko poslušali v četrtek, 16. marca ob 19. uri, dan kasneje, v petek, pa se bo prvič predstavil tudi v Ravnah - ob 19. uri bo predaval v Osnovni šoli koroških jeklarjev na Javorniku. Poti v neznano je na predstavitvah mogoče kupiti kar 30 % ceneje (3500 SIT) kot v trgo-vinah. Jasno, avtorjih bo z veseljem tudi podpisal.
Črna kronika
Dne 3. 2. 2000 ob 13.35. uri je bil Operativno komunikacijski center PU (Policijske uprave) Slovenj Gradec po telefonu obveščen o samomoru z ustrelitvijo, ki naj bi ga bila storila občanka iz Mislinje.
Z ogledom kraja, zbiranjem obvestil ter preverjanjem okoliščin so kriminalisti ter policisti Urada kriminalistične službe uprave ugotovili, da občanka ni storila samomora, ampak da je umrla nasilne smrti.
Pri nadaljnji kriminalistični preiskavi so ugotovili, da sta mladoletnici iz Mislinje utemeljeno osumljeni storitve kaznivega dejanja umora po 1. točki II. odstavka 127. člena Kazenskega zakonika, ker sta 3. 2. 2000 v dopoldanskem času s strelnim orožjem (samokresom) na zahrbten način ustrelili občanko, ki je poškodbam podlegla.
Po odrejenem pridržanju, ki je bilo odrejeno na podlagi II. odstavka 127. člena Zakona o kazenskem postopku, so kriminalisti Urada kriminalistične službe osumljenki privedli k dežurni preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, ki je zanju odredila pripor. Zoper osumljeni mladoletnici so kriminalisti podali tudi ustrezno kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec.
Sodna obdukcija je bila opravljena dne 4. 2. 2000 ob 11.45. uri na patologiji bolnišnice v Slovenj Gradcu. Rezultati obdukcije so potrdili domneve policistov in kriminalistov. Pri nadaljnji preiskavi so kriminalsiti našli izstreljeno kroglo in nekatere druge predmete, ki bodo služili kot dokazi v kazenskem postopku.
Policisti so ob tem tudi posebej opozorili, daje šlo v obravnavanem primeru za tragičen dogodek, ki je po načinu storitve ter razmerju med žrtvijo in predvsem eno od utemeljeno osumljenih zahteval izjemno natančno in strokovno raziskavo, ki je v posameznih delih postopka nujno vezana tudi na sodelovanje in odločitve pravosodnih in drugih organov.
Prevelik odmerek?
Policijska uprava Slovenj Gradec je javnost 17. 2. obvestila še o enem tragičnem dogodku. Tega dne v dopoldanskem času je bilo namreč v nekem stanovanju v Slovenj Gradcu najdeno truplo moškega, s stalnim bivališčem v Slovenj Gradcu in začasnim bivališčem v Mariboru.
Ker vzroka smrti ni bilo moč ugotoviti, je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča V Slovenj Gradcu odredila obdukcijo. Obstaja namreč sum, da je moški umrl zaradi prevelikega odmerka mamila.
Lovca brez licence
Zelo tragično bi se lahko končala tudi "divja jaga" dveh Slovenjgrajčanov, ki sta sklenila vzeti stvari v svoje roke in za nekaj časa postati lovca. Seveda brez licence. Bilo je 26. 2. 2000 okoli 16.40 ure, ko je M.Š. iz občine Slovenj Gradec iz omare vzel očetovo lovsko puško in svojega 16 letnega prijatelja, prav tako iz občine Slovenj Gradec, naprosil, da gaje z osebnim avtomobilom zapeljal po naselju Legen, da bi ustrelil psa, ki seje več dni potikal okoli njihove hiše.
Res sta ob krajevni cesti psa opazila in M.Š. je
ustrelil proti njemu ter ga ranil. Pes je stekel po cesti, ki pelje proti Kopam na Pohorju, "lovca" pa sta zapeljala za njim. Ko sta ga dohitela, je M.Š. ponovno ustrelil proti njemu in ga spet zadel. V tem trenutku je po krajevni cesti v smeri, v katero je naboj izstrelil M.Š., hodila peška J.L.
Policisti Policijske postaje Slovenj Gradec so M.Š. lovsko puško zasegli, saj nima dovoljenja za posest in nošenje orožja. Zanj bodo napisali tudi predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Kriminalisti Urada kriminalistične službe PU Slovenj Gradec bodo zoper M.Š. podali še kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. O zadevi bodo tudi pisno obvestili pristojno inšpekcijsko službo. Policisti PP Slovenj Gradec bodo napisali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške zoper očeta M.Š., sicer lovca, ker ni ustrezno zavaroval ali hranil strelnega orožja, prav tako pa še za mladoletnika, ki je vozil osebni avtomobil, preden je za to pridobil pravico, saj še ni opravil vozniškega izpita.
Ogrožena otroka
21. 2. pa sta bila posredno ogrožena tudi dva otroka. Primer kaže na to, da so že vedno ljudje, ki so z nepremišljenimi dejanji pripravljeni tvegati varnost lastnih otrok, ki se sami pred nevarnostjo ne morejo zaščititi.
Policista Postaje promeme policije Slovenj Gradec sta namreč omenjenega dne ob 16.20 zunaj naselja Poljana nad Prevaljami ustavila voznika osebnega avtomobila K.K. iz občine Mežica. V njegovem vozilu sta bila kot sopotnika tudi dva njegova otroka, stara dve in pet let.
Policisti so odredili preizkus alkoholiziranosti voznika in elektronski alkotest je pokazal 1.39 promile alkohola v izdihanem zraku. Policista sta mu začasno odvzela vozniško dovoljenje in mu prepovedala nadaljnjo vožnjo, česar pa voznik ni upošteval. Dobrih 20 minut kasneje sta ga policista namreč ponovno ustavila. Ker je bilo očitno, da bo s prekrškom nadaljeval (vožnja pod vplivom alkohola), sta policista odredila pridržanje do streznitve, za otroka pa so poskrbeli sorodniki.
Alkohol voznik
Prejšnji prispevek je pravzaprav kot nekakšna uvertura v glavno dogajanje črne kronike na Koroškem. Če namreč lahko v slehernem obdobju najdemo kakšno značilnost, dogodke, ki prevladujejo, je prisotnost alkohola za volanom v policijskih zapisih obdobja, ki ga tokrat zajemamo, najpogosteje omenjena. Seveda vseh tovrstnih dogodkov, zaradi pomanjkanja prostora, ne moremo zabeležiti, lahko pa izberemo nekaj najznačilnejših.
Klasika
11. 2. ob 17.40 so policisti Policijske postaje Dravograd ustavili voznika osebnega avtomobila A.C. iz Maribora. Odredili so preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pokazal prisotnost 2.54 promile alkohola v izdihanem zraku. Policisti so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu
PREPIH
prepovedali nadaljnjo vožnjo. Tega voznik ni upošteval, saj so ga že 20 minut kasneje ponovno ustavih za volanom na cesti. Odredih so pridržanje do streznitve.
Istega dne ob 22.30 so policisti PP Ravne na Koroškem ustavili voznika osebnega avtomobila, 17-letnega mladoletnika iz občine Črna na Koroškem. Tudi zanj so odredili "pihanje" in elektronski alkotest je pokazal prisotnost 1.37 promile alkohola v izdihanem zraku. Pohcisti so mu seveda prepovedali nadaljnjo vožnjo, česar pa ni upošteval in so ga okoli poltretje nočne ure ponovno ustavili na cesti. Romal je na hladno do streznitve, moral pa bo tudi pred sodnika za prekrške, saj je vozil avtomobil brez opravljenega izpita in vozniškega dovoljenja.
Alkoholno oplaženje
Kadar je v igri alkohol za volanom, se nemalokrat primeri, da voznika, ali kakšnega drugega prometnega udeleženca, tudi "bližnje srečanje tretje vrste" ne izuči dovolj in še kar rine naprej.
Voznik osebnega avtomobila B.Z. iz občine Radlje ob Dravi je bil tako dne 12. 2. 2000 okoli 1.30. ure udeležen v prometni nezgodi z manjšo gmotno škodo v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Po trčenju je z vožnjo nadaljeval in se pol ure kasneje vrnil na kraj nezgode. Policisti PP Slovenj Gradec so zanj odredili preizkus alkoholiziranosti in ugotovili prisotnost 1.96 promile alkohola v izdihanem zraku. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar jih ni ubogal in so ga petnajst minut kasneje ponovno ustavili na cesti. Pridržali so ga do streznitve.
Okoli 18. ure dne 11. 2. pa je po krajevni cesti v Spodnji Kapli vozil traktor P.K. iz Podvelke. Pri srečevanju z je z levo stranjo traktorja oplazil osebni avtomobil, ki gaje vozila voznica E.L. Po trčenju je traktorist nadaljeval z vožnjo, vendar so ga policisti PP Radlje ob Dravi kmalu izsledili. Odredili so preizkus alkoholiziranosti in ugotovili prisotnost 1.73 promile alkohola v izdihanem zraku. Pokazalo pa seje še, daje P.K. vozil traktor, preden je pridobil pravico, saj še ni opravil vozniškega izpita. Romal bo k sodniku za prekrške.
Brez zavor
Da lahko alkohol vpliva tudi na zaviranje, lepo ilustrira primer iz Radelj ob Dravi. Voznik osebnega avtomobila M.A. iz te občine je namreč 19. 2. ob 20. uri v Radljah ob Dravi pripeljal na parkirišče pred gostiščem in trčil v osebni avtomobil, last J.R. iz Ribnice na Pohorju. Nastalo je za dobrih 2(X).(XX) tolarjev gmotne škode.
Alkotest je pri vozniku M. A. pokazal prisotnost alkohola 1,85 promile v izdihanem zraku. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje, moral pa se bo oglasiti še pri sodniku za prekrške.
Oškodovani upniki
O gospodarskem kriminalu v koroški črni kroniki ne poročamo pogosto. No, v zadnjem obdobju je bilo tudi nekaj takšnih primerov.
Kriminalisti Urada kriminalistične službe Policijske uprave Slovenj Gradec so na Okrožno državno
tožilstvo Slovenj Gradec podali kazensko ovadbo zoper D.D., odgovorno osebo družbe Lesna -Tovarna pohištva Podvelka d.o.o., kije utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, po 234. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije.
Lesna - Tovarna pohištva Podvelka d.o.o. je zaradi slabih poslovnih rezultatov in terjatev upnikov iz preteklih obračunskih obdobij poslovala nerentabilno. Zaradi plačilne nesposobnosti je bil žiro račun družbe ves čas blokiran. D.D. pa je od 5. 5. 1997 do sredine leta 1999 z nekaterimi upniki sklepal cesijske in kompenzacijske pogodbe ter jih s tem spravil v ugodnejši položaj in tako drugim upnikom povzročil premoženjsko škodo v višini najmanj 164.339.475,11 tolaijev.
Ponarejevalec
Policisti PP Slovenj Gradec so v sodelovanju s kriminalisti tamkajšnje policijske uprave obravnavali kaznivo dejanje ponarejanja denaija. Ugotovili so, daje M.J. iz občine Mishnja na območju policijskih uprav Slovenj Gradec in Maribor spravil v promet ponarejene bankovce za 1000, 5000 in 10000 tolarjev, v skupni vrednosti 17000 tolaijev.
Na podlagi odredbe sodišča so policisti pri M.J. opravili tudi hišno preiskavo, pri kateri so zasegli dvanajst ponarejenih bankovcev v apoenih po 1000 tolaijev, bankovec za 5000 tolaijev in 10.000 tolarjev ter bankovec za 100 DEM.
Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je bankovce ponarejala njegova svakinja J.J. iz občine Mislinja, ki jih je izročila svojemu možu C.J., ta pa jih je izročil svojemu bratu P.J. Slednji jih je posredoval še drugemu bratu M.J.
Pregled ponarejenih bankovcev je pokazal, da gre za slabe ponaredke, ki sojih tiskali ("printali") na gladek komercialni papir. Bankovci na otip nimajo značilnega zvoka, so brez vodnega tiska in varnostne nitke ter drugih zaščit, portreti na njih pa so nejasni in temnejši.
Ponarejen bankovec za 100 DEM je bolj kakovosten. Kupil gaje M.J. za 5000 tolarjev od D.K. in V.B. iz Celja. Tudi za slednja bodo policisti podali kazensko ovadbo.
Obisk s Pomurja
Na kratek, vendar zanju - tako sta spočetka vsaj menila - donosen obisk sta dne 5. 1. 2000 na Koroško prišla dva Pomurca. Vendar, pričnimo zgodbo, enkrat za spremembo, pri koncu. Kriminalisti PU Slovenj Gradec in policisti PP Radlje ob Dravi so v sodelovanju s kolegi s Policijske uprave Maribor uspešno raziskali kaznivo dejanje vloma v veleblagovnico TIMA v Radljah ob Dravi. Iz nje so tedaj neznani storilci v noči na dne 5. I. 2000 odtujili blago v skupni vrednosti 1,8 milijona tolarjev. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da sta dejanja osumljena J.P. in S.V., oba iz Murske Sobote. Pri obeh so opravili tudi hišni preiskavi in jima zasegli del odtujenih predmetov, večino pa sta jih že prodala.
Zoper osumljenca so podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec.
Koristen alarm
V zvezi z vlomi, ki jih je tudi v minulem obdobju na Koroškem bilo kar nekaj, bi veljalo opozoriti na alarmne naprave, ki lahko preprečijo marsikatero nepooblaščeno vstopanje v trgovske in druge lokale. Dva primera iz zadnjega obdobja to lepo potrjujeta.
V	noči med 19. in 20. februaijem je neznanec razbil steklo na prodajalni podjetja Rodocomp d.o.o. na Muti. Skozi okno je zatem vstopil v prodajalno in pregledal notranjost, odtujil pa ni ničesar, saj ga je pregnala alarmna naprava, ki se je sprožila. Vlomilec je s svojim dejanjem povzročil okoli 10.000 gmotne škode.
V	isti noči je prav tako neznanec vlomil v Center srednjih šol v Slovenj Gradcu. Vstopil je v učilnico in kabinet za pouk kuhanja, vendar prav a tako ničesar ni odtujil, saj ga je prav tako pregnala alarmna naprava, ki se je sprožila ob njegovem nenapovedanem in nezaželjenem obisku.
Tudi tukaj je storilec s svojim dejanjem povzročil za okoli 10.000 tolaijev gmotne škode.
Ponujalo se je
Včasih se, običajno zaradi naše nepazljivosti, pripeti tudi, da se reči nepridipravom kar same ponujajo in naravnost kličejo k kaznivemu dejanju. Tako je na primer 21. 2. popoldne neznanec na parkirišču pred podjetjem Armature d.o.o. na Muti iz osebnega avtomobila, lastnika Z.O. iz Josipdola, odtujil avtoradio znamke Blaupunkt in dva zvočnika. Lastnika je oškodoval za dobrih 20.000 tolaijev. In kje je "ponujanje"?
Avtomobil ni bil zakljenjen - in priložnost je bila na dlani.
Začetek in konec
Večjo gmotno škodo je imela M.V., lastnica stanovanjske hiše iz občine Prevalje. 9. 2. je okoli 14. ure v njeni hiši prišlo do začetnega požara. Po prvih ugotovitvah policije je do ognja prišlo zaradi kratkega stika na gorilniku peči na kurilno olje. Ogenj je uničil peč in bojler za vodo. Požar so pogasili gasilci s Prevalj.
Do požara v kurilnici stanovanjske hiše je prišlo 24. 2. okoli 17.30 tudi v Slovenj Gradcu, v hiši, ki je last S.Z. Zaradi napake v električni napeljavi se je vnela komandna plošča ne električni toplotni črpalki. Ogenj je zajel še črpalko gorilca na peči za centralno ogrevanje, izolacijske plašče električne napeljave na bližnjem zidu, stensko svetilko in štiri pare čevljev, ki so bili odloženi na bližnji polici. Na srečo je zaradi zaprtega prostora kmalu zmanjkalo kisika in ogenj je sam ugasnil, tako da je nastalo "le" za 100.000 tolaijev gmotne škode.
Do začetnega požara, ki je nastal zaradi kratkega stika na varovalki v elektro omarici, je dne 26. 2. ob 20.20 prišlo v stanovanju M.S. s Prevalj. Ogenj le stanovalec pogasil sam, gmotna škoda pa znaša okoli 20.000 tolaijev.
Vitamini dvigajo
Kratko policijsko (s)poročilo v bolj glosiranem delu črne kronike:
"Meseca novembra 1999 je neznanec v časopisu Kmečki glas objavil oglas, da nudi pomoč pri nakupu tablet Viagra. Na oglas se je javil tudi A. A. iz občine Slovenj Gradec, ki je naročil in po povzetju plačal komplet 25 tablet Viagre. Ob prevzemu tablet je A.A. ugotovil, da mu je neznanec namesto viagre poslal vitaminske bonbone in ga tako oškodoval za 26.000 tolarjev. Policisti PP za neznanim oglaševalcem še poizvedujejo."
"Ne vem sicer, zakaj policisti poizvedujejo za neznancem, razen če je tudi kateremu izmed njih obljubil viagro, v resnici pa jim je prodal mentol bonbone," se ne avtorizirano kar naprej vmešava Rene, prijatelj mojega prijatelja "bifedžije" in Oskarjevega nominiranca Mirana.
"Sicer pa ne vem, zakaj se A.A. toliko razbuija. Moj cousin Jean je imel navado reči: dober vitaminski bonbon ti dvigne razpoloženje. Pa ni hudič, da dandanašnji ne znajo izdelati takšne vitaminske bonbone, ki ti "dvignejo" še kaj drugega. To pa je konec koncev verjetno bila tudi želja A.A. iz Slovenj Gradca. In še nekaj: meni razpoloženje in še kaj zagotovo dvigne tudi značilno francosko kosilo, dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem."
TI.
Goljufija 217
Kriminalisti Urada kriminalistične službe Policijske uprave Slovenj Gradec so na Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu podali kazensko ovadbo zoper bivšo odgovorno osebo podjetja Faster d.o.o. - E.K., zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja goljufije po 217. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije, šestih kaznivih dejanj zlorabe položaja ah pravic po 244. členu Kazenskega zakonika RS in kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 240. članu Kazenskega zakonika RS.
Bivša odgovorna oseba E.K. je utemeljeno osumljena, da je v letu 1998 podjetju Šrimpf d.o.o. prodala 70 odstotkov podjetja Faster d.o.o. Kljub prodaji večinskega dela pa je po dogovoru z novim večinskim lastnikom E.K. ostal odgovorna oseba podjetja vse do juhja leta 1999, ko mu je skupščina prekinila delovno razmeije in mu odvzela pooblastila odgovorne osebe.
E.K. je utemeljeno osumljen, da je v tem času na škodo podjetja Faster d.o.o. napravil več kaznivih dejanj in si tako pridobil veliko premoženjsko korist, v višini najmanj 31.404.080,00 tolaijev. V letih od 1996 do 1999 je odgovorna oseba E.K. utemeljeno osumljena, daje:
-	Po uradno opravljeni cenitvi podjetja prodal del poslovnih prostorov. Da bi prikril razliko v vrednosti, je dal v ocenitev preostale poslovne prostore. tako da je celotna vrednost kljub prodaji ostala nespremenjena.
-	V imenu in na račun podjetja Faster d.o.o. odkupil poslovne prostore in stanovanje, po plačilu kupnine prodajalcu pa je obe nepremičnini prodal sebi kot fizični osebi, in sicer za bistveno nižjo ceno.
-	Izdal nalog za plačilo računa, ki gaje izdal sam kot fizična oseba za plačilo najemnine skladiščnih prostorov v Radljah ob Dravi, katere naj bi uporabljalo podjetje Faster d.o.o., kljub temu, da je vedel, da so ti prostori last podjetja Faster d.o.o.
-	Z dolžniki podjetja Faster d.o.o. sklepal asignaci-jske pogodbe in se prikazoval kot upnik podjetja Faster d.o.o. Poravnavo obveznosti so dolžniki po njegovih navodilih opravili na njegov osebni žiro račun.
-	Izdajal lažne potne naloge za opravljena službena potovanja skladiščnih delavcev podjetja Faster d.o.o. ter si na podlagi njih preko računovodstva izplačal dnevnice iz blagajne podjetja.
-	Kupoval blago iz dveh podjetij iz Avstrije. Pri nakupu in plačilu blaga so bili tujemu partneiju v petnajstih primerih neupravičeno dodamo obračunani stroški transporta in skladiščenja blaga.
-	Pri nakupu blaga v imenu in na račun podjetja Faster d.o.o. v Hong Kongu je plačeval višjo kupnino od dejanske, zaradi česar mu je posrednik razliko, ali nezakonite provizije, nakazoval na račune, odprte v Republiki Avstriji.
Vir: Obvestilo za javnost PU Slovenj Gradec
Ob neuspehu odbojkarjev Fužinarja GOKIGEM v prvenstvu 1. DOL
SO BILI NAKUPI TUJCEV ZGREŠENA NALOŽBA?
Potem ko so odbojkarji Fužinarja GOK IGEM dobili na Ravnah povratno četrtfinalno tekmo končnice državnega prvenstva proti Bledu s 3:1 in rezultat v dvobojih izenačili na 1:1, je še tlelo upanje, da bi s podobno dobro igro lahko presenetili Blejce na njihovem parketu in se "dokopali" do polfinala. Toda Ravenčanom tokrat ni uspel podvig kot v sezoni 1997/98, ko so zmagali v tretji finalni tekmi končnice v Novi Gorici proti Salonitu in postali državni prvaki. Tokrat so sezono končali predčasno in končno 5. mesto v 1. DOL je vsekakor manj od pričakovanj vodstva kluba in koroških ljubiteljev odbojke.
Toda, ali je bila letošnja prvenstvena sezona za ravenske odbojkarje zares neuspešna? Kazalo bi vzeti primerjavo ekipe iz lanske sezone z ekipo, ki je nastopala letos.
Po osvojitvi naslova državnih in pokalnih prvakov, ko so za klub nastopali Slatinšek, V. Kotnik, Legan, Oderlap, Tone, Kokot, Drevenšek, Vukovič, Hafner, Jerončič in Sobočan, so v klubu, kateremu je takrat še predsedoval dr. Darko Iglar, menili, da bi z novimi okrepitvami lahko tudi v sezoni 1998/99 kandidirali za naslov prvaka.
Na Ravne so pripeljali vrhunska odbojkarja, reprezentanta Čuturiča in Pušnika. V matični klub seje iz avstrijskega Doba vrnil domačin Bojan Mlakar, za eno sezono pa je na Ravne prišel tudi Kanadčan Andrew Sulatycki. Čeprav so klub zapustili Oderlap, Jerončič in podajalec Vukovič, je bilo kot na dlani, da je ekipa ob domačih reprezentantih Slatinšku, Kokotu ter Ljubljančanu Hafnerju, ki so bili nosilci igre, veliko močnejša kot leto Prej-
Pa seje pokazalo, da le ni tako. Dragi nakupi vrhunskih odbojkarjev se niso obrestovali. Po dveh porazih v sedmih uvodnih kolih je najprej "padel" trener Franjo Jež, kmalu za tem pa še kondicijski trener Zdravko Kotnik. V ekipi so prevladovale sile, ki so "spodnesle" domača strokovnjaka, vodstvo kluba pa je, meneč, daje lažje zamenjati trenerja kot igralce, napravilo potezo, ki se je kasneje pokazala kot medvedja usluga ravenski odbojki.
Zamenjava trenerja je bila zagotovo prva nepravilna odločitev vodstva kluba, ki je še vedno verjelo, da so fantje sposobni obraniti naslov državnega prvaka.
Druga nepremišljena poteza je bilo angažiranje novega odbojkarskega strokovnjaka. Na krmilo je prišel tuji trener Leon Barič z Reke, ki je s svojimi fanti nanizal šest zaporednih zmag, nato pa se je barka začela znova potapljati. Razlog je bil delno tudi v selekcioniranju igralcev, to pa je bila tretja slabo izbrana poteza ljudi, ki so ob trenerju odgovarjali za (ne)uspehe kluba. V vodstvenih strukturah kluba so po slabših rezultatih in nezadovoljstvu sponzorjev menili, da imajo na plačilnem seznamu preveč igralcev. Odslovili so doma vzgojena odbojkarja Legana in kapetana ekipe Mlakarja, zadržali pa, ob ostalih domačinih, vse igralce, ki so prišli od drugod. "Tujci" v nadaljevanju niso upravičili vloženih sredstev in po naslednjih štirih porazih v rednem delu prvenstva so sledili še neuspehi v končnici, najprej poraz s Salonitom iz Kanala in nato še v dveh tekmah s Pomgradom. Devet porazov v sezoni 1998/99 je bilo vendarle preveč za ekipo, ki je bila najavljena kot absoluten favorit in ki naj bi se sprehodila skozi prvenstvo 1. DOL.
Toda drugače ni moglo biti. Treningi, ki so bili pri Ježu izjemno naporni, niso bili več tako zavzeti in dobro obiskani. Poškodoval se je Jure Kokot, ki slabe pol leta ni igral, poškodba je pestila
Mišo Pušnika. Jasmin Čuturič se je brez vednosti vodstva kluba odpravil na služenje vojaškega roka. Kljub temu je igral za Fužinar, toda še zdaleč ne tako, kot bi glede na sposobnosti moral. Četrto mesto v prvenstvu je bil pravi polom ekipe, ki je kotirala najvišje v Sloveniji, čeprav ji hkrati velja čestitati za ponovno osvojeni naslov pokalnega prvaka. Ob tem se velja tudi vprašati, zakaj je sploh prišlo do menjave trenerja Franca Goloba, ki je s Fužinarjem leto prej osvojil kar dve lovoriki, prvenstvo in pokal? Po tem spodrsljaju je večina igralcev klub zapustila, med njimi tudi domačini Marko Drevenšek, Goran Jelen in Rok Sobočan. V začetku novega prvenstva so se Ravenčani okrepili s trojico bivših odbojkarjev Pomurja, Demirovičem, Bačvičem in Berdonom, z njimi so v prvi šesterki zaigrali še David Slatinšek, Jure Kokot in Nejc Pušnik iz Črne. Kljub neuspehu je na trenerskem stolčku še naprej ostal Leon Barič, ki je očitno užival podporo pri nekaterih ljudeh v klubu.
Seveda se ob dveh zaporednih neuspehih ravenskih odbojkarjev velja vprašati, ali so bili nakupi tujih odbojkarjev v zadnjih letih, ki so na Koroško prišli le za kratko, nasploh zgrešena naložba. Morda res, čeprav si hkrati ne moremo zamišljati, da bi majhne Ravne zmogle vrhunsko ekipo, ki bi se potegovala za najvišje mesto v državi.
Nismo proti angažiranju igralcev od drugod, vendar bi morala obstajati neka meja. Največ dva kakovostna tujca v ekipi, to bi bilo dovolj, jedro bi moralo biti sestavljeno z domačimi igralci. Pri Fužinarju, ki ga zdaj vodi novi predsednik Danilo Pudgar, bodo imeli dovolj časa za razmišljanje o vzgoji lastnih kadrov, ki bodo v prihodnjih letih "s srcem in dušo" zaigrali za barve svojega domačega kluba. Takrat morda ne bo izražena želja segati po najvišjih lovorikah, ali pač, toda klub z bogato odbojkarsko tradicijo bo imel na svojih tekmah znova polno dvorano ljubiteljev te atraktivne igre. Zdaj se namreč na tekmah zbere le peščica tistih najzvestejših privržencev koroškega prvoligaša, med njimi vse bolj redki člani navijaške skupine "Gutenštanerji".
Ivo Mlakar
UPRAVNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM OR VEŠČA:
VIŠJE UPRAVNE TAKSE
Meseca februarja je začel veljati nov Zakon o upravnih taksah, ki pri nekaterih taksah prinaša tudi nekajkratno povečanje. Opozorili bi vas radi le na tiste najbolj očitne spremembe:
Največje spremembe taks so nastale pri upravnih postopkih izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Pomembna novost je tudi to, da upravne zadeve v zvezi z gradnjo stanovanjskih hiš niso več oproščene plačila taksa, razen v primeru, če mlada družina (družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kod 30 let ne glede na starost otroka oz. 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen) rešuje svoj stanovanjski problem.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO

SPLOSNI UPRAVNI POSTOPEK
1. aprila 2000 začnejo veljati spremembe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki v 306. členu (poglavje Učinkovitost izvršbe) prinaša naslednjo novost:
V postopku, začetem na zahtevo stranke, se ne sme vročiti odločbe stranki vse dotlej, dokler nima poravnanih vseh obveznosti do države oz. ni izvršila izvršljive upravne odločbe. Ali je stranka izpolnila obveznosti oz. izvršilno odločbo, ugotovi organ po uradni dolžnosti. Če odločba ne bo vročena, se bo stranki izdal sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba.
Splošno Vrsta upravnega akta	Višina upravne takse		Višina	upravne
takse po starem v SIT		po novem v SIT
Vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa	375,00	3.750,00
Pritožbe	300,00	3.000,00
Izdaja potrdil na podlagi uradnih evidenc	225,00	900,00
Izdaja potrdil na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka	225,00	1.500,00
Gospodarske dejavnosti in kmetijstvo 1. Izdaja odločb o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti a) za samostojne podjetnike	375,00	5.250,00
b) za pravne osebe	375,00	3.750,00
c) za posameznike, ki ne pridobijo statusa samostojnega podjetnika	375,00	3.000,00
2. Izdaja odločb s področja kmetijske zakonodaje	375,00	3.750,00
Okolje in prostor Lokacijska dovoljenja	1.950,00	6.750,00
Odločbe o dovolitvi prigl. del	825,00	2.250,00
Gradbena dovoljenja -vrednost posega 3.mil.SIT	675,00	23.250,00
-vrednost posega 10.mil.	2.075,00	45.750,00
tehnični pregled objekta (do 10 prostorov)	1.575,00	2.250,00
Upravne notranje zadeve 1. Vozniška in prometna dovoljenja - izdaja in zamenjava	975,00	3.000,00
- podaljšanje veljavnosti	525,00	950,00
- prvi dvojnik	3.675,00	5.250,00
- naslednji dvojnik		9.750,00
- priglasnica za izpit	975,00	3.000,00
- odjava vozila	755,00	3.000,00
- izdaja tretje reg.tablice	225,00	3.000,00
- rezervacija ali naročilo nove reg. tablice	225,00	750,00
- izdaja potrdila za preizkusno vožnjo	225,00	900,00
Osebne izkaznice in potne listine Izdaja osebne izkaz, za eno leto	375,00	450,00
Izdaja osebne izkaz, za pet let	375,00	825,00
Izdaja osebne izkaz, za deset let	375,00	1.575,00
Izdaja potnega lista za pet let	1.575,00	1.575,00
Izdaja potnega lista za deset let	3.075.00	3.075,00
Maloobmejna prepustnica	375,00	3.750,00
Pri izdaji vozniških dovoljenj, prometnih dovoljenj, osebnih izkaznic in potnih listih, se plača poleg upravne takse še cena obrazca, ki je nespremenjena.
V primeru prvega pogrešanja osebne izkaznice in potnega lista se plača dvakratna vrednost upravne takse, ob vsakem naslednjem pogrešanju pa se plača štirikratna vrednost takse glede na veljavnost dokumenta.
Vrsta upravnega akta Višina upravne takse Višina upravne
takse Društva Za izdajo odločbe o vpisu	po starem v SIT	po novem v SIT-
društva v register društev Za izdajo odločbe o vpisu spremembe statuta v register	375,00	5.250,00
društev Za izdajo odločbe o vpisu spremembe zakonitega	375,00	3.750,00
zastopnika društva	375.00	1.500,00
NAJ NE UMIRAJO LESOVI
V našo deželo prihaja pomlad, narava se prebuja in naši gozdovi bi bili še kako veseli, če bi lastniki iz njih odstranili vso nesnago.
Moja pota me pogosto vodijo skozi številne koroške lesove. Na takšnih sprehodih človeku marsikdaj zastane korak in oči se nemo zazrejo v nesnago, ki jo ljudje kar po hitrem postopku odpeljejo ali odnesejo v bližnji gozd, običajno nedaleč od domačije, kjer delajo in živijo...
Ob cestah, poteh je mogoče, običajno v jarkih, videti vsemogočo ropotijo, kot so stari štedilniki, pralni stroji, strgani kavči, polomljeni stoli, postelje, talne obloge, da o kartonskih škatlah in konzervah, da o praznih steklenicah ne izgubljam besed. Na teh divjih odlagališčih je poleg zgoraj zapisanega mogoče najti še kmečke vozove, avtomobile in tudi poginule živali.
Razumljivo, da vsa ta nesnaga, ki nikakor ne spada v gozd, običajno s pomočjo vetra "potuje" po zraku ter si najde svoj prostor na njivah, travnikih, vrtovih. Bili pa bi do marsikaterega kmeta krivični, če bi zapisali, da samo on onesnažuje okolje svoje domačije, kajti po gozdnih cestah, se podijo otroci, pohodniki, božjepotniki, ki tebi nič meni nič kaj radi odvržejo nepotreben balast iz svojega nahrbtnika, potem ko so svojo popotnico (južino) pospravili.
Ali ne bi kazalo, da bi naši šolniki med poukom o naravi mlade le nekako opozorili, da gozdovi niso in ne smejo biti nekakšna smetišča? No, tudi dolžnost staršev naj bi bila, da svoje otroke kdaj pa kdaj poučijo, daje gozd ogledalo kulture ljudi. Vsega obsojanja pa je namreč vredno, da mnogi otroci žal vse prepogosto odvržejo kos namazanega kruha kar v bližnji jarek ob cesti, sredi nogometnega igrišča... Nedolgo tega sem se z nekim kmetom v Javorju pogovarjal o onesnaževanju naših gozdov. In kaj mi je povedal: Prav bi bilo, da bi komunalci nastavili smetnjake tudi ob prometnih cestah, v bližini kmetij, kamor bi kmetje lahko odvažali, nosili svoje odpadke. Bo kdo o tem morda malce razmislil? Koristno bi bilo, ker bi naši gozdovi potem lažje "zadihali", česar bi bili zagotovo veseli tudi gozdarji.
Franjo Hovnik
Mali oglasi
Počitniško-kamp prikolico kupim.
062 412-038, 041 624-459
31	letni fant z redno službo išče dekle za resno zvezo.
062 25-00-323
33 letni fant, ki živi osamljen v svoji hiši, išče dekle oziroma ženo, za skupne pogovore. 062 25-00-323
35	letni fant, brez obveznosti, želi spoznati dekle za resno zvezo.
062 25-00-323
41 letni šofer išče dekle za resno zvezo. Težko te pričakujem.
062 25-00-323
47 letni osamljen moški, pošten, s svojo hišo, išče pošteno žensko za skupno življenje. 062 25-00-323
29	letna vrtnarka želi spoznati resnega prijatelja za skupno življenje. 090 42-17
30	letna kuharica se želi poročiti na deželo.
090 42-17
32	letna šivilja z dežele išče sebi primernega partnerja. Ostalo po dogovoru. 090 42-17
32 letna mamica išče srčno dobrega ateka oziroma prijatelja.
090 42-17
36	letna medicinska sestra išče resnega prijatelja, možna poroka.
090 42-17
HOROSKOP APPJL 2000
OVEN: Marsova zaščita še vedno deluje in bodite vi tisti, ki jo usmerjate. Odpovejte se torej navlaki, ki bi vas pri tem ovirala, pa naj gre za še nepredelana čustva, ki jih tovorite iz preteklosti ali pa za bolj oprijemljive stvari. Za temeljito pospravljanje stanovanja verjetno ne boste imeli potrpljenja, a kljub temu: tudi mimogrede lahko zavržete veliko nepotrebnega. Dober čas za modre finančne odločitve.
BIK: Še se nadaljuje obdobje velikih želja in načrtov na eni strani in omejitev, ki si jih predvsem sami postavljate, na drugi strani. Notranji boji te vrste so lahko prav koristni, če ne boste preveč skrivnostni: prijateljska pomoč in predvsem, razvedrilo, vam lahko zdaj največ koristita, celo pri urejanju ljubezenskih razmerij. DVOJČKA: Večina vaših misli in delovanja bo najbrž usmerjena v javnost. Tudi zato, da bi se izognili dolgo zatajevanim zasebnim težavicam. Najbolje bo, da tudi intimne pogovore neljubih temah premaknete na poznejši čas in to tudi poveste, nikakor pa se jim ne bo mogoče izogniti. "Družba in služba" bo zdaj vaše kraljestvo.
RAK: Spomladanska utrujenost vas ne bo obšla, zato bo dobro varčevati z energijo. Seveda ni nujno, da se povsem odpoveste športnim radostim ali sprehodom- veliko energije potrošijo tudi skrbi in druge nepotrebne misli, če jim pustite, da se nenehno vračajo. Osredotočite se predvsem na študij ali branje knjig, ki bodo poglobile vaše duševno ravnotežje.
LEV: Ko bi se morali soočiti z bolj intimnimi temami, boste verjetno ostali še naprej bolj redkobesedni. Pač pa boste prekipevali od učenosti, ko bodo v igri bolj filozofska in manj osebna vprašanja. Tudi koristno, saj si lahko s preteklimi izkušnjami in znanjem povsem upravičeno znova malo popravite javno veljavo. DEVICA: Osredotočanje na napake in še neuresničene domače načrte bi vam izpilo preveč energije - vaši viri so trenutno nekoliko uspavani, zato vprežite svoje organizacijske sposobnosti in pritegnite k sodelovanju še druge, korak za korakom boste z združenimi močmi veliko uresničili in se pri tem še zabavali. Če ste sredi kakšnega študijskega podviga: zaupanje vase je naj večji zaveznik.
TEHTNICA: Od drugih boste pričakovali več, kot lahko trenutno storijo. Malce notranjega nemira lahko pričakujete, saj vam okoliščine nalagajo veliko sicer zanimivega dela, a premalo energije in čustvene podpore najbližjih. Povežite se z odločnimi ljudmi, seveda, če nameravajo v isto smer kot vi. Negujte hrepenenje, vodi vas v pravo smer.
ŠKORPION: Prebujanje čustvene pomladi boste občutili tako močno, da bi vas lahko celo oviralo pri vsakdanjih obveznostih. Izkoristite Marsovo energijo in se uravnotežite z ohranjanjem ustaljenega ritma. Predvsem pa se izognite projiciranju svojih notranjih bojev na partnerja. Vaše nihanje med silnim dajanjem in odvzemanjem bo vplivalo tudi nanj.
STRELEC: Še naprej se boste lahko z velikim elanom posvečali vsem materialnim in čustvenim stvaritvam, a brez tiste znane spremljevalke, ki vas običajno vabi kam v daljavo. Dom vam bo zdaj povsem zadoščal, da boste izživeli začetek pomladi, Saturn pa vas bo v tem živahnem obdobju varoval pred pretiravanji. KOZOROG: Čustvena nihanja so vas zapeljala v radodarnost in prijaznost. Opazujte, kako se na to odziva okolica in si privoščite čim več komunikacij, tudi z ožjim sorodstvom. Idealno obdobje za krajša potovanja in za izmenjavo idej, tudi za pomembnejše odločitve v najbolj osebnih čustvenih odnosih so okoliščine dovolj zanesljive.
VODNAR: Če ste doslej tožili, da se vas denar izogiba, bi se moral ta tok zdaj obrniti v drugo smer. Skoraj ničesar vam ni treba za to narediti, le dovolite si nežno izraziti svoje potrebe in ujeti pravi trenutek. Ostre besede malo obrusite in izločite kritiko, preden jih odpošljete, domačim pa le povejte, česa si ne želite več. RIBI: Še vas obkrožajo prijazni in komunikativni zvezdni spremljevalci in temu primerno usmerjajte svoja dejanja. Predvsem delajte zase, delili boste kasneje. V kratkem času bi lahko temeljito popravili svoje materialno blagostanje in navezali trajne stike z ljudmi, ki so sposobni zanesljivega poslovnega partnerstva. Poslušajte notranji glas, tudi ko pravi - ne.
PREPIH
i
OBMOČNA ENOTA SLOVENJ GRADEC tel.: 0602 505 611, fax: 0602 41-840
Radlje ob Dravi, tel.: 0602 73-024 Ravne na Koroškem, tel.: 0602 288-621
Črna na Koroškem, tel.: 0602 38-488 Dravograd, tel.: 0602 84-506 Mežica, tel.: 0602 37 026
PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA
Poslovno premoženje
Osebno premoženje
Poslovna sredstva	Odgovornost	Finance	Dom	Avto	Prosti čas
Zgradbe	Splošna odgovornost Odgovornost za	Terjatve	Požar	Kasko	Potovanje
Stroji in oprema		Izpad dohodka	Premoženje	Odgovornost Rekreacija
Blago	izdelke	Investicije	Vlom	AO-plus
Prevozna sredstva Posevki in plodovi	Poklicna odgovornost Odgovornost prevoznika Avtomobilska odgovornost	Kavcije	Steklo Hišne živali	Pravna triglav premož
Dopolnilne
dejavnosti
Posevki
Živali
Stroji in oprema
ŽIVLJENJSKI KROG
ŽIVLJENJSKA ZAVAROVANJA
Kapitalska zavarovanja
Življenjska zavarovanja
Rentna zavarovanja s štipendijskim zavarovanjem
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
Riziko zavarovanja
Nezgodna zavarovanja
Zdravstvena zavarovanja za potovanja v tujini
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
zavarovalnica triglav, d.d.
Vzajemna
zdravstvena zavarovalnica
Sožitje generacij
Vzajemna
zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. Poslovna enota Ravne na Koroškem Ob Suhi 11/b,
2390 Ravne na Koroškem, Slovenija telefon: +386 (0)602 280-200 faks: +386 (0)602 280-260