prihodnje nedelje. .'■■ iročnina velja za Av- sirijo: 2s celo leto . K 10 — • pol lela . « 5— • Celrt leta . ■ 250 Za Ogrsko in inozemstvo: Za celo leto . K 11 — i pol luta . « 550 Naročnino je plačati raprej.'Posamezne številke se prodajajo po 20 v. nišlvo in upravni- '.- nahajata v Ptuju, . iliško poslopje št. 3 sprejemajo zastonj, aH rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak lorek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za V. S'rani K 160 — '/» • « 80- Vi C t 40 — v. C t 20 — •/.. • « 10 — Vi. « « 5'— lu C « 2- Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. Stev. 40. V Ptuju, v nedeljo dne 6. oktobra 1918. Na pragu velikih vojaških in političnih dogodkov. — Naša zveza z Nemčijo neomahljiva. — Neizmerni napadi ententnih čet na zapadli. — Oblastveno zasledovanje Korošca. - Jugoslovanski veleizdajalec Grafečauer zopet obsojen. — Korošec razpisuje Jugoslovanom nove davke. — Koliko je čehoslovaških dezerterjev. V težki uri, Kriza svetovne vojne je vskipela do vrhunca. Kakor osupli smo strmeli do sedaj na zapadno fronto, kjer so je združila velikanska falanga vseh narodov sveta, da naskoči nemško fronto od Flandrije do Alzacije. Med neznosnim ropotom tankov, gromenjem topov in razpokanjem granat ter v meglah strupenih plinov odločuje se usoda starega sveta Evrope na s krvjo neštetih tisočev prehojenih tleh. Ta divja borba traja ž.c nepro-nehoina cele tedne, toda le korak za korakom prepuščajo Nemci svojo, neštetim sovražnikom opustošeno, z ognjem in mečem uničeno ozemlje. Ali nemška fronta še stoji; potisnjena je sicer nekaj nazaj, a prebita še ni. Prijatelj in sovražnik priznavata hrabrost in domovinski čut nemških čet in občudujeta odporno silo celega naroda, ki se bori za svojo kulturelno stališče, ki si ga je skozi marljivo delavnost prejšnjih let pridobil in katero mu tudi kot vzornemu narodu pri8toja. Občuduje se ga, ker prenaša — od vseh strani okoljen in odrezan — to vojno silo z neustrašeno močjo. Kar ni zamogla doseči jeklena eneržija naših sovražnikov na zapadu, to se je posrečilo na nepričakovan način na drugem kraju zemlje, na balkanskem bojišču. Tri leta se je upirala bolgarska armada trdovratno saloniški armadi, dokler skozi izdajstvo ali spretno angleško diplomacijo ni podlegla pred sovražnikom. Bolgarska fronta je bila prebita in z njo so se poslabšale naše nade ne le samo na Balkanu, marveč tudi na vseh dragih bojiščih. Prišle so za nas težke ure, težki časi. Celo trezno misleči in mirno presojajoči vojaški krogi smatrajo ta položaj za resen. Treba bode novih moči, novih naporov, da se bolgarsko fronto zopet upostavi in reorganizira,da se izreze iznjevsoizdajskognilobo, da sena tanačin obdrži in ohrani zvesta zveza z Turčijo, ter da ne propade Bolgarija po izdajalcu M a 1 i n o v u svoji slepi usodi. Težka j e ta naloga, a neizvedljiva ni. Treba bo novih žrtev, napeti sa morejo vsi viri in vse sile ali zgoditi se mora, in šlo bode. Avstrija še ni izgubljena. Ko se je razširila vest o kapitulaciji bolgarske armade, polastilo se je jugoslovanskega tabora ono ogorčeno navdušenje za sovražne države, >ki se je izrazito bralo iz obrazov vseh veleizdajalskih Jugoslovanov, katorih podlo sovraštvi je naperjeno le proti zvesti zvezi Avstrije zfNemčijo. Da bi pa to zvezo razdrli, jim ni mar, če so v tem pogrezaš tudi Avstrija v- brezdno svojega razsula. Tukaj zopet avstrijska vlada enkrat uvidi, kako daleč je prišla z njeno brezbrižnostjo in malomarnostjo proti njo razjedajo-čim elementom, katerim se hočemo s pomočjo ali magari tudi bras pomoči vlade otresti in osvoboditi. Za obstanek naše Avstrije amo so hrabro borili na zuiaj in se hočemo boriti tudi v notranjosti države in ni nam mar, če pade ena vlada za irugo. Co pa vlada n© bode .imela ■■<■ t«i.. ■ „■■■■• .^tvatj maoglici^ arijo in entento Bolgarija ponudila mir. K.-B. Sofija, 26. septembra. (Ag. Tel. Bulg.) Uradno so razglaša: Na podlagi zadnjih dogodkov in po skupnem dogovoru s pristojnimi čiuitelji jo pooblastila bolgarska vlada generalising svojih čet, da stopi v dogovor z vrhovnim poveljstvom ententne armade v Salonikiju zaradi premirja in miru, ker jo vodi želja, da napravi konec krvipre-litju. Člani delegacije so .včeraj zvečer odpotovali, da stopijo v stik a pooblašienci entente. K.-B. Sofija, 2G. septembra. Vladne-' mu bloku pripadajoče stranke so izdale sledeči oklic: „V soglasju s strankami bloka je vlada včeraj popoldne predlagala, da se ponudi mir. Stranke bloka apelirajo na disciplino ljudstva v tem važnem trenutku. Skupščina se seatane dno 30. septembra. se bode morala končno spametovati . . . Naših pravic si ne pustimo kršiti in trgati in naj stane kar hoče. Ni nam več mar, kako stališče zavzame tačasna vlada, ampak boriti se hočemo proti vsemu, kar nam dela ovire in zapreke in naš boj ne gre za drugo kakor za nerazdeljivo, močno Avstrijo. Ministerski predsednik Hussarek je držal v torek v državni zbornici pred velikim hrupom čeških in jugoslovanskih kriča-čev govor, v katerem se je izgubljal o dr-žavnopravnem stališču Bosne, kakor da bi to bila danes najbolj vroča zadeva. Nadalje je ponudil Slovanom svojo avtonomijo, ki so ga, kakor je bilo pričakovati, z sramotnim smehom zavrnili. Mnogo nujnojso bi bilo, da bi se ta mož v tem svetovnohistoričnem trenutku bavil raje o vojni in miru, kajti to vprašanje je danes vsled bolgarske katastrofe najbolj važno in vroče, ker se tiče tudi obstanka Avstrije. Ko je še nadalje povdarjal in zagotavljal zvezno zvestobo Avstrije z Nemčijo, smo uvideli, kam bi peljala avtonomija, Slovanov, ko so predzrni Čehi zagnali krik : „Proč od Nemčije !" Tak je torej pred-okus slovanske avtonomije, ponujane od barona Hussareka. Ta govor pomeni le ogorčenje Jugoslovanov še k večji pi-edrznosti proti državi in iz njega je razvidna v pravem smislu besede nagrobnica Avstrije. Žugajo nam torej težke ure hudih zunanjih in notranjih bojev, katere hočemo s hladno krvjo in duševnim mirom v zvesti zvezi z Nemčijo izvojevati, kajti Avstrija mora v vsej evojej celoti in nerazdeljivosti stati kakor feniks sredi Evrope in kljubovati v večni zvezi z Nemčijo vsem zunanjim in notranjim napadom. Živela Avstrija, živela avstro-ogrsko-nem-ška zvesta zveza! K.-B. Berlin, 20. septembra. Poroča se, da je bolgarski ministerski predsednik Mali-nov prediagal voditeljem ententnih čet, ki operirajo proti Bolgariji, premirje. Izjavlja, se, da jo nastopil Malinov iz lastnega nagiba, ne da bi mu bili pritrdili kralj, parlament in bolgarsko vojno vodstvo. Zvezi zveste bolgarske kroge je Malinov na-' stop silno razburil. Uvedli so se vojaški ukrepi za krepko podporo bolgarsko fronte. Po zadnjih iz Sjfije došlih poročilih se že uveljavlja protipukrep proti Malinovu. Položaj je resen a ni obupen. Zunanji minister grof B u r i a n je izjavil, da se je že vse ukrenilo, da se vojaški poraz Bolgarov popravi in da ni izključeno, da se položaj na tamošnjem bojišču preokrene. Naša zveza z Nemčijo je rekel minister B u r i a n ostane slej ko prej trdna ne glede na katerekoli dogodke v Bolgariji. Pogoji entente za premirje. K.-B. London, 28. septembra. Renter poroča: Angleški odgovor na prošnjo Bolgarije za premirje se krije z odgovorom višjega poveljnika zveznih armad, ki je izjavil, da ne more prekiniti vojaških operacij. Istočasno so dostavili k predlogu o odpošiljatvi pravilno poverjenih zastopnikov Bolgarije v svrho posveta o mirovnem vprašanju dosta-vek, naj vlada v Sofiji določno izjavi, da vsebuje tak mir samoobsebi umljivo popolen prelom bolgarske vlade s Turčijo, kakor tudi z Nemčijo in zAvstrijo-Ogr- Spominjajte se ob vseh prilikah ubogih sirot za domovino padiih vojnikoy in darujte za zgradbo sirotišnice in vgojevališča v Ptuju. Vsak, tudi najmanjši dar je dobrodošel! — 2 — s k o. Zvezne države samoobsebi umevno za htovajo vsa jamstva, ki se jim zde potrebna, da zavarujejo svojo vojaške operacije in onemogočijo odpošiljanje nemških čet v Bolgarijo. Pri presoji bolgarskega predloga se mora omenjati, da ne nameravajo zavezniki poskusiti končno veljavne ureditve razmer na Balkanu, ki ostanejo pridržane mirovnemu posvetu. Gre za to, da se sklene taka vojaška pogodba, ki izključuje vsako nadaljnjo nevarnost 7. bolgarske strani operacijam zaveznikov na Balkanu. Bolgarska armada se mora ali demobilizirati ali pa uporabiti na kakem mestu proti sedanjim zaveznikom Bolgarije. Nobenega koraka ne bodo podvzeli glede na teritorialna vprašanja, a bistveno točko za kakoršnokoli začasno pogodbo mora tvoriti izpraznitev vseh ozemelj potom Bolgarije, ki leže izven Bolgarije in ki jih je zasedla Bolgarija, od- . kar je izbruhnila vojska, če Malinova vlada \ poveljništva stavljene pogoje. Sovražnosti so navedenih pogojev, ki so se brzojavili v So- ; vstavljeno. General Franchet d'Eiperey je fijo, ne more sprejeti, zvezne vlade ne more- j dobil naročilo, da izvrši nemudoma pogoje, stavljene v premirju. poročajo, da so dospele avstro-ogr3ke čete v Sofijo. Dunaj, 29 septembra. Za poveljnika avstro-ogrskih čet, ki gredo Bolgariji na pomoč, je imenovan general Pf lanzer-Baltin. Kralj Ferdinand cesarju Karlu. K.-B. Dunaj, 29. septembra. „Neue Freie Presse" izve iz zanesljivega vira, da je kralj Ferdinand poslal našemu cesarju poročilo, v katerem zatrjujo svojo zavezniško zvestobo. Premirje z Bolgarska podpisano. K.-B. Paris, 30. septembra. Premirje z Bolgarsko jo bilo včeraj zvečer v Saloni-kiju podpisano od vrhovnega poveljnika generala Francheta d'Esperey in bolgarskih odposlancev, ki so sprejeli vse od vrhovnega jo staviti drugih predlogov in prepuščajo drug ljene, da jih sprejmejo. nji, da dobi druge osebe, ki so priprav- Mirovni pogoji entente za Bolgarske. . *.« \ Dunaj, 1. oktobra. „Z e i t'1 poroča iz „ . . , ... . . . . , , . \ L o n d o n a, da priobčujejo listi oficijozno To je torej plačilo, katero je prejel bol- • ^ 0 p0gojihFGntente, p„d katerimi bi garski minister Mal.nov za svojo izdajstvo, ^ vlada pripravljena skleniti z Bolgarsko katerega program je bil obrnjen vedno proU \ irje v J^nu v.,oh cntervtnih držav. An- svojim zaveznikom in ki je zahrbtno deloval . £leSkaJv)ada zahteva ts.le ^ritnci]e: L od. n izdal svoje armade sov- j ?U8t JQ imobilizacijo'bolgarske armade; 2. * izročitev železnic zaveznikom ; 3. opustitev ražnikom v roke. Nemške čete okupirajo Bolgarsko. A pokrajin, katere je Bolgarska od pričetka svoje udeležbe na vojni zasedla; 4. izročitev potov zaveznikov, ki vodijo v Turčijo, Avstro Ogrsko in Romunijo. Bivši bolgarski poslanik v Bernu R a d e v se udeležuje v Salo-nikiju pogajanj kot zastopnik kralja Ferdinanda. Radev je oni diplomat, o katerem se je trdilo, da je zadnje mesece vodil tajna pogajanja z entento v Švici. Dunaj, 29. septembra. Nemčija se je odločila za vse slučaje poskrbeti, da ostane zveza med centralnimi državami in Turčijo intaktna, naj se stvari razvijejo kakoikoli. Vsled tega imajo nemško čete, ki prihajajo v Bolgarijo, predvsom nalogo, da se polastij'o važnih križišč v deželi ter zasedejo železnice. Gotovo je, da vsaj del bolgarskega javnega "nmerrjarsoglsaa z neaJBtrirai ukrepi i korati je, da se bo nemškemu poveljstvu po srečilo reorganizirati tudi znaten del bolgarskih čet. Avstro-Ogrska pri teh ukrepih ni udeležena. Berlin, 29. septembra. Visoka diplomatska osebnost je izjavila danes opoldne, da na merodajnem mestu vlada polno zaupanje, da bo moči zadržati vojaško gibanje na Bolgarskem. Na bojišče poslane avstro-ogrske in nemške čete zadostujejo v vsakem ozira, da ustavijo ententine čete, ki jih je sorno ceniti največ na 200,000 mož. Neresnično je mnenje, da je bolgarski generalisimus ravnal • po nalogu in sporazumno z Malinovom. Res ■ V01H3i pa se je bolgarsko vrhovno poveljstvo vedno • ™ | o • v izrekalo za to, da je ententne čete zadržati, ............"..........".........."........................ seveda je treba za to potrebnih ojačenj, ki Avstrijsko uradno porsčilo od četrtka. so se medtem Bolgarom že postavila na raz- k.-B. Dunaj, 26. septembra. Uradno se Polag°- danes razglaša: Nobena večja bojevna podjetja za poročati. listi šef generalštaba. •Kaj se pripravlja v Romuniji. Dunaj, 30- septembra. Najnovejše vesti, ki so prispele iz Romunije, se glasijo ja-ko resno. Ententofiiaka stranka pridobiva vedno več somišljenikov, tako na dvoru, kakor med državniki, pa tudi med ljudstvom. Katastrofa Bolgarske je vzbudila v Romuniji nove upe. Na dvoru se vršijo neprestano konference, katerih se udeležuje bivši mini-aterski predsednik B r a t i a n u. Centralno države posvečajo dogodkom v Romuniji vso Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. B e r 1 i n, 26. septembra (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna pina prestolonaslednika Rupprecht Boji v prednjem polju ob nižini L y s e, verno od La BasseeKanala in pri Moevrcs Armadna skupina generalobersta B o e h n. Ljutemu ognju sovražnika juž vzhodno od Epehy in pri Bollicourtu sl-80 le delni sunki, ki so bili zavrnjeni. Mod Omignon-potokom in ob Somnii daljeval je sovražnik svoje napade. Prvi n val zlomil se je v skupoom ognju naše ar* ljerije in infanterije. Težje predpoldan večk se ponavljajočih napadov obrnilo se je pro višini med Poutru in Gricourtom. Ni njej je sovražnik mimogredoč nastanil. V pro sunku smo jo zopet vzeli. — Popoldan š je Francoz med Frauciliy in Sommo vno k ljutim napadom, ki so bili razven ene majhnega vlomnega mesta vsi odbiti. V ob zadnjih dnevih smo napravili več kakor 2 vjetih. Armadna skupina nemškega pr stolonaslednika. Pri krajevnem infa terijskem podjetju severno od Aliemand (med Ailletto in Aisno) napravili smo vjet Severno od Vailly odbili smo delne napa sovražnika. Armadna skupina vojvode A 1 b r e o h t Vzhodno od Mosel bil je en delni napad vražnika zavrnjen. Tam boreče se čete 3 domobranske brigade vjele so v protisunk 50 Francozov in Amerikancev. Od sovražnega brodovja, ki je Fran' furt a. M. in K a i s e r s 1 a u t e r n napadi bilo je 7 letal sestreljenih; Prvi gpneraJ)...................................................i Oblastveno zasledovanje dr. Korošca. Rova n j e poslancev in voditeljih strank. Ces. kr. dež. predsedništvo za Kranjsko je pod št. 496B|Praes. razposlalo vsem okrajnim glavarstvom sledečo okrožnico, datirano z dne 31. avgusta 1918 : „Zelo nujno !" Strogo zaupno !" Vsem gospodom predstojnikom ces. kr. okrajnih glavarstev na Kranjskem. Zvedel sem, da državni poslanec dr. Korošec baje vneto agitira zoper vojno posojilo in zoper izvršitev rekvizicij. Vašemu blagorodju se naroča, da strojj zaupno poizvedujete v omenjenih emerah mi o uspehu zanesljivo poročate do 15. a tembra t. 1 V poročilu naj Vaše blagorodje tudi znani, ali dr. Korošec razen propagande ustanovitev jugoslovanske države, ki jo | dodal na Kranjskem, tudi sicer kako agiti proti enotnosti države, pri čemur se naj vedejo konkretni podatki. V obeh smereh naj se morda potreb informacije ali poizvedbe dobi na'tu strožje zaupen način, zlasti naj i opusti kakoršnokoli dopisovanje z orožnišk poveljstvi, predstojniki občin itd. Za c. kr. deželnega predsednikj Lascban 1. r. etna c če dno ro | mu itaše Kaj tacega bi se bilo moralo vpeljatij koj v začetku veleizdajalskega ro varjenja državi in cesarju nevarnih elementov. Od »m d vega do zadnjega bi se jih bilo moralo ajuču.je preti iu kar najstrožje obsoditi. Kajti kdo osto i kriv, da traja ta nesrečna vojna tako dotage k in da je že toliko krvi po nedolžnem pieteifemoi: lo ? Jugoslovanski in češki vuleizdajalci sbf v c tega krivi, ker so se združili v, našimi zvrni njimi sovražniki in kujejo ž njimi skupne načrte razsula našega cesarstva. ubogo zvesto avstrijsko ljudstvo pa se vuj, trpi in prelivaj kri, dokler se za te dodelce do zadnje kapljice ne izkrvaviš . . pa bode časa bridkosti in trpljenja v do vrhunca, potem pa gorje vam, p.idli v jiča, leizdajalci, povzročitelji iu nadaljevalci t rodaj ne, takrat vas bodenio obsodili in kaznonha zs mi, takrat bodemo nad vami maščevali q ki so jo naši -zvesti skozi vašo krivdo po dolžnem prelili . . . Jugoslovanski veleizdajalec Grafenauer z| obsojen. Gradec, 28. septembra. V dan ponovni razpravi proti bivšemu slovenslq poslancu G r a f en au ei-ju je državni m pravdnik Amschol povdarjal, da se v izr glede simpatije za Ruse gre za govor naj vadnejšo narave, gre se le za to, kaj jej tel Grafenauer s tem doseči. Kaznjivo ba lo le hoteče dejanje. Zato je izprosil vj zatožni točki oprostitve. V vaeh drugih j tožnih točkah je pa predlagal, da se] mora obsoditi. „ Sodni dvor je nato Grafenauel v prvi točki oprostil in v vseh drugih oKf dil na 16 mesecev težkega zapora, po> s i :.,(&l ga z trdim ležiščem vsak mesec. |> k Kakor znano, bil je ta jugoslovanski leizdajalski „poštenjak" in vredni priji mariborskih in drugih znanih tovariše« prej radi veleizdaje obsojen na pet let tj ječe, bil je pa po cesarjevem milostnem zu pomiloščen in je sedel takrat le 13 secev. Taki falotje pač niso vredni cesaijL milosti. Evo tukaj zopet dokaz spriden,.'-000 jugoslovanskih hinavskih voditeljev in uB" Ijivcev našega zvestega ljudstva. Cesarji] domovini zvesti Slovenci, zdaj zopet vit kdo so vaši voditelji in kam stremijo nj: cilji. Razkrinka se jih kot veleizdajalceen] za drugim. Ne veruj to njihovim hinava besedam, s katerimi Vas hočejo odtujiti] vašega ljubega cesarja in mile vaše n Avstrije ter Vas prodati morilskemu erbsketfo^j kralju Petru. Kakor tega G r a f o n a u e i \nuie zadela bode tudi druge Vaše zapeljiv veleizdajalce, ki gazijo od kraja do kraj agitirajo v svojih veleizdajalskih ,,Slov. Gospodarja", „Straže" in drugih; Ves propad in razsul Avstrije zaslužena krški temne ječe in večnega prekletstva. Zapd.ridn nite si, zvesti avstrijski Slovenci, da soB tisti, ki se izdajajo in hlinijo za vaše a telje zvezali z našimi s o v r a ki in kujejo ž njimi vred pek ske načrte razsula naših do] vinskih dežel in ne-le, da s tem s! podaljšujejo vojno, ampak imajo tudi vso daj prelito kri na vesti. Tisti m a ribo* d drugi jugoslovanski veleizdajalci, ki hoče- i biti vaši voditelji, so krivi, da b de rnar- ikatera žena ostala brez moža, marsikatera Bati brez sinov in marsikatera sirota brez feta, ki so so zvesto borili proti nakanam ovanske veleizdaje in ki so končali ne zvesto življenje za obstanek cesarske iti j o in slavne nerazdeljive Avstrije! Ti i imajo te žrtve na vesti, zato pa dol njimi, v temno ječo neskončne- a prokletstva! Korošec kot razpisatelj davkov. Iztirjanje davkov ni kaj lepa in tudi ni ijetna reč in vendar jo razpisal dr. K o r o-[c čez slovenske pokrajine že takozvano dno davščino. Krasna je obrazložba, s previdi dr.- Korošec ta davčni ukaz. moramo — opozarja vrli poslanec svoje btaše — nastopiti proti vsem držav-m davkom, dolžnost ljudstva je pa, da fccuje le narodno davščino." Kako le to »sto in logično doni ! Da pa pripada Kote klerikalni stranki, na tem se nič ne temeni, saj ga še prekaša vendar njegov if v odre kovanju vseh dolžnosti proti dr-i z jasnim primerom. V enemu zadnjih ih listov napada „Slbvenec" kot glasilo Ti mega hujskajočega jugoslovanskega škofa rt- Jegliča na podel način državi zvesto iu- svu avstrijskih škofov. Ta avstrijski list Ko e „Slovenec" nima za ljubljansko škofijo sla bene veljave, ker ni bil izdan od škofa ve- rjiča, katerega zakonita oblast je tukaj j- trodajna. Izjava zvestih avstrijskih škofov 'ali ia za Jugoslovane torej nobeno veljave sri, i, Tukaj se vidi, koliko je tema dvema ne- iteljima zakonov na katoliški veri ležeče. ;h •r-a-je 3° ii-SO a-ed »pet šnji ;!!iU lad- izih jna- ho-bi-tej žaga rja) ibso- i ve-atelj] v že | težke! uka-me-r j eve j nosti, napoju in: idite, ihovi Pomiloščeni veleizdajalci. Nj. Veličanstvo cesar je načelniku Polj-kola dr. T e r t i 1 u, podpredsedniku irminu in gcnposkozborničnemu članu Uit.pl. Bilinskemu naznanil, daje dil, da se proces proti poljskim legijo-nem v Marmaros-Szigetu popolnoma vstavi. Koliko je čehoslovaških dezerterjev. | Lemberška „GazetePoranna" javlja z dne lernbra sledeče: Češki zastopnik Vladimir jsek, ki se nahaja v Londonu, objavil je (Jew. Europe" članek o čehoslovaški ar- On pravi, da so stali Čehoslovaki že v vojne na strani entente. Ali takrat jega stališča niso mogli drugače sprenie- kakor z dezertacijami. Okoli 00 čehoslovaških vojakov vdalo se je Ru- tted 75.000 vjetimi v Srbiji nahajalo 35.000 Čehov, a so pri takratnem srb- umikanju skoraj vsi poginili. Kakih T Čehov vdalo se je Italijanom. Mnogo od vjetih Čehov je vstopilo v jugoslovan- [divizijo in se je borilo proti nam v Ko- iji, pozneje se jih je pa poslalo na Fran- |o. . . D.-ie 29. junija 1918 stalo je Čehoslovakov pod vodstvom generala rich. — Fej čez te veleizdajalce iz šole Kramara in drugih . . .! Jugoslovanska stremljenja sneg. ?skim Burian Odločno Odklonil. Rekel je pa, jananje-politični položaj vsekakor zahte- t' od g0t0vo notranje izpremembe, da se ustva- predpogoji miru, kakor je tudi Nemčija im, da izpremeni svojo politiko v smeri Kmentarne vladno obliKe. rodne kemu rj'a, ce in tja in ankih ih za kazen: ap o niso se vodi ižni r. 1 en orno samo! 'SO )rsk S3- Bosnija in Hercegovina. Vest o priklopitvi Bosne in Hercegovine Iti ni resnična ampak veljajo pogajanja ridiužitvi Ogrski kot avtonomni deželi. sija nemškega kanclerja grofa Hertling in državnega tajnika v. Hintze. [W.-B. Berlin, 30. septembra. „B.. Z. a. poroča o odstopu državnega kanclerja Hertling in državnega tajnika v. ze. Demisija je bila sprejet*. 5 — Tedenski pregled. Štajerske vesti. Štrajk v delavnicah južne železnice v Mariboru. V petek ob '/, na 10 uro dopoldne so vstavili delavci južne železnice, kurilnice in železniške ohranjevalne sekcije Maribor delo ter odkorakali pred okrajno glavarstvo, da se pritožijo pri okrajuem glavarju zaradi preslabe prehrane, zlasti ker že več tednov niso dobili krompirja. Pritožili so se tudi zaradi konfiskacij nakupljonega in v nahrbtnikih v mesto prinesenega blaga. Izvajali so, da so izgubili vsako zaupanje do vlade, ki jim prihaja vedno z obljubami, katerih pa ne izpolnjuje. Zahtevali so nadalje pospešitev zahtev po draginjskih dokladah in denarni pomoči. Ves popoldan so trajala pogajanja in ko se je zvečer proglasil rezultat, so delavci protestirali in niso hoteli na delo. Šele po dolgem prigovorjanju se je posrečilo zaupnikom pregovoriti-delavce, da so sklenili v soboto zjutraj priti zopet na delo. Kako je Gradec reagiral na bolgarsko katastrofo. „Marb. Ztg." poroča, da je bila prva posledica bolgarskih vesti v Gradcu ta, da so razni prekupčevalci z moko začeli prodajati svoj dragoceni prašek naenkrat po 4 K za kg. Prej je stal kg moke v Gradcu pod roko 20 K in še več! Aretirani tatinski prikrivavec. Gostilničar Martin Golob v Mariboru, Mithlgasse št. 15 j-> bil že dolgo na sumu tatinskega prikrivanja. Kakor se je govorilo, videlo se je tja zahajati in odhajati vojake in železničarje z napolnjenimi nahrbtniki in vse so je nakupilo in prodalo Policijskemu stražmojstru R a a b se je posrečilo dognati udeležbo Goloba na večih velikih železniških tatvinah oziroma na prikrivanju ukradenega blaga. Dne 1. avgusta 1918 jo bila ukradena iz nekega dne 29. julija t. 1. v Villachu naloženega in za Budimpešto namenjenega vagona št. Gg. St. 39223, na tukajšnjem glavnem kolodvoru po vlomu vagona, žicla v vrednosti 300 tisoč kron. Od ukradene žide bil je en majhen del v stanovanju Goloba najden, za 25 000 kron pa je že nekemu trgovskemu agentu Josefu Burndorfer prodal, medtem ko še veliki del žide ni prišel na dan. Dne 8. septembra t. 1. ukradena je bila na tukajšnjem glavnem kolodvoru pošiljatev z cigaretnim turškim tobakom po 22 kron za paket kakor tudi tobak v klobasah. Isti ukraden tobak našlo se je v stanovanju Goloba, kar je razvidno iz strinjajoče se številke pošiljatvo. Zaplenjena je bila tudi velika množina drugega blaga, kakor sukno, platno, vozno preproge, telegrafska žica itd., ki izvira brezdvomno iz železniških tatvin in katerega vrednost se ceni za več kakor 20.000 kron. Golob in njegova svakinja Elizabeta V i č a r sta bila aretirana in c. kr. okrožni sodniji v Mariboru izročena. Pri Elizabeti Vičar se je našlo tudi en gledališki mantelj iz rosa-sukna, kojega podvlaka je bila enaka ukradeni židi. Ta je bil obšit na rokavih in ovratniku z kožuhovino in okrašen s čopom in perlami. Našel se je pri njej tudi en lisičji boa, katerega je, kakor pravi, kupila od nekega civilista. Ta mantelj in boa, ki sta precej dragocena, sta bila gotovo ukradena ali lastnik je še do sedaj neznan. Poizvedbe se nadaljujejo in znajo dognati do zanimivih pojasnil. Italijanski vojni vjetniki brez nadzorstva. C. kr. deželna vlada nam pošilja: C. in j *. vojaško povoljništvo v Gradcu jo vsled di-gnanih slučajev, da se dovoljuje vjetim Italijanom, ki so na delu, še^vedno prevelika in nikakor upravičena prostost, z ukazom od 31. avgusta 1918, št. 23.063 Kgf. v obvestilo vseh delodajalcev in v ponovno razglasitev opozorile na to, da prostosti katerikoli vrste, kakršne so dopuščene ruskim vojnim vjetnikom, na noben način ne pristojajo in se ne smejo dovoljevati vjetim Italijanom, Srbom, Črnogorcem, Angležem inT Francozom. Vse laške vjetnike, ki hodijo prosto naokoli ali po gostilnah, je treba vsakokrat prijeti in po izdanih vojaških odredbah oddati v zapor. Delodajalcem se v takih slučajih ne smejo vojni vjetniki nič več dati nazaj; tudi ne dobe nikakega nadomestila. Dalje se je odredilo, da je vsako občevanje z vjetniki (a izjemo Rusov), v kolisor ga ne zahteva opravljanje dela vojnih vjetnikov, prepovedano, in da se bodo osebe, pri tem zasačene, pozvale na odgovor. Istočasno se vnovič opozarja, da je dajanie opojnih pijač vjetim Italijanom, Srbom, Črnogorcem, Angležem in Francozom nedopustno in ima za posledico kazen. Ukraden mrtev otrok. Te dni je neki kmet iz Jarenine nesel svojega bolnega otroka k okrožnem zdravniku dr. Wenigerholz v Št. Ilj. Toda otrok mu je umrl že v naročju v Št. Ilju. Ker se je mislil kmet peljati iz Št. Ilja do Pesnice z železnico, je dal mrtvega otroka v svoj nahrbtnik, da ne bi v ' vlaku nadlegoval sopotnikov z mrličem v naročju. Ko pa je kmet hotel izstopiti v Pesnici, ni bilo nahrbtnika nikjer več. Tat se, ko je razvezal svoj nahrbtnik, gotovo ni ravno razveselil svojega plena. 16-letni cestni ropar. Dne 5. maja t. 1. podala seje gospa Ana P ur gaj, stanujoča v Gradcu,iz Ptuja protiSv. Antonu v Slov. gor., da poišče za svoje otroke nekaj živeža. Na okrajni cesti blizu T r e b e t n i c bila je od 16-letnega hlapca Johana Slanic napadena in pretepena z fižolno rajco. Purgaj je spustila svoj kovčeg in torbico in je zbežala. Slanic je tekel za njo, jo prijel in ji žugal, da ji odreže prst, če mu ne izroči prstana. Napadena izročila je roparju prstan in 40 kron, ki jih je še imela pri sebi skrite. Na njene obupne klice na pomoč prihitel je neki deček, nakar je Slanic zbežal. Mladoletni ropar je bil od mariborske sodnije obsojen na 19 mesecev težke ječe. Velika buča razstavljena je v oknu trgovine O r ni g v Ptuju. Tehta 66 kilogramov in je zrastla na viničariji g. Ornig v Podlehni-ku (Lichtenegg.) Takih bi letos za olje in pičo mnogo potrebovali. Zgradba ozkotirne železnice Majšberg-Slov. Bistrica. Tovarna strojiva Gerhardus & Co. v Majšbergu zgradi si v povzdigo tovarniškega prometa od svoje tovarne v Majšbergu do postaje Slov. Bistrice ozkotirno železnico. Z zgradbo se bode takoj pričelo. Iz Slov. Bistrica se nam poroča: Nakupovalni komisar vnovčevalnice živine Franz Stampfl iz Frauheima kupil je Juchartov dvor za 130.000 K. Ker se s tem, kar se tiče naših somišljenikov, ojači ogrožena Slov. Bistrica, čostitamu mu prav vrlo. Zgradba sltotnlšnlce in vzgojevallšča v Ptuju. Zi la človekoljubni in patrijolični namen se razvija prav živa delavnost. To le razvidno iz sledečih daril. V predzadnji Številki smo že objavili skupno svolo K 25.747. Nj. ces. in kr. visokost nadvojvoda Friderik, Dunaj 1000, šparkasa mesta Ptuj 100.000, gosp. gro! Herberslein zu Proskau, Gradec 10.000, domobransko mialsterstvo, Dunaj 1000, dr. Mravlag, Maribor 1000, Joh. Kraber. Ptuj 500, cenlzalna banka nemških šparkas 500, dr. Konrad Filrsl, Pluj 500, Franc Hickl, Pluj 400, gospa Molilor, P.uj 400, gospa grofinja Herberslein otroci, Pluj 300, A.-O. Perlmoser, Dunaj IV.. 1 300, Jakob Mslzun, Ptuj 300, c. kr. priv. češka Union-banka. Gradec 200, Družba eleklr. industrije 200, Vincenc Glalz jun., Pluj 200, gospa Leposcha vdova 200, Simon Kramer in Irma Lapjtsch, Ptuj 120,.župnik Henrik Jockerl, Feldkircben 100, Alois Stalzer, Orešje 100, Viljem Blanke, Pluj 100, Vincenc Glatz sen., Pluj 100, Franc Wahrlich & C. Kindberg 100, Oskar Moses, Ptuj 100, dr. v. Mezlcr, Ptuj 100, dr. Fr. Baeck, Pluj 50, Franc Hillscher, Pluj 50, ing. Jos. Ornig, Pluj 50, trgovska in obrtna banka, Gradec 50, Sanatorium dr Wiesler, Gradec 50, Gspandl ia Schnepi, Gradec 50, graški ortej dir. Jos. Schulz 50, Lcibl & Steiner, Gradec 50, Julij Vasold, I.iezen 50, Joh. Marie Helle-, Breg pri Ptuju 50, pekarna F. Sleiner, Eggcnberg 40, Ana Habjanič, Ternovec 11, 30, Anion Marugia Vurberg 30, Antonija Schuliing, Pluj 30, Franc Werhonig, Pluj 20, Jos. LonČarič, praporščak F.-A.-R. 3/128 20, župnijski urad Riegers-burg 20, Unionlheater, Gradec 20, los. Slampll, Slasgojnci 20, Henrik Dworsky, Turniše 20, Julij Wolf, Wallendorl 20, Tomaž Bauman, Slrasgojnci 20, Usmiljeni bratje, Kainach pri Gradcu 20, K. Klammcrlh, Gradec 20, Emil Feliks Pfeiter, Gradec 20, Franc Malheis, Gradec 20, Johan Vogrin. župnik, Sv. Barbara 20, Jakob Kmetetz, Pongerci 20, A. Mllller, Gr..dec 20, Rudoll Del Negro, Leskovec 20, Olio Schwarsdinig, Monsbcrg 20, sodni svcinik Schwabe, Pluj 20, Ftilz Slawilseh, Breg pri Ptuju 20, Martin Brasnig, Breg pri Piuju 20, Franz Slawilseh, Breg pii Ptuju 20, Marian Herbsldorler, Gradec 20, opatija Benediktincev, Si. Lam-brechl 20, Kajetan Schamcsberger, Gradec 20, Franz Werdenik, Sv. Vid pri Ptuju 20, Sanock, Ers.-Komp. Jager-Baon IV. 1570, oficirji 30. možnarske baterije 10/37 15, Eduard Tschech, Pluj 10, Josei Poschun, Ptuj 10, Ferdinand Rosenbeiger, Grade: 10, Kad Schweitner, dehanl, Judcnburg 10, župnijski urad Vordernberg 10, neimenovan, Schwanberg 10, župnijski urad Weisberg 10, župnik dr. Kari Birnslingl, Rotlemann 10, Marlin Museg, Spodnji Breg pri Pluju 10, Emperger a C, Gradec 10, bralje Bauer, Gradec 10, ces. in kr. vojaškoposlajno poveljstvo Sanock 10, Angela Milcinski, Hajdina 10, Anion Haack, Gradec 10, dehanl dr. Cersiwy, St. Rupprecht a. d. Raab 10, dekanatska župnija St. Lambrccht I", Adda in Anny v. Fichlenau, Wus-ch pn Pluju 10, Gias Resen Baumgartner, 'Gradec 10, kaplan Šalamun, Sv. Trojica 10, notar. — 6 — Bralkovi«, Ptuj !0, hold Deutinger, Gradec 10, Saper-komp. 3/13, Feldposl it 292 1425, Anion Drager, Pluj 15, Aulo-cenlraleSandler, Gradec 10, dr. A. Lutttnberger, mestni župnik, Gradec 5, Curat BeiHi'Ctim Elisabethiner, Gradec 5, Usmiljeni bratje 5, iupnik Gschcill, Gleisdorf 5, dekan dr. Johan Pauli, Murau 5, Johan Segula, Hlaponci 5, OdOrier, Gradec 5, dekan Alois Sakowitsch, Straien 5, opatija Seckau 5, dekan Franc Winkler, OberwOlz 4, J. Siretz, Spodnji Breg pri Ptuju 4, župnijski urad Krieglach 4, Hubert Mcdlener, I.ipnica Z, dekan Sowadina, Pals, ob Judenburg 2, iupnik Franc rnetll, Wilduii 2, Župnik Miluel 1'lai/er, Lieboch 2 K. Skup.j K 145.121-95. Razne vesti. Italijanska »Človečnost." G- e n f, 27. septembra. „La Feuille" razglaša dve od italijanske cenzure necenzurirani pismi iz province Neapel na tukajšnje italijanske prebivalce. V teh pismih se piše, italijanska vlada kaznuje svoje dezerterje z aretacijo njihovih žen. Kam gre naš sukanec (evirrt). Budimpe-štanska policija aretirala jo nekega krojača, pri katerem se je našlo 200 tueatov viteli sukanca v vrednosti 150.000 kron. Krojač je 'rekel, da jo bil ta sukanec (cvirn) v tihotapljen iz Avstrije v Budapest. Neizmerno sleparstvo s krušnimi kartami. Pred porotniškim sodiščem v Berlinu stoji 19 oseb radi skupnega ponarejanja krušnih kait. Ustanovili so si lastno tovarno za krušne karte, v katerej so natisnili prve tedne po 3000, potem po 12 do 13.000 krušnih kart na teden. Surov in nezaslišan umer. B o z e n, 27. septembra. Pred porotniško sodnijo vršila se je obravnava proti hlapcu Antonu Marcbio, ki je v marcu t. 1. 72 letno oskrbnico Kata-r.no T e r z e r umoril. Po nekem pričkanju jo je najprej zadarii potem pa jo je polil z vrelo vodo, da se prepriča, če je že mrtva. Nato ji je skočil s svojimi okovanimi čevlji na trebuh in ji zadel še nekaj brc. Obsojen je bil na smrt na vislicah. Poroka romunskega prestolonaslednika. O poroki romunskega prestolonaslednika Karla z generalno hčerko Cici Lambrino se poroča : Prestolonaslednik se je pripeljal z gospodično preko meje v Odeso, kjer se je v hotelu vpisal kot Kari Perdinandovič, gospodična pa kot Cici Lambrinowska. Avstrijske oblasti so takoj izvedele, kdo je ta gospod in so zahtevale, da mora romunski prestolonaslednik takoj mesto zapustiti. Princ je prosil za 24 urni odlog, češ, da bi bil rad pri poroki gospodične, katero poroči neki njegov prijatelj. Tej prošnji so avstrijsko vlade ugodile. Po preteku 24 ur pa je princ javil, da se je on poročil z gospodično. Avstrijske oblasti so to brzojavile romunski vladi, ki je poslala v Odesso tri generale s pismom, da se more princ takoj vrniti. Princ toga ni hotel storiti, Šele ko so mu generali zaklicali: „Gospod oberst, trije romunski generali vam zapovedujejo, da se morate vrniti!", se je udal. Princ nikakor noče dovoliti, da bi se njegov zakon z gospodično Lambrino razglasil za neveljanega, zato ni izključeno, da izgubi pre9tolonasledstvo. Zanimivo je, da gospodična Lambrino, sedanja soproga romunskega prestolonaslednika, nikakor ni lepa : je zelo majhne postave in ima zelo velik nos. Kljub temu je imela že več čestilcev, ki so se potegovali za njeno roko. Španska bolezen se kužno širi. Na Francoskem dobiva španska bolezen zelo resen značaj. V Parizu je že prava epidemija. V Budimpešti so zaprli radi te epidemije šole. V Felvideki Ujsag ni mogel iziti časopis, ker so oboleli vsi stavci in vsi uredniki. Na Danskem je umrlo na tej bolezni že 8000 oseb. Sladkor se podraži! Recept za izdelovanje sladkorja. Sladkorna repa, tista dolga, bela repa, naj se opere, na kosce zreže in v vodi kuha. Bele pene, ki pri kuhanju nastanejo, se morajo z žlico odstraniti. Ta masa (tva-rina) so mora tako dolgo kuhati, dokler ne postane prav gosta. Na to se vlije potem vroča voda in se vso skupaj še enkrat kuha. Pri tem nastale peno se mora zopet odstraniti. Ta množina se naj potem tako dolgo kuha, da postane prav gosto-tekoča, tako, da se jo lahko precedi in spravi potom v lonce ali glaže za marmelado. In izvrsten sladkor je gotov. Der Zucker wird teurer! Rezept zur Bereitung de3 Zuckers. Zuckerriiben werden rein gewa- schen, gesehnitten, mit Wasser zum Kochen aufgestellt. Wenn es zu kochen beginut, rnufi | der weifie Schaum abgeschdpfc werden. Die : Masse mail eingekoch werden, bis selbe i diokfiiis-iig wild. Nun wird kocheudes Wasser : daraufgegossen und noch einmal zum Kochen i gebracht. Der sich bildende Schaum wird i wieder abgesch5pft. Man kocht nun die j Ms'iige so stark ein, bis sie so dickniissig | wird, dali man selbe gerade noch durch- seihen kann und erfiillt selbe dann in Topfe I oder Marrneladeglaser und ein vorzttglicher ; Zucker ist fertig. ječmen, Brezdvomno se je ozimni ječmen nekdaj na Štajerskem bolj čislal nego danes. V času pred vojno, ko je bilo vsega obilno, ga je izpodrinilo drugo zrnje. Danes se pa moramo zopet spominjati starega znanca. Pridelovanje ozimnega ječmena nam nudi celo vrsto prednosti, ki so zlasti važne. Glavna prednost je pač v okolnosti, ker se obdelovanje tega ploda, ugodno porazdeli. Poseje se pred drugo odurno in požanje tudi. Delo se razdeli na daljšo dobo in to pomeni mnogo v sedanjih časih. Ker rano zori, dobimo zgodaj živilo, ki ga dandanes težko pričakujemo. Ječmen je krušen plod in kruha primanjkuje zdaj povsod, ne le v mestu. Zgodnja žetev ozimnega ječmena dopusti, da se lahko nasadi za njim strniščen plod, celo zelje in burgundska repa. Ozimni ječmen tudi ugodno upliva na vmes vsejano deteljo, ker se iečmen rano požanje in se detelja lahko dobro razvije. 'Tudi ne smemo pozabili, da je ječmen redilnejša krma kot koruza in oljične tropine (prga). S pridelovanjem krmnega ječmena, torej tudi ozimnega ječmena si lahko pomagamo, da nam ni treba uvažati drugih krmil, ki so navadno jako slaba. Dasi je ječmen danes v prvi vrsti krušen plod, vendar moramo že zdaj misliti na prehodno in mirovno gospodarstvo. Potrebno bo, da zopet hitro zvišamo število živine, zlasti svinj. Na uvoz tujih krepilnih krmil se rajši ne zanašajmo. Sejanje ječmena nam more pomagati. Dela se pa moramo pravočasno lotiti, ker je boljše, da se nam ni treba zanašati na seme tujega izvira. Tudi v severnih in višjih legah, kjer ni več mogoče saditi strniščnih plodov, ima sejanje ozimnega ječmena dosti dobrega. V teh krajih je zlasti dober predplod za drugo ozimino. Med žetvo ozimnega ječmena in sejanjem ozimine je dovolj časa, da se zemlja dobro obdela. Sledeča pšenica ali rž dobro uspeva, se lahko pravočasno razvije in kljubuje zimskemu mrazu. Ozimni ječmen pa ni pomenljiv samo radi sebe, temveč zamore pri pravilnem pridelovanju povzdigniti tudi splošno poljedelstvo, kakor v drugih krajih nekatere rastline n. pr. sladkorna repa. Ako je pa ozimni ječmen res tako koristen plod, zakaj se pa ni že preje boljše gnojil ? vtegne kdo vprašali. Glavni vzrok, ki se navaja proti pridelovanju ozimnega ječmena, je, ker baje zahteva dobro zemljo in obilo gnoja. To pa ni res. Baš za manjvredne, plitve, pa apnovite zemlje je ozimni ječmen siguren plod. V takšni zemlji zgori navadno jari ječmen ali oves ob suši, ozimni ječmen pa dobro uspeje, ker dobi potrebno vodo iz zimske ali sponiiadne viage. Ozimni ječmen se že klasi, dočim se ne more razviti jari ječmen ali oves. Vsaka slaba zemlja pa ni dobra za ozimni ječmen, suhi, pesek že celo ne. Baš tako prazna je trditev, da ozimni ječmen slabo prezimuje in zato le v toplem podnebju uspeva. Ta trditev velja pač samo za vrste, ki so se že dorodile. Imamo pa danes takih vrst ozimnega ječmena, Ki kljubujejo zimi kakor pšenica a!i rž. Škoduje pa ječmenu, ako je v hudih zimah malo snega in mrzla spomlad. Da ozimni ječmen dobro obrodi, vseje se v dobro zemljo, ki se še pognoji. Hlevski gnoj se dobro obnese in sicer se gnoji obilnejše nego pri drugem žitu. Ker raste dolgo dobo, ne poleže lahko. To velja zlasti za lahke zemlje. Ako se more poleg hlevskega gnoja dodati še losforove kisline in kalija, se pokaže uspeh pri zrnju in ječmen ne poleže tako lahko. Pred ozimnim ječmenom se priporoča sejati deteljo, zeleno krrno ali ogrščico. Važno je, da se predplod pravočasno spravi. Prvi pogoj je in ostane dobra pripava zemlje. Zlasti se naj rabi za ozimni ječmen godna zemlja, ki se mora rano zorati. Ravna setev je tudi pri ozimnem ječmenu pravilo. Pa tudi nekoliko poznejša selev ni brez uspeha. Čim lažja in slabša je zemlja, tem preje se naj seje. Na boljši zemlji ozimni ječmen rad preraste in po zimi seguije. Na vsak način se pa mora že v jeseni dobro razviti. Seje se torej v drugi polovici septembra, pa tudi prvi teden oktobra je še pripraven čas. Naseje se na 1 hektar z roko 150 do 200 kilogramov, s strojem 130 do 170 kilogramov. Krepka zemlja, močno gnojenje in zgodnja selev zahtevajo manjše množine, lahke zemlje, slabo gnojenje in pozna setev pa večjo mero semena. Od prave množine semena je uspeh zelo odvisen, ker pri preredkem sejanju zraste preveč plevela, dočim pri pregostem sejanju žito po-i leže. Po sejanju se naj pazi, da ne dobi zemlja skorje. j Pri pravilnem obdelovanju se to redko pripeti. V slu-; čaju se zemlja povalja ali zlahko brano povlači. Spomladi je treba pozornosti. Ako je bila i premrznjena, se pravočasno povalja. Od ozimnega ječmena imamo na Stajersk mačega semena. Žal se je pa že zvečine dorodilj treba čakati, da se poboljša. Na Štajerskem se je dobro udomačil ozimni ji »Friedrichswerter«, ker uspeva tudi v višjih f je dovolj trden proti zimi. Fr. Witzany, Grot!« Gospodarske stvari. Uredba prometa s sadjem. Da se vsled malo ugodne letošnje pozne i leline poostri prevozno nadzorovanje, ki je potre)' odvračanje pretiranih cen, in da se zagotovi nal akcija v interesu redne oskrbe z svežim sadjtftbc glavnih pridelovalnih okoliših, se zniža z odreArn dne 1. 8. 1918, drž. zak. št. 200, najnižja količinJLg, kateri je treba prevoznega dovolila za pošiljanje \4m* hrušk in sliv, od 50 kg na 20 kg (bruto). DiV odvrača v obmejnih krajih izvažanje jagodicuSj84 sadja v inozemstvo, se je obenem predpisala dovoHal obveznost za pošiljatve sadja vseh vrst po vodi | cestnim vozilom v inozemstvo. C. kr. namestnistf Ne delajte preveč sadjevca (tukle). Letos je sadna letina z ozirom na vso imbb lako pičla, da bo komaj zadostovala kot zveza I^K> in za domače izdelovanje marmelade. Tudi se dela^E sadjevca, ker ima že nesmiselne cene. Namerava s«K. v kratkem uvesti prisilno oskrbovanje sadjevca. ZstiB kmetovalci nujno svarijo, da ne delajo sadjevca v (T kulacijske namene, namesto pa bi ga prodali prisloj mestom. Prihodnje prisilno oskrbovanje bo brezdv določilo le zelo zmerne cene, ki bojo v praven merju s cenami za sadje, in tudi prosti nakup sadjl pri kmetih in obrtnih izdelovalnicah sadjevca, ki jej zročil sedajne izredne visoke cene za sadjevec, več mogoč v sedajni obliki. Pripomni se še, oddaja kolikor mogoče največjih količin svežega za preskrbo ljudstva z ozirom na pičlost tudi panj čen čin. Uničba svežega sadja za žganje. Neprimerno visoke cene za žganje, ki so nastale» prostega prometa s to robo, pa tudi pohlepnost po pijači, so vzroki, da se žge kolikor največ moj žganja. Da si je prepovedano, da bi se delalo iz i žega sadja in sadnih ostankov, ki se dajo porabi druge namene (za svežo porabo, za izdelovanje tnal lade, za sušenje itd.), žganje, se vendar marsikdo I ne drži. Na spodnjem Štajerskem se n. pr. sedaj maj užitnega sadja zdrozga. Ljudje se pač zanašajo, sme iz te drozge, ki pozneje res ni za drugo kuhati žganje. Obžalovati je, da se na ta način po toliko dobrih živil, katerih v sedajni sili ne mor^ pogrešati. Zato je treba dotične žganjarje (kmetov;' in druge) opozoriti, da je kalkulacija z visokimi če za žganje na slabih nogah, kajti v doglednem časi vtegne uvesti prisilno gospodarstvo z žganjem, ki t določiti primerno visoke cene in prodajo strogo i zorovati, oziroma onemogočiti neposredno prodajo voli se naj tudi skromna pripomba, da proizvajanji likih množin žganja izvestno ne služi ljudskemu zd Pomnilo za sušenje sadja. Od c. kr. namestništva izdano pomnilo za su5i sadja se dobi brezplačno pri c. kr. namestništvu, Gn Burggasse 1, 3. nadstrop. Pomnilo se dobi v nemški in slovenskem jeziku. Loterijske številke. Gradec, 25. sept. 1918: Dunaj, 21. sept. 1918: Trst, 2. oktobra 1918: Line, 28. sept. 1018: 17, 24, 13, 82, 89, 40, 5, 38, 21, 12, 49, 83, 81, G5, 29, 47. »Slovenski Gospodar" Vojaška oblast prepovedala je dostavljanje »Slovenskega Gospod;rja" vojakom na fronto. — Kdor čita ta veleizdajalski jugoslovanski list, se tej odredbi ne čudi, čudi se k večjemu, zakaj se je to tako pozno odredilo in — zakaj še se ne prepove drugih siičnih listov. iiia do- — 7 Zadnji telegrami. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 2. oktobra. Uradno ae [danes razglaša: ^^^ Na italijanski fronti zmerna artiljerijska "^in patruljska delavnost. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 2. oktobra. (W.-B.) h. [velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o bojišče. V Flandriji, Obojestransko Cambrai in v Champagni za-prnili smo ljute napade sovražnika. Na mir-jiem frontnem odseku: pri St. Quentinu, se-kerozapadno od Reims* in zapadno Argon, vzeli smo dele naprej potisnjen-h črt v za-dajnje postojanke. • Zapadno bojišče. Armadna skupi- pf estolonaslednika Rupprechta. Se- .0 od Stadena napravili smo pri zavrnit- sovražnih napadov kakih 100 vjetih. Na jbeh straneh Yperna na Rosselaero in Menin dečih cestah napadel je sovražnik večkrat frezuspešno. V Ledeghemu se je nastanil. V Lotisunm smo vzeli vzhodni del kraja. 8o- Važni deini napadi južno od La Bassee so jli zavrnjeni. Peti dan bojne za Cambrai končal je |lopot -s popolnim neuspehom za nasprotnika. [Severno od Sancourta odbili so šiezki in kur-iesski regimenti osemkratne navale sovražnica. Bolj južno vdrl je sovražnik mimogreioč iz Abancourt, Bautigny in južno od Bla-urta na Ouviller3. Nas protinapad vrgel je ražnika čez Abancomt in Bautigny na-ij in jo osvobodil hrabre viirtembergerce iz koljenja skozi nasprotnika. Pri in južno Bambrai izjalovili so hg sovražni navali. Armadna skupina generalobersta von JBoehn. Med Le Chatelet in ,Oiso tekla je ša fronta od predzadnje noči severno. St. entina proti Ferthenicourtu ob Oisi. Proti peku od Estree-Joucourt Lesdin razvili so v teku boja ljuti sovražni napadi. Oboje- lansko od Sequeharta jo sovražnik vrinil. tinapad vzhodnopiuskih in posenskih ba- iljonov pod osebnim vodstvom komanderja itierala v. d. Chevallerie vrgel gaje ipet nazaj. St. Quentin, v katerem so stali eraj le-še poizvedovalni oddelki, je bil od ivražnika zaseden. Armadna skupina nemškega pre- tolo naslednik a. Boji prednjih straž ed Ailletto in Aisne. Severo-zapadno Reim- vzeli smo naše četo od Vesle v zadajšnje e nazaj. Sovražnik sledil je z slabimi od- ki in je stal na večer v črti Vautelay- 'illers Fran queux. V Champagni zapričel je Francoz zopet svojimi enotnimi napadi. Obrnili so se oldan proti fronti St. Marie a-Py do jntoina in v teku dneva proti našim črtam ied Somme-Py in Aure. Njegovi napade so izjalovili. Krajevna vlomnamestaso bila s protieunki ipet izčiščer.a. Poleg že od začetka bitke v inti stoječih pruskih in bavarskih divizij likoval se \o včeraj infanterijski regiment i. 400. V predzadnji noči obojostransko Aisne vozasedena postojanka teče od Montoisa Chaterauge, gozd od Autry, severno imo Binarvillo in povprečno skozi Argonski izil proti Apremontu. Prednje čete zavrnile na tej fronti večkratno sovražne n*pade. ' ArmadnK skupina-v*. Gallwitz. V krajevnih napadalnih podjetih vrgli smo Ame-anca iz Ogonsgozda in na njega ruejočih črt. Včeraj smo sestrelili 27 sovražnih letal tri pritrjene balone. Hauptman v. Schleich rojeval je svojo 35., vicefeldvebel Mai svojo zračno zmago. Ludendorff. raiMiji '<& pojasnil* V mestni Stražnici (rotoTŠ), aestaeti ta topasjt i i* feiavo** *» ~ t <,< - /o 500 kron 4 Vara plačam,' ato moj iz-trebnik korenin Rin-bnl-8am Vaša kmja goeaii, bradavice in t da kc-ia ne odpravi v 3 d n c b brez bolečin. Cena ene posodice t garanci skim pismom K 2'75, § posodice K 5*50, 6 posodic K 850. Stotero zahvalnih pisem. Keaieny, Kaaohau Kassa)! postni predal 12/614 (Ogrsko! „Asanol"Š ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju Joharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj iid. 1 zavojček slane I krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaradilega izredno redi meso in lolščo. 1 zavo; stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdaja, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18, Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. SZ3 vsake vrste, jute, odpadki novega sukna, krojaški ostanki, raztrgane nogavice, raztrgane obleke gospodov in stare posteljske odeje, koene kosti, konjske repe, svinjsko ™ dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah 51 M. Thorinek & Co., Celje žensk, Trgovci in krošnjarji dobijo posebne cene. Za Gornje-Haloze sprejmeta se 371 1 viničar ali 1 viničarka ki sta izvežbana v vseh vinogradniških delih. Dobita dobro plačo in polje, ki ga lahko za sebe obdelujeta. Eden viničar naj ima 4 delavske in dfugi 2 delavski moči. Vprašanja na Jos. Goriupp, Ptuj. Čez 1,000.000 mojih ročnih šil 56 v rabi. Praktično orodje za vsakogar ta lastno krpanje nsnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalc: rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 4'70 in pri povzetju K 5'—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachinann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 se brezhibno kakor novi popravijo iz 3 nogavic ali 4 zoknov dobite 1 par. Postavno zavarovano. Mnogo priznalnih pisem. BrUder Slawitsch, sprejemno mesto I. mariborske popravljalne delavnice za nogavice in zokne, Waly Omann, Maribor. Bmggasse Nr. 15. 96 Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-šivalno šilo sije štep-štihe kakor z ntaSino. Največja iznajdba, da zamorci nsnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, preproge, vozne odeje, stole za šotore, lile, kolesne mantelje, vreče, plaho in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno poTebno za vsakogar. [zborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija Izredno lahka rabo Garancija za rabljivost. Prekosi vse konki rjnčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena t-ompletnega šivalnega šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom za kos K 4'50, 3 kosi K 13'—. — Razpošilja le proti povzetju, poštnina posebej, po Johanu Jellenz, trgovina usnja v Celju. Naprejprodajalci dobijo rabat. Podplatne zaščitnike (SohlenSChoner) iz pravega jedrnatega usnja, za 1 par manj. ših čevljev I. K 3'—, za večjo vrsto II K 3-50, za veliko vrsto III. K 4-— za največjo vrsto IV. K 4-20. Pod latni zaščitniki iz posebno močnega jedrnetega usnja, za kg K 45.—, srednje blago K 35-—, bolj tanko blago K 25-—, podpetniki za dame iz pravega jedrnetega usnja 30 mm, za tucat K 14—, 32 mm K 18—. Okrogli podplatni zaščitniki iz jedrnatega usnja 30 min, za tucat K 14—, 32 mm K 18— Okrogli podplatni zaščitniki iz jedrnetega usnja K 25-—. Kovi-naste podplate iz 3 delov, za par K 6-—, podpetniki iz kovine za par K 250. — Najboljšo barvo sveta za barvanje obleke z po-rabno nakaznico v vseh barvah za paket 60 vin. Pri večjih naročilih popust. Prtiči, (servieti) iz papirja za gostilne in kavarne, prvorazredno blago št. L, 500 komadov K 24-— št. 2., 500 komadov K 28-— Razpošilja vsako množino proti povzetju ali proti naprej pošiljatvi zneska B. KLEIN, Gradec, I., poštni predal 57. 4^ se takoj sprejme pri Leop. Scharner, izdelovalcu dežnikov, Ptuj. „„ Iščem vm i c eur j a. s 3 do 5 delavskimi močmi za moj vinograd v Vesternici (Tresternitz) pri Mariboru z vstopom 1. novembra 1918. Ponudbe na stavbenega mojstra Ubalda Nasimbeni v Mariboru, G-artongasse Nr. 12. zanesljiv in trezen, se proti dobremu plačilu in hrani takoj sprejme pri gosp. Johanu Heller, mesarju na Bregu pri Ptuju. 482 im svoja lata in sestro. Brata Juliana in Jožefa in sestro Marijo Biziak, rojeni v Kužerniku pri Sv. Jakobu v Slov. Gor, Štajersko. Če kdo o njih kaj ve, naj mi blagovoli naznaniti na naslov: Kari Biziak v Hruschowi št. 77, pošta Udwa, via Homonna, Zemplin Megye, Ungarn (Ogrsko). 4si '.jliran: ■ inje r Universalni mesnic (postavno varovan) i zborno [ Mlini za mlelje in §:<»:. I in sadje K 20'—. — zneska skozi generalno /,-istop JMAXB0HNEL, Dunaj, IV., Prospekti zastonj. s 4. do 5. delavskimi močmi, se sp nudbe na Wilh. Sirk-a naslednik vi i,- »la je v Die io lovo boji ilja i dežel kauft Anbote an die Kellerei _ , Welt), Pettau. jinistew fifiorsisla zadrega v kupuje If I im in iiwr> sredo v Ponudbe na kletarstvo (Novijal. da; Ptlli pognal rzui' rekel t T^^-jJhJri^-f^M "f'^'5"I'"3i niso ^^^•HtTTTTTTI p r e 1 i Najlepši spomin 1 Doprsna slika j naravni vel« se Vam pošlje, če mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 22-— Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Kloster-wiesyasse 25. 120 parlam čehosk ekel, V. hrabro situaci II Čehosl z veftimi dei in za^ močmi s;- i in sli pri F. C. i državi Ptuj, Hauptp legle čija e «nn