St. 130 V Trstii, v piHfc 30, maja 1924, Posamezna Številka 20 cent. Letnik XUX L riapiktf Tcbfoa Mt — eno telo L flfll— tat oprav« M. 11-5/* EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se raCunajo t HrokosU cm kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnice« ratovale, poslanic« in vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L X — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica a* Frančiška AslSkega štev. 20, L nadstropje, — Telefon uredništva in uprav« U-57. Proi s političnim preganjanjem I Komunistična in socijalistična glasila prinašajo poročila, glasom katerih Izvaja eedanji režim na Poljskem najhujši teror proti komunističnemu gibanju in tudi proti osebam voditeljev tega gibanja. Ob vsaki vi da organi javne varnosti kar stre-v komunistične mase. V poljskih ječah ječi na tisoče ljudi samo radi suma, da sa komunističnega mišljenja. Preiskave se zategujejo mesece in leta, če gre za kak političen proces proti komunistom. Obsodbe so naravnost neusmiljene: glasijo : c na leta ječe. So-li ta poročila v polnem skladu z resnico, tega mi ne moremo vedeti. Porabljamo pa to priliko, da označimo svoje načelno stališče napram političnemu preganjanju sploh. To svoje stališče izvajamo iz nauka zgodovine: da sistem preganjanja nikdar ne dovaja do cilja, ki bi ga preganjalec hotel dosečil Še več: često je političnemu preganjanju posledica ta, da se še bolj širi ideja, ki jo hočejo zatretil Dejstvo pa, da je ostrina režima na Poljskem naperjena proti komunističnemu gibanju, je važno za nas v Julijski Krajini iz razloga, da nas označajo za komuniste v cpravičbo sistema, ki se izvaja proti našemu narodu! Tako opravičevanje je drzno in skrajno krivično. Pri nas so komunisti le stranka med tolikimi drugimi. Kje je pravica, kje je logika, če se radi programa in dejanj ene stranke proglaša kot odgovorna vso narodno vkupnost?! Posebno pa še, če je ta stranka v neznatni manjšini, če velika večina odklanja program, ideje in cilje te stranke! Vzemimo primer iz vsakdanjega življenja! Moj sosed je zagrešil kako grdo dejanje! Ali naj trpim radi tega jaz, ki nisem nič zagrešil, ki nisem tudi v nikakih stikih z njim, ker m; je — nasprotnik?! Če se preganjanje našega ljudstva hoče opravičevati z dejanji kake poedine stranke, ki jo smatra režim za svojo sovražnico in nevarno za državo — mari ni to vnebovpijoča krivica?! Če torej politično preganjanje po našem globokem uverjenju ne dovaja do cilja, ker ne pridobiva, marveč odbija: kako duševno razpoloženje mora tako preganjanj« neogibno izzvati še le, če ima preganjanec zavest, da ni ničesar zakrivil, da ga preganjajo po krivem, da ga tepejo — nedolžnega?! Duša mu je polna grenkobe. Ko pa na sploh in načelno obsojamo politično preganjanje, prvič radi krivice, ki tepe preganjanca, in drugič, ker ne pri-rasa dobrega sadu niti za tistega samega, ki preganja, priznavamo, da morejo nastati okolnosti, ki opravičujejo ostrost režima. Nikakor pa ne mere biti iaka nevarnost že samo nasprotstvo proti kakemu režimu, ki danes je, a jutri ga morda ne bo več in stopi na njegovo mesto drugačen režim! Glede naše narodne manjšine pa se niti tega ne more reči, da je v svoji politični taktiki načelno nasprotna režimu. Iz najkompetentnejših ust našega tabora so bile opetovano podane jasne in izrecne izjave, da ob položaju, ki se nahaja v njem naše slovansko ljudstvo v Ita-Hfi ne more biti naša naloga, da bi hoteli strmoglavi jati vlade, marveč da je naloga zastopnikov te manjšine ta, da iznašajo pred svet krivice, ki se nam godijo, ter da poizkušajo vse, da bi se te krivice popravke, da izposlujejo, česar nam je treba za svoje narodno, kulturno in gospodarsko življenj«. In če uvažujemo še dejstvo, da se vsi napori zboljšanje položaja našega fjudstva vršijo strogo v okvirju zakonitosti, ■>otem res ne vemo, kje bi bil kak upravičen razlog za kakršnobodi izjemno ostrost in odrekanje državljanskih pravic n svoboščin?! Z ozirom na postopanje režima na PoJj-skem proti komunističnemu gibanju piše •Naprzod* v Krakovu: AH je v'zgodovini kak primer, da se je k.-.ka idealna smer zatrla z aretacijami, P Uličnimi procesi in kaznimi v ječah?! Nasprotno. Zgodovina, potr ja., da preganjanj« ustvarja mučenike, s čimer pa te narašča pristaštvo k preganjani smeri! Alt (nore psihologija širo kih mas razumeti, da se ljudje obsojajo v večletne ječe le zato, ker pripadajo kaki stranki?! Mislimo si j . 'oveka, ki ga gonijo uklenjenega po uli-| cah, ker pravi, da je komunist. Splošnosti prihaja zavest, da ima pred seboj Človeka, -i ni nič ukradel, ki ni nikogar umoril, ki ni zagreSil nikake goljufije, na kratko: da je !e političen jetnik, ki trpi radi svojega prepričanja. Mi smo pa uverjeni, da bi odprava preganjanja odvzela komunistom sijaj mučeništva, na kar bi se njihovo število kmalu skrčilo v neznatno skupino®. Nam seveda ne more biti v mislih, ali je Število komunistov na Poljskem večje ali manjše. Posnemliemo ta izvajanja v krakovskem listu, ker vidimo v njih na sploh edino pravo smernico za vsako razumno vladavino. Jasno je povedano tu, v kaki zmoti je vlada, ki si domišlja, da more s političnim preganjanjem zatreti kako idejo. Potlačiti jo more pač za gotov Čas, zatreti pa je ne morejf Osebe se morejo spravljati v ječe, ideje pa ne! Te so usmer- Br.e k dušam in so zasidrane v dušah, o duš pa ne se^a preganjanje. Mari je avstrijski režim mogel zatreti, kar je bilo v dušah borcev Benečije in Lombardije za svobodo in ujedinjenje italijanskega naroda?! Padale so osebne žrtve, ideja pa je bila neugasen plamen v dušah. Ostala je živa in je končno — zmatfalaH Tbti pa, ki m> hoteli uhifi idejo, so ubili — sebe. Tudi vse i1isii# »h naše narodne manjšine v ItaKjl ima svoi neusahljiv vir ▼ vzvišeni ideji, trdna zasidrani v zavesti našega ljudstva. Je to ista ideja, ki je vznalala italijanski narod v njegovi epopej za svojo osvoboditev in svoje narodno ujedinjenje. Razlika je le v tem, da v našem programu ni nikako stremljenje državnopravne narave, marveč gre le za nacijonalno svobodo v državi, ki jI pripadamo! Oblastniki in politiki v Italiji morejo pač preganjati naše razumništvo, morejo raz-narodovati našo šolo, morejo izganjati naš jezik iz uradov, morejo razpuščati naše občinske zastope, morejo zasledovati po-edmee, loviti v svoje mreže karakterne slabiče, onemogočati naše javno politično udejstvovanje, razpuščati naša društva in kovati v okove vse naše socijalno in kul- turno snovanja. Vse to morejo, ali enega na morejo: nadjonalne ideje v dušah zavednega in značajnega ljudstva — te ne morejo ubftti Ta živi in bo živela! Oblast-nflrf in poOtiki v Italiji pa naj vedo, da naše ljudstvo prav nič ne hlepi po sijaju imičeništva, kižir si morda oni domišljajo in tej krivi domnevi primerno urejajo svoje postopanje napram naši narodni manjšim. Ono žett marveč, da ne bi bilo v tej državi — mučenik, marveč da bi užsvaio vse dobrote enakopravnega, politično in narodno svobodnega življenja! Zato ne daja režimu prav nobenega upravičenega povoda za politično preganjanje na njegovo škodo! Pač pa je in ostane zvesto zbrano pod zastavo svoje nacijo- Če bi naift odločilni krogi hoteli že enkrat prav spoznati pfšteno dušo našega ljudstva, pa bi bilo v hipu rešeno naše manjšinsko vprašanje na srečo našega ljudstva in na korist in v čast Italije! tazpraua o Izpremembi pravilnika Proslavitev spomina umrlih PrtteteK odločilnega boja mi vlado in koalicijo Pašio se pripravlja na odločno borbo — Opozicija sprejema borbo RIM, 29. Predsednik Rocco je otvoril sejo ob 15. uri. Nato je bH prečrtan in odobren zapisnik včerajšnje seje. Predsednik je nato omenil smrt poslanca in nekdanjega ministra Gtuseppe De Ma-va, ki je bil kandidat na državni listi, a je tik pred volitvami umrl. Poslanec Al-banese je poudarjal pokojnikove zasluge. V imenu vlade se je spomnil pokojnika Mussotini. Predsednik je nadalje opozoril zbornico na pokojnega Ettore Sacchi, ki je bil okoli 40 let skoro nepretrgoma poslanec ter večkrat minister. Končno je omenil predsednik smrt Izabele Bavarske, vojvodinje Genovske. Poslanci Picelli, Maffi in Bacci so zahtevali, da zbornica proslavi smrt tudi kandidata Antonio Pic-emini, črko stav ca, ki je bil umorjen pred volitvami in kljub temu pozneje izvoljen. Omenjeni poslanci so podprli svojo zahteva z motivacijo, da je bil Piccimni izvoljen, dasi ne proglašen za poslanca Predsednik zbornice je nastopil proti proslavitvi, češ da je proti smislu pravilnika. testiral proti taki razlagi pravilnika, Češ da je naperjena proti manjšini. Tedaj je nastal v zbornici velik hrup; poslanci na levici so kričali preti desničarjem, ki so v dvojni meri vračali lepe naslove. Predsednik je stavil na glasovanje predlog, da se Plccraini ne proelavi; zbornica je predlog sprejela, Po poročilu finančnega ministra o računih državnih železnic za poslovno leto 1922/23 je zbornica prešla k razpravi o predlogu fašistov, naj se odpravijo vse iz-premembe pravilnika, ki jih je zbornica sprejela L 1920. S tema izpremembami so bile vpeljane stalne komisije v zbornici. Predlog je razvil poslanec Grandi Dmoc Stalne komisije, je rekel Grandi, ne odgovarjajo več današnjemu duhu časa, ker so bile sad sorazmernega volil, sistema, ki ga je fašizem za vemo odpravil. Proti predlogu je nastopit on. Labrioia. Predlog on. Dina Grandi je bil stavljen na glasovanje in sprejet. Za kvestorja je Komunist Gennari je nato energično pro- bil izvoljen Guglielmi z 204 glasovi. Proglasitev svetega leta RIM, 29. Danes je papež Pij XI. v navzočnosti visokih cerkvenih dostojanstvenikov v tronski dvorani Vatikana imel kratek nagovor, s katerim je odredil promulgacijo bule s katero se proglaša sveto leto. V baziliki sv. Petra je nato mons. Campanauri prečital bulo, nakar so bili razposlani ostali izvodi bule posameznim bazilikam, da se tam prečitaj-o. V buli poudaa-ja papež, da mora biti to leto j leto pokore. To leto naj bi imelo poseben pomen miru in sloge med narodi. Sveto leto, ki je bilo proglašeno danes, je 22., ki ga praznuje cerkev. Prvo sveto leto je proglasil papež Bonifacij VIII. Pred tem časom je bila navada, da je papež ob zaključku vsakega stoletja dovolil posebne odpustke romarjem, ki so prišli obiskat rimske bazilike. Toda pravo sveto let« je vpeljal papež Bonifacij VIII. leta 1300. Takrat je priromalo v Rim nad 2 milijona ljudi. Papež Bonifacij je odredil, da se v tem letu in v bodočnosti vsakih 100 let dovoli popoln odpustek onim, ki se skesajo in spovejo v cerkvi sv. Petra in Pavla v Rimu. Toda poznejši papeži se niso strogo držali te določbe in papež Kl era cn t VI. je že v let« 1350 proglasil drugo sveto leto. Pozneje so papeži še bolj skrčili čas med posameznimi svetimi leti. Papež Urban VI. je leta 1389 proglasil IIL sveto leto, ne da bi počakat da poteče 50 let od zadnjega svetlega leta. Leta 1400 je papež Bonifacij IX. proglasil IV. sveto leto. Triindvajset let pozneje je papež Martin V. proglasil V. sveto leto; toda romarjev je bilo tedaj v Rimu zelo malo radi političnih razmer. V letu 1450, ki ga fe papež Nikolaj V. proglasil za YL sveto leto, pa je prišlo v Rim ogromno število romarjev, teko, da se je o-graja na mostu Castel Sani*Angelo zlomila m je vsled tega okoli 200 ljudi utonilo. Papež Sikst IV. *e v letu 1475 proslavil VII. sveto Leto in odredil, da se praznuje vsakih 25 let. Leta 1800 ni bilo mogoče praznovati svetega leta radi napoleonskih vojn, tako, da se je praznovalo XX. sveto leto 1825. pod papežem Leonom XII. Pij IX. ai mogel proslaviti svetega leta, ne leta 1850.* ko je bil v izgnanstvu v Gaeti, n« leta 1875 radi političnih razmer. Leon XIII. je proglasil na vnebovhod leta 1899 sveto leto, ki se je praznovalo v letu 1900. Italijanski kralj odpotoval z Angleškega LONDON, 29. Na praznik vnebohoda je italijanska kraljeva dvojica s svojim spremstvom prisostvovala sv. maši v italijanski oerkvi, kjer je biia zbrana najodličnejša družba italijanske kolonije, ki je navdušeno pozdravljala kraljevo dvojico«, tolikor pri prihodu, kakor pri odhodu. Po maši je kraljeva dvojica obiskala italijansko bolnišnico); ob tej priliki je izrazila ravnatelj-; stvu zavoda svoje priznanje zat vzoren red v bolnišnici. Okoli poldne si je kraljeva dvojica ogledala «Briti9h museum*. Danes zvečer so kralj, kraljica, prestolonaslednik Hnmbert in princezinja Mafalda odpotovali v Italijo; dospeli bodo v Rim v soboto zjutraj. ______ Italijanski časnikarji pri MacDonakfa LONDON, 29. Danes opoldne ie sprejel ministrski predsednik MacDooald italijanske časnikarje in italijanske posebne poročevalce. MacDonald se je pogovarjal 2 njimi kake pol ure o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, a se je pri tem izrazil, da ne bo dovolil objavit ve svoj£h izjav. Ponovno je izrazil svojo pimpafijo do Italije ter povdaril, da bo ostal zvest angleiki miroljubni politiki; psima 1 je tudi, da je časnikarstvo velikanskega pomena za vzdrževanje miru in dobrih mednarodnih odnošajev, pa je radi tega izrazil svoje zadoščenje nad tem, da se mu je ponudila prilika, da sme prosto govorili z italijanskimi časnikarji. MacDonald je pri tem izročil dopisniku agencije Štefani sledečo poslanico na italijanski narod: «Smo na koncu srečnega obiska kralja in kraljice ter se z veseljem poslužujem te prilike, da pošiljam prisrčne pozdrave mojih sodržavljanov italijanskemu ljudstvu. Začeli smo; novo politiko po-mirjenja, ki ima za podlago medsebojno razumevanje in v kateri bi moralo prebivalstvo Italije imeti velik delež. Med Italijo in Anglijo obstojajo stari dokazi prijateljstva in simpatije in naša politika bi morala stremeti za ojačenjem tega prijateljstva. Podal sem že osebno več dokazov tega čustvovanja in moram se zahvaliti italijanskemu tisku za pomoč, ki mi jo je nudil pri tem. _ Litavski finančni minister — slepar VARŠAVA, 29. Agencija «Wschodnia» javlja iz Kovna, da so se tam razširile vesti, da je Htevski minister za trgovino, industrijo in finance, Petrulrs, poneveril IVa milijon dolarjev in 200.000 zlatih mark ter pobegnil v inozemstvo. Ta senzacijo-nalna vest jt vzbudHa na borzi v K ovnu velikansko vznemirjenje. Položaj vlade je nevzdržen. Za novega ministrskega predsednika pride najbcfj v poštev FCurpUr wtcfus, sedanji ministrski predsednik, Gal-wanauskas, pa pojde najbrže v Pariz kot Htevski poslanik. Tajna radiotfmfska služba v Varšavi VARŠAVA, 29. Po vesteh poljskih listov je variavska policija odkrila te dni tajno radiografsko postajo z aparatom za sprejemanje in za oddajanje radiogramov. Ta postaja se je iskala že delj časa, ker se je ugotovilo, da so se pošiljale v Moskvo in v Berlin tajne politične vesti. Postajo je uredilo nekoliko dijaka* s tehnike, ki se nahajajo že v zaporu. Izgovarjajo se, da jim je bilo dano pred leti dovoljenje za ustanovitev radiograJske postaje v svrho študijev, Policijska preiskava je prišla medtem na sled Številnim brzojavkam z dogovorjenimi znaki in drugemu materijalu, ki obremenjuje precej obtožence. Dogodek je zelo osupnil vso varšavsko javnost. Poljski žUfr se izse^ujejo v Palestino VARŠAVA, 29. Te dni je odpotovalo iz Varšave več sto Židov, ki so namenjeni v Palestino. Na postaji se je poslovilo od njih nad 10.000 n&ovih bratov. Med poljskimi ludi se M agitacija za izoefitev. Poučeni krogi laitrfafr |u, da se bo to.izseljevanje posebno ji »11111 pomnožilo« Tekom ____ «d I KURMAN (juSna AfrikaK 29. vojaškega pregleda ie nad!a iz letečega aeroplana bomba med gledalce. Tri osebe so bile uttta, 15 jfli je b8q pa ranjenih. BEOGRAD, 29. (Izv.). Na današnji seji ministrskega sveta je vlada sklenila, da pojde Pasič sam na konferenco Male en-tente, ki se bo vršila dne 11. junija v Pragi. Pred Pašićevim odhodom se bo izvršila rekonstrukcija vlade. Nadalje je sklenila vlada, da začne izvajati politiko čvrste roke, posebno v prečanskih krajih. Program take politike pripravlja Svetozar Pribičević; program stremi za tem, da onemogoči vsako akcijo širšega obsega s strani opozicije nad narodom. Na drugi strani se tudi opozicijonalni blok pripravlja na odkrit boj proti sedanjemu režimu. Danes je izšel napovedani proglas opozicije. Proglas napada vlado, ki da je vlada manjšine; dalje očita proglas vladi, da je skušala z zaključitvija zasedanja skupščine uiti sodbi naroda. Za-ključitev zasedanja skupščine imenuje proglas državni udar, ker se je izvršila zaklju-čitev proti volji večine m ne da bi bila vladal odgovorila na interpelacije. Proglas zahteva sklicanje redne seje skupščine in grozi v nasprotnem slučaju z bojem naroda za svoje osnovne pravice. Tudi zemljoradniki so izdali danes proglas, v katerem pozivajo kmetovalce na skupen boj proti vladi. Radić se umakne iz javnega življenja? SARAJEVO, 29. Neki tukajšnji list je priobčil vest, da je sporočil Radič vodstvu HRSS, da odlaga predsedstvo in svoj poslanski mandat ter da se bo posvetil znanosti in se umakne tl političnega življenja. Zestti i trgovinskih pogolanJIH med Italija In Jugsstoviio BEOGRAD, 28. Po poročilu današnje «Politike* 90 zašla gospodarska pogajanja med jugoslovansko in italijansko delegacijo v veliko zagato. Pogajanja se nahajajo na mrtvi točki. Že nekaj dni so odložene plenarne seje. V vseh komisijah počiva delo. Od strani jugosl. delegatov zatrjujejo, da je temu vzrok okolnost, ker je italijanska delegacija prejela jugoslovenski novi carinski tarif in potrebuje časa, da ga prouči Italijanski delegati na drugi pa se opravičujejo, da morajo čakati na nova navodila iz Rima. To so lepi izgovori, videti pa je, da so pogajanja prispela na mrtvo točko iz drugih razlogov. 2e nred 4 meseci je bila izdelana konzularna konvencija in Še do danes ni ta rešena Pogajanja glede sklenitve konzularne kon« vencije so ostala na isti točki, kakor sd bila pred dvema mesecema. Spornih j« več načelnih vprašanj. Tako zahteva Ita* lija pravico naseljevanja v jugosl. kraljevini na principu reciprocitete. Italijanski naseljenci oziroma državljani bi imeli pravico neomejene posesti v jugosl. državi, j Jugoslovenska delegacija odločno odklanja to zahtevo, ker ni v soglasju z jugosl. zakonodajo. Italijani vztrajajo pri svoji zahtevi, ker bi od nje edino oni imeli korist. Diference so nastale tudi glede dolarskih zneskov, ki jih imajo istrski Hrvatje in nekateri drugi Slovenci v Ameriki, Glede ; tega vprašanja sta se delegata Begli in j Brocchi ponovna obrnila v Rim po navodila. Pogajanja za ureditev obmejnega in tranzitnega prometa so tudi v komisiji nale-j tela na znatne težkoče. Konferenca Hale entente BEOGRAD. 28. Po zanesljivih poročilih je sedaj gotovo, da se sestanejo zastopniki vlad Čehoslovaške, Romunije in Jugoslavije dne 11. funija v Pragi. Na konferenci bodo zastopniki reševali važna politična vprašanja. Na dnevnem redu konference so: 1. Vprašanje notranjih odnošajev med članicami Male entente. 2. Stališče Male entente v reparacijskem vprašanju. 3. Ocfcnošaji Male entente napram ve-« likim zaveznikom. 4. Odnošaji Male entente napram sovjetski Rusiji, in 5. Besarabsko vprašanje. Najvažnejše vprašanje te konference ja vprašanje odnošajev napram ruskim so-| vjetom. V tem vprašanju zavzema Čeho-: slovaška svoje posebno stališče, ki se razlikuje od drugih dveh članic. V smislu izjave ar. Beneša je Čeho«slovaška odločena priznati sovjetsko Rusijo, dočim Jugoslavija in Romunskfl soglašate v mnenju, da je treba to vpra'šanje definitivno rešiti šele, ko bodo znani rezultati pogajanj zaveznikov s sovjeti. VpraSanfe Jubalanda LONDON, 29. Kakor znano, je bil te dni dosežen popoln sporazum med angleškim ministrskim predsednikom MacDonaldom in italijanskim ministrskim predsedrrko-m Mussolinijem glede Jubalanda. V dolnji zbornici je MacDonald izjavil, da se je pokazal pripravljenega za sklenitev pogodbe z Italijo, ki bi bila podobna oni, ki jo je pripravil lord Milner marca in aprila 192a MacDonald je še dostavil, da se v najkrajšem času sestanejo italijanski in angleški izvedenci, da se pričnejo pogajanja za sklenitev dogovora v svrho izvršitve tega sporazuma. Končno je MacDonald Še izjavil, da ne bo med pogajanji dajal nikakih pojasnil. Angleška vlada ni še prejela nikake poizvedbe glede odškodnine, ki bi jo bilo treba plačati koloniji Kenija radi morebitne izgube na davčnih dohodkih v sled odstopa. Jubalanda Italiji. Kontrola nad Nemčijo ostane neizpre-menjena PARIZ, 29. Včeraj je bilo uradno objavljeno, da je poelaniška konferenca izdelala odgovor na nemško noto glede medzavez-niške vojaške kontrole. Kakor znano, je Stresemann predlagal zaveznikom, da bi se ta kontrola poverila Društvu narodov. Angleški poslanik v Parizu je v tem ozira dobil točna navodila od MacDonalda, ki je mnenja, da se ne more odvzeti komisiji za nadzorovanje poverjene ji naloge, dokler ne bo izvršeno štetje nemških vojaških sil. Ko bo komisija Noilet izvršila svoja dela, bodo zavezniki odločali, ako se ima Društvu narodov prepustiti vodstvo te kontrole. V takih okolščinah vztraja konferenca poslanikov na stališču, da je treba strogo nadzirati preuredbo nemške policije, inventar vojnega materijala itd. Za izvršitev te medzavezniške preiskave bodo i v nadalje poslovale nadzorovalne komisije. Panl Cambon umri PARIZ, 29. Tu je umri Paul Cambon, btvtt francoski poslanik v Londonu. Odkritje okamenin na Francoskem AUXSERRE, 28. V nekem kamenolomu na ozemlju S. Colombes je bil najden ihtiosaurus izredne velikosti in še ena drugo okostje iste vrste. Ravnatelj muzeja za prirodoslovje je poslal na lice mesta paleontologa, ki bo skrbel za prenos najdenih okamenin. MM eksplozijo d BoRsreftn BUKAREST, 29. V neki pirotehnični delavnici v okolici je nastal včeraj požar. Ogenj se je razširil do oddelka za municija ter tako povzročil številne eksplozije. Okolica, kjer se je zgodila nesreča, in bližnji deli mesta trpijo precejšnjo škodo. Vojaški oddelki in ognjegasci so z velikimi napori omejili požar. Poostritev stavke v ŠlezijL KATOWICE, 29. Vsled poostritve stavke v zadnjih dneh se je položaj v vsej poljski Šleiiji znatno poslabšal. V Bytomu je prišlo do spopada med delavci in policijo. Proti komunistom se nastopa z vso energijo. Stavkujoči delavci hodijo po vaseh ter prosjačijo živila zase in za svoje družine. Pričakuje se, da se bo stavka še bolj poostrila. Pri vsem tem je značilno, da zapuščajo delavci Poljsko ter se obračajo v države z boljšo socijalno zakonodajo. Olimpijske igre. Neodločena nogometna tekma med Švico in Cehoelovaško; Irska piemagala Bolgarsko. PARIZ, 29. Po 90-minutni i^ri sta bili četi Švice in Čehoslovaške enakovredno klasilU cirani; obe sta zaznamovali po eno točko. Tudi pri dvojnem 15 minutnem dodatnem igranju se ta izid ni izpremenil. Tekma se ponovi jutri, v petek. Tekma med Irsko in Bolgarijo se je končala z zmago prve s točkami 1 :0, PERUGIA, 29. Smoči ob 23. uri je prispel tu-sem čehoalovaški minister za zunanje zadeve dr. Beneš. Danes zjutraj se je podal v Assfsi, kjer so ga sprejeli zastopniki raznih oblastev, med njimi tudi župan. Opoldne je obiskal posvečena kraje, se je spet vrnil v Perugio. Po- poldne si je ogledal glavne zgodovinske spomenike v mestu ter zvečer odpotoval v Ffcresze. Koliko držajih nsmeJ£snc?y le v Italiji 7 Uradni list «Gazzetta Ufficiale» je objavil te dni statistiko državnih nameščencev vseh strok in obenem statistiko stroškov, ki jih ima država za vzdrževanje svojih nameščencev. Iz Številk, navedenih v uradnem listu* ja razvidno, da je znašalo celokupno število vseh državnih nameščencev dne 1. aprila t. L 499.766 oseb. Stroški za te uradnike vštevif draginske doklade in druge stalne d oklade znašajo 4781 milijonov lir. V primeri s položajem, kakršen je bil 1. januarja t. L, je zaznamovati, da se je število državnih nameščencev pomnožilo za 7225 oseb. Najznatneje se j« pomonožilo osebje v vojaških službah in pa začasno delavstvo v državnih podjetjih. Zni-^ žalo pa se je število stalnih nameščencev po civilnih službah. Vojaško osebje se je pomnožilo za 10.635 oseh. To število obsega v giarvnem 4700 pod^ Častnikov, ki so bili sprejeti v armado, ter 4800 karabinerskih novincev. Drugo osobi* v kr. armadi, vojni mornarici, v kr. zrakoplovi stvu in v kr. finančni straži se je zvišalo za približno 1000 oseb. število začasnih delavcev po državnih podjetjih je nara&tlo za 2200 oeeb« Ki so bile sprejet« v artiljerijske zavode, da se lahko izvrSijo nekatera nujna dela za armado. Mnogo jih je bilo sprejetih tudi v ladj delnice* kjer se vrtijo razne poprav« na vojnih ladjah. Število stakuh uradnikov v civilnih službah je padlo za 1117 o«eb. Pri železnici m je zri* Belo Število stalnih nameščencev zrn 26.621 oseb, a odpuščenih je bilo 31.490 začasnih qm meščenesv tako da f* število vseh nameščen« cev pri železnici padlo za 4668 oseb. Sirotki za vzdrževanje vsega državnega oeobfa so maisH 1. aprila 73 milijonov lir ved nego 1. januarja ti ta večji strošek je nastal vsled tega, ker se je, kakor omenjeno, števild vojaikega osobja pomnožilo sa 10.633 oaeb. DNEVNE VESTI umi taflft Umi - stalni Nt ia&storeko fUtvaost t Snf—i, povodom tarotthrc zastave «kraiki legiji*, j« pcrihitql tuvinci, dodeljeni mođenakemu vojaškemu okraju, po-svojim družinam, prifateleni, prijateljicam in znancem prisrčne pozdrave. Curek Drago, Margon ligo, Bastjančič Evnest, Pra-šelj Krnil . novi predpisi za Uadske iole ¥ novih pokrajinah «Gazzetta Ufficiale* od 37. t. m. je objavila kr. odlok, ki vsebuje nekatere nove določbe o ljudskih šolah v novih pokrajinah. Cl. 1. vsebuje določbo o prispevkih občin za šolo. Občine, katerih šole se nahajajo pod upravo kr. šolskega skrbništva, bodo plačevale po 2 liri za vsakega prebivalca na podlagi ljudskega štetja iz 1. 1921. Ta občinski Šolski prispevek se bo računal od 1. januarja 1924. in občine ga bodo plačevale po predpisih obstoječih zakonov. V omenjeni občinski šolski prispevek niso vštete svote, ki jih dolgujejo občine v smislu kr. odloka od 31. decembra 1923, št. 2996. s katerim so bile določene nove plače Ijudsko-šolskih učiteljev. ČL 2 se tiče občin, ki imajo ljudske šole v svoji lastni upravi, ter določa, da bo država prispevala za vzdrževanje takih šol po 7 lir za vsakega prebivalca (na podlagi ljudskega štetja iz 1. 1921). Ta prispevek se bo računal od 1. januarja 1924. in vanj niso vštete svote, ki jih drŽava dolguje občinam v smislu kr. odloka od 31. decembra 1923, št. 2996, s katerim so bile določene nove plače ljudskošolskih učiteljev. Plače in dragi prejemki službujočim učiteljem in pokojnine učiteljem in njihovim vdovam in sirotam se bodo izplačale najkasneje do 30r junija 1924. potom likvidacijskih komisarjev, o katerih govori čl. 5. kr. odloka od 20. decembra 1923. št 3113. Država bo dala omenjenim komisarjem na razpolago potrebne svote za izplačairje plač in drugih prejemkov učiteljev, toda občine, katerim upravlja šole šolsko skrbništvo, bodo morale povrniti prispevek, ki ga določa čL 1. pričujočega odloka, tiste občine, ki imajo šole v svoji lastni upravi, pa prebitek nad prispevkom, ki jim ga dolguje država^ Stroški za plačevanje učiteljskih plač in pokojnin razdeli likvidacijski komisar po razmerju prebivalstva med posamezne občine do-tičnega šolskega okrožja. Čl. 5. določa, da lahko dobijo z dovoljenjem naučnega ministra ljudsko šolo v svojo upravo — razen glavna pokrajinska mesta — tudi druge občine, ako jih ministrstvo smatra za sposobne za dobro upravljanje svojih šol. Do 30. junija 1924. bo prispevala država za učiteljske pokojnine le svoto, ki bo potrebna, da se dopolni svota sedanjih prispevitov, ki so jih učitelji vplačali ali jih bodo vplačali v smislu zakonov bivše avstro-ogrske monarh je. ČL 7. daje na učnemu ministru pravico, da lahko odgodi za dobo treh let izvajanje kr. odloka od 31. oktobra 1923, št. 2410, kolikor se njega določbe tičejo ustroja in uprave začasnih in podpiranih šol. čl. 8. določa, da ostanejo za dobo treh let, računajoč od 1. januarja 1924., v novih pokrajinah v veljavi predpisi bivše vlade o kaznih za prestopke proti šolski obveznosti. Prisilno izterjevanje tozadevnih glob pa bo spadalo v izključno kompetenco sodnega oblastva. Pri J>ostopa«ju bodo nadomeščali šolske vodite-je didaktični ravnatelji, okrajne šolske svete pa šolski nadzorniki. Karijera.... Iz Rima poročajo, da se je poslanec on. Francesco Gaunta te dni zaročil z markize Zenaido di Roccagiovane. Na včerajšnjem občnem zboru paroplovne družbe «Coeulich» sc je sklenila razdelitev čistega dobička 10,004.660 lir, t. j. 12%. Za izvršitev programa za pomlajen je družb inega brodovja, za katero se že gradita dva tovorna parnika, medtem ko se bo kmalu začelo graditi dva velika prek oa t lan taka parnika za potnike, je občni zbor sklenil zvišati družbin kapital na 120 milijemov potom emisije 300.000 delnic po 200 lir nominalne vrednosti. Občni zbor je sprejel predlog za ponovno zvišanje kapitala od 120 na 150 milijonov. Teh 30 milijonov poviška se bo vzelo iz rezerv ter se bo delilo brezplačno delničarjem 150 delnic nove emisije po 200 lir nominalne vrednosti. Ravnateljstvu je bilo prepuščeno, da sme sklepati z odobritvijo nad zoro ištva o nadalj-nih zvišanjih kapitala do 250 milijonov lir. Dr uit v ene sveti M. D. P. — Sv. Jakob. Danes v petek odbo-•rova seja ob 20.30 uri. — Predsednik. Iz tržaškega iivlienja Žalosten epilog obupnega čina. Včeraj zjutraj je umrl v mestni bolnišnici trgovec Fran S., o katerem smo poročali, da se je predvčerajšnjim predpoldne v svojem stanovanju zastrupil z amonijakom. Kolesarska nezgoda. Dva mlade kolesarja hudo poškodovana. Sinoči okoli 19. ure se je v ulici Molingrande pripetila huda nezgoda, katere sta bila žrtvi dva mlada kolesarja: 15-letni mesarski vajenec Bruno GalHs, stanujoč v ulici Motin grande št. 20, in 14-letni brivski vajenec Josip Borstelli, stanujoč v ulici Galileo Galilei št. 14. Borstelli je drvel s kolesom navzdol po ulici, Gallis pa je vozil navzgor. Vozila pa sta tako nerodno, da sta se zaletela drug v drugega. Trčenje je bilo silno; kolesarja sta zletela na tla ter obležala precej težko poškodovana. Zdravnik rešilne postaje, ki so ga navzočni ljudje poklicali na lice mesta je dognal, da ima Gallis močno pretresene možgane in veliko bunko nad levim očesom; Borstelli pa je imel istotako pretresene možgane, poleg tega je knel še nosne kosti zdrobljene in številne praske po obrazu ter po rokah. Po prvi pomoči sta bila nesrečna koiesana prepeljana v mestno bolnišnico. Stanje Gaflisa je precej resno; Borstelli bo okrevaj v dveh tednih, če ne nastopijo kake komplikacije. Iz tatinskega in sleparskega dnevnika. Neznani uzmoviči so se predsinočnjim vtihotapili ▼ stanovanje uradnika Alojzije Solaro, stanu-jočega v ulici Romatfna št. 4, ter ukradli več kosov perila in par oblek v skupni vrednosti približno 2000 lir. 0 Solaro je naznanil tatvino oroSnikom. — V začasni odsotnosti trgovca Ivana Er-dftdi, je neznani zHkovec ukradel iz njegova trgovine, ki ae nahaja v ulici Roma It 20, album z raznovrstnimi znamkama, v leden 3000 lir. ErdOdi je prijavil zadevo na Jcvesturi. — Radi sleparije in faljenfa varnostnih or-gSAov i« bil predvčerajšnjim aretiran 23-letni Anton Msrcheaich, stanujoč v ulici P. Castaldi «t. 11. — Na podlagi tiralice, izdane od v M4* Cap-2000 Ur« eta bOa aretirana Albin Doma in «M*tni German Petini. oba stanujoča v utid !Whex*a it 6. Predana sta bila Is trtaSke pokrajine 'iz Nafaraihiei VsUd tehničnih ovir, sc bo tombola «Godbenega društva v Nabreiini* — napovedana za btnkoštm pondeljefc — vršila v nedelfo. dne 22. junija t. L — To In ono čndnn svojstvo nove hovinAr zmesi. Meter debelo solidno jekleno kocko more človek prerezati v nekaj minutah s tako lahkoto, kakor da je kos sira. Tisti, ki tega ne verjsme, gotovo ni še videl delovanja kisiko-acetilenovega plamena. Delavec ima pri sebi dve dolgi, železni, steklenicam podobni posodi. V prvi je stisnjen plin kisik, v drugi pa acetilen, pHn, ki ga dobimo iz kalcijevega karbida. Pipi obeh posod sta zvezani v eno cev, ki ima na drugem koncu poseben gorilnik. Delavec odpre pipi in skozi cev začne pihati mešanica obeh plinov. Plamen te mešanice je silno vroč. Ako ta plamen brizga neka} hipov v železno ploščo, napravi tam luknjo skozi, kajti železo začne takoj goreti, kjer se ga ta plamen dotakne. Ta priprava je sicer jako priprosta. Tu se le osredotoči huda toplota na enem mestu. Na tem mestu se železo adi jeklo tako naglo raztopi in raztopljeno razprši, da izgleda kakor bi bilo mehko k«4 sir in rezano z nožem aH žago. Do nedavnega nismo imeli nikaJce priprave, ki bi prekosila zgoraj opisano v rezanju aH vrtanju mrzlega železa, danes je pa neka kovinarska tvrdk« v Združenih državah izdelala čudno kovinsko zmes, ki pontaja trja, če je segrevana. Vsak sveder, ki vrta kovino pod močnim pritiskom, se segreje, postaja mehkejši in treba ga je shladiti, drugače bi ne hotel več vrtatL Vse drugače je pa pri svedru, ki je narejen iz nove kovinske zmesi. Cim hitrejše in pod čim močnejšim pritiskom vrta, tem bolj trd postaja, kovina pa, katero vrta, se na dotične m mestu vsled naraščajoče toplote mehča in tako oiajloje delo. Sestava te nove kovinske mini je še vedno tajna. E. M. Mali oglasi KOLAR, insjen dobi delo pri IZURJEN -Orehu 4 št. 19 681 kolar se išče. Pri Orehu pri Zavijah. __19 #RIDHA, poštena kuharica, z daljšimi spričevali, se išče. Naslov pri upravništvu 678 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-lia 29. 542 KRONE, srebro, zlato in platin kupujettt, Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Al. bert. Trst, via Mazzini 46. ?5 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 ZA 10.000 LIR v Jugoslaviji prav blizu Bleda in postaje Lesce je na prodaj mala kmečka hiša z električno razsvetljavo, sadnim vrtom, hlevom, travnikom in dvema njivama. Ponudbe tekom enega tedna na: «Eppich, Jesenice, Slovenija.« 677 flttaia MMMm družba z om. j. (29, Trst - Vio Artisti 9 - Trst Izoršole preizkušnje vsake vrste. Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka. iMizmzr t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni, nepozabni soprog in oče Franc Eržen bivši viZJi komisar fin. str. I. razr. v pokoju po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, 31. t. m., ob 10. uri, iz hiše žalosti Salifc* di Gretta St. 1. TRST, 29. maja 1924. Frančiška roj. Kravos, soproga. Zorkav Marica, hčere. Dr. Anton, Fran, sinova. v I velika izbera. Cene nizke. Zlatarna ALBERT POUH Trst, Via Mazzini St. 46 25 t oblastva v Rimu, f« bil ara tiran 37-l«tnl Frma Slena, rodom is Nisotiji, ataa^oC v «L S«4-tcfcmtmm H. 30. — Mol te« m rm& flUr foi h, radi tega bo moral odaedetI ▼ !«to Frančiška Fonda ro|. BoSaglav je dane« po .kratki in nračai botezai, previđena s sv. zakramenti« mirno v Gospodu preminula. Žak^oči sopoog Jooip otroci Josip, Janko, Ivanka, Dona por. Fondk, set fmrnkn Fonda, sestre in ostali sorodniki naznanjeno to tužno vest vsem prijateljem in znanoem. Pogreb drage pokojnice se bo vHbJ v petek« dne 30. t. m., ob 1L uri rt mrtvašnice mestne bolnice na tržaško pokopališče. Tret, Lokev — Bud&pmt 28. m»fa 1934. Noto pogrebno poletja Oorso V. E. ITT St 47. Naroiaite In Urite „EDINOST" otvorio je vlastitu pisarn u u Puli, Via Marianna 7 " Tel. broj 156 378 aua mi Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo In za družine Via Cunieoli 8, na drobno in za družine Via OSuHanl 32. Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12) FR. ŠTRfiNCAR. Priporočamo Vam domačo tovarno uica KISU HIJM in vinskega inlMH BRfJSCHiNA * COMP. — TRST * m IMtmiea !t 213 (votral Settefonttns) NAZNANILO. Podpisana naznanjata slav. občinst u, da sta odprla do« 12. t. m. v Gorici, via Oanbaldi št 20 (prej v. Teatro) L nadstropje pravno pisarn v administrativnih, nespornih, izvršil ih zadevah in onih tičočih se vojnih ši id in posredovanja dobave posojil. Vinko čuk, bivši ravnatelj zernlj. knjige v Goiici Anton Trampui, bivši sodni oficijai pri okrožni sodrnji o D D □ □ □ □ a □ a □ □ a □ a □ □ a □ □ □ D O □ L1 □ a o □□□□□□□□□□□□ □ o □ □ □ □ d n p □ o d n p p □□□□Dnaaaaaaaa □ □ 3AN Ustanovile na Bata 1905. MnBka glavnica LK. 15,000.000-- popolnoma vplačana. I Trst, Vta S. Nkoi6 9 (Lastna palača). Podružnici s ABSAZIA, ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deielaml Dale subvencija na blago, efekte In vrednosti — iBkatl ttaktov In računov, informacij«. — Kupuje In prodaja vafcste. Jamstvena plama In drug« operatile po aaJugodnoJJlJt pogojih, v Ura* aa feranOnn knjlllca m Jih obrastuja po 4°/, letno netlo, a vloge na loko« raftaa w I ttum vloge proti odpovedi otoreatole najbolje po dogovoru. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jfifi obrestufa najbolja po dogovoru, bvriule nakazila v Urab m cUnarfih za Jugoslavlfo □ ODO ODaooonPODDOPDa □ □ □ □ □ on oa □□□□□ pd □□□□□□□□□ - a □ a in □ □ a □ □ □ □ io □ ■ ° j □ □ □ □ □ □ □ a ^ODHITI W. CoTtimas PREZ IMENA Roman. Toda ena oaeba ▼ h« teioatt |a ohranila popolno zavest in |a povmod poiatfala in w vodila. Ce bi bila prcM* ^ goapodičae Garth potairala tabo mimo k ariao kakor pozntjia v Coiaba-Revea. morda, bi tudi ona podlega "r^*1" nductffl. Toda ona je Sla skori ftoto jKMnanjkaofa in trp^enja in zato si je obraniU pogum. Stao ona je bil« tu, da ye povedala ilmi bjarka^da ala »roti, «• aaorala *mi\* skrbetL SUrejit No« ji ni delala bofve kakfarih skrbi: Norina bolečina je Mdk v solzah naravno tolafto. Pri Magdaleni pa fe bflo drugače. Brez solz ia ^ " ▼ sobi Mer |»fe zalotila * t? " brez beeed ye vest o ofato______ od taioeti, ▼ Mšovi uilijiiiniajii bledoba je bil grozen. Nobens reC }• nI ganila, nič fe ni moglo umiriti RekU f vamo tole: «Ne govorite x menoj, postfte me pd mirti, pustite me, da aams prmmiam bol« Nato je padU zopet v molk. Ym bole« ,«na, ki fe zadela sestri, ie l^remenila afuna piač&js. Priftel fe ameb ta i t okoBci so vsi dobri z njimi, toda nihče ne tako, kot je bil on. Ženske eo si Sepetaje pravile, kako je bil vedno prijazen pomagal. Tako so govorili ia se tiho odpravili v skupinah po dva m kako jim Je večkrat fe tri proč z Žalostno zavestjo, da ne bodo več videla njegovega prijaznega obličja. Nekoliko pozneje so sporočili, da je v pred-vežju gospod dan, kl bi tad zvedel, kaj pravi ndravnik. Gospodična Garth ni bila razpoložena, da bi sama z njim govoril, sato ara-je jimlsia porodio, nakar |s rekel, da as Tez dve uri. Prišel ie zooet m takrat tfa W goaoodična Garth sprejela. Nemo sta si podala rok t ifl guvernanta je že pričakovala vsa v stra n, da bo začel govoriti o izgubljenem prijavi iju Toda čudni moi ni o m en U nesreče niti / sedico, ampak pozvedoval o stanju gospe «AH gre na bolje ali na slabie?» je vpraši'1 ♦Nič boljše,» je odgovorila gospodična Garth, če je nastopila izprememba, potem e gotovo na slabše.» Gospod Clare je hotel oditi, nenadoma p« se je obrnil in vprašal: «Ali je zdravnik popolnoma obsipal nad njo?» • Nt nam zakril, da je v nevarnosti. M» moremo ssmo moliti zanj o.» Stari mož je položil svojo roko na n enO ramo, ji pozorno pogledal v obraz in rek ti: «AM verujete v moč molitve?« Gdčna Garth je užaljena odstopila za korak •To vpraSanje bi si bili v tem trenotku prihranili, » je rekla. On pa se ni zmenil za ta odgovor; 5e vtdnol E* t srepo zii v njer obraz in nadaljeval: • Mote, kakor niste Še nikoli molili, za življenj gospe Vanatone.* Nato je odšel. Njegov glas in njegovo obnašanje je izražalo več skrbi za bodočnost m" go njegove besede. Gospodična Garth mu ic sledila v vrt in ga klicala, on jo je slišal, tod* ni se oert ampak celo pospešil korak, kako* bi Ji Kotel ubežati. Spremljala ga je s svoji"1 očmi, tedaj je videla v luninem svitu, kaki so se njegove bele izžete roke dvignik na« 4hrvo m se sklenile. Nato ie izginil v temi.