Slew. 275 T Mubllant. v petek, dne 2. decembra mo. Leto XXXVIII = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . S 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6'50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'-za ostalo Inozemstvo „ 35'— == V upravnlštvn: = Za eelo leto naprej . K 22*40 „ U'20 „ 5-60 „ 1-90 S poilljanjera na dom stane na mesec 2 K. za pol leta „ za četrt leta „ za en meseo „ Posamezne It. 10 t. Inseratl: Enostolpna peiltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za reč ko trikrat . „ 9 „ T rekl mnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarje?. Pri večkrainem objavljenju primeren popnst. i Izhaja.: vsak dan, izvzomšt nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne. BJT Uredništvo le t Kopitarjevi nltol štev. 8/I1I. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlštvo je v Kopitarjevi alio' štev. 6. = Sprej:ma naročnino, lnserate in reklamaolje. = == Upravuiškega telefona štev. 1U8. Današnja številka obsega 6 strani. Položaj v zbornici. Dunaj, 1. decembra 1910. Še nocoj se bo končala razprava o draginji mesa. Tekom večdnevne razprave se je nabralo toliko porabnega gradiva za agitacijo, da bodo agitatorji tistih strank, ki konkurirajo med seboj, imeli gradiva dovolj za cele mesece, s katerim bodo operirali na shodih. Na eni strani socialna demokracija iti zastopniki liberalne buržoazijc — na drugi strani pa zastopniki kmečkih okrajev. ■— Nič novega, pač pa veliko iraz in utopističnih nasvetov, prikrojenih za agitacijo in nič drugega! In malokdo govornikov je še mislil na ceneno pridobivanje mesa, pač pa na ceneno pridobivanje volivcev in je v tem smislu iz polnih prsij kričal skozi okna. In interesantno je bilo to, da so tisti hip, ko se je končala razprava, plakatirali v kuloarjih tržno poročilo, da so padle cene prešičev za 20—30 vin. pri 100 kg. A nekaj drugega je, kar Je treba Oteti pozabljivosti, in kar tako lepo osvitljuje labilnost vladne večine, namreč napad nemških svobodomlslecev taa vlado, na ministra Weisskirchnerja, eksponenta krščanskih socialcev v ministrstvu. Član vladne stranke napade ministra druge vladne stranke. To sicer ni najbolj čudno, a najbolj čudno je to, da minister Wcisskirchner ni imel nikogar v svoji stranki, ki bi bil vstal in odbil z ogorčenjem napad, ki je prišel iz vrste prijateljske, zavezniške stranke. Mi nismo Weisskirchnerjevi, dasi nam je veliko ljubši, kakor kak svobodomislec iz nemškega tabora na njegovem mestu, a smilil se nam je, ker je bil tako zapuščen od svoje stranke in je moral sam braniti svoje strankarsko in vladno stališče nasproti poslancu L e c h e r j u. In kar se redko zgodi, da bi govoril minister večkrat v isti debati, je moral dr. "VVeisskirchner oglasiti se trikrat in odbijati napade, ki so prišli iz svobodomiselnega tabora in katere je odobrilo vse svobodomiselno časopisje, dasi v tako obilni meri žre iz jasli vlade, katere reprezentant je gotovo tudi trgovinski minister Weisskirchncr. — Sinoči je minister VVeisskirchner temperamentno odgovarjal posl. Le- cherju. Ostentativno je večkrat poudarjal, da ne govori samo v svojem imenu, ampak v imenu cele vlade, ko je dokazoval Lecherju, da vlada prav tolmači dogovore z ogrsko vlado, ne pa poslanec Lecher in drugi somišljeniki njegovi, tudi iz socialno-demokratičnega tabora. Res je, da Wcisskircncr v svojem nastopu ni bil prav ljubezniv ter je na zbadanje Lecherjcvo odgovoril zbadljivo, kakor je tudi strupeno odgovarjal na razne medklice. Pozna se mu, da se je mož veliko gibal po volivnih shodih, koder dežuje psovk in med-klicev. In Lecher je čutil trde udarce, razburjen se jc nemirno premikal na svojem sedežu in snoval načrte, kako se bo maščeval. In da se bolj jasno vidi, da je bil napad na Weisskirchnerja premišljen, da se, če je mogoče, ustavi njegova politična karijera, da se pokaže, da ga ne ljubi celokupno avstrijsko svobodomiselstvo, je danes vsa svobodomiselna allianca volila za glavnega govornika istega Lecherja, dasi sc tako redko zgodi, da bi poslanec govoril dvakrat v razpravi. Svobodomiselna allianca, najsi maršira pod rdečo ali katero koli zastavo, je omogočila Lecherju, da se osveti MVeisskirchnerju. In Lecher se je odkritosrčno zahvalil svobodomisleccm vseh narodov za izvolitev ter jo potem res strupeno napadal Weisskirchnerja med odobravanjem socialne demokracije in liberalnih Židov, ki so tulili veselja in zadovoljnosti, ko se jc Lecher povzpel na višek neokusnosti, ko je očital Weisskirchnerju, da dola sedaj proti tistim, po katerih hrbtu je splezal tako visoko. Vsekako sc je pokazala velika disharmonija v nemškem bloku, med krščanskimi socialci in svobodomiselnimi Nemci, kar pa za sedaj najbrž no bo imelo nadaljnih posledic, ker v krščansko-socialni stranki sami ni edinosti, ni reda, kjer pa tudi ni energičnega vodstva, ki bi imelo kaj več smisla za avstrijsko politiko. Zadnji govornik krščanski socialec Drcksel jc pa kratko rcpliciral na izvajanja Lc-cherjeva, a, razpoke, ki jc nastala med obema nemškima taboroma, sc jo skrbno ogibal povečati. Uspeh to debate je pač ta, da sta oba nemška tabora nezadovoljna drug z drugim, kar je vsekako bolje, kakor pa, da bi še vladalo naprej tako prisrčno razmerje med njima, kakor je doslej. In še nekaj je, kar vzbuja radovednost, političnih krogov, namreč obstrukcija Slovencev v proračunskem odseku. Vse napenja ušesa, da bi vjelo kak glas iz slovenskega tabora in išče političnih novic v časopisju, na podlagi katerih bi kaj skombiniralo o ukrepih Slovencev in si prizadeva iz časniških poročil izluščili resnico, katere pa ros 7ii ondi mogočo najti. Vlada bi imela v odseku rada razpravo o provizoriju, a ondi je zavaljena velikanska skala, katero so zavalili naši zastopniki v odseku na predlogo o italijanski fakulteti. In preko to skalo no more nihče! Slovenci so pa držo sklepov Vseučiliškega kluba in Slovanske Jodnote in no delajo novih sklepov. In vlada in njeno stranke strmd v to skalo in gledajo, kako bi jo razdrobili, premaknili ali vsaj obšli. Naši poslanci se pa drže: »Trd bodi, neizprosen . . .« Čas pa poteka in lotiti se bo treba dola v odseku. In če so vladi in njenim strankam mudi, nam sc ne! Svet čaka naših sklopov, a to imamo. Mi nimamo več kaj razmišljati, to naj dela vlada in njene stranke z Italijani vred! RFSÉdtt Iz uradniških krogov smo prejeli: Zopet so začenja parlamentarno delo in ž njim tudi delo raznih odsekov. Državno uradništvo zanima predvsem odsek za zadeve državnih nastav-ljencev in z nestrpnostjo pričakujemo tozadevnih poročil. Naši stvari gotovo ne bo škodovalo, ako razložimo nekaj detajlov slovenskemu uradništvu, ki marsikateremu niso znani, ki bi pa lahko odločilno uplivali na rešitev tako važnih zadev, kot jo službena pragmatika in ž njo združeni časovni avanzma. Še prodno jo bila znana avtentična vsebina tozadevno vladne predloge, so je našla med uradništvom neka skupina, ki jo z veseljem pozdravila to predlogo, kažoč na uspeh svojega delovanja. Rili so to poštni uradniki, ki so ves čas težke borbe, ki jo jo imela izvoje-vati osrednja zveza državno-uradniš-kih društev, delovali odkrito in zakulisno edinole v dosego ciljev lastne sta- novske skupini ozirajoč se na opravičeno težnje vseh ostalih uradniških skupin, niti upoštevajoč zahteve, glede katerih so se ostale skupine solidarne izjavile. Vladna predloga je prišla konečno v odsek za zadevo državnih nastavljen-cev; sklicala sc je enketa, od katere se jo toliko obetalo in ki bi bila tudi gotovo dosegla svoj namen, ako bi se bili podali edinole referati, ki so jih podali zastopniki osrednje zvezo državnih uradniških društev in bi sc ne bilo časa tratilo z separatističnimi težnjami, ki so jih prednašali dolgovezno razni ex-perti odsekovih članov-poslancev. Tako pa so glavne zahteve celokupnega uradništva takorokoč utonile v morju raznih postranskih zahtev — ki so se mnogokrat tikale le kakega posameznega okraja. In efekt to enkete jo lahko rečeno ničev, ako ga primerjamo z nadami, ki so so vanjo stavile. Načelnik tega parlamentarnega odseka jo poslanec Julij Prohazka, ki jo, mimogrede omenjeno, prijatelj načelnika društva poštnih uradnikov, g. Fibicha in kot tak tudi prepojen z nazori slednjega glede časovnega avan> znm. G. Prohazka je zavezan po našem skromnem mnenju, da deluje na to, da se težnje uradništva udejstvijo in da se vladna predloga glede službene prag-matike reši parlamentarnim potom. Kakor se pa kaže je ta poslanec mnenja, da vlada sama to delo najboljše opravi brez pomoči parlamenta. Poslanec Prohazka je referiral začetkom novembra t. 1. na Dunaju na shodu državnih uradnikov ter končno povzročil sklep, naj se deluje na to, da so časovni avanzma za državno uradništvo v smislu vladno predloge — ki se no ozira na vso službeno dobo — marveč le na službovanje v zadnjem činovnem razredu — naredbenim potom vpelje. Na ta način se pa posamezniku dosedaj storjena krivica še poveča s tem, da jo bo nosil ves svoj službeni čas in se tudi no ozira na to, da bi so v prehodni dobi uvrstilo vse državno uradništvo v prve tri plačilne skupine. To je, odkrito povedano — nečuve-no postopanje — parlamentarca, ki je kot, načelnik odseka za zadeve državnih nastavljencev po odsekovih sklepih vezan, da si preskrbi potrebnih pojasnil pri odseku državnih uradnikov, ki se je sestal na zahtevo parlamentar- LISTEK. Odmevi naših gajev. (Konec.) V prvem zvezku sem pripisal zborom popolnoma, proste samospeve, ne oziraje sc na motive in obliko dotične narodne pesmi. Morda sem t.upatam malo krenil. Toda to je bil prvi poizkus, kaj potem čuda? V drugem zvezku pa sem skušal porabiti za novo melodijo vedno motiv, polu- ali tudi celi stavek glavne melodije. Tudi tu je veliko odvisno od srečne roke. Nekatero pesem je moči lepše, drugo slabše uporabiti, nekatere sploh niso za uporabo. Kako sc mi jc to posrečilo, sodi lahko vsakdo sam. Ako bi hotel tu se spuščati v razlago, rabil bi široke podrobne analize. Eno je pač gotovo, da so izvečine •»ni zbori boljši, pri katerih začenja samospev pred zborom. Generalno pa to ne bo vedno. Meni se zdi n. pr. št. 4. m 5. zelo srečno umerjena, četudi nastopa samospev za zborom. To je zopet. 5d slučaja do slučaja res. Gotovo pa ?odo najboljše one pesmi, pri katerih le mogoče spraviti samospev v nekako ^rganično zvezo z glavno melodijo. Tudi takih mest se nahaja v zbirki. Da pri tem uide kaka trdota, ki 3raži oko ali uho pri klavirju, jo res mogoče in sicer lahko mogoče, a. v resnici te trdote niso tako trde v proizvajanju kot na papirju. Stojim pa na stališču, da se. mora samospev tudi teh ogibati, kolikor mu simetrija in umerjena izpeljava dopušča. Nekatera mesta, ki jih je našel g. Premrl, sam pa sem jih v resnici prezrl, je mogoče popraviti sledečo: Št. 4 med str. 14. in 15. se izognemo oktavi med samospevom in basom, v 3. sistemu zadnji takt, ako poje bas spodnji f. Na str. 19. v prvem taktu 2. sistema poj alt b mesto g, kar jo razvidno iz prejšnjih enakih mest. Na str. 21. v zadnjem taktu zadnjega sistema pojeta sopran in alt a-fis mesto lig. Na str. 25. v prvem taktu druzega sistema mora stati v samospevu druga nota cis in ne b. Na str. 29. v zadnjem taktu 2. sistema poj solist, zadnjo noto h mesto d in v naslednjem taktu polovno a mesto e, da se ogne kvinti. Na str. 32. v drugem taktu prvega sistema poj alt d. Na str. 34 v 2. sistemu v drugem taktu naj poje drugi alt spodnji f, istotako na str. 36. v drugem taktu 3. sistema. Ravnotam dalje na str. 34. v prvem taktu 3. sistema in na str. 37. v prvem taktu prvega sistema d mesto f, da se ognemo oktavi. Sklepno naj se dotaknem še predsodka, ki ga imamo vedno na jeziku. Vedno smatramo namreč narodno pe- sem za pastorko, ki ni in ni zrela za koncertno dvorano, in to še zlasti ne oblečena, v priprosto harmonijo, čudno! Pri nas, ki še sploh nimamo umorjeno domače glasbe, dasi zelo široko razplcteno literaturo, pri nas segamo le po hipermodernih produkcijah, ki nosijo velikrat znamenje bolne prenapetosti. Naše stremljenje bodi, ustvariti slovensko individuclno narodno glasbo. K temu pa jc treba prvo globoko proučiti narodno pesem, ki je najpopolnejši izraz narodne glasbo. Dandanes pa se to ne godi. Zato so naši nvuziki nam tuji, govore vso jezike, samo 110 slovenskega, govore le sami med seboj, masi pa ostajajo tuji, ker so predaleč pred njo. Dobro jo, prav je, i umetnikov rabimo, ki nam kažejo višek, vabeč nas proti cilju, a ravno vsled tega je treba nujno tudi nekoga, ki tvori nekak prehod, in to bodi narodna pesem in njeni probuditelji. Ko bi se našlo kaj mojstrov, ki bi sc hoteli posvetiti naši narodni glasbi, pa bi se nam morda kmalu porodili zopet Ipavoi ali celo kak Smetana. Mod našo moderno glasbeno literaturo je morda edini Adamič, ki ima veliko veliko sličnosti z narodom, prav zato so tudi njegovi zbori kot redki biseri, vedno in povsod z veseljem sprejeti. Za izobraževanje mase nimamo primernejšo, snovi, kot so njegove narodne pesmi. Zal, naši programi kažejo imena svetovnih komponistov, narod- no pesmi pa so sliši polog »Ljubljane« in »Slavca« samo še pri zabavnih večerih »Slovenske Filharmonije« v kakem skrpanem potpuri. To morda ros vsled tega, ker se smatra narodna pesem za nesposobno in nevredno koncertne publike. O, ko bi hoteli mi, ki tako radi posnemamo Nemce, posnemati jih tudi na tem polju! Kako se nemške narodne pesmi šopirijo po najlepših in največjih dvoranah avstrijske stolico. In če se že tupatam kako pesem sprejme v program, napraviti se mora v najmodernejši kostum, da izgleda kot kak šareno-pisani klovn. Čudno, da mora biti vse v najmodernejšem štilu pisano, kar hoče priti na oder. Povdarjamo, da spada na program poučnih koncertov v prvi vrsti lepa narodna pesem. S tem se zbuja zanimanje ljudstva za glasbo sploh, zlasti pa še za lastno narodno glasbo. S tem sc budi čut domoljubja, s tem se pripravlja pot napredku in prosveti. Maso je mogoče le na ta način izobraziti in vneti za lepoto pesmi, brez maso bodo pa dvorane vodno prazne. Glasba naša pa ne sme biti monopol nekaterih ljudi, marveč ostati last celokupnega ljudstva, ki tako ljubi svoje pesmi. Niso redki slučaji, da so rosile oči poslušalcem na deželi, ko smo jim zapeli lepo ubrano kako prav domačo. In ta velik pomen mi preziramo, cclo zaone-tavuino. nega odseka in s sodelovanjem osrednje zveze drž. urad. društev. S tem svojim postopanjem se je postavil g. poslanec Prohazka v direktno nasprotje z odsekom, kateremu na-čeluje, in je s tem obenem za vse uradništvo združena nevarnost, da se uresniči želja tega zastopnika uradniških interesov ter udejstvi časovni avanzma v obliki, ki bi koristil le onim, katerim je bila dosedaj že sreča mila, ki bi pa oškodoval za vedno vse one, ki so imeli dosedaj smolo pri svojem napredovanju. S to zadevo se je bavila tudi osrednja zveza državnih uradniških društev ter objavila sledeči sklep: »Osrednja zveza avstrijskih državno-uradniških društev se odločno zavaruje, proti podtikanju, češ, da je za to, da se vpelje službena pragmatika naredbenim potom, ker se ne bode nikdar ponižala do tega, da bi pozvala vlado, naj krši državne osnovne, zakone. Osrednja zveza avstrijskih državno-uradniških društev nujno pozivlje zbornico poslancev, da udejstvi časovni avanzma takoj tako, da bode veljal tudi za nazaj potom državnega proračuna ali pa biclžetnega provizorija v smislu predlog osrednje zveze avstr. državno-uradniških društev, in sicer tako, da se upošteva vsa v pokojnino vštevna službena doba.« Vsak uradnik mora ta sklep kot edino umesten najiskrcneje pozdravljati. Kajti, odkrito priznano, nam niso imponirala v zadnjem času vršivša se draginjska zborovanja, na katerih se je zahtevalo, naj se dovoli uradništvu draginjsko doklado — dasi se je z nekaterih strani namigavalo, kakor da bi bila le-ta nekako ponujena, oziroma obljubljena. Neverjetno je namreč, da bi vlada res v kratkem času dovolila tako draginjsko doklado, ki bi bila le povod novim povišanjem dnevnih cen ter bi ne koristila uradniku, marveč le prekupcu. Verjetno je pa tudi, da bi ta draginjska doklada bila samo pri višjih uradnikih izdatnejša, a pri malem uradniku, kateremu naj bi pomagala, pa bi bila sigurno podobna miloščini — o Čemur se lahko prepriča vsakdo, ako pogleda, kako so se zadnjikrat regulirali službeni dohodki državnih uslužbencev. Zato se nam pa tudi zdi nepremišljeno. da se pusti organizirano uradništvo prevzeti od trenotnih afektov ter uprizarja akcije, v zadevah, katerim se lahko v naprej prerokuje negativen uspeh, ter s temi postranskimi, vedno se ponavljajočimi tožbami in moledovanji oslabuje efekt započetih velikih akcij v dosego najvažnejših ciljev. Naše mnenje je, da bi moralo organizirano uradništvo vse svoje delovanje v tako važnem trenotku osredotočiti le na dosego službene pragmatike in časovnega avanzma, ki nas reši vseh draginjskih mizerij in kalamitet, ako se izvede v smislu soglasno postavljenih zahtev osrednje zveze avstrijskih državno-uradniških društev. V zgoraj opisani zadevi g. poslanca Prohazka pa je publicirala imenovana zveza ostro resolucijo, v kateri izraža najgloblje ogorčenje nad postopanjem tega poslanca, ker se je postavil v direktno nasprotje z odsekom za zadeve državnih nastavljencev, kateremu on sam načeluje. Radi verujemo, da bi bilo društvo poštnih uradnikov zadovoljno z uve-Ijavljenjem od vlade priporočene službene pragmatike naredbenim potom, saj je to predlogo že slavilo, prodno jo je kdo sploh natančno poznal. Preverjeni smo pa tudi, da bi s tem uveljavljen jem bilo ustreženo le tej eclini skupini, ne bilo bi pa ustreženo ostali ogromni večini državnega uradništva, kateremu ni na razpolago bojno orožje — pasivna rczistenca. To prijavljamo, da podučimo slovensko uradništvo o tem za nje takö važnem — življenjskem vprašanju, Ebenem pa tudi zato, da opozorimo s tfem člankom našega zastopnika v odselku za zadevo državnih nastavljencev, i g. poslanca Gostinčarja na mahinacije,'ki se gode zakulisno in ki bi lahko oškodovale celokupno državno uradništvo. Saj smo uverjoni, da bo g. poslanec i v naprej stal neomajno na stališču dosedanjih sklepov tega odseka ter bode tudi v bodoče zastopal zahteve, ki jih zagovarja osrednja zveza avstrijskih državno-uradniških društev, na koje prošnjo je že obilokrat z uspehom interveniral na merodajnih mestih, kar se je tudi že večkrat hvaležno priznalo. S tem, da bode pomagal g. poslanec iz-vojevati uradništvu, da se vštej pri uvrstitvi posameznika v tabelo časovnega avanzma ves njegov v pokojnino vštevni službeni čas — kajti le tak časovni avanzma bo vsem pravičen — si zagotovi gospod poslanec Gostinčar hvaležnost ne le slovenskega, marveč vsega državnega uradništva. AVSTRO-OGRSKA. Iz državnega zbora. Včerajšnja seja državnega zbora je bila zaključena šele danes po polnoči. Danes je napovedana zbornična seja ob 11. dopoldne. Finančni minister Bi-linski je predložil vladni zakonski načrt o podaljšanju privilegija Avstro-ogrske banke do 1. 1917. Hvalil je bančno poslovanje, katero dobro pozna kot bivši devetletni guverner banke. Sledila je nato razprava o draginji. Razprava je bila deloma jako burna. Ru-sin Budzynowski toži, da trpi rusinski kmet lakoto že desetletja. Češki agra-rcc Kotla? govori češko. Razpravo po Kotlafovem govoru zaključijo, glavna govornika sta dr. Lecher in dr. Drexel. Dr. Lecher se prereka s trgovinskim ministrom Weisskirchnerjem. Motil ga je z medklici neprestano Biclo-hl awek. Drexel sc je zavzemal za Weisskirchnerja. Po Drexlovem govoru so sledili stvarni popravki. Veli-kansk hrup so zagnali socialni demo-kratje, ker jim je očital Weidenhofer, da je socialno-dcmokraška pekarna pričela prodajati hlebčke po nižji ceni šele potem, ko je to storila neka druga pekarna. Agrarec Brunner in socialni demokrat Lukas bi se bila ste-pla, da niso preprečili klofut drugi poslanci. Škandali pri glasovanju, ki se je pričelo ob 9. uri zvečer, so bili velikanski. S 310 glasovi proti 1J2 se odkloni Reumannov predlog, po katerem naj bi bil dovoljen carine prost uvoz argentinskega mesa. Z 223 proti 206 glasovom se sprejme nato predlog posl. Stolzla., ki poziva vlado, naj za čas potrebe dovoli neomejen uvoz prekomor-skega mesa s kolikor mogoče malo ob-težitvijo in z vsemi dopustnimi carinskimi ugodnostmi. Zbornica je nato še glasovala o številnih resolucijah. Ob pol 12. uri ponoči so prekinili sejo četrt ure, da se vpišejo govorniki k razpravi o prvem čitanju začasnega proračuna. V zbornici omedlel. Med včerajšnjo sejo je omedlel poljski poslanec Pastor, ki boleha na srčni napaki. Priskočili so mu takoj poslanci na pomoč in ga prenesli v zbornično sanitetno sobo. Dva poslanca zdravnika sta Pastorju podelila prvo zdravniško pomoč. Proti hrvaškim govorom v ogrskem državnem zboru. Proti hrvaškim govorom je včeraj zopet nastopil posl. Ugron. Zbornični podpredsednik Navay je izjavil, da hoče čuvati ogrski značaj državnega zbora. V pravilih ima vsako pevsko društvo, da hoče gojiti pred vsem narodno pesem, a kako se to uincva, nam kažejo razmere. Temu odpomoči je naša najboljša volja in vroča želja. Dvigniti narodno pesem do one veljave, ki ji gre, to bodi naša naloga. Vzrok morebitnim neuspehom tiči tudi v tem, da, ako že poje kak zbor narodno pesem, jo naštudira le površno za silo. In vendar zahteva po mojih mislih narodna pesem veliko globoke-jega in vestnejega študija kot umetna. Ta je namreč izliv ene same duše, zamislil jo jc en sam človek in položil svoja čutila na papir. Mi, ki nimamo pred seboj vedno partiture, niti ne vemo, kako jo čuti sklada.telj sam. Zbor jc tu interpret le ene duše, ki je večkrat niti ne poznamo, nasprotno pa je pri narodni pesmi interpret celega naroda, njegove velike psihe, ki je rodila globok vzdih, izročila ga, ne papirju, marveč srcu naroda, da ga je najprej začutil, potem šele pel. Tu je kritik vsak poslušalec, tam le večji muzik. Ko bi se porabilo za naše narodne popevke toliko časa in truda, kot za umetne, kako bi jih lepo peli, kako bi jih globoko čutili. Ali bi ne moglo eno društvo odločiti se in bi posvetilo posebno pozornost le narodni pesmi, pa bi jo negovalo in neslo širom sveta njeno slavo! Ali bi ne mogli imeti poleg tako imenovanih serijoznih koncertov, ki nam kažejo višek moderne umetnosti, tudi morda popularne koncerte, ki bi nam kazali lepoto ljudske umetnosti in njegovih zakladov! S tem končavam. Svoje, stališče sem pojasnil, svoja načela ilustriral z zbirkami. Vsem onim pa, ki vso narodno glasbo gledajo prezirajoče in se ji posmehujejo, kot bi bila to muzika nižje vrste, kličem: Dajte mi dober zbor in solista ter druga, sredstva, ki jih upotrcbljate pri proizvajanju umetnin, pa vam pokažem, kaka je naša narodna pesem. Marko Bajuk. ČEŠKO-NEMŠKA POGAJANJA NA DUNAJU. Iz Prage se poroča, da se skličejo spravne konference v Pragi le tedaj, ako bo ugoden razvoj dunajskih konferenc. Sicer se bodo dunajske konference bavile v prvi vrsti z obema spravnima predlogoma, ki sta bili vloženi v državnem zboru, a ni dvoma, da se bo treba o tem dotakniti tudi onih spornih točk, radi katerih so bila pretrgana zadnja spravna pogajanja v Pragi. Zalo se bo že na Dunaju pokazalo, ako je upati uspeha od nadaljevanja praških konferenc. Ako bi bila znamenja ugodna, se praška pogajanja zopet začno in ako bi bila uspešna, bi bil češki deželni zbor sklican zadnji teden t. 1., da reši delni sporazum in pa obe davčni predlogi. Umu dn#a. I)ne 1. t. m. je predaval v Leonovi družbi g. dr. J. M a n t u a n i o »Sta-rokrščanski umetnosti«. Predavanje, ki se je vršilo v knjižnični dvorani »Katoliške tiskarne«," je privabilo zelo veliko občinstva iz vseh slojev, počastil je predavanje s svojo navzočnostjo pred vsemi tudi prevzvišeni gospod knezoškof. da ne omenimo drugih odličnjakov laikov in duhovnikov. Snov predavanju je zelo zanimiva in, kar je glavno, velike važnosti, da se morejo početki krščanstva prav umo-vati. Starokrščanski umetniški spomeniki nam kažejo, kateri in kakšni so bili sloji, ki so se krščanske vero prvi oprijeli, nam pojasnjujejo liturgiko in nje razvoj in nudijo vpogled tudi v to, k a j je že prvo krščansko občestvo verovalo, kar je velikega pomena posebno za apologeta in dogmatika sploh; vrhtega pa je njih umetniška vrednost samanaseb: velika. Problemov obsega torej ta materija toliko, da bi bila zanje potrebna cela vrsta predavanj; zato moramo biti odličnemu g. predavatelju, ki je v tem oziru strokovnjak, da si boljšega ne moremo želeti, prav hvaležni, da je poizkusil v enem predavanju podati saj temeljne obrise in dotakniti se, najpoglavitnejših zgodovinskih, kulturnih in socialnih vprašani, ki v to snov posegajo. G. predavatelj je najprej poudaril nasproti kritieistiškim težnjam naše dobe pomen krščanske tradicije in, prestopajoč k svojemu ožjemu predmetu, opozoril na orientalski izvor krščanske religije, kar nam razloži simboliko njenih Timotvorov, od katerih se je g. predavatelj omejil samo na one, ki so nastali na zapadu, oziroma v Rimu samem. Za umevanje te pra-krščanske umetnosti je treba predvsem pomisliti, da prvi kristjani niso bili sami asketi, da se bogoslužje ni takoj v celem obsegu ustanovilo, ker so bili prvi spoznavavci te vere navezani ali na sinagoge ali pa — med pogani — na to, kar so že ti pripravnega ustvarili, in končno, da prvo krščanstvo ni bilo izključno le vera sužnjev in nižjih slojev. Potem se je g. predavatelj bavil z vprašanjem, v kakšnem obsegu se je moglo z ozirom na tedaj veljavno pravo krščansko bogoslužje razviti in na katere pogoje je bilo zasebno in v javnopravnem oziru navezano. V začetku pravega preganjanja od strani kompetentne oblasti je bilo krščanstvo v Rimu že zelo razširjeno — okoli 30.000 spoznavavcev, med temi 155 klerikov. Napačno je mnenje, da se je krščanska umetnost začela pod zemljo; prvi kristjani so se umetnosti posluževali ravnotako kakor njihovi poganski sodobniki za okras svojih hiš, za lasten kinč, poh'štvo in posode. Seveda se je pa do našega časa ohranilo največ tega iz katakomb, grobišč, ki so bila že poganom svet in neoskrun-Ijiv kraj; v katakombah se je sploh vršila samo pogrebna liturgija, ne pa redna služba božja. Za to bogoslužje so imeli prvi kristjani že davno pred Konstantinom posebne kapelice nad grobovi. Predavatelj je seveda pojasnil tudi vprašanje pogrebnih društev in njih značaja v pravnem oziru. Nato je g. predavatelj prešel na umetniško stran starokrščanskih spomenikov in tolmačil bogato simboliko, ki to umetnost predvsem označuje. Kje so nastali krščanski umetniški tipi? odkod umetniške kompozicije, ki presegajo zgolj simbolično označevanje in jih moremo že v 1. vek uvrstiti? v kakšni zvezi je to z arkansko disciplino? kaj pomeni riba? kaj kača, petelin, pav, palma, oljkina vejica, cipresa, lilija, trta, svetilka, takozvane ornntke, pelikan, orel, feniks, grlica, jelen, volk, jagnje, posodo za mleko, sidro in predvsem dobri pastir, vse to je predavatelj pojasnjeval in pokazal medsebojne zveze ter izvor. Nato je nredavateli pokazal celo vrsto (35) dobrouspclih skjoptiških slik, ki so predočevale predvsem krščansko umetnost, kakor se je razvijala v katakombah. Občinstvo je z veliko jasnostjo in strokovno dovršenostjo obravnavanemu predmetu sledilo z največjim zanimanjem in izkazalo končno priljubljenemu predavatelju syoje priznanje z živahnim ploskanjem. Da g. predavatelj vsled nedostajanja časa ni mogel obsežne teme docela izčrpati, je samo-posebi umevno. F. T. Dnevne novice. + Sami sebi lažejo. Današnji »Narod« je prestavil nek članek iz dunajskega »Volksblatta«, v katerem list očita, da je dr. šusteršič pri zadnji voli vni reformi znatno oškodoval nemške zahteve. Da nemški list to pripoveduje, je samo ob sebi umevno, ali da »Narod« to pripoveduje, je pa skrajno nelogično. Zakaj ravno »Narod« je tisti, ki zmerom nasprotno ponavlja, da je dr. Šusteršič slovenske zahteve pri zadnji reformi oškodoval. Tako so se enkrat liberalci sami v svoje lastne mreže vjeli. + Liberalcev v Dalmaciji se je začela prijemati znana zloglasna liberalna smola; vse kar je pošteno ljudskega in hrvaškega, beži od njih in se zbira v pravaškem krščanskem taboru. Oni pa se ne morejo več prav ganiti z mesta, ostajajo vedno bolj osamljeni in ker si ne, morejo z drugim pomagati, pa žugajo za odhajajočimi in zmerjajo in natolcujejo — prav tako kakor naši liberalci. Strašno jim je hudo za državnozborsko četvorioo, grize in peče jih izguba duhovščine doma. Zelena zavist in krvave skrbi jih more, ker je končno poštena, rodoljubna duhovščina stopila na lastne noge in obrnila hrbet njih vrstam, kamor pač že davno ni spadala. Sedaj so jim neki še očetje frančiškani dobro zagodli in uničili njih tajne nade nanje . . . Te dni se je namreč v Splitu vršil redovni kapitel dalmatinske frančiškanske provincije in je bila volitev provincialnega vodstva. Liberalci pravijo, da se je šlo pri tem za samo klerikalno politiko in so bili izvoljeni zgolj patri-pravaši, ki igrajo v stranki veliko vlogo. Radi verjamemo, da se liberalci ničesar bolj ne boje nego odločnih krščanskih ljudskih mož in bi za provinciale in škofe najraje imeli kake — Macohe. + Boj med liberalno stranko in liberalnimi učitelji. Liberalnemu uči- teljstvu se zadnje čase godi pasje slabo. Liberalni učitelji se prepirajo med seboj, na Kranjskem so tovariši na deželi zoper tovariše voditelje, ki v svojem čednem »Učiteljskem Tovarišu« uganjajo učiteljstvu pogubno gonjo in so krivi, da ljudstvo nikakor ni za to, da bi se učiteljstvu izboljšale plače, dočim različni Gangli dobro žive in na račun svojih revnih tovarišev na deželi hujskajo s svojim pisanjem zoper Slovensko Ljudsko Stranko. V laseh so si pa »Tovariševci« tudi s svojimi štajerskimi kolegi in se pravkar- v »Nar. Dnevniku« medseboj lasajo. Ampak najlepše je na Goriškem. Neki učitelj debelega »Tovariševega« kalibra si je namreč v liberalni »Soči« privoščil katoliško ljudstvo in duhovščino in sicer na tak način, da se ježijo človeku lasje, če skuša ta. učiteljski izdelek prebrati do konca. Najbolj parfimirani so sledeči stavki: »Naši fajmoštri in kaplani mašujejo, pokopavajo in oče-našarijo vse zastonj« — »Neki nemški škof je rekel, da je navaden duhovnik še več kot Bog, da mu mora celo Bog biti podložen; kaj je torej šele škof in potem nadškof ? Nekak človeški Bog, ki se na mehkem in zaprt pripelje, ki najbolje je in najslajše pije, pa da se še kdo brani mu lizati pete in poljubiti dišečo roko!« — »Njegova Veličanstvenost, knezonadškof Sedej je birmovala in si krepčala pri z najboljšimi jedrni obloženih mizah svoj šibki želodec« itd., itd. To je pisal učitelj, ki to svojo lastnost v tem »članku« še ponosno poudarja. No — celo uredniku »Soče«, g. Garbščku se je to zdelo preveč in »Soča« je to reč v prihodnji številki popravila, češ, žal nam je, da smo to priobčili, ker »tak način boja ni na fnestu«, posebno ne pri učiteljih, ki naj bodo vzgojitelji naroda. A »Učiteljskemu Tovarišu« to ni bilo všeč in zato je Gabrščka napadel in to v — »Obrambnem vestniku«, ka- | mor deva »Tovariš« svoje najhujše sovražnike! Gabršček, ne bodi len, P* je zdaj »Tov.« dobro zasolil. Očita liberalnim učiteljem domišljavost kakor nedavno »Nar.«) in pravi: »Če bodo nadaljevali tako, postanejo raz fnere le še prijaznejše. Učiteljstvo lma malo prijateljev; kdor pa tako dela, kakor oni pisec v »Učiteljskem Tovarišu* in »Tovariš« z ni,i m vred, ta £0- tovo ne množi vrst učiteljskih prijateljev na Goriškem. Sapienti sat.« — Torej brca za brco! Pa po zaslugi, zakaj končno tudi taka stranka, kakor je liberalna, ne prenese takih sirovih izbruhov in manir liberalnega učitelj-stva. Potem pa zahtevajo od ljudstva, da bi se takim ljudem klanjalo in jih oboževalo! -f Ogorčenje. Hribarjev nujni predlog zaradi Elsnerjevega imenovanja je hudo ponižen. Glasi se: »C. kr. justič-nemu ministru se radi imenovanja Adolfa Elsnerja za predsednika c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani izraža ogorčenje.« Nič več in nič manj! Nad tem »ogorčenjem« se noben minister ne more spodtakniti, tudi če bi zbornica soglasno pritrdila Hribarjevemu predlogu. Nadalje pa je predlog namenoma krivo stiliziran. Vsakdo ve, da imenovanje predsednikov deželnega sodišča mora pasirati ministrski svet, na kar se predlog predloži na najvišje mesto. Vsled tega bi bilo edino pravilno, vsaj celemu kabinetu predlagati ogorčenje. Toda Hribar ni nameraval resne akcije. Kar je počel, je humbug. + Elscer in liberalci. Zadnja večja liberalna komedija je bilo ogorčenje nad imenovanjem Elsnerja. Liberalci niso popolnoma nič storili, da bi bil kateri izmed njihovih somišljenikov imenovan za deželnosodnega predsednika na Kranjskem, vkljub temu pa so zagnali grozen krik, ko je bil Elsner imenovan. Ta komedija se sedaj na Dunaju nadaljuje. Hribar in somišljeniki so vložili nujen predlog zaradi imenovanja, toda bili so dovolj previdni, da so ga vložili tako pozno, da pride predlog pri najboljših razmerah po sedanji opravilniški praksi šele leta 1912. ali 1913. v razpravo. Liberalna javnost si pusti od Hribarja še nadalje pesek v oči metati. Kako malo jc Hribarju in liberalnim kolegom za resen odpor, se razvidi tudi iz tega, da niso predloga predložili »Slovenskemu klubu« v podpis, ampak ker imajo sami premalo podpisov, so jih iskali pri tujih klubih. Najzanimivejše pa še pride! Dvorni svetnik Ploj ni hotel podpisati nujnega predloga, kajti v ju-stičnem ministrstvu, kjer se je zanj v >znani zadevi toliko storilo, bi se mu to zamerilo. Zato bo P 1 o j bržčas kmalu postal senatni predsednik, in deveta briga mu je, ali je na Kranjskem slovenski ali nemški do-želnosodni predsednik. Nekateri lezejo kvišku, drugi morajo biti žrtve. A sedanje sodno uradništvo ostane kljub temu liberalno, ker je sploh nezmožno, približati se ljudstvu in njegovim nazorom. -j- Pamet je boljša kakor žamot! Ker se bliža Miklavž in Božič, so različne židovske »tvrdke« začele razpošiljati svoje ilustrovane cenike, kjer ponujajo vse, karkoli kdo rabi ali želi po najnižji ceni in v najboljši kakovosti. Kdor je bil le enkrat tako kvat-koumen, da je kaj naročil, ima pač za vselej dovolj, kajti blago navadno niti deseti del plačane svote ni vredno — šund najslabše vrste. Da bi ljudi lažje speljal na led, obeča tak slepar različne lepe reči »po vrhu« in vsiljivo moleduje za naslove »znancev in prijateljev«. Seveda mu vsak le enkrat nasede, — a to Žida ne moti; izmišlja si vedno novih poti do novih odjemalcev saj — neumnih se nikoli ne zmanjka. Tak Žid dostikrat nima dru-zega kakor kako zakotno beznico, kjer sprejema naročila in potem sproti nakupuje pri raznih liferantih najslabše vrste blago ter ga razpošilja, dokler se ne dokoplje kvišku. Ponuja pa ti vse: na eni strani razne »ameriške in pari-ške novosti«, na drugi pa domače ol-tarčke in kropilnike. Čisto po židovsko. Pozor torej pred takimi sleparji! Kdor hoče kaj kupiti, naj kupi v solidnem domačem podjetju, kjer si blago lahko ogleda in ga že iz ozirov na dober glas ne bodo ogoljufali. -¡- Rekord v internacionalnem idiotstvu je brez dvoma dosegel tako-zvani »Slov. Dom« z dne 26. min. rnes. Svojo filipiko zoper »klerikalce«, ki so v »Unionu« protestirali zoper Natha-na., končuje namreč tako-lo: »Ravno ti klerikalci so se pa zvezali z nemškimi nacionalci in z Židi zoper Slova-ne, ki so na Nižjem Avstrijskem v veliki manjšini.« Človek normalnih možganov bi mislil, da so s tem mišljeni d u-najski krščanski socialci, zakaj ti so na Nižjeavstrijskem in sc vežejo z nemškimi nacionalci in Židi zoper on-dotne Čehe. Kaj še! »Slovenski Dom« namreč takoj in neposredno za tem vzklikne: »Taki so torej naši klerikalci — ros pravi, verni in prepričani katoličani, sicer pa se kaj radi vežejo z najhujšimi nasprotniki vere in slovenskega naroda. Ubogi kmet, ki ne izpro-glednšj« Le enkrat je člankar zasukal pero in iz nemških nižjcavstrijskih kr- ščanskih socialcev so na čudežen način postali kranjski klerikalci, ki se vežejo na Nižjem Avstrijskem z Židi in nemškimi nacionalci zoper — slovenski narod! Ubogi papir, da ne pordečiš ob takem telečjem pisanju! — Siccr pa jc tudi današnji »Slovenski Narod« zagrešil podobno pri-smodarijo, ko piše, da so kranjski »klerikalci« dopisovali v Verganijev »Deutsches Volksblatt« in tudi zdaj iščejo z njim zveze. Če kdo nastavi mikroskop v naše vrste, ne bo našel niti pol človeka, ki bi bil imel kdaj opraviti s strupenonemškim Verganijevim glasilom, pač pa bi tudi najkrmežlja-vejše oko med našimi liberalci našlo marsikaterega., ki je pošiljal in še pošilja svoje produkto v vsenemško liste, koder so teh dopisnikov najbolj veseli, ker so najmanj vajeni — bontona . . . -j- Pred sklicanjem hrvaškega sabora. Vsa hrvaška javnost napoto pričakuje razvoj stvari ob sklicanju sabora. Na, sporazum med banom in koalicijo ni več misliti, tako vsaj sta izjavila poslanca dr. Bogdan Medakovic in dr. VI. pl. Nikolič-Podrinski. Čujojo se glasovi o narodnem bloku, t. j. o sporazumu vseh narodnih strank toliko za slučaj event. novih A^olitev kakor tudi v saboru. Potem bi predsedniško in 2. podpredsedniško mesto v saboru dobila koalicija, 1. podpredsednika Stranka prava, a Starčevičanci da bi se zadovoljili z mestom zapisnikarja. To pa so seveda samo ugibanja in v strankarskem časopisju ni čuti takih spravnih glasov. Dr. Tomašič baje še tudi kljub vsemu upa, da bo v saboru dobil večino pri volitvi delegacije v hrvaško-ogrski državni zbor, ki bi obstajala seveda iz mož, s katerimi bi se dalo lepo po vladno, t. j. ogrsko, govoriti. Če se dr. Tomašič le ne moti? — Hrvaška delegacija v Pošti jo namesto izstopivšega grofa Pejacevicha izvolila za klubovega predsednika dr. VI. pl. Nikoliča-Podrinskega. + Kanonično umeščen jo bil vlč. g. Matija. Mrak na župnijo Staro Loko ter je bil hkrati imenovan za dekana loške dekanije in za kn. šk. duhovnega Svetnika. r Za začasni pokoj prosi č. g. Ant. Papež, kaplan pri Sv. Križu pri Liliji. : Premeščeni so bili čč. gg. Janez Hrovat, župni upravitelj v Senožečah, na Goro pri Idriji; Ivan Bešter, kaplan v Cerkljah pri Kranju, za župnega upravitelja, v Senožeče, kaplan Peter Likar iz Št. Jerneja v Sv. Križ pri Litiji; Josip Mešinger, ekspozit na, Orehe-ku, za vikarja v Zagorje na Notranjskem. + Škof Buconji.6 umira. SOletni mostarski škof Paskal Buconjič umira. Zavzemal je odlično mesto mod bosanskimi Hrvati in bil visoko spoštovan v vseh krogih. + Divjaki v gosposki zbornici so si ustanovili lasten klub, da bodo zastopani v komisijah. -i- V okrajni cestni odbor blejski jo imenoval deželni odbor Ivana Markcša. posestnika in hotelirja na Boh. Bistrici in Gabrijela Ferjan, posestnika in gostilničarja v Ribnem. — Družba sv. Mohorja jo vsled neljubo pomote natisnila lotos premalo »Drobnih povesti« in »Treh rodov«. Vsled toga ne moro teh knjig poslati nekaterim dekanijam ljubljanske škofijo. Da na odškoduje dotične Mohorja-ne. jim na zahtevo č er. poverjenika takoj vrne vsoto vplačano za oni dve knjigi, ako niso člani zadovoljni s tisto knjigo, katera so jim je poslala v nadomestilo. Zajeclno opozarja Družba na svojo knjižno zalogo in na izdatno znižano cene večine knjig. — Iz tehtnih razlogov se uvažuje izprememba sedanjega. načina pošiljanja družbinih knjig; opusti naj so sedanji »turnus« med škofijami in knjige naj se razpošiljajo v tisti vrsti, kakor so prišli oglasi. — Odlikovanje. Kanoniku-kustosu zagrebške nadškofijc dr. Feliksu Suk je cesar podelil komturni križ Fran Jožefovega reda. — Novi reški guverner grof Wi-okenburg je nastopil 1. t. m. svoje mesto. — Bosanski sabor je v seji dne 29. novembra z vsemi proti 3 glasovom sprejel predlog za zgradbo deželnega dvorca s stroški 1.200.000 K. — Zastopnik Juclov, poslanec Jesua Salom, je položil svoj mandat in se razpiše nova volitev. — Katol. slov. izobraževalno društvo /.a Selo-Moste vabi k popoldanski prireditvi, ki bo v nedeljo ob štirih v salonu gosp. J. Oražma. Prireditev jc združena s predavanjem g. dr. Josipa .Teršeia. Dnevni red prinesemo v soboto. — Novo sredstvo proti epilepsiji. Peterburški zdravnik dr. Lion jo iznašel zdravilo, ki ga jo v več sir» slučajih uspešno rabil proti epilepsiji. To novo sredstvo jc imenoval za Arzonozero- brin. Po enem tednu zdravljenja z novim sredstvom prenehajo popolnoma vsi epileptični napadi, naj bo potom bolezen še tako huda in stara. Lion bo prihodnje dni predaval o svoji iznajdbi v nekem peterburškem medicinskem društvu. — Srečke. Pri včerajšnjem srečka-nju državnih srečk leta 1861. so bile vlečeno sledeče številke: serija 2185, št. 42, (glavni dobitek 300.000 K), serija 664, št. 93, (40.000 K), serija 1199, št. 70, (20.000 K), po 10.000 K so dobile: serija 587, št. 17 in serija 1947, št. 72, po 4000 K serija 1947, št. 11 in serija 3956, št. 79. — Pri srečkanju turških srečk jc zadela glavni dobitek 400.000 frankov štev. 1,015.714, drugi dobitek 30.000 frankov št. 1,458.892, po 10.000 frankov pa številki 52 i.791 in 1,887.271. — Meteor, o katerem poroča sobotni »Slovenec« mod štajerskimi novicami, je gotovo isti, kateri je padel na zemljo istega dne in ob isti uri tu na Belokranjskem blizu Semiča poleg ceste. Na cesti nahajajoči konji so pospešili korake še prej, nogo jc svitlobo opazil njihov gospodar. Okolica jo bila razsvetljena v trenotku, kot bi bila vsa v ognju. — Nova mažarska šola na Hrvaškem sc jo 1. 1. m. otvorila v Sokolovcu. — Odmevi protičeških izgredov v šumavi 1906. Vsled soudeležbe pri izgredih o priliki občnega zbora nemškega »Bohmorvvaldbunda« leta 1906 sta bila med drugim obsojena tudi urednik tednika »Deutsch - Bohmervvald«, Hans Breitschopf na dva meseca ječe in sin odvetnika Glassnerja v Litome-ricah, jurist Friedrich Glassncr, na 6 tednov joče. Prvi je na najvišjem mestu prosil za pomiloščenje, a 30. t. m. je iz kabinetne pisarne došel negativen odgovor. Seveda, sedaj Nemci skriplje-jo z zobmi. — Ljudska knjižnica v šmihslu pri Novem mestu priredi v nedeljo 4. decembra ob 3. uri popoludne predstavo v domači dvorani. Vprizorila sc bo dr. Krekova igra »Tri sestro«. Kdor ne bi pomotoma dobil vabila, je vabljen tem potom. — Odbor. — Umrl je v Polhovem gradcu dne 29. novembra oče krojaškega mojstra g. Ivana Slana, M a t o v ž Slana, v starosti 76. let. N. v m. p.! —- Za preskrbo cjorkega kosila revnim in oddalienim šolskim otrokom so plemenito žene v Vočinu na Hrvaškem ustanovile posebno društvo. Otroci premožnejših staršev, ki imajo zelo daleč do doma, morajo za kosila dati malo odškodn:no v naravi: 3 litre fižola 5 kg krompirja in 5 glav zelja: vse druge siroške pokrije zavod z milimi darovi, priredbami itd. Morda bi se dalo tudi pri nas vsaj tuintam kaj enakega priredili ter združiti z gospodinjskimi tečaji? — Krava ukradena je bila v noči od 1. na 2. t. m. na Fužinah nekemu posestniku. Krava je črna, 8 do 10 let stara in jo breja. Pozor pred nakupom. — Miklavž se jo tucli letos preskr-bel z lepimi darili, da razveseli z njimi pridno mladino. Posebno jo preskrbljeno za zanimive, vzgojne in poučno knjigo, ki nudijo otroku veselo iznena-denje, pa mu tudi največ koristijo. Oglas »Katoliške B u k v a r n e« v današnji številki našteva te knjige. * Dekle z biseri. Povest iz Nero-nove dobe. (Ljudska knjižnica 13. zvezek). Angleško spisal H. Rider Haggard. Ljubljana 1910. Prevel J. M. — To je obširna in izredno zanimiva povest, kakor nalašč za. dolgo zimske večere. Povest jo polna dejanja, vse jo živahno, napeto in mikavno, zraven pa je ta roman jako poučen, ker nas uvaja v eno najpomenljivejših dob človeške zgodovine in nas prestavlja v tiste burne čase, ko je krščanstvo začelo osvajati poganski svet. Središče povesti je kristjanka Mirijam, ki živi v Judeji. Zaljubi se vanjo rimski stotnik Mark, ki se pa ima zanjo boriti z Judom Ka-lebom. Nežno l jubavno zgodbo prekine slovito obleganje Jeruzalema po Titu in slikovito opisovanje tega titanskega boja med rimsko svetovno oblastjo in fanatičnim od Boga za veke obsojenim judovstvom kaže lepoto te povesti na vrhuncu. Judje obsodijo Mirijam kot izdajavko na smrt, rimski vojščaki jo pa pozneje rešijo, a določena jo za sužnjo, ki sc naj proda v Rimu. Stotnik Mark jo izkuša rešiti, pa pride zavoljo tega v konflikt z Domicijanom, Titovim bratom, ki se hoče dekleta polastiti, pa tudi Kaleh intrigira, da bi jo kupil. Mirijam zbeži na ladji v Alcks-andrijo, Mark pa, ki jc imel medtem že opraviti s sodno oblastjo, a ga je ljudomili Til pomilostil, obupa, ko izve, da se io ladja potopila. Rimski škof Ciril ga potolaži in izpreobrne k Kristusovi veri; nato so odpelje stotnik v Aleksandrijo, kjer dobi Mirijam, o kateri jo mislil, da je utonila. Mark in Mirijam se poročita in tako konča krasna in volezanimiva povest s srečnim koncem. Našemu listvu so more ta roman le toplo priporočati, pa tudi drugim, zakaj uvaja nas v kulturne in politične razmere tedanjo dobe, ki je za nas tembolj važna, ker sc je v njej vršil svetovni boj med krščanstvom in poganstvom. Plastično nam ta povest opisuje tudi judovstvo, njegove strankarsko razmere, esenstvo, rimsko oblast, in sploh vse tedanje zgodovinsko ozadje; pripovedovanje samo je silno živo, da nam vse stopa pred oči jasno in je domišljija do konca napeta. Knjiga stane 2 K 20 v broširana; vezana pa 3 K 20 v in so naroča pri ,.Katoliški Bukvami" v Ljubljani. Sfaferske novice. š Boj za izpraznjen Jodlbauerjev deželnozborski mandat se jo že začel. Nemški nacionalci, ki vsled Jodlbauer-jevih umazanosti zelo upajo na zmago, so postavili za kandidata nekega železniškega uradnika Jos. Burgstaller-ja. Socialnodemokraška stranka pa kandidira vpokojenega kondukterja južno železnice Mihaela Hollegerja. Oba kandidata stanujeta v Eggcnbur-gu pri Gradcu. Ker se jo socialnim demokratom posrečilo zmagati v Gradcu pri občinskih volitvah v tretjem razredu, gojijo veliko upanje, da prodc-rejo s svojim Ilollegerjem. Krščanski socialci so bodo tudi udeležili volitve, a do sedaj še niso postavili kandidata. š Slovensko gledališče v Mariboru. Miklavžev večer se priredi v nedeljo, dno 4. decembra, v mariborskem »Narodnem domu«. Igra»Janko in Metka«. Začetek ob 4. uri popoldne. — V nedeljo, dno 11. decembra, pa se bo igrala igra »V znamenju križa«. š Protestantska propaganda. V Maribor ste prišle na pomoč pastorju Malinertu dve diakonisi iz Nemčije. š Konkurz. Čez premoženje, trgovca Matevža Pirtovšeka na Dobrni pri Celju je celjsko okrožno sodišče proglasilo konkurz. Ivonkurzni komisar je dr. Rožanc, sodni svetnik, oskrbnik konkurzne mase pa advokat dr. Ant. Božič v Celju. š Samoumor dijaka. V sredo, dne 30. novembra, zvečer sc jo v Mariboru v bližini treh ribnikov ustrelil lOletni dijak J. Nemvirth, sin moriborskega zdravnika dr. Neuvvirtha. Rodbina Nemvjrthova jo protestantska. š Na smri na vešalih je obsodilo, kakor smo včeraj kratko sporočili, mariborsko porotno sodišče v sredo pozno ponoči 301etnega Franca Šorija p. dom. Šuen in 25 let starega Alojzija Krajnca, doma od Sv. Lovrenca. Obsojenca sta 5. septembra t. 1. krog 6. ure zvečer pridrvila v hišo Janeza Krepša, kočarja pri Sv. Lovrencu ter ga na tako živinski način umorila oziroma zaklala, da je mnogo poslušalce pri obravnavi kar groza spreletavala. Vpričo 91etnega sina Krepšovega sta ubogega Krepšo zgrabila živinska hudobneža v kuhinji, ga vrgla na tla, ga davila, Šorli pa mu je z drvarsko sekiro razbil črepinjo. Nista, so zmenila za sinčka, ki jc nemilo jokal, vlekla sta napol mrtvega, vsega s krvjo oblitega Krepšo na, prosto ter ga tam z lesenimi drogi tako tepla, da sta. mu polomila kosti, nato sta. ga pa vrgla čez plot. v neko jamo in ga tam obdelovala naprej. Obtoženca Šori in Krajnc sta. vzela smrtno obsodbo hladno na znanje. Soobto-ženi J. Hojnik je bil oproščen. — V petek, 2. doc., so vrši ponovna obravnava proti italijanskemu opekarju A. Borgnolluti radi uboja. š V studenec padel in utopil se jc posestnik Šalamun iz Lukavcc. Studenec je imel visoko ograjo, na katero pa so Šalamun ni oziral. š Smodnik se je vnel pri nabijanju možnarjev posestniku J. Bratuša v Vogrinčevcih pri Ljutomeru. Iskra jo padla v lonec, v katerem je bil smodnik, ter so je vžgal. Bratuša jo zelo hudo poškodovan po obrazu in vratu. š Za župana v Lipnici je bil dno 29. novembra izvoljen dosedanji župan Franc Holzor, nemški nacionalcc. š Šolski sluga morilec. Na poti iz Judenburga v VVoisskirchen, v okolišu občine VVollmersdorf. so našli predvčerajšnjem dopoldne umorjeno in oropano šolsko služkinjo Elizabeto \Voissen-bacher iz \Veisskirchna. Truplo je našel v obcestnem jarku judenburški veterinami inšpektor Opitz. ko so jc peljal z vozom v Judenburg. V trenotku, ko je zagledal žensko truplo v jarku, jo tudi videl nekega moža, ki se jo hitro oddaljeval po ccsti. Opitz so jo brž peljal za. njim ter ga ustavil. Na vprašanje, kako so piše, jo odgovoril, da mu je ime Janez Ladenig ter da jc šolski sluga v Talheimu, Opitz mu jo odvrnil, da v Talheimu sploh nobene šole ni, nakar je prišel neznance vidno v zadrego, kar je še povečalo sum, da je umoril žensko. Opitz je peljal moža v neko bližnjo hišo, kjer je naročil domačim, naj ga stražijo. Med tem se je hitro odpeljal v Judenburg k okrajnemu glavarstvu, ki je takoj poslalo dva orožnika, da sta neznanca aretovala. Sodna komisija je dognala, da ima umorjenka tri težke rane na glavi, ki so takoj povzročile smrt. VVeissenba-cherjeva je prinašala iz Judenburga navadno učiteljstvu v Weisskircbnu, kar so potrebovali ter ob mesecu tudi plačo. Tako je bilo tudi sedaj, a med potjo je postala žrtev umora. Našli so pri umorjenki večji zavoj, v katerem so bile v Judenburgu na kupljene stvari, niso pa dobili pri njej denarja, ki ga je dvignila v davčnem uradu. Brezdvom-no jo je morilec uropal. Ladonig, ki je osumljen umora, taji vsako krivdo. Po stanu je šolski sluga v Kumpitzu pri Judenburgu. Toda dokazano je, da je bil v bližini kraja, kjer se je izvršil umor in sicer kmalu potem, ko je bil izvršen. Proti njem priča tudi lastno sumljivo obnašanje in pa to, da je tajil, :id kod je doma. Tudi ni na dobrem glasu. Poleg tega je tudi kot šolski sluga vedel, kdaj dobi VVeisskirchnerjeva denar. Ladeniga so zaprli. V Judenburgu in okolici je precejšnje razburjenje, ker so je umor zgodil pri belem dnevu in na prometnem kraju. Izpred sodišča. IZPRED LJUBLJANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA. Na korajžo sta se klicala. Hudodelstva uboja je bil tožen 23 let. stari posestnikov sin Jožef Kepic iz Cerkelj. V domači vasi jo bilo dne 16. oktobra t. 1. žegnanje in sejem. Sajevčeva gostilna je bila prenapolnjena raznih gostov, katerih večino jo tvorila mladina. Mod •aznimi fanti, ki so se tu nahajali, sta )ila tudi fanta Jožef Kopic in Anton "jorjanc. Vzlic temu, da fantje na tak ian ne štedijo s pijačo, minul je popol-Inc povsem mirno, šele večer je za-lesel med fante razburjenost, zlasti ko 'o posetil fant Jožo Gašpire s svojo iružbo to gostilno. Gašpire se je v veži spri z nekim fantom. Na cesti pred gostilno pa je vsloil toga napadel Kepic Sašpirea in ga baje z žilovko po glavi ldaril, ne da bi ga ložko telesno poško-loval. V tej gostilni se je pa vnel že ned Kepicom in Gorjancem prepir, ker 'o slednji prvega vedno zbadal in ga imorjal. Gorjančeva družba se jo preselile v Jenkovi» gostilno. Tja jo pa prišel tudi Jožef Kepic s svojimi tovariši, j ?repir, ki so je počel v Sajevčevi go- | stilni, nadaljeval so jo tudi tu mod nasprotnikoma. Okolu 11. uro je pa odšlo ,'oč fanlov iz te gostilno, mod njimi tudi fožof Kopic. Takoj za temi j'1 pa sledil j jorjanc in kakor nekatero priče trdi jo, o pričel takoj z izzivan jem. Klicala sta iden drugega na. korajžo, konečno ga e pa. sunil Kopic tako v obraz. ita lobanja in se jo kri iz počenih žilic zlivala polagoma v lobanjsko duplino ter vodno bolj pritiskala na možgane. Obdolženčev zagovor so opira na to. da je ravnal v jezi vsled. Gorjančevega izzivanja ter pravi, da je imel ta za napad v. rokah pripravljen odprt, nož, katroga mu je hotel iz roke izbiti, a ga jo pri tem zadel ha glavo. Kakor pa nekatero priče trde, se jo Kepic že prej izrazil glede okvarjonca. da bo lokla kri. Razprava se nadaljuje ob pol 5. uri popoldne. SMRTNE OBSODBE V TURČIJI. V Monastiru so usmrtili sedem ar-navtskih upornikov, ki so umorili šolskega nadzornika Jovaniča. Skopelj-sko sodišče jo pa predložilo sultanu v potrdilo 88 smrtnih obsodb upornih Bolgarov. BOJI MED ČRNOGORCI IN TURKI. Črnogorci in Arnavti so napadli ponoči 3(1. m. m. osem turških stražnic. Ol» teh napadih so usmrtili štiri in ranili tri turške vojake. Ubili so tudi dva turška kmeta, voč jih pa ranili. Turčija jo zato protestirala v Co-tinju. ; LAKOTA NA KITAJSKEM. V provinci Nan Hvej grozi prebivalstvu, 3,500.000 oseb, lakota, ker se ni oponesel riž. Kakor znano, se živi ubožno kitajsko prebivalstvo zgolj z riZem. PORTUGALSKI MINISTRI PRED SODIŠČEM. Mopubličanska vlada toži bivšega finančnega ministra Esbregueiro in finančnega ravnatelja Aranjo, ker sta za posojila kraljice Marije Pije z de-pozitno banko sklenila pogodbo, po kateri jamči za posojilo država. Razne stvari. Nesreča na južni železnici. Na postaji Kapolnasinek je zavozil osebni vlak št. 206 v tovorni vlak. Ranjenih je osem potnikov. Tvornica zgorela. V Glini Navaryji pri Bustornytyju je zgorela nova tvornica bombaža. Želc-iiška nesreča v Nemčiji. Dve osebi mrtvi. Pri Obladnu sta 1. t. mes. zadela dva tovorna vlaka. Dve osebi sta mrtvi, pet ranjenih. Dvakratni umor. V Nyzi je italijanski brivec Scalevose iz ljubosumnosti zabodel z bodalceni svojo ženo in svojega otroka. Po francoski železničarski stavki. Vojno sodišče 13. armad nega zbora v Clormont-Forrantu je obsodilo vojaka Exbrayata 86. pešpolka v 20 mesečni trdnjavski zapor, ker jo razbil, ko je bil na straži, brzojavne izolatorje. Učenjak — berač. V Parizu so obsodili zaradi beračenja in vagabun-daže v trimesečni zapor profesorja mo-droslovja dr. Marija Dubuis. Skrivnosten avtomobil. Med Ram-boulletom in Chevreusom na Francoskem se je razbil neki avtomobil, ki jo zavozil v neko drevo. Okolica jo bila vsa okrvavljena, a o lastnikih avtomobila nihče ne zna, kdo da so bili. Tri policijske stražnike umoril je v nekem kraju v Šleziji kmet Spivak, ko so hoteli pri njem izvršiti preiskavo. Pogrešan parnik. Parnik »Berlin« nove parobrodne družbe v Stettinu že 18 dni pogrešajo in ni o njem nobeno sledi. Domneva se, da je v Severnem morju ponesrečil in je utonilo vseh 17 mož posadke. NERESNIČNE VESTI O KOMPROMISU GLEDE LAŠKE FAKULTETE. Dunaj, 2. decembra. Od merodaj-nih slovenskih poslancev smo pooblaščeni izjaviti, da so vse danes razširjene vesti, da bi došlo do kakega kompromisa v zadevi laške pravne fakultete in obravnavo te zadeve v parlamentu, neresnične. Jugoslovanskemu vsoučiliškemu klubu doslej ni bil predložen noben kompromisni predlog, zato tudi ni bil v položaju se pečati s kakim kompromisom ali pa zavzeti o tem kakega stališča. DRŽAVNIZEOR. Dunaj, 2. decembra. V današnji soji državnega zbora je pričela zbornica prvo branje proračunskega provizorija. Debata bo trajala, do srede prihodnjega tedna. Danes je govoril prvi ministrski predsednik, katerega izvajanja so bila i večinoma jako neinteresantna. Danes j bi moral govoriti tudi predsednik enotnega češkega kluba Fiedlcr, a ni govoril z ozirom na to, ker klub glede udeležbo pri čeških spravnih konferencah še ni zavzel stališča. Fiedlcr bo govoril \ v ponedeljek. BIENERTH GOVORI. Dunaj, 2. decembra. Danes je kot prvi govoril v državnem zboru ministr-; ski predsednik baron Bienertli, ki je'najprej zavračal očitanja soc. demo-kruških govornikov v draginjski debati, da je vsega zla kriva vlada. Baron Bienertli pravi, da je vso odvisno od l konsolidacije in stabilizacije strankarskih razmer v zbornici, to jo, od tega, da so veliko meščanske stranko tesneje med seboj združijo in tvorijo veliko in trdno večino, ki naj bi imela odločiven in trajen vpliv na vlado. To da je bil vedno njegov cilj. Da je taka konsolidacija mogoča, kaže med drugim tvorba Češkega kluba, ki daje upanje, da bodo češki narod zasledoval modro in trezno ter zmerno politiko v označenem zmislu. Nato so je začel ministrski predsednik baviti s spravno akcijo na Češkem, pobija ugovore, dia je vlada zamudila, oziroma opustila v tem oziru storiti svoje in izjavlja, da kljub momentanomu neuspehu nikakor ni na mestu, udnti so pesimizmu, ker je upati, da se oeško-nemško vpra- šanje reši kmalu in definitivno. Ministrski predsednik jo tekom svojega govora zagotavljal, da njegova politična apoteka ni poznala simulantnih sredstev in sredstev, ki omotijo. Zadeve italijanske pravne fakultete se Bienertli ni dotaknil niti z besedico, tudi o jugoslovanskem vprašanju ni zinil besedice. KAJ MISLI VLADA Z LAŠKO UNIVERZO? Dunaj, 2. decembra. Naučili minister grof Stiirgkh je poslancu Bar-toliju sporočil, da se bo vlada opoziciji zoper laško fakultetno predlogo izognila na ta način, da se bo v proračunskem odseku končalo (?) prvo branje o fakultetni predlogi, nato pa se bo izvolil p o d o d s c k , ki se bo bavil s predlogo daljo in se posvetoval o eventualnih modifikacijah, da bi se ložje dosegel sporazum med strankami glede tega vprašanja; proračunski odsek sani pa so bo bavil z budgetnim provi-zorijem. Minister je Bartolija zagotavljal, da ta modus 110 zasleduje namena laškega vseučiliškega vprašanja zavle-či, ampak narobe: ga pospešiti. Lahi naj se zato ogibljejo vsuke agitacije, ki bi mogla le škodljivo vplivati. Isto je sporočil laški akademični deputaciji poslanec Conci, ki je še dejal, da ga je naučni minister zagotovil, da bo laško vseučiliško vprašanje rešeno še p r e d Božičem. Dijaki so seveda odgovorili, da s tem niso zadovoljni, sploh pa Lahi mislijo, da jih vlada s tem le vleče. OTVORITEV DUNAJSKEGA VODOVODA. Dunaj, 2. decembra. Danes se je izvršila na najslovesnejši način otvoritev druge dunajske Franc-Jožefove vodovodne naprave. V slavnostni dvorani magistrata so se zbrali sam cesar Franc Jožef, vsi na Dunaju nahajajoči se nadvojvode, ves diplomatiški zbor, ministri in zastopniki vseh oblasti. Na nagovor župana dr. Neumayra je cesar odgovoril, da se je vedno živo zanimal za vse dobrotvorne in socialne napravo stolnega mesta in d aga otvoritev druge vodovodne naprave veseli oso-bito zato, ker se jo izvršila v letih, ko se množe ob vsaki priliki dokazi uda-nosti do njegovega prestola po vsej državi. Cesar je povdarjal, kako z velikim veseljem opazuje čedalje večji in bogatejši razvoj mesta Dunaja in so je spominjal vseh onih mož, ki so pri tem velikem delu sodelovali in si tako zaslužili veliko priznanje, predvsem pa blagopokojnega župana dr. Luegerja. Cesar je naposled želel, da bi novo napravo spremljal blagoslov božji. Nato je ponudila cesarju dcklica kozarec vode, pevci so pa zapeli posebno slavnostno himno. Cesar si je dal nato predstaviti vse, ki so pri gradbi sodelovali in si potem ogledal v posebni razstavi izvršene načrte. Nova vodovodna naprava je 170 ktn dolga in so so dola inaugurirala pred desetimi loti. Stala je 100 milijonov in donaša vode iz Hochschvvabske skupine na Zg. Štajerskem. POSLANEC POGAČNIK. Dunaj, 2. decembra. Poslanec Pogačnik je včeraj došel na Dunaj in je danes došel v zbornico. OSEBNA VEST. Cerklje, 2. dec. Nevarno jo obolel č. g. Baltazar Bartol v pokoju na Sp. Berniku, Se priporoča duhovnim so-bratom v molitev! t FRA PAŠKAL BUCONJIČ. Sarajevo, 2. decembra. Mostarski škof fra P a š k a 1 Buconjič jc umrl. SMRTNA KOSA. Trst, 2. decembra. V Barkovljah je umrl občinski zdravnik dr. Emil Horvat. ZMAGA DIJAKOV. Praga, 2. decembra. Rektor praško češke tehnike Ilasa, ki je relegiral dijaka Haase, ki je načeloval demonstracijski stavki radi nezadostnih prostorov na kmetijskem oddelku, jc včeraj odstopil kot rektor. Dijaki tehniko so namreč izjavili, da so vsi zakrivili isti prestopek kot Haase. Češki tehniki so nameravali stavkati vsled relegiranja njihovega tovariša, a se jim je rektor prej umaknil. NESREČA V KINEMATOGRAFIČNEM GLEDALIŠČU. Kntovice, 2. decembra. Pri predstavi v kinematografskem gledališču se jo udri strop. 200 oseb jc zasulo, pet oseb je na mestu umrlo. HOLANDSKO IN DANSKO MESO NA SAŠKEM. Draždane, 2. decembra. Saški notranji minister grof Witztum jo sklical župane vseh večjih mest na posvetovanje o draginji mesa. Vlada jc pripravljena dovoliti uvoz holanclskcga in danskega mesa na Saško. PODGANE SNEDLE TRUPLO. Pferalsl, 2. decembra. Truplo železničarja Ignacija Karba, ki so je ponesrečil v službi, so popolnoma razjed le v tukajšnji mrtvašnici podgane. Ko so zjutraj pokopališki uslužbenci stopili v mrtvašnico, so morali s silo pregnati podgane od ostankov trupla. KOLERA V RUSIJI. Varšava, 2. decembra. V guvorno-montu Lublinu je kolera v krajih ob gališki meji nastopila močnejše ter jo v vasi Zdziechovvicc do predvčerajšnjim zvečer obolelo 33 oseb, od katerih je 11 že umrlo. linbllanske novice. lj Hribarjeve ulice v Ljubljani ne bo. Včeraj je deželni odbor na pritožbo Iv. Kregarja in Ivana Štefeta razveljavil sklep občinskega sveta, ki je pred svojim razpustom sklenil, naj se Gosposka ulica imenuje Ivan Hribarjeva ulica,. lj Možiček, ki skače. Jokavi otroci dobe časih v dar možička, ki skače. Tudi slovenski »radikalci«, ki se v naši politiki igrajo otroke in so silno jokavi, imajo možička ki skače, razlika je le ta, da ta možiček ni poceni, ampak je silno drag in da njegovo skakanje, celo naše radikalce, ki so sami dosti nerodni. časih silno blamira. To smo opazili nedavno pri sodnijski obravnavi, kjer je ta možiček radi neplačanih računov silno skakal. Možiček, katerega je skakanje takorekoč že onemogočilo po Dalmaciji in Belgradu, meni, da bo s tako svojo akrobatsko umetnostjo komu iniponiral. Pri dotični obravnavi je možiček napram zastopniku svojih dolžnikov tajil, da je bil že lota 1908. v Ljubljani. Ker smo mi mirno povedali, da je bil v Ljubljani že 20. septembra 1908 in ker je to dejstvo po svoje porabil »Grazer Tagblatt«, sedaj možiček skače in se jezi 11 a nas, namestu, da bi se jezil na splošno znani svoj »slabi spomin« in na nagajivi »Grazer Tagblatt«. Moižček se sedaj tako dere, kakor bi ga kdo na meh drl in ves svoj pogum kaže v psovkah na našo Urednike. Možičku so pri tej jezi seve, tako kot zadnjič pri sodniji, vse smeje, le to se nekaterim zdi, da brez vzroka ne skače tako visoko. Naši uredniki so seve ne bodo ponižali, da bi v listu odgovarjali na psovko Milana - Mihaela. Ta možiček naj bo vesel, da ljudje še ne vedo za vsa njegova jugoslovanska junaštva iz Srbije in Dalmacije. Možiček pojdi pod mernik. lj Za Miklavžev večer v »Unionu« so kakor doslej vsako loto tudi letos ne bodo izdajala posebna, vabila in tudi lepakov ne l>o, ker je ta priredba že tako priljubljena in priznana med občinstvom, da ne potrebuje take reklame. Občinstvo jo tem potom najvljudneje vabljeno k temu prekrasnemu večeru. Žc dekoracijo bodo vredne, da si jih vsakdo ogleda. Večer bo prirejen z uprav ogromnimi stroški, samo da se mladini nudi ros nekaj tako lepega in ljubkega, kar proti mnogo večji vstopnini ni mogoče videti niti v največjih mestih. Opozarjamo, da se bodo od jutri naprej že dobivalo vstopnice v »Unionovi« trafiki in pri Šou-kalu. Prosimo občinstvo, da si vstopnice pravočasno preskrbi. Cene prostorov so naslednje: pri mizah št. 1, 2, 3. 4, 5, 6, 7 za odrastle po 2 K, za otroke po 1 K, pri mizah št. 8 do 15 za odrasle po 1 K, za otroke po 50 vin.; pri mizah od ši. 16 dalje za odrastle po 80 vin., za otroke po 40 vin. Galerija za odrastle po 40 vin., za otroke po 20 vin. Tiste gospode, ki bi blagovolili za Miklavžev večer odboru za razdeli-litov med otroke kaj podariti, prosimo, da darove blagohotno prineso danes ali jutri v naše uredništvo. lj S sodom okolu sveta. S Trojan nam naznanjajo, da dva Laha valita velik sod okrog sveta. Ravno sedaj prihajata po Dunajski cesti proti kranjski meji s Štajerske. V par dneh sta v Ljubljani. Opozarjamo na ta izvanredni obisk. lj Novemu predsedniku dež. sodi« šča g. Adolfu Elsnerju so se danes oh pol peti uri predstavili vsi sodnijskr uradniki in sluge. lj šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani, priredi v ponedeljek 5. t m. Miklavžev večer pri »Majarončku« Stara pot št. 1. Začetek ob sedmi uri zvečer. Ker so za ta večer pripravlja društvo z vso skrbjo, da bo spored zanimiv, in bo nudil v vsakem oziru odraslim, posebno pa otrokom dosti užitka vabimo vse člane in prijatelje društva, da se tega večera gotovo udeleže. Vstop nina. za odraslo 40 v, za otroke 20 v Darila, katera bo razdeljeval Miklavž naj se prineso v društveno sobo »Pri Podboju«, od sedme do devete ure zvečer, v ponedeljek pa od 3. do 6. ure zvečer. Odbor. lj Imenovan je za petega katetieTa mestne ljudske šole v Ljubljani č. g. Ignacij Zaplotnik, kaplan v Kranju. lj Ubegli vajenec. Včeraj je poslal kovaški mojster Ivan Urbančič svojega vajenca Ljudovika Lozeja iz Komena v mesto po železo in mu dal za nakup 7 K. Fant pa je z denarjem neznano kam pobegnil. lj Zajec v krompirja. Ko je predvčerajšnjem neka kmečka ženska pripeljala po Radeckega cesti vrečo krompirja je mitniški paznik vrečo preiskal in našel v nji divjega zajca, ki je bil ujet z zanjko. Zajca so zaplenili, žensko pa naznanili oblasti. lj Umrli so v Ljubljani. Franja Somrak, užitkarica, 66 let. — Ivan Ker-žič, posestnikov sin, 3 dni. — Ana Hro-vat, bivša služkinja, 64 let. — Lucija Dimnik, delavka, 72 let. — Ivana Flak, postrežnica, 63 let. lj Prijeta tata. Včeraj zvečer je Tikradel Avgust Novak, rojen leta 1897. v Ljubljani in sem pristojen, nekemu zidarskemu polirju, s katerim sta skupaj stanovala, iz nezaklenjene miznice 42 K. Novak se je takoj po izvršeni tatvini peljal z izvoščekom na južni kolodvor in tam v restavraciji začel popivati. Ko ga je policija zasledila in are-tovala je bil že zapravil 8 K. Novak je nameraval iti gledat morje, a se mu ni posrečilo. Pri nekem posestniku na Radeckega cesti je 33 let stari hlapec Alojzij Puncer, rodom iz Spod. Štajerske pri odhodu iz službe ukradel hlapcem več obleke in denarja, poleg tega pa tudi gospodarju celo konjsko opravo. Izročili so ga deželnemu sodišču. Cookov roman. Velikansko senzacijo je vzbudila lani v Kodanj iz Lervvicka došla brzojavka, ki je naznanjala, da je dr. Cook dne 21. aprila 1908 pripotoval na severni tečaj. Čez nekaj dni je došel Cook sam v Kodanj, kjer so ga zelo slavili. Med slavnostmi je pa došlo v Kodanj poročilo, da je Peary 6. aprila 1909 dosegel scv. tečaj. Javno mnenje je postalo dvomljivo, a bilo je prvotno Cooku ugodno, ker so se izrekli zanj strokovnjaki. Peary je pa Cooku strastno nasprotoval, izjavljal je, da Cook ni došel na sev. tečaj. Ves svet se je razdelil v dva tabora: Cook-Peary. Medtem, ko se je o tem predmetu prerekalo, se je izvedelo, da Cook ni došel na neki hrib, kakor je trdil. Cookova zvezda je zato pričela bledeti. Sumljivo je tudi bilo, ker Cook dolgo časa ni predložil gotovih Ciokumentov kodanj-skemu vseučilišču. Posebna komisija, ki je te dokumente proučavala, je izjavila, da Cookovi dokumenti ne dokazujejo, da bi bil došel C.ook na severni tečaj. Dr. Cookova usoda je bila s tem zapečatena. Dr. Cook se je še izgovarjal na svoja spremljevalca, dva Eski-mosa, s katerima je baje skupno potoval na severni tečaj. Eskimosa sta pa izjavila tako, da je njunina izpoved uničevalna za Cooka. Cook je to čutil in je podal zdaj sledečo izjavo: »Po tehtnem premišljevanju izjavljam, da ne znam, če sem dospel na severni tečaj. Pol blazen sem postal zaradi samote in lakote in sem tako prišel do prepričanja, da sem došel na severni tečaj. Celo življenje sem bil čez mero Eastilakomen in sem želel, da kaj iz-najdem. Častilakomnost me jo vedla proti severnemu tečaju. Dve leti sem prebival v polarskih pokrajinah, stradal sem veliko in pretrpel toliko, da ni čudno, če skoči iz tira človeški um. Sploh pa. ni nikomur mogoče brez-ivojbeno dokazati, da jo došel na se-cerni tečaj. Stvar pa dožone do blaznosti, čo se dožene, da ne morejo verovati doprinešenim dokazom. Ko som doznal, kakšno velikansko pozornost je vzbudilo moje odkritje, sem postal popolnoma zmešan.« O svojem bogu izjavlja Cook: »Po svojem begu so nisem nikdar preoblekel. Vos čas sem stanoval nepoznan v Londonu. Povrnil Di se rad v svojo domovino, da bi me razumeli moji ožji rojaki, kar bi pre-Kosilo čast, odkriti severni tečaj.« * V zverinjaku. Kolikokrat naletiš v slovenskih hišah na nemške knjižico s podobami za otroke! To pač ni prav, ker saj prvi vtisi in prvi pouk mora pri otro' u pač biti v mili materinščini. Zlasti podobe, ra živalskega življenja imajo otroci radi in če jo zraven besedilo, ima to Še večji poučni namen in je tembolj koristno za otroka. »Katoliška bukvama« je založila tako knjižico »V zverinjaku«, kjer so čez dve celi notranji strani veliko barvane podo-oe najrazličnejših divjih, oziroma tu- jih bivali, zraven pa rnično in zelo poučno besedilo v verzih. Sliko so jako nazorne, žive in lepo izvedene, tako da izobražujejo tudi lepočutje. Na trdem kartonu zelo trpežno vezano v platnu stane ta knjiga, ki je kakor nalašč za Miklavža ali Božič za otročiče, 1 K 50 vinarjev, zgolj broširana pa 90 vin. Dobi se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani. * Robinzon starii. Povest s podobami za otroke. — Širom sveta znana, pri vseh narodih udomačena in na vse joziko prestavljena jo stara povest o Robinzonu in njegovih zanimivih dogodkih. Da se seznani naša dcca s to odlično povestjo, ki jo tudi za razvoj otroškega uma precejšnega pomena, je izšla ravnokar v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani knjiga, opremljena s krasnimi večinoma večbarvnimi slikami in potrebnim tekstom. Cena samo 1 K 40 vin., po pošti 30 vin. več. Knjiga je izšla v lepi opremi in krasno izvedene večbarvne slike bodo tudi odraščenega človeka zanimalo in zabavale. se otroku že po dvakratnem za-vžitju Scott-ove emulzije bistveno popolnoma olajšajo. Dober sloves Scott-ove emulzije kot olajševalno sredstvo pri oslovskem kašlju se opira na popolno izborno kakovost njene sestavine, kakor na poseben način Scott-ovega ravnanja in se že Mlet dviga od dneva do dneva. Zdravniki ponovno predpisujejo Seott-ovo emulzijo in stariSi, ki so jo žc enkrat vpo-rabili, bodo zopet vselej segli pri oslovskem kašlju po tem sredstvu. Prlstn i lo stoznum-ho - rihiCem — kot garancljsk m znakom SCOTT-ovega ravnanja. Cena Izbornl steklenici 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. 3109 O/trravallo vo železnato J0tia-Ymo Higienična razstava na Dunaju 19C6 Državno otliiiiovanie m častni diplom h zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša krt in je re-konva escentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Večkrat odlikovano. Nad 7C00 zdravniških spričeval. c. in kr. dvorni dobavitelj TBST-Barkovlje. Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov ANTON KOLENC ,Narodni tlom" CELJE Qra5(,a cesta 22. (v lastnih hišah). Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve. Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo t vedno svežim blagom po najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove debel po 2'10, droben po 140 K 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Pismena naročila se z obratno poŠto izvrže. pri nakupu blaga za moSkc obleke v trgovini R.BlIklanc. Ljubljana, Stritarjeva nllca S o veliki zalogi sukna in tudi o zelo ugodni ceni. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. V« V « ©zie! Čvetero Božičnih pesmi za solo, mešan zbor in orgle, op. 18, četrti natis, cena 80 vin. Petero Božičnih za solo, mcš. zbor in orgle, op. 44, cena K 120. Ova Božična siavospeva za solo, mešan zbor in orgle, op. 53, cena 1 K. Božične pred in polgre za orgle ali harmonij, op. 40, cena 1 K. 3523 Dobe se pri skladatelju: Ign. Hladniku v Novem mestu, Dolenjsko. Naročajte „Slovenca". h ■ Kurzi efektov in menjic. dne 1.. decembra 1910. Skupna 4°/0 konv. renta, maj—no- vember ........... 9335 Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij.......... 9330 Skupna 4-3®/0 papirna renta, fe- bruar—avgust........ 9690 Skupna 4-2°/0 srebrna renta, april —oktober......... 9690 Avstrijska zlata renta ... 116 Avstrijska kronska renta 4/j % 8115 Delnice avstrijsko-ogr.kc banke 1878 Kreditne delnice....... 67175 London vista........ 24042 "j Nemški drž. bankovci zn 100 mark 11755 2351 20 frankov......... 19051/, Italijanski bankovci...... 9490 2531/4 Rnt. Bajec^ cvetlični salon M Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne. E 32 -1 ifteteorologično poročilo. Višina n. moriem 306'2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm C m S Lo« opazovanja Slani« barometra v mm temperatura po Celti|u Velruvi Nebo ül¡ — > 1 9. z več. 732 6 7-4 si. zah. oblačno 2 7. zjutr. 733 2 60 brezvetr. _ 22 2. pop. 734 1 6-0 si. jug » Srednja včerajšnia temp. 7-9'. norm. 0 4°. U.letnih I Slov. \mki društvo jerltur" i MIlani je Izdalo 3518 Trgovski koledar za leto 1911. Koledar je trgovcem Id sotrudnikom nepogrsino potreben. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v. Dobiva se pri društvu in vseh knjigarnah. U.letnik St. 37.568. Mestni magistrat ljubljanski oddaja pnevmatično il • v v mm ji ? i to jc od l.januarija 191 sini ¡opničanli vojašnic! 1 do 31. decembra 1913 potom za dobo treh let, ofertne obravnave. Poduzetniki izpraznjevanja jam, katerim preskrbi magistrat brezplačno potrebni voz iti stroj za časa vožnje, naj vlože svoje kolkovane ponudbe, v katerih mora biti izrecno povedano, da bode izpraznjeval poduzetnik tudi goste snovi iz jam na lastne stroške, pri po usanem te oddaje. decembra t. 8. mestnem magistratu, kjer se poizvedo tudi natančni pogoji 2526 -2 Mestni magistrat v Ljubljani, dne 26. novembra 1910. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno Dostavlie.ni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. Gritar « ..t,», LJUBLJANA, Pr&rnoua ni. 9 \ 3W priporočata svojo velikansko zalogo m ran «J! po čudovito nizkih cenah. Pripravno darilo za Mikiavža in Božič! j I Mim darilo! orodja Itd., Itd., vse v nsjmodtrnejStm slogu. Preden si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! — Potrudite sj potem v mojo trgovino, kjer se Va:n daje drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svoje potrebščine le pri domači tvrdki ■ H. SUTTNER, LJUBLJANA, Mestni trg ali Sv. Petra cest«. Specalna trgovina najnovejših preelzijsklh ur moje lastne tovRrne ur v Švici z inamkc JKO'. Največja zaloga ur, zlatnine In srebrnlne, iuvelov ter brlliantnih nnkitov itd , ¡«totnko ogTomn-i izbira kina-srebrnega blaga kakor nastavkov, jedilnega Postrežba strogo solidna! Cene najnižje! Telefon 273. Brzojavni naslov: „H. SUTTNER", «a pismn« w»u*ji m njivirji i omtm pito. Ctnik pcMninc presti. if, Ljubljana Eeisfraliia pisarna i skladišče: Venova nI. 6. Tetefcrs araterisrž». št. S29. TeleSo?» Snterurb. Si. 129. Priporoča psenicno stroko izvrstne ka- koasosfi, ©frsslse asa dru§e mleushe izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Komp., Stolni trg 9. Krasne damske klobuke kakor tudi za deklice in otroke najnovejše mode v največji izbiri po zelo ugodnih cenah priporoča modni salon P. Magd i č, Ljubljana, nasproti glavne pošte 3012 poštenih staršev se sprejme v večjo trgovino na Dolenjskem. Ponudbe je poslati pod „št. 100" na upravništvo „Slovenca" Za slabokrvne in nrebnlele ...... W W9 _ je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 ^ 4 steklenice (5 kg) Sranko K 4*— BR. NOVJIKOVIC, Ljubljana. Brezbarvno, rumeno in rnjaoo za parkete ali pollkane tla priporoCa o Skatljah po en, pol in Četrt kg ali prosto HDOLF HHUPTmHnn prva kranjska tovarna oljnatih barv. firneža. laka In stek. klela Stavbišča na prodaj! Sc nekaj krasnih stavnih parcel, v sredini mesta, na vogalu Kuhnove in dr. Valentin Zarnikove ulice. Opozori se, da imajo stavbišča vsled suhega peščenega terena, solnčnate lege ter vremenskega zavetja najbolj ugodno stavbno lego. Poizve se pri lastniku Kuhnova cesta štev. 5. 3377 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim Najvažnejše \r> . je, da se kupi jJ^l j ^C i puh Tako perje in puh se dobi pri znani tvrdki popolno čisto in brez vsega duha. Anton Šare v Ljubljani Selenbnrgova al. 5, na vogalu Enaflove ul. (nasproti glavne pošte) po sledečih cenah: K 168 Puh siv »2 kg po n »» n n »i . bel „ „ „ Perje V2 kg po . 2-50 335 4-20 5'85 K 525 . 6-25 , 675 . 835 . 10- Pošilja sc poštnine prosto s povzetjem. 2964 1 Spillmannove povesti: Zanimivo pisane Spillmannove povesti so obče priznane kot berilo ne samo za mladino, temveč tudi za odračšene, in kakor malokatere druge navajajo k čednostnemu in nravno-lepemu življenju. Te povesti imajo tudi mnogo poučnega jedra. 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskili vojsk na Novi Zelandiji. K —-40, vezano K —-60. 2. zvezek: Maron, krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja kristjanov po Druzih. K —-40, vezano K --60. 3. zvezek: Marijina otroka. Povest s kavkaških gorn. K —40, vezano K —-60. 4. zvezek: Praški Judek. povest. K—-40, vezano K —-60. 5. zvezek: Ujetnik morskega roparja. K —-40, vezano K —"60. 6. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa. K —-40, vezano K —-60. 7. zvezek : Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz 17, stoletja. K —-60, vezano K —-80. S. zvezek : Tri indijanske povesti. I. Namaraeha in Vatomilko, II. Tahko, mladi misijonar, III. Zadnja pot O. Kenija. K —00, vezano K —-80. 9. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz j a p o n s k i h misijonov. K—'60, vezano K —-80. 10. zvezek : Zvesti sin. Povest za vlade Akbarja Velikega. K —-40, vezano K —-60. 11. zvezek: Rdeča in bela vrtnica, Rdeča vrtnica ali mladi mučenec iz Singare. Povest iz jutrove dežele. — Rela vrtnica ¡tli mlada spoznavalka. K —-40, vezano K —-60. 12. zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —-(X), vezano K —-80. 13. zvezek: Boj In zmaga. Povest iz Anama. K —-60; vezano K — 80. 14. zve/.ek: Prisega liuroiiskcga glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovino kanadske. K —■'00. vezano K —"80. 15. zvezek: Angel sužnjev. Rrazilska povest. K —-40. vezano K —-60. 16. zvezek: Zlatokopl. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K —-60, vezano K —-80. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. Povest izza časa odkritja Amerike. K —-60, vezano K — 80. 18. zvezek: Preganjanje indijanskih misijonarjev. K —.00, vezano K —-80. 19. zvezek: Mlada mornarja. Povest iz Kajenc. K — 60, vezano K —-80. Koristno berilo je najboljši pripomoček dobri vzgoji. - Najbolj priporočljive so dobre povesti za mladino, ki imajo pa poleg zanimive pripovedne vsebine tudi to prednost, blažijo in vzgajajo srce, bistrijo um in vzbujajo zdravo domišljijo; med najboljše v plemenitem, nepokvarjenem krščanskem duhu pisane spise prištevamo sledeče: uzei: Povest s podobami za otroke. K 1'40. To je stara krasna povest o Robinzonu v novi obliki z okrajšanim besedilom in izredno dobro pogodenimi večbarvnimi slikami; lepšega berila in bolj priporočljive knjige za nazorni pouk naše mladine ne poznamo. V 71701*1 ni ¡lir 11 Kni'9a s podobami za otroke. K— DO, nalep-Avumjaau. ]jena nE; trdcm kartonu K 150. Lepa knjiga, ki nudi otrokom ne le mnogo zabave, temveč tudi zanimiv nazorni pouk iz naravoslovja. Lahke pesmice nudijo kratek opis naslikanih živali. Knjiga s podobami za otroke. K 1'60. Lepe večbarvne slike in poleg njih kratke, otroškemu razumu primerne pesmice, so otrokom v pouk in jim napravijo veselo iznenadenje. ^lfftl7F 11 Silil H R P v podobah. K -SO, vezano K 120. MiM V bitan.1 u W U s pomočjo te knjige se nauči otrok igraje brati. Lepo izvršene slike služijo otrokom tudi za nazorni pouk. iiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiitiiiiiniiiimiiitiiiiiiiiiii liiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis Krasno darilo odraščeni mladini: ......................................................iiiiii.............................................................................mi litra vožnja po železnici. Knjiga o lepem vedenji!. Spisal Urbanus. Cena: K 3'—, elegantno vezana K 4"—. To je izredno važna in koristna knjiga za ves slovenski narod. •T Smida Krištofa spisi: 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. Hugolin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan K —-00, trdo K —-80. 2. zvezek: Jozaiat, kraljevi sin Indije. Poslovenil P. Flor. Ilrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan K —-00, trdo K —-80. 3. zvezek: Pridni Janezek in hudobni Mihec. Poslovenil P. Flor. Ilrovat. Mehko vezano K —-80, trdo I< 1 — 4. zvezek: Kanarček. — Kresnica. — KapeUca v gozdu. Poslovenil P. Hugolin Sattner. Mehko vezan K —"40, trdo K —-60. 5. zvezek: Slavček. — Nema dekUca. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan K —'40, trdo K —-60. 6. zvezek : Ferdinand. Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan K — 70, trdo K —'90. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska oliitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —80. 9. zvezek: Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —80. 10. zvezek: Ludovik, mladi Izseljenec. Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80. 11. zvezek: Najboljša dedščina. — Leseni križ. Posl. P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —-40, trdo K —-60. 12. zvezek: Koza Jeiodvorska. Izdalo „Katol. tiskovno društvo v Ljubljani." Mehko vezan K —-60, trdo K —'80. 13. zvezek: Sveti večer. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan K —*60, trdo K —-80. 14. zvezek: Povoilenj. - Kartuzijanski samostan. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan K —-60, trdo K —-80. 15. zvezek: Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. — Mehko vezan K —-60, trdo K —'80. Taras V., Iz raznih stanov. Pesmice (ponatis iz „Vrtca") K —25. AnffpIrpL' Otrokom prijatelj, učitelj in /AllgCICttV. voditelj. (Anton Kržič.) - Vsak letnik je zase celota in zelo primeren za darilo otrokom; velja vezan samo K l'—. Dobi se še 15 raznih letnikov in sicer od 1. 1894. do 1. 1909, VrtPf CasoP*s 8 podobami za slov. mladino. T 1 U.U vsak letnik jo zase celota in velja vezan K 4-—. Dobe se letniki od 1.1905. do 1909. Vojska na daljnem vzhodu. ?J8, ^'kT: