Iz domače in tuje prakse GDK: 915: 614 Tudi s sk~pinami in pa.sovi gozdnega drevja ztmaj gozda moramo ravnati načrtno1 Živan VESELIČ* UVOD Razen najvišjih gora ter vodnih površin in močvirij vsa Slovenija rastiščno pripada gozdu. Zato je gozd v Sloveniji ena od temeljnih prvin krajine, tista prvina, ki veliki večini naših krajin daje ton naravnost!. Gozd vzdržuje naravno ravnotežje v krajini inja varuje pred negativnimi vplivi sodobnega sveta. Človek je zaradi življenjskih potreb skozi tisočletja gozd krčil, zlasti v predelih, ki so še posebej primerni za naselitev in kmetijsko rabo. Ob tem, ko se že več kot stoletje težje dostopni predeli naše dežele ponovno zaraščajo, pritisk na gozd- ni prostor v nekaterih okoljih še kar narašča. Ponekod je ostalo gozda oziroma njegovih najznačilnejših prvin, drevja in grmovja, komaj še za vzorec. Poleg urbanih okolij, ki živijo svoje, po sili razmer od narave zelo oddaljeno življenje, je prav v kmetijski in primesmi krajini gozda zelo malo, nanj pa so močno vplivali ljudje in njihove dejavnosti in zmotili njegov razvoj. Skupine gozdnega drevja in gnnovja ter posamična gozdna drevesa v krajini dopolnjujejo ekološko in estetsko vlogo gozda. V okoljih, kjer je gozda malo, je pomen omenjenih gozdnih prvin še posebej velik. Kljub temu, da smo gozdarji pa tudi drugi, ki razu- mejo življenje krajine, že dolgo opozarjali na pomen ostankov naravnega rastja v kmetijski in primestni kraj ini, vendarle lahko ugotovimo, da so zlasti v kme- tijski krajini te pomembne prvine krajine doslej rasle zelo samoraslo, ne samo v smislu njihovega prostor- skega razporeda, ampak tudi glede svoje življenjske usode. Le naključje je hotelo, da so se gozdni ostanki, posamično gozdno drevje in grmovje ponekod še ohra- nili. V časih, ko se od drevesa, posekanega zunaj gozda, ni plačalo sicer obveznega prispevka za vlaganja v gozdove, je bil njihov posek skoraj stimuliran. A tudi danes so te posamične prvine gozdne vegetacije glede na svoj pomen še vedno preveč "brezpravne". Nevarnost je, da se v takšnih razmerah ob naraš- čajočem pritisku na prostor le-ta škodljivo zareže tudi v preostale osamelce naravne gozdne vegetacije. * Mag. Ž. V., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na posvetu: Skupine in pasovi drevja zunaj gozda- nujne prvine kmetijske in primestne krajine, 25 . 8. 1998 v Gornji Radgoni GozdV 57 (1999) 3 Temeljni cilji varstva okolja po Zakonu o varstvu okolja (1993) so: l. trajno ohranjanje vitalnosti narave, biološke razno- vrstnosti in avtohtonosti biotskih vrst, njihovih ha- bitatov ter ekološkega ravnotežja; 2. ohranjanje raznovrstnosti in kakovosti naravnih do- brin, naravnega genskega sklada ter rodovitnosti rastišč; 3. ohranjanje in obnavljanje pestrosti ter kulturne in estetske vrednosti krajine in naravnih vrednot; 4. zmanjševanje porabe naravnih virov, snovi in ener- giJe. Z ohranjanjem skupin gozdnih dreves in drugega gozdnega rastja ter posamičnih dreves zunaj gozda v pomembni meri prispevamo kar k (prvim) trem nave- denim temeljnim ciljem varstva okolja. Zato je nujno, da v vseh krajinah, kjer je gozda in njegovih posamičnih prvin zelo malo, ne le ohranjamo skupine drevja in posamično drevje zunaj gozda, am- pak takšne osamelce naravne gozdne vegetacije tudi načrtno na novo snuj emo. 2 ZAVODU ZA GOZDOVE SLOVENIJE JE POVER- JENA VLOGA USMERJANJA DELA S SKUPI- NAMI GOWNEGA DREVJA IN POSAMIČNIM GOZDNIM DREVJEM ZUNAJ NASELIJ V Zakonu o gozdovih ( 1993), ki določa naloge in pristojnosti gozdarske službe, je zakonodajalec upo- števal, da posamične prvine gozdne vegetacije zunaj gozda zaslužijo organizirano pozornost in daje javna gozdarska služba tista, ki je strokovno usposobljena za usmetjanje ravnanja z gozdnim rastjem tudi zunaj gozda ter je po vsem prostoru dovolj dobro organizi- rana, daje sposobna usmerjati razvoj teh posamičnih gozdnih prvin do potrebnih konkretnosti . Območja naselij so tu izvzeta. V 11. členu je zapisano, da je potrebno v gozdno- gospodarskem načrtu gospodarske enote določiti tudi ''usmeritve za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij'' . V 50. členu je usmetjanje gospodatjenja s tem drevjem zapisano pod dejavnosti javne gozdarske službe. V 20. 155 do111ače pral-ese členu Zakon določa, da izda za posege v posamično gozdno drevje in v skupine gozdnega drevja zunaj naselij Zavod lastniku gozda strokovno navodilo za poseg. Pri pripravi navodil sodelujejo tudi organizacije, pristojne za varstvo okolja in varstvo naravne ter kulturne dediščine. Program razvoja gozdov v Sloveniji (1996) med osnovnimi tremi dolgoročnimi cilji gospodarjenja z gozdovi navaja cilj "ohranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini". Cilj vključuje med drugim tudi "ohranitev, vzpostavitev in oblikovanje gozdnih robov ter skupin drevja, posameznih dreves, obvodnega gozdnega rastja, proti vetrnih pasov in omej~ kov zunaj gozda". V poglavju Strategija sonaravnega gospodarjenja z gozdovi vidimo pod usmeritvami med drugim zapi~ sana, da je treba: izdelati izhodišča in merila za ohranitev ekološko nepogrešljivih ostankov gozdov, skupin ter posamez- nih dreves v lqajini, -izdelati usmeritve za delo s skupinami drevja in po- samičnim drevjem zunaj gozda ter izdelati predloge za renaturacijo z naravnimi prvinami revne krajine. V poglavju Program ohranitve in gospodarjenja z živalskim svetom v gozdnem prostoru je med usme~ ritvami poudarjeno, da je treba "z zagotovitvijo bio- koridorjev živalim zagotoviti možnost prostega pre- hoda med populacijami". V poglavju Varstvo voda v gozdnem prostoru pa je med usmeritvami navedeno, da je treba "določiti usme- ritve za ohranjanje in krepitev obvodne drevesne in gnnovne vegetacije za zunajgozdni prostor". V obravnavanih gozdarskih aktih je tudi poudar- jeno, da moramo v predelih, kjer je gozda malo, še posebej skrbeti za njegovo ohranjanje ter preprečevati drobljenje njegovih ostankov. O pomembni vlogi goz- da v takih krajinah, o njegovih funkcijah in načrtovanju njegovega razvoja ter delu z njim bi lahko govorili oziroma zapisali veliko. Tu pa gre beseda o skupinah gozdnega drevja in drugega gozdnega rastja ter posa- mičnem drevju, ki v krajini pomembno dopolnjujejo vlogo gozda. S skrbjo za te drobne ostanke gozdne vegetacije, z usmeritvami in navodili za delo z njimi gozdarji ne- posredno prispevamo k ohranjanju in obnavljanju na- ravnosti krajine ter s tem k ohranjanju ekološkega ravnotežja v njej in njene estetske podobe. Kot je že omenjeno, daje izhodišče za načrtovanje razvoja obravnavanih posameznih prvin gozdne vege~ tacije v zunaj gozdnem prostoru že Zakon o gozdovih, 156 ki v 11. členu določa kot obvezno vsebino gozdnogos- podarskega načrta gospodarske enote tudi "usmeritve za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij". Vsebino gozdnogospodarskih načrtov pa podrobneje določa Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdno gojitvenih načrtih (1998), tudi v pogledu načrtovanja ravnanja z obravnavanimi prvinami krajine. Tako v 40. členu omenjeni pravilnik določa, da se v gospodarski enoti določijo krajinsko enoviti predeli, za katere se v gozdnogospodarskem načrtu določijo usmeritve za gospodarjenje s skupinami dreves in po- samičnim gozdnim drevjem zunaj naselij. V gozdnogospodarske načrte, kijih na podlagi tega pravilnika izdeluje Zavod za gozdove Slovenije, te vsebine že v ključu jemo. Ob do ločevanju funkcij goz- dov za ves gozdni prostor Slovenije pa funkcijske enote opredeljujemo znotraj krajinsko ekoloških enot - krajinsko enovitih predelov, ki praviloma niso manjši od 1.000 ha. Razen v gozdarskih aktih - Zakonu o gozdovih (1993), Programu razvoja gozdov v Sloveniji (1996) in Pravilniku o gozdnogospodarskih in gozdnogojit- venih načrtih (1998), izdelanem na podlagi Zakona o gozdovih - pa predpisi z drugih področij teh prvin gozdne vegetacije, ki ne izpolnjujejo (površinskih) pogojev za gozd, posebej ne omenjajo. To seveda ni dobro, saj se tudi druge dejavnosti v prostoru srečujejo z njimi in bi morale biti na njihov pomen vsaj opozor- jene v aktih, ki jim neposredno določajo načine dela. 3 NAČINI USMERJANJA IN VSEBINA USMERI- TEV ZA DELO S SKUPIN AMI GOZDNEGA DREVJA IN POSAMIČNIM GOZDNIM DREV- JEM Pri določitvi usmeritev za delo s skupinami gozdnih dreves in posamičnim gozdnim drevjem je potrebno upoštevati tako stanje krajine- v celoti in seveda tudi v pogledu teh posameznih prvin gozdne vegetacije - kot tudi stanje in razvojne težnje rabe prostora. Ni potrebno posebej poudarjati, da v krajini, ki jo vse bolj prerašča gozd, ni potrebno posvečati posebne skrbi vprašanju, kako ohraniti posamične prvine gozd- ne vegetacije. Problem v teh predelih je pravzaprav zrcalen temu vprašanju, namreč, kako preprečiti, da se krajina povsem ne zaraste, kar z ekološkega, estet- skega in drugih vidikov tudi ni optimalno. Vendar ta problem ni predmet tokratne obravnave. Druga skrajnost so primeri nekaterih predelov pri- mestnih in kmetijskih krajin, v katerih gozdov skoraj GozdV 57 (1999) 3 ni več, prav redke pa so (že) tudi obravnavane posa- mezne prvine gozdne vegetacije. V Pomurju imamo na primer katastrske občine, ki imajo komaj kakšen odstotek zemljišč, poraščenih z gozdom. V takšnih primerih se bo gotovo potrebno poskušati dogovoriti za osnovanje vsaj nekaj skupin gozdnega drevja in zasaditev primernega števila dreves. Gotovo tudi gozdarji nismo fizično sposobni dolo- čevati usmeritve prav za vsako skupino dreves in po- samično drevo zunaj gozda. Zato si tudi pomagamo z oblikovanjem krajinsko ekoloških enot, za katere nato oblikujemo usmeritve. Racionalnost dela uči, daje potrebno pri vsaki na- logi predvsem ugotoviti bistvene probleme ter se pr- venstveno posvetiti njim. To pomeni, da bomo med krajinsko ekološkimi enotami posvetili vso pozornost zlasti tistim, v katerih so razmere v pogledu gozdov in posamičnih prvin gozdne vegetacije v krajini najbolj neugodne, bodisi v pogledu trenutnega stanja bodisi njihove perspektive, znotraj vsake krajinsko ekološke enote pa tistim posamičnim prvinam gozdne vegetaci- je, ki so za ekološko uravnoteženost krajine ali nje.no estetsko podobo najpomembnejše. Posvetili se bomo tudi tistim predelom, kjer bi bilo zaradi odsotnosti gozdov in posamičnih prvin gozdne vegetacije najbolj potrebno osnovati skupino dreves ali zasadi ti posamič­ no drevo. Ko v krajini popravimo nedvomne napake ali pre- prečimo, da se nedvomne napake storijo, lahko reče­ mo, da smo storili veliko, morda že tudi optimalno, saj si ne smemo domišljati, da bi bilo, četudi bi to fizično zmogli, za razvoj krajine najboljše, če bi nam jo uspelo konstruirati prav do vseh podrobnosti. Na eni strani je potrebno naravi pustiti, da si sama išče odgovore na svoja sprotna razvojna vprašanja, in mi samo usmerjamo njene naravne težnje, na drugi strani pa je smiselno tudi lastnikom zemljišč omogočiti, da v do- volj širokih okvirih sprejemljivega s temi prvinami krajine naredijo to in ono na "krajevno običajen način", saj prav takšna njihova dejavnost oblikuje oziroma vzdržuje v določenem območju značilno kulturno kra- jino. Tako kot se je gozd skozi stoletja človekovega vpli- va ohranil predvsem na predelih, ki so za kmetijsko rabo ali naselitev manj primerni, je tudi za prenekatero skupino dreves, drugega gozdnega rastja ali posamično drevje v značilnostih zemljišča, na katerem se pojav- ljajo, mogoče ugotoviti razlog njihovega obstanka. Še posebej to velja za prvine gozdne vegetacije ob vodnih tokovih. Razumna raba prostora, kije v krajini uspela vzdrževati primerno ravnotežje med gozdnimi in ne- GozdV 57 (1999) 3 Iz domače in tuje IJralcse gozdnimi (kmetijskimi) površinami, je tudi v zunaj- gozdnem prostoru naravno vegetacijo ohranila vsaj na takšnih koščkih zemljišč, ki za intenzivnejšo rabo niso bili primerni, naravna vegetacija na njih pa rabe so- sednjih zemljišč ni ovirala. Tudi tovrstne stoletne iz- kušnje lahko koristno uporabimo pri argumentiranju obstoječih in načrtovanju novih skupin gozdnega drev- ja in posamičnega gozdnega drevja v krajini. In }{atere so posamične prvine gozdne vegetacije v kmetijski in primestni krajini, ki jim je praviloma potrebno posvečati posebno pozornost? - Če se z odgovorom na to vprašanje malo pošalimo, najprej tiste, kijih ni, pa bi bile v določenem predelu z estetskega, zlasti pa ekološkega vidika nujno po- trebne- potrebno jih je torej osnovati. Posebne pozornosti so v tem pogledu potrebne kra- jinsko ekološke enote, ki imajo z gozdom poraslih manj kot 10 % zemljišč. V njih si je potrebno pri- zadevati osnovati tako nove gozdne površine kot tudi nove skupine dreves ali zasadi ti posamična drevesa, saj je v takšnih okoljih praviloma tudi mnogo pre- malo posamičnih prvin gozdne vegetacije. - Obvodna drevesna in grrnovna vegetacija, še posebej na konveksnem delu zavojev vodotokov, saj je le-ta bistvenega pomena za stabiliziranje brežin- dovol- jeno naj jo bo obsekovati, ob zagotovitvi nadomest- nega drevesa kakšno drevo tudi posekati, nikoli pa krčiti. - Stara drevesa, zaradi svojega ekološkega in estet- skega pomena- potrebno jih je ohranjati in skrbeti, da določen del drevja dočaka fiziološko starost. - Omejki in skupine dreves, ki povezujejo večje gozdove -osnovati je potrebno tudi kakšno skupino dreves, ki bi prispevala k povezanosti večjih gozdnih površin. - Vse obravnavane prvine v območjih pogostih močnih vetrov in še posebej pasovi naravne gozdne vege- tacije, ki ležijo približno pravokotna na smer teh vetrov. -Vse posamične prvine gozdne vegetacije s posebej velikim ekološkim ali estetskim pomenom. Zavod za gozdove Slovenije že pri prvih gozdno- gospodarskih načrtih, ki jih izdeluje skladno z novim Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdnogojitve- nih načrtih, ter pri projektu določitve funkcij gozdov v potrebni meri posveča pozornost tudi posamičnim prvinam gozdne vegetacije, priznati pa moramo, da še nismo dorekli, kako na osnovi izdelanih usmeritev 157 Iz domače in tuje prakse izpeljati izdajanje navodil lastnikom zemljišč glede posegov v skupine dreves in posamična drevesa. Zavod za gozdove Slovenije s sodobnimi metodami obravnave gozdnega prostora- prek računalniško urav- nanih letalskih posnetkov terena - v rednih časovnih presledkih desetih let prostorsko natančno evidentira ne le območja gozdov, ampak tudi vse skupine gozdne- ga drevja in drugega gozdnega rastja ter posamično drevje. S primerjanjem zaporednih slik bomo v pri- hodrlje lahko natančno ugotovili spremembe teh prvin gozdne vegetacije. Menim, da je smotrno in, kot sem že omenil, tudi strokovno primerno, da se takšna navodila izdajajo lastnikom gozdov predvsem v primerih akutnejših ne- ugodnih stanj ali teženj v krajini ter v okoljih, kjer se ponavljajo nepravilnosti pri delu s posamičnimi prvi- nami gozdne vegetacije, še zlasti, če gre za primere teh prvin, na katere sem posebej opozoril . In seveda lastnikom zemljišč, ki izrazijo željo po usmeritvi v delo s temi pomembQimi prvinami krajine. 4 ŠE PREDLOG ZA BOLJŠE DELO S SKUPINA- MI DREVES IN POSAMIČNIM DREVJEM Usmerjanje dela z obravnavanimi prvinami gozdne vegetacije bi bilo uspešnejše oziroma učinkovitejše , če bi bilo mogoče zagotoviti skupinam gozdnih dreves in posamičnemu gozdnemu drevju večje varstvo. S tem je mišljena obvezna strokovna presoja pred posekom, tako kot poteka v gozdu pri drevju, ki je debelejše od 30 cm. Predlog je upravičen , saj ima posamezno drevo ali drevo v majhni skupini zunaj gozda pogosto res zelo velik ekološki a1i/in estetski pomen, v povprečju go- tovo znatno večjega kot posamezno drevo v gozdu. Država bi morala sofinancirati tudi zasaditev dreves zunaj gozda. Njeni tovrstni vložki bi imeli gotovo nadpovprečni učinek pri zagotavljanju ohranjanja in oblikovanja naravnejše, ekološko stabilnejše ter estets- ko prijetnejše krajine. VIRI MARUŠIČ, J. et al., 1996. Zasnova gozdne krajine.- Inštitut za krajinsko arhitekturo BF v Ljubljani, Ljubljana. Program razvoja gozdov v Sloveniji.- Ur. list RS, št. 14/96. * , 1993. Zakon o varstvu okolja.- Ur. list RS, št. 32/9. * , 1993. Zakon o gozdovih Slovenije.- Ur. list RS, št. 30 /93 . * , 1998. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojirve- nih načrtih.- Ur. list RS, št. 5/ 198. * , 1979. Council Directive 79/409/EEC on the Conservation of Wild Birds. * , 1992. Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and on Wild Fauna and Flora. Gozd.arstvo v času in prostoru Prvo gozdarsko tekmovanje lastnikov gozdov Posebna oblika izobraževanja lastnikov gozdov, ki srno jo izvedli na letošnjem sejmu kmetijstva, goz- darstva in prehrane v Kranju, je tekmovanje lastnikov gozdov v spretnostih z motorno žago. Za tekmovalni dan smo izbrali soboto, 26. marec 1999. Tekmovanje je kljub slabemu vremenu (če je beseda slabo sploh dovolj o pisna za tisto, kar smo bili deležni z neba med samo prireditvijo) v zadovoljstvo vseh dobro uspelo. Podrobna in do nas samih poštena analiza je pokazala sicer na nekatere nebistvene pomanjkljivosti, ki pa jih bomo na naslednjih tekmah poskušali odpraviti. Tekmovanje sta organizirala ZGS in podjetje Go- renjski sejem, podprlo pa gaje kar nekaj sponzorjev. Udeležba je bila presenetljivo visoka. Sodelovalo je namreč 15 elOp, 12 so jih izbrale in pripravile območne enote Zavoda, sodelovale pa so še tri ekipe Podeželske 158 mladine Slovenije. Vsako ekipo so sestavljali štirje polnoletni tekmovalci, lastniki gozda oz. družinski člaJ?.i, ki se nikoli niso poklicno ukva~ali s sečnjo (niso bili zaposleni v proizvodnih gozdarskih podjetjih kot sekači). Tekmovalo se je v štirih disciplinah: l. Zasek in podžagovanje 2. Kleščenje z motorno žago 3. Podiranje droga na balon 4. Kombinirano prežagovanje hlada V sak tekmovalec je tekmoval le v eni disciplini. Za samo izvedbo tekmovanja je skrbel organizacijski odbor, organizirana je bila sodniška ekipa. GozdV 57 (1999) 3