GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE "Hîynrtt ČT7¿^V^rrsr CMmko. I»., nobota, 10. sprli« (April 10), 1926. SabeetlpUea $I.M Vse najslabše človeške navade aa ae pomnožile. — Uveden je prohibici je nemogoče. — Taka la javlja šlkaška deputocljs. Weskington; D. C. — Posledice Volateadovega zakona ao v Chicagu take. da so se pomnožili pijanci in razni nemoralni čini. Tako je pripovedoval George E. Brennan Benatnemu odseku sa prohibicijo. Brennan je vodjs deputacije Chicaga in okraja Cook. Ta odbor je imel nalogo da pove senatnemu odseku, kakšni ao blagoslovi 'prohibicijo. Preden je bil zaslišan okrajni pravdnik Buckner la Nsw Vor-ka, joMašita deputacija izroči-la advokatu Julian Codmanu, ki zastopa nasprotnike prohibicije, več strani obsegajoč memorandum, ki postavlja prohibicijo v pravo luč. Brennan je rekel, da jo prohibici j a povzročila razen drugih slov še tele, sa katere ss ji dešela lahko zahvali: Fmrtnožitev pijančevanja. — Naraščanje nemoralnostl. — Ne-sppštovsnje do zakonov. Korupcijo med uradniki, ki so prisegli, da bodo izvajali zakon. Butlegsrje in prevajalce opojnih pijač---Pomnošitev šteVils u- morov. — Pomnožila je število na umu bolnih ljudi. — Strupeno žganje. — Smrt ssrsdi uživanja *munšajna". —- Slepoto. Povdsrjsl je, ds vssk pameten Človek pravi: "Rešite mlado generacijo". Vsak 4an naj ljudje molijo, da jih Bog obvarje prod blagoslovi prohibicijo. Naglašal je, da je edina odpomoč v tem. da se prekliče ali modificira ti zokon, ki je le na kvar ljudstvu. . Povdarjal je, da gradimo vetje in večjo ječe, da ljudstvo propada v uboštvo, kek• imamo prohibicijo. To svojo isjavo je podprl s štev^kami, hI govore, koliko tisočakov je moral okraj letos več izplačati iz svojega ubožne-ga skleda, kot prejšnje leto. NEZGODA 8 (TOVORNIM . > AVTOM, Štirje ubiti In 10 ranjenih. Brownsvlfls. Ps. — , Blizo Beallsvllta je tovori)! avto zadel v psssžirsld avto in ao prekucnil. Ubiti so bHi štirje radarji in de-set jih je bilo težko poškodovanih4 Mrtvi ao Anton Zajoe, John Pajo, Mike Kimemiat ln Mike Smolsr. Po imenih je aoditi, da sta dva Slovenca. Vsi fo doma is Cokeburga. < Predložil je ponovno resolucijo» kl ssktova, da ne por« te uasa-sane perilo. — Frasler upa, da bodo sprejete postave, kl bodo zabranjsvals Inke umassne potone. __ Washington. D. C. — Senator Frasler is Severne Dakota je prediošil eenatu resolucijo, kl ss-htevs, ds se pronajdejo fskti in poročajo kongreeu o znani Own-beyjevi zadevi. Ta ssdeva je bila v porabljena proti Harlan F. Sto-nu, da ae ne imenuje on članpm najvišjega federalnega sodišča. James A. Ownboy pripada med rudarske pijonlrje V državi Colorado. S proapektlranjom ln o-tvorjenjem rudnikov je prišel do rudniškega posestvs, ki je bilo vredno milijon dolarjev. Kot druge pri ovojih podjetjih je sprejel umrlega J. Pierpont Morgana in še druge, kl ao ga hoteli pripraviti ob vse. Stone je bil odvetnik u Izvršitelje Moiga-nove zapuščslne. In on se je potrudil, da 3e izkopal neko staro in zelo slabo postavo države Delaware, ki sahteva isredno poroštvo. Po tem posabljsnem ln sa-prašenem zskonu, bi tnorsl Own-bey položiti $200,000 lirednsgs poroštvo, da bo lahko Zaslišan na sodišču. Njsgovo posestvo je bilo zarabljeno. Ownbey ni mogel dobiti poroštvo, zato pa tudi ni mogel bHi zaslišan na sodlfšu, da vloši ugovor proti Morganogl zahtevi. Prišel je na sodišče, toda grozili ao mu, da ga postavijo na oeeto, ako bo ekušal govoriti. In ker nI pološll poroštva,, je bila zanj pravda Izgubljena. Posestvo je dobil Morgan. Harlan Stone je sagovsrjsl ta barbsraki odlok pred najvišjim sodiščem In je pravdo dobil. Zdaj je pa član te- ^Vraziwr'upe, ds bodo sprsjeto postsve, kl bodo onemogočile is-igravanje takih potes, ko senat izve aa fskte v tej zadevi. Popravila za lokomotive stanejo veliko več v privatnih delavni-cah kot v domačih. Washington, D. C. New York, New Haven & Hartford železniška družba je mislila, da prizadene organizaciji železniških delavcev smrtni udarec, ko je pričela oddajati v letu 1922 )x>pravila železniškega materija-la privatnjpi družbam, a se je hudo zmotila. Meddržavna trgovska komisija je pronašla, ko je pregledala računske knjige o-menjepe železniške družbe, da so bili stroški v privatnih delavnicah za popravila veliko višji, kakor če t>i bila popravila izvršena v domači delavnici. Poročilo veČine pokazuje, da je bilo treba izdati za popravila $1,827,347 več, kakor če bi jih delavci izvršili v železniških delavnicah. Kompanjja je^dala zaradi tfega p m im*nrnm-m n ......———»i Uauoovlč je namsien. da eeeta-vi novo 'lugoamvanako vlado. « Koalicija a HrVati oatano, toda sševenahlh klerikalcev ne Dunaj, 9. apr, - (A. K. ker, Chicago Dail|r News.) — Jugoslovanska vladna kriza Še traja. Kralj Aleksander je zdaj naprosil Nikolo Usunoviča, bivšega minietra sa javna dels, naj po-ikuša organizirati novo vlado. Usunovič je Pevčev ožji prijatelj in njegova vlada bo nadaljevanje PsšiČevega režima. PaŠičeva politika je, da ae o-brani koalicija mtoov in Hrva« tov, v. kateri lsttp dobe tudi Slovenci svoje mesto, toda Korošca in njegovih klerikalcev ne mara Pašič v vladi. > Y ' Vlada ima načrt za veliko o-mrežje novih Šeleznic. Stjepan Radič bi rad imel omrežje "ameriških" cest za avtomobile in truke, ki naj sveže j o jadransko obrežje i zaledjem in s tem prihranijo državi wlike stroške z gradnjo železnMgdkoSi gorovja. popravila privatnim tvrdkam, da se je tako izognila določbam železniškega delavskega odbora, po katerih bi morala v svojih delavnicah imeti unijske delavce. Družba ima 281 lokomotiv. Popraviti jih je dala izmed teh 177. Komisija pa ni dognala samo tega. Ona je pronašla, da so popravila več stala, kakor Če bi bila kupila nove lokomotive. Z drugimi besedami to pomeni, da je vodstvo železnice gospodarilo zelo potratno. ' Komisija je fakte dognaia~tu-di pri drugih železniških družbah, ki niso marale unij skih delavcev v svojih delavnicah, da ao popravila v privatnih delavnicah precej draga. Stsvkokaško delo ni le drago, ampak je navadno tudi slabo Izvršeno. Dober rokodelec ne dela v stavkokaški delavnici. Mussolini, ovenčan i vencem "herojstva' nosom, p« paradira po Sredosentsk bojnih lattlj kot Cesar v naduti do okrofc morja njegov novi "rimski nspsdslks, ki jo preluknjala Mt versko blsina. te' svoja obsorj« /«♦niči ln naša in la in bo ns ihorj Trípoli., AJA Tukaj so v tok« prave «g slav Museolinija. kl i isk s italijansko oo. Stari kamnit volok rimskega Avrellja je vea ven so postavlja katerih častni g premijerja, ko s riška tla prihod« in hiše so dok« niso bHe nikdai ko js prvi rim pred dvatlsoč II slavolok i štirim vrsto ujetnikov je delo fašlalov, dlti Mussolinlju rimskega Imperi Muaaollnlja b< čuvali, da ga so| de. General Dob glsvsr policije« tljsvsgs umora vornsr UbijvJ« vojslkr itraŠe, Rim, 0, spr.,« na MuMMoiinija, bournu, kl pridi Dublins. Lord j ROjSVli MUSSojj blssnl čin s veda] Zdravniki, i|j sko, prsvijo, da j Včeraj js rekla, naročili, naj ubij Rl ^ nJ§íál s pepela mljerjs. Ko je i njeno stanovanj sobico opremijo« V enem dnevu so se pripetile tri petrolejske ieeroče. — Posledice: dva ubita, mnogo pogrešanih: škoda znaša nad $18,- 000,000. ____ New Orleans, La., 8. aprila. — Na reki Mississippi se je danes v tukajšnji bližini pripetilo več nesreč, pri katerih je mogoče zgubilo kakih štirideset mornarjev Bvoje življenje. Največ žrtev je bilo, kakor se domneva, ko je nizozemski parnik "Silvanus" trčil v petrolej sko ladjo ¿Tfcfc mastnfaeeler", laat Standard Oil kompanije. Ta nesreča se je pripetila danes (ponoči, kakih štirideset milj južno od tu. Doslej došla poročila pravijo, da je izmed petdeset mož posadko nizozemskega parnika pogrešanih petintrideset. Domneva se, da je na parnlku "Silvanus" nastala eksplozija. Reka je goreči parnik nosila daleč seboj, dokler «e ni slednjič potopil/Trupel nl-našli še nobenih. Na petrolejskem parniku "O. T Waring", ki je tudi last Standard Oil kompanije, ee je danea pripetilo več eksplozij. Izmed dvesto mož na krovu jih pet pogrešajo, devetindvajset pa' jih je bilo ranjenih. Reka Mississippi je danes ponoči v daljavi več milj dobesedno gorela. Pokrita je bila namreč z bencinom, ki se je pri trčenju razlil in je dolgo gorel z velikim plamenom. San Luis Obispo, Cal., 8. apr. — 1'etrolejska farma Union Oil k-mpanije je danes ponoči v daljavi dveh rtilj Inv šlrjavi od 26 vljev do tri četrt milje vsa v i-i ¡tmenu. Iz šestih velikih rezer-\"arjev ln iz najmanj sedmih manjših nad zemeljskih tsnkov «vigajo dolgi plameni visoko v "ak. Nad 6,000,000 sodov petro-l ' i a gori oziroma je deloma Že zgorelo. Končna dkoda,' kadar •""Io pismeni vse požrli, bo znašla na olju In ns uničenih prijavah nad $18,000,000. 1'etrolejski požar je zahteval ' • človeški žrtvi. A. H. Seeber. * « teras civilne vojne in njegov William sta bila ubita, ko je k velik rezervoar, v katerem je "!j< zavrelo, eksplodiral. Izkušeni fhelld petrolejakih i »žarov, ki v tem slučsju ne mo-"io prsv ničesar storiti, previ-'la je to nsjvečji požar to vr-*u'> ker jih posns zgodovina a-"" ' i«ke petrolejske ladoetrije. '"u računsjp. da bodo pismeni - kake štiri ali pet dni opravija-1 *vr»Je uničevalno delo. dromon steber modrikasto (rn* ga dima ee dviga vleoko v "k. Tuintam švigne zraven di-,n* 'l^g ognjen jezik. Večkrat se potrpie zqnlja, kar je znak. da ' 7r>pet eksplodiral kak tank in ** je vrelo olje razlik) po od '^js premočeni zemlji > « '^rm ar skih poslopij, ki so Wsshlngton, DvC. — Senator Pittman sodi, da ne bo nikdar več v bodočnosti potrdilo kakšnega komisarja zavito v miaterij. Op ee je bojeval za to, da ameriška javnost izve, kako so senatorji glasovali, ko je šlo za potrdilo Woodlocka Članom meddržavne komisije. , v i r Pittman je predložil več a-Trondmentovic senatnemu opra-vilntku. Poeiani ao bUi sa teden dni senatnemu odseku. V kongresnih krogih se sliši, ds bodo vsi smendmentl sprejeti. Ti s-mendmenti določajo,' da lahko vssk senator, naznani, kako je glasoval, ksdsr se'je Šlo zs potrdilo kskšnegs komisarja ali ¿lana katere vladne naprave. Ako pa senat odglasuje z večino, da se poimensko glasovanje priobči, tedaj je tak zaključek veljaven. Doetnj je ¡bila dvetretjinska večina potrebna, da ae v tftkih slučajih priobči poimensko glasovanje. V Woodstockovem slučaju ni bilo mogoče dobiti dve tretjini senatorjev. Pralni viharji zadržujejo Man-dšurce. Ritka med oklopnlmi je bil pravoslavni šopnlk. Wllkeeharrei Pa. — A. H. Ni-kolin, župnik grško4*toliškt prsvoslsvne cerkve šv. Nikolaja v tem meetu, je te»dnl ubil svojo ¿eno in aina, potem pa še ssms-gs sebe. Predno je ssbe usmrtil, js zsšgsl župnišče. Gasilci, ki so pogasili ogenj, so našli tri mrliče. Poročilo ne pove vsroks. Dr. K^rdlička odlikovan. Waahlngton, D. C. — Dr. Aleš Hrdiička, kurat antropologih-ga oddelka v tukajšnjmn Narodnem naravosiovskem muzeju Je prejel od.Roysl Anthrbpologicsl instituta v Veliki Britaniji Huz-ieyevo spominsko kolsjno v pri-znsnje njegovih znsnstvsnih zs-slug. Chicago. Vremenski nepo-vodovslse Cos Js v četrtek rss-veselil Clkašane s sledeča novi-co: Pomlad, prsvs pomlsd Js tu-ksj! Dežja ln mrzlih vetrov bo še dosti ta mesec, toda snega ne bo več do prihodnja jeseni. Shranite torej Muhaste vrhnje suknje in pripravite orodje za delo ns vrtovih. grom nem deblu rdsševca (red* wood, to je drevo, ki mends raste samo v Kaliforniji) se našli čumnato, 24 čevljev dolgo in Al-roko, v kateri Je b(l 0O*galon*ki kotel sa kuhanje laaaja. Pod kotlom so kurili s petrolejem. Vhod v drevo je fcii zakrit a (*at-nom, na katorun Je bila umetno naslikana skorja drevesa. Prohl-bična oblaat je v Imenu sakona "zapr la" drevo sa eno leto kskor zapre |M>slopjs, v katerem e# kuha žganje. MODKKNI ROBIN HOOD JR MORAL V JRte ZARADI HANCNROA RAN- Odredba js pa prišla prepozno. "The American Mercory" sa april je še ves raspislas. New York. - Henry L Mencken je bil v četrtek uradno informiran lz Wsshingtona, ds so poštne oblasti odvzele aprilski številki njegove revije 'The A-merican Mercury" pravico razpošiljanja po poŠti radi povesti "Hstraek". Povest opisifje nemoralno šivi jen Jt neke ženske ns srednjem tspsdu. Mencken je pravkar izvojtvsl zmago v Bostonu radi te povesti. "Ko sem bil še v Bostonu, kjer sem isvojfvsl zmago ns sodišču v tožbi z organizacijo, kl je hotels preprečiti predajanje revije, sem slišni da so na delu neke alle, kl bi rade o«!vzele aprilski številki me|ega listo poštne pravice. Fakt je, da teh pravic ne morejo več vzeti, kajti aprilska številka rvvije je bila razposlana po pošti še pred dvema tednoma vsem nanriMkom Takoj bom zahteval zaelišame", je fcjavU je opremljen, da izvrši to delo, kot ga sedaj vrli na t'orfefriku in Filipinskem otbčju. Ti biroj je naš ameriški kolonijah)! urad za prekmorsko posest." Ameriška delavska federscljs in Igississ sto protestirala pred senatnim odsekom ss teritorije in otoško posest, ds se Vlrginsko otočje podredi pod kontrolo vo-JsŠks oblasti. Amerilks delavska federacija in Iglesias sto skozi leto zahtevala, da ae Por-toriko podredi departmentu aa notranje zadeve. Iglesias je prl-poročil senatnemu odseku, naj prečite Coolldgev gofor pred Ameriško legijo. V tem govora jO predsednik priporočal, da se vojaška oblaat naj niîar ne vmešava v civilno .oblaat. Kake dtplemal je šaa je je doliiček i i f»d vojne. London, ».' apr. — Polkovnik Edward H. House. bivši privatni svetovalec Wils«»ns. kl je spremljal Wilaona na veeh njegovih potih med svetovno lojno, bo dobil za svoje "Sporni ae" več kot milijon dolarjev, Hoaae je opisal v svoji knjigi vse avoje intimno življenje z Wlleo nom. Samo listi, kl ee objavili njegove "Spomine", so mu plačali $175,000. Portorike ee opravlja kot vojaška kolonija. — Vojaška kontrola na otokih ee naj odpravi, pravi dekvstvo. / Wsshington, D. C. — Ssntiago Iglesias, tajnik Pan-ameriške delavske federacije je podal izjavo zastopnikom thiks, v kste-ri nagiaša dejstvo, da je kon-greenik Kiess, predsednik zborničnega odseka za otoške zadeve priznal, da Je Portoriko pod vojaško kontrolo. On citira KU-«so-vo izjavo, ko objavlja zakoneko predlogo za civilno vlado na Vir-ginskem otočju. "Sekcija je rekel- Kleea, "Postavlja Virginako točje pod jurisdMtctjo Biroja za otoške zadeve vojnega departmenta. Biroj Sovjetski potni Ust stoae $110. Moskvs. 0. spr. — Rusi. ki hočejo potovsti v Ameriko sli ks-tero drugo deželo v tujezemstvu, morajo odslej plačati 800 nib-ljev ($180) ss potni list. ^ - jih stanovski pravočasno zapustili. je le gorele*, Potok Sen Lois se vije dani»s po svoji dolinici kakor ognjen trak. ksjti goreče olje se i vseh strani stoka vsaj. Ts ogromni požar je zanetila Eksskotlval svet A. D. f. je okle- i stopnik ismorskegs delsvstva, nU, da «vadijs priporočilo zs ki bo vodil pogsjsnjs, ds se Iz-organiziranje zamorcev v A-1 premene nasori v nekaterih vo-meriškl delavski federaciji »k«h unijah, v ksterih prevlodu- Južni strokovno orgsalzlrsn. • * ^" an na TjanUal 4e * Drugič js bilo sklenjeno, da ae . ' t.^. „ organizira velika kampanja u duhom pi< mennaega resiiao orri||(gjr||nil, Mmorc#v v tokih 1 • . ./ .fit' * unijah, kl že sprejemajo samor- ce svojim članom. Waehiagton. D. C. — Ko Je bi- [>A .tvar gre tako počasi na-la sadnja seja eksekutlvnegs |>r#jt j, vtrrl|| v tem, da js veliko sveto Ameriške delsvske fsdera „travno organiziranih delav-eije v glavnem msstu, je ekecku- wv v južnih držsvah prepojenih tivnl svet rszprsvljsl o načrtu I, ijuhom, da so zamorci neon* za organiziranje zamorcev v koprsvoo pleme, ker n« raz ume-Ameriški delavski fedofuslji, Vr-1 j^uga, da podjetniki ravnotoko šilo ae je tudi zaslišanje. Ampak KUnj0 jn pačijo b«dopoitne de-zdsj je ves zopet nekam sssps- |tvCe kot zamorske. Ns konven Io. cijah Ameriške delavske federa-Eksekutivni svet je po satrdl dje je bile še velikokrat povedala T. Arnoid Hille In Rienzi H no. de podjetniki ne poznajo ple-Lemdaa. zastopnikov zamorskih menake meje pri izkoriščanju, delavcev, sklenil, da Im svež** al To resnico je veliko delegatov organiziranje zamorskih delav poaabito, ko ao se vrnili domov s cev. pred vsem bo Imenovan za- konvencije. . _ _-- Wichita. Kaan. -kreni/, blagajnik banke v Mul venu, i vil, da J« goljufal Ijaj znaša $317,G bil v ječo od dvanajet • Prod sodnikom Je I nI mogrl nikomur edfl to. pa naj jok njemu i mašrn fsrmar ali pade fiešal Je, da nI nikdar farmarju prodni gjag seit va, sko , nI mofl vknjišenega dolga. lian. n i uradniki« ki j to sleparijo, oo fctiavtl šču, ds Hiieenkrenla « pooftverb* ^nnftuaga d kdar en cent dokéfimU gova mesda je unul $150 na meeee« Chicáis. — Cim je Izginil aneg s čikaškm uMe, im- je tak'm dv.a nilo število avtomobilskih Irtov ha listi krvave aUUetlk*V četrtek so Mil štirje ubMi «H več po- W*.______________ NAROČITE SI KNJIGO "AMERIÄKI StOÏENCL carskih i * GLASILO SLOVENSKE MAgOPNE ÇODPOBNB LASTNINA SLOVI One Haročnin;»' pol leU in ' MJ&tHP 9Uß Hh^HHM M UU. $1.65 u tri Smmwf 2Ü:.7-55 SO. U EN THE Ore»n of tlM Owned b J th# ENT" ßubiKrription: Unit«! ■Chicago td 50, and foreirn cwasge) ; » $$.00 per and M« |6J0 pet MEMBER oí THE FEDERATED PBBS*' Data* f oklep« I« a. pr. pmmL i» *»m Je • t*n 4* te tih ir iwUtI lkt. 1M$) polef rikfl UMETNO ....... 11 1 1 > PHOFITOV, Puli man kompanija, ki izdeluje apalne vozove in ima na njih rame patente, da jih na morejo izdelovati druge kompanije, pripada tudi med one kompanije,. ki umetno prikrivajo dobičke, da veljajo v javtfoati za'siromašne kompanije, ki ne morejo bojjie plačati svojih delavcev. Benjamin Stolb^rg opisuje v reviji "The kation" te pofitarske manipulacije te družbe. Po njegovem mnenju akriva U družba pod nedefcajllranlrai obrtnimi tro-ftki $66,000,000 dobička. To ae akriva pod izredno visoki* mi plačami višjih uradnikov in preoejšen del dobička pa gre za zvodenele delnice. ' Pisatelj meni, ako bi ae vae dividende, ki s? bile izplačane na zvodeneli kapital, naložile na štiri od ato obresti, tako da bi obresti nosile obresti, tedaj bi bilo v tem skladu $160,000,000. Ta denar je bilo mogoče izplačati, ker so potniki plačali previsoke cene za spalne vozove in ker so bili delavci fičani mizerno. Ta aklad bi dal zdaj toliko ohraati, da m lahko izplačevale aedanje'dividende, vozni listki za spalne vozove bi pa bili lahko za deaet odatotkov ceneji, akotudi bi se izplačana mezda podvojila. Pofftreftčeki v spalnih vozovih ae organizirajo in zahtevajo povišanje meade. Kompanija seveda se izgovarja, da je siromašna in da ne more povišati izdatno me»* de. Mesto da bi maado povišala za 50 odatotkov, kar bi bila prav lahko atorila po Stolbergovi izjavi, ja pa vrgla postreščekom majhno drobtinico, da jih potolaži. Povišala jim je mezdo ka osem odstotkov! Tako je ravnala družba, kateri bi sa prav nič ne poznalo, če bi postreščekom v spalnih vozovih povišala mezdo za petdeset odstotkov. t», če pomislimo, da atjepeo Ra- rajo, pa ** *»bko svojega startek filelen Gerte iz Zapudjs. In kaj je vzrok, da ao taka lavd niso organizirani. Da se u <*»vci org^irarajo, P«»^, ¿¿stre sunki, da je 8 seboj jc*el sto dinarjev. Do- potnabujejo pomoči od organizacije porcelanskih m ion- haaardei igralec, ki v eni utti meči eo »kili, da je šel na delo lavcev stotizoče zakvarta. ali pa da po- — pokrival je «trehe. A moč ae etavlja koraptae uradnike name- ni več vrnil. Ko ho ae vozili otro- IZ Je to potselajaki vrelec v Zahod- ni 1 r je. - #« s . Ellzebeib. N. J. — V slovenskih listih nem čital zgodovino drtase Mew Jersey in koliko ima katero velikih mezt prebivalcev. H*sto Elizabeth i New Ji* aeyju ima zedaj približno 112,-W0 prebivalcev in pred Šestimi leti jih je bilo ie približno 100^ 000 prebivalcev, Število, kot Je bilo sedaj poročeno v slovenskih listih. -v ' ; Delavske razmere so bolj srednje, delo je večinoma v vseh duetrijakih podjetjih, ampak ptašesiš odgovarjajo cenam današnjih ftivlH-nsk* potrebščin. Plače neizučenaga delavca po po 46 do 60c as ure. Bolje ddo •e aedaj Se bolj težko dobi in tako ae svetujem oziroma ne vabim nikogar zem sa delom meseca aprila. Ce bi pa kdo slučajno potoval tu skozi iz zapada aa Newark, If. J., ali v New York, N*iaj ae pa lahko tudi tukaj gne-deč ustavi fo peakuai srodo; delo ee prav lahko dobi pri novi poljski cerkvi v Elizabeth u in pan Bog pa bo pistil. in moderni elek-en železniški most od Central Railroad of New Jar-mo)t ja gotov čez široki Newark Bar. ampak ni Še v redu sa promet na suhem v Elizsbethport in Bajrenne. Meseca juHja bodo začeli graditi novi velikanski most za ljudsko rabo iz Eltza-betha, N. J., na Staten Island, N. Y„ in bo obenem tudi boljša zveaa t New Yorkom za pešce in avtomobiliste, kot je sedaj, ko ae «poramo voziti s prevoznim pamikom. Most bo 186 čevljev nad vodo, tako da bo vsak par-nlk lahko vozil spodaj/ H Nekdo Je apisal nepotrebno novico sa Žar konje t meseca marca in jas asm bil potem na sumu.'Kdo je bil, ni moja stvar, ampak priporočal bi, da bi se člani 8. N. P. J. malo bolj sani-msll In agitirali za svoj delavski list. dnevnik Prosveto in. da bi pri vsakem društvu pridobili meaeca aprila vsaj dva nova naročnika. Naročite Prosveto svo-Jim domačim v Evropi kot darilo in hvaležni vam bodo. Slovenski in brataki pozdravi — Andrew t. fiprogar, 880 Bond Street, Bli-zsbeth, New Jersey. Hope Netural Gas Compehy. Globok je ZčJio metrov. Sred- Znameaja ae to, da ee bliža nje letna temperatur» znaša fv mc tej vladi «ee je nekaj atrai-tistih krajih 11.7' Van Or- neg*, da«ore%e|*>h takšna vla-strand je fameril do globine ca. da obstojati* vlada, v kateri Je 67 nu-trov, metrov. ia se niku na Zahodni 'Virginijl» Poslednje ali pa finančni minister igralec, j w ja vMtk v Trijtu ^ t ■■ merjenje v globini 760 čevljev Je kakor ga dolži njegov vplivni to- iivna razprava radi znanih km- .f" »r*»* P"*vete odkla-zkazalo 76 J . Geotermičss variš. ■ ¿fa dogodkov. Znano je. da je nja stopnja je ton j za ta rudnik 1M ' metrov; za drugega 2J.8 metrov, za ostdle kraje Zahodne Virgi-nije pa je Ia neznatno višja. V' ZNAMENJA. Bel grad» , IS. marca. Navzdol gre. ^tari Pašič premišljuje, kako bi voz zavrl, ali —badava. Celo radikalni klt|b preživlja svoje prav težke čase Nad polovko JBegovih poslancev kaže svojo absolutno nezadovoljnost z gospodarstvom v državi ia čujejo se grožnje, zasedaj prikrite, ali tisti, ki po-znajo zakulieje, vedo, da je po-ožaj res prav nevzdržen. V radikalnem kiubu so sklenl|i, ds.v menu kluba ne bo noben rad. posl, govoril za proračun, če», to stvar Vlade. Vsak poslanec naj govori v svojem imenu ... j PORCELANSKA IN LONČARSKA INDUSTRIJA. V Ameriki ao tri velike tovarne, v katerih izdelujejo lončarske in porcelanske produkte. Dve tovarni, ki ata zunaj Chicaga, sta organizirani, neorganizirana tovarna je pa v Chicagu. V taj tovarni atrogo pazijo na to, da ne zaide med delavce bacil organizacije. Skoraj vai delavci V čikalld tovarni delajo še po dvanajst ur nf dan in pp sedem dni v tednu. To pomeni, da so vaak dan, priklenjeni na tovarniško delo, da nimajo čaaa za čitanje in oddih. Zaposlenih je v tej tovarni okrog dve sto delavcev, ki prejemajo oil 33 do G0 centov na uro. t Kompanija ima aeveda vedno doati naročil. Naroči la so tako velika, da dostikrat ne more vatreét, avojim od* jemalce in Kljub t*mu se pa kompanija trdovratno drftl dvanajst urnega delavnika, dasiravno je dolkazana re& da delavci pri 8-urnem delavniku producirajo ravno toliko kot pri 12-umem, ker niao njih produktivna moči takp izčrpane in njih zdravje tako izpodjedeno, kot pri dolgotrajnim delavniku. Delavci, ki delajo po sedem in osem let v tovarni, prejemajo po 46 centov meade na uro. Eno, tretjin«, delavcev tvorijo zamorci, kakšnih Štirideeet ja pa Italijanov, ohtali so pa Poljaki, Nemci in nekaj je tudi domačinki Kadar delavec vpraàa za delo in če je sprejet, se mora podvreči najstrožjemu izpraševanju. Povedati mora« kje je delal t > ;ulnje in zakaj Je NI odslovi jen Ako njegovi Odgovori i, malo dlšc, da je bll organiziran delavec,, ne dobi «i. 11, ¡aveu gledajo tudi aa roke, ako ima na njih velik. hOje. Poti pijejo tudi delavčeva mišice, da ai pré» priča;«», ako je molan Vprašajo ga tudi, če je kdij bfl Član kaim- unije.' Delavec, ki išče delo, mora biti zelo previ'i. n v ,jih odborih, ako šali v tej tovarni delati. Rokodelci ao tudi iriaho plačani. Tesarski pred&ela-vce dela |> > ,u»*et ur dnevno, a plače dobi po 87.60 na t* den Kurjač dela vaak dan dvanajat ur in ob nedeljah V naiih rimljepisnlh širinsh se tempe- iturs zemlje v globini približne 26 m sklada s srednjo Jetan temperaturo opazova-lišča. Od te globine dalje nara-iča temperatura pri vsakih 88 m ss 1*. Število 88 Imenujemo geo-termično zemljetoplotno stop-njo. Ta stopinja'nikakor ni tako stalna, kakor, trdijo nekatere geoložke učne knjige. Vobče so rasiskavaaja o zemeljski temperaturi še salo nepopolne in as to Je tembolj razveseljivo dej stvo. da ja V. S. Geological Survey v Ameriki aestavil podatke. £| se tičejo notranjosti zemlje, razen tega podvgel tudi nova jrssiskavanja. - Največ merjenj Je bilo do-sdaj izvršenih v rudnikih in vrelcih. Iz teh merjenj izheje da je geotermična stopnja pod vržeija različnim okoliščinam, te na so odvisne od lokalnih razmer Tako saaša n. pr. na dnu 1000 do 1600 m globokih bakrenih rudnikov, ki ae nahajajo na gor nJem Michjganakegs'polotoku bližini mrslaga jazera Lake Su-psrlor, tem(>eratura 16.16 do 9U2% dočim Je srednja letna temperatura na površju z< mljc v UaUh krajih le 167*. Geot*r mična atopaja Je torej tam 66J do 76.8 m v srednjem in južnem Michiganu pa Je le 22 do 4?) metrov. V Južni Dakotl in v Neb-rsski. ki sta bogati aa vrelcih In asjsirjth. pade stopnja aa fTj do II metrov; v Idahu kjer kaže zemeljska skorja še vutkaa-skr lastnosti, pa oelo na 11 do 6JS metrov. Geotermična stopnja Je, kskor kažejo rasiakova-njs. tudi nitja v mlajOh plasteh zemeljake skorje kakor UM , centov na «ro all na Maal "TCenttfk American" poro- Strojniki predaje*po iti centov na uro. Zidar je menda ča O. Wilsoa o merjenjih« ki jih ftajUipitati in pasluži po 56 centov na ura Delati pa| i« podvzel van Or»trand a io- noma in po programu itd. In* Virginia ki ga Je isvrtala stjepan Radič j^ so^ef v /odi^utopljenca,^ laste- toWgram'Nj'egöv pr^rarn ^ ur« vsakih ^8 minister socijelne politike .mož m pa vsakih |0 ki trdi, da naj »e eoeijalno poli-ultaž njegovega d»;- tično ministrstvo «kkie, mini-akjada s podal- ster prosvete f» človek, ki je ti rasbkovalec da- gladko zatajil vae, kar Je sedem najglobljem ru|- let propagiral, ln ki danes hvali , ki leži iztotako v va* <*tr j% preje odločno grajal Da Je te mogoče« krivda na •f koče naloge, ki so; boj za^ako- OJ^q^ 8 *"Mldbo' hf**>° nat¿¡| možkost, za poUtično S' fo ^^^ifSSSfr H s doka«! podprto pravnost, boj sa svobodo, za smačajnost. Jugoslovanski po- itiki se pozna, da ne sodeluje v ^rnZT^" ^ *** F* r"mko vs0 njej proletarijat. Jgf obtožencev Smrekar- nit drugega kot,resnico, U- Klerikalcem je bila delavska S* ^ bodo odklonili moje **TrTutvah v SSiako, i^^i^ttS kot resnicoljub zbornico eikio neprijetna. Ko so x!l.*e m da »*** pripravljen dobiti patrom videli, da ^ma^eo^ravijo, teaa, kar sta delala. ^re-de|pt novih naročnikov, za to u- sTšHkot dosled^avtenomlst/v le » *** ^^ P* P^ne- etoge. Čakam na odgovor - centralistični Batsrsd ter pcava- ^ Va« dru«« obtožbe Rožni Venec, Olairton, Pa. U vlado, naj vdUtve razveljavi. ** «sslsnjsjo samo ns domneve ♦ m.m . Ker se pa pd najboljši voiji kle- sumnifitoja in nobena doka- FUozofUa siarega fiojcs. rikalcev in vlade Še ni moglo do- * Pro« ostalim obtožencem, ££ ^ J kazati, da ao 4 |n Maksimovič (policija) sta poskušala zagovarjati vladne eksponente, sli ni šlo in vedslo se je, pravičeval, češ: bi šlo bolje, al mamo slabe uradnike v vsakem pogledu, celo v moralnem ... Radikalcem je vse to zelo neprijetno. Občutijo, da ao na ob- tožni klopi. Zato bi radi povzro- ..... ČU1 kaj senzacionalnega. Ko Je ™ru' vojvodinski poslanec nspadel radikalne korupeijoniste v Vojvodini in rekel, da je btla pod Oflr ako Je boljša in poštenejto uprava kot sedaj, ko jo vodijo radikalni eksponati, je predsednik radikalnega kluba žlvkovič na-hujskal 20 radikalnih poslancev naj dvignejo obtožbo proti posl. Boškovlču, češ, da ae Je israzil mora po 12 In \M mr na dan in po sodem dni v tedau. Loi Kante! deUrrei eo plačani od koaa. sobnimi sa toplomeri v to pripravljenimi najglobljem rudni kot pod Madžari. To Je hudo, kajt.1 nad madžarsko uprsvo prsi vojno se Je skandalizirala cela Evropa. Sploh pa Je na ceU črti žalostno. Ko Je Radič It svojega aiiai-strstvs z žaadarmi vrgel radikal nfga poníanse Dragoviča ln njim demokrata Agatonovlča, b človek pričakoval, da se bodo vsi poslanci breg razlike strank uprli in obsodili takega ministra, ao, -pvac Je bilo tiho. Ko je R*diC za poalance potem (Klrodtl sprejemne ure od 7. do 6. zjutraj, ao-pet vae tih^,. . Pa afera Nikič — iavčlč. fp Je ugledni politik Savčlč o|x»toril na nekorektnosti ra nesreče, se je zahvaliti, j „dpuMene v.e kazni »» brf, ¿JTbri, hitro, .Umi aMCtt •" • Komenurote^tv,. UJtoJ - ri, ki je povzročila tpliko hrupa,J*IVI jtf fihko napravi vsak sam. «Mhaldfoec Bregant V Skoc- Slavonije aretiranih od finančnih kontrolnih organov nič manj kakor 17*14 tihotapcev, ki so tihotapi* v prvi vrati tobak, eol, saharin, petrolej, vžigalice,;M garetnl papir itd. Tihotapska vojska je bila tWj preteklo leto da so Srbi v Vojvodini sedaj po f«1? "J0*"*' ** zedinjenju na slabšim kot So «U U ** V*!!"***.90 «loUpili preje. Dobil je proti določbam pravilnika besedo ln hotel *apra- gj^^JS viti afero v prid radikalne polo- ifLA mUe, ali - al šlo. Takoj se JeB 18 kasalo, da Je vojvodinski pod ^»f^g^ Boškovlč drugače govoril in le ^ pribil, da jeJadaj uprava Slabša tihoUpci dovolj sa- harina fo al malo pealade ovoj težki kruh, zato akrMta Nemčija ia Avstrije. Petrolej ae uvaža z Reke In to v manjših količinah bolj aa potrebe izletnikov, da ai svetijo na svojih tihotapekih potih. Vftigaiiee — največ Sol o in cigaretni papir prihajajo Iz Avatrije, koleki. seveda ponarejeni, večinoma s Dunaja. ki Je v, jaa^ala u dal n* zafestai klopi pred sodnim atolom v OaUeku. Tolpa, kateri Je aačelovala pb vama Bremu zaana kajdučka Teodora Osu-atova. Ja eplealla ia oropala mnogo trgovin v rasnih eremskih krajih. Sodišče Je vae tolpo Cb-eodHe aa Aeat meaeoev do pet let ječe. Ko se hajdučice slišale razsodbe, ao začele jokali kakor ds Is Dragatuša. Je pred me- O pouka aa 4e aašaltti aloven- — Preteklo leto Je bile na pod- ^¡L sreč. Trije rudarji eo enega leU prišli ob vid. prejšnjim vodstvom ae Je nekoliko skrbelo sa Pod vsaj Prvfm^^^h Matteott i je sunil Mussolinija bim delo. Tako ljubim delo, da Gilbertak» • /i iantl ^^ nilI Evdethski dopisnik se jezi v seppe Bregant, slar ea let V to fiiegovega župnika, ki me bt^ m me ne goriški Slovenec, dezertiral iz briga Mgoapudov" avto, niti ro« avstrijske armade ia v Italiji De briga, če ee dotični "goapud" vatopil v Garibaldijeve čete. Po- pilejo' Anton Leakovec sli tem je bU dolgo v br^javni "Sorn", niti me ne briga, če ao .i •lušbi. ifilbertski g. Matija kupUi nov 'kirfer" sa svoje žulje sli u ov^je žulje. Samo lo bi rsdi znala, zakaj "^ospud" zaklenejo no, da morajo učenci od četrtega t09*0**. ga aeaejo bolniku. lata napraviti poseben izpit Mica-is italijanššiae. Dalje ee Je odmerilo pouka v italijanščini naj- __ . ,, manj 6 tedenskih ur šolski ^r*gi ¿anumeti -crtU je rezreiil U ioi.ki „-kM tako. da J. zviiai tMkoake ^ ^ ure na « in jih kratkomalo »»r-.«. m4 26 tedenskih ur v »ko latir^ tTurT^er L v« ^ "SE.' 1 ta 6. razredu Komaj č^ajo, oyilim, otepam, gladim. » da pahnejo še zadnjf ostanek ^--fo nič, absolutno ^ slovenščine čez šolski prag. xje, oh, kjeai Mjjfcljir Rudnik RabeM js znan po svojem oinku ia svincu. Sedaj is Dovoli, d» Kje, oh, kJeai ti kristjan. P»; gaa. Žid. bandit poštenjak ah iatat, ki Iščeš delavca? KjeJJ ASI afMMkv Aa ta ne SK^ zapoalenih v rudaiku 1600 ca- drži pristo vra#ov, da Um J darjev. Država js dala rudnik ma najti nikjer?! -v zakup neki angleški družbi za dobo SO let pa sa malenkostno § gotovino, kakor ae zagotavlja s merodajne strani. Družba izko- AU rlšča rudnik, plače rudarjev so dnevaik dušo 7 ss trudapolno ia nevarno delo ,Odgovor: kna! — K«r 1** neverjetno nizke. Ia polno Je aa- radMbildnevnfta galejo irsib.b.:- darjev, sedaj ps takega varstva Občuten mraz v Jašai m4R*ft. Cotovo je, da Srt. ^ u sk opija prihajTlfJ; do milijoni na Aákletfko. ljud- da'ieyîedi marca atvo trpi la po letih bp polno Jufai Brblj! hud mraz ter Jr ^ iK>habljencev in obtfbeAaocev, nekaterih krajih sapsdel angleški kapitalisti pa bodo do- sneg. Železniški promet kJT bro živeli s rabeljekim dobič- ao ovirsn. Vihar je kom. ETÄ» V tako suhe kaaor iia prknor pu-stiuja Saham. To j« na kratko jedro zanimivega članka v aatrofizični reviji čikaAke uni-vene. • * t i 1'roieeerja Walter S. Adama in Charles E. 8t John sta aa Mount Wilson observatoriju dalj časa natančno proučevala planot Mara. S epektraiao analizo sta natančno ugotovila, koliko vodenih par ae našutfa v oaračju nad Uato polovico planeta, ki je Mla eb času apasovanja obrnjena proti aemlji. 4 , < Ugotovljeno je hUo, da se aa-haja na velikih delih Mama v oaračju ae več kot test odstotkov vodnih par, M ae nahajajo nad Mount Wilaonom. In aasto tri odstotke vote, kl se nahaja nad Paeadeno, Cal. Po mnenju gori Imenovanih znanstvenikov pomeni to, da so veliki deli opaše vene Marsove po-lovioe skrajno pusti in suhi. "Bralni stroj". New York. — Upokojeni pod-admiral Bradley A* Fiske je ia-našel br-tlni stroj, ki je »lošljlv in kadar aloften, ni več.M kot ea-raopoji'c paro. lanajditelj toga zanimivega atroja je prepričan, da bo ta iznajdba zrevoludjo-nirala vso aedanjo knjigarsko industrijo, kaiti "bralni stroj" odpravi vae tiskarske stroje in vse večallmanj debele knjige. k Admiral Flake je iadelal motel svojo Iznajdbe, kl greznici kale, da bo mogoče vrgel med staro tero vse črkoetavske stroje ter rotacijske ln dnige tiskarske strojo. In vrkutega ne bodo vabili mno»,i b-alci, kl re1si rabijo pri čitanju očala, nobenih o-čal. Iznajdba obatojl iz aparata, ki ima obliko lorpjete. Na aparatu so nahaja povečevalno steklo za eno oko, priprava za zakrit-je drugega očesa ter stojaloe te bralne pole. Bralne pole pa nlao tlakane, tem teč so fotografirane naravnost a, a pisalnim atrojem ali roko plaanlh listov. Bralnih pol ae a proatlm očesom ne more čltatl. glavni stan. aes7-aa aa lawnoale ave, cm lavrtevalni odbor: _ i UPBAVNI OI.SKK: Pradardnik Vlnooat Caiakeri poSpradaadeih Andrai Bo* laa. J«hn*t«wd, Ps.i «L tajnik ftuuh.il Tur k; lajn Blna Novak; Vl blofajnlk John Vo,r»ch; uradnih gl spravitolj vlstUs Ki H p (¡«din» POROTNI ODBHKt ftlsrtln ^IjMlk.r. prodood.dk. Bo» Iti, Barbar«* lWhar, tal? a. aidcetray A*o„ C hira««. »1.« Mm « aiafton Ave., Wost Patk. (Mitot Msrj Udari*. MM a. ssr». uli Joka TarfolJ, im U. »trabanr. pT BOLNIŠKI ODBBKt 08RKDNJK OKROftJK: Blss Nov«k. pradaodaik, »17- CMeaeo. III. VZHODNO OKKOtlftt Jscob Ambraiit, Bas MM, Mo Jesegk Bsrt», KKI>. 1, Bol ti BAPADNO OKROtJK; Aston S«|.r, H«. IN, (Jress, * Frank K lun. Rox SN, Chiaheli Jate (¿ob*. Um 144. Bertl Nadzorni odbor: Pssl Bsraer, ptiiiiisft Ml g«. LawaSsle Avsh < j. Bevsrtalk, mm 5, šftilksd Aeo,| Frssk le* sin w, Zd ruši t ven i odbor: PredseieHi: Frank Akš. 1114 BoMieefeN Ave* o**, aaae w. mm at, t kisaae, m.; john on», mm a Chicairu, |U. VBHOVNI ZDRAVNIK: Dr. P. J. Knrs/aUS at < Ohlo. . y POIOBf - Koroapondanca s slavnimi odborniki, ardnifttv«» a. X. P. J, ISft7.ft» So. Lawndaia Aro„ Chk van ZAftRVE BOLNlteK POUPORR aa MABl «Ive a n. p. J, M0T-H te Ueadalo Aro* ckissae. den arn» poäiuatvr in bt V abl. hl se «I tr^SSS - Tli,U41" "* ^_vb*«aobvb v svrs1 8 bi.AGAJNiaglMI i Sadje je adrava lad. Razlogi, aakaj bi momU Jesti sadje vsak dan, ao raani. Vsako sadje vsebuje soli orfaničnih kislin, ki več aH manj vapadbu-,jajo delovanje obisti. Nekatere vrste sadja, kot hruške, gmokve ln češplje, imajo čistilen vpliv aa telo. Sadje tudi zalaga telo a precejšnjo količino neprebav-nih snovi, ki pa aSdrSujeje iodo v črevih in tako pri*»vajo k njihovemu delovanja. Sadje vedno aevcSuJe ia vzpadbuje dostikrat tak pri osebi, ki |a nima. Radi tega ne emamo ametratl sadja kot raakoije, marveč kot Dojenčkom je tanku dajati vaak dan nekoliko lahkega sadnega soka ali perudUnikoeega soka. Zlasti je to potrebno za deteta, ki se prehranjajo s kravjim mlekom ali z drugimi mlečnimi izdelki, da ae tako obvarujejo pred boleznijo, ki ji pravijo kurdej (scurvy). I*hka oblike kurdifje Sa lik rat ImmJ op« zl, sil kasneje je oči vidna v tem. da rast otroka splošno aaoetsjs. ssdju, ki ni popolnoma sreio. povrh tega treba, Jce ss otfsluim daje sadje, odstraniti vee* kar je gnilo, i« dobro oprati sadje* Banane so v Ameriki običajno ia Jako seno sadje, ki ima visoke hranilno vrednoat Jfevzr« čuje neprebaveoat le teAsj, Jm» dar ljudje jedo pmeelaaags. pr« hitro in preveč. Ko so.banan« i»oi*»ioi«ma zreie (kadar ao lep» še vedno soliden, ne gnil), eo ia ko prrliMvljiv«. Zrele baun< navadno eteneje manj, ker trgovec zna. da ne bodo trajale dol tr oo eridii v /jIrührt** drl#¥«. go i« Idi oratiTOM. Her, hieb St. I < Lava v paiak, SI. HCL Dr. sMvs v ei SWP4 Boa. kktfc M. t ^heboyfa^ Wie. — Brez pod-"" moremo dopisa priobčiti. ''•»^ravt ( notz. Wleeawte. aredi • "-nega mmmm ae fti Im "^k. lairzi prodajali dolarske ' ^ po 56JO. Za aaao dinar-j' torej plačali ato dolarjev. NaRocttb m outoo MMio. Olopioa. Poljošote ml )a U vWb/at r Idrotonth drŽavah, in vreil Sa Jo M se* to I SM Is Now Vorhs Jo adAol o JamaaatUa, m. V., k Jar Ja pao) doiol To« Jo bil la per doi. po fa Jo id ravnik pools! V bol' ■IŠBMP. - Aktes pila llnpartaHJa Ja Wie akaMMM S. fabn». sr js I. I, tev je zato Jefferaon. Ii manjšini, postal podpi Združenih držav. Kot REDNE Imenoval f ^ ' L Z aprila 1713. Ro Tkoausu Jeffersona." «e je reki»: Ako Jefferaon nI bil prav, pou m tudi Amerika ni prav. Ta priijlovica Ia kak velik vpliv je n« življenj«. .1 miiljenje Združenih držav. (>n je bU tJetf, ki ja apiaal Izjavo neodvisnosti, ki je kUI na čelu «1 banja za verzko svobodo, ki je bil oče ljudska Izobrazbe v Ameriki,ia vodil avoje rojake v večini vali-kih svobodomiselnih gibanj, Id tvorijo bintvo pravega nizma Rodil m» je v Albemarle County v Virginiji, kjer je bil njegov oče veleposentnik. Pojavil aa Je prvič kot merodajen činitelj javnem življenju tik 1 učijo, ko je bil L 1744 ginijske konvencije, izbrati delegate za tog^H "prvi kontinentalni kongresi* to konvencijo je Jeffemda " vil spomenico vseh krivic»'Storjenih kolonijam s strani Angie-žke. Pogumno je Izjavil, di§^ žela spada k onim, ki so jg selili. Proglasil je tudi, M* do samovlade je prirojena ljudi ln da da he in na- V kon- da vse drugim koloni ložila avojemu greau. naj^l kolonije proglasijo aa neodvisne Jefferson je bU imenovan za načelniku odseka petoriee, ki naj itavi proglas. Tako je Jette r son pripravil enega izmed naj-slavnejših dokumentov v svetovni zgodovini: Izjavo neod vienoati. Dan, katerega je kon-graa aprejel izjavo, 4. Julija, ae je od tedaj vedno praznoval kot rojatni dan Združenih držav Inj največji ameriški praznik. Jefferaon je bil imenovan, da skupaj a Franklinom zastopa Združene «države v Parizu, ali je [odklonil. Povrnil se Je rajši Virginijo, da zgradi državo. To je po Jeffepsonovem nazlranju pomenjalo nič manj kot zgraditi demokracijo v najbolj ariatokra Učni izmed starih kolonij. Kaj ti v Vlrginijl ao bili zakoni, obi čaji in eocijalno obiležje najbolj podobni onim monarhiatične Angleške. Jefferaon je hotel le prUtno demokracijo. Najprej je Izvojeval spremembo angle škega zakona o posedovanju zemlje. Najstarejši sin je vedno in brez izjeme podedoval posestvo in tudi radi dolgov ae tak® poaeetvo nI moglo prodajati. Po dolgi borbi je demokracija zmagala nroti tej fevdalni uatanovi. Poetalo Je evobodno, zapuščati ali prodajati zem|Jo komurkoli in eê je e tem preprečilo nakupi Čevanje veleposeetev. Trebalo je nadalje devetletne borbe a strani Jeffersona, predno je bila v Vlrginlji uvedena pqpolna ver-aka svoboda. Isttodene ao bila teli pritirati pred anglelkp ao-dlšče radi veleizdajatva, . Jefferson je bil izbran sa člana prvega kontinentalnega kongresa. ki se je aeetal I. 1776. V kongresu je mnogo manj govoril kot Washlngton ali Franklin, «II v odsekih Je izvrševal ogromen vpliv vsled svojega obširnega znanja in razsodnosti. V velikem zgodovinskem letu 1776 Je Vlrginija postavila vzgled vsem prsvlcs vseh gle^ki parlament nima pravice napraviti zakona sa A-mcriko. Brez strahu se Je po* stavil na stran kolonija Msass-chuaetts, ki Je prva morala trpeti radi svojega upora prati angleškim zakonom. V tej epoma-niči se prvič rabi beeeda "država" na mesto "kolonije". 8 tam proslavljenim dokumentom je Jeffersonovo Ime naenkrat zaslovelo. bilo pa tudi poetavljeno „ na črno listo onih. katere eo ho- tudi druge važne.Hberalne spre- membe glade držatljanatva. Vprašanje, ki je bilo najbližje njegovemu srcu, je bilo odpravljene auženjstva. Predlagal je v kongresu, naj ee po 1.1800 suženjstvo odprsvi v obširni pokrajini Združenih držav, ki se Je raztezala do reke Mieaiaaippt. Da je tedaj uapel, bi'ef bila dežela bržkone prlštedtla dolgo ln krvavo civilno vojno šest deaetletij kasneje. Jeffersonov predlog je tedlj propadal le L. 17S4 je kongres Jefferaona za ministre v svrho. da akupaj e Franklinom in Johnom Adam-som poskusi skleniti trgovinske pogodbe z evropejskimi državami. Potem Je oatal v Parizu kot LadHprpselaafltHiiillMM Jefferaon se je povrnil v Ameriko 1. 1789 in je po Waahingto-00 ve m naročilu poatal državni tajnik v novi vladi, ki je bila se-! stavljena po sprejetju federalne konstltucije. Predsednikov kabinet je tedaj' eeetojal le iz šti-rih članov, dočim Jih Je sedaj deset. Ni bilo tedaj mnogo sloge med četvorico ministrov. Secretary of the Treasury (finančni minUter) je bU Alexander Hamilton, jako zmožen finančnik, ali človek, ki ni imel trdne vere v stalnost republike in ki je sprejel konstitucijo le kot kom-promle. Borba med Jeffersonom ln Hamiltonom je pričela takoj. 0-koli njiju ata vzraatli dve poli tični stranki, ki trajata od tedaj naprej, deal ao aa imena in načela teh etrank spremenila v teku let. Jefferson je splošno smatran kot uatanovitelj demo-kratake stranke. Kaj pe'eo pravzaprav ta Jef feraonaka načela, na katera ljudje le aedaj večkrat eklicuje-jo? Pred vsem je on verjel v prlproeto človeško enakoat Verjel je, da rojatvo, olika, vzgoja ln fogsetvo ne dsjejo nikomur praViee, da vlada nad dragimi bres njihovega privoljenja. Rekel je nekoč, da je kmet doeti-krat bolj sposoben za reševanje kakega moralnega vprašanja kot marsikateri profesor. Verjel je tako globoko v moč javnega mnenja,Ma.ja rajši imel "Časopise brez vlade kot vlado brez časeplsdv". Jeffersonova Ideja o vladi je bila, da mora biti vlada čim bolj enoetavna in poceni Davkov naj bo malo! Zoper stavljal se Je proti nekopičcva-nju dolgov, ki naj Jih plačajo prihodnje generacije, kajti "mr tvl ne smejo vladati nad zemljo." Jefferson ae Je le bolj kot Washington bal militariatičnega duha. .„-j p«| ÜRMII «m ■MMP0I Toda' njegova sotnost od političnega torija ni trajala nil je pol NASE I HHP J« potre-' Jeffersonova o vodatvo. Navdih- noet ni prenesla do g s svejimi Ideali in trenotka življenja, Se zadig e-nka ki jo Je usta- to pred amrtjo, ko je bil 88 fet novil (zvala ae je tedaj republi- sto* Je zopet prečital vel^e sta-kanaka stranka), je postala tar rogrške drame v Izvirnem jezi-ko močna da je Jefferaona Ime- ku V enem izmed njegovih zasnovala za* predaadniškega kan- njih pisem, pisanem s tresočo didaU ob predsedniških volitvah roko ali z mladeniškim srcem, l 1706 Njegov protikandidat pravi prijatelju: "Vse oči ao John AdamB j^ zmagsd le z dve- odprte Ii se odpirajc> k ljudskim ma glasovoma večine. Po sta-1 pravicam. Mase človeštva se rem načinu predsedniških voli- niso rodile a aedli na hrbtih ni-rem nncinu p «m*»» ono ^ priyllegirancev škornji in ostrogami, da jih zk-jahajo po milosti božji." Jef Drotivll zakonom naperjenim I feraonov pečat je noail geslo proti inosamcemin svobodi go- "Upirati ee p^i tiranom je u-Id jih je kongres sprejel I bogati Boga." Ali morda še vora, 1. 1798, takozvanim Allen Seditlon Lawa. Ti zakoni pravico, da t ve iažene iz dežele ■■ ki je psum :nuje s globo ali za. ustmeni ali tlakani I jen, porom napad boljša karakterizacija tega ajne-I riškega velikaša je epigram, ako-sn njemu v čaat, ki pra^i: "Ljubil je knjige in učenost, ali [ljubU je ljudi še bolj." iHbaaMsdi delav 7 "Motovili, motovllo! Motovili, da bodo po» ki e kal I ln omedlevali pred teboj!" Zaamejal ae Je tako prisrčno, da ao ae mu oaolaile oči. Jas aem nameraval biti aekollko u-laljen. on pa me je potrepljal po rami. "NI treba vač komedijel Pij, motovllo! In ne izpuatl nikogar, zapiši al Imena ... aH ti jih jaz zapišem?,.. Vse po vrati in dodobra jih premotovill!" # Poglavitno anamenje prijateljstva je ško-doželjnoet Kamor sem šel ln kjer aem opravil avoje opravilo. Je bila zadnja prijazna beeeda: "Nikogar ne Jspu«tl. vse po vrsti Jih premo-toNfl|pMHMI Bežali so pred menoj, skrivali ao se. zatajevali ao me očitno ln v zaklenjeni labl. ali na-v-seaadnje... aaj vidiš! Zdaj aem ugleden u radnlk. Kakšen uradnik da sam In kje? Ne vem.* Neki človek je Sive! dolgo življenje v trdni veri. da je pri deželnem odboru, tia smrt nI poetelji pa aomu povedali, da je bil pri me glstratu... Najhitreje stopa tleti Človek, ki je drugim na poti; če se ne da zriniti v stran, ga sujejo naprej, da bi sami ne ostali sadaj. "Zbogom! Pojdi in tudi ti tako storil.V9 Glej. tam prihaje moj k neveeta!" — Prišla nama je naproti mlada In lepa go-«Mlčna. ki je še od delaš s Ijnbesaivim smeh-IJ a jem pozdravljala malopridneža .. J V globoke misli zatopljen aem šel pe aro J i samotni poti, __________ ^ predeednlk, k( je bi) »v novem meatu Waah-ingtonu. V soglasju s Jeffer-sonovimi demokratičnimi ideali je bila njegova inavguracija teko enoetavna slavnost. Prijezdil je na konju do Kapitola brez častne atraže, bres spremstva aH ..........w jI ter brez ceremanlj stopil v »e pravočasno^Oa vam CM m natifo dvorano, da prečita svoj I OStavimOe Ako nata fSO proj-inavguracijski govor. N^vi pred- mata^ ja mogot* vstavtjen, sodnikJe odpravil mnogo nepo- tori|lWlpWa|L Akojeval trebnih mest. Imenoval ni no- - 'T _.i__ benega sorodnika in prepovedal ^ P^^f« vaak pamp in ceremonije. Eden tO» ja mOfOCO vstavljen VSiOd izmed njegovih prvih činov j« napa&Mfa Mikrra, pilita bilo pardoniranja vaeh onih, ki L^ dopisnico fal navedital. so trpeli radi neameriškega Sedi-I^ ^ ^^ nagVir ti on Law. Prodane so bile razen I ^^^ * . . , " , | , «r.u - i - n ..____ e j..,. trinajstorfm vaa bojne ladje. Od- Nail saatopniU SO vsi dru-pravljeni sobili vai notranji dav-1 ft veni tajniki ki drofi za-kl in tekom prvega četrtletja gtomfkL nrl katerih njegovega predsedovanja je hll , x . . Javni dolg issa revolucije znižan P®®*16 na polovleor Edina vojna tekom Naročnina za ieclo leto )a njegovega predsedovanja je bUa l$5.00 in sa pol leta pa $2.50. ona proti morskim roparjem vj^n^s a v p. f donlačaJo Tri polju (v severni Afriki); v tej vojni so ameriške ladje o-i» P« JJ» m M svobodile svetovno trgovino na- leto 88^0. padanja starodavnih morskih ga mesto Chicago In Ci- S^^rTre^r,1 " ^»S,«»' ^ pravično poatopapje proti rdeče*! v*5-*®» w Cianp^O^U. kožcu in je a tem poatal oče ka- Za Evropo stane aa pol tesnejšega bolj liberalnega poeto- U $4.00, za VSO lete pa $8.00. panjf napram Indijancem. Bil ^^ ^ EvrODO Je generosaa napram inosemcem >™ Tvl fZ, in njegovi Človekoljubnosti je|$L70. Člani dopU^jo Samo pripisati pralno priseljeniško |50c sa poštnino. lf Je mnogo generaciji Naročnino lahka tudi sami pošljete na nadov: r UPRAVNlSfVO ^PROSVETA^ 2667 a Lawndale Ave. CHICAGO. ILL. Knjiga je flustrorana s nsd 200 slikami, obsega 632 strani, je kraeno trdo vezana v plavih platnicah In ima slata črka besedilo na hrbtu, ter kraaen zlat znak S. N. P. J. na eprednji platnici. SobratJe in sestre S. N. P. J., ter drugI rojtfki, knjiga ja prvovrstno delo in na finem Star English papirju tiskana. Naročite takoj i >r Cena Je $5.00 Naročnino pošljite na npravniltvo Prosvets, 2657 So. Lavrndale ave. Chicago, DL Naročite lahko tudi KONVENCUE SNPJn I ■ ■ ■ m m m ■ ■ ■ si ■ m ■ ■ ■ ja ■ si ■ SSIIÉI politiko, k f je mnogo generacij I prevladovala v Ameriki. Občudovanja vredno Je, kako | je Jefferson videl bodoči rasvoj domovine.. V onih dnevih Je bika rekaldiseissippi najskrajnejša zapadna meja republike. I Špansko ja lastovalo velikansko aaemlje od mehikanakega zaliva severno da Kanade. Vso to o-I gromno pokrajino so nasivall tedaj z Imenom Loulatana. fŠpanija je ravnokar odstopila to pokrajino Franciji. BUa Je tedaj doba nape|eonakih vojn. Angleška je posUla vladarica na | morju. Napoleon, ki ae Je bal. da bi zgubO vso Loulaiano, jo je ] rajši prodal Združenim državam I za 16 miljonov dolarjev. Z Jef-fersonovlm podpisom kupne | pogodbe je bilo oaemlje Združenih drŽav s enim mahom več kot podvojeno. L. 1804 je bil Jef-ferson zopet Izvoljen sa pred-I sednika. • a