33. številka.
Trst v soboto 17. februvarja 1900.
Tečaj XXV
..EdlnoBt'-
zhaia enkrat na dan. razun ue<ieij in |<rnznik<.\. ob »J. uri zvečer.
Naročnica ziim-U :
Za <-elo leto........kron
/-•i pol l*-ui.............12
za ćetrt l»*u....... . H
m en mesec........ 2 kroni
Narti! , ti are,*!]	.Nii
ro<H»e j>r«--	iihi <»<*rniif s** uitjivm
ne ozira.
Po toliakarnah v Trstu se prodajejo p<>--amezne »tevilke po <» «totink ).*! ovr.i; i«vrn Tr-ta pa S stotink <4 mv.i
Irlf!<m	*7U.
&din c s t
G-lasilo političnega društva ^Edinost" za Primorsko.
» odtnuRtl je moč :
Oglasi
»e računajo po vrstah v petitu. 'An vrč kramo nnročilo a primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zalivale. ■!•» tnači osriasi it<l. *e računajo p<» pot;o<U>t
Vsi dopiai nuj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani <ioitisi se ue sprejemujo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglasu sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
. Uredništvo iu tiskarna se nahajata v ulici Carintia stv. 1:2. I"pravništvo. iu sprejemanje inserutor v ulici Molin piecolo Stv. .'». II. iia>lstr.
Itdajatei; in ( dgovorni urednik Fran G o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Narodni čut v Istri.
L
Dogodki začetkom prve |>olovice tega stoletja in posebno narodna ideja, ki je po letu 1>4S. prešinila vse narode evroj>ejske v političnem delovanju njihovem, prinesli so nekako spremembo tudi v stvareh javnega življenja v avstro-ilirskem Primorju, sosebno v Istri.
Za vse one, ki ne vedo — in /di se, da mnogi r-o ali hočejo uiti taki, — treba jHjvdariti. da je Istra dežela, v kateri živita dve različni narodnosti — slovanska in ita-lijan-ka. in >i«-er tako, da tudi |n> -tatistiki, ki tii prijazna prvi, skoraj dve tretjini prebivalstva se kaže slovansko, docira le ena tretjina hoče hiti italijanska. To mora biti jasno v pameti vsakogar, ki hoče pisati in govoriti o narodniii ra/merah v Istri : v nasprotnem slučaju ni treba razlagati, ampak izjaviti odkrito:
\ -i razlogi statistike in zgodovine ne veljajo nir- : tu odločujejo sila, [»okvarjenost, lokavost».
•laz mislim, da je še Italijanov, če tudi v najmanjšem številu, ki niso zaslepljeni popolnima. Italijanov poštenih in lojalnih, s katerimi je mogoče govoriti o politično-narod-nih vprašanjih. Naravski: z ljudmi, ki so p«rini irredentističnih nazorov in ki so se v knjigah < oral»ijev. Fambrijev. ('aprinov, De-franeesehijev in toliko drugih enakih, učili /ll »dovino in etnografijo sklede istrske dežele, ni mogoče razpravljati mirno: to so, kakor -o dokazali /e večkrat, junaki za kričanje, žvižganje in napadanje, nepristopni zakonom zdravega mišljenja. Taki ljudje slišijo še danes rjovenje I>eneškega leva, kakor se razlega po sterskih dolinah, in vidijo, vsaj v duhu, rim--kega orla. kakor maha s svojimi krili nad našo deželo!
takimi argumenti irredentarski prapor se ne I »i smel ustaviti na Kvarneru (Dalmacija je že milostivo izpuščena iz programa), ampak hi moral sezati do Donave in preko nje proti severju ter objemati vse kraje oh Sred'»ženinem morju; Kim in Benetke >ta širila tako svojo oblast.
\ speli vseh naukov omenjenih pisateljev in mnogih drugih, ki so se bavili z ister--kirni -tvarmi. j< >il vedno: izključno itali-janstvo Istre v vsakem oziru. Zgodovina in zemljepis, vojaška taktika in geologija, sta-tistika in etnografija, vse jih vodi do sklepa:
I' o 1» L 1 S T K K.
Istra je italijanska dežela! In še več: v zadnjem času so si nekaterniki vtepli v glavo, da dokažejo (uboga logika !), da t u <1 i n a-r o d n i čut I s t r a n o v je bil vedno, je sedaj in bo b r e z j a n s k i !
vedno ostaja mirna, dokler je niso podučili naobraženi sloji. V tem ni razlike med ko-perskim «paolanom» ali vodujanskim »bumbarom* z je<lne in »čičem» na Krasu ali k o n e a i t ali- «vlal»jpmV v južni Istri z druge strani. In ako navzlic temu v miuoih časih skoraj
Važna v tej stvari je okolnost, da vsi	sami Italijani veljali za predstavitelje Istre,
ti gospodje pišejo in govorijo o isterskih raz-	ni težko umeti tega.
merah, jemaje za podlago le italijanski del	fckozi veke m veke so Slovani isterski
prebivalstva — in tudi ta del večkrat ne-	bili tlačeni od vseh strani, ne da l>i bili do-
opravičeno : več i na I strano v, to j e	bivali pomoči: ne od lastnih bratov — ki
Hrvatje in Slovenci, so dotič-	so morali med tem časom se svojo k r v j o nim gospodom popolnoma nepoznani; je-! braniti Evropo in zapadno kul-
zik, navade, način življenja, tradicije, čut,	turo pred axijatskim barbarstvom
značaj, cilj naroda hrvatsko-slovenskega v	— ne od brezmilostnih vlad. Oni so morali Istri, vse to je nepoznano omenjenim pisa- i molčati v težkih razmerah in spati mirno,
teljem.	vezani na grudo zemlje, ki jim je za grenki
In tako se dogaja, da se ime Istrau>	znoj dajala vsakdanji kruh. Narodni Čut je
identifikuje z imenom «Italijan», kar služi	dremal, ideja slobode je bila izginila, želja
dobro iredentistom v njihovih borbah proti	za naukom in naobrazbo se je pokazavala le
Slovanom. Iredentisti pritegujejo z imenom	redko.
isterskim v svoje kolo mnoge Slovane, kateri \ Istri, kakor drugod, je to spanje trase potem bojujejo proti lastnim bratom.	jalo dolgo, dokler ga niso konečno stresli do-Ker, ako bi šli vprašat vsakega onih	S,)dki v začetku tega stoletja. Beseda, prišla Hrvatov ali Slovencev, ki drži z Italijani, on	iz Francoske, je probudila one, ki so spali,
nam bo odgovarjal vsikdar: »Ni res, da sem jaz Italijan, ali da držim za Italijane : jaz
in jih je povabila na novo, narodno življenje. Na to besedo niso ostali gluhi niti Slovani
sem Slovan, držim z Istrani, a Italijani so v isterski : ne VH1* naenkrat, ampak, kar je na-
Italiji». Tako poreče vsaki Istran hrvatsko slovenske narodnosti, ki — zaslepljen z ob ljubami, podkupljen z denarjem ali zapeljan
ravno, iz začetka posamične osebe so se jele zavedati sramotnega stanja, v katerem se je naš narod nahajal, so tunele, da ni pravično,
in prevaljen na druge načine — o raznih pri- I da nam tuJec ,>0(ii gospodarjem, so uvidele
da naš narod, kakor drugi, more tekmovati na polju napredka in prosvete. Te iskre, iz
pi
ložnostih sodeluje na italijanskih zmagali. Kdor se hoče prepričati o tem, naj gre od
Žavelj do Prema n ture, in naj vprašuje vestno začetka osamljene, porodile so veliki plamen,
vsakega seljaka našega rodu in jezika!
Y ostalem, ako I>i se tudi hoteli držati lažnjivega stališča, da je slovenska ideja le zanesena v Istro in da od vekov ni bilo raz-
like med posamičnimi Istrani, kaj l>i bilo do- Prav 1
kazano s tem? Ali ni morda res, da so Istrani, kakor sinovi vseh drugih dežel, hiteli v Italijo, ako s,» se hoteli učiti raznih znanosti ? ! Ona vrst narodnega čuta, kakor ga vidijo v
italijanske narodnosti, večkrat tudi renegatov, ki so imeli priložnosti, da so si pridobili naobrazbo v italijanskem duhu. Na isti način sta m oralna v z g oj a i u tek — a ne v m i š 1 j e u a a g i r a c i j a i z Ljubljane ali Zagreba — probudila v Istri h r v a t s k o - s 1 o v e n s k i n a r o »I n i e u t.
Zeleni listi.
A. Z. Atanazijev.
Bajka o človekoljubju.
Na eesti, daleč od obljudenega kraja, -:a se srečala dva angležka človekoljuba, moža nasprotujočih si nazorov.
»Prijatelj, tvoja stranka je popolnoma na krivi |»t»ti je prebesedil prvi.
< >ho, glej ga, glej, govori kakor da m niso {»oznani njegovi nameni! je odi*o-voril drugi.
»V prvi vrsti je odstraniti pritisk kapitala . . .c
V drugi pa tebe in tvoje pristaše!
»Ljudski masi treba kruha, da ne bo gine vala vsled lakote«.
.. Kruha bo dovolj, ko predrugačimo obstoječi red«.
»O Bog . . . Bog . . .« se je v tem tre-notku začulo iz bližnjega cestnega jarka.
Človekoljuba sta se spogledala iznenađeno in potem stopila tja, «xl koder je prihajal bolestni in pojemajoči vsklik.
Y jarku je ležal siromašen rokodelski jMHiioenik, ki seje, vsled utrujenosti in gladu,
boril s smrtjo. ()pazovala sta ga nekaj časa, konečno pa mu je prvi, sklonivši se, potegnil neko knjigo iz žepa. Pogledal je naslov ter jo na to zalučal nazaj v jarek k umirajočemu siromaku.
»Tvoj je, kajti moji pristaši ne čitaj o Darvinovih teorij!«
Saj ni res: moji pa ne kličejo Boga na pomoč !«
Obrnila sta se, kakor da p r i-hajata od obeda, ter odšla vsaki s v o j o p o t.
O Bog .. . Bog ...« Bog pa seje usmilil izmučenega človeka ter mu poslal tolažiteljico ski ajno trpečih — belo smrt.
C love k.
(Toveku je dandanes poznano vse, karkoli se nahaja na zemlji, v zemlji in nad zemljo. Njegov pogum ga odvaja v žareče osrčje zemeljske kroglje : njegova modrost ga dviguje na nebesna trupla, oddaljena milijone milj od matere zemlje; njegova spretnost pa upreza silne svetovne elemente v jarem suženske delavnosti. Človeku ni skoraj skritega ničesar več: preučil je prošlost, sedanjost. da, celo temno zaveso bodočnosti raz-
vencev radi postopanja o predstojećih volitvah v mestni zbor, so p o u r a ti n i h i n f o r m a-cijah popolnoma osnovane. Od strani tržaškega naraestništva se niso izdale (nikake nove odredbe glede instančne poti v reklamacijskem postopanju in fungira to pot, kakor o prejšnjih prilikah, mestni zbor v ztnislu ij 44. občinskega statuta tržaškega v tem pogledu kakor zadnja instanca. O določnih tozadevnih zakonitih predpisih tudi ni mogoče drugačno postopanje, ako se ti predpisi ne spremene >.
i
Temu nasproti konstatujemo mi, da je
faktično c. kr. oblast že o par zadnjih občinskih volitvah potegnila kompetencijo na-se!
Le toliko bi bili morali mi takoj povedat", da je državna oblast vsakokrat čakala, da jej je došel kakov povod za to. Spomnimo se, kako je bilo leta 18V»6—18<>7 ! Takrat se je magistrat branil vsprejemati slovenske reklamacije, češ, da je njegov uradni jezik le italijanski. Dne decembra 1 SiHJ pa je dobil od namesništva ukaz, <la mora rešiti te reklamacije, sicer da namestništvo ukrene to. kar se mu bo videlo umestno, ako magistrat ne izvrši te naredbe. V seji obe. zbora dne 23. decembra je svetovalec «Piecoli» imenoval to naredbo nasilje zoper »dosedanje običaje* in je trdil, da v volitvenih stvareh posluje magistrat kakor o b e i n s k a oblast in ne v izročenem delokrogu. Tu imamo torej vprašanje kompetence : kdo ima pravico reševanja rekurzov ? Mi pravimo, da državna oblast. Seveda se gospoda sklicujejo na mesini statut v dokaz, da volitvene stvari spadajo v samostojno področje občine. Gospodje se sklicujejo sosebno radi tudi na analogijo mesta dunajskega. A to ne velja. Gospoda pozabljajo namreč, da so v Trstu mestne volitve istočasno tudi deželnozborske volitve, a za le-te veljajo povsodi ista splošna načela, ki velevajo, da volilne stvari spadajo v izročeno podrečje, torej v kompetencijo državne oblasti. Da se je tudi vlada dosedaj faktično pokorila temu I našemu nazoru, nam pričata tlva dogodka izza zadnjih volitev. V mestni seji dne dee. 1SJM5 je zastopnik vlade, baron Conrad — zavračaje izvajanja Piccolijeva, ki je kompetenco vindiciral magistratu kakor občinski oblasti '— rekel, da se takemu mene-nju čudi tembolj, ker je došlo iz ust starega parlamentarca, «o katerem bi mogli soditi, da si je pridobil nekako prakso, in da ve, koliko odlokov je že izšlo v zmislu, protiv-nem njegovi trditvi, in da so se že opetovano
k rivaj o njegovi logični razsodki. Človek	»Tako?« se je začudil govornik, raz-
zna vse in ve vse, pa k l j u b u žaljen vsled odločnega reagiranja proti ujetemu si u s t v a r j a v življe 11 j u govi ueoporeklji vi modrosti. »Mi morete <lo-v e d n o v e č i p e* k e 1, v e d n o veeei kazati znanstveno?«
gorje, t o p a z a t o, ker ne pozna,; »Kako se dokazuje znanstveno, mi ni k a r b i moral p o z n a t i n a j h o 1 j e . poznano; vera pa, da ste izgovorili veliko ne-— s a m e g a s e b e.	: resnico«.
*	I »Govorite!«
51 *	i »Govorili ste, da človek nima ueumr-
Zdrava logika.	joče <luše«.
V vaški gostilni se je netil neki talini-j »Da . . . modrijan ter propovedoval zlate nauke mo- j učenjaki!« dernega materijalizma.	i »Potem
Ko je pobil neumrjočnost človeške duše j traja večno . in vse zvišeue i dejale bornega človeeaustva, i kako je človeku sploh mogoče ustvarjati nekaj ; za počel je peti slavospeve osnovateljem te j večnega, ako ne poseduje duše, temveč le 1 pogubonosne vede. Radi veČega efekta je ob slabotno in umrjoče telo? Moje skromno me-zaključku svojega gt>vora upotrebil iz Buhler- nenje je, da , k e d o r u s t v a r j a k a j jeve »Teo krize« nastopno frazo : »Prestoli in večnega, t a m o r a biti s a in veče n
ki objema sedaj vso Istro in danes, hvala Bogu, H r v a tj e in Slovenci istrski so si svesti s v oj i ii rodoljubnih d o 1 ž n o s t i j in s v o j i h n e p o b i t n i h
Vsled tega, kdor govori o Istri, o Istra-nih, o narodnem čutu v Istri — ali mora vzeti v ozir tudi ta faktor, ki je od najvažnejših v politično-soeijalnera življenju v de-
Istri italijanski pisatelji, je last le malo oseb želi isterski' ali mora razlikovali me'1 tivemi
narodnostni i iu priznati, <la govori le o jedni. Ime : «Istran» je le zemljepisni poj m ; zgodovinar, političar, etnograf j>a morajo razli-
1 u še vn i razvi- ^ovat'	drugi imeni: »Slovan» in «Ita-
" lijans !	Dr. J. Z.
Trst, dne 17. februvarja 1900.
V čegavo področje spadajo voli-
Množiea na jedni in na drugi strani ne tvene stvari V Trstu ?! V predzadnji «ln-misli ali misli zelo malo na take stvari in formation» čitamo: Pritožbe tržaških Slo-
in tako zatrjujejo vsi svetovni
ste rekli, tla vzvišena misel . . Vidite, to mi noče v glavo,
države padajo in celo trajni granit piramide ne kljubuje vedno zobu časa — vzvišena misel pa ostane večna in živi dalje skozi vse narmle!«
Zaključil je in, svest si svoje veljave, pogledoval po poslušalcih, pričakovaje zaslužene pohvale.
»Nič ni res!« je začul mesto odobravanja vsklik nekega starega moža.
in ne minljiv, kakor ste se izrazili vi v svojem prismojenem govoru«.
»Bravo!« je zaorilo po sobi in deset rok je dvignilo kvišku starega moža ; materijalist pa je pobral svoja šila in kopita ter brzim korakom zapustil družbo, nepristopno njegovi lažnjivi omiki.
razveljavljali sklepi tega zbora, ako so bili nezakoniti. To l>i bdo moralo Piccolija poučiti, da gre tu za opravila izročenega delokroga*. Drugi dogodek pa bi bil ta, dajo vlada faktično vršila svojo kompetenco, kajti z naredbo od 26. januvarja lSi*7 je ona rešila slovenske r e k u r z e!!
Trditev v Information iz -kompetentnih krogovc, da namreč koinpetenca o reševanju volilnih rekurzov pripada mestnemu svetu, je torej temeljito ovržena po praksi vlade same o zadnjih volitvah. Obžalovati je c, da vlada vsakokrat čaka še le kakega znnanjega povoda. da vrši svojo, tudi po našem menenju neoporečno pravieo. Ako je vi.-ida opravičena za reševanje reklamacij, potem bi morala takoj in za vselej ta posel potegniti na-se!!! Ako i>a ni. naj nam kompetentni krogi razjasnijo, zakaj so o zadnjih volitvah druga e e postopali ? ! 1 >:i pa vlada čaka še le na kakov povod za to, da vrši svojo pravico, se nam ne zdi pt>--•'i>no dostojni* za državno avtoriteto. S svo-j mi opazkami smo hoteli torej dati izraza menenju, da bi vlada morala nadaljevati že začeto pot ter enkrat za vselej in principijelno odvzeti mestnemu svetu reklamaeijske po>le, katere isti izvršuje očito proti načelom vse!' deželnozborskih zakonov avstrijskih, ki -o nedvomno v tej točki — kakor je na-glašal tudi baron Conrad sam — nad določili mestne<ra statuta tržaškega.
Politični pregled.
rKPsT. 17. februvarja 1S00 Kako je prišla Italija v trozvezo !
Te dni smo čitali v listih, da Italija ni nič kaj rada sledila pozivom železnega Bismarcka, ki je — v strahu za obstanek svojega veli kega dela, v z raslega v letu 1870, na krvavem bojnem j »olj u — hotel ustvariti konstelacijo, kakoršnja bi kar najbolj imponirala M»vražnikoin Nemčije in bi l>ila izdatno proti-težje njih silam. Genjalni in dalekogledni Bismarck si je izbral Avstrijo in Italijo, da stopiti z Nemčijo v zvezo, ki obstoji še dane- j m m 1 imenom trojsveza. Ali Italija je menda slutila, da jm> tej zvezi pride v naskrižje se svojimi tradicijami in z čustvovanjem ogromne večine naroda in da že po cilju, radi katerega je Bismarck ravno skoval trozvezo, to je: v prvi vrsti proti proti Franciji, mora priti v sovražtvo z sosednjim sorodnim plemenom romanskim. A slutila je menda tudi, da jej ta zveza naloži vojaška bremena, katerih šiljka Italija ne 1»*» mogla prenašati in jej morajo porušiti vse njeno finančno in materijalno blagostanje. In res je Italija trpela ogromno škodo vsled gospodarske vojne z 1" raneijo, katera vojna je na vstala baš radi pripadništva Italije k trozvezi. to je, vsled tega, ker je Italija najvećemu sovražniku Francije dala svoje sile na razpolago. V gospodarki vojni z I'rane i jo je Italija trpela na milijone in milijone zgube na narodnem premoženju in so občutili kakor odrešenja dan, ko je -Icinjič odjenjala napetost in sti se obe držav gosjtodarski zopet približali jedna drugi.
Xe bi se čudili torej, ako se je Italija r<— branila. Ali Bismarck je bil neizprosen. < >n je bil diplomat-umetnik, ki je imel vedno po več želez v svojem ognju. I ako je imel tudi železo, o katerem je vedel, daje izdatno proti Italiji. In res so kar naenkrat utihnili vsi usodni pomisleki Italije. Uvodoma omenjene vesti trde namreč. da je Bismarck zagrozil Itali ji, d a razvije r i m s k o v p r a->anje! Tega so se ustrašili, ker so se zbali za svojo zjedinjeno Italijo. Tako >o si sicer olira-irli Italijo, zjedinjeno in z fikcijo, tla je velesila, a tudi — lačno. Italija je torej le i? strahu stopila v trozvezo!! Mi smo torej zvezani z državo, ki je t r a d i e i j o n a 1 ti a nasprotnica naša. Ali je to logično, ali je naravno, ali je to previdno? Ali glavno je to : ali. imamo kje jamstvo, da bo taka zaveznica v vseh slučajih vztrajala na naši strani? ! Ali je sploh vredno, da za zvezo s tako državo doprinašamo tolikih žrtev, ali je vredno, da država iz ozirov na tako zvezo žrtvuje zado-voljnost takega življa, kakoršen je slovanski živelj v južnih ]K>krajinah monarhije?!
Spravne konference. V včerajšnji seji češkega oddelka spravne konference je |k>s1. Kppinger (»oročal o uspehih posvetovanj pododseka za volilno preosnovo ter so sklenili, da se načela, glede katerih se je pod-odsek zjedinil, natisnejo ter jm »stavijo na dnevni red prihodnje seje češkega oddelka t. j. 2<>. t. m. ob 3. p« »p. V debati glede £ 2. zakonskega načrta o rabi deželnih jezikov na avtonomnih oblastih na Češkem, so natančno
razpravljali o sprejemanju ulog na teh ura-1 truma in vsi so obsojali postopanje magi-dih: te razprave so se tikale zlasti besedila ; strati.ega organa, ki je, vide slabo vreme, omenjene točke. Sklenili so, da se pod odsekza odkuril z opazko: »Schiavo resta sempre
ta zakonski načrt skliče v torek, 20. t. m. ob 10. uri pred pol ud ne, da formulira pozitivne vspehe današnje debate ter potem poroča v češkem oddelku.
schiavo« !!! Ljudstvo je reagiralo in u pilo za redarjem, da je »Kalabrež«, da naj gre »v Kalabrijo premikati jerbase« itd.
Sedaj se spominjamo, da ne samo dr-
__vatjem, ampak tudi ogljarjem — torej Oičem
— onim baje toliko oboževanim »romanskim«
T FZ3.Sk© VOSti	Čieem, je prepovedano prodajati svoje pri-
. , v ., .. , , . , ,	delke po mestu tržaškem! Vsi ti ljudje pa
>a liitrsiiji ljudski shod v sv. Krizn 1	,	. . 1
. OI . . ,	plačujejo 3d nove.	takse, ko prihajajo v
oi>ozarjaino tudi mestne olovence in one iz ostale	1 J J	...
r .. rr , , 1 , , ,	mesto, za kar jih	potem preganjajo in okolice. Ker kaze, da bo lepo vreme, bo to - - ,
tudi prijeten izlet. Po shodu pojdejo tržaški	kaznujejo •	. -
r» i i • ' i	Je-li magistrat izdal kedaj m objavil
udeležaiki skupno na P rose k, kjer l>o vese-	&	,	. . .
,.	,	i	tt j i*	-i -	kako naredbo, ki bi zabranjevaia prodajanje
hea pevskega društva »Hajdrih«. Aajlepša	'	. J	.
....	, , v. ,	drv in oglja?! Je-li magistrat ali njega or-
prihka torej, da zdruzimo koristno z za-	n J	.
.	gani opozoril revne kmete, da ne smejo pro-
bavnim.	° 1	.	.	..
dajati?! Mi menimo, da magistrat ni storil
Reklamirajte volilno pravieo za ob-	,	. . ,,1;
J	1	.<>e enega in ne drugega, zato tudi nima pra-
Čiliske volitve! Kok (termin) za reklamacije	,	...	• i- j; i-
v	_	vlce kaznovati in preganjati ljudi, ki so
proti volilnim listam teče le do 2:~>. t. m. o , , , , ., . ,	, - -	,
1	mestu dobrotniki, ker mu dovajajo dobra m
| poludne.	cena ^rva, a gkupiček puščajo zopet tu pri
Kdor plačuje davek ter je izpuščen iz	ra/nih trgovcih, Mi llienimo, naj prizadeti
volilne liste, naj torej reklamira volilno pravico	kmet /a sedaj ne pla^a naložene mu ciol)e,
takoj. Reklamira se lahko na magistratu. Da	ampak naj stori 1>otreVme zakonite korake
pa olahea reklamacije, naprosilo je politično	^ onjm kJ ^ mu naložiii giobo! Ako noče
društvo »Edinost«, da sprejemajo reklamacije	aH ne mQre sam Qaj ge zclružijo vsi proda.
za mesto, gospode odvetnike dra. Gregor.na j	ker ^ gre enak<> ^ k()žo vgeh Na6in
(Via Moli no piecolo št. 3-), dra. Pretnerja (Via Cassa di Risparmio št. 3) in dra. Ry-bafa (Via S. Spiridione št. 3.), kateri go-spodje so tf> delo prevzeli, in sicer dr. Gre-gorin za volilee z začetno črko A—G, dr. Pretner z začetno črko H—P in dr. Rvbar z začetno črko R—Z. Za okolico so prevzeli
J	^ » •> '	- Ivana se udeleže v vecem številu masKaraue
bar za L in II. okraj, dr. Pretner za III. in y gledjg6u ,Armouija<£ na korist »Tržaškemu
IV. okraj in dr. Gregorin za V. m VI. okraj. gokoUlc Sklenjlj SQ zat<)? da odlože svojo ve-
pa, na kateri je postopal mestni redar (» gori opisanem dogodku, je naravnost nečloveko-ljuben — da ne rečemo drugega !
T a ki so torej oni prijatelji Istra nov, ki jim prirede t ti d i šole, za katere so že začeli nabirati — ibnd !!!
Posnemali ju vredno I Rodoljubi iz sv. reklamacije isti gospodje, in sicer Otokar Rv- j Ivana se udeleže v večem številu maskarade bfi I\
V prvi vrsti bodo pa nabirali podpise selico> katera morala 1)iti na pustno ne_ za reklamacije po okolici od političnega	^^ bjk) javljeno v s£dinosti«.
društva v to imenovani poverjeniki, na ka- yv{. >gokoU pa ho znal ceniti ta bratski čin tere naj se volilci obračajo in katerih imena , .q ^ gQfc()V0	y eeH jati na pugtni
objavimo jutri.	torek na maskarado v »Narodni domc pri sv.
Opozarjamo, da mora vsakdo, ki rekla- j lvSLQa Na /(]ar;
mira volilno pravico, dokazati svojo pravico	Tržaške občinske volitve. Kako so
s kakoršnosibodi listino, n. pr. z davčnim	testav||ene letošnje liste, priča dejstvo, da se
plačilnim nalogom, opominjalnim listom (mo-	^ ^ do 8ednj gamo na Opčinah' in v sv.
nitorio), prisodno listino, katera dokazuje, da	jvanu konstatiralo kakih 100 oseb, katerim
je dedič itd.	^re vo]j|na pravica a so izpuščene!! Pribli-
Volilci, ki ste izpuščeni iz volilnih list, žn()tako razraerje bo bržkone po vsej okolici, oglasite se torej takoj in ne čakajte zadnjega , Izpred liašni sodiše. Včeraj so bili ob-dnč: saj vas to ne stane drugega, nego pot j	. 22.letni Fran Kocijan iz Sežane zaradi
k gori omenjenim poverjenikom političnega uloma jn poskuAene tatvine v :i mesece težke
društva »Edinost.«	i ječe; 41-letni Josip Ščuka in ŽVMetni Anton
Opozarjamo tudi, da v tržaški občini	^^ oba ^ Sežane? kei. sta na tujem lovu
ima volilno pravico vsakdo, ki plačuje davek	ugtreUla štiri 8rne> prvi v 4 mesece, drugi v
(»d jm,sesti in obrti, ako tudi ni Tržačan.	5 megecev težke
Tako je razsodilo namestnižtvo in miuisterstvo	Poškodba. 16-letnemu trg. vežbencu
že večkrat in dosledno. Tu«li je oj»>zarjati na	Miroslavu Mavrinu je včeraj kolo tovornega
to, da zgubijo volilno pravico le oni, ki uži-	vQ/a 1><>škodovalo leVo nogo, ko je štel za-
vajo redno podporo od občine, ne pa, kdor je	b<(je g 1Mimaraq&uni. Spravili so <ra v 'bol-
le slučajno kateri krat prejel podporo ali bil	njgnjco
v bolnišnici na občinske troske. Ako je torej	Aretirali so: 29-letnega voznika Ivana
kdo radi tega izpuščen iz volilnih list, naj	Jazbecn 22-letnega ključavničarja Josipa
reklamira.	Cassutti in 24-letnega voznika Viktorija Cu-
Xa noge slovenski volilci, in pokažite, ^ vgi ]y Xrgta Xa aretiranja so v zvezi s
da ste zreli in zavedni!	tatvino kave (27 vreč) pri tvrdki Parisi.
Reklame!je za volitve. Kedor v mestu je v	Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer
dvomu, je-li uphan v volilne liste ali ne, ob 7 uri zjutraj 5.2, ob 2. uri popoludne kedor je še le malo časa samostojen trgovec n « c _ 'Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.H. ali obrtnik, kakor sploh vsakdo, ki želi imeti __ Danes: plima ob 10.53 predp. in ll.<» pop. kako pojasnilo v volitvenib stvareh, naj se Gaeka ob 4 35 predp. in 5.0 pop. obrne do navlašč v ta namen postavljenega	Tako plačujejo — psi. 16-letni Anton
zaupnika pol. društva »Edinost«, ki uraduje Venier se je včeraj jutro hotel malo {».»igrati v »Delalskem podp«»rnem društvu«, ul. Moli n z resnim 5„Varjem neke barke na obali Car-piccolo št. 1., prvo nadstropje, vsaki dan od	ter ga je .,0l>ožal p<» mehki dlaki. Pes
11. ure zjutraj do 2. popoludne, jutri v ne- pa ni umel šale ter je prijaznega mladeniča deljo IS. t. m. pa od 10. ure zjutraj do 2. Uf?riznii v roko. Na zdravniški postaji so mu nre popoludne.	podelili potrebno pomoč.
Čas za reklamacije* je le do 24. t. m., Dražbe premičnin. V poned., <lne 11». ker dne 25. treba reklamacije vložiti. Zato februvarja n\> 10. uri predpoludne se bodo vsled opozarjamo vse naše trgovce, obrtnike in nare<]be tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ei-sploh davkoplačevalce, da ne zamude prilike, vjjne stval.j vršile sledeče dražbe premičnin : ki jim jo brezplačno nudi politično društvo y ulici Kandler št. 5, hišna oprava: v ka-»Edinost«. Vsakdo, ki hoče reklamirati, naj varnj »Giardino Pubblicoc, oprema kavarne prinese se sabo dokazila, da je res davko- |n | glasovir; v ulici Commerciale št. 3, hi-plačevalee.	šua oprava.
SezaslisailO! Včeraj je neki kmet od	—
Podgrada prodajal svežnje drv, takozvane	Štiri veselice se bodo vršile jutri v tr-
»faše«. Voz je imel za Llovdovo palačo na žaški okolici in nje bližini. Te veselice pri-| starem trgu. Možje nosil drva po hišah, pri rede: Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah, vozu je pa pustil 14-letno hčerko. Kar naen- pevsko društvo > Hajdrih« na Prošeku, pev-krat je pridrvel k vozu mestni redar štev. sko društvo »Venec« na Kozini in pevsko 20. ter začel upiti nad siromašno deklico — društvo »Xabrežinac v Nabrežini. Razporedi ki ga pa ni u mela! Meni nič, tebi nič je šel posameznih veselic omenjenih društev obsezajo redar po postreščeka in zaukazal peljati voz petje, glasbo, deklamacije igre in ples. Po-v ulico Torrente, kjer so spregli in vola dali navijamo da se bo v Barkovljah prvič pred-v hlev! Re<lar je rentačil nad prišedšim kme- , stavljala nova igra: »Lokavi snubač« : vese-toni in zahteval, naj revež plača 7 (sedem !) j lica na Prošeku pa bo posebno prikladna za
zborovalce v sv. Križu. Slavno občinstvo Kmet je rekel, da mu je zdaj nemo- | ima torej za jutranji dan zabave na razpo-go6e plačati, ker nima, na kar s<. mu dali 8 i lago. Jutri torej vsi na veselice v okolico po dni odloga! Ljudstva seje zbralo kar cela I geslu: »Svoji k svojim!« Na ztlar!
Cirkus »Stnparama«. Včeraj zvečer došla brzojavka iz Odese se glasi: »Ambu-latni cirkuš »Stuparama« se udeleži tna-1 skarade«.	T evžberga n ti 11 a ,
direktor.
Xrt maskarado. Danes sein naznanil odboru za maskarado, da se bom produciral na maskaradi dne 25. t. m. Cirkuš »Stuparaina«, j Ta cirkuš ki pohaja sedaj Rusko, je povsod nastopal epohalno in odstopal triumfalno. V svojem obsegu ima: 150 konj in kobil, kakih 50 velblodov, skoraj 30 medvedov, .1 kosmate volkove — enega merjasca, — več oslov bele dakle. Potem ima koze, mačke brez repov, lio dresiranih zajcev, žab in kokoši, posebno izučene ima tantaruge«, ki skačejo čez metlo visoko, plešejo na vrvi in : se vozijo na biciklu.
Pevsko društvo »Nahrežina« vabi na zabavni večer, katerega priredi jutri dne lš. februvarja v dvorani g. Ign. Tance. — Začetek ob li. in pol uri zvečer. — Vspored mnogovrsten kakor: Petja razne točke. Posebno zanimiv bode nastop zbora »Nos« z godbo in umetnimi nosi. Godba orkestra. Slednjič ples. Vstopnina h koncertu 111 plesu 2 kroni, le h koncertu 4«» st. Na obilno udeležbo uljudno vabi	Odbor.
Mesto venca na krsto blagopokojnega 1 g. Adolfa Angelija je darovala rodbina Man-; koč 20 kron za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda.
Ženski podružnici družbe »v. Cirila in Metoda so darovale gospica Augnstin 4 krone v zahvalo za uljudnost g. C.
G. Dragica Gregorič v Skednju dopo-slala čisti dobiček >-božićnice« 20 kron. (Ta vest se je zakasnila po krivdi v uredništvu.)
Za zastavo pevsketra društva »Kolo« je nabral g. Samec Matija ."> K. 22 stotink Srčna hvala vsem darovalcem kakor tudi nabiralcu.
Bralno 111 pevsko društvo Venec na Ko/illi vabi na veselico, ki jo priredi jutri ob S. uri zvečer v prostorih hotela Kozina z nastopnim vsporedom : 1. Perje. 1) ^ *	a
dom», poje možki zbor. 2) Ig. Hladnik : »Pozdrav*, poje možki zbor. o) A nt. Hajdrih: »Jadransko morje», pi>je možki zbor. 4| S. Ipavee: «Zvečer», poje možki zbor. 5) 1"'. S. Vilhar: «Bojna pjesma», !H'je možki zbor. 2. Deklamacija. l>) Strittar: Martin Koscak «Potrjen <lo stari vojak*, o. Vesela igra v enem dejanji. 7) «Bog Vas spriini! Kedaj pojdete domu ? 4. Ples. S) Pri plesu igra orkester s spremljevanjem glasovirja.
kron clobe !!
Vesti iz ostale Primorske.
X Iz Dekani nam pišejo: Bilo je v Dekanih 1. 1 St»8., ko je pri nas bil učiteljem velesp. gosp. Ivan Benko, sedaj nad učitelj v Savodnjah pri Gorici. V onem času je bilo v nas v narodnem pogledu žalostno. Ali mož, ki ga je slovenska mati rodila in odgojila, nam nepozabni vele-sp. ir- I- Benko, je bil uverjen, da bi se v taki veliki vasi, kakor je Dekani, tudi narodnem pogledu dalo kaj pomagati. Ta želja se mu je tudi uresničila. Med tedanjimi cerkvenimi pevei je dobil prijateljev in ustanovili so narodno čitalnico. Ako se ne motim, bila je to druga, v Istri. Žalibog, da je g. Benko le malo časa bival mej nami.
Čitalnica v Dekanih je obstala celih .'»1 let, ali žalibog, da je mnogokrat dremala in še kateri dan celo .tudi spala. Ko sem iz dečka postal mladenič in začel spoznavati, kaj je prav in kaj ni prav, se mi je mnogokrat srce krčilo žalosti, a upal sem v bodočnost, svest si, da vendar mora priti rešilni dan tudi tebi, o čitalnica, da ustaneš in da hodeš ponosno se dvigala in rastla.
In glej ! V največji potrebi je prišel res rešitelj v osebi visokočastitega g. Jos. Tomšiča. Ta gospod v družbi g. nadučitelja K11-reta, g. Josipa Picige in g. Josipa Toškana so ustanovili osnovalni odbor.Dne 2. novembra so izvolili začasni odbor, ki naj bi preskrbel, <la se pravila preustroje in da se nekdanja čitalnica preosnuje v pevsko in bralno društvo. Začasni odbor je vse poskrbel in iz nekdanje »čitalnice« je navstalo pevsko in bralno d"uštvo »Zrinjski^. Pravila smo dobili v mesecu decembru potrjena in dne 21. januvarja izvoljen je bil stalni odbor, in sicer so bili izvoljeni : Visokočastiti g. Josip Tomšič, župnik, predsednikom, Avg. Mah nič pod-]>redsednikom, Ivan Toskan tajnikom, Josip Toškan blagajnikom, Josip Piciga, Ivan Pi-ciga in Anton Gregorič, odborniki. Sedaj šteje naše društvo ;")4, udov a o5 pevskih moči možkega zbora. Xekaj se mi pa vendar čudno
zdi: da v tem društvu ni niti jed nega obč. zastopnika. Se celo to >e govori, da se je g. tajnik izrazil, da on I• i tudi rad stopil v društvo, ali da se I m »ji nekaterih občinskih zastopnikov. Kedaj liodemo imeli vendar v I >e-kanskem oIh*. zastopu može, ki bodo podpi-rali nar. društva?! Morda tudi nam dekanskim obeinarjem novi vek prinese holjšo bodočnost. Se nekaj mi teži srce. Ko se ravno bližajo občinske volitve, opozarjam vse dekanske ol »čina rje, naj {»»skrbijo, da izberemo dobre iti poštene narodne gospodarje, ki hodo sklepali v svojih sejah : proč z neumnimi 2—."i dni trajajočimi plesi, a na njih mesto naj stopijo koristne narodne veselice!
Bratoljnb.
H ra it ino ;n posojilno društvo v N a b rež i n i — registrovana zadruga z omejeno zavezo — vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 4. marca ob 3. po-poludne, v občinski pisarni v Nabrežini po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor predsednika. 2. I'oročilo nadzornega odseka, o. Poročilo blagajnika. 4. Volitev: al treh členov v nadzorni odsek za 1. IHOO. 5. Kazni nasveti in predlogi. Na obilno udeleži>o vabi najuljtidneje čestite zadružnike in pijatelje zadruge	Načelstvo.
Pevsko in bralno društvo Dom na Repentabru priredi na pustno nedeljo, dne -•>. t. in. veliko veselico, v nalašč za to prirejeni dvorani gosp. Štefana < >zbiča na Repentabru z sledečim vsporedoni in sicer: 1. Knittel : Sabliea«, mazurka, mož k i zbor. 2. 1"'. S. Vilhar: »Bogi Hrvati«, mož k i zl»or. 3. Alatko Korsič : »Naša pesem«, mož k i zltor (novo). Pevskemu društvu »Doni« na Repentabru, udano poklonil gosp. Josip Abram. 4. lir. Volarič : »Ti osrečiti jo hoti!«, mož k i zbor. ">. Ivan Bole: »Naš maček«, možki šaljiv zltor. 6. Hr. Volarič: »Nos«, šaljiv možki zbor. 7. A. Sachs: »Novi Salomon«, šaljiv trospev. S. 1 >r. Hostnik : »Krojač Kipsc. šaloigra v enem dejanji. Svo-bodna zabava. Začetek točno <d» 4. uri po-poludne. Vstopnina 30 nvč. ali 60 vinarjev za oselMi. Ker je čisti dobiček namenjen v prospeh <lruštva, se rado<larnosti ne bodo stavile meje. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor.
zvezku ni najti v drugih stavkih. Ni-li to ■ menenje na Holandskem neprijazno. Holandci j vnel>ovpijoč greh, da se celo v šoli mladini pa vedo ravno tako dobro kakor mi, da je usaja v nežno sreo aovražtvo do lastnega na- bila, odkar se je Nizozemska osvobodila španj-roda ter se jih dela grde izdajice?	skega jarma, temeljna naloga naše politike
K d o r more, pošlje naj slovenskih ta, da smo posj>eševali in vzdrževali njeno in j leposlovnih in poučnih knjig uredništvu »Mira« sosednje Belgije neodvisnost. Mi smo nasto-v Celovcu, ki potem te knjige razpošilje pali za njih neodvisnost v dolgotrajnih kr-1 k«tehetom po Koroškem, da jih bodo razposo- vavih bojih proti Španjcem in Francozom ter jevali mej mladino, ter tako ovirali potuj- bomo pripravljeni braniti jih tudi v bodoče čevanje. Naj s«- rodoljubi in rodoljnbke za v— proti vsem napadom, kakor smo to storili ■ zamejo za to plemenito misel.	v minolosti.
Bitka pri Colesbergn. PRETOKIJA 16. (K. B.) Iz Colesberga javljajo uradno: V torek je bila nadaljna
visoke cene in za daljne ro ke. Na tu k. trgu so se cene ojačile, zlasti glede penan-skega popra, katerega mnogo zahtevajo. Cene :
iv <•>.—
„ 73.— „ 71.— „ 60.-„ 68.—
Razne vesti.
Verski fanatizem vzrok grozodejskega bitka. Angležev je 60 mrtvih in ranjenih ter umora. V Appalternu na Holandskem se je 80 ujetih. Čete združenih republik niso imele pojavila mej protestanti fanatična verska nobene zgube.
sekta, ki je menila, da je zasledila peklen-	General Freneh v KiwUerIeyn.
ščeka v\ telesu nekega hlapca Brinkmana. j LONDON 16. (K. B.) Besedilo že jav-<Gospodar tega hlapca, 28-letni kmet Scherf, ljene brzojavke lorda Robertea je to-le : Jaje tudi ud te sekte iu ga celo smatrajo za kol>sdaK 16., ob 2. uri zjutraj. General French mesijo. Te dni so se zbrali omenjeni ljudje je s SVojimi	„Stoječimi iz topništva,
pr. tem svojem »mesiji«, ki jim je tudi za- , konjenice in pešcev-jezdecev dospel v četrtek trdil, <la je njegov hlapec od hudiča obseden. zveger v Kimberlev. Na to so šli po hlapca Brinkmana, ki je že	Naknadni krediti za vojno,
spal ter ga priveli v sobo. Tu ga je gospo-	LONDON 16. (K. B.) Spodnja zbornica
dar Scherf z neko stvarjo tako silno udaril je v v6erajšnji seji po daljži debati sprejela po glavi, da se je takoj nezavesten zgrudil nakdnadne kredite v vojne svrhe, kakor jih na tla. Sedaj so tudi vsi drugi padli čez je „htevala vlada, in sicer z 239 glasovi j
proti 34.
LONDON 16. (K. B.) Vojni urad do-
.	.	stavlja brzojavki lorda Robertsa iz Jakobsdala,
in roke ter si ob petju psalmov umivali roke ,	v.. ..... .
*	. ..	.	<la je značilno, tla je brzojavka odposlana iz
ubogo žrtev: razbili so nad njim stole in drugo hišno opravo, skakali so kakor pravi vragi po mrtvem truplu, odrezali mu glavo
v krvi umorjenega. Ko so prišli orožniki, nudil se jim je najstrašnejši prizor. V sobi je bil največi nered, stoli in oprava razbita, na vse strani je bila razkropljena kri, na tleh pa je ležal umorjenec tako razmesarjen in raz-
Jakobsdala, kateri kraj je bil prej važno bo-er.s'vo provijantno središče.
Iz »Jaeobsdala.
LONDON 16. »Reuter* javlja iz Ja-
i • t • i	• »i v, cobsdala z dne 15. t. m. : Danes so Angleži
dejan, da ni bilo spoznati v njem človeške	&
podobe. Vse to so blazni fanatiki storili v ^ CeU Vwti	* maHmi °ddelki B°er"
misli, da izganjajo hudiča. Ta sekta ima na CeV .awel1	Topništvo je obstreljajo
u i i i	•	>lL) i ,	okolico ter prepodilo ostale Boeree. Divizija
Holandskem mnogo privržencev. 28-letnega	1 1	J
t- - .	c i č i • • *	i French se je polastila treh brodov na reki
»Kristusa« Scheria, ki je oženjen z neko	• 1
i •	. , i	,	Modder. Pri enem brodti so imeli
vdovo in ima pet otrok, ter druge morilce
so odvedli v blaznieo.	I m°*ne DasiPe' 11 toPništvo Jib Je Pognalo..
za poper Singapore Tellicherrv ,, Batavia
Penang <' Penang I>
Piment. Ker ponudbe izvirnih trgov nimajo zanesljive podlage, je ves položaj negotov. Dobro obveščene tvrdke na Jamajki in v Evropi pa upajo še vedno, da se kupčija kmalu oživi. Tukajšnje cene so ugodnejše nego na izvirnih trgih. — Gotovo blago K 43.—
Sladkor: Dasi je imel sladkor prošli teden na vseh odločilnih trgih dobro stališče ter stalne cene, je bil naš trg ves čas zelo miren. Cene se niso skoraj nič spremenile. Raz pečalo se je razmeroma malo bluga.
Danes se je plačalo za blago v transitu, vožnine prosto z 2°/„ škontom :
Centrifugalni pile . . . 26. —-T-Vs K
Melis- Pilč......27.s/t—28,— „
Concasse.......2S. —28.s/1 ,,
V klobukih po 1.80—2 kg. 30.— Kocke v zabojih po 2")
in 50 kg.......2i».l/2—3L—
Za naročbe februvar-inaj : Centrifugalni pile .... 27.—27.3/i ^
MelispiM....... 28—28 l/2 ,,
Iz notranjosti je zadnji teden dospelo po železnici 47.000 <j (proti 53.500 v isti dobi lanskega leta).
V zalogi je bilo 177.300 ip med njimi 173.328 <| v skladiščih (proti 110.200 iu 108.341 lani). Žita. Trg stalen. Prodalo se je 300 <| tur-ščice iz Levante po 10.30 K iu 300 «| ame-kanske po 10.(jO K. — Zaloga znaša 2131 <j pšenice, 4331 <| turščice, 367 i| ovsa. Boerci Bombaž: Prošli teden ni bilo nobene kupčije: trg se je držal trdno.
Vesti iz Kranjske.
*	1'mrla je 15. t. m. v Radovljici občes] »ošteva na gospa Josipina Roblek roj. Kamen v starosti 60 let. N. v m. p.!
*	Iz Ljubljane nam pišejo včerajšnjega dne: Blaž R a v n i k , roparski morilec. katerega je porotno sodišče ljubljansko sredi decembra obsodilo na smrt, in ki je bil pomiloščen v dosmrtno ječo, skušal je sinoči okrog desetih popihati jo na svobodo.
Govorilo se je že popoludne, da je ušel. Drugi so trdili, da so ga odgnali že v Gradiško. Vendar res ni bilo niti jedno, niti drugo. Pač pa je stražnik zapazil okrog desetih zvečer črno postavo sedeti na strehi sodnega poslopja. Začel je zvoniti in klicati na pomoč* Ravnik je imel pri sebi dolgo vrv, l>o kateri bi se bil spustil do tal : čevlje pa je imel privezane na hrbtu. Ali krasna mesečna noč mu je preprečila nakano.
Neki drugi jetnik, ki jo je hotel hkrati oilkuriti, je sprevidel svojo nevarnost ter od-hitel nazaj v zapor. Ravnik pa je bil še vedno na strehi. Treba je bilo iti po njega. Znani ljubljanski klepar je splezal na streho ter ga od vel v celico.
Se ve, da so ga uklenili in mu onemogočili nadaljne take poskuse.
Prepihi je baje omrežje svoje stanice ter }H»l»egnil |wm 1 streho in potem na streho. Ali spaka ! svetla n«»č rnu je pokvarila vse zlate iluzije po zlati svobodi. Danes so zaprli njegovo ženo, Marijo Ravnik, ker sumijo, da je bila v zvezi s svojim možem o iiamerjanem begu, pozneje pa so jo izpustili zo|»et.
Vesti iz Koroške.
Kako se slovenska mladina vzgaja v koroških šolah?! Tu bodi naveden drastičen slučaj, ki je gotovo vsakdanja prikazen. V nekem čisto slovenskem kraju blizu Beljaka, kjer so otroci poučujejo izključno le v jedinozveličavni nemščini — mora ulioga slovenska mladina v lej»opisnezvezke pisati tako-le velenemško ve-roizjM»vedanje : »Deutscher Sinn ist Ehren-preis, deutsehes Herz Vergissmeinnicht, Deutsche Trene Augentrost.« Besede »deutech« s*> morali vse podčrtali, česar sicer v vsem
Brzojavna poročila.
Starke.
PRAGA 16. (K. B.) V obče se položaj	TrnnifSnil Sn nrnmot
v čeških štrajkovnih okrajih ni spremenil.	1 riJ0V,na in prOmei.
Povsod vlada mir.	, Poštne pošiljat ve, rešene o nezgodi pri
DRAŽDAM 16. (K. B.) Ravnateljstvo	Kalsdorfn.
državne železnice saksonske naznanja, da od	(Zvršetek.)
t. m. do nadaljne odredbe več osebnih	^ izkazu II.
vlakov ne bo v obratu. To naredbo so iz-	5 kosov deloma skup spečenih zabuhlih
General French je potem hitro korakal proti j Moka: Trg nespremenjen; raz pecalo se je Kimberlevu. Alexan<lerfortein so po odhodu malo blaga.
Boereev zasedli Angleži.	južno sadje Trg trden za pomaranče in li-
--mone, jako slab je za mauderine. Prodalo
se je 18.000 zabojev pomaranč po 2—10
K, 5000 zabojev limon po 2—5.50 K in 1000 <[ manderinov po 1—5 K zaboj. Olje. Trg trajno slab. Prodalo se je 250 <[ grškega in levantinskega olj k i nega olja v sodili po 76—78 K od RiŽ. Trg trajno miren, ker dohajajo le redke naročbe. Cene nespremenjene, kakor slede : italijanski od merkantilnega
do finega.......K 36—
italijanski Carolina .... japonski navadni .....
fino bliščeči . . . Rangoon od navadnega do
finega........
Arracan, fin .......
Saigon, navaden do finega . Zdrob.........
Vabilo
41—48
30—31
31—35
21—30 21) 21 26 16-20
mm islaraio
kaiero priredi
dali, da zmanjšajo porabo premoga, ker je	angležkih sovereingov, 4 skup stopljeni du-
vsletl stavek v rudnikih dovažanje istega	kati IH>le£ drugih stopljenih ostankov naj-
težavno.	brže od drugih novcev, 2 kosa bolje okra-
Poirodba o Samoi odobrena.	Jenih Smelih i n zabuhlih angležkih sove-
BEROLIN 16. (K. B.) Danes so v	reingov, 16 kosov deloma skup stopljenih,
uradi; za zunanje stvari ratittcijske listine o	deloma skup zmešanih dukatov , različni
pogodbi glede Samoe, sklenjeni z Angležko in	osta»ki stopljenih novcev, 51 gr. težki, 31
Zjcdinjenimi državami, izročili tukajšnjima	kosov angležkih novcev najbrže po 2 šilinga,
zastopnikoma imenovanih vlad.	očrnelih od požara, deloma zabuhla. Razun
Preosnora srrske vojske.	tega en angležki nerazločljiv srebrnjak, 23
PARIZ 16. (K. B.) »Havas« javlja iz	novcev po 1 šiling, 4 kosi po 20 sL, med
Aten: Vojni minister je predložil komori na-	temi 2 skup spečena, 2 kosa po 10 st., 3
črt zakona, po katerem bi imel novi glavni	kosi P° - st' - kosa P° 1	vsil) " kosov
štab, ki ga mislijo ustanoviti, podajati v vseh	vet' ali manje očrnelih t»d požara, 2 stara sre-
vojnih stvareh obvezno menenje. Glasom za-	Srnjaka. V nekem stopljenem kosu se naha-
koaskega načrta menda pt»kličejo nemškega	JaJoč ('nkat. Stopljeno steklo pomešano s tačas
generala grofa Waldersee-a, da preosnuje	nedoločljivo kovino, 1 kg. 390 gr. težko. 2
o-rško vojsko.	jubilejski medajli, 1 amulet, 1 srebrna vklepna
kovinski zakon v Zjedinjenih državah,	verižica. Ostanki srebrne, poprej emailirane
WASHINGTON 16. (K. B.) Senat je	in z ,)iser' posute zapestnice, 1 zlat prstan j
sprejel spremembni predlog k zakonu o zlatu,	žt- 4 s 3 brilanti, 1 separaten brilant, 1 zlat 2V6Z3. SlOVBUStlll tT!TOTStill U0111 OGDitOV'=
glasom katerega bi poslednji zakon ne oviral	Pretan z enim »»rilantom, 1 par brilantnih "	° .
zavarovanja binetalizma.	"hanov št. 4, 3 srebrni priveski (p reši ček,	dne 25. febrUVarja 1900
Vprašanje o premosti v nemškem par-	Solca> deteljica), 1 broša navidezno srebrna, v gledališču „Armonia"
lamevtn.	1 '£Ia za klobuk, 3 gumbi (za maušete), 1	na korist
BKKOLIN 16. (K. B.) O posvetovanju	emailiran monogram HT, stopljeni ostanki,
glede proračuna za železnice, je odsek pred-	raz^^'ne žlindre.	»
lagal rezolucijo, ki poživlja vlado, naj od-	Vsi tl predmeti so spravljeni na c. kr. Svirala lnulc vojaška srodlia c. kr.
pravi tarifne olajšave, ki na železnicah v Al-	Poštni direkcijski kasi na Dunaju. O tem se:WW pešpolka Baron Wal«lstattcn št. i>7.
zaeiji in L«»taringiji pospešuj-jo izvoz premoga,	obvestijo dotični pošiljatelji s povabilom, da
Večina govornikov, ki so' omenjali štrajka	»»volijo morebitne reklamacije vložiti na tu- Začetek točno oh 10. uri zvečer.
avstrijskih premogarjev, se je izrekla za re-	kajšnjem c. kr. poštnem ravnateljstvu.	~~ . .	. ,
1	w •	l^i , .	.	Vstopnina: za gospode v civilni opravi: _
zolucijo v korist domače industrije. Minister	c- postnega in brzojavnega kroni: za kostumiraue maske, dame in Sokole v
Thiele je izjavil, da so znižane tarife, kate-	ravnateljstva.	opravi: l krona.
rim je namen, da višji produkciji otvoriio	Tedensko tržno poročilo.	1 J r l^iznambe na lože v^prejema se vsaki dan
;	.	1	od 9—1"2 zjutraj in 4—i ure popoludne v ulici 3Io-
inozemska tržišča, že dalj časa v veljavi.	Kolonijalno blago. Kava. V Brazilu se trg lino piccolo št." 3, na levo. Vstopnice istotam in v
Glasovanje o tej rezoluciji se je odložilo do
tretjega čitanja.	loge so se znatno skrčile. Merodajni trgi
so bili nekoliko slabši. Naš trg je bil miren. Prodalo se je precej blaga o nespremenjenih cenah. S trga je bilo vzetih 1500	Vsem onim cenjeniut gostom, kateri so
^ „Tržaškemu Sokolu" ^r
Vojna, v jušni Afriki.
Nove vojaške forniaeije.
LONDON 16. (K. B.) Glasom uradnih vesti z dne 13. t. m. so Angleži ustonovili 6 novih baterij topni čarjev-jezdeeev, 15 ba-terij vojnega topništva in 3 bataljone pešcev. Angleži apelirajo na hvaležnost Ho-landeev.
zadnji teden ni skoraj nič spremenil. Za- kavarni Coir.mercio. Nerazprodane lože prodajalo se . * . _ _ ... . bode fennivarja v gledališču.
NAZNANILO.
LONDON 16. (K. B.) »Timesc javljajo: Poper: Položaj na trgu je bil malone nespre-Po čutih, katere umemo, nam je sedaj javno inenjen. Izvirni trgi ponujajo še vedno za '
vreč Santos »good average« za 48—50 K. se pritoževali, tla ne pridejo v mojo gostilno
1000 vreč dto. Superior za 50 -52 K in ve* dok.ler not,i rti,lija'b naznanjam, da -ru\ v .	.	, j „	istega ni vec.
O00 vrec dto. od navadne do fine za 4b	0 tej priliki se priporočam starim go-
do 54 K po 50 kilog. Na skladišču je stom, prijateljem in znancem za mnogobmjen 13.650 q kave.	obisk. S[>oštovanjem udani
Fran Valetič
gostilničar.
Cfliioii !p pr lioci jjarnikov.
V	Zavije preko Sv. Marka. Skednja. Sv. Sobote.
Milj ob 7 1f>. li :u» predp. ž.lf> pop. Prihod
8.—, 10— predp. 1-2.10. 4.4f> pop.
V	Milje 8 i pošta i,	1*> (poštai predp. JO.
4 i."» < preko Sv. Marka i ti. 15 pop I'rili od 7 preko Sv. Marka i. S.	ipoštai pre»lp. ; l.oO,
:».:io • po-tap. f».:iO j*>p. <>b ne d. in prazn. s (jtoiiai. 9JJH. 1 '1 i posta) predp.; 3.—, 4.30,7.15 pop Prihod: •*»:>»> ipreko Sv. Marka* 8.— t (postai predp.. "J.—. '».4."» <poŠta> H.:»0 pop.
V	Koper 7..*>o predp . 12.05 (pošta) 3.—. 4.1"» ipo-
itat pop. I>o h od 6.45, i*.— i posta) predp. 1.30. :».— < pošta«>1» ne d. in prazn. 7.50 predp., 12.<>:> i poštai, 5.— pop. Dohod: 6.4a, ipo-ta> predp., 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. Dohod
preko Izole	7.— predp. <>b ned. in
prazn.: 11JJO in opoktae. D o li o d : «».:}0. 7.— zjutraj pamika ..Istria" in _Portoro-e".»
V	I" m a ir vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod
6.— zjutni'.
V	K o vinj preko Pirana. l'ittanove. Poreča vsaki
pood., *redo. petek 7 ..'SO zj. Dohod torek, če-trtek. solioto ob 7. uri zjutraj.
V	Puij preko Pirane, Cittanove. Salvore. Poreča,
V rt-ara, Rovinja in Fasane ob 6.4.» zjutraj vsak dan. Dohod "2 pop.
V	M i ram ar lt>.45 predp.	pop. D o li o d 1.3t> 6 pop.
Adolf Angeli
lastnik tvrd k e U. B. Angeli
je dane- nl> 11. uri predp. previden se svetotajstvi za umirajoče, v ."»o. letu svoje dobe v Gospodu zaspal.
Podpisani, v svojem in v imenu drugih sorodnikov, naznanjajo potrtim srcem vsem prijateljem in znancem to nenadomestno izgubo.
Prenos zemskih ostankov se bo vršil v nedeljo, dne 18. t. in. ob 11. uri predp. v sprevodu iz hiše
št. 4 Via delle Acque.
V TRSTI', dne 1«». februvarja HM M).
Jeaneta Angeli, mati.	/ Oskar Angeli, brat.
Fedele Angeli, stric.	Lucija Angeli, teta.
Ta oglas služi v neposredno obveščenje.
Podjetje Ziniobt. Corso 41.

.	■ rsi
Politično društvo „Edinost" za Primorsko
priredi
v nedeljo dne 18. t. m. ob 4. uri pop.
javni ljudski shod
v dvorani gostilne
.. K oiiMi in upiru <lrustv«r* /v/vs/v r sr. Križu /v/vv/v
po sledečem vsporedu :
1.	Nagovor predsednika.
2.	O volitvah v tržaški mestni in dež. zbor.
3.	Slučajnosti.
okoličani! V teh resnih časih treba, da se poka/rte zavedne može, hoteV-e braniti svoje svetinje. Stopite torej z. v-o odločnostjo v volilno liorlio ! Tuko krepko voljo in zavednost pokažete < tem. da se v velikem številu udeležite tega prvega shoda v okolici, namenjenega predrto ječi m volitvam.
ODBOR
Iru5in ..Kdin««rt" t.u Primorsk«
> >
Trst. Via Nuova Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. 8.
M. A I T E
l Trioma manifaktnM lita >
>
>
% Čast mi je javiti slavil. <»b«instvu in cenjenim ^ odjemalcem, da sem prejel za pustni čas ve-r lik izbor snovi j za plesne obleke in maskeradue y prilike z vsemi dotičnimi okraski, trakovi itd. — Nmdofifi i/lnu črnili i»>i||■ noblekesaplese.
koncerte itd. za moške obleke. Sprejemam naročbe za izgotovljenje oblek vseh vrst za moške kakor : bonžur, trak. salonske obleke itd. ]>o najnovejši modi z največjo natančnostjo in po jako nizkih cenah — Zaloga raznovrstnih snovij za zastave in velik izbor društvenih znakov kakor tudi raznovrstni ma-nifakturni predmeti za pustni čas. Nadejaje se blagohotne podpore cenjenih mojih odjemni-kov beležim najudaneje
M. Aite.
Najboljše berilo in darilo
o
00
o
eo
o
00
o o 00 00
Trpv.-oMna registrovana zairnga v Gorici
z neomejenim janstvom
bo imela
dne 11. marca 1900, ob 11. uri predp.
svoj
je vsestransko jako pohvaljena
,Vzpja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in drugt blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti lO kr. več. ali proti po štnemu povzetju pri Jožefa Valenčiču na Dunaju m., Steingasse N. 9 I. St., Th. IO.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, j s sledečim dnevnim redom: ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, k nji ir je malo več.
REDNI OBČNI ZBOR
v prostoril „Slovenske Čitalii ce:i
1. Poročilo ravnateljstva o poslovanju za leto 18i>9.
Proda se
radi razdelitve v mestu lepa li'ša z gostilno, vrtom, s kegljiščem itd. Krasna lega tik bodoeoga električnega tramvvaja.
Več pove uprava „Edinosti".
m UIIIŠITU pil i:
j<* odprlo
\ sohoto fVbruvarjii 11MN>
svojo novo gostilno
v ulici Concordia vogel ulice Vespucci
Na obilni obisk najuljudncje vabi
Odbor.
Glasbena šola.
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici Co-logna št. I. nadstropje (/.a javnim vVtnml šolo za poučevanje sledečih predmetov: teorija, glasovir, petje, vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola, čelo in violon (contrabas) Natančneja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 1± ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspešni iu točni po<l-uk jamčim. — Priporočuje sc za obilno udeležbo l»eležim	udani
Hrahroslav Vourie
Tržaška posojilnica in hranilnici
lezistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I.
'2. Volitev overovateljev zapisnika o obenem zboru in odobrenje zapisnika prejšnjega občnega zbora.
Volitev osmih členov ravnateljstva petih namestnikov, pet členov nadzoroval nega sveta in pet namestnikov istega.
4. sklepanje o letnih računih in bilaneah.
o. Razprava in sklepanje o predlogih ravnateljstva, nadzorovalncga sveta in posamičnih členov.
Xa (d)ilno udeležbo vabi
Ravnateljstvo.
n.
(fslovanska Čitalnica).
Voščilo (biks) in iisiije.
Glavno zalogo
Jai; Ana Csillag
voščila [biksa] družbe sv. Cirila in Metoda in tvorničko zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan Drufovka v Gorici na Travniku Štev. 5. Podružnica v Sežani iu Komnu. Naročbe se točno izvrše.
Hranilne ulogre se sprejemajo o<l vsakega, če tudi ni nd zadruge in se obrestujejo po 4° „. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51s°'0, na menjico po <>° )( na zastave po 51 .j°0.
I radne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek oil 3—t po-poludne.
Poštno hranilnični račun 816.004.
Trpv.-oMi rnMnn zaflnua
z neomejenim jamstvom.
V (JORICI. semeniska nI. št. 1.. I. nailstr.
»C
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedilo leto po .VV0, navadne po ll/i°/o vloge na Conto - eorrent po o.liO°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51ct.no odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 301) kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°'

s svojimi 1 sr, centimetrov dolgimi Ijorelev-lasmi dobila sem jih vsled 14-me-sečne u poral te svoje s:i nio-iznajdene poniade. To so najslovitišr avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las. povspešuje rast istih, poživlja hišnik povspešuje pii gospodih ]>oln<» močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjeni do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld., 2 gld.. 3 gld. 5 gld.
Pošiljam po poiti vsak dan. ako se znesek naprej poilje ali pa s poštnim po vzetjem povsem svetu iz tovarne. kamor naj se pošiljajo vsa naročila.

VEKOSLAV PLESNIČAR
XXX TRGOVINA JESTVIN XXX
Trst — Via Giitlia št. 25
Trst.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 84^.*>6<i.
1" rad ne ure: od i»—12 dopoludne in ,MJ ;;—4 popoldne: ob nedeljah iu praznikih od (.>—12. dopoludne.
Naznanjam slavn. obeinstvn, da sem prevzel že dobro poznano proda-jaluieo jestvin (i (jrrattoni, katero sem poptdnil z najboljšim in svežim kolonijalnim blagom kakor: kava, riž, olje. testenine, sir, maslo, moka. raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh vse jestvine.
Pošiljam blago na deželo po Mostnem povzetju, v mestu je donašanje na dom brezplačno.
Nadejaje se obilne podpore slavu, občinstva v mestu iu na deželi, beležim spoštovanjem udani	M0SlaY PleSM. trgovec
Ana Csillag
Dunaj I., Seiiergasse 5.
LINEMENT. CAPSICI COMP
iz Kiclitcrjeve lekarne v Pragi
prip«»znano izvrstno, bolečine blažeče
mazilo dobiva se po 4o novč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno h- v origin. steklenicah z našo varstveno
znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter
vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
fi£llerje?a letoma pri zlatem i m v Pragi.
Elizabetne ulice 5.
I
Narodna jed
postati morajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin /niderslč iii Valeneie v 11. Bistrici p«» njih izbornem okusu, obilni redil m isti. nizki eeni in jediiostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh prodajaluieah jestvin.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo.
v (ioriei
Gosposka ulica hšt. 7., I. naclstr.
v lastni hiši.
llraililue vloge sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni član društva in se obrestu-jejo po 41/;°/o, ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sieer na
menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/-,0/«-
Uradllje vsaki dan od 9. do 12 ure dopol. in <«1 2. do H. ure popol. j-azven nedelj in praznikov.
Stanje hran. m leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Muo-lrau. račun itr. 837.315.
SEMENA
/. nasadov cvetic, travnikov Itd.
tvrdke Wolfner & Weisz
na Dunaju po cenah, da se ni bati konkurence.
Zaloga v irstu:
Roberto Bambule
cvetličar v Via deile Torri (Palača Diana).
H
M