Kupujte VOJNE BONDE! vB «555 ^jffisMMps Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium volume xxvi.—leto xxvi CLEVELAND, ohio, WEDNESDAY (SREDA), january 20, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 15 angleška armada oddaljena se 30 mili od tripolija Strnitev angleških in francoskih čet, ki prodirajo od juga preko Sahare. ameriški bombniki pogreznili pet japonskih ladij v Angleške čete so dospele sno-v razdaljo tridesetih milj do 'Polija, dočim so Francozi, ki se bliž; stili ZaJo Tripoliju od juga, oči- 2611 v Gadamesu, kjer je obko-°ndotna garnizija. VSo Saharo osiščnih čet, ramena Letalska sila bombardira so-duaZQe čete, ki beže proti zapa-katerim je angleška osma £?avda tesno za petami. Uzit«v francoskih čet iz obeh Puščavi se je združil tako t m "kamelski zbor" (vojaš-raudna velblodih) generala Gi- c'je k,S Č6tami borbene Fran-, > ki so zdaj na skupnem po-h°du Proti Tripoliju. shdltl boji na pacifiku taborov Vezniški glavni stan v Av- Zavi strali sreda, 20. januarja. Ameriški in avstralski vojaki so stisnili svoje črte okoli propasti zapisanim Japoncem v džunglah okoli Sananande, Japonske izgube v teh bojih so1 bile izredno težke. Sanananda okraj je na-padlo^ osemnajst japonskih bombnikov v prizadevanju, da bi pomagali svojim v pasti tiče-čim četam, toda njihovo prizadevanje je bilo zaman. Torpediranje zavezniške ladje Prvo poročilo o navzočnosti japonske podmornice v avstralskih vodah, je prišlo z naznanil-lom, da je bila v tem vodovju torpedirana neka majhna zavezniška ladja. WASHINGTON, 19. januarja. — Tekom zadnjih operacij so pogreznile ameriške podmornice pet japonskih ladij, med njimi nekega rušilca. Mlada človeka zmrznila v avtu —-------------_ remogarji ignorirajo ukaz predsednika Roosevelta, da bi se vrnili na delo Kr -- Jub Predsednikovemu ultimatu je 12,000 premogarjev ®«lenilo, da ostanejo na stavki. — Doslej še ni znano, kakšna bo prihodnja Rooseveltova poteza. J^LKES-BARRE, Pa., 19.*--- ttio? — Delavci petih pre-kj6r Vnikov trdega premoga, stav^e že dvajset dni v teku h0rj0 a' So danes odglasovali, da raje nadaljevali stavko, ne ozi-*WSe na ukaz Predsednika cati eVelta> da se jo mora kon- L ,Nadaljevanje stavke Work ne uniJ'e United Mine Zenti 6r.s organizacije, ki repre-W0odrajo 1»200 delavcev pri Pri jjWard Premogovniku, 1,500 750 Ueber premogovniku in Premdelaveev Vojaška bolnišnica v Clevelandu ... pri Nottingham Vsi la0g0Vniku, kateri rovi so Jiije St Glen Alden Coal kompa-jejo' 80 °dglasovale, da nadalju- p stavko, red t lo q7 m Pa je enako odloči-^o0(J 70 delavcev pri Button-lavCevPrem°?ovniku in 1.500 de-k pri rovu št. 7 Susquehan- (Jelavcmpani;ie, dočim je 5'000 foviij 6 u 2aP°slenih v drugih Hes sklenilo, da se vrnejo da- ^•»00 delavcev na stavki CeV: a!tavki je še 12,000 delav- ce 'edSej * Se> da se bo zaprlo na da znaša" ^oga . Je Povprečne mezde pre- ^v p0 ?8-50 na dan- tW^sednika Roosevelta Jtevai ?nik Roosevelt je za-0ncati se ima tekom 48 ur ®tavka, ker v obratnem 0 °dredil mere, ki se Stva in S°vtrebne za zaščito ljud- Župan Lausche je včeraj izjavil, da je zelo zadovoljen s predlogom poveljstva ameriške armade, ki namerava ustanoviti v Clevelandu vojaško bolnišnico s 1,500 posteljami. Armadne oblasti v Washing-tonu so potrdile vesti, da nameravajo v Clevelandu zgraditi od-nosno ustanoviti vojaško bolnišnico. Kolikor je doslej znano, še ni bil določen prostor, kjer bo stala ta bolnišnica. Eno takih vojaških bolnišnic že gradijo v Cambridgeu, O., drugo pa bodo zgradili najbrže v Cincinnatiju. CAMP POINT, 111., 19. januarja. — Tukaj sta dva mlada človeka v avtomobilu, ki je bil 17 ur parkan, zmrznila, dočim sta nadaljnja dva tako ozebla in oslabela, da so ju morali odpeljati v bolnišnico. Eleanor Bradley, stara 17 let, in Donald MacMeans, star 16 let, sta bila mrtva, ko je policija odprla vrata avtomobila, Tom Lauderback, 19 let star fant, pa je bil v tako kritičnem stanju, da nimajo zdravniki nobenega upanja, da bi okreval. Prav tako je bila oslabela Meredith Davis, stara 21 let. Mladež je popivala v gostilnah, nakar se je odpeljala na iz-prehod. Po vsej priliki so ustavili avto in v opitem stanju zaspali, kar jim je bilo v pogubo. pred dogodki na balkanu Povratek hrvatskih "prostovoljcev" iz Rusije. — Madžarska in Rumunija zahtevata takojšen povratek svojih čet iz Rusije. ZADNJE VESTI L, .T—- u Vo a »t. 2 Prog. Slov. v °žka°Hb 7:30 uri se vrši seja v 2. Progresivnih Slo-? W°rani 1 Slovenske-V da eSa. doma na St. Clair tov0 jr!Ce so vabljene, da se poIaoštevilno udeleže. madame čiangkajšek v bolnišnici NEW YORK, 18. januarja. — Madame Čiangkajšek, žena kitajskega generalisima, se nahaja v neki tukajšnji bolnišnici, kjer so ji zdravniki populili podočnike, da ji morejo zdraviti bolezen v nosu (sinus). Ona in njeno spremstvo je najelo eno celotno nadstropje bolnišnice. Med obiskovalci, ki jo poseča-jo v bolnišnici, je tudi Mrs. Roosevelt, žena predsednika Roosevelta. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Ba-car, 14805 Sylvia Ave., so se dne 17. decembra zglasile vile rojenice in pustile v spomin zalo hčerko, ki je ob rojstvu tehtala 7 in pol funta. Mrs. Bacar je hči družine Mr. in Mrs. John Tomle. Naše čestitke! Zaroka Mr. in Mrs. Joseph Klein, 19407 Muskoka Ave., naznanjata, da sta se zaročila njih hčerka Josephine Mary in Frank Louis Vadnal, sin Mr. in Mrs. Anthony Vadnal, 15815 Arcade Ave. — Čestitamo! Mladenič umrl V Glenville bolnišnici je po kratki in mučni bolezni preminil mladenič Louise Moze, star šele 16 let, stanujoč na 14610 Holmes Ave. Tukaj zapušča žalujoče starše Antona, doma iz fare Senožeče na Notranjskem, mater Heleno, rojeno Nemec, doma iz Smrje pri Ilirski Bistrici, brata Antona ml. in štiri strice: Jo-sepha in Louise Može ter Matta in Louisa Nemec in več sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu in je bil učenec Collinwood višje šole. Bil je član mladinskega oddelka društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in društva Kras št. 8 S.D.Z. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:30 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev sv. Marije in nato na Calvary pokopališče. Prizadeti družini naše sožalje! Racioniranje prezerviranih v • »i živil OPA urad je včeraj naznanil, da bo vsak konzument dobil 48 točk za nakup prezerviranih živil (v kantah), sadja, sočivja in raznih juh, ki se jih bo prodajalo tekom, prve periode, v kateri se bodo vporabljale splošne racijske knjižice. Nov sistem^ bo stopil v veljavo zgodaj meseca marca, dočim bodo dobili kon-zumenti nove racijske knjižice meseca februarja. Zahvala Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk se dodatno zahvaljuje sledečim, ki so na en ali drug način prispevali k uspehu nedeljske priredbe za vojake: Race's Dairy za darovano mleko in smetano, Jelerčič cvetličarni za šopek cvetja za Mrs. Dobnikar, ki je zavzemala častno mesto na priredbi ter odkrila spominsko ploščo, županu Frank J. Lausche za poset in zanimiv govor, Mr. John Lokarju, ki je vodil program ter Vinko Coffu, ki je veliko delal in skrbel, da se je cela stvar tako spretno obnesla. Za pregled, "tajerjev" Pri sledečih rojakih, ki vodijo gasolinske postaje, si lahko daste uradno pregledati tajerje svojega avta: Century Tire Service postaja, ki jo vodi Joe Dovgan na 15300 Waterloo Rd., Rackar Service Station, vogal Waterloo in Grovewood Ave.'ter Stopar's Hi-Speed Station, 905 E. 185 St. Važna seja Opozarja se vse člane in članice društva Cerkniško jezero, št. 59 S. D. Z., da se gotovo udeležite redne seje v četrtek dne 21. januarja v Slovenskem de-davskem domu na Waterloo Rd. Seja je zelo važna. Na hrvatski meji, 19. januarja. — Prihod hrvatske legije "prostovoljcev", ki je prispela z ruske fronte, kjer se je borila ob strani nemških armad, je še ojačil vesti, da so pričeli nemški balkanski sateliti izvajati na Nemčijo silen pritisk, da slednja dovoli odhod njihovim četam z ruske fronte, kjer so dobile skeleče batine. Skrbi Nemčije V pravkašni vrnitvi hrvatskih čet in v skorajšnjem po-vratku makedonskih čet iz Bolgarije vidijo opazovalci nadaljni korak v prizadevanju Nemčije, da bi pomirila in ublažila vedno naraščajoče nezadovoljstvo na Balkanu. Podgane zapuščajo ladjo Verodostojna poročila naznanjajo, da zahtevata obe, Madžarska in Rumunija, da se nemudoma odpošlje njuno vojaštvo, oziroma ono, kar je od tega vojaštva še ostalo, iz Rusije nazaj v domovino. Oficijelno hrvaško poročilo naznanja, da so prispele te hrvaške čete iz Rusije zato, da nadaljujejo z borbo "v svoji lastni deželi in proti istim sovražnikom — komunistom." Pavelič pred alternativo Vesti iz Bolgarije naznanjajo, da je nacijska vlada v Berlinu ukazala Ante Paveliču, "poglav-niku" Hrvatske, da mora do 1. maja zatreti opozicijo v deželi, ali pa bodo Hrvatsko popolnoma zasedle nemške čete. Troje značilnosti V zvezi s povratkom balkanskih čet, so značilne tri stvari: 1. Razvidno je, za kako resne smatrajo Nemci boje jugoslovanskih partizanov. 2. Naglašanje, da je nemškim in italijanskim četam nemogoče izvajati kontrolo v deželi, razen v mestih in v nekaterih obmorskih pokrajinah. 3. Da je vojna proti jugoslovanskim partizanom največje važnosti v zvezi s strahom, da se bodo te čete pridružile zaveznikom v slučaju njihove invazije- Na dopustu Na kratek dopust je prišel Pvt. Jimmie Zdesar,, sin Mr. in Mrs. Ignatius Zdesar, 1020 East 66 Place. Prišel je iz Camp Carrabella, Fla. in bo tu ostal do ponedeljka nakar se bo vrnil v Camp Livingston, La. Nastanjen je pri svojih starših in soprogi Steffie, rojeni Tumbrey. Želimo mu obilo zabave in razvedrila. K vojakom Jutri bo odšel k vojakom Eddie Dodick, sin Mr. in Mrs. Joe in Rose Dodick, 15901 Corsica Ave. To je že drugi sin družine, ki bo odšel služit Strica Sama. Želimo mu srečen povratek! Prostovoljno se je javil za vojaško službo Stanley Godnjavec, sin Mr. in Mrs. John Godnjavec, ki vodita trgovino na 16610 Grovewood Ave. — Želimo mu srečen povratek! Nov grob Danes zjutraj je umrla v St. Alexis bolnišnici Mrs. Kathe-rint* Sneller, stanujoča na 1040 E. 77 St. Podrobnosti bomo poročali jutri. BOMBARDIRANJE LONDONA LONDON, 20. januarja. — Danes je priletelo nad London manjše število nemških letal, ki so bombardirala London. Eno letalo je bilo sestreljeno. BOMBARDIRANJE RIMA LONDON, 20. januarja.— Angleški minister Eden je med glasnim odobravanjem izjavil v nižji zbornici, da bo angleška zračna sila bombardirala Rim, čim se bo izkazalo to za potrebno. Na vprašanje, če je Rim odprto mesto, je odgovoril Eden: "Menim, da se je že premier dovolj jasno izrazil, ko je izjavil, da imamo mi prav takšno pravico, bombardirati Rim, kakršno pravico so imeli Italijani za bombardiranje Londona, ko so pomagali svoječasno nemški zračni sili. Ako se bo v teku vojne izkazalo za pogrebno, ne bomo oklevali z bombardiranjem Rima, katerega bomo bombardirali z vso silo, ki nam bo na razpolago." ruske armade se bližajo harkovu, jeklar-skemu centru ukrajine V enem tednu so zajeli Rusi 52,000 ujetnikov, med katerimi je bilo 27,500 Madžarov, 22,000 Italijanov in no 2,500 Nemcev. ZA LJEN1NGRAD JE 250,000 NEMCEV ZAMAN ŽRTVOVALO SVOJA ŽIVLJENJA MOSKVA, sreda, 20. januarja. — Sovjetski specialni komunike naznanja, da je sovjetska armada prodrla do točke, ki je oddaljena samo 79 milj od me-'pta Harkova v Ukrajini, centra ruske jeklarske industrije. Ruske armade so prodrle do te točke v svojem zagonu proti zapa-du, v katerem so v enem tednu zajele 52,000 ujetnikov. Padec mesta Kamenska Specialni komunike dalje naznanja, da je padel v rusko o-blast tudi Kamensk, strateški Olajšava farmarjem glede vpoklica njih delavcev Poljedelski department je odredil te olajšave zaradi kritiziranja, češ, da farmarjem primanjkuje delavcev. WASHINGTON, 19. januarja. — Vlada je danes naznanila, da je omilila svoje odredbe glede vpoklica farmarskih delavcev v vojaško službo, ker je bilo mnogo kritike, češ, da je poljedelstvo ohromljeno zaradi vpoklica prepotrebnih poljskih delavcev v armado. V splošnem pa je bilo prepuščeno lokalnim draftnim odborom, da slednji odrejajo vpoklice poljskih delavcev po svoji u-videvnosti in previdnosti. Draftnim odborom je na primer dovoljeno, izpustiti iz drjjf-ta poljskega delavca, ki produ-cira osem "vojnih edinic" neobhodno potrebnih pridelkov ali produktov. Prejšnji standard je veljal za 16 "vojnih edinic". Vojna edinica je mera produkcije neobhodno potrebnih poljskih' pridelkov. Primer: ena krava-mlekarica, en aker pese ali en aker korenja, vsak izmed teh predstavlja eno vojno edini-co. Kdor mora na primer oskrbovati in molzti osem krav, skrbi za osem vojnih edinic ter je kot tak upravičen, da je izpuščen iz drafta. Doslej je moral molzti in oskrbovati 16 krav, ako je hotel biti izvzet od vojaške službe. Ogromen plen V bojih od 13. do 18. januarja so Rusi na voronježki fronti zasegli 170 tankov, 1,700 topov, 2,800 strojnic, 4,000 možnarjev, 6,000 trukov, 1,500 konj, 55,000 pušk, okoli deset milijonov nabojev, okoli. 600,000 izstrelkov in več kakor 150 skladišč z raznimi potrebščinami in materialom. Zavzetje nadaljnih mest Valujko in Urazovo je zavzela ona sovjetska armada, ki je center na Kavkazu, ki je odda- Pred dvema dnevoma zavzela A ljen 85 milj severno od Rosto-va. Dalje sta padli v oblast ruskih armad, ki prodirajo proti Harkovu, mesti Valujki in Urazovo in sovjetske armade so vrgle Nemce nazaj do meje, kjer so pričeli leta 1941 svojo invazijo. Drugi pobirajo kostanj iz žerjavice Od 52,000 ujetnikov, ki so jih zajeli Rusi izza zadnje srede, je 27,500 Madžarov, 22,000 Italijanov in 2,500 Nemcev. leksijevko, kateri kraj leži 40 milj dalje proti severovzhodu, ob železniški progi, ki teče v Vo-ronjež. Poleg tega pa so še .štiri druge ruske armade, ki posredno a-li neposredno ogrožajo Rostov. Velika radost v Rusiji v vsej Rusiji vlada velika radost nad zmago pri Ljeningra-du. "Izvestja" pravijo, da je 250,000 Nemcev zaman žrtvovalo svoja življenja v prizadevanju, da bi zavzelo to mesto. Ameriške vladne kroge skrbi jugoslovanski spor, ki je izzval velika nesoglasja v vsej ameriški javnosti Ameriško časopisje je zavzelo v tem sporu svoje opredeljeno stališče. — Vlada se boji, da ne bi v slučaju invazije skozi Balkan nastal tam položaj, kakršen je danes v severni Afriki. Lorain, O. — Pred dnevi je v bolnišnici za porodom umrla Angela Molnar, roj. Zore. Otrok,' sinček prvorojenček, je ostal pri življenju. Zapušča moža, mater, brata in sestro. Rojena* je bila v Lorainu. Na operaciji Zadnjo soboto je bila nagloma odpeljana v Charity bolnišnico Mrs. Anna Smrke, stanujoča na 1057 E. 68 St. Bila je takoj o-perirana in je operacijo srečno prestala. Prijateljice jo lahko o-biščejo, mi ji pa želimo skorajšnje okrevanje! (John A. Reichmann, poročevalec United Pressa) WASHINGTON, 19. januarja. — Ameriški vladni krogi so zaskrbljeni zaradi spora, ki je nastal med raznimi skupinami v tej deželi z ozirom na politični in vojaški položaj generala Dra-že Mihajloviča, voditelja jugoslovanskih četnikov. Spor utegne imeti težke posledice Smatra se, da utegne ta spor lepega dne povzročiti težave a-meriškemu vojaštvu, če bi slednje podvzelo invazijo Evrope skozi Balkan. Ameriški voditelji upajo, da ne bod9 tam našli situacije, ki bi enačila politični zmedi v severni Afriki. V ameriški skupini, ki je prizadeta po tem sporu, je liberalen tedenski tisk, tisk komunistične stranke ter ameriški partizani, sestoječi iz srbskih, hrvatskih in slovenskih elementov Jugoslavije. Ozadje spora Naj na tem mestu ob kratkem navedemo ozadje kontro-verze o Mihajloviču: Po padcu Jugoslavije je Mi-hajlovič, ki je srbski častnik, zbral okoli sebe skupino vojakov, da bi vodil ž njimi četniško vojno. Za to je prejemal angleško pomoč ter bil končno i-menovan za jugoslovanskega vojnega ministra. Mihajloviceva koordinanca z Anglijo V lokalnih zadevah deluje na podlagi svoje lastne avtoritete, v zadevah širše strategije pa mora koordinirati svoja prizadevanja z angleškim vrhovnim poveljstvom na Srednjem vzhodu. Nezadovoljnost z Mihajlovicem Lansko poletje so gotove skupine ljudi v Jugoslaviji, smatrajoč, da Mihajlovičeva prizadevanja niso dovolj velika, organizirale za borbo proti okupatorjem partizanske grupe. Nekateri viri opisujejo te borce kot po Sovjetski IZvezi inspirirane komuniste. Kdo porpira ene in druge Informirani krogi menijo, da jih sovjetska zveza podpira z o-rožjem in strelivom. Toda prav tako smatrajo, da je ta upor in-spiriran po demokratičnih levičarskih skupinah, v katerih je tudi nekaj komunistov, ki pa so čisto jugoslovanskega izvora. Nevarnost civilne vojne Mihajlovičevi pristaši in pristaši partizanov dolže drug druge, da pomagajo osišču. Nekateri krogi se boje izbruha civilne vojne. Na vsak način pa je bil ta spor dovolj velik in važen, da je prisilil reorganizacijo jugoslovanske vlade v Londonu. Stališče tiska Mnogo sedanjega naziranja, da je sedanji spor zaradi Mihajloviča inspiriran po komunistih, temelji na dejstvu, da nastopajo gotove komunistične publikacije proti Mihajloviču. Tako ga je na primer obsodil "Daily Worker", organ komunistične stranke. — "The New Masses", komunisti-(Nadaljevanje na 2. strani); STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 20. januarja, 1941 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) by Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznažalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ______________________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ......................................................................... 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)*___________________________________________________$7.50 For Half Year — (Za pol leta) _______________________________________________________________ 4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ____________________________________________________________________2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Fol One Year — (Za celo leto) ________________________________________________$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ..................................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. <>•104 NAMESTO UVODNIKA Ivan Molek, urednik "Prosvete," pravi, da ne bo zdaj jahal na plazu za "partizani" (zakaj narekovaji,—ne vem), ki so vse kaj drugega kot demokratično "gibanje. Kakor Hitlerju, Mussoliniju, Paveliču in njegovim ustašem ter vsem reakcionarjem v tej deželi, ki si prizadevajo, zavreti voz tega spontanega ljudskega gibanja (jaz se še zmerom rad učim, upoštevam dobre nauke in obžalujem svoje zmote, zato ne bom poslej več rekel "pokreta," temveč gibanja, kakor me je tovariš Molek opozoril), je tudi njemu to gibanje stvar "komunistov in njihovih potegnjencev, katerim je toliko za demokracijo, kolikor jim je za lanski sneg"... In povprašuje Šabca, urednika "Enakopravnosti," zakaj raje ne zaupa zaupnikom demokracije, Rooseveltu, Wallaceju itd., ki ne drve za "plazom," kateri drvi v anarhijo in je sam anarhija. Nu, če smatra Molek partizanske boje za komunistično gibanje, je to njegova stvar, čudno je le, da je dobilo v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji tako silen razmah. Da se Mihajlovič že skoro leto dni domala nič več ne bori, to bo tovarišu Moleku kot uredniku dnevnika tudi najbrže dobro znano, saj celo Jugoslovanska informacijska služba v New Yorku poroča zadnje čase večinoma samo o bpjih "gerilcev." Kar pa se tiče vprašanja, zakaj Šabec raje ne zaupa zaupnikom demokracije, Rooseveltu, Wallaceju itd., pa bodi povedano, da jim brezpogojno zaupa, čeprav ne drve za "plavzom." če ne drvita za njim, so pač za to vzroki, ki se ne dado z nekaj besedami pojasniti, vendar pa sta baš ta dva že neštetokrat dokazala, da hodita ž njim vštric kakor ostali "sopotniki" in morda bi celo drvela, da nimata ob sebi toliko reakcionarnih cokel. O, Šabec tema dvema brezpogojno zaupa, čeprav je njemu prav tako kakor Moleku znano, da sta paktirala z Darlanom in ostalimi kvizlingi Vichyja, mesto z de Gaullejem in njegovimi borbenimi Francozi, ki so še danes nebogljeni pastorki državnega 'departmenta. Ali bo zato tovariš Molek iz tega izvajal, da so piavica, demokracija in svoboda na strani višiških kviz-lingov, ne pa na strani Gaullejevih borbenih Francozov? Da, da, politika je čudna, nelepa in često nerazumljiva stvar. Argument, da ta dva ne drvita za partizani, drži torej prav tako malo kakor argument, da drvita za darlanovci in ostalimi francoskimi kvizlingi. Vzrok njunemu začasnemu stališču, ki pa se utegne z vsakim dnem izpremeniti, je nesrečna angleška beseda "expediency" (po naše bi se reklo: nameni posvečujejo sredstva), ker mislita, da je v tej zmedi takšna smer najbolja. Sicer pa sta oba prav dobro poučena, kaj tiči za Mihajlovičem in kaj za partizani. Izreden slučaj je hotel, da je bil v "Prosveti" z dne 14. januarja, kjer je bil objavljen Molekov uvodnik "Ta plaz drvi v anarhijo," priobčen tudi članek "Draža Mihajlovič in partizani," katerega je napisal Mr. Zvonko A. Novak. Ker urednik "Enakopravnosti" z Novakovim člankom popolnoma soglaša in ker smatra njegova izvajanja za "ready made" odgovor nk Molekove argumente, si jemlje dovoljenje ponatisa tega članka v upanju, da mu njegov avtor tega ne bo zameril. Vsa pod; črtanja v članku so naša. Novakov članek slove: Draža Mihajlovič in partizani Piše Zvonko A. Novak Razmere, ki jih je ustvarila napetost med Dražo Mihajlovičem in partizani v nesrečni Jugoslaviji, so sila žalostne in vsega obžalovanja vredne še posebno zato, ker se prav lahko zgodi, da bodo po vojni pravičnemu uravnanju jugoslovanskega in s tem tudi slovenskega vprašanja Članek, ki ga je na podlagi^ zanesljivih podatkov pred kratkim napisal naš odlični pisatfelj Louis' Adamič o tem predmetu, je vzbudil v ameriški javnosti1 veliko zanimanja in splošno pozornost. Z njim se sedaj pečr domala ves ameriški tisk. Povsem naravno in dosfedno1 v hudo, če že ne morda usodno; je, če se človek vpraša, kaj neki napoto. I je dalo povod tisti sovražnosti med junaškimi borci za jugoslovansko svobodo. Po mojem mnenju je zakrivila ta nesrečni položaj ubežna jugoslovanska vlada in v sledečih vrsticah naj poskusim dokazati to svojo trditev. Ko so nemški tolovaji pomladi leta 1941 vpadli v Jugoslavijo ter si jo v nekaj dneh podjarmili, je jugoslovanska vlada z vsemi svojimi obeski in priveski pobegnila v tujino ter prepustila jugoslovansko ljudstvo krutim sovražnikom na milost in nemilost. Osiščni razbojniki so si pod-jarmljeno deželo lepo razdelili med seboj, jo do kosti oropali ter začeli z vso satansko iznajdljivostjo zatirati in iztrebljati po že vnaprej zasnovanih načrtih Srbe, Hrvate in Slovence v njej. Pri tem grdem početju so našli podle pomagače med Srbi in Hrvati samimi, kakor so jih tudi med ljudstvi po vseh drugih podjarmljenih deželah. In že so mislili, da jim pojde tisto nečloveško zatiranje, mučenje, ubijanje in uničevanje tudi v Jugoslaviji kakor po maslu. Pa so se motili, ker niso poznali duše jugoslovanskega človeka. Tega so sodili po sebi ,in se pri tem strahovito urezali. Kakor bi zrastel iz tal se je pojavil Draža Mihajlovič, ki je dobro podkovan v vseh panogah vojaške umetnosti in natanko seznanjen s komitskim voje-vanjem. S krdeli jugoslovanskih vojakov, ki so se po neverjetno hitrem zlomu jugoslovanske vojaške sile z. vsem svojim orožjem zatekli v gore, je kakor sv ela z jasnega udaril na fašistične in nacijske divizije ter tako postal Nemcem, Italijanom in Madžarom v Jugoslaviji največji strah. Dan za dilem so morali ti roparji pošiljati sveže vojaške sile tjakaj, če so hoteli roparski plen obdržati vsaj do splošnega poraza, ki jih neizogibno čaka na sedanjih krvavih bojnih poljanah v Evropi in drugod. Po celem svetu se je občudovalo in slavilo nezaslišano junaštvo Draže Mihajloviča in njegovih neugnanih sokolov iz srbskega, hrvaškega in slovenskega gnezda. Tedaj še ni bilo ne duha ne sluha o kakih partizanih v Jugoslaviji. Ubežna jugoslovanska vlada v Londonu se v dneh Mihajloviče-ve slave ni počutila kdo ve kako dobro, čeprav ji ni bilo treba lastne kože izpostavljati nobeni nevarnosti. Vznemirjala jo je Mihajlovičeva priljubnost doma in po glavi ji je šla njegova slava po svetu. Oglašati se ji je jela kosmata vest in bolj in bolj se je je polaščal strah pred Mihajlovičem po tej svetovni nevihti. In v tistem trepetanju za lastno kožo ji je prišla najneum-nejša in najnesrečnejša misel v glavo. Imenovala je Mihajloviča za vojnega ministra — pomislite — v svojem londonskem kabinetu. V svoji najvnosti je Draža sprejel tisto imenovanje ter prisegel zvestobo režimu,, ki ga predstavljala ubežna jugoslovanska vlada v Londonu. Ko se je to raz vedelo po Jugoslaviji, se ie začel ves narod obračati od njega in kar čez noč \ so se pojavili partizani na vseh koncih in krajih širom po Jugoslaviji. Obračuni, ki jih imajo partizanske %čete odtlej dalje s faši-j stičnimi in nacijskimi banditi, i so kljub razklanosti, ki jo povzroča odpor proti partizanom, j tako izdatni in učinkoviti, da je že dobršen del jugoslovanskega ozr nlja osvobojenega izpod' strašnega jarma zverinskih o-svojevalcev. Da bi si kratkovidna in sebična jugoslovanska vlada v Lon- donu oprala pred svetom uma- j Ljudstvo je Draži zaupalo do-1 zani obraz, je te narodne bojev- kler je vedelo, da nima nobene nike, ki sta jim mraz in glad obveznosti do ubežnega jugoslo-verna tovariša in ki neprestano j vanskega kabineta, ki si je ho-tvegajo svoje življenje v juna- tel s pomočjo Draže Mihajlovi-škem boju za svobodo svojega ča in njegovih vojakov utreti naroda, po Hitlerjevem in Mus- pot za vrnitev v Beograd. Narod solinijevem zgledu krstila za ko- ^ je zbiral okoli njega ter pod-munistične roparje. Vrh tega pa'piral njegovo vojsko, dokler je je še naročila svojemu vojnemu ministru Draži Mihajloviču, naj pobija partizane kakor gadjo zalego. Ali s tem se jugoslovanska vlada ni niti umila, niti partizanov odtujila narodu. Ta priznava sedaj partizan- mislil, da se bojuje z njim za njegovo svobodo, ne pa za obnovitev nekdanjega trhlega in gnilega režima. Srbi, Hrvatje in Slovenci se sedaj z vsem zaupanjem zbirajo okoli partizanov, ker so jim ti kar brez ovinkov povedali ter sko osvobodilno fronto za edinoj tudi z dejanji dokazali, da se bi-svojo narodno vojsko, o kateri!jejo za njihovo svobodo in de-je rečeno, da je izborno organi- j mokratična načela, ne da bi ime-zirana in da šteje od 200,000 do li le količkaj skupnega z reži-300,000 mož iz vseh plasti in mom, ki ga pretežna večina ju- struj jugoslovanskega življa, med tem ko se Mihajloviču pripisuje le kakih 25,000 vojakov iz stare Srbije. goslovanskega naroda z vso odločnostjo odklanja. Kdor se ne zaveda teh zmot, poguba je njega usoda. Uradniki društva Napredek Društvo Nepredek št. 132 A. B. Z. je izvolilo za leto 1943 sledeče uradnike: Predsednik Jacob Gruden st., podpredsednik Peter Andolšek, tajnik John Cecelic, 435 E. 152 St., tel. IV. 0957, blagajničarka Josephine Bajt, mL, zapisnikarica Frances Medved; nadzorniki: Frank Pucel, Anna Slopko in John Smrtnik; zastopniki za Slovensko društveni dom Anna Slopko, John Cecelic in Josephine Bajt, st. Društvena zdravnika sta dr. Anton Skur in dr. Carl W. Rottar. Društvene seje se vrše kot do sedaj, vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 uri v Slovenskem društveenm domu. Tajnik bo pobiral asesment samo na društveni seji in pa vsakega 25. v mesecu, če je pa nedelja na ta dan, bo pa pobiral na 24. članstvo je prošeno, da u-pošteva to obvestilo. ŠKRAT Iz romana: . . . "Ko je vse # gubil ko je vedel, da se ne mori več vzdržati na površju vode } planil z visoke skale v peneC' morje". St. Clair Rifle and Hunting Club Cleveland, Ohio. — Kot vsako leto, tako tudi letos priredi naš klub letni banket in ples. Za banket je preskrbel naš lovec Frank Kosec srnjaka z 10 rogovi. Frank pravi, da je srnjak zelo debel ker ga je hodil sam pitati prav tja v Pennsylvanijo in da je imel svoje ime zapisano na njemu, da ga ni kdo drugi vzel. Srnjak je zanjk9 tako poznal, da ko je on prišel tja, da je srnjak kar zanjko napel in prišel čakati, da ga vzame v Cleveland na klubovo večerjo. Slišal je namreč, da kadar naši fantje kaj napravijo, da je ved- no dosti vsega, najsibo za jesti ali piti in pa tudi druge zabave. Če hočete i vi biti deležni vseh teh dobrot in zabav, se hitro oglasite pri članih kluba, da si preskrbite vstopnice za to veselico, ker brez vstopnic ne bo mogoče biti navzoč ko bo začel srnjak po mizah' skakati in srnjaku v pomoč bodo tudi mlade kokoši letale po dvorani. Vse to se vrši v soboto, dne 23. januarja v Slovenskem domu na ilolmes Ave. Začetek večerje je ob 8. uri zvečer. Klub vabi vse znance in prijatelje, da nas posetijo ta dan v obilnem številu. Klubov odbor — piše A. P., tajnik. Primorski Slovenci v severno-afriški italijanski vojski LONDON, 12. januarja (Ra-;ga bataljona, major Rosto Vito, dio prejemna služba) — V teku je sporočil italijanskemu vojne-oddaj londonskega radia v slo- mu ministru, da primorski Slovenščini je govornik poročal o venci, ki štejejo polovico moš-bojih v Severni Afriki in nave- tva v njegovem bataljonu, čisto del naslednje zanimivo poročilo, ^odkrito izjavljajo, da se ne bodo ki je prišlo zaveznikom v roke: borili, temveč o prvi priliki pre-Poveljnik nekega italijanske- šli na zavezniško stran. Hitlerjeve skrbi na Balkanu LONDON, 14. jnuarja (ON-A) — Kalne balkanske vode Hitlerju niso le malenkostna in slučajna zadrega, ki moti njegove vojaške načrte — to so zanj stvari življenske važnosti na kocki. Nemški interes narekuje iz 3 Razlogov uradom v Wilhelm-strasse, da store vse potrebno v cilju umirjenja Balkana, ter da zgrade na tem ozemlju, na ta ali oni način, obram/bno zvezo, ki bi ohladila to žgočo zemljo. Prva točka je grožnja invazije iz juga? druga, možnost, da se pojavi potreba napasti Turčijo; tretja, in ta je najbolj važna, potreba osvoboditi čim več nemških čet, da bi mogle oditi iz Balkana in nastopiti kje drugod. Splošno prevladuje mnenje, j da so bile to vodilne misli v neprestanih Hitlerjevih pogajanjih z balkanskimi državniki, vključno bolgarskega vojnega1 ministra Mihova in obeh ru-l munskih Antonescov, predsed- i nika Jona in podpredsednika | Michaela, ki 3e odigravajo v pri-1 sotnosti ministra zunanjih zadev, von Ribbentropa, načelnika! generalnega štaba Zeitlerja, in feldmaršala Keitela. Madžarski vojni minister Nagy se bo pogovarjal s to skupino v nedeljo. ; Poročila iz nevtralnih virov trde, da je Hitler podonavskim ministrom izjavil, da ne zahte-1 va od njih, da bi mu šli z vsemi svojimi vojaškimi silami pomagat na Ruskem, da se pa ne hfi smeli izogibati, uporabe svojih j čet v obrambo ozemelj, ki spa-jdajo v njihovo neposredno področje. ) Tak načrt obrambnega sistema pod vodstvom nemške visoke komande, bo morda videti Balkancem zapeljiv, ker bi jim navidezno dovolil rešiti se na-daljnih žrtev na ruski fronti. A-ko bi prišlo do tega, bi to pomenilo, da bo Hitler od zdaj naprej zahteval od Francozov dopolnitev razredčenih vrst njegovega vojaškega in industrijskega moštva. Geografične potrebe zahtevajo v takem načrtu balkanskega obrambnega sistema razdelitev odgovornosti v nekaterih ozirili, toda v splošnem bodo Nemci nepopustljivi v tem, da mora biti strategija, koordirana v vseh o-žemljih pod nemško kontrolo. V tem slučaju bi pripadla obramba Egejskega morja Bolgarom, obala ob Črnem morju Rumu-! nom, Solun pa najbrže (?) Madžarom. Hitler je obljubil, da bo dobavljal iz Nemčije potrebne vojaške opreme, toda povedal je, da ne more odposlati večjega števila čet. Od Italije ni zahteval ničesar v pogledu obrambe Balkana, izvzemši zaščite neka-J terih egejskih otokov, ker so i Lahi v svoji lastni zemlji dovolj zaposleni. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! Zdravnik je rekel bolniku je pri operaciji izgubil vid-Kaj ne, da mi popolnoma za" pate?" - "Da, slepo vam zaupam" ^ odvrnil bolnik. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! Ruske armade se bližajo Harkovu, jeklarskemu centru Ukrajine (Nadaljevanje s 1. strani) čen tednik, prispodablja Mihajloviča z admiralom Darlanom. ' "Stave pri dirkah" Toda kritika ni omejena- samo na komunistično časopisje. Revija "The New Republic" pravi, da igrata Rusija in Velika Britanija v Jugoslaviji "politiko moči" (power politics) stem, da stavita vsaka na svojega konja za ugodnosti, ki jih utegne vsaka izmed njih dobiti po vojni. Revija "The Nation" meni, da oskrbuje Moskva partizane s propagando in orožjem, dočim London in Washington podpirata Mihajloviča. Izjava Ruth Mitchellove Znana Amerikanka Ruth Mitchell, ki je bila v Jugoslaviji skupaj z Mihajlovičem, pravi, da vsak, "ki podpira prizadevanje Hrvatov, ki gredo za tem, da se očrni Mihajloviča, direktno pomaga Nemčiji." Ta ženska dalje pravi, da ve, da so hrvatski oficirji v jugo- — Prosim, bodi tako dob0 posodi mi deset dolarjev. — — Ne, ker ne govoriš reswc' — Zakaj ne? — Reči bi moral, bodi ta* neumen. Pri neki špiritistični seji poklicala žena svojega irl°Z* kateri ji je pred letom umri ga vprašala: — Dragi moj, kako se kaj maš? — Imenitno, izvrstno. — Ali je boljše tam kakor zemlji ? — Stokrat boljše. — Ali je boljše tam kot P meni ? ', — Tisočkrat boljše, draga na. — No, kako je pa pot^ kem v nebesih? . — Ne vem, draga žena, sem vendar v peklu. Paveličeva Hrvas' odpoklicala svoje čete NEW YORK, ,15. ^ (NYT) — Tukajšnji NeW Post prinaša brzojavko iz pe, ki veli: -------------------. Sledeč vzgledu Madžars^ slovanski armadi dali Nemcem Rumunije, je po zanesljiv**1 L važne informacije o obrambi ročilih zdaj tudi Hrvaška za ^ vala od nemške vrhovne ko^ de dovoljenje, da odpoklic®, mov svoje čete, ki se naba" dežele. Ona opisuje partizane kot izrastek "boljših, prozavezniških______^____,_____ elementov v Hrvatski, "ki vedo, na ruski fronti. To dovoljerlje kaj pomeni kapitulacija osišču." In ti si prizadevajo sedaj revol-tirati potom partizanov. Post scriptum uredništva "Enakopravnosti" Brez komentarja, samo v vednost naših čitateljev, ako se morda že pozabili, naj jim pokličemo v spomin, kdo je Ruth Mitchell. Ona je sestra pokojnega ameriškega generala William Mitchella ter je bila pred dobrim letom dni glavna atrakcija ameriškega in drugega časopisja, ki je poročalo o nji, da se tudi dobila. Računajo, da je hrvaška moč Hitlerju obsegala 2 divizije. Marijonetni pred9e vlade, Pavelič, je izjavil, mu te čete potrebne za vZ f vanje javnega reda in mirU hrvaškem ozemlju. Vojaški izvedenci so preP ni,' da so Nemci privolili v ^ ker nameravajo odpoklica^ je lastne divizije, ki se na^j V na Hrvaškem in jih up0^ na ruski fronti. Vsebina te brzojavke uradno potrjena na radio je vpisala v Beogradu v organi- ji Paveličeve postaje v ^ zacijo četnikov, kamor jo- jejbu "Rakovice", kije dne sprejel sam vojvoda Pečanac,1 nuarja na široko opisala P8^ poglavar srbskih komitašev, ki j hrvaških legijonar jev o P ji je dal ob tej priliki komitaški j povratka z ruske fronte. znak — mrtvaško lobanjo s Pavelič jih je pozdra kostmi — in stekleničko strupa, dolgim govorom, v kater*® s katerim naj bi si končala živ-1 ščuval proti Rusom m ljenje v slučaju, če bi tekom njihovo junaštvo. Trdil Jey svojega nevarnega četnikovanja ves hrvaški narod s p0ll° J , , jo vojno silo "Neodvisne • KomantiKa prve vrste! Toda ke države„. Parado so realnost je nekoliko drugačna. vali Nemd in Italijani. Cetniski vojvoda Pecanac hajdu-či sedaj po kafanah NedičevegaJ Beograda, kjer svirajo ciganski! orkestri, Ruth Mitchell pa četni-kuje Washingtonu, kjer za enkrat še ne bo potrebovala svoje stekleničice s strupom. Takšna so dejstva! — Uredništvo "Enakopravnosti)". 20. januarja, 1943. ENAKOPRAVNOST • STRAN 3, Tiskanje racijskih I •• v knjižic Velika rodbina Mali potepuh Na sliki vidimo žensko v neki tiskarni v Pittsburghu, ki je zaposlena s tiskanjem racijskih knjižic. Smrt Nikola Tesle Na sliki je velika rodbina Mrs. George Adamsove, kateri je bilo pravkar rojeno dvajseto dete, ki ga drži v naročju. Oče te družine, George Adams, katera družina živi v Auburnu, N. Y., je drugi od desne proti levi. Mlada ljubezen Poslednje slovo od pokojnika Zlata vrata največje cerkve v Ameriki so se včeraj odprla, pred zemeljskimi ostanki slavnega sina jugoslovanske zemlje, velikega državljana Zedinje-nih držav in enega največjih genijev naše dobe. Znameniti ameriški učenjaki so se prišli poklonit znanstveniku, ki jim je bil vzor pri delu in predhodnik pri ustvarjanju. Predstavniki zemeljskih oblasti pa so de piišli poklonit plemenitemu človeku, ki je preziral zemeljske dobrine, ker je um in dušo štva. daroval napredku člove- V torek, dne 12. januarja 1943 je bil Nikola Tesla začas-; no pokopan s svečanostjo, odgo-! varjajočo veličini moža, ki je! preminul. Svoj zadnji počitek in j večni pokoj bo Nikola Tesla na- i šel šele v zemlji, ki ga je rodila, i Točno ob štirih popoldne so se odprla zlata vrata katedrale St. John The Divine. V sprem-; stvu stražarjev sokolov se je krsta ustavila pod obokom visoke ladje največje newyorske cerkve. Skoro 2,000 oseb je gle-; dalo v smeri proti pokojnemu' Nikola Tesli—pred njegovo krsto so stopali srbsko-pravoslav-ni in anglikanski duhovni, sledeč dominantni osebnosti anglikanskega škofa, William T. Mannings-a. Duhovnom je sledila počasna' procesija, ki ga je spremljala na njegovem zadnjem potu in predstavljala Teslovo staro -in novo domovino ter njegovo zna- J nost. Tam so bili: ban Hrvaške,' dr. Ivan šubašič, ministri gg. | Bogoljub Jevtic, Franc Snoj in dr. Branko Cubrilovič. Mesto New York je zastopal g. Newbold Morris v imenu velikega župana La Guardia. Ameriško znanost in industrijo, osnovano na Teslovih izumih, so predstvljali dr. Ernest F. W. Alexanderson od General Electric Company, izumitelj Aleksandrovega izmenjevalca; iz Pu-pinovega zavoda Columbia Uni-| versity, je prišel k pogrebu kot častni delegat, profesor Edwin H. Armstrong, izumitelj najnovejših tehničnih naprav na polju radia, takozvnanih Frequency Modulatorjev; v imenu West-inghouse Electric Manufacturing Company je prisostvoval stari prijatelj in sodelovalec pokojnega Tesle, ravnatelj-razisko- Na sliki sta ameriški vojak, sarzent T. Doolittle iz Miss., in i ameriška bolničarka Miss I. Donner iz Minnesote, ki sta po- j setila razvaline nekega starega mesta v Indiji. j valnega laboratorija, dr. Harvey j Retschler; v imenu White Engineering Corporation je prišel, Gano Dunn; dalje mnogi učenja-j ki in predstavniki znanstvenih j institucij, kakor polkovnik Henry Breckenridge, Georges Skou-ras. Thomas W. Lamont, profesor W. H. Barton, dr. H. W. Chase in drugi. V imenu jugoslovanske ambasade je šel za krsto Konstantin Fotič, a za generalni konzulat v New Yorku, Dragiša' | Stanojevič. Mednarodni Rdeči j križ je predstavljal jugoslovan-j ski delegat dr. Ivan' Šubotič. Neposredno za krsto je šel nečak pokojnega Nikola Tesle, minister Sava Kosanovič z gospodom Louis Adamičem in nekaterimi znamenitimi Amerikan-ci, prijatelji pokojnika. V katedrali, skozi katero je korakal slovesni pogrebni sprevod, so se zbrali predstavniki vseh jugoslovanskoameriških in čisto jugoslovanskih skupin, društev in uradov. Mnogo je bilo jugoslovanskih pomorščakov, ki so se nahajali v tem času na kopnem in so se prišli poklonit svojemu velikemu rojaku, * Obred v cerkvi Krsta je bila pred oltarjem zastražena z desne od sokolov z društveno zastavo in kapetana Dinko Puljeviča z državno zastavo Jugoslavije, z leve pa od načelnika anglikanske cerkve v New Yorku, škofa W. T. Man-ning-a, ki je bil v polnem orna-tu in v spremstvu svojih asistentov, očeta Edward West-a, sakristana katedrale, in več mlajših duhovnov. Srbsko-pravoslavni cerkveni obred je vršil Dušan šukletovič, protojerej cerkve Sv. Save, s pomočjo prote Milana Mrvičina iz Lebanona, Pa. Po zaključku obreda je škof Manning dal pokojniku zadnji blagoslov. S tem je bil cerkveni obred zaključen in vsi prisotni so se šli zadnjič poklonit možu, ki je čast in ponos vsem Jugoslovanom in Amerikancem. Tu smo zadnjič videli modro glavo tega velikega starca, plemenitega človeka in globokega učenjaka'. pesnik v stihih. Bil je zares poet napredka, mojster nove dobe in prerok bodočnosti, prerok katerega sodobniki često niti razumeli niso. In vendar se ni nikdar nikomur pritožil, da ga ne razumejo. Čarovnik prihodnjo-sti je bil in vedel je, da dela za pokoljenja, ki so šele na potu tja, kamor je njegov genij že prispel. Tudi v svoji narodni zavednosti je bil med najbolj progresivnimi sodobniki. Našemu mlademu kralju je dejal: "Ponosen sem, da sem Srb... ponosen sem, da sem Jugoslovan." S temi besedami je narodu, iz katerega se je rodil, orisal najboljši politični program. Skromni učenjak, ki ni hotel T,f-^^^MMBKI [sprejeti ponujene mu Nobelove Na sliki vidimo kengurujčka, j nagrade, niti častnih doktoratov ki se je izgubil od svoje matere j domačih in tujih univerz, je im ' ter se zatekel k nekemu avstral-\ široko, čisto jugoslovansko du Mali oglasi Izurjeni operatorji na BORING MILLS (Horizontal in Vertical) VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL Plača na uro, poleg "overtime." če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki )i s trukom razvažal mehko pi-ačo. Unijska plača in ure. Zgla-ite se pri Double Eagle Bottling 3o., 6517 St. Clair Ave. skemu častniku, s katerim sklenil prijateljstvo. je Minister Sava Kosanovič je sprejemal izraze sožalja prisotnih osebnosti, ki so šle vzeti slovo od pokojnikov. * Zastave so se poklonile v poslednjem pozdr&vu, nakar se je sprevod na novo premaknil. Za' krsto je zopet korakal minister Kosanovič s svojimi najbližjimi prijatelji in predstavniki državnih in mestnih oblasti. Potem so prišli venci, poklonjeni od kralja Petra H., bana šubašiča, Zveze v jugoslovanskih sokolskih društev in ameriških znanstvenih institucij. Tako je odšel k svojemu poslednjemu počitku mož, ki je vse svoje življenje preživel sklonjen nad učenimi formulami in poskusnimi aparati. Najbolje je opisal njegov značaj New York Times, ki pravi, da se je v strojih in turbinah izražal kakor šo. V svojem zadnjem pismu jugoslovanskim bratom je naslovil nam vsem poslanico, ki je polna modrosti in najčistejše ljubezni do domovine. Tesla je umrl. Po dolgem življenju posvečenem težkemu in neumornemu delu, je zdaj vendar našel mir in pokoj. Veliko Stanovanje s 4 sobami se odda v najem mali in mirni družini. -— Poizve se ia 6513 Edna Ave. income im Tem potom sporočamo stoterim našim prijateljem, da bomo tudi letos kot prejšnja leta nudili popolno INCOME TAX PO-SLUGO. Naš urad bo odprt dedščino nam zapušča, dedščino | vsak dan od 9. ure zjutraj do Srba, rojenega na Hrvaškem, in Jugoslovana. Mi, ki smo njegovi sonarodnjaki in bratje, kakor so Amerikanci njegovi pobratimi, moramo biti vredni njegove nesebične požrtvovalnosti. Farmers Poultry Market Vogal SUPERIOR in E. 43rd St. KOKOŠI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohcete in priredbe. Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih ' mmml seja * DELNIČARJEV IN DRUŠTEV-DELNIČARJEV "Slovenskega Delavskega Doma" 15335 WATERLOO. RD.—Cleveland, O. se vrši v SOBOTO DNE, 23. JANUARJA 1943 ■ * Pričetek ob 8. uri zvečer. Vabi se vse delničarje na poset seje. DIREKTORIJ S.D.D. 7:30 ure zvečer, vključivši ob sobotah. V našem uradu lahko spolnite in plačate vaš INCOME TAX brez vsakršne neprilike od vaše strani. Zatorej, priporočamo vam, da se zglasite pri nas takoj ko dobite od vašega delodajalca vsoto vašega zaslužka prejšnjega leta. Ne čakajte meseca marca. Pridite še ta mesec ako vam je mogoče. S seboj prinesite vašo Social Security številko. Trgovcem posebno priporočamo, da.bi še ta mesec prišli. Za vašo protekcijo in varnost, vam priporočamo, da se z zaupanjem poslužite starih in zanesljivih uradov, kjer se vam bo izpolnilo INCOME TAX pole v popolno zadovoljnost. Marian Mihaljevich —Income Tax Expert— 6424 St. Clair Ave. Acid Indigestion Relieved in 5 minutes or double your money back When excess stomach onid causes painful, mi treating gas, fiour stomach nnd heartburn, doctor« uxuully prescrlbo tho fuftest-nrtlng medicines known for symptomatic relief— medicines like those In Ilcll-ans Tablet«. No laxutivo. Ilell-ans brings comfort in u Jiffy or double your money back on return of bottle tO us. 25c tt all druggists. xo smo šu v morje BRIDKOSTI a se imenuje knjiga, ki je prav kar izšla.—Spisal Rev. K. Zakrajšek po tem, kar je sam videl in skusil doma.—Knjiga ima 207 strani in je vezana v platno. Stane $2.50.—Naroča se pri pisatelju: REV. K. ZAKRAJŠEK 302 East 72nd Street New York, N. Y. Knjiga "KO SMO ŠLI V MORJE BRIDKOSTI" pripoveduje, kako je Hitler nastavljal "limance in zanjke" in pripravljal "strup" za Jugoslovane in njihovo državo že dolgo prej kot jo je napadel. Z napadom je odprl za(vornice, skozi katere ^e je pričelo razlivati "morje bridkosti" na Slovenijo in* ostalo Jugoslavijo. Kakor strašni " lint ver ni Nemec, Italijan in Madžar planili na naše ljudi in njihovo zemljo. / Na ovitku knjige je slika v barvah-, ki jasno izraža strahote, ki so prišle na naš slovenski narod. Prepričan sem, da sem svojim ameriškim rojakom zelo ustregel s tem, da sem to popisal, kako je do vsega tega prišlo in kako se je godilo. Kjer po Ameriki sem o tem predaval, so mi bili poslušalci hvaležni za ta pojasnila. Ta knjiga pa omogočuje, da bodo ta pojasnila prišla v vse naselbine. Vsak naročnik knjige dobi tudi ZEMLJEVID SLOVENIJE, na katerem je zaznamovana in pojasnjena meja med Nemci in Italijani. Zemljevid bo gotovo veliko pripomogel k lažjemu razumevanju preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov v Sloveniji. Naročite knjigo "Ko smo šli v morje bridkosti" takoj, ker je število knjig omejeno. Naroča se pri pisatelju na zgoraj navedenem naslovu. Prvih sto iztisov je avtografiranih, to je, pisatelj jih je lastnoročno podpisal. Kdor torej želi knjigo s pisateljevim podpisom, naj še posebno hiti z naročilom. DELNIČARJEM Amerfško-jugoslovanske tiskovne družbe se tem potom sporoča, da se LETNA DELNIŠKA SEJA vrši v PETEK, DNE 29. JANUARJA, 1943 v družbinih prostorih 6231 St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. DIREKTORIJ. Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežbi. Obrnite se z vsun zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka ItiUailfoH&MfliUitU WAR BONDS YOU WOMEN WHO SUFFER I HOT FLAlil during 38 to 52 Years of Age! II you—like so many women between the ages of 38and 52—suffer from hot flashes, weak, dizzy, nervous feelings, distress of "irregularities", are blue at times—due to the functional middle ago period in a woman's life—start at once— try Lydia B. Pink ham's Vegetable Compound. It's the best known medicine you can buy that's made especially for women. Plnkliam's Compound is famous ■ to relieve such distress. Taken regularly— it helps build up resistance against such symptoms, It Every soldier in Uncle Sam's Army is issued two pairs of shoes at a cost of $3.85 each. We therefore, literally need millions of pairs of shoes, good shoes . . . shoes that fit ... to outfit our rapidly increasing armed forces. also is a fine stomachic tonic! Thousands upon thousands of women — rich and poor alike — have reported benefits. Also beneficial for younger women to help relieve distress of monthly functional disturbances. Follow label directions. Worth trying! • The Quartermaster's department ig careful to. provide each soldier with a shoe that fits, for an army with "sore feet" is already whipped. The American Army is the best shod army in the world. You can buy a pair or outfit a soldier with two pairs with your purchase of War Stamps and War Bonds. INVEST AT LEAST TEN PERCENT of your income in War Bonds every payday and become a member of the patriotic Ten Percent Club. U. S. Treasury Department Položaj na Balkanu "New York Times" prinaša Pod naslovom Balkanski simp-toni naslednji uvodnik: Poročila iz Srednje Evrope in 12 Balkana prihajajo sem po "^ogih postranskih potih in so redi tega često nejasna in včasih tudi v nesoglasju med seboj. Vendar pa zdaj nedvomno kažejo, da so zavladali na Bolgarskem, v Rumuniji in na Madžarskem resni nemiri, ki meje skoraj že na splošno ljudsko 'stajo; tudi partizanski boji v velikem obsegu še vedno divjajo v Jugoslaviji in na Ogrskem. Dokler so nemške armade še mtaktne, bi bilo nevarno prece-njevati pomen teh dogodkov, vendar pa so to za nas zopet n°vi dokazi, kako se je smer razvoja vojne obrnila. Vse to o-yira dotok Hitlerjeve oskrbe, crpa njegove delavske sile v času, ko nacisti že sami priznavali da jim primanjkuje moštva na ruski fronti. In to se bo še Poostrilo v teku zime, v istem casu> ko se položaj prehrane neprestano slabša dočim se vale ruske množice vse bližje in bližje ozemlju samega osišča. Razpad balkanske fronte leta . 18 je glasom Ludendorfove lzlave "zapečatil usodo četvero-zveze — današnjega osišča. Da-, s.vnva Balkanu ni zavezniškega °Jisča, pač pa divjajo tam bo-J tretje fronte in Hitler je da-s> ko se mu je ponesrečilo za-®sti ruska petrolejska ležišča, n°go bolj odvisen od rumun-kega petroleja, .kakor je bil KaJzer. Prezgodaj je še, da bi začeli &es sestavljati posmrtnico o-toda zagotovo je, da se lzPlačalo opazovati nadaljni dogodkov na Balkanu. jj Y BLAG SPOMIN «UGE OBLETNICE SMRTI ^UBUENEGA SOPROGA IN OČETA Franka Pirnat ki Je umrl 20. januarja, 1941. ž' ) aluJoča soproga j Mary poljanec hčerka JEAN PIRNAT C] i ^ Veland, o., 20. j an., 1943. AMERICA IN 1950 ,f the axis wins ... fornL' yuuU ,li11 be in " uni" ,her y°u're u mail, ior child. And your hard ,,e. 8uPc«or won't be a geg . ' "oiled American ser-g "e'H be a Nazi gauleiter, Jan.«"1 trooPer or a swaggering l an"e militarist. AMERICA WINS . . . Jo'uf j fa» be certain that Will j , 011eii now in uniform at "Ul'k with you, working and enjoying And i Americans can. Vu„ i° Si-t that form of life, ""mili.«* ,0 s"PP°rl your Bov" of 'lent now, by investing 10% ,0Ur money in War Bonds. Vai ™jte ■ ' , ''c ihiWnV,''ne bonde in vojno-varče-e ill v da bo ®imPrej poraženo St'' k»r ono predstavlja! STRAN 4, ENAKOPRAVNOST 20. januarja, 1943 "Učiteljica na kmetih — je že lepo; ampak — jaz sem takrat bežala s kmetov! Do Ljubljane bi bila preobračala kozolec, samo da bi, bila preje proč!" "Ali vas je dosegalo ono obrekovanje?" "V toliko me je dosegalo, da m* je dalo povod za odpoved." "Nazadnje vam je bilo celo — dobrodošlo?" "Kot povod mi je bilo dobrodošlo." "Gospodična Vera — ampak vi ste vrgli puško v koruzo, predno ste sploh začeli streljati!" "Saj nisem znala streljati! Saj nisem mogla streljati! — Sicer pa: — Prvo leto sem bila namestnica na večji šoli v hribih, — tam ni nihče streljal. Vodja je bil samo vrtnar in kmet, kolega je bil kartač in ponočnjak, koleginja -si je v šoli negovala svoje kodre in svoje mozoljčke. Meni so bili dali prvi razred, meni neizkušeni negodnici; otrok je bilo pol preveč. Vsak drugi dan sem morala substituirati tega ali onega od obeh kolegov, ki sta povrsti izostajala. Tu je bilo vsako streljanje nemogoče." "Učiteljevanje c o m m e il faut!" I "Potem seveda še zahrbtnost in zavist, intrige . . . Neka ženska mi je bila dala malo sadja. Še spomnila se nisem, da je njen otrok pri meni v šoli; vrhu tega je bil priden in ni potreboval protekcije . . . Koleginja me je ovadil,a nadzorniku!" "Ona je imela mozoljčke; zakaj jih niste imeli tudi vi? Vi niste bili kolegija.'ni v* "Ona je bila krasotica — vljub mozoljčkom!" "A najbrže je bila mnogo manj srčkana!" Vera se je zdrznila in široko odprla oči . . . potem se je zasmejala, da so ji stopile solze na trepalnice: "Hahaha . . . Vaši komplimenti treskajo kot strele z jasnega!" Pogledala ga je zviška, nekoliko pomilovalno in porogljivo. In Tomo je povesil glavo, ves zardel, po^ferjen . . . Takoj se ji je zasmilil, — šiloma je ukrotila svojo veselost, in ponudila mu je kozarec, da je trčil z njo in pil . . . "No, — poslušajte dalje! Drugo leto — hvala Bogu, da je bilo samo nekaj mesecev! — sem bila tu nekje v okolici. In pomislite: na nemški šoli!" "Izdajalka!" "Narobe! V narodnem oziru nisem škodila. Farni župnik je bil za kateheta; on mi je bil takoj namignil, kako in kaj. Podučevala sva slovenski! Saj drugače niti nisva mogla, ko sta bila samo dva učenca — brat in sestra — Nemca!" "A zakaj potem — nemška šola?" "Radi tovarne! Ravnatelj je bil Nemec, par uradnikov je bilo Nemcev, — ali naj bi bili ti brez šole? Morda je bilo prejšnja leta kaj več nemških otrok; takrat sta bila samo dva in fant je bil — idiot." "Lepa reč to: — v srcu domovine!" Vera je zmigala v rameni: "Tu sem imela premalo otrok —vseh skupaj je bilo kakih trideset —; premalo otrok, a preveč razredov. Celodnevna šola in — šest oduelkov!" "Torej tudi tu ni bilo nič s streljanjem!" "Največji dečki so bili že kakor hlapci! Surovi kot meše-tarji, hudobni kot peklenščki!" "Ampak vi, junakinja, ste jih ustrahovali?!" "Haha ... oni meni! Pretepli bi me bili! Vpričo mene, med poukom, so se pogovarjali o svojih lumparijah." "Na glas?" "Na glas! Dražili so me! Eden je vprašal na primer soseda: 'Kdo te je ustvaril?' — In oni je odgovoril resno kakor bi bil vprašan od kateheta: 'Ustvaril me je oče!' — 'Kdo te je odrešil?' — 'Odrešila me je babica!' — 'Kdo te je posvetil?' — 'Posvetil mi je gospod župnik s palico!' — Vsepolno so imeli takih." "In vi jim niste nič posvetili?" "Oni so mi posvetili in so me razsvetlili, da sem spoznala, kako prav nač ne sodim za učiteljico!" "Kdo bi takoj obupal ?" "Pri teh razmerah nisem mogla niti malih strahovati." "In zato ste vrgli puško v koruzo ... in gospod župan je bil gospe županji zopet zvest . . . Učiteljsko navdušenje!" "Ne ne: — pri teh izkušnjah me ne mika več na kmete!" i "Strahovati? Ali je treba de-co strahovati? — To sem radoveden!? čisto nič, bi se ne bil jezil, —• s kratko pravljico bi jih bil ukrotil! S propovedova-njem bi jih bil pridobil, male in velike!" "Saj sem poskusila!" "Pri dovtipu o ustrjenju in odrešenju bi se jim bil smejal, z njimi bi se bil smejal; — vi "ste se jezili!" "Vi se ne morete zamisliti v razpoloženje mlade ženske." "Mladi ženske!? Premladi ste bili morda, res je; surovosti življanja vam še niso bile znane . ..A danes bi svojo ulogo drugače zastavili!" "že .mogoče!" "Na takem polju! Na nemški šoli za slovenske otroke! Po-nemčevanje ji je bil namen, — vi bi ga lahko izpodnesli!" "Izpodnašala :em ga!" "A brez navdušenja in brez prepričanja, zato ste strahopetno ubežali!" "Strahopetno?!" — Veri so gorela lica, oči so ji strmele vanj in ustne so ji trepetale: "Ono obrekovanje nazadnje tudi ni igrača! Pri županu — po nastopu njegove žene — nisem mogla ostati. Kam pa naj bi bila šla. na hrano? — V tovarno? Po miloščino k nemškemu ravnatelju? . . ." "Gospodična, — prej ste že priznali, da je bilo to samo povod! Roko na srce: — učitelje-vanja ste se bili naveličali! Slabe izkušnje ste imeli, ker še niste bili zreli za učiteljico, ker ste bili še — premalo podkovani za učiteljico!" "No . . ." "Nikar ne slepomišimo! Saj niste vi edina; — večina učitelj-stva prihaja še nezrela in premalo podkovana med ljudstvo! Vi ste ubežali; — drugi postajajo čmerikavi rokodelci, brez gorkote in brez duše!" "A lahko se tolažijo, da so še za to preslabo plačani!" "Imate prav, — ampak to je drugo poglavje! — Jaz pa imam misel o učiteljevanju!" "Tudi jaz bi imela misel!" "Najbrže imava isto misel: — Učitelj naj bi ne bil na svojem mestu samo šolnik, moral bi biti naš kulturni pionir! Na višku izobrazb^ — bi moral biti izven šole javni predavatelj, voditelj ljudstva na polju gospodarstva in prosvete; v politiki ne agitator, temveč informator!" "Svečenik prosvete!" "In gospodična Vera: — Ravno na šoli, ki je v narodnem oziru tako brezmejno važna . . . ali — recimo rajši: — na šoli družbe Sv. Cirila in Metoda tam kje ob naših mejah!?" ' "Altroche!" "Kakšno delovanje bi vas moglo bolj zadovoljevati, bolj osrečevati, bolj vzviševati — nego vzbujanje narodne zavesti v ljudstvu, narodnega ponosa, okrepčevanje odpornih sil zoper navale in nasilja raznarodovanja? — Varovanje in reševanje otroških duš, ki nam jih roparski kragulji kradejo in davija še nerazvite in negodne! Skupi j an je mladine v pevskih in izobraževalnih društvih!" "Lep program, gospod Tomo; — a ne pozabite na muče-ništvo, ki je usoda takih pijo- mrjev "Mučeništvo? — Lepo vas prosim, gospodična Vera, — ali morete uiti mučeništvu? — Ali ni mogoče prav mučeništvo cilj življenja? — slast življenja?" "No — to je res vprašanje!" — se je zasmejala Vera; a bila je naenkrat zmedena in nemirna in njene oči so mu začele iz-begavati. "Ali ni to vaše guvernantstvo tudi mučeništvo? — nepotrebno mučeništvo? — Ali vas Dana in Nada še potrebujeta?" "Gospod Žitnik!" — Vera se je nestrpno popravila na stolu .. . Tomo pa je bil nenadoma neusmiljen in odločen: "Ali ni nazadnje tudi sveti zakon mučeništvo? — Ali bi ne bila tudi Amerika mučeništvo?" Vera je globoko zardela, oči so se ji zameglile; s kratkim pogledom ga je ošinila, povesila glavo in molčala . . . "Pustite vse skupaj, gospodična Vera! Svoji usodi se ne izognete; — izberite si mučeništvo, ki vam ne bo ubijalo ponosa, ki vam ne bo vesti obteževa-lo! . . . Pojdite zopet na kmete, postanite učiteljica!" — .... Tomo premišljuje o tem pogovoru, o svojem vsiljivem prigovarjanju; pa se ne spominja več natanko, ali je bil res omenil Ameriko, ali je bila misel na Drnovška le podzavedno oni motor, ki ga je priganjal k zgovornosti ... In zdaj se vprašuje: — S kakšno pravico ji je tako govoril? — Ali si jo je hotel zase prihraniti? — za poznejši čas? — Ali se je nadejal, da jo usoda še obteše in otepe — in mu jo vrže ob svojem času v grešno naročje? — Temo strese z glavo in prežene misel. Spomni se, kako ji je bil pozneje ujel rokco v svojo dlan ter jo skrivoma božal in stiskal. S sladkostjo se spominja, kako si ona ni upala, da bi mu jo iztrgala, ker se je bala, da bi kdo zapazil njegovo drznost . . . Šiloma je krotil svoja prekipevajoča čustva; nalival se je z vinom, kadar mu je silila preko ustnic besedica — ljubezen . . . Nenadoma se zdrzne; — gnus ga obide nad samim seboj . . . Komaj je bil zapustil Vero — dlan mu je bila še topla od njenih prstov, — je zijal na cesti za ponočno izgubljenko ... In pozneje je klical Micko. Ko bi ne bilo okno omreženo-- "Ah, kako mi mladeniči blodimo . . ." Tomo se prevrže na postelji. A kako je z Verinim igralskim talentom? — z njeno mimiko? — z njeno nemo igro? — Jezi ga, da je te stvari zamudil, ker se je bil umaknil k manjši družbi v lopi. Pikro čustvo ga navdaja: — Vera igralka? — Bog-ve kako se zna pretvarjati? Če ima res tako v oblasti svoje mišice v obrazu, — ali moreš sploh verjeti izrazu njenih oči in njenih ustnic? -----čemu se mučiš. Tomo? Vderi k Micki in potolaži si svoj glad po ženski! — Potem se boš smejal vsem tem nepolnim sanjam o iskanju duš, o harmoniji duš! nekaj prijaznih nasvetov glede dohodninskega davka V nekaj dneh bodo pričeli vsi, ki so podvrženi dohodninskemu davku, to je, samci ako so imeli nad $500.00 in poročeni, ki so imeli nad $1200.00 dohodkov v letu 1942, izpolnjevati tozadevne listine in plačevati davke. Da bo davkoplačevalcem in onim, ki bodo listine za vas izpolnjevali pomagano, se prijazno svetuje naslednje: 1) dajte listine izpolniti kakor hitro dobiste od vašega delodajalca listek z vašim zaslužkom, proti koncu bode povsod naval in se vam ne bo moglo tako točno postreči kot bi se rado; 2) nesite onemu, ki bo vašo listino izpolnjeval, natančni znesek vašega zaslužka in drugih dohodkov, kakor obresti od denarja na banki itd., ime in naslov delodajalca in vašo Social Security številko, to je to leto potrebno; 3) napravite že doma seznam koliko ste darovali raznim dobrodelnim zavodom, na primer: Community Fund, Rdeči Križ, cerkvam, U. S. O., potem koliko ste porabili gasolina celo leto za vaš avto, ako ga imaste, pri vsaki galoni se namreč odbije 3 cente davka, potem koliko ste plačali za avto license, koliko za delavsko unijo itd.; 4) vsak lastnik posestva se naj preskrbi z natančnimi računi, to je: koliko je imel dohodkov od najemnine in potem pa koliko je imel stroškov pri hiši, na primer; koliko davkov, koliko so znesla razna popravila, barvanje hiše, zavarovalnina, obresti itd.; 5) ako ne bodete sami listine izpolnili, oziroma ako ne greste na dohodninlki urad v mesto v ta namen, tedaj si dajte listino izpolniti od poznanega in zanesljivega človeka, ne pa od takih, ki pridejo v naše sredine in otvorijo začasne urade samo takrat kadar bi radi vaš denar in če potem ni kaj v redu z vašimi listnami, ker se je v preteklem letu prav mnogim zgodilo, pa ne veste kje bi jih iskali. Dovolj je naših rojakov, ki so zmožni tega dela, oni ostanejo na svojih mestih in ako jih bodete pozneje rabili, vam bodo vedno na razpolago. ' Ker imamo mi v vseh zadevah, ki se tičejo dohodninskega davka večletne iskušnje in ker smo vedno pripravljeni ljudem pomagati dejansko in z nasveti, smo mnenja, da ni odveč, ako priporočamo naš urad rojakom za izpolnjevanje listin za dohodninski davek za leto 1942. AUGUST KOLLANDER V Slov. Narodnem Domu - 6419 St. Clair Ave. Telefon: HEnderson 4148 Kollanderjev urad bode redno odprt vsak dan od 9. zjutraj do 8. zvečer, ako bodo potrebe zahtevale, pa tudi^ dalje, samo telefonirajte nam. V neodločnosti so tvoje muke! "Predaj se vetrom — naj gre, kamor hoče! Naj srce se navri-ska in izjoče!" — In izjoče! — mu zaplače duša ... In kakor da leži ob lepi grešnici in se dotiče z ustmi njenega ušesa, šepeče tiho: "Ljubezen mojo mlado tišči gomila . . . Daj, tiho, brez besed se poljubiva, da se ne vzdrami — o tako lahno je spanje v jami." A nenadoma ga prešine kakor tok elektrike po vsem životu; vzpne se na komolce, skoči s postelje in udari s pestjo po mizi: Sam jo vzemi, Tomo žitnik! Sam jo vzemi! — Kaj pa hočeš s svojim pravom! če v rih letih nisi niti prvega izpita obvladal, — kaj pa hočeš? Sam postani učitelj in jo vzemi! — Ali je treba kaj premi šljevanja? — Premajhna p'a ča ? — Dvojna plača, če sta oba-dva v službi! — Vzemi jo in pojdi z njo na mejo pionirit! (Dalje prihodnjič) NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo, da je kruta smrt nenadno pretrgala nit življenja ter da je preminil naš ljubljeni soprog in dragi oče JOHN GREBENC Umrl je za. poškodbami, ki jih je dobil v avtomobilski nesreči, ko je šel na delo dne 14. decembra, 1942 leta. Pogreb se je vršil dne 17. decembra iz August F. Svetkovih pogrebnih prostorov v cerkev sv. Kristine ter od tam po opravljeni slovesni zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo izročili njegovo truplo v naročje materi zemlji. Blagopokojnik je bil rojen 5. maja, 1880 leta, v vasi Udje Grosuplju. pri V dolžnost si štejemo, da izrazimo največjo zahvalo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti našega dragega pokojnika. Zahvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. R. Seppeler, Mr. in Mrs. Sterlekar in družini, Mr. in Mrs. Joseph Semich in družini, Mr. in Mrs. Frank Koss in družini, Mr. in Mrs. Joseph Trebec, Mr. in Mrs. Frank Fakult, Mr. in Mrs. Frank Centa, Mr. in Mrs. Harry Albers, Mr. in Mrs. Rysers, Mr. in Mrs. Edward Kovach, Mrs. Albert Cook, Mrs. Joe Pivak, Mr. in Mrs. Arnold Crell, Anna Moore, Mr. in Mrs. A. Osborne, Mrs. C. Heintz, Mrs. E. Heintz, Mrs. F. Scholtz, Mrs. E. Walters, Mr. in Mrs. Russel Graef in družini, Thompson Products, Pept. 6, William Katz in delavcem, Acme Iron & Metal Products, Cleveland Letter-Carrier's Band, Carriers Main Office, Zagar Tool delavcem, Parker Appliance, Burring Dept., A.F.L. of Parker Appliance, društvu Naprej, št. 5 S.N.P.J. Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za dušo pokojnika. Darovali so sledeči: Mr. in Mrs. John Grebene, Jr.', Mr. in Mrs. Tom Grebene, Mr. in Mrs. Frank Grebene, Mr. Frank Grebene, Ely, Minn., Mrs. Mary Knapp, Mr. in Mrs. Michael Tome, Mr. in fylrs. Martin Tome, Mr. in Mrs. Anton Tome, Mr. in Mrs. Anton Sietz, Perry, O., Mr. in Mrs. J. Klun, Sr., Ely, Minn., Mr. in Mrs. Victor Janezich, Ely, Minn., Mr. in Mrs. Johanna Zobitz, Tower, Minn., Mr. in Mrs. Tony Knapp, Ely, Minn., Mr. in Mrs. J. Mulec, Ely, Minn., Mr. in Mrs. J. Novak, Ely, Minn., Mr. in Mrs. Frank Shepel, Ely, Minn., Mr. Nick Tome, Mr. in Mrs. Jerry Stravia, Col., Mrs. Mary Trentel in družina, Mr. in Mrs. Paul Trentel, Mr. in Mrs. J. Sterlekar, Mrs. Mary Drobnic, Mr. in Mrs. J. Novak, Sharon,'Penn., Mr. in Mrs. Valentincic, Sharon, Penn., Mr. in Mrs. J. Ponikvar, Miss Josephine Shepel, Mr. in Mrs. P. Terezzi, Mr. in Mrs. G. Juratovac, Mr. in Mrs. J. Bucar, Mr. in Mrs. J. Skryanc, Mr. in Mrs. Zadnik, društvo sv. Katarine, št. 29 Z.S.Z., Mr. in Mrs. A. Telich, Mr. in Mrs. Gaynor, John in Eva Teskan, Mr. in Mrs. Anton Oblak, Mr. in Mrs. Anton Drobnic, Mr. in Mrs. Frank Drobnic, Mrs. Mary Krajc, Mr. in Mrs. Svigel, Mr. in Mrs. Tekavetz, Mr. in Mrs. J. Stibel, "A Friend in God's Name," Mrs. Anna Gustincic, Perry, O., Mr. Anton Zorko, Mrs. Anton Praznik, Miss L. Hale, Mr. in Mrs. A. Paynich, Mr. in Mrs. L, Troha, Anton Horvat, Mr. in Mrs. P. Stuzen, Joseph Svetin, Mr. in Mrs. Frank Hribar, Mrs. Anna Slopko, Mr. in Mrs. Frank Mervar, Mrs. M. Paynich, Mr. in Mrs. Anton Perme, Mr. in Mrs. Charles Decker, Sr., Mr. in Mrs. Charles Decker, Jr., Mr. in Mrs. John Rupert, California. Zahvalo naj sprejmejo vsi dragi prijatelji, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu: Victor Grebene, Paul Trentel, Mr. in Mrs. J. Trebec, Mr. in Mrs. Frank Fakult, Mr. in Mrs. Joseph Semich, Joseph Globokar, dr. Naprej, št. 5 S.N.P.J. Najlepšo zahvalo izrekamo vsem onim, ki so prišli kropit pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ,ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Našo zahvalo naj sprejme August F. Svetek za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Hvala čst. g. A. L. Bombachu za opravljene cerkvene obrede in lep tolažilen govor kakor tudi za opravljene molitve ob mrtvaškemu odru. Hvala tudi članom Najsvetejšega Imena za molitve in častno spremstvo pri pogrebu. Zahvalo izrekamo bratom društ-venikom od društva Naprej št. 5 S.N.P.J., ki so nosili krsto. Prav posebno zahvalo naj sprejme Mr. Ludwig Medvešek, tajnik društva Naprej, št. 5 S.N.P.J. za vso pozornost in res bratsko skrb in ljubezen, ki smo je bili deležni od njega v letih depresije in pomanjkanja. Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način prispeval, prosimo oproščenja in se isto najlepše zahvaljujemo. Ti ljubljeni soprog in dobri oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Odšel si k Bogu, da sprejmeš plačilo iz Njegovih rok za vse, kar si dobrega storil v življenju. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in molitvijo, dokler se enkrat ne snidemo skupaj na kraju večnega miru in blaženstva—nad zvezdami. Žalujoči ostali: Rose Grebene, soproga John, Tom, Frank, Victor, Albin, sinovi Rose poročena Aubel, hčerka Frank Aubel, zet Minnie, Angeline, Mary, Jean, Jane, sinahe Jacqueline, Laverne Dolores, Rose-Marie, Patricia, Gilbert, Vicky, vnuki Anton Grebene, brat v Aurori, Minn., Frank Grebene, brat v Ely, Minn., Mary Knapp, sestra v Ely, Minn. Cleveland, Ohio, 20. januarja, 1943.