Številka 6 vinarjev!
štev. 296.
POSEBNA IZDAJA »SLOVENCA". V Ljubljani, v petek, 29. decembra 1911.
Številka 6 vinarjev!
Leto XXXIX.
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za gol leta „ . „ 12'—
za četrt leta „ ,	„ 6-—
za en meseo „ .	„ 2 —
V	opravi prejeman meseino K 1*90
SLOV
i Inseratl: i-1
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 T za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano lnrekL notice:
enostolpna petltrrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:;
vsak dan, tzvzemil nedelje la praznike, ob 6. ul popoldne.
os- OredniStvo je v Kopitarjevi nliol itev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telefona itev. 74. =
Opravnlitvo je T Kopitarjevi nliol itev. 8. tdo Avstr. poštne bran. račnn Št 24.797. Ogrske poitne hran. račnn it 26.511. - Opravnlškega teleiona it 188.
Seja deželnega zbora Kranjskega dne 28. decembra mil.
Včerajšnja seja kranjskega deželnega zbora je bila v marsikaterem oziru zanimiva. Liberalna stranka, ki se je od minulega zasedanja sem v svojem časopisju in na različnih shodih na skrajno brezvesten način o deželnem odboru lagala, je imela včeraj priliko, da svoje trditve dokaže, a je le pokazala, da ni res za prav nič drugega več sposobna, kakor da se laže, laže in laže, pokazala je, da nima niti trohice morale več v sebi in da je tako propala, da vzbuja le gnjus in zaničevanje. Poslanci S. L. S. so ji včeraj to zaničevanje v polni meri izkazali na ta način, da razun referenta dr. Lampeta ni nihče liberalnih govornikov poslušal. Voditelj liberalne stranke, ki je edini v tej stranki ohranil še nekaj čuta poštenosti in moralne odgovornosti, ni včeraj razun kratke izjave, tičoče se izpremenjenega cestnega zakona, posegel nič v debato, dr. Triller je spuščal svoje davno znane brezefektne fraze, katere je topot zabelil s španskim pisateljem Perez Galdosom, od mladinov pa je profesor Reisner poizkusil svojo srečo s skrajno ponesrečeno kritiko deželnega proračuna, ki je bila tako pogrešena, da ga je poročevalec dr. Lampe v svojem res sijajnem zaključnem govoru izpostavil splošnemu smehu. Sicer pa se je prof. Reisner še kolikortoliko potrudil, varovati parlamentarno dostojnost, dočim je Adolf Ribnikar s svojim govorom dosegel rekord sirovo-sti, kakoršnega gotovo ni še noben zastopnik v nobenem zastopstvu na celem omikanem svetu. Liberalna stranka je menda mislila, da bo Ribnikar s svojo predrznostjo komu kaj imponiral, a je bila iznena-dena, kajti gotovo ni pričakovala, da bo ta njen najnovejši mandatar šel v svojem prirojenem tonu tako daleč. Splošna sodba vsakega nepristranskega poslušalca je bila, da Ribnikar ni samo nedosegljiv prazno-glavec, ampak tudi skrajno neroden, neokusen in da spada vse kam drugam, kakor v kakšno parlamentarno zastopstvo. Ribnikar je dobil včeraj odgovor, da si ga bo zapomnil. Poročevalec dr. Lampe, ki je nasprotnikom z duhovito eleganco, ne-prekosljivo ojstrostjo in krasno ironijo odgovarjal, je Ribnikarju tako izmil glavo, da je ljubljanski tržni nadzornik vzbujal splošno pomilovanje. Dokazala se mu je očitna laž, vrglo se mu je v obraz, da je lažnjivec, da spada v beznico in ne v deželno zbornico in bil je razkrinkan pred vso javnostjo kot aranžer septembrskih izgredov. Bil je tako zmešan, da se ni na ta težka očitanja niti k stvarnemu popravku oglasil. Mož bo moral na to odgovoriti. Izključeno je, da bi bila stvar le z včerajšnjim prizorom v deželnem zboru končana. Ljubljanski tržni nadzornik se je mogel včeraj prepričati, da se ljudje njegovega kalibra z našo večino ne bodo nekaznovano šalili,
O teku razprave podajamo vestno poročilo,
XXX
Dnevni red 1- seje deželnega zbora kranjskega 28. decembra 1911: 1. Otvor-jenje deželnega zbora. 2. Naznanila dežel-nozborskega predsedstva, 3. Obljuba treh novo izvoljenih deželnih poslancev, 4. Poročilo deželnega odbora o nekaterih pre-mcmbah načrta zakona o gradnji in vzdrževanju javnih neerarskih cest in potov.
5.	Poročilo deželnega odbora o začasnem pobiranju deželnih priklad leta 1912.
6.	Poročilo deželnega odbora o gradnji novega uradnega poslopja.
Deželni glavar p 1. Š u k 1 j e otvori zasedanje, pozdravi vse poslance in deželnega predsednika barona Schwarza ter vse pozove, da sodelujejo, da se dvigne blaginja dežele. Nato omeni veselega dogodka v cesarski rodbini, ko je 20. septembra t. 1. njegova cesarska in kraljeva visokost nadvojvoda Karol Franc Jožef praznoval svojo poroko s princeso Cito, Deželni glavar je nadvojvodi in nadvojvodinji ob tej priliki v imenu dežele čestital in aobil
od njiju toplo zahvalo celemu prebivalstvu dežele. Bog blagoslovi to' zakonsko zvezo! (Dobro!) Deželni glavar napove v tem zasedanju za gospodarsko življenje cele dežele izredno važni vodopravni zakonski načrt ter nekoliko izpremenjeni načrt lovskega zakona. Nato nadaljuje nemško in konča slovensko s tem, da poudarja, da je cela zbornica kljub ostrim političnim na-sprotstvom med strakami edina v ljubezni do domovine in cesarske hiše. (Dobro!) Pozove poslance, naj zakličejo cesarju trikratni Živio!, čemur se zbornica navdušeno odzove.
Nato pozdravi deželne zastopnike deželni predsednik baron S c h w a r z, ki izjavi, da bo vlada radevolje sodelovala pri sklepanju za deželo važnih zakonov, ki so v tem zasedanju v razpravi.
Deželni glavar omenja, da se nahaja baron Codelli v Vzhodni Afriki in prosi, da se mu za celo zasedanje dovoli dopust. Se zgodi. Prem, knezoškof se je opravičil z duhovskimi opravili, ekscelenca baron Schwegel z zasedanjem delegacij, pl. Schollmayer je bolan, baron Apfaltrern se je opravičil z nekimi opravili. Deželni glavar naznani dve interpelaciji poslanca Gangla glede napisov na eraričnih poslopjih in ustanovitve obrtne delavnice v Idriji,
Nato polože novoizvoljeni poslanci Vehovec, Reisner in Ribnikar običajno obljubo v roke deželnemu glavarju.
Na vrsto pride izprememba načrta cestnega zakona,
NEKATERE IZPREMEMBE NAČRTA CESTNEGA ZAKONA.
Poročevalec dr. Lampe izvaja v imenu deželnega odbora nekako sledeče:
V seji dne 25, oktobra 1. 1910. je deželni zbor sprejel načrt zakona o gradnji in vzdrževanju javnih neerarskih cest in potov in pooblastil deželni odbor, da pred izposlovanjem Najvišjega potrdila izpre-meni, oziroma dopolni besedilo, v kolikor bi bilo morebiti potrebno in bi ustrezalo zmislu zakonskega načrta ter se ne dotikalo bistvenih določb. To pooblastilo je deželni odbor uporabil ter izvršil nekaj malih nebistvenih stilističnih izprememb in potem zakonski načrt predložil po c, kr. deželnem predsedstvu v Najvišjo sankcijo. C. kr, ministrstvo za javna dela je nato povzročilo, da se je dne 24. julija 1911 vršil na Dunaju o tem načrtu ministrski razgovor, ki so se ga udeležili tudi zastopniki deželnega odbora, Vpoštevaje uspehe tega razgovora je c. kr, ministrstvo za javna dela na podstavi sporazuma med udeleženimi ministri napravilo nekaj pripomb k zakonu ,ki naj bi jih deželni odbor, oziroma deželni zbor kranjski pri končni redakciji zakonskega načrta vpo-števal.
Izmed teh pripomb sta kolikor toliko bistveni le dve, in sicer ona, ki se tiče prispevka mesta Ljubljane k deželnim cestnim zgradbam in avtomobilov.
C, kr. deželno predsedstvo je z dopisom z dne 22, oktobra 1911, št. 3655/pr., naznanilo deželnemu odboru vladne pomisleke proti zakonskemu načrtu in ga vsled naročila c, kr, ministrstva za javna dela obenem pozvalo, naj oziraje se na želje c, kr. vlade predela načrt in ga potem v izposlovanje Najvišje odobritve zopet predloži. Deželni odbor je v seji dne 27. oktobra 1911, 1. sklenil predelati zakonski načrt po gori navedenih pripom-njah. Predelani zakonski načrt se je po c. kr. deželnem predsedstvu predložil v Najvišje potrjenje. Po dopisu tega predsedstva z dne 19. decembra 1911. leta, št, 4629/pr,, je c. kr, ministrstvo za javna dela z razpisom z dne 18. decembra 1911, št, 8/18—II b, prepustilo spričo bližnjega zborovanja kranjskega deželnega zbora preudarku deželnega odbora, se mu li ne vidi primerno, zakonski načrt še enkrat predložiti deželnemu zboru.
Ker bo deželni zbor kmalu sklican in se torej stvar ne more zakasniti, uporablja deželni odbor to priliko, da predlaga deželnemu zboru izpremenjene paragrafe zakonskega načrta z nasvetom:
Visoki deželni zbor izvoli §§ 7., 8., 10.,
H.,	12., 15., 19., 22., 23., 25., 27., 32., 34 , 35., 38., 40. in 48. v seji dne 25. oktobra
I.	1910, sklenjenega načrta zakona o gradnji in vzdrževanju javnih neerarskih cest in potov odobriti s primerno z vlado dogovorjenimi izpremembami.
Kakor omenjeno, ste bistveno važni izpremembi § 12. in § 25., 6.
§ 12., ki olajšuje v gotovi meri plačevanje prispevka, ki odpade na Ljubljano, se po novem besedilu glasi:
»Od stroškov za vzdrževanje deželnih cest L in II. vrste, mostov in umetnih stavb na deželnih cestah nosi, v kolikor se ne pokrijejo iz posebnih virov (pravno-obstoječih skladov, pogodb itd.), prva tri | leta, ko stopi v veljavo ta zakon, tri petine deželni zaklad, dve petini pa cestni okraji, katerih ozemlja se dotika ali po katerih ozemlju gre taka cesta. Po preteku triletne prehodne dobe morajo k tem stroškom prispevati deželni zaklad dve tret-; jini, udeležni cestni okraji pa eno tretjino.«
§ 25., 6, se pa v izpremenjenem besedilu glasi:
V področje deželnega zbora spada posebno ,.. »6. dovoljevati, da se javne neerarske ceste in pota porabijo za druge namene, n. pr, za skladanje materijala, polaganje cevi, postavljanje drogov, dalje izdajati odredbe, s katerimi se vožnja z avtomobilnimi vozili (avtomobilnimi vozovi, motornimi kolesi) po določenih, ozkih ali jako prometnih ali vsled svoje lastnosti za avtomobilno vožnjo manj pripravnih \ javnih neerarskih cestah in potih za določeno dobo omeji ali popolnoma prepove,«
Generalna razprava.
Poslanec Jaklič predlaga v formalnem oziru, naj se po § 24. poslovnika o predlogu deželnega odbora takoj obravnava, — Poslanec dr. Triller ugovarja. — Jakličev predlog se sprejme. — Poslanec G a 11 e izjavi, da so od vlade nasvetovane in z deželnim odborom dogovorjene izpremembe cestnega zakona premajhne, da bi moglo veleposestvo svoje odklonilno stališče iz-premeniti, — Dr. Tavčar izjavi bistveno isto in predlaga, naj bi se načrt vrnil deželnemu odboru, da stopi ta v dogovor z ljubljansko občino, da se mestu da primerna kompenzacija za bremena, ki jih ji novi zakon nalaga. — Poročevalec dr. Lampe izjavi, da ta predlog nima zdaj zmisla, ko se obravnava o zakonu in ne o kompenzaciji, — Pri glasovanju dr, Tavčarjev predlog propade.
Specialna razprava.
Deželni glavar hoče izprva dati predlog deželnega odbora v celoti na glasovanje, a na ugovor dr. Trillerja, da se mora, ker ima načrt več delov, otvoriti specialna razprava, odredi na njegovo željo specialno razpravo, — Dr. Triller predlaga različne izpremembe. — Referent dr. Lampe izjavi, da veleposestvo svojega stališča ni utemeljevalo, zato ne more ve-leposestvu ničesar odgovarjati. Kar se tiče ugovorov narodno-napredne stranke, je treba pribiti, da je namen novega cestnega zakona, ustvariti v deželi moderne občilne naprave, (Tako je! pri večini,) Kako je to, da se pritožujejo le zastopniki Ljubljane, druga mesta, trgi in vasi pa ne? Kaj pa hribovske vasi, ki imajo ponekod najslabše ceste, a brez ugovora plačujejo? (Tako je! pri večini,) Ljudstvo na političnih shodih je ta zakon soglasno odobravalo, pritožbe ni bilo nobene, s tem zakonom smo pokazali, da imamo zmisel za gospodarske zahteve dežele, zmisel, katerega pa nekateri drugi gospodje nimajo, (Pritrjevanje pri večini.) Pravičnost na vse strani! Kar se tiče kompenzacije, je gosp. dr. Tavčar apeliral na dobroto in postrež-nost deželnega odbora. Na eni strani zahtevajo gospodje od nas dobroto in po-strežnost, na drugi pa nas zmerjajo in zoper nas zabavljajo! (Tako je!) Predlagam, da deželni zbor zakon sklene, kakor ga deželni odbor predlaga.
Zakon se v 3. branju sprejme.
DEŽELNI PRORAČUN ZA LETO 1912.
Deželni odbor predlaga v ustavno obravnavanje deželni proračun za leto 1912. z nastopnimi opomnjami:
Skupna potrebščina znaša 6,521.326 K skupno pokritje pa....... 2,594.512 K
Primanjkljaja je torej . . . 3,926.814 K
ki ga bo pokriti z deželnimi dokladami na neposredne državne davke, z deželnimi dokladami na državno užitnino in s samostojno deželno naklado na pivo, odnosno še z drugimi davščinami, ako se sklenejo.
Proti proračunjenemu primanjkljaju leta 1911., v znesku 3,630.691 K je primanjkljaj leta 1912, večji za 296.123 K.
Če bi ostale deželne doklade na neposredne državne davke in deželne doklade na državno užitnino neizpremenjene in bi se ne poskrbele nove davščine, bi bil račun o pokritju navedenega primanjkljaja sledeči: Primanjkljaj 3,926.814 K, 40 °/0 deželne doklade na neposredne državne davke 1,500.000 K, 40 % deželna doklada na državno užitnino 480.000 K, samostojna deželna naklada na pivo 450.000 K, skupaj 2,430.000 K. Končni primanjkljaj 1,496.814 K. Proti proračunjenemu končnemu primanjkljaju leta 1911. v znesku 1,299.891 K je končni primanjkljaj leta 1912. večji za 196.923 K.
POOBLASTILO ZA POBIRANJE DEŽELNIH DOKLAD V DOSEDANJI MERI. PROVIZORIČNO POBIRANJE DEŽELNIH DOKLAD.
Deželne doklade ostanejo stare. Poročevalec d r. L a m p e v imenu deželnega odbora predlaga:
Da se omogoči pobiranje deželnih priklad od 1, januarja 1912 dalje, predlaga deželni odbor, vpoštevajoč, da je z ozirom na stanje deželnega proračuna za 1, 1912. znižanje deželnih priklad 1. 1912, izključeno: Visoki deželni zbor skleni: I. V pokritje primanjkljajev pri deželnem gospodarstvu naj se pobirajo od 1. januarja 1912 do onega časa, ko bo deželni proračun za 1. 1912, definitivno ustanovljen, sledeče deželne priklade: 1,40% doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa; 2. samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 4 krone od hektolitra, toda s to omejitvijo, da ima odpasti pobiranje deželne naklade na pivo za oni del 1. 1912., za katerega bi bil deželnemu zakladu ne glede na odkazovanja, ki se podelijo v smislu zakonov z dne 25, oktobra 1896, drž, zak, št, 220, in z dne 8. julija 1901, drž. zak. št, 86, oziroma v smislu na mesto teh zakonov stopivših zakonov, iz državnih sredstev odkazan znesek, ki je pri primernem preračunu za letni znesek najmanj enak čistemu dobičku, ki ga je imela dežela Kranjska v neposredno pretečenem koledarskem letu pri deželni nakladi na pivo. 3. 40 % doklada na vse neposrednje državne davke, izvzemši osebni dohodninski davek in pridobninski davek krošnjarjev, — II. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod I, Najvišje odobrenje.
Deželne finance so v celi državi precej na slabem. Vlada pobira največje dohodke, dežele pa se morajo zadovoljevati z minimumom. Izdatki rastejo, pokritje pa ne v isti meri. Tako je tudi pri nas. Izdatki so vsi taki, da ni mogoče ničesar črtati, I ako izdatek za ljudsko šolstvo, ki je že dva milijona prekoračil, izdatek za dobrodelne zavode itd, Z izredno varčnostjo se bo primanjkljaj seveda dal nekaj zmanjšati. Glede pokritja se moramo zavedati, da je imela dežela dve slabi letini, da kon-sum pada, kar se posebno pozna pri posrednih davščinah. Zato bi zvišanje doklad pomenilo za marsikatere sloje prebivalstva gospodarsko katastrofo, (Pritrjevanje pri večini.) Zato predlagamo, naj se doklade pobirajo v dosedanji meri. Predlagamo pa resolucijo na vlado, da čimpreje sanira deželne finance. (Odobravanje.)
PRORAČUNSKA RAZPRAVA.
Dr. Triller.
(Poslanci večine zapuščajo polagoma vsi dvorano.)
Govornik izjavi, da narodno-napredna stranka nc bo glasovala za proračunski provizorij, da s tem izrazi globoko nezaupanje, ki ga ima do večine v deželnem zboru. Materialna, moralna in politična bilanca S. L. S. je zelo nizka. V dokaz navaja dr. Hochenburgerja in Elsnerja, kojega imenovanje da S. L. S. ni preprečila. S. L, S. nadalje očrnjujc narodno-napredno stranko, da ni dinastična. Govornik izjavlja, da je dinastičnost narodno-napredne stranke sama po sebi umljiva. S. L. S. se nasproti narodno-napredni v deželi nelojalno obnaša. S. L. S. zmaguje po občinah, toda liberalna manjšina znaša po mnogih občinah 40 %. S. L. S. zmaguje le vsled načela političnega bojkota. S. L. S. očita sicer dr. Tavčarju, da je on oče političnega bojkota. Ne vem, če je dr. Tavčar kdaj to načelo izrekel, ampak če ga je, tega gotovo ni mislil resno. — S. L. S. je nadalje pobijala Biencrtha, Gautscha, pobija Stiirgkha, a z baronom Schwarzem je v zvezi. Nato preide k položaju v ljubljanskem občinskem svetu. Liberalna večina ne bo v njem uvedla sistema retorzije. Vladanje je ars boni et acqui. Kar se pa tiče Nemcev, bo narodno-napredna stranka z njimi lahko izhajala, ako so prišli v občinski svet kot zastopniki gospodarskih teženj svojih volivcev in če bodo zastopali le upravičene nacionalne težnje, če pa so prišli kot zastopniki »zelenega omizja« v kazini, potem bo stvar drugačna. Priporoča Nemcem, naj čitajo svojega Hermana Bahra. — Dr. Lampe je zagrozil, da bo prišel za liberalno stranko dan sodbe in obračuna v tej zbornici. Če hočete iztirati le enega izmed nas iz te zbornice .potem bi sc zgodilo, da bi bil cigan, ki koga zakolje, obenem sodnik, — Mi smo demokrati! (Referent dr. Lampe se smehla.) Mi se ravnamo po španskem pisatelju Perez Galdosu, ki je dejal, da ni v boju med klerikalnimi in neklerikai-nimi poslanci v diskusiji nobeno religiozno načelo, ampak se gre le zoper nadvlado duhovništva. (Dr. Zaje, ki je ostal edini od večine v zbornici: In menihov!) Govornik konča z nekim romanom Emile Zola, v katerem se opisuje vlak, poln vojakov, ki veselo vriskajo, vlakovodja pa je zblaznel. Vojaki, to so pristaši S. L. S., vlakovodja pa je večina deželnega zbora, oziroma odbora.
Reisner.
(Tudi med njegovim govorom poslancev S. L. S. ni v zbornici.)
Govornik kritikuje v podrobno proračun in konča s trditvijo, da večina namenoma predlaga provizorije in noče proračuna na reden način reševati.
Ribnikar.
(Razun referenta in dr. Zajca ni od večine nikogar v zbornici.)
Slavna večina je proklamirala celo bojkot nad našimi govori in nas noče poslušati ter edino nam nalaga dolžnost si deželno gospodarstvo od bližje ogledati. Govornik pravi, da si hoče posebno on deželno gospodarstvo ogledati od bližje. S. L. S. je uvedla v deželi najgršo korupcijo. Cest ne oddaja po razpisu (dr. Lampe: Ni resi). Govornik trdi, da se v enem slučaju ni razpisalo. (Dr. Lampe: Ime! Slučaj! Ribnikar noče na to odgovoriti. Dr. Lampe: Kako laže!) Govornik trdi, da se je črnomaljski most brez razpisa oddal tvrdki Zajec & Horn. (Dr. Lampe: Ni res! Ribnikar trdi dalje. Dr. Lampe: To je strašen lažnjivec!) Govornik trdi, da vsa dela dobiva a priori Lončarič. (Dr. Lampe: Zopet laž!) S. L. S. j* uvedla v deželo najgršo korupcijo in protekcijo. Govornik nato za-kliče, ko vidi neke poslance večine pri vratih: Le notri gospodje! Kaj stojite zunaj? (Referent in dr. Zaje udarita v bučen smeh.) Kamenje deli S. L. S. našim pristašem. Govori zopet o nekem delu, ki da se je brez razpisa oddalo. Trdi, da daje deželni odbor podpore le klerikalnim učiteljem in vdovam, ki so na »Slovenca« naročene. Podpore za teleta (Veselost pri referentu in dr. Zajcu ter na galeriji) so se delile pred občinskimi volitvami, dajale so se teletom s strani-arskega stališča, celo štiri mesece starim. Gospodarska Zveza je pri podporni akciji za krompir celih 60.000 K profi-tirala. Krompir se je oddajal pristransko, mnogi Barjani, katerim voda teče celo v peč, niso ničesar dobili. Ne postopa se pošteno in na čelu tega bojkota se je celo deželni šef postavil. Deželnega predsednika bi drugod vihar odnesel, ako bi tako postopal kikor baron Schwarz. Baron Schwarz krši zakon. (Deželni predsednik se smeje.) Baron Schwarz je na svojem mestu nemogoč. Baron Schvvarz je dobil od ministra za notranje zadeve ukor glede ljubljanskih občinskih volitev, dobil je pa tudi ravnokar nos od centralne vlade, ker je poslala nazaj cestni zakon. (Veselost pri navzočih.) Vprašam, čemu je baron Schvvarz sploh še tukaj. (Gromovita veselost pri navzočih. Bučen smeh.) Ali je baron Schwarz prespal izpremembo na Dunaju? (Ponovna ogromna veselost) Zdaj so na Dunaju drugi gospodje (Veselost), veter, ki zdaj z Dunaja pihlja, je blagodejen. (Velikansk smeh.) Zdaj vladajo na Dunaju gospodje, ki si niso izposodili očal od dr. Susteršiča in ne »zwickerja« od barona Schwarza. (Bučna veselost.) Mi pa kot opozicija ne zastopamo samo interesov naših volivcev, ampak najvišje državne interese. (Nepopisna veselost in gromovit smeh pri navzočih v zbornici in na galeriji. Klic: 18. september!) Odklanjamo proračun.
DR. LAMPE.
(Poslanci večine so polnoštevilno v zbornici in se zbero okoli referenta. Tudi poslanci manjšine so navzoči.)
V sicer ponavadi dolgočasni proračunski razpravi je prišlo po zaslugi nekaterih gospodov do tako zabavnih prizorov, da se moram dotičnikom odkritosrčno zahvaliti. (Veselo pritrjevanje.)
Gospodje od manjšine so izjavili, da bodo proti proračunu glasovali (Klic: Je čisto vseeno!), ampak jaz moram opozarjati, da je deželni zastop stvar čisto posebne vrste. V parlamentu se more ob proračunu izreči vladi zaupanje ali nezaupanje, v deželnem zastopu pa ima v odboru vsaka kurija svojega zastopnika, da je po svoji moči udeležena pri vodstvu deželnega gospodarstva. Zdaj pa manjšina glasuje proti številkam, ki jih jc postavil v proračun za svoj resort dr. Ivan Tavčar. (Veselost.) Ako so gospodje od narodno - napredne stranke proti njim, bomo pa izpustili tiste zahteve in tako kaj prištedili. (Velika veselost.) Vse stranke nosijo soodgovornost za deželno gospodarstvo. Toda jaz sem od zastopnika narodno-napredne stranke zastonj pričakoval kakih modrih nasvetov v tem oziru.
Da začnem s prvim govornikom, g. dr. Tril-lerjem, je on izrekel svoje globoko nezaupanje do naše večine. To njegovo globoko nezaupanje je utemeljeno na njegovem premišljevanju o inate-rielni, moralni in politični bilanci S. L. S. (Veselost.) To bilanco je utemeljeval dr. Triller s Hochenburgerjem, Elsnerjem in parlamentom, z rečmi, ki jih jaz ne morem kontrolirati, o katerih jaz ravnotako malo gotovega vem kakor dr. Triller, z rečmi, ki so se porodile v dr. Trillerjevi fantaziji. Eno pa gotovo vem, namreč to, da je
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
zastopnik narodno-napredne stranke v parlamentu, dr. Ravnihar, v vladni večini z dr. Hochenburgerjem. (Veliko pritrjevanje in veselost.) Hochenburgerja in Elsnerja ne poznam, jaz sem bil sicer že večkrat obsojen, a vedno le od slovenskih sodnikov. (Gromovita, dolgotrajna, velika veselost.) Z veseljem pa vzamem na znanje, da so gospodje od narodno-napredne stranke dobri patrioti (Veselost) in da imajo dobro voljo, z združenimi močmi delati za blagor dežele. Ampak te »združene moči« bom pozneje natančneje definiral. (Veselost.)
Dr. Triller je izjavil, da dr. Tavčar takrat, ko je izrekel načelo političnega bojkota, češ: Liberalcem groš, klerikalcem knof! (Klic: Sem bil sam na tistem shodu zraven) ni tega resno mislil. Jaz sem takrat dr. Tavčarja pogledal in videl, da se je zasmejal. (Veselost.) S tem je dr. Tavčar težko psihološko vprašanje, odkod izvira politični bojkot, sam najboljše rešil. (Velika veselost.)
Dr. Triller je dejal, da iz deficita proračuna zija načelo političnega bojkota. Tega jaz ne razumem. (Klici: Jaz tudi ne!) Na eni strani nas vedno napadajo, da izkazujemo deficit, na drugi pa od nas zahtevajo, da moramo več izdajati. Kako gre to skupaj? Kar se političnega bojkota vobče tiče, je stvar ta-le: Vsaka stranka je dolžna, da svojo čast varuje. (Tako je!) So stvari, ki absolutno izključujejo, da bi mogla ena stranka z drugo politično občevati, in to je tedaj, ako nasprotna stranka ne varuje tiste lojalnosti, ki se mora od vsake stranke absolutno zahtevati. (Živahno pritrjevanje.)
Dr. Triller se je, poudarjajoč, da je vladanje ars aequi et boni (Klic: To je Hussarek rekel! — Dr. šusteršič: To se je od Hussareka naučil! — Klic: Od klerikalca! Veselost), obrnil do mene, češ, da sem rekel, da bo prišel za liberalce v deželnem zboru dan obračuna in sodbe. To je njega jako užalilo. Jaz pa se zdaj obračam do njega in ga vprašam, kaj pa je s tisto trditvijo, da je deželni odbor 10 milijonov zapravil, da ima dolge prste, da denar krade? (Veliko ogorčenje. Razburjeni klici: Tu sedi tisti človek, ki je to trdil!) Danes bom obračun povedal: Za skupni melioracijski zaklad se je najelo 10 milijonov, 4 milijone je od preje. Od tega denarja se jc izdalo do danes v melioracijske namene okroglo 3 milijone. (Čujte! Čujte!) Izvestni gospodje pa so trdili po deželi, da smo jih 10 zapravili! (Ogorčenje.) In če pogledate proiačun, boste našli, da se je ta denar tako plo-donosno naložil, da izkazuje veliko postavko med dohodki (Čujte! Čujte!) in da nesejo ti dohodki danes boljše obresti, kakor so obresti, po katerih smo dobili denar za melioracijski zaklad na posodo! (Čujte! Čujte!) 10 milijonov smo najeli, in zdaj, ko smo celo leto zapravljali in kradli, imamo še 11 milijonov na razpolago! (Viharno odobravanje. Klici ogorčenja zoper narodno - napredno stranko.)
Dr. Triller je trdil, da so liberalci demokrati (Gromovit smeh) in je zato navajal citat nekega španskega pisatelja. Jaz sem pri dr. Trillerju vedno nekaj španskega konstatira! (Nepopisna veselost), zalo pa je tudi španska njegova trditev (Veselost), da S. L. S. vzdržuje nadvlado duhovnikov (Klic: In kapucinarjev!), zakaj S. L. S. se naslanja na ljudstvo (Veliko pritrjevanje) in duhovščina z ljudstvom sodeluje. (Tako je!) Kar se pa tiče naših »fanatičnih mas«, o katerih je dr. Triller govoril, ga morem le pomiriti, ker naši ljudje niso fanatični, ampak pametni (Pritrjevanje) in ravno zavoljo tega liberalci nikamor ne pridejo! (Pritrjevanje.)
Drugi govornik, g. prof. Reisner je razlagal načelo, da, če izdatki rastejo, dohodki pa ne, potem nastane deficit. (Klici; To pa je jako modro! Naj sc ponovi! Še enkrat! Veselost.) Kako pomagati? Prof. Reisner je dejal, da se mora temu odpomoči tako, da se zvišajo doklade, in sicer za 80%; imenoval je natančno vsoto. Jaz konstati-ram, da liberalna stranka stoji na stališču, da se morajo deželne doklade na 80% zvišati. (Lepo stališče!) Moja lesolucija, ki poživlja vlado, naj deželne finance sanira, je veliko bolj pametna. Liberalci pa, ki zahtevajo zvišanje deželnih do-klad na 80%, bodo po deželi hodili in trdili, da hočemo mi doklade zvišati. (Klici: Saj drugega ne znajo kot lagati!)
Prof. Reisner je govoril o velikanski gospodarski krizi v deželi, katero da je povzročilo naše gospodarstve. Najtežjo gospodarsko krizo, največji banker t, zločinski bankerot v deželi je povzročila liberalna stranka. (Veliko pritrjevanje.) In profesor Reisner ima najmenj vzroka o gospodarskih polomih govoriti, ki bi naj bil gospodarske krize saniral tam, kjer je imel on besedo. (Pritrjevanje.) Povsod so bili liberalci tisti, ki so naše ljudstvo gospodarsko oškodovali! (Veliko pritrjevanje. Ribnikar ugovarja.) Prof. Reisner je izračunal velikansk primanjkljaj, a se mu je pripetilo, da je zamenjal številke proračuna in računskega zaključka. (Veselost.) On je dober matematik, a ne razločuje proračuna od računskega zaključka. (Burna veselost.) Računski zaključek izkazuje, da smo en milijon piihranili. (Čujte! Čujte!) Ljubljani smo s tem prihranili več kot '/3 milijonal Potem trdi prof. Reisner, da smo Ljubljano oškodovali. Naj vzame v roke proračun in izračuna, koliko tega denarja bo v Ljubljani ostalol (Pritrjevanje.)
Zdaj pa pride piece de resistance, glavni komični prizor tega večera, gospod Ribnikar. (Gromovita veselost.) Jaz sem, ko je pričel govoriti, prišel v ex-lex-stanje (Nepopisen smeh) in sem se, oprostite gospodje, moral neparlamentarno obnašati. (Gromka veselost.) Ribnikar je začel očitati deželnemu odboru najgršo korupcijo. Ta korupcija se kaže 1. v tem, da se vse zgradbe oddajo brez razpisa. Konstatiram, da niti ena! Vse se razpišejo v javnih domačih listih in zraven še v dunajskem strokovnem. Ribnikar je svoje trditve detajliral. Na primer, je rekel, hudourniki. Te pa oddaja vlada! (Viharna veselost. Klici iz večine: Živio Ribnikar! Burno ironično ploskanje. — Posl. Ribnikar: Vlada in Vi, to je vseeno! Ponovna nepopisna veselost.) In zdaj vem, kako je gospod Ribnikar poziv gospoda deželnega glavarja, naj vsi z združenimi močmi delamo za blagor dežele, razumel, namieč: z združenimi lažmi! (Viharen, buren in nepopisen, gromovit, dolgotrajen smeh.)
Torej, preidimo k združenim lažeml (Velikanska ponovna veselost.) Vse ceste se razpišejo, Ribnikar pa je navajal en slučaj, ko sem ga pa vprašal, naj ga imenuje, je molčal. (Ogorčenje.) On ga ne ve, kakor ne ve, kje so tisti milijoni, ki smo jih pokradli. (Ogorčeni vzkliki proti posl. Ribnikarju. Ponovni klici: Lažnikl) Navedel je neko drugo delo, ki je pa akord-delo in smo je v lastni režiji izvršili. Če hočete vi, gospod Ribnikar, v svoji hiši sam pometati, vam ni treba dela razpisati. (Bučna veselost. Klici; To je teaterl)
Gospod Ribnikar je omenil črnomaljski most. Najbržeje ga še ni videl; to je lep mest, ki ga gredo gledat tuji inženirji, je menda najlepši most v alpskih deželah. Dela so se razpisala, dobila jih je domača tvrdka Zajec & Horn, ker je stavila najugodnejše pogoje. Pri preizkušnji mosta sem bil sam zraven, tehniki so konstatirali, da se je malo-katera zgradba tako obnesla kot tale! Zdaj pa pride Ribnikar in napada v deželnem zboru javno domačo tvrdko, ki jc svoje delo tako izborno rešila! (Velik vihar v zbornici. Ogorčeni klici: Fejl Nesramno! Nečuveno! In ta pravi, da obrtnike za-
stopa! Ponovni Fej-klici.) Ribnikar, tržni nadzornik mesta Ljubljane, je napadel tudi javno ljubljanskega meščana, gospoda Lončariča (Ponovni viharni Fej-klici!), češ, da on dobi vsa dela brez razpisa. Vsa dela, ponavljam, se razpišejo, Lončarič jih dobi tedaj, ako je njegova ponudba ugodnejša. (Ribnikar: Vse dobil) Vprašam, katera? (Ribnikar molči. Tedaj se vzdigne v zbornici nepopisen vihar. Ogorčeni klici: Lažnjivec! Tak človek sedi v deželnem zboru) Dr. Šusteršič: V bez-nico spada! Drugi klici: Dokazane so mu laži! Lažnjivec! Ribnikar je v veliki razburjenosti, se pomika proti poslancem S. L. S. in zakliče poslancu Jarcu: Lump! Velik vihar. Klici: Nesram-než! Ta spada v beznico, ne v deželni zbor! Lažnjivec! Poslanec Povše: Kaj takega ne moremo trpeti! Preklicati mora! Ogorčeni klici. Ribnikar imenuje nek slučaj.) Tukaj ni Lončarič dela dobil, ampak Fischer, ta (kažoč na Ribnikarja) se pa laže! (Klici: V beznico spadal Posl. Ribnikar molči.)
Ribnikar je govoril nadalje o cesti v Žireh, češ, da je le na ljubo klerikalcem narejena. (Ironični klici, naperjeni proti poslancu Ribnikarju.) Tisto cesto bi bila imela prejšnja liberalna večina priliko že zdavnej napraviti, pa je ni. Jaz sem šel sam v Žiri in sem sam sklepal z ljudmi pogodbe, vsi so bili zadovoljni. (Na levi galeriji se nekdo oglaša. Poslanci večine se obrnejo proti dotuniku, kličoč: Vun z njim!) Jaz sem zdaj v Žireh. (Veselost.) Tam ni bilo od interesentov nobenega ugovora, celo liberalci so bili zadovoljni, niti liberalni župan ni imel ničesar ugovarjati. Nobena cesta se ni tako gladko izpeljala, kakor ravno ta in nekateri so svet celo zastonj odstopili. (Odobravanje, Ironični vzkliki proti posl. Ribnikarju.)
Ribnikar je tudi konstatiral, da se je vlada zoper skrajno korupcijo deželnega odbora pritožila in mu ukor poslala. (Veselost. Klic: Take tra-parije je pravil?) Jaz za to pritožbo nič ne vem? Kam se je pa pritožila? Jaz moram v tej zadevi prositi za natančnejše podatke. (Velika veselost.)
Nadaljne Ribnikarjeve pritožbe so se vrtile okoli mostov in telet. (Veselost. Različni komentarji glede telet.) Ribnikar misli, da zidamo mostove v škodo liberalcem. (Smeh.) Kako si Ribnikar to predstavlja? Morebiti misli, da na vsak most napravimo tablico: »Črez ta most ne sme noben liberalec!« (Bučen smeh.) Po naših cestah se vse stranke vozijo, klerikalci, liberalci in socialni demokrati. (Veselost. Klic: Celo anarhisti!)
Ribnikarju tudi premovanje telet ni všeč. (Ironičen smeh.) Pravi, da se je pred občinskimi volitvami vršilo. Nagrade za teleta so se razdeljevale takrat, ko je deželni odbor dobil za to denar od ministrstva. Ribnikar protestira, ker niso liberalna teleta nič dobila. (Gromovita veselost.) Gospod Ribnikar, če slišim jaz Vas govoriti, takoj vem, da ste liberalec, če pa slišim telička mukat, ne vem, katere stranke je. (Vihar veselosti v celi zbornici. Gromovit smeh. Buren krohot.) Na stotine teličkov je prišlo, komisija ni nobenega vprašala, kateri stranki pripada, nagrado so dobili telički kot taki (Ponovna veselost), privoščite jim nagrado!
Pač pa so se pri tej priliki dru^e stvari vršile. Dočim so se župani S. L. S. vzorno vedli, so nekateri liberalni nagajali. (Klici: Kat« ri? Kar imenuj jih!) Župan v Št. Rupertu ni hote. publicirati razglasa deželnega odbora, župan v 1'restranku pa je namesto v Slavini, določil za preiaovanje Prestra-nek, ker mu Slavinci niso po godu. (Klici: Škandal!) S tem so bili Slavinci oškodovani.
Gospod Ribnikar se je spravil tudi na Barje. Tam na Barju je za časa Hribarja res vladala velika- korupcija, najbolj pokvarjeni liberalci so tam, tam so se podpore delile pred volitvami, ko so namreč liberalci vladali. (Pri-trjevanje. — Poslanec Ribnikar kriči. — Deželni glavar poslancu Ribnikarju: Jaz imam z vami silno potrpljenje, pa ga ne bom več imel! Poslanec Ribnikar se poda molče v svojo klop.)
Ribnikar je nadalje trdil, da je napravila »Gospodarska zveza« samo pri krompirju
00.000	kron dobička, na drugi strani pa govori vedno okoli, da je »Gospodarska zveza« fali-rala.. (Ogromen smeh. — Ribnikar ugovarja. — Deželni glavar poslancu Ribnikarju: Vi nimate besede! To je moj zadnji ukor! — Poslanec Ribnikar se zopet vsede.)
Končno se je spravil Ribnikar na deželnega šefa. Jaz nisem poklican, da bi branil deželnega predsednika, to bo sam storil, ako bo to smatral za potrebno. To pa povdarjam, da je deželni odbor, ki ima paziti na občine in ki ima tudi oblast nad občinskimi uslužbenci, deželno vlado pozval, naj postopa proti nekemu magistratnemu uradniku, ki svoje posle skrajno zanikrno opravlja, (Čujte! Čujte!), ki šikanira v uradu stranke, ki niso njegovega političnega prepričanja Čujte! Čujte! — Poslanec Ribnikar se grozeče in v veliki razburjenosti plazi k dr. Lampetu, kakor da hoče vsak čas nanj planiti), katerega se dolži, da je aranžiral demonstracije in nagovarjal ljudi, naj pobijajo šipe I (Živahni klici: Čujte! Čujte! — Poslanec Ribnikar stopi na estrado k dr. Lampetu, poslanec dr. Pegan se pa hitro vstopi pred Ribnikarja, da prepreči njegove namene. — Ribnikar: Kaj pa mislite, nisem Pegan! — Poslanec dr. Pegan: Sram bi me bilo, če bi vi bili Pegan! — Dr. Novak: Saj je Ribnikar močnejši od vas! — Dr. Triller stopi k poslancu Ribnikarju in ga odpelje nazaj k njegovi klopi.) Ta organ je skrajno nedostojno govoril o deželnem odboru, se lagal (Fej-klici), ta organ se Ima le deželni vladi zahvaliti, da ni bil kaznovan, kakor je zaslužili (Čujmo! Čujmo!)
Sklepam svoj govor in priporočam predlog deželnega odbora deželnemu zboru, da ga sprejme.
Proračunski provizorij se nato sprejme.
Za učiteljstvo. — Podpora živlnorejstvu.
Dr. Šusteršič predlaga:
1.	Deželnemu odboru se naroča, da ustavi v deželni proračun zu leto 1912 primerno vsoto za povzdigo živinoreje. (Veliko odobravanje.)
2.	Deželnemu odboru sc naroča, da od
1.	januarja 1912 po svoji previdnosti nakaže tudi onemu učiteljstvu, ki je bilo doslej od draginjske doklade izvzeto, 2 5odstotno draginjsko doklado. (Veliko odobravanje.)
Predloga se sprejmeta. GRADBA NOVEGA DEŽELNEGA URADNEGA POSLOPJA.
Poročilo deželnega odbora v kratkih besedah poda deželni odbornik dr. Evgen Lampe. Iz tiskanega poročila posnemamo: Deželnemu odboru je deželni zbor v seji dne 28. oktobra 1910 naročil, naj preskrbi prostor za novo stavbo za deželne urade, ki so: deželna banka, c. kr. agrarna komisija, kmetijsko - kemijsko preskuševališče, nadzorništvo deželne naklade, deželni stavbni urad, trgovska šola, zavod za pospeševanje obrti, deželni kulturni svet in deželna klet. Na razpolago sta deželnemu odboru za to stavbo prostor, na ka-
terem je stal bivši knežji dvorec (posestvo
kneza Auersperga) in prostor na Slovenskem trgu, ki je last stavbinske družbe »Union« in tvrdke Schneider & Verovšek. »Union« je za okroglo 4390 m1 sveta ponudila prodajno ceno 35 K kvadratni meter, in tvrdka Schneider & Verovšek za svojo okroglo 1420 m' merečo stavbno parcelo zahtevala pavšalni znesek 72 tisoč kron. Treba bi bilo prikupiti še toliko sveta, da bi bila mogoča speljava cest okolu poslopja. Svet za stavbo in ceste bi veljal 430 tisoč kron. Poročevalec pravi, da so velike težave, ker so cene od neke strani previsoke in če ne bo ugodnejših ponudb, ni izključeno, da bo vse v vodo padlo. Predlaga:
Visoki deželni zbor skleni:
1. Deželni odbor se pooblašča, da na podlagi sklenjenih predpogodb kupi v smislu predstoječega poročila za eventualno gradnjo nove deželne hiše potrebna zemljišča in objekte.
2. Deželnemu odboru se naroča, da oskrbi v tem poročilu natančneje opisano spremeni-tev regulačnega načrta za mesto Ljubljano in
3. da poroča deželnemu zboru pri prihodnjem zasedanju ter obenem predloži generalne načrte in proračun za eventualno gradnjo nove deželne hiše na Slovenskem trgu.
Nato govori grof B a r b o.
Grofu Barbu se zdi stvar predraga. Tudi cena stavbinske družbe »Union« je previsoka. Da hoče družba napraviti dober dobiček, zadošča dejstvo, da je gospod deželni poslanec Kobi njen odbornik. Cena, ki jo za del posestva zahteva Verovšek (140 K m1) je naravnost ogromna. Prodalo bi se res lahko staro deželno poslopje na Turjaškem trgu in sedanjo deželno palačo, ki je veljala 1,300.000 K, a kot edini kupec pride v poštev ljubljanska mestna občina. Pravi, da Nemci ne bodo glasovali za stavljene predloge.
Poslanec Kobi pravi, da ni niti v odboru, niti v upravnem svetu »Uniona« (Dr. Krek: Le zapomnite si to, gospod grof!), izda pa lahko skrivnost, da se njemu stvar zdi predraga.
Dr. Lampe pravi, da so stvari, ki se ne dajo naprej povedati. Gre se samo za pooblastilo. Svet je res predrag, a se bo še obravnavalo. Ni izključeno, da se sedanji deželni dvorec za kaj drugega porabi kot za mestno občino ljubljansko. V Ljubljani je tako pomanjkanje stanovanj, da bi se teinu nedostatku znatno odpomoglo, če bi se napravila tu stanovanja. (Klic: Za poslopje trgovske in obrtne zbornice!) Na Slovenski trg pa nikakor nismo navezani!
Pri glasovanju se sprejme predlog s slovenskimi glasovi. Proti so glasovali Nemci.
PRIMEREN ODGOVOR NA LIBERALNE PSOVKE.
Na vrsto pride Ganglov nujni predlog, naj bi se v Idriji za dečke od 14. do 17. leta ustanovila obrtna šola. Pri glasovanju glasujejo proti poslanci S. L. S. in predlog pade. Liberalci kličejo: Bravo! — Dr. Krek: Lumpje nič ne dovolijo poštenim ljudem! — Jarc: Dokler nas psujete z lumpi, ničesar ne dobite! — Dr. Krek: Nič ne dobite, s čimurkoli pridete, dokler vas bo sploh še kaj tui — Deželni glavar: Povem svoje mnenje, da bi bilo take stvari bolje spraviti pred zbornico potom samostojnega predloga. — Ribnikar: Pa je stvar nujna! — Dr. Zaje: Radi vas! — Liberalni poslanci kličejo: Kje je tu tista ljubezen? — Naši: »Učiteljskega Tovariša« čitajte! Vas tu ne slišimo!
Nato deželni glavar odgovarja na interpelacijo Ganglovo glede dvojezičnih napisOv na eraričnih poslopjih v Idriji. Deželni glavar pravi: Tozadevni predlog je bil sprejet 29. oktobra 1910 v deželnem zboru in se je deželni odbor z dopisom 19. novembra 1910 obrnil do deželnega predsedstva v Ljubljani s prošnjo, to zahtevo sporočiti ministrstvu za javna dela. Do danes ni dobil deželni odbor nobenega obvestila, kaj namerava ministrstvo za javna dela ukreniti. (Klici: Dr, Ravnihar na) pove, ki je v vladni večini!
Končno deželni glavar želi vsem veselo novo leto. (Liberalci kličejo: Nam ne!) Deželni glavar: Želim, da bi se vsi vrnili krepki in žilavi po novem letu. Deželni glavar naznanja, da bo prihodnjo sejo sklical pismenim potom ter zaključi sejo.
TELEFONSKA POROČILA.
DfcLA ZA BELOKRANJSKO ŽELEZNICO RAZPISANA.
Novo mesto, 29. decembra. Dela za belokranjsko železnico je vlada razpisala.
UKRADENA GLAVA KN t ZA ALEKSANDRA KARAGJORGJEVIČA.
Dunaj, 20. decembra. Komisija je dognala, da lobanja, katero so našli otroci pri pokopališču Sct. Marx, ni ona kneza Aleksandra Karagjorgjeviča, ki je bila iz rakve ukradena.
TOŽBE AVSTRO - OGRSKEGA VOJNEGA MINISTRA.
Dunaj, 29. decembra. V odseku četvorice avstro-ogrske delegacije je včeraj govoril tudi vojni minister Auffenberg. Zavzel se je za hitro rešitev brambne predloge, češ, da bi ne bilo treba izdati 300 milijonov, kolikor nas je veljala aneksijska kriza, ako bi pravočasno skrbeli za moč armade in bi se tako ne moglo zgoditi, da smo bili okolu in okolu obkoljeni ter je najmanjši sosed bil najbolj predrzen. Potrebujemo 30.000 vojaških novincev, kajti žalostno je gledati korakati stotnijo, v kateri je samo 40 do 50 mož. Odkrito povedano, tako slabo kot sedaj še nI bilo nikdar. Ta položaj je nevzdržljiv. Treba je našo brambno moč postaviti na moderno podlago. Kar se tiče podčastniškega vprašanja je izjavil vojni mi-nis*er, da so njegove tozadevne predloge že pri avstrijski in ogrski vladi.
STRAŠNE POSLEDICE ZASTRUPLJENJA. — 60 MRTVIH!
Berolin, 28. decembra. Od v zavodu za ljudi brez stanovanja zastrupljenih oseb Jo doslej umrlo 60 oseb, 100 oseb pa nevarno bolnih. Vesti, da je v zavodu kolera ali tifus, niso resnične.
KITAJSKA CESARSKA RODBINA ZAPUSTI PEKIN.
London, 29. decembra. Iz Tiencina se poroča, da je kitajska cesarska rodbina sklenila zapustiti Pekin.
DVA BOLGARSKA ANARHISTA PRIJETA.
Solun, 29. decembra. Pri Negotinu so prijeli dva bolgarska anarhista, pri katerih so našli mnogo dinnmitnih bomb.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.