V središču Ptuj • Občina s prodajo nepremičnin letos iztržila dobrih 800.000 evrov ..............O Strani 6 in 7 m Og 5 Aktualno Ormož • Nov ukrep za preprečevanje odseljevanja mladih O Stran 2 o— • t • mn Stajerski Ptuj, torek, 17. septembra 2019 Letnik LXXII • št. 72 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si Podravje Ormož, Ptuj • Muzej središko občino poziva k plačilu, sicer sledi izterjava O Stran 5 Podeželje Podravje • Si lahko lepo oblečena kmetica in kmet dvigneta ugled v družbi? O Stran 8 Gospodarstvo Podravje • Perutnina Ptuj lani z rastjo prodaje in višjim dobičkom O Stran 9 Kronika Ormož • Gasilci: »Pustite nam prosto pot za izvoz naših vozil« O Stran 24 v Šport Nogomet • Grubor zadovoljen z igro, Milanič s točkami O Strani 13 Ptuj • Kmalu začetek urejanja urbanih vrtov Vrtičkarji morajo odstraniti lope Le še nekaj dni časa imajo tisti, ki uporabljajo občinsko zemljišče na Mlinski cesti za vrtičkarstvo, da odstranijo svoje pridelke in drugo opremo s tega območja. Ptujska občina se namreč loteva urejanja prvih urbanih vrtov. Uredili jih bodo. na_kar 6.121 m2 površine. Večm$fflm3, oto: Črtomir Goznik Aktualno • Kurentovanje 2020 bo organiziralo izkušeno celjsko podjetje o Strani 2 in 3 Pokrajine • Še marsikaj v oblaku: od financiranja do nalog in pristojnosti o Strani 6 in 7 UvfVlafifo ŠHif^ofo os m a» H 106 ^) 82 ■-m bi ■>- - - i-n si 11 funkcionalniti regij (metoda Intrgrra* preurejenih 18 FR) < MO Ljubljana kot samostojna FR > H 11 Celje 50 Koper 52 Kranj 61 Ljubljana | 70 Maribor 80 Murska Sobota I I 84 Nova Gorica ' 1 85 Novo mesto 33 95 Ptuj 112 SSovenj Gradec 133 Velenje 0 Središče mestne občine Foto: Karolina Putarek Foto: robin.si „Verjamem, da bi z regionalizacijo vzpostavili pravičnejši razvoj. Smiselno se mi zdi, da uvedba pokrajin temelji na mestnih občinah," je pojasnil župan Ormoža Danijel Vrbnjak. biti urejene na način, da bomo videli pravi namen in funkcionalnost te razdelitve. Prizadevati si je treba za enakomerni razvoj, decentaliza-cijo in enakomerno zastopanost občin, da bo okolje od tega tudi nekaj dobilo. Nikakor pa si ne želimo povečevanja birokratskega aparata." Ali bo zakon o pokrajinah tokrat v državnem zboru dobil zeleno luč? „V tretje gre rado," se je nasmenila županja. „Bomo videli. Če bo prava stvar, pričakujem, da podpora bo. In če bo dosežen konsenz. Če bodo pomisleki, se lahko zgodi to, kar se je že dvakrat zgodilo. Politika je nepredvidljiva." Ormožani ne želijo izgubiti prleške identitete Ormoški župan Danijel Vrbnjak, ki pripada desni politični opciji (SDS), meni, da je uvedba pokrajin nujno potrebna. „Občine se srečujemo s številnimi problemi, ki jih narekuje trenutni sistem (financiranje občin, prostorsko načrtovanje ...). Verjamem, da bi z regionalizacijo vzpostavili pravičnejši razvoj posameznih občin. Smiselno se mi zdi, da uvedba pokrajin temelji na mestnih občinah. Strinjam se, da se Ormož poveže z MO Ptuj. S Ptujem smo že sedaj na marsikaterih področjih povezani. Tudi vključenost občine Ljutomer nam daje naprej možnost še tesnejšega povezovanja na različnih področjih, na primer pri turizmu. Edini pomislek, ki ga imam, je vprašanje, kaj bo to pomenilo na segmentih, kot so družbena področja in kultura. Če izpostavim Prlekijo, vemo, da nas povezujejo govorica - prleški dia- Zakaj so Ljutomerčani nezadovoljni Medtem ko so na Ptuju in v Ormožu s predlogom pokrajinske zakonodaje zadovoljni, pa je v Ljutomeru situacija drugačna. Županja Olga Karbaje poudarila, daje regionalizacija dober ukrep, ki lahko prinese izboljšave. „Ni pa dobro, da o predlogu nismo obveščeni niso znane podrobnosti in ni videti konkretnih ukrepov, da z novo ureditvijo ne gremo s slabega na slabše namesto na boljše. Razvoj občin je odvisen od evropskih sredstev. Zadnji dve perspektivi sta nas naučili, daje za manjša okolja pridobivanje, črpanje in poročanje o sredstvih strokovno zahtevno in drago. V občini Ljutomer smo v zadnjih letih počrpali čez 40 milijonov evrov, imamo močan gospodarski razvoj in izjemno dejavna društva, potrebna znanja in izkušnje. Zato je smiselno, da se sedež pokrajine oziroma vsaj sedež pokrajinskega sveta postavi v Ljutomer," razmišlja županja Karbova. lekt, ljubezen do vina in kulinarike, običaji, kultura ... Nekako živimo »skupaj« in smo ponosni, da smo Prleki. Če bo prišlo do takšne razdelitve, upam, da ne bo prišlo do razdvojenosti med ljudmi, ki trenutno živimo znotraj mej Prlekije." Na vprašanje, kakšna bo po uvedbi pokrajin vloga občin, zlasti mikro občin iz podeželskega okolja, in ali bo morebiti prišlo do njihovega združevanja, prvi mož občine Ormož odgovarja takole: „Vse to je odvisno od nalog in pristojnosti bodočih pokrajin. Logično je, da se bo bolj gledalo na povezanost in skupne interese. Hitro se lahko zgodi, da se bodo nekatere občine začele združevati, vsaj njihove občinske uprave, kot je že sedaj v skupne medobčinske uprave oz. v bodoče verjetno v pokrajinske uprave." Ormoški župan Vrbnjak razmišlja, da je tokrat v politiki kar precej interesa za oblikovanje pokrajin. „Mislim, da je več političnih strank za formiranje pokrajin. Verjemite pa, da se bo na koncu spet dosti preračunavalo in kalkuliralo, kaj kdo pridobi in kaj kdo izgubi -žal tudi na političnem parketu." Mojca Zemljarič Seznam nepremičnin MO Ptuj, namenjenih za prodajo • v ijo nepremičnin lih in 23 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč. V zadnjih letih so kar >d, spet druga neuspešno prodajajo vse od leta 2016. Zakaj je tako, kljub Ogromno zemljišče Ob Dravi se investitorjem ponuja vse od leta 2016. Po spremembi OPPN (ta je v izdelavi) bo zanimanja gotovo veliko. Foto: CG a naj bi bilo več. Za kmetijska zemljišča doslej ni bilo zanimanja Ptujska občina ima v lasti tudi 2,54 hektarja kmetijskih zemljišč. Enega izmed teh, Ob Dravi, so poleti prav tako skušali prodati. Za dve parceli skupaj je bila objavljena ponudba, vrednost pa 62.615 evrov. "Ponudbe ni nihče sprejel, tako da parceli nista prodani. Za navedeni nepremičnini je bil izkazan interes za nakup s strani lastnice sosednje nepremičnine. O prodaji smo jo obvestili, kakor tudi ostale potencialne kupce - različne gospodarske družbe," pojasnjujejo na ptujski občini razloge, da so julija letos sploh ponudili to zemljišče. Naprodaj bodo še poslovni prostori v mestu V kratkem pa bo občina ponudila potencialnim kupcem tudi dva poslovna prostora v strogem centru mesta. Za to imajo namreč že sprejet sklep občinskega sveta. Gre za poslovna prostora v Ulici heroja Lacka 1 in Miklošičevi ulici 11. Dražbe zanju še niso bile razpisane. Dženana Kmetec I Oznake vrstic I Površine v m2 I Površine v ha 1 Stavbna zemljišča - pozidana 1.535.293 153,52 Grajeno javno dobro 654,494 65,45* GJI 245.223 24,52* Park 46.435 4,64 Parkirišče 21.665 2,17 Pokopališče 283.700 28,37 Tržnica 2.180 0,21 Zelenice 55.291 5,53 Parki 363.708 36,37 Kompleks Turnišče 342.369 34,24 Ostale parkovne površine 21.339 2,13 V upravljanju - četrtne skupnosti 16.880 1,69 ČS Breg-Turnišče 1.146 0,11 ČS Center 751 0,07 ČS Grajena 3.183 0,32 ČS Jezero 2.249 0,22 ČS Panorama 2.484 0,25 ČS Rogoznica 1.840 0,18 ČS Spuhlja 5.227 0,52 V upravljanju - javni zavodi 166.178 16,62 CID 503 0,05 Knjižnica IPP 1.929 0,19 Kompleks Turnišče 8.331 0,83 MGP 1.482 0,15 OŠ Breg 11.264 1,13 OŠ dr Ljudevita Pivka 918 0,09 OŠ Ljudski vrt 19.768 1,98 OŠ Mladika 9.490 0,95 OŠ Olge Meglič 3.864 0,39 PMPO 6.273 0,63 Vrtec Ptuj 49.184 4,92 Zavod za šport 51.103 5,11 ZKD Ptuj 2.069 0,21 Pripadajoče zemljišče večstanovanjskih stavb -urejeno z odločbo 29.814 2,98 Pripadajoče zemljišče večstanovanjskih stavb - po dejanski rabi 39.162 3,91 Urejene rekreacijske površine 52.499 5,25 Zelene površine 38.971 3,90 Ostale pozidane površine 173.587 17,36 Stavbna zemljišča - nepozidana 233.557 23,36** Nepozidano OPN 88.285 8,83 Nepozidano OPPN sprejet 20.216 2,02 Nepozidano OPPN predviden 125.056 12,51** Gozd 15.946 1,59 Kmetijsko zemljišče 25.438 2,54 Vodno zemljišče 23.957 2,40 Skupna vsota 1.834.193 183,42 Vir: MO Ptuj • 4,33 ha zemljišč od teh spada tudi v kategorijo nepozidanih stavbnih zemljišč, za katera je treba sprejeti OPPN »** 4,33 ha nepozidanih stavbnih zemljišč je zajetih že pri kategoriji grajeno javno dobro - GJI, ki je kot tako opredeljeno z odločbo Foto: DK 8 Štajerski Podeželje torek • 17. septembra 2019 Podravje • Seneno bi moralo postati oznaka za sonaravni razvoj Skrajni čas, da naredimo nekaj za svoje otroke Svoje izkušnje pri sušenju sena ter pridelavi senenega mesa in mleka so na letošnji Agri predstavile tudi tiste kmetije-partnerice v EIP projektu KGZS Seneno meso in mleko, ki so se s prehodom na seneno pridelavo odločile na »težjem« terenu ohraniti prirejo mleka in mesa. Senena pridelava omogoča obstanek in razvoj živinorejskih kmetij na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Seneno mleko in meso za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje predstavljata priložnost za ohranitev prireje mleka in mesa. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije se je zato že pred časom vključila v EIP projekt Seneno meso in mleko, katerega cilj je vzpostavitev verige od pridelave in prireje do prodaje ter s tem zagotovitev dostojne cene kmetijskih pridelkov in izdelkov. Da bi moralo vse v povezavi z izrazom Seneno pravzaprav postati neko pozitivno gibanje za sonaravni razvoj Slovenije, hkrati pa bo omogočalo obstanek in razvoj živinorejskih kmetij na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, je med drugim dejal predsednik zbornice Branko Ravnik, ko je na letošnji Agri govoril o projektu Seneno meso in mleko. Tam so svoje izkušnje pri sušenju sena ter pridelavi senenega mesa in mleka predstavile tudi tiste kmetije-partne-rice v projektu, ki so se s prehodom na seneno pridelavo odločile na »težjem« terenu ohraniti prirejo mleka in mesa. Mladi kmet iz Železnikov Janez Benedičič je denimo avtor kar nekaj inovacij za lažje delo na kmetiji, med drugim bočnega trosilca gnoja, ki omogoča povečan obseg gnojenih površin na gorski kmetiji in hkrati povečuje varnost pri razvažanju gnoja, in kondenzacijske sušilnice sena, v katero je vgradil izboljšano toplotno črpalko, s katero prihrani najmanj 25 odstotkov električne energije. Žiga Kršinar iz Medvod si je kmetijo v hribih postavil sam in kljub težjim pogojem dela in zaslužka vztraja pri ekološkem kmetovanju, ki zaenkrat še nima prave vrednosti, pravi, je pa prepričan, da je edino za prihodnost Slovenije. Mladi prevzemnik Peter Apat iz Šaleške doline, ki je vodenje razvoja pri Akrapoviču menjal za vodenje družinske kmetije, pa je sklenil, da se je za seneno pridelavo odločitev iz prepričanja, da je skrajni čas, da naredi nekaj za svoje otroke in njihovo prihodnost, zgled, za katerega želi, da bi mu kmalu v večjem številu sledili še drugi. Andreja Kolar z Inštituta za kontrolo in certifikacijo pri Univerzi Maribor pa je v okviru posveta o seneni pridelavi spregovorila o merilih za certificiranje senenega mesa. »Kmetje, če želijo pridelovati in prodajati seneno meso, morajo upoštevati pet osnovnih zahtev, in sicer morajo biti živali v času rastne dobe na paši, prepovedano pa je krmljenje silažnih bal in koruzne silaže kakor tudi krmljenje GSO rastlin in močnih krmil. Pri zdravljenju z antibiotiki je treba upoštevati dvakrat daljšo karenčno dobo, hkrati pa mora izdelek iz senenega mesa vsebovati vsaj 60 odstotkov senenega mesa, da se lahko uporablja označba Seneno.« Senka Dreu Spominja na avstrijskega lovca Ptujska modna kreatorka Sanja Veličkovič je povedala: »Pri snovanju podeželskega oblačila moramo imeti ves čas v mislih lastno drugačnost, saj bomo samo tako prepoznavni. Osebno ne bi šla nikdar v uniformo, sploh ne za mladega človeka. V uniformi se ne moreš dobro počutiti, pa tudi siva in zelena barva me preveč spominjata na avstrijskega lovca. Če govorimo o slovenski tradiciji, skrbi za okolje in udobnih materialih, ne moremo mimo naravnih materialov, kot so lan, svila in volna, pa tudi naravnih barv.« Da je svoje mnenje kar najbolje predstavila, seje posveta na Agri udeležila v lastni kreaciji udobne dolge obleke iz svetlega naravnega materiala in pletenega brezrokavnika, kije izhajala iz belokranjske oblačilne tradicije. »Pri oblačilu slovenskega podeželja, ki mora nastajati v okviru širšega sodelovanja, bo treba vseslovenski osnovi dodati prepoznavne detajle iz posameznih pokrajin, predvsem pa še veliko delati na nacionalnem ponosu, ki nam ga primanjkuje. Šele ko bomo ponosni, da smo, kar smo, bomo lahko dostojanstveno nosili tudi oblačila, v katerih se bomo predstavljali.« Podravje •Samo upoštevajoč lastno drugačnost smo lahko prepoznavni Si lahko lepo oblečena kmetica in kmet dvigneta ugled v družbi? Ali zmoremo po vzoru tujine podeželje z oblačili predstavljati tudi pri nas in ponosno nositi oblačilo, s katerim se lahko poistovetimo kot na primer Avstrijci v svojih značilnih nošah, so se vprašali snovalci razvoja prepoznanega oblačila slovenskega podeželja in predlagani model predstavili na letošnjem kmetijskem sejmu Agra 2019, obenem pa organizirali tudi posvet s provokativnim naslovom Ali ima lahko lepo oblečen kmet večji ugled in ali so lahko od lepo oblečene kmetice še slajše potice. Ideja je nastala pri Ekoci, eko civilni iniciativi Slovenije, ki se je skupaj z Zvezo podeželske mladine Slovenije povezala z modnim krojaštvom Šmigoc Elegance iz Spuhlje, ki izdeluje narodne noše in razne cehovske uniforme, da za Agro pripravi vzorčno uniformo za slovensko kmetico in kmeta. »Da potrebujemo prepoznavno oblačilo slovenskega podeželja, govorimo že dlje časa, še posebej pa to postaja aktualno v luči prihajajočih dogodkov predsedovanja Slovenije EU in Slovenije kot gastronomske regije v letu 2021, kjer si želimo Slovenijo kot ugledno zeleno destinacijo čim bolje predstaviti,« je pojasnila predsednica Ekocija Irena Rotar. Je rešitev v uniformi? Udeleženci posveta so si bili edini, da je treba v nadaljnji razvoj oblačila vključiti več strokovnjakov in deležnike, ki jim je ta uniforma namenjena. »Razstavljeni model oblačila so lahko obiskovalci Agre tudi ocenili v anketi. Večini so bila oblačila všeč, ocenili so jih kot zelo uporabna in večnamenska. Nekateri bi si želeli živahnejših barv, manjšemu številu so se zdela preveč uniformirana. Najpomembnejša informacija, ki smo jo dobili, pa je v splošnem prepričanju, da resnično potrebujemo sodobno oblačilo slovenskega podeželja. Nekoč sta bila lepo oblečen gospodar in gospodarica kmetije ponos slovenskega podeželja, v zadnjem času pa tega skoraj ni več zaznati, saj ni več prepoznavnih oblačil, ampak prevladujejo azijska nizkocenovna oblačila, ki hkrati zaradi spornih tehnik pridelave in predelave močno obre- Predlagana slovesna uniforma za slovensko kmetico in kmeta. menjujejo okolje, skoraj povsem pa je zamrla tudi nekdaj ugledna domača tekstilna panoga. Foto: Sanja Veličkovič Ptujska modna oblikovalka Sanja Veličkovič je za posvet o oblačilu slovenskega podeželja oblekla lastno kreacijo iz naravnih materialov. Boljši marketinški učinek Predsednik Zveze podeželske mladine Slovenije Rok Damijan je povedal, da je slovenska narodna noša na vseh obiskih v tujini, slavnostnih prireditvah in udeležbah na sejmih zelo dobro sprejeta. »Za nov in uporaben način življenja pa bo treba razviti oblačilo, ki bo vključevalo čim več želja mladih in v katerem bodo z veseljem predstavljali slovensko podeželje doma in po svetu.« Dejan Šmigoc iz Šmigoc Elegance je poudaril ponovni trend in povečano povpraševanje po uniformah in prepoznavnih stanovskih oblačilih, s pomočjo katerih je mogoče doseči boljše marketinške učinke. »Kolikor vem, je ideja stara že vsaj pet let, bili so celo neki razpisi, vendar se uniforme podeželja očitno ni hotel nihče lotiti. Prav, pa mi napravimo model, smo si rekli, in ga brezplačno izdelali v sodelovanju z Ekoci in zvezo podeželske mla- Foto: Agra dine. Kakšna bo dejanska uniforma slovenskega podeželja, pa bo najbrž treba še počakati.« Da bi bilo treba za začetek vključiti vsaj en element iz slovenske kulturne dediščine, oblačila pa naj bodo poleg tega uporabna, sodobna ter prijazna koži in okolju. »Povezava s tradicijo oziroma preteklostjo je nujna; konec 19. in v začetku 20. stoletja so na primer ženske na podeželju nosile oblačila z vplivi meščanstva, vendar pa je vsako dekle, ženska, kmetica, dninar-ka, viničarka ... nosila unikaten, svoj, drugačen kos oblačila, ne uniformiran. Predvsem je bilo pomembno znati ga nositi in se v praznični obleki spoštljivo, primerno in lepo vesti. Zato za današnje prepoznavno oblačilo slovenskega podeželja potrebujemo sodoben in unikaten kos, za začetek niti ne nujno cele obleke,« je razmišljala etnologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota. Senka Dreu Foto: SD torek • 17. septembra 2019 Podjetništvo Štajerski 9 Ptuj • Perutnina Ptuj lani z rastjo prodaje in višjim dobičkom Lani 271 milijonov evrov prihodkov in 16 milijonov evrov čistega dobička Perutnina Ptuj je po nedavni skupščini vendarle objavila lanske poslovne rezultate, ki jih je skupina ustvarila še v času prejšnjih lastnikov in uprave. Kot v letnem poročilu ugotavlja novi predsednik uprave Enver Šišič, so dosegli zavidljive rezultate. Ustvarili so 271 milijonov evrov prihodkov, kar je 13 milijonov evrov več kot leto prej. Ptujska skupina je lansko leto zaključila s 16,1 milijona evrov čistega dobička, kar je v primerjavi z letom prej za kar 43 odstotkov več, dobiček EBITDA je leta 2018 znašal 29,2 milijona evrov, neto finančno zadolženost pa dobrih 35 milijonov evrov. Konec leta so na ravni sku- pine zaposlovali 3677 ljudi, od tega 1833 v Sloveniji. Na ravni družbe so lani ustvarili nekaj manj kot 165 milijonov evrov prihodkov, dobrih pet milijonov evrov več kot leta 2017, in leto sklenili s 14,3 milijona evrov EBIT-DA, milijonom več kot leto prej, pri čemer se poslovni rezultati obeh let zaradi nekaj prilagoditev po implementaciji novega standarda nekoliko težje primerljivi. Slovenski del skupine je lani izvozil okoli 46 odstotkov svojih izdelkov in prav tako nekoliko povečal prodajo na tujih trgih. Šišič v letnem poročilu navaja, da je Perutnina nadpovprečno Spodnje Podravje • Kaj je v načrtu vlaganj v vodooskrbni sistem Obe povezavi vodovoda čez Dravo v slabem stanju Glede na predlog načrta nujnih investicijskih vlaganj v vodooskrbni sistem Ptuj bi v letih 2019 in 2020 v ta namen zagotovili 371.500 evrov. Tak je predlog Komunalnega podjetja Ptuj, ki pa ga tokrat župani niso potrjevali. Kot je na zadnjem kolegiju jasno povedal direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec, sta obe povezavi čez Dravo v slabem stanju. Prav zato mora po njegovem mnenju priprava dokumentacije za cevovod čez Puhov most biti njihova prioritetna naloga. Za potrebe izvedbe povezovalnega vodovoda v dolžini 1600 metrov bi projektna dokumentacija stala okrog 15.000 evrov. S tem bi bili vsaj en majhen korak bližje dejanski izvedbi investicije. Od začetka del pa jih loči še vsaj nekaj sto tisoč evrov. V planu investicijskih vlaganj je tudi vgradnja filtra za odstranitev železa in mangana ter gradnja objektov za namestitev filtrov v črpališčih Skorba in Gerečja vas. To sta v prihodnjem letu najdražji planirani investiciji, skupaj bi zanju odšteli okrog 200.000 evrov. 80.000 evrov pa nameravajo v ptujskem Komunalnem podjetju nameniti za zamenjavo nedelujočih hidrantov na sistemu. Sanacija objekta in strojne ter elektro opreme na prečrpališču Sovretova pot jih bo predvidoma stala okrog 28.000 evrov. Rezervna črpalka za površinske vodnjake naj bi bila nameščena v Skorbi, njena vrednost pa deset tisočakov. 18.500 evrov je planirana investicija prevezave na novo prečrpališče na Klepovi ulici na Ptuju in ukinitev starega, obstoječega črpališča. Na Dravinjskem Vrhu nameravajo vgraditi še napravo za doziranje ogljukovega dioksida za zmanjše- uspešno in finančno stabilno podjetje, ki perutninsko meso in izdelke prodaja na več kot 20 trgih. Ob domačem, kjer so na ravni skupine ustvarili nekaj manj kot tretjino vseh prihodkov, so njihovi regijsko najpomembnejši trgi Hrvaška, Srbija ter Bosna in Hercegovina, kjer imajo vzpostavljene lastne vertikalno organizirane proizvodnje. Ob tradicionalnih tujih trgih, kot so Švica, Velika Britanija in Švedska, so med pomembnejšimi tudi tisti, kjer imajo vzpostavljena lastna trgovska podjetja, torej Avstrija, Makedonija in Romunija, v zadnjem obdobju pa se prodajno uspešno usmerjajo še na nove trge Bližnjega vzhoda. S proizvodnjo in prodajo svoje najbolj prepoznavne blagovne znamke Poli so vstopili tudi na ameriški trg. »S strateškim vstopom skupine MHP v naše lastništvo bomo lahko uresničili vse notranje potenciale, ki smo jih razvijali več let. Prepričan sem, da bomo s pomočjo novega lastnika, zavzetostjo zaposlenih ter dobrim sodelovanjem z rejci še presegli dosedanje okvire de- Foto: Perutnina Ptuj »Prepričan sem, da bomo s pomočjo novega lastnika, zavzetostjo zaposlenih ter dobrim sodelovanjem z rejci še presegli dosedanje okvire delovanja : je dodal prvi mož ptujske družbe Enver Šišič v regiji,< lovanja v regiji,« je dodal prvi mož ptujske družbe. Ukrajinski lastniki naj bi v prihodnjih letih podprli Perutnino z intenzivnim investicijskim ciklom, predvsem na področjih, kjerso vlaganja v zadnjih letih nekoliko zastala. Prve naložbe bodo tako po Šišiče-vih besedah namenjene okoljsko odgovornim projektom in posodobitvam tehnološke opreme, s čimer želijo izboljšati ekonomsko učinkovitost in delovne pogoje. Uspešno poslovanje skupine se nadaljuje tudi letos. Kot so povedali v ptujski družbi, so v prvi polovici leta na vseh štirih domicilnih trgih, kjer imajo vzpostavljeno vertikalno organizirano proizvodnjo, prodali skoraj 46.000 ton perutninskega mesa in izdelkov, od prevzema s strani holdinga MHP marca letos pa dobrih 32.000 ton. Skupaj so tako na omenjenih trgih prodali 71 odstotkov celotnega obsega prodaje, medtem ko so ostali del izvozili v Švico, Italijo, Črno goro, Kosovo, Romunijo, Severni Makedonijo, Veliko Britanijo in Švedsko. Največjo rast so v tem obdobju beležili v Avstriji, Švici in Severni Makedoniji. Holding MHP oziroma njegova ciprska družba Hemiak Investments je prevzem ptujske skupine zaključil sredi februarja, ko je poslu zeleno luč prižgala Agencija za varstvo konkurence. Ne zadnji skupščini so iztisnili še zadnje male delničarje, ki se pred tem niso odzvali na njihovo prevzemno ponudbo, ob tem pa si lanskega dobička niso delili. Sta vanje izločanja vodnega kamna. Vrednost tega pa je okrog 4.500 evrov. Približno toliko naj bi stala tudi zamenjava biološkega indikatorja v Skorbi. Skupaj so tako nujna vlaganja na vodovodni sistem ocenjena na 371.500 evrov. Širec pravi, da so potrebe še bistveno večje, a se prilagajajo zmožnostim in načrt vlaganj pripravijo glede na listo prioritet. Izvedba naštetih investicij pa je odvisna od dogovora z občinami Spodnjega Podravja, ki so v skupnem vodooskrbnem sistemu. Komunalno podjetje Ptuj mora za vsako posamezno načrtovano investicijo najprej pridobiti ponudbe. Šele nato bodo o tem razpravljali tudi na kolegiju. Dženana Kmetec Se bodo župani (s)kregali tudi okrog načrtovanih investicij? Do denarja za posel v nekaj minutah Ko potrebujete denar za svoje podjetje takoj, lahko uredite Hitri kredit ali Hitri limit na poslovnem računu z nekaj kliki v mobilni banki Klikpro. Sredstva prejmete na svoj račun že nekaj minut kasneje.* O www.nlb.si/hitrikredit * Ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev Hitrega kredita/limita. NLB Za vse, kar sledi. Foto: CG Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 17. septembra 2019 Haloze • Znani so rezultati testnih ocenjevanj izdelkov iz projekta Življenje traviščem Videz še ne sledi kakovosti izdelkov Doslej se je v projekt vključilo 98 kmetij, ki obdelujejo 235 hektarjev haloških suhih travišč. Nastavljeni so temelji za izgradnjo kolektivne blagovne znamke izdelkov iz suhih travišč Haloze, še letos naj bi bila tudi ustanovna skupščina konzorcija za verige mesa, mleka in sadja. V okviru projekta Life to Grasslands oziroma Življenje traviščem je na turistični kmetiji Pun-gračič v Drenovcu v občini Zavrč potekala tretja delavnica z naslovom Akcijski načrt mreženja in trženja ponudbe izdelkov iz suhih travišč iz Haloz, na kateri so pregledali rezultate izvedenih testnih ocenjevanj izdelkov s haloških bregov oziroma suhih travišč. Ocenjuje se tudi izvor sestavin in embalaža »Najprej je treba povedati, da se ocenjevanje znotraj projekta Life to Grasslands razlikuje od ocenjevanja na ptujskih Dobrotah slovenskih kmetij, kjer se oceni samo kakovost izdelka oziroma se poda senzorična ocena strokovnjakov. Končne ocene izdelkov iz suhih travišč, gre za mlečne in suhome-snate izdelke, izdelke iz sadja travniških sadovnjakov, med, zeliščne čaje ..., ki je potekalo spomladi, pa so namreč sestavljene iz treh delov oziroma podocen. Poleg senzorične ocene (izjema so rokodelski izdelki), s katero se ocenjuje kakovost izdelka, je tu še ocena izvora osnovnih sestavin/surovin ter embalaže oziroma ocena celostne podobe izdelka,« je pojasnila Monika Podgorelec, naravovarstvena svetovalka mariborske enote Zavoda RS za varstvo narave. »Strokovna komisija je v svojem povzetku o ocenjevanju ugotovila, da je bila večina izdelkov glede na senzorično oceno dobre ali zelo dobre kakovosti, da pa videz oziroma celostna grafična podoba, kot sta denimo embalaža ali etiketa, večine izdelkov iz suhih travišč in travniških sadovnjakov ne dosega ocenjene senzorične kakovosti izdelkov in predstavlja oviro pri njihovem trženju. V zvezi z izdelavo rokodelskih izdelkov pa je bila komisija mnenja, da je treba pritegniti tudi mlade ljudi, ki izdelujejo sodobne, oblikovno privlačne izdelke, vendar iz lokalnih naravnih gradiv.« Haloški bregi imajo dober potencial Doslej se je v projekt za izboljšanje stanja in zagotavljanje dolgo- V Halozah je vseh površin suhih travišč vključno z zaraščenimi 1535 hektarjev. 2888 kmetij, kolikor jih je v Halozah, obdeluje 8565 hektarjev zemlje ter redi 7479 glav govedi in 4017 glav ovac. Smernice za kmetovanje na suhih traviščih predvidevajo uporabo zemljišč s tako imenovanim pašno-košnim sistemom, priporočene živali pri paši pa so govedo, drobnica in osli. Poleg tega strokovnjaki priporočajo ohranitev ali zasaditev visokodebelnih dreves tradicionalnih sortjabolk, hrušk, češnje in slive. Ob tem je treba paziti, da se stanje na suhih traviščih ne poslabša, da torej ne pride do prepašenosti oziroma zaraščenosti. .. ■ v Hiš - ■ w, © . .. v: iíy- f.... • . u; ¿-t¿f.-.t.■;%í;-..vL%.i,';, -S" Í/Mi Foto: Life to Grasslands Foto: Life to Grasslands Visokodebelni sadovnjak v Dobrini ročnega upravljanja suhih travišč ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst na območju Haloz, kjer se poleg Pohorja, Kuma in Gorjancev soočajo s problemi zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe na eni strani in neustrezno, preintenzivno kmetijsko rabo na drugi strani, vključilo 98 kmetij, ki obdelujejo 235 hektarjev površin suhih travišč. »Rezultati ocenjevanj, nanje je prispelo približno 140 izdelkov, so pokazali, da imajo haloški bre- gi oziroma lazi dober potencial. V tem času smo izdelali prvi katalog izdelkov iz haloških suhih travišč, ki ga bomo sproti dopolnjevali. Nastavili smo tudi temelje za izgradnjo kolektivne blagovne znamke izdelkov iz suhih travišč Haloze; trenutno pripravljamo seznam zainteresiranih deležnikov o vključitvi v to znamko, vključijo pa se lahko v eno ali več verig, in sicer v verige mesa, mleka in sadja; slednjo pa sestavljajo sadje, izdelki iz sadja, pijače, med in medeni izdelki, zelišča in rokodelski izdelki,« je povedal Jernej Golc iz PRJ Halo, podeželsko razvojno jedro. »Ustanovna skupščina konzorcija za vse tri omenjene verige naj bi bila še letos, ocenjevanje in pridobitev znamke pa bi bilo možno prihodnje leto po ocenjevanju v sklopu Dobrot slovenskih kmetij.« Senka Dreu Promocijsko sporočilo Čarobne poti za aktivne ljudi Na najlepši strani Pohorja, na Treh kraljih nad Slovensko Bistrico, v zelenem objemu skrivnostnih pohorskih gozdov, vas pričakuje družinam in ljubiteljem športa prijazen hotel Jakec, oaza miru in sprostitve. Hotel Jakec je za vse aktivne obogatil svojo ponudbo s 15 kolesarskimi trasami in 15 po-hodniškimi potmi, na katerih lahko spoznate lepote Pohorja. Otroci se lahko sprehodijo po Urškini poti, nagrada za prehojeno pot je slastna Urškina rezina. V hotelu Jakec se lahko razvajate tudi v wellness centru ali pa se pomerite v igri bo-wlinga. Skrivnostne lepote Pohorja lahko odkrivate peš ali s kolesom, na različno zahtevnih turah za kolesarje in pohodnike. Kolesarske in pohodniške poti so označene s posebnimi obeležji (markacijami), s preprostim posnetkom QR-kode na markaciji vam bo takoj na voljo posebna mobilna aplikacija, ki bo v pomoč pri orientaciji in vir vseh potrebnih informacij. Aplikacija vas bo opozorila tudi na pomembne naravne ali kulturnozgodovinske spomenike ob izbrani turi ter na dih jemajoče razglede in vedute, kjer se velja za trenutek ustaviti in jih občudovati. Dobrodošli na čarobnem Pohorju! Več na www.jakec.si Na najlepši strani Pohorja se nahaja Hotel Jakec, od Slovenske Bistrice oddaljen le 15 km. Hotel Jakec je za vse aktivne obogatil svojo ponudbo s 15 kolesarskimi trasami in 15 pohodniškimi potmi, na katerih boste lahko spoznali lepote Pohorja. Otroci se lahko sprehodijo po Urškini poti, nagrada za prehojeno pot je slastna Urškina rezina v hotelu Jakec. V hotelu Jakec se lahko razvajate tudi v wellness centru ali pa se pomerite v igri bowlinga. • .H.M.a.a ''Spa & Wellness ßBowling Dobrodošli na čarobnem Pohorju! www.jakec.si REPUBLIKA 5L0VENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO torek • 10. septembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Obročkanje labodov V Sloveniji vsako leto prezimi okrog 1500 labodov Največ labodov v Sloveniji srečamo na reki Dravi, to pa ne samo zaradi dve velikih akumulacij, temveč tudi nekaj manjših na mariborskem območju. Te akumulacije so za labode primerne, ker gre za mirno, več ali manj stoječo vodo, kjer najdejo svoj mir in dovolj hrane. Ti prostori jim omogočajo varno bivanje, ljudje jih ponekod tudi hranijo, zato se tudi zadržujejo na določenih mestih. Če hrane ni, se bodo preselili na druga območja; labodi so namreč mobilne ptice, četudi so veliki, zelo dobro letijo in si hrano lahko poiščejo kje drugje, če jim na katerem mestu nekaj ne ustreza. Tudi ljudje jih ne ogrožajo, vsaj pri nas ne, je povedal Franc Bračko, že od leta 1981 član DOPPS-a, zunanji član Prirodoslovnega muzeja, Centra za obročkanje ptic, kije tudi edini pristojen za obročkanje ptic. Ponekod na jugu Evrope, predvsem pa v Grčiji, so labodi še lovna vrsta, četudi Evropska direktiva to v zadnjem času prepoveduje. Letno v Sloveniji z obročki označijo v povprečju do 100 labodov, kar je za našo državo veliko, saj pri nas v povprečju gnezdi okrog 80 parov. Pozimi pa se pri nas zadržuje veliko več, prezimi jih okrog 1500, kar so prav tako visoke številke za našo državo. Osnovni namen obročkanje je, da se spremljajo njihove selitve, kam odletijo, od kod prihajajo in ali pri nas tudi prezimi-jo, tudi kje gnezdijo. Podatki o tem za prejšnja leta so zelo zanimivi, pove Bračko. Največ podatkov pa je iz zimskega obdobja, ko pri nas labodi prezimijo v velikem številu, zlasti iz vzhodnoevropskih držav: Poljske, Češke, Slovaške, tudi iz Madžarske in Avstrije, nekateri Foto: Črtomir Goznik Pri obročkanju je treba laboda pravilno držati, ker je zelo močan. Označijo ga s plastičnim obročem s posebno črtno kodo, preberemo jo lahko s prostim očesom, in aluminijastim obročem. Foto: Črtomir Goznik Tehtnica je obema pokazala 99,4 kg, labodjih je 12,8 kg. Labodja družina pred obrockanjem priletijo tudi z južnih območij, tako tudi iz Hrvaške. Pri obrockanju je treba laboda pravilno držati; ker je zelo močna ptica, sta včasih potrebna dva. V začetku tega tedna so sodelavci DOPPS-a oz. Prirodoslovnega muzeja obročkali labodjo družino ob Studenčnici, kjer se te ptice prav tako zelo rade zadržujejo. Pri obrockanju vsakemu labodu nadenejo dva obroča, plastičnega, ki je enostavnejši za odčitavanje, in aluminijastega. Pri obrockanju vsakega tudi stehtajo, določijo starost in tudi spol, če se da. Zbrani podatki se zapisujejo, računalniško obdelujejo in zbirajo v Prirodoslovnem muzeju ter po potrebi tudi izmenjujejo. Labodi dočakajo 20 let in tudi več, najstarejši naj bi imel celo 25 let. MG Foto: Črtomir Goznik / 1 MM Foto: Črtomir Goznik Franc Bračko, član DOPPS-a, zunanji sodelavec Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Centra za obročkanje ptic: „Vsako leto z obročki opremimo blizu sto labodov, kar je kar visoka številka, saj pri nas gnezdi okrog 80 labodjih parov. Obročkanje poteka izključno preko Prirodoslovnega muzeja oz. omenjenega Centra." Ormož • Najmlajši krvodajalec stokratnik Dobro je, če lahko narediš nekaj za druge V torek, 10. septembra, je v prostorih Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor svojo kri že stotič daroval Davorin jurgec iz Mihovcev pri Veliki Nedelji. S tem je postal 180. in hkrati najmlajši vitez krvodajalstva na Centru za transfuzijsko medicino. „Dobro je, če lahko narediš nekaj za druge ljudi," je bil njegov odgovor na vprašanje, zakaj je postal krvodajalec, nato pa nadaljeval: „In ker nikoli ne veš, če boš kri potreboval sam ali kdo od tvojih bližnjih." Ob svečanosti, s kakršno se v UKC Maribor že tradicionalno zahvalijo krvodajalcu stokratniku, so se mu za dobrodelnost zahvalili tako sodelavci CTM kot zaposleni na RKS OZ Ormož. Predstojnica oddelka Bojana Bizjak pa je med drugim povedala, da so najbolj dragoceni prav redni krvodajalci, saj je z njihovo pomočjo sistem stabilen, ob tem pa predstavljajo gonilno silo in so zgled drugim ter kažejo, da kljub temu, da daruješ kri, ohranjaš zdravje. Še posebej stokratniki pa veliko prispevajo pri širjenju zavesti, kako pomembno je pomagati drugim. Maja Botolin Vaupotič Kidričevo • Talumov dan Za zdravje že enaindvajsetič po vrsti Prva sobota v septembru je v Skupini Talum že več kot dve desetletji rezervirana za Talumov dan za zdravje. Kljub slabši vremenski napovedi se je tudi letos kar 156 sodelavk in sodelavcev Taluma zbralo pred restavracijo Pan v Kidričevem, kije bila začetna desti-nacija vseh športnih aktivnosti. ** f Davorin Jurgec je daroval kri stotič. Foto: Rebeka Geriič Talumovci so lahko izbirali med petiimi športnimi aktivnostmi, in sicer med pohodništvom, kolesarjenjem, plavanjem, spoznavanjem konj in jahanjem ter letošnjo novostjo - spoznavanjem prvin boksa z Dejanom Zavcem. Najbolj množično je bil že tradicionalno obiskan pohod, ki ga je 68 Talumovcev letos začelo v Grajeni in zaključilo v Termah Ptuj. So pa bile tudi ostale oblike rekreacije dobro zastopane - plavanja se je udeležilo 44, spoznavanja prvin boksa 18, kolesarjenja 17 ter spoznavanja konj in jahanja 9 sodelavcev Taluma. Aktivnosti 21. Talumovega dneva za zdravje so se zaključile na začetni destinaciji, kjer so sodelavci iz odvisne družbe Vital pripravili okusno in zdravo kosilo. Ob prijetnem druženju so udeleženci dneva izmenjali športne vtise in si obljubili, da bodo tudi med letom naredili kar se da največ za svojo dobro psihofizično kondicijo. Ur 12 Štajerski Kultura torek • 10. septembra 2019 Ptuj • Razstava Tjaše Čuš Portreti in igrače Portreti s tisočerimi odtenki čustev Kljub julijski poplavi, ki je močno prizadela pritličje Mi-heličeve galerije, so ptujski muzealci zadovoljni, da lahko nemoteno nadaljujejo uresničevanje razstavne dejavnosti, ki so si jo zastavili v okviru jesenskega programskega sklopa. Foto: Črtomir Goznik Umetnica Tjaša Čuš s Stanko Gačnik, sodelavko pri izboru del in postavitvi razstave Portreti in igrače, ki bo na ogled do 13. oktobra. Po zaprtju razstave Art Stays so 12. septembra odprli razstavo ptujske akademske slikarke Tjaše Čuš, ki živi in dela med Ptujem in Prago. Gre za že uveljavljeno mlado umetnico, ki je za svoje ustvarjanje prejela številne nagrade. Za njo je že tudi več samostojnih in skupinskih nagrad. Nase pa opozarja tudi s svojim oblikovalskim delom. Tako je oblikovala dežnik mesta Ptuja in ilustrirala knjigo Miška Pariška. Direktorja PMPO Aleksandra Lorenčiča veseli, da se tudi z najnovejšim opusom predstavlja na Ptuju. Umetnost Tjaše Čuš je predstavila kustodinja galeristka Stanka Gačnik, ki je sodelovala tudi pri izboru del in postavitvi razstave. Motivu ženske z naslovnice, gre za serijo slik, ki jo je začela ustvarjati že leta 2014, ostaja zvesta vse do danes. Njeni portreti niso podobe realnih ženskih oseb, temveč so vezani na globalno tematiko ženske v sodobnem času, kjer se slikarka sprašuje, na kakšen način je ženska identiteta videna in kaj vse se skriva za podobo idealne identitete naše družbe. Gre za portrete, skozi katere se odražajo predvsem slikarkine emocije in posledično potreba po izražanju ženske podobe. Njeni veliki formati ženskih podob se spogledujejo s klasično umetnostjo figurativnega slikarstva, ustvarjeni s sodobnimi slikarskimi pristopi. Sicer pa je portret že stoletja osrednji likovni motiv v vseh slikarskih obdobjih. Sama Tjaša pa poudarja: „Ženske, ki jih upodabljam, so izvzete iz podob, ki sem jih našla na spletnem omrežju ali modnih revijah. Naslovnice žensk so me inspirirale k slikarskemu posegu, ki je presegel komercialno vlogo podobe. Portreti žensk na tokratni razstavi odražajo odtenke tisočerih čustev, včasih nas spominjajo na maske, drugič na kultni obraz z naslovnice." Kreativna izpoved umetnice Tjaše Čuš je zelo bogata. Ob likovni ustvarjalnosti se izpoveduje tudi kot oblikovalka, mentorica ..., skratka predaja se številnim izzivom. Ob raziskovanju lastne identitete ugotavlja, da je njena ustvarjalna problematika povezana z linijo njenih prednic in lastno preteklostjo. Na pričujoči razstavi Portreti in igrače tako lahko občudujemo tudi z njenimi ročnimi spretnostmi (šivanje, vezenje, lončarjenje, vključno s slikanjem) umetniško oplemenitene vsakdanje predmete, ki so jih uporabljale njene prednice. Ti v novi podobi pripovedujejo tudi povsem novo zgodbo. „Mojstrsko ji je uspelo ujeti vsakdanje stvari in jih preoblikovati v subtilno vizualne pripovedi o življenju, minljivosti, socialnih temah, metafizičnih občutenjih, ženski iznajdljivosti," je bogato umetniško kreativnost še predstavila Stanka Gačnik. Umetnica se je zahvalila obiskovalcem razstave. To je pika na i za umetnika, vsemu temu, kar je sama in kar se v bistvu dogaja znotraj nje same. „To je moj način komunikacije. Tu najlažje vidim način, kako bi povedala stvari. Hvala vsem, ki mi stojite ob strani, me podpirate na moji poti," je povedala. V imenu MO Ptuj je avtorici razstave Tjaši Čuš čestitala ptujska županja Nuška Gajšek. Zahvalila se ji je tudi za njen prispevek k tako izjemnemu protokolarnemu darilu, kot ga ima MO Ptuj, z željo po še kakšnem. MG Ptuj • Prenovljen prostor z insignijami ptujskega mestnega sodnika Izjemni predmeti, ki dokumentirajo sodno oblast V prvem nadstropju ptujskega gradu so odprli prenovljeni prostor z insignijami ptujskega mestnega sodnika. »Razstava insignij ptujskega mestnega sodnika je izjemen pričevalec ptujske zgodovine, na drugi strani unikum glede na njihovo ohranjenost v evropskem prostoru,« je povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Avtorja razstave sta Tatjana Šte-fanič in Boštjan Roškar, pri postavitvi in obnovi insignij pa so pomagali tudi drugi sodelavci muzeja. Insigni-je ptujskega mestnega sodnika so dragocen dokument sodne oblasti in gospodarskega razcveta uspešnega trgovskega mesta z izjemno pestro in dolgo zgodovino, ki jih je dal sredi 16. stoletja izdelati Jakob Ris. Na meču, njegovi nožnici in na palici mestnega sodnika je skupno navedenih 45 sodnikov, županov in članov mestnega sveta, ki so svoje funkcije opravljali od prelomnega leta 1555 do konca 19. stoletja. Ptujski sodniški meč z nožnico in palico je edinstven v Evropi Pomembni ptujski mestni in-signiji, meč z nožnico in palico mestnega sodnika, ki dokumentirata mestno avtonomijo, sta v muzej prišli iz Mestne hiše. Na pomembnost ptujskega sodniškega meča opozarja tudi dejstvo, da se je zanj že v osemdesetih letih 19. stoletja zanimal štajerski deželni muzej. Ptujski mestni svetniki so takrat to možnost zavrnili, saj so ugotovili, da gre za izjemen predmet, zato mora ostati na Ptuju. V evropskem prostoru so sodniški meči zelo redko ohranjeni. Nikjer pa se nista ohranila meč in palica, ki bi ju hkrati dal izdelati isti sodnik. Meč, nožnica in palica ptujskega mestnega sodnika so trije v evropskem merilu izjemni predmeti, ki dokumentirajo sodno oblast v mestu od sredine 16. stoletja do konca stoletja. Insignije ptujskega mestnega sodnika so na Ptuju uradno uporabljali od leta 1555 do leta 1887. Izvajanje mestne oblasti je bilo za mesto in oblast nadvse pomembno „Ideja o novi postavitvi predmetov, ki so tesno povezani z življenjem v mestu, se je porodila v pričakovanju še dveh za Ptuj pomembnih jubilejev v letošnjem letu: 250-letnici prapora ptujske mestne garde in zadnje znane objezde mestnega pomirja (mestnih meja), ki se zgodila 28. avgusta leta 1769. Izvajanje sodne oblasti na območju pomirja je bilo za mesto in mestno oblast pomembno, saj je Na ogled prapor ptujske mestne garde Ob odprtju prenovljenega prostora so predstavili tudi 250 let star prapor ptujske mestne garde iz leta 1769, ki gaje ustvaril Franz Wasser, lani pa so na njem opravili potrebna restavratorsko-konservatorska dela. Prapor iz rdečega svilenega damasta, obrobljenega s pozlačenimi kovinskimi nitkami, so najbrž poslikali v ptujski slikarski delavnici Franca Jožeta Felnerja. V prenovljenem prostoru z insignijami ptujskega mestnega sodnika je razstavljena tudi slika, ki prikazuje slavnostno omizje ptujskega usnjarskega ceha, kije prav tako nastala pred 250 leti. V stenski vitrini pa so na ogled tudi različni umetnostno-obrtni izdelki ptujskih in drugih mojstrov 17., 18. in začetka 19. stoletja. med drugim prinašalo več kot potrebne prihodke, zato so bile vsakokratne objezde mestnega pomirja slovesni dogodki, s katerimi so simbolično označili, do kod seže njihova sodna pristojnost, po drugi strani pa so dali svojim sosedom, gospostvu Vurberk, Ravno polje, Dornava in Turnišče, jasno vedeti, da na ozemljih znotraj mestnega pomirja nimajo česa iskati. Poleg posesti znotraj mestnega obzidja je ptujsko pomirje zajemalo tudi primestno ozemlje, na katerem so imeli mnogi meščani svoje vrtove, njive in travnike. Foto: Črtomir Goznik Z odprtja prenovljenih prostorov z insignijami ptujskega mestnega sodnika Spominske novce so ob obhodih mestnih meja metali med ljudi Objezde mestnih meja so bile kar pogoste, le peščica pa je dokumentiranih. Ob tovrstnih priložnostih je dalo mesto natisniti bakrene in srebrne spominske novce, ki so jih objezdniki pri vsakem od 21 mejnikih metali med ljudmi. Eden izmed omenjenih novcev z objezde 28. avgusta 1769 je prikazan tudi v vitrini na razstavi. Franz Wasser, takratni mestni sodnik, ki je sodeloval na kar treh objezdah mestnih meja, od leta 1730 naprej, je kot naročnik spominskih novcev iz omenjenega leta tudi ovekovečil svoje ime," je povedala Tatjana Štefanič. Obhode mestnih meja je v svoji knjigi o Ptuju z okolico, ki je izšla leta 1858, opisal tudi ptujski zgodovinar Ferdinand Raisp. Zapisal je, da so bili takšni obhodi mestnega pomirja vedno velik praznik za prebivalce znotraj le-tega. Udeležili so se jih sodni in mestni predstavniki, meščanska milica, plapolale so zastave in igrala je godba. Na obhodu so obnovili obmirska znamenja, skovali so celo bakrene novčiče, ki so na eni strani imeli mestni grb, na drugi pa podobo mestnega zavetnika sv. Jurija. MG Ormož • OŠ Miklavž pri Ormožu nominirana za naziv Kulturna šola 2019 Ponosni na nominacijo Osnovna šola Miklavž pri Ormožu se je tudi letos po izboru komisije Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti uvrstila v izbor 11 slovenskih šol, ki se bodo potegovale za naziv kulturna šola leta 2019. »Na nominacijo smo izjemno ponosni. Hkrati smo obnovili naziv kulturna šola, ki ga nosi naša šola že od vsega začetka, to je četrto leto. Gre za dokaz kontinuitete, strokovnosti in izjemne predanosti mentorjev ter ne nazadnje priznanje mentorjem kot tudi našim sedanjim in bivšim učencem. Temu področju dajemo precej pozornosti. V zadnjih petih letih so se naši učenci uvrščali na območna, Gledališka skupina OŠ Miklavž pri Ormožu regijska in zaključna tekmovanja v folklori, debati, na gledališke in lutkovne revije. Pa številni zborovski in folklorni nastopi za mlade, starejše in najstarejše krajane in občane. Udejstvovanje na kulturnem ali katerem drugem področju je odlična popotnica za življenje najmlajšim, saj hitro ugotovijo, da lahko uspejo samo z vztrajnostjo, delom in ljubeznijo do plesa, petja, igre,« je ob tem povedal ravnatelj Vlado Hebar. Katero šolo bodo letos razglasili kot najbolj kulturno, bo znano že ta petek, na slovesnosti v Mokronogu. Lani je ta naziv šel v roke OŠ Mokronog. Monika Horvat Nogomet Drava do zmage v stilu reprezentance Stran 14 Tenis Tami odigrala prvi finale na milijonskem turnirju Stran 14 Rokomet Granitni obrambi Ormoža in Drave Stran 15 Motokros Končna razlika: več kot 200 točk Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 9. krog Milanič zadovoljen s točkami, Grubor z igro Več kot 4000 gledalcev je v soboto v Ljudskem vrtu spremljalo tekmo Maribora in doslej vodilnega ter neporaženega Aluminija. Pravi štajerski derbi, ki ni razočaral. Šumarji so doživeli prvi poraz v sezoni. »Kljub temu sem ponosen na svoje soigralce, enkrat je pač moral priti ta poraz, tako to pač gre v nogometu. Ničesar nam ni treba obžalovati, dali smo res vse od sebe, tekma je bila dobra, le sreča nam je v zaključku tekme pri priložnostih Živkoviča, Klepača in predvsem Matjašiča malenkost obrnila hrbet. A nič zato, na nekaterih prejšnjih tekmah pa smo jo imeli in to se je sedaj izenačilo,« je realno ocenil Ili-ja Martinovič. Centralni branilec Aluminija je zanimivo reagiral ob dejstvu, da so rdeče-beli prvič v sezoni prejeli dva zadetka: »Dolgo se je čakalo na to, a tudi mi smo samo ljudje, lahko naredimo napako ali imamo padec koncentracije (smeh).« Nadaljeval je v resnem tonu: »Zgodilo se je proti res močnemu tekmecu, o kakovosti Maribora ni smiselno razpravljati, saj imajo na vsakem položaju dva kakovostna igralca. Slišati je bilo celo, da imajo proti nam povišane premije ... A na igrišču ni merilo denar, enakovredno smo se borili z njimi, čeprav to na koncu ni bilo dovolj za zmago ali vsaj točko.« V prvem polčasu tekma ni ponudila kakšnih posebnih priložnosti, Maribor - Aluminij 2:1 (0:0) STRELCI: 1:0 Hotič (52.), 1:1 Leko (54.), 2:1 Kronaveter (66.). MARIBOR: Pirič, Viler, Mit-rovič, Klinar, Peričič, Vrhovec (od 82. Pihler), Cretu, Kronaveter (od 73. Kotnik), Hotič (od 80. Požeg Vancaš), Meša-novič, Zahovič. Trener: Darko Milanič ALUMINIJ: Kovačič, Ploj, Jakšič, Martinovič, Kontek, Petrovič, Krajnc (od 80. Klepač), Matjašič, Vrbanec (od 72. Horvat), Leko, Živkovič. Trener: Slobodan Grubor Po tekmi so svoje videnje derbija podali Slobodan Grubor, Ilija Martinovič in Darko Milanič. PRVALIGA TelekomSIovenije REZULTATI 9. KROGA: Maribor - Aluminij 2:1 (0:0); Rudar - Bravo 1:4 (0:2); strelci: 0:1 A. Matko (8.), 0:2 A. Matko (21.), 0:3 Abdurahimi (65.), 0:4 Nukič (67.), 1:4 Triftovič (89.); Triglav - Domžale 2:3 (1:1); strelci: 1:0 Majcen (24.), 1:1 Podlogar (34.), 1:2 Sappinen (50.), 2:2 Jankovič (57.), 2:3 Vukliševič (90.); Olimpija - Celje 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Menalo (38.), 2:0 Vukušič (48., z 11 m), 2:1 Božič (58.), 2:2 Vizinger (71.). Rdeči karton: Vidmajer (79.); Mura - CB24 Tabor Sežana 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Bobičanec (77.). 1. OLIMPIJA 2. ALUMINIJ 3. CELJE 4. MURA 5. MARIBOR 6. BRAVO 7. TABOR SEŽANA 8. DOMŽALE 9. TRIGLAV KRANJ 10. RUDAR VELENJE 18:9 11:5 22:11 14:10 15:9 11:14 10:13 12:17 11:24 9:21 18 18 16 16 15 11 10 7 6 4 Foto: Grega Wernig / m24.si Mariborčani so prvi, ki so v letošnji sezoni ugnali Kidričane. Na fotografiji Nemanja Jakšič in Jasmin Mešanovič, v ozadju Alen Krajnc. omeniti velja prosti strel gostujočega kapetana Matica Vrbanca (odbitek tik mimo gola) in priložnost domačega kapetana Luke Zahoviča, ki je iz bližine streljal mimo gola. »Mariboru je pripadel prvi polčas, mi smo v tem delu odigrali preveč 'alibi igro', na srečo je bilo 0:0,« je dejal Martinovič. Odločila individualna kakovost Maribora Drugi del je bil glede priložnosti veliko bolj pester, niso manjkali niti zadetki. Prvega je dosegel Dino Hotič, ki je z levico neubranljivo meril z roba 16-metrskega prostora - 1:0. Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati, le dve minuti kasneje je Nikola Leko kronal milimetrsko natančno akcijo Ploja, Živkoviča in Matjašiča. Za Leka je bil to že četrti zadetek v sezoni - 1:1. »Krasi nas moštveni duh, izenačili smo že po minuti ali dveh. Tukaj se nismo ustavili, še naprej smo napadali in igrali odprto, a se je tehtnica obrnila na stran Maribora, odločale so malenkosti, v našem primeru odlična poteza Kronavetra. Tudi Hotič je v prvo zadel neverjetno natančno, to so trenutki odločitve, ki jih kakovostno moštvo, kot je Maribor, zna izkoristiti,« je odločilne trenutke tekme videl Martinovič. Kot se je izkazalo, sta tekmo odločila Jasmin Mešanovic z odlično podajo s strani, ter Rok Kronaveter, ki je v sredini fantastično reagiral in s potezo v slogu karate borca žogo poslal v mrežo mimo Kovačiča - 2:1. Sledila je izvrstna reakcija Kidri-čanov, ki so do konca tekme prevladovali na igrišču ter vršili močan pritisk na zadnjo vrsto Maribora. »V drugem polčasu smo prikazali veliko boljšo igro, na koncu celo vijoličaste stisnili na njihovo polovico, kar je vsekakor nenavadno, saj to proti prvakom zmorejo redki,« je o tem dejal 25-letni Črnogorec. Tri lepe priložnosti, tudi stativa Matjašiča Privrženci Aluminija lahko žalujejo za tremi priložnostmi v zaključku tekme, ko je najprej Ante Živkovic žogo za malenkost preusmeril preko gola, rezervist Mihael Klepač je nato z glavo iz izjemnega položaja za malenkost zgrešil gol, na koncu Gneča pri vrhu, pet ekip znotraj treh točk Prva četrtina sezone je za nami, vrstni red pri vrhu pa je močno zgoščen. Olimpija in Aluminij sta točkovno poravnana, še tri ekipe pa zaostajajo le dve (Celje, Mura), oz. tri točke (Maribor). To obeta izjemno zanimivo nadaljevanje, morda celo takšnega, kot ga že dolgo nismo videli . Šele v 9. krogu so prvo zmago vknjižili Domžalčani, ki so jih pred sezono uvrščali med glavne favorite za vrh. To jim je uspelo v Kranju, način pa bi težko bil bolj dramatičen - zmagoviti zadetek so dosegli v zadnji minuti tekme ... Menjava trenerja (Rožman-Razdrh) je takoj vnesla nekaj pozitivnega naboja, kakovost pri rumenih nikoli ni bila sporna. Je pa nov poraz Triglava dodatno poglobil krizo Gorenjcev, ki na zadnjih šestih tekmah niso osvojili niti točke ... Zanimivo je bilo tudi v Ljubljani, kjer so domačini prevladovali večji del srečanja, nato pa pri vodstvu 2:0 od 60. minute naprej nepričakovano popustili. Celjani so - nič krivi in dolžni - to izkoristili in se na koncu veselili težko prigarane točke. Zadnjih 15 minut so igrali z igralcem manj, izključen je bil Vidmajer. Na Fazaneriji je gostoval Tabor z novim trenerjem Almirjem Sulej-manovičem, črno-beli pa so odpor Sežancev strli šele ob koncu tekme. Znova je bil mož odločitve odlični Hrvat Luka Bobičanec. Edino moštvo brez zmage je sedaj Rudar, ki je na svojem stadionu doživel zares neugoden poraz proti Bravu. Ta je odigral najboljšo tekmo sezone. Novega trenerja Rudarja Nikola Jaroša čaka zares težko delo . pa je žoga po izjemen strelu Jureta Matjašiča končala v stativi, od koder se je odbila v polje . Maribor je tako vknjižil tretjo zaporedno zmago in se povsem približal vrhu lestvice. Kidričani proti Mariboru niso zmagali na zadnjih devetih srečanjih. V ekipo Aluminija se je po poškodbi vrnil Mario Lucas Horvat, svoj debi v rdeče-belem dresu pa je dočakal Mihael Klepač. »Na Aluminij smo bili dobro pripravljeni« Trener Aluminija Slobodan Gru-bor z rezultatom seveda ni bil zadovoljen, precej bolj pa s prikazanim. »Tekma je bila dobra, po mojem mnenju pa bi si zaslužili remi, sploh zaradi prikazanega v zadnjem delu tekme. Mnogi nam očitajo, da igramo dobro samo v obrambi, a na tej tekmi smo dokazali, da znamo še kako dobro tudi napadati in da to lahko počnemo tudi kontinuirano. Že pred reprezentančnim premorom sem govoril, da bomo imeli čas za pripravo in uigravanje nekaterih novosti, nekaj smo jih že prikazali, še kakšno pa bomo na naslednjih tekmah,« je oceno podal strateg Aluminija. Njegov kolega na mariborski klopi je bil seveda drugačnega razpoloženja. »Zadovoljen sem s tremi točkami, ki smo jih dosegli proti zelo trdemu tekmecu. Če ne bi bili nanj tako dobro pripravljeni, bi lahko igrišče zapuščali tudi kot poraženci. Zaključek tekme sicer ni bil odigran na najboljši način, preveč smo se povlekli na svojo polovico, a je bilo pred tem veliko dobrega. Zelo je bila opazna naša želja po zmagi, potrebovali smo jo, da smo ostali na zmagoviti poti, na katero smo stopili pred premorom,« so bile besede Darka Milaniča. JM Pokal Slovenije: Aluminij v sredo s Taborom Aluminij se bo v tem tednu dvakrat pomeril z ekipo Tabor Sežana, obe tekmi pa bo igral doma. V sredo ga najprej ob 17.00 čaka osmina finala pokala Slovenije, v soboto pa 10. krog PLTS. »V Pokalu sama igra v tej fazi tekmovanja, ko se igra ena sama tekma, ni tako bistvena, pomembno je le napredovati. Imamo kakovost za napredovanje, želimo prezimiti v pokalu. Če igramo na dveh frontah, potem imajo naši mladi igralci več možnosti za dokazovanje,« je dejal Ilija Martinovic. Tudi trener Grubor je namignil, da bi utegnili priložnost tokrat dobiti nekateri igralci, ki so doslej manj igrali v prvenstvu, premor pa bodo dobili tudi igralci, ki imajo težave s kakšnimi manjšimi poškodbami. RAZPORED TEKEM 2. KROGA, V SREDO OB 15.30: Triglav Kranj -Mura, Brda - Domžale; OB 16.30: Koper - Maribor; OB 17.00: Aluminij - Cherrybox 24 Tabor Sežana; V ČETRTEK OB 16.30: Olimpija Ljubljana - Rudar Velenje. Celje, Kalcer Radomlje in Nafta so si že zagotovili napredovanje v četrtfinale. 9 5 3 1 9 5 3 1 9 4 4 1 9 4 4 1 9 4 3 2 9 3 2 4 9 3 1 5 9 1 4 4 9 2 0 7 9 0 4 5 14 Štajerski Šport torek • 17. septembra 2019 Nogomet • 2. SNL, 8. krog Drava do zmage v stilu slovenske reprezentance Nogometaši Drave so po vzoru slovenske reprezentance in njihove zmage nad Izraelom na podoben način prišli do zmage proti Koroški - rezultat se je gibal na identičen način. Ptujčani so se tretje zaporedne prvenstvene zmage razveselili podobno kot naši najboljši nogometaši. »Hvala bogu, da smo se izvlekli. Res je bila mala podobnost s tisto zmago naše reprezentance. Prvi polčas smo igrali zelo slabo in nismo pokazali tega, kar smo v zadnjih tekmah. Drugi polčas je bil z naše strani boljši, po zaostanku smo pokazali zmagovalno mentaliteto,« je dejal zvezni igralec Drave in strelec drugega zadetka Lovro Grajfoner. Zadetek domačinov in izključitev pri gostih V prvem polčasu so bili na zelenici Mestnega stadiona več pri žogi domačini, čeprav igra ni bila lepa na oko. Pretok žoge ni bil tako hiter in natančen kot na nekaterih drugih tekmah. Na drugi strani so Korošci postavili trdno obrambno formacijo in so skozi vso tekmo v ofenzivnem delu igre izvedli nekaj nevarnih protinapadov. Ptujčani so zgodaj prišli do vodstva, potem ko je v osrčju kazenskega prostora Nermin Haljeta poizkušal zaključiti akcijo, odbita žoga je prišla do Matica Marciusa, ki jo je z bližine potisnil v mrežo -1:0. Ob tem so modri imeli še nekaj zaključnih strelov, medtem ko je za Dravograjčane v končnici prvega dela odlično streljal Nejc Pečnik, novi vratar Drave Darjan Curanovic pa je žogo odbil. Drava Dakinda Ptuj -Koroška Dravograd 3:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Marcius (15.), 1:1 Pečnik (50.), 2:1 Rožej (61.), 2:2 Grajfoner (75.), 3:2 Bajrami (84.) DRAVA DAKINDA PTUJ: Curano-vic, Mate, Rešek, Bajrami, Petek, Grajfoner, Marcius (od 86. Dedič), Nelson (od 67. Kene), Turkovic (od 54. Šlak), Haljeta, Novak. Trener: Muamer Vugdalic. RDEČI KARTON: Pešl (39., Dravograd). V 40. minuti tekme je glavni sodnik Marko Podgoršek zaradi prekrška nad Maticem Marciusom pokazal direktni rdeči karton Anže-tu Pešlu. Najprej preobrat Korošcev, nato še Dravašev Z igralcem več v polju je Drava še bolj ofenzivno in agresivno začela drugi polčas, s tem pa je pustila dovolj prostora za hitre nasprotne protinapade Korošcev. Prvega je po odličnem odmerjenem strelu Pečnika Curanovič še odbil, medtem ko je bil nemočen v njegovem vnovičnem strelu. Po prostem strelu z leve strani je napadalec gostov iz neposredne bližine zadel na drugi vratnici -1:1. Kmalu je sledil nov šok na stadionu, saj je Žiga Rožej s približno 25 metrov dosegel neverjeten evrogol -1:2. Sledila je popolna ofenziva modrih, ki so si do konca srečanja priigrali nekaj lepih priložnosti in iz njih dosegli dva zadetka. Prvega je po kotu s strelom z glavo dosegel Lovro Grajfoner - 2:2. Silovito obleganje gostujočih vrat je po protinapadu najprej prineslo izredno priložnost za Dravograd, saj je Peter Kogelnik zgrešil t. i. 100 % priložnost, nato pa se je ofenziva Dravi obrestovala v sami končnici, ko se je žoga nekoliko po sreči odbila do branilca Medina Bajramija, ki jo je s približno šestih metrov preusmeril v gol - 3:2. Trud ptujskih nogometašev je bil tako poplačan in zmaga je glede na prikazano na zelenici upravičeno ostala doma. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Matic Marcius (Drava, modri dres) je bil edini strelec v prvem polčasu, v drugem je bilo golov več. Zamenjava na vrhu, Koper na vrh čez Radomlje Lovro Grajfoner, Drava: »Na tej tekmi nam igra predvsem v prvem polčasu ni stekla, saj nismo bili 'pravi', delovali smo preveč 'zaspano'. Drugi polčas smo tekmecem vsilili našo igro, a smo dobili dva poceni zadetka iz protinapadov. Na koncu smo vse stavili v napad, prevladovali smo ves čas in mislim, da smo zasluženo dobili tekmo.« Bojan Kus, trener Koroške Dravograda: »Najprej čestitam igralcem Drave za zmago. Zaradi igralca manj smo še posebej trpeli v drugem polčasu, a smo vseeno dosegli dva zadetka, pri izenačenju 2:2 pa smo imeli še eno imenitno priložnost. Na tekmi smo po naših napakah dobili preveč zadetkov, pa tudi sreča v končnici ni bila na naši strani, tako da je Drava z veliko želje prišla do te zmage.« Derbi vodilnih in doslej neporaže-nih ekip lige je v Radomlje privabil približno 400 gledalcev, ki so videli prvi poraz Kalcerja v sezoni. Varovanci Mirana Srebrniča so bolje odprli tekmo in si do odmora priigrali prednost, ki je varovancem domačega stratega Oskarja Drobneta v nadaljevanju ni uspelo ogroziti. Še enkrat več je odločala obramba, to pa imajo boljšo Koprčani (pet prejetih zadetkov v osmih krogih). Sprememba se je zgodila tudi na poziciji številka tri, kjer so bili doslej Lendavčani. Z zmago v neposrednem dvoboju so jih prehiteli Kr-čani, ki so ponovno ujeli zmagovit ritem. Čez Nafto se je zavihtela tud Gorica, ki je v Rogaški slavila z bolj šim zaključkom. Za Rogaško je zno va edini zadetek dosegel Filip Jauk, posojeni mladi igralec Aluminija. Najrazburljivejšo tekmo glede končnega razpleta so videli gledalci v Ravnah, kjer je za domači Fužinar zmagoviti gol v zadnji minuti tekme dosegel Frane Ikic. Tekma med nogometaši Vita-nesta Bilje in Brežic Terme Čatež se je končala brez zadetkov, kar je šele druga tekma v tej sezoni 2. SNL, na kateri se mreži nista zatresli (v 6. krogu je bila prva Rogaška - Krka). Brežičani so tudi edino moštvo iz spodnjega dela lestvice, ki je tokrat osvojilo točko, sicer so poraze doživeli Rogaška, Dravograd, Beltinci, Brda in Dekani. REZULTATI 8. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Koroška Dravograd 3:2 (1:0); Fužinar Vzajemci - Brda 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Medved (9.), 1:1 Bužinel (77.), 2:1 Ikic (90.); Rogaška - Gorica 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Gulič (13.), 1:1 Jauk (50.), 1:2 Volarič (59.), 1:3 Colley (77.), 1:4 Osuji (93.); Roltek Dob - Beltinci Klima Tra-tnjek 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Rems (31.), 2:0 Tiganj (44.), 3:0 Kunstelj (56., z 11 m), 3:1 Maučec (83.), 4:1 Račic (86.); Jadran Dekani - Krka 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Potokar (28.), 1:1 Luka-novic (55.), 1:2 Potokar (66.); Vitanest Bilje - Brežice Terme Čatež 0:0; rdeči karton: Oyewusi (75., Bilje); Krško - Nafta 1903 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Sokler (22.), 2:0 Čirjak (58.), 3:0 Mlinar (79.); Kalcer Radomlje - Koper 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Galešic (18.), 0:2 Hadžic (38.). 1. KOPER 8 2. KALCER RADOMLJE 8 3. KRŠKO 4. GORICA 5. NAFTA 1903 6. KRKA 7. FUŽINAR VZAJEMCI 8. DRAVA DAKINDA 9. VITANEST BILJE 10. ROLTEK DOB 11. JADRAN DEKANI 12. BRDA 13. BELTINCI TRATNJEK 8 14. BREŽICE ČATEŽ 7 15. DRAVOGRAD 8 16. ROGAŠKA 7 6 2 0 6 1 1 5 1 2 5 1 2 5 0 3 3 4 1 4 1 3 4 0 4 3 3 2 1 4 2 2 1 5 1 3 3 2 0 6 1 1 5 1 1 6 1 1 5 14:5 20 22:7 19 23:11 16 22:14 16 18:10 15 14:11 13 14:13 13 16:13 12 12:10 12 15:19 13:19 8:11 6:18 5:16 11:23 4:17 7 7 6 6 4 4 4 JM Tenis • Mednarodni turnirji Tami odigrala prvi finale na milijonskem turnirju V večmilijonskem Zhengzhou (več kot 10 milijonov prebivalcev) se je na milijonskem turnirju (1,5 milijona nagradnega sklada) odlično odrezala tudi športnica leta v Mestni občini Ptuj za leto 2018 Tamara Zidanšek in se uvrstila v svoj prvi finale na turnirju tega ranga (Premier). Tamara Zidanšek in Yanina Wickmayer sta v Zhengzhou odigrali odličen turnir. »Če ni šlo v singlu, pa gre v dublu,« je v smehu dejal Tamarin trener Zoran Krajnc. Tamara se je po izpadu v 1. krogu posameznic, boljša je bila Julia Putincheva, lahko posvetila dvojicam, kjer je združila moči z veliko bolj izkušeno Yanino Wickmayer. 29-letna Belgijka je bila leta 2010 že 12. igralka sveta. Po težavah s poškodbami sedaj uživa v tenisu, z veliko mlajšo soigralko pa sta se odlično ujeli. To se je odlično videlo že v 1. krogu, ko sta z igrišča »odpihnili« 4. nosilki, Japonko Shuko Aoyama in Kitajko Zhaoxuan Yang, 31. in 51. igralko sveta med dvojicami. Najtežjo preizkušnjo na poti do finala sta Slovenka in Belgijka prestali v četrt-finalu, kjer sta proti Američankama Sofii Kenin in Asii Muhammad v 2. nizu rešili kar tri zaključne žoge! V polfinalu je šlo veliko bolj gladko proti Avstralki Monique Adamczak in KitajkiXinyun Han... WTA-turnir v Zhengzhou, dvojice: 1. krog: Zidanšek/Wickmayer -Aoyama/Yang (Japonska/Kitajska, 4.) 6:1,6:0; četrtfinale: Zidanšek/Wickmayer - Kenin/Muhamad (ZDA) 1:6, 7:5, 10:5; polfinale: Zidanšek/Wickmayer -Adamczak/Han (Avstralija/Kitajska) 6:3, 6:2; finale: Zidanšek/Wickmayer -Melichar/Peschke (ZDA/Češka, 1.) 1:6, 6:7(2). V finalu sta bili tekmici 1. nosilki, Nicole Melichar in Kveta Peschke, 19. igralki sveta med dvojicami (slednja je bila vrsto let soigralka Katarine Srebotnik). »Kljub izgubljenemu dvoboju so vtisi zelo pozitivni. V primeru Američanke in Čehinje gre za zelo uigrano dvojico, Čehinja zelo obvlada kombinatoriko dvojic, Američanka pa je odlična serverka. Konstantno sta izvajali pritisk in tako izsilili kakšno napako preveč pri Tamari in Yani-ne. V 2. nizu sta ti nato ujeli ritem serviranja in hitrost igre ter bili povsem konkurenčni. V zaključku sta imeli pri 5:5 celo več priložnosti za break od tekmic,« je srečanje videl Krajnc, ki je zelo zadovoljen s celotnim turnirjem: »Za Tamaro je bil ta turnir zelo koristen, saj tako hitro še ni igrala, posebej vračala servisa in igrala volejev. Zelo sem zadovoljen tudi s samozavestjo, ki jo bo treba sedaj prenesti še med posameznice. Ne gre pozabiti, da je to zares velik turnir, premier ranga in da bo to Tamaro pomaknilo med 100 najboljši igralk sveta tudi med dvojicami (sedaj 130., op. a.).« Kitajska izkušnja je za zdaj izjemna. »Ne bi moglo biti boljše: tenis center premore med drugim dve dvorani s sedmimi pokritimi klimatiziranimi igrišči. Na voljo smo imeli veliko sparing partneric, tudi vse ostalo je bilo izjemno, od hrane in namestitve,« je dejal Krajnc. Naslednja postaja na kitajski turneji je Guangzhou (500.000 dolarjev nagradnega sklada), kjer bo Zidanškova v 1. krogu posameznic igrala s kvalifikantko, Italijanko Jasmine Paolini (124.), med dvojicami pa bo tokrat njena partnerica Čehinja Marie Bouzkova (58.). Četrtfinale Nine v Avstriji Nina Potočnik (467.) je pretekli teden igrala v St. Poeltnu v Avstriji, kjer je potekal ITF-turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Po dveh zmagah s kvalifikantkama se je v četrtfinalu srečala z domačinko Julio Grabher (239.). Leto starejši tekmici je nudila močan odpor, presenečenja pa ji ni uspelo pripraviti, čeprav je v 1. nizu dvakrat servirala za zmago - neuspešno ... ITF-turnir v Avstriji (25.000 dolarjev): 1. krog: Potočnik - Rame (Francija) 5:7, 6:3, 6:2; 2. krog: Potočnik - Arango (Kolumbija) 6:0, 6:4; četrtfinale: Potočnik - Grabher (Avstrija, 6.) 6:7(5), 4:6. JM Davisov pokal Najpomembnejša zmaga je bila v dvojicah »Bilo je težje, kot smo pričakovali, ampak končni rezultat 3:1 je glavni razlog za zadovoljstvo. Najpomembnejša tekma je bila v dvojicah. Zgodnja ura ni ravno idealna, a sva bila z Blažem suverena in zmagala v dveh nizih,« je povedal najboljši slovenski igralec Aljaž Bedene. Slovenija si je z zmago zagotovila mesto med 24 reprezentancami, ki se bodo v začetku marca 2020 potegovale za uvrstitev v novoustanovljeno svetovno skupino 1. Ta je predzadnja stopnja do elitne skupine, po novem imenovane Finals, ki se bo letos konec novembra prvič predstavila na enotedenskem turnirju v Madridu. Slovenija je v petek iz dveh dvobojev odnesla le točko, lahko pa bi tudi dve. Ptujčan Blaž Rola je v drugi partiji v tretjem nizu zapravil dve zaključni žogici za zmago (pri rezultatu 5:3), a prednosti breaka ni uspel zadržati. Kljub temu sta bila najboljša slovenska igralca v soboto suverena v igri dvojic, čeprav sta imela nekaj težav pri izkoriščanju break priložnosti. Na koncu sta nalogo vseeno opravila z odliko, delo pa je dokončal Aljaž Bedene v dvoboju prvorangiranih igralcev, ko je v tesnem dvoboju ugnal Mohameda Safwata. Z uspehom je bil seveda zadovoljen tudi selektor Miha Mlakar, ki je dejal: »Zelo pomembne so bile dvojice, v katerih sta fanta v zaključku prvega niza zlomila tekmeca. Po prednosti z 2:1 v zmagah smo malce lažje zadihali. Dvoboj Mohameda Safwata in Aljaža Bedeneta je bil zelo kakovosten. Safwat je igral zelo dobro, kar je pokazal že prvi dan proti Blažu Roli. Odločale so malenkosti. Aljaž je odigral zelo dobro takrat, ko je bilo to najbolj potrebno in tako je pridobil tretjo točko za Slovenijo.« Davisov pokal, evroafriška skupina: Egipt - Slovenija 1:3 Mohamed Karim Maamoun - Aljaž Bedene 5:7, 1:4 predaja; Mohamed Safwat - Blaž Rola 6:4, 1:6, 7:6 (4); Sherif Sabry/Mohamed Safwat - Aljaž Bedene/Blaž Rola 5:7, 3:6; Mohamed Safwat - Aljaž Bedene 5:7, 5:7. Srečanje Mohamed Karim Maamoun - Blaž Rola ni bilo odigrano. sta, UR torek m 17. septembra 2019 Šport Štajerski iS Rokomet • NLB liga, 12. krog Izolčani prvič zadeli v 11. minuti V 48. minuti le + 2 Jeruzalem - Izola 26:21 (13:10) JERUZALEM: Nunčič (12 obramb), Balent (1 obramba -ix7m), Zemljič; Bogadi 1, Šoštarič 2, Čudič 9 (6), Žuran 2, G. Hebar 1, T. Hebar 2, Šulek, Kocbek 2, Krabonja, Ozmec 3, Mesaric 4, Lukman, Ci-glar. Trener: Saša Prapotnik IZOLA: Allesio, Logar, Hušič (15 obramb); Jurič 5, Božič 3 (2), Zo-rič Stepančič, Gačevič 2, Gašper-šič 1, Redžič, Poberaj 3, Petrovič 1, Miklavec, Nikolič 1, Čolič, Beganovič 2, Novak 3. Trener: Fredi Radojkovič SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/6; Izola 3/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Izola 8 minut. IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem). Jeruzalem je na svoji prvi domači tekmi uspel premagati Izolo in vknjižiti prvi par točk v sezoni 2019/20. Tekmo, ki je bila odigrana v Ljutomeru, si je ogledalo okrog 300 ljubiteljev rokometa. Začetek gostiteljev je bil izjemen in v 10. minuti je prednost Vinarjev znašala že šest zadetkov (6:0), ob tem je bil junak vratar Izole Jasmin Hušič, kateri je s svojimi obrambami preprečil še višjo prednost Jeruzalema. Šele v 11. minuti so prvič zadeli gostje, ko je s pozicije krožnega napadalca zadel Rok Gašperšič. V nadaljevanju so Ormožani po dobro odigranih akcijah prihajali do lahkih zaključkov, vendar je z odličnimi obrambami v golu Pri- NLB liga REZULTATI 2. KROGA: Celje Pivo- varna Laško - Dobova 35:21 (14:9), Gorenje Velenje - - Krka 32:25 (15:12), Riko Ribnica - Maribor Branik 28:26 (1S:13), Koper - Urbanscape Loka 25:25 (14:14), Jeruzalem Ormož - Butan plin Izola 26:21 (13:10), Slo- venj Gradec - Trimo Trebnje 25:26 (11:14). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 2 2 O O 4 2. RIKO RIBNICA 2 2 O O 4 3. TRIMO TREBNJE 2 2 O O 4 4.URBANSCAPE LOKA 2 l l O 3 5. GORENJE VELENJE 2 l O l 2 6. JERUZALEM ORMOŽ 2 l O l 2 7. KRKA 2 l O l 2 8. DOBOVA 2 l O l 2 9.KOPER 2 O l ll 10. SLOVENJ GRADEC 2 O O 2 O 11. MARIBOR BRANIK 2 O O 2 O 12. BUTAN PLINI IZOLA 2 O O 2 O morcev nadaljeval Hušič, ki je do odmora zbral kar 9 obramb. Obrambe svojega vratarja so pričeli gostje izkoriščati tudi v napadu in zaostanek se je v več primerih stalil le na dva zadetka (11:9, 12:10). Trener gostov Fredi Radojkovič je sredi polčasa zamenjal celotno zunanjo linijo in zadel z menjavami, saj je trojka Čolič-Novak-Poberaj v igro Izole vnesla precej živahnosti. Pri domačih je v obrambi blestel Dominik Ozmec, v napadu pa je odlično dirigiral Bojan Čudič, kateri je ob vsem tem zabil še vseh pet se-demmetrovk. Izola je bolje pričela 2. polčas. Po zaslugi novih obramb Hušiča (15 obramb) ji je uspelo znižati zaostanek le na en sam gol (13:12, 14:13). V nadaljevanju so Ormožani znova stisnili na plin, v golu je začel obrambe zbirati Klemen Nun-čič (12 obramb), Tomislav Balent je zaustavil sedemmetrovko Petru Božiču, in prednost Jeruzalema je počasi, vendar vztrajno naraščala vse do +7 (26:19). Na koncu izgleda, da so Vinarji na lahek način prišli do zmage, a temu ni bilo tako, saj je dobrih deset minut pred koncem prednost gostiteljev znašala le +2 (20:18). V 3. krogu Jeruzalemčke v soboto, 21. septembra, čaka gostovanje pri Dobovi. Peter Božič, kapetan Izole: »Čestitke Ormožanom za zasluženo zmago, katero so si tudi bolj želeli od nas. Treba se bo navaditi, da igramo v 1. A ligi in ne več v 1. B ligi, kjer smo si lahko privoščili nekaj 'praznih hodov' čez tekmo. Dobesedno smo prespali začetek tekme, kar je bilo na koncu tudi usodno za nas. Čestital bi našemu vratarju za odlično predstavo, vendar preostali del naše ekipe tokrat ni bil na želenem nivoju. Pogrešali smo tudi Matjaža Brumna, ki je poškodovan in bi nam z bogatimi izkušnjami lahko pomagal k boljšemu rezultatu. Rokomet m 1. B SRL (m) Granitna obramba -le 13 prejetih zadetkov! Drava Ptuj - Brežice 21:13 (11:6) DRAVA PTUJ: Osterc, Reisman, Rožman 5, Maroh, Gregorc 3, Gro-belnik 4, Simonič, Zupanc 3, Stopar 4, Bedrač, Žunič 1, Zupanič 1, Pogel-šek, Žuran. Trener: Vladimir Vujovič. Športni pregovor pravi, da se tekma dobi ali izgubi v obrambi. Ta pregovor v rokometu večinoma drži in se je tokrat popolnoma potrdil na obračunu med Dravo in Brežicami. Ptujčani so odigrali vseh 60 minut tekme vrhunsko obrambo, večino časa v postavitvi 6-0, občasno tudi 5-1. Obe sta bili skorajda neprebojni, o čemer priča podatek, da je visoka, močna in hitra ekipa Brežic v šestdesetih minutah zabila le 13 zadetkov - 10 iz igre in tri iz črte sedmih metrov. Pri gostih je zadetke zabijal v glavnem le organizator igre Luka Koprivc (8), vsi ostali pa v napadu niso bili razpoloženi, saj so se dobesedno zaletavali v domači obrambi zid. Ta se je sicer v prvih minutah tekme še ogreval, kar je pomenilo, da so gostje povedli 0:2, nato pa je šlo vse po ptujskih »notah«. Ob odlični obrambi se je v napadu najprej razigral Tomaž Grobel-nik, nato pa so mu sledili še drugi. Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Ormoža so premierno domačo tekmo odigrali v Ljutomeru z Izolo. Manjkajo nam izkušnje igralcev na zunanjih položajih, kot jih imata pri Jeruzalemu npr. Bojan Čudič in Rok Žuran. To sta možakarja, ki držita igro Vinarjev pokonci in ne trošita ter izgubljata žog po nepotrebnem. Tu smo mi v minusu, a vseeno ostaja cilj obstanek v ligi.« Bojan Čudič, kapetan Jeruzalema: »Zagotovo smo na tej tekmi izgledali boljše, kot na prvi tekmi v Trebnjem. Tudi tokrat je bila igra v obrambi ključ do zmage. Odlično smo odprli tekmo, kar nam je bistveno pomagalo potem skozi celotno tekmo. Tudi vratarji so bili na želenem nivoju in znova se je izkazalo, da ko zberejo več kot 10 obramb, se veselimo zmage. Tudi na drugi strani je blestel Hušič, a smo tekmo s svojimi bogatimi izkušnjami ter kvaliteto brez večjih naporov pripeljali k srečnemu koncu. Na naslednji tekmi nas čaka gostovanje v Dobovi, kjer tudi že vrsto let nismo slavili. Upam, da končno pokažemo svoj pravi obraz in iz kakšnega gostovanja prinesemo pomembni točki.« Uroš Krstič Motokros m Zadnja letošnja dirka za SP na Kitajskem Končna razlika: več kot 200 točk MtfMjTEH r- j «so jpsJB «jiojsrr Foto: RK Drava Ptujski rokometaši so se na uvodu sezone izkazali z igro v obrambi. Kapetan Jan Gregorc je po zadetku s sedmih metrov v 20. minuti postavil rezultat 9:4. Ptujčani so s pametno igro to razliko ohranili do odmora in tako postavili dobre temelje na poti do zmage. Trener Vladimir Vujovič je imel zelo okrnjen igralski kader, v katerem ni bilo Krabonje, Žurana, Hru-piča, Mlača-Černeta in Krasniča, medtem ko sta sicer bila v zapisniku vpisana Maroh in Bedrač, ki pa zaradi poškodb nista mogla igrati. S tako ozkim kadrom je domači trener dobro rotiral in igralci so na parketu delovali zares kot prava ekipa. Z dodatno energijo so začeli tudi drugi del tekme in znova postavili granitno obrambo. V napadu so igrali zelo solidno, predvsem pa premišljeno in racionalno. V tem segmentu sta se v nadaljevanju izkazala Domen Rožman in Žiga Sto-par. Slednji je v 43. minuti Dravo popeljal v vodstvo +8 (16:8) in v tem trenutku je bila tekma dobljena, ne glede na obupne poizkuse Brežic do konca tekme. Jan Gregorc, kapetan RK Drava: »Vse se gradi v obrambi; če je dobra obramba, je potem v večini primerov dober tudi napad. Mi smo v pripravah večji del treningov posvečali obrambi in ta je bila tokrat na zares visokem nivoju. Kapo dol dečkom, igrali smo srčno! S to zmago smo pokazali, da smo prava ekipa.« David Breznik 1. B SRL (m) REZULTAT11. KROGA: Drava Ptuj - Brežice 21:13, Grosuplje - Mokerc--Kig 28:31, Dol TKI Hrastnik - Črnomelj 29:26, Radeče Papir nova - LL grosist Slovan 25:32, Sviš Ivančna gorica - Rudar, Ljubljana - Herz Šmartno, Škofljica Pekarna Pečjak - Krško. Najboljša trojica v skupnem seštevku letošnjega svetovnega prvenstva v najmočnejšem razredu MXGP: Jeremy Seewer (2.), Tim Gajser (1.) in Glenn Coldenhof (3.). Motokrosisti so konec tedna na Kitajskem končali sezono svetovnega prvenstva. Na zadnji dirki v Šan-ghaju je v elitnem razredu MXGP svetovni prvakTim Gajser končal na četrtem mestu, potem ko je bil tretji v prvi in četrti v drugi vožnji. Zmagal je Nizozemec Jeffrey Herlings. V prvi vožnji je zmagal Nizozemec Glenn Coldenhoff pred Herlin-gsom in Gajserjem. V drugi je imel najboljši slovenski dirkač nekaj več težav, po enem od skokov ga je odneslo izven proge in v motor se mu je zataknil kos reklamnega napisa. Preden se je rešil, je izgubil tri mesta, s tretjega je padel na šesto, do konca nato sicer prišel do četrtega, a je ostal brez stopničk na dirki. Pred njim je namreč v tej vožnji končal Jeremy Seewer, tako da sta imela oba enako število točk (38), odločala je boljša druga vožnja Švicarja. Podobno je bilo v boju za prvo mesto, ker je Herlings slavil v drugi vožnji pred Coldenhoffom, je tudi slavil na dirki, oba Nizozemca sta sicer imela po 47 točk. Dirka za SP na Kitajskem, rezultati: 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 22 25 47 2. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 25 22 47 3. Jeremy Seewer Švica Yamaha lS 2O 38 4. Tim Gajser Slovenija Honda 20 iS aS 5. Jeremy Van Horebeek Belgija Honda l4 le 3O Končni vrstni red v SP: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 782 2. Jeremy Seewer Švica Yamaha 5SO 3. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 535 4. Gaitier Paulin Francija Yamaha 527 5. Arnaud Tonus Švica Yamaha 4e2 Medtem ko si je Gajser naslov prvaka privozil že štiri dirke pred koncem sezone, je bilo skupno 2. in 3. mesto v SP oddano šele na Kitajskem. Drugi je bil na koncu Jeremy Seewer, ki pa je za Timom zaostal natančno 202 točki! Na tretje mesto se je v zadnjem trenutku zavihtel Glenn Coldenhoff, ki ima za sabo odličen zaključek sezone. Motokrosisti bodo sezono 2019 sklenili s preizkušnjo za pokal narodov 28. septembra v Assnu. Selektor Bogo Gajser je odločil, da bodo Slovenijo na Nizozemskem zastopali Tim Gajser, Jan Pancar in Peter Irt. UR Foto: MXGP 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 17. septembra 2019 Foto: Črtomir G ozn i k Lokalni derbi med Podvinci in Bistrico se je končal z delitvijo točk. Nogomet • Lige MNZ Ptuj Preobrat Vidma, oslabljeni Podvinčani do remija 3. SNL - vzhod REZULTATI 4. KROGA: Podvinci - Kety Emmi Bistrica 2:2 81:1), Šam-pion - Odranci 1:3 (0:0), Avto Rajh Ljutomer - Veržej 3:1 (1:0), Videm - Korotan Prevalje 3:2 (1:1), Zreče - Šmartno 1928 1:2 (0:0), Dravinja -Radgona. 1. PODVINCI 2. ODRANCI 3. DRAVINJA 4. ŠMARTNO 1928 5. ZREČE 6. VIDEM 7. KETY E. BISTRICA 8. RAJH LJUTOMER 9. ŠAMPION 10. VERŽEJ 11. KOROTAN PREVALJE 4 12. RADGONA 3 3 1 0 3 0 1 2 1 0 2 1 1 2 1 1 2 0 2 1 2 1 1 2 1 1 1 2 1 0 3 0 1 3 0 0 3 11:4 10 14:4 9 11:2 10:8 6:4 6:8 8:6 7:6 13:4 4:15 3:8 0:24 Videm - Korotan Prevalje 3:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Lasnik (22.), 1:1 An-tolič (38.), 2:1 Vajda (60.), 3:1 Vajda (65.), 3:2 Triplat (89. z 11. m) VIDEM: Klasinc, Gajšek (od 72. Furjan), Antolič, Lah, Adedoja, Ca-futa, Vajda, Krajnc, Plajnšek, Mo-horko (od 8. Bajraj), Lovenjak. Trener: Robert Hojnik. V športnem parku Videm je približno sto gledalcev videlo minimalno zmago Vidma proti Korotanu. Glede na prikazano bi domačini lahko zmagali še z bistveno večjim rezultatom, saj so zapravili še kar nekaj lepih priložnosti. Na drugi strani so Prevaljčani dosegli zadetka praktično iz dveh strelov na gol, medtem ko so bili v igri v sila podrejenem položaju. Domačini so do 70. minute diktirali tempo igre, žoga je šla zares tekoče od igralca do igralca, nizali so priložnosti, ob tem so igrali tudi zelo borbeno ter disciplinirano. A ne glede na dogajanje na zelenici so prvi povedli gostje, saj so domačini po metu z avta pustili, da je Tine Lastnik zadel iz bližine - 0:1. Po zaostanku je Videm še bolj prevladoval in napadal ter je izenačil po natančno izvedenem prostem strelu Nikole Antolica s kakšnih osemnajstih metrov - 1:1. V drugem polčasu so bili varovanci trenerja Roberta Hojnika še naprej zelo ofenzivno naravnani in so iskali zadetek za popoln preobrat. Tega je z dvema zadetkoma prinesel Jaka Vajda, ki je najprej dobro zaključil akcijo s približno šestnajstih metrov, nato pa je izkoristil globinsko podajo in je popeljal Videm v vodstvo s 3:1. Po tem so nogometaši Korotana krenili v napad, a niso imeli resnejših priložnosti, medtem ko so se domačini nekoliko ustavili v nizanju napadalnih akcij. Čisto ob koncu tekme so Prevaljčani dobili enajstmetrovko, ki jo je realiziral Grega Triplat - 3:2. Videmčani so zasluženo premagali Korotan in tako vpisali drugo prvenstveno zmago v sezoni. Podvinci - Kety Emmi Bistrica 2:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Anžel (18.), 1:1 Mar-tinčič (36. z 11 m), 2:1 Koren (48.), 2:2 Kovačič (77.). PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Lah, Svenšek, Prahič, Koren, Kuserbanj (od 61. Čeh), Zajko, Oman (od 78. Šegula), Anžel, Zamuda Horvat. Trener: Aleš Čeh. KETY EMMI BISTRICA: Dabano-vič, Pušnik, Korošec, Ribič, Polegek (od 56. Kovačič), Horvat (od 75. Li-poglav), Bajraktaraj, Avguštin, Mar-tinčič, Jelenko (od 56. Mesarič). Trener: Simon Dvoršak. Vodilna ekipa Podvincev je bila na obračunu proti Bistričanom papirnati favorit, a so imeli domačini težave s poškodovanimi igralci. Postavo so »zakrpali«, delitev točk pa je glede na prikazano na zelenici kar zaslužena. Približno 250 gledalcev je v uvodu tekme videlo premoč Podvin-cev, saj so jim gostje dovoljevali, da so razvijali svojo igro. Med tekmo so Bistričani večkrat silovito pritisnili in bili tudi boljši nasprotnik. V prvem polčasu so domačini povedli, potem ko je s strelom s približno 25 metrov Leon Anžel presenetil vratarja Jaka Dabano-viča. Proti koncu prvega polčasa so gostje po upravičeno dosojeni enajstmetrovki izenačili, potem ko je bil uspešen Jaša Martinčič. Na odmor se je šlo z nedoločenim rezultatom, a Podvinci bi lahko bili glede na priložnosti tudi v vodstvu. V vodstvo so prišli takoj v nadaljevanju, ko se je Rok Koren »sprehodil« od polovice igrišča do gola in dosegel zadetek - 2:1. Po njem so Bistričani intenzivneje napadli in so po lepo izpeljani akciji ter zaključnem strelu Žana Kovačiča izenačili rezultat na 2:2. V končnici sta nato obe ekipi iskali zmago, bližje so bili domačini, a Marko Šegula in Jan Ziko Zajko nista bila dovolj natančna v zaključkih akcij. Podvinci z novo točko ostajajo vodilna ekipa lige. Superliga: zmaga za Frana V zelo vročem vremenu sta se v nedeljo popoldan v derbiju 4. kroga sešli do tega kroga še neporaženi ekipi Cirkulan in Gerečje vasi. Prib- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Hajdine so dosegli prvo zmago v sezoni, pri čemer so se morali zanjo zelo potruditi, saj so gostili vodilno ekipo lige iz Poljčan. Hajdina - Boč Poljčane 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Predikaka (74.); HAJDINA Tomic, Cvikl (od 89. Kovačec), Goričan, Črnko, Zupanič, Mlinarič (od 82. Ornik), Kolenko, Kropec, Svržnjak (od 86. Magdič), Predikaka, Cesar (od 69. Kuhar). Trener: Samir Colnarič. BOČ POLJČANE: Stegne, Novačan, Kenda, Furman, Žnidar (od 46. Hajšek), Javernik Kaizer, Grobin, Turšič, Šket, Škrabl, Jelovšek. Trener: Matej Hajšek. ližno 200 gledalcev je spremljalo zanimiv dvoboj z lepim številom priložnosti na obeh straneh. Domačini so povedli, potem ko je Tomi Štum-berger s približno 25 metrov z lob strelom premagal vratarja Alena Frleža. Trud gostov je bil poplačan takoj v začetku drugega polčasa z izenačujočim zadetkom, potem ko je bila po kotu žoga podaljšana na oddaljenejšo vratnico, kjer jo je v gol pospravil Aljaž Medved. Sledile so priložnosti na obeh straneh in srečen konec za nogometaše Cirkulan. Ti so izvedli protinapad, ki ga je najprej zaključil Blaž Cesar, nato je streljal še Tomi Štumber-ger, končno pa je odbito žogo v gol pospravil Alen Cimerman. Domači igralci so bili zmage zelo veseli, posvetili pa so jo Franu - pred kratkim rojenemu sinu predsednika cirkulanskega športnega društva Primoža Horvata. Na preostalih zelenicah smo bili priča presenečenju na Hajdini, kjer so domačini ugnali favorizirane in čvrste igralce Boča iz Poljčan, potem ko je efektivno zadel Gregor Predikaka. Brez zmagovalca se je končal dvoboj z začelja prvenstvene lestvice med Bukovci in Zavr-čem. Obe ekipa sta dokazali, da se bosta med sezono dvigali na lestvici Super lige. Za Zavrč je to sploh prva točka v sezoni. Proti vrhu se pričakovano dvigajo tudi igralci Markovcev, ki so v gosteh z dvema zadetkoma Mihe Lebna premagali Apače. Prager-sko še naprej odlično igra na svoji zelenici in je bilo tokrat boljše od Stojncev. REZULTATI 4. KROGA: Bukovci - Zavrč 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Bubek (16,), 1:1 Hebar (33.). Rdeči karton: Cebek (68., Bukovci); Cirkulane - Gerečja vas 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Štumberger (27.), 1:1 Medved (54.), 2:1 Cimerman (85.); Apače - Markovci 1:2 (1:2), strelci: 0:1 Leben (14. iz 11. m), 0:2 Leben (22.), 1:2 Košnik (41); Hajdina - Boč Poljčane 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Predikaka (74.); Pragersko - Stojnci 2:0 (0:0), strelca: 1:0 Mohorko (58.), 2:0 Ko-vačič (90.). 1. BOČ POLJČANE 4 3 0 1 12:3 9 2. CIRKULANE 3 3 0 0 10:2 9 3. GEREČJA VAS 4 3 0 1 10:5 9 4. PRAGERSKO 3 2 0 1 7:7 6 5. MARKOVCI 4 2 0 2 5:6 6 6. STOJNCI 4 2 0 2 9:11 6 7. HAJDINA 4 1 1 2 5:11 4 8. APAČE 4 1 0 3 5:10 3 9. BUKOVCI 4 0 2 2 7:11 2 10. ZAVRČ 4 0 1 3 3:7 1 David Breznik 1. liga MNZ Ptuj: med 2. in 9. mestom le tri točke razlike Nogometaši Skorbe nadaljujejo svoj začetni pohod, še v tretje so igrišče zapuščali kot zmagovalci. Tokrat jim je to uspelo v Podlehni-ku, kjer je Aleksander Vrečar z drugim zadetkom na tekmi sicer ogrozil njihovo zmago, a nič več od tega. V Gorišnici so Središčani doživeli visok poraz, to je edina tekma, ki se je končala z razliko več kot enega zadetka. Majšperčanom kot novincem v ligi še naprej ne gre po željah, tokrat so jih resnično srečno, z zadetkom v sodnikovem podaljšku, ugnali tekmeci iz Tržca. Zmagoviti gol za goste je zabil rezervist David Kozel. Infarktno tekmo so gledalci videli v Rogoznici, kjer so domačini trikrat vodili, na koncu pa v sami končnici tekme komaj rešili točko. Za nameček so srečanje končali z deseterico na igrišču. Za Ormožane je hat-trick dosegel David Janežič. REZULTATI 4. KROGA: Podlehnik - Skorba 2:3 (1:0); strelci: 1:0 Vrečar (17.), 1:1 Brodnjak (47.), 1:2 Ogrinc (61.), 1:3 Kaučič (85.), 2:3 Vrečar (87.); Rogoznica Slofin - Ormož 4:4 (3:2); strelci: 1:0 Krajnc (8.), 1:1 Rep (12.), 2:1 Polanec (16.), 2:2 Janežič (19.); 3:2 Lebar (38.), 3:3 Janežič (64.), 3:4 Janežič (81.), 4:4 Krajnc (87.). Rdeči karto: Cingesar (91., Rogoznica); Gorišnica - Središče ob Dravi 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Kapeš (21., z 11 m), 2:0 Muršič (41.), 3:0 Kolar (68.); Majšperk picerija Špajza - Tržec 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Pečnik (10.), 1:1 Korže (39.), 1:2 Kozel (91.); Prosta je bila ekipa Grajena ANpro. 1. SKORBA 3 3 0 0 11:3 9 2. SREDIŠČE 4 2 0 2 12:7 6 3. GORIŠNICA 3 2 0 1 8:4 6 4. PODLEHNIK 4 2 0 2 8:7 6 5. TRŽEC 4 2 0 2 9:11 6 6. ROGOZNICA SLOFIN 4 112 12:15 4 7. ORMOŽ 4 1 1 2 8:12 4 8. MAJŠPERK ŠPAJZA 3 1 0 2 4:6 3 9. GRAJENA ANPRO 3 1 0 2 3:10 3 2. liga MNZ Ptuj: visoki zmagi Lovrenca in Makol REZULTATI 3. KROGA: Zgornja Polskava - Slovenja vas SMS sanacija 3:3 (0:1); strelci: 0:1 Kupčič (5.), 1:1 Erhatič (49., ag.), 1:2 Lenart (63.), 2:2 Milošič (68., z 11 m), 3:2 Milošič (90.), 3:3 Babšek (93.); Makole Bar Miha - Oplotnica 8:0 (6:0); strelci: 1:0 Stojnšek (11., z 11 m), 2:0 Smogavec (14.), 3:0 Rojs (16.), 4:0 Rojs (28.), 5:0 Samastur (29.), 6:0 Rojs (39.), 7:0 Rojs (63.), 8:0 Turšič (85.); Polskava avtop. Grobelnik - Le-skovec 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Pišek (4.); Mladinec Lovrenc - Hajdoše 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Drosk (27.), 2:0 Širovnik (44.), 3:0 Pulko (57.), 4:0 Pepelnik (71.), 5:0 Drosk (73.). Veteranske lige: v četrtek na Hajdini lokalni derbi VETERANI + 35 VZHOD REZULTATI 3. KROGA: Borovci - Grajena 0:5, Rogoznica Gostilna Muršič - Leskovec 0:0, Zavrč-Cirku-lane - Dornava 3:1, Podvinci - Mar-kovci 3:0. 1. GORIŠNICA 2 2 0 0 9:0 6 2. PODVINCI 2 2 0 0 8:1 6 3. ZAVRČ-CIRKULANE 3 2 0 1 11:6 6 4. DORNAVA 3 111 5:5 4 5. BOROVCI 3 1 1 1 3:7 4 6. GRAJENA 2 1 0 1 5:4 3 7. ROGOZNICA 2 0 1 1 1:3 2 8. LESKOVEC 3 0 12 1:7 1 9. MARKOVCI 2 0 0 2 0:10 0 PARI 4. KROGA, V ČETRTEK OB 17.30: Dornava - Podvinci: V PETEK OB 17.30: Leskovec - Zavrč-Cirku-lane, Grajena - Rogoznica Gostilna Muršič, Gorišnica - Borovci. Prosta je ekipa Markovci. VETERANI + 35 ZAHOD REZULTATI 3. KROGA: Hajdina - Mladinec Lovrenc 3:1, Gerečja vas - Pragersko 6:1, Skorba - Spodnja Polskava 3:2, Tržec - Podleh-nik 1:2. Rdeči karton: Kaisersberger (84., Hajdoše). 1. MAKOLE BAR MIHA 3 3 0 0 14:3 9 2. POLSKAVA 3 3 0 0 8:1 9 3. ZGORNJA POLSKAVA 3 1 1 1 11:13 4 4. SLOVENJA VAS 3 1 1 1 4:8 4 5. MLADINEC LOVRENC 3 1 0 2 7:4 3 6. LESKOVEC 7. HAJDOŠE 8. OPLOTNICA 1. HAJDINA 2. GEREČJA VAS 3. SKORBA 4. LOVRENC 5. PODLEHNIK 6. SP. POLSKAVA 7. TRŽEC 8. PRAGERSKO 3 1 0 2 2:3 3 3 1 0 2 9:11 3 3 0 0 3 4:16 0 JM 3 3 0 0 15:4 9 3 2 1 0 11:5 7 2 2 0 0 6:3 6 3 2 0 1 8:7 6 3 1 0 2 4:6 3 3 0 1 2 6:10 1 2 0 0 2 3:6 0 3 0 0 3 5:17 0 PARI 4. KROGA, V ČETRTEK OB 17.30: Hajdina - Gerečja vas; v petek ob 17.30: Mladinec Lovrenc - Podlehnik, Spodnja Polskava -Tržec. Tekma Pragersko - Skorba bo 18. 10. VETERANI + 40 REZULTATI 3. KROGA: Ormož -Zgornja Polskava 2:1, Hajdoše veterani - Pohorje Oplotnica 2:2, Videm - Majšperk 2:0. 1. VIDEM 3 2 1 0 10:3 7 2. POHORJE 3 2 1 0 6:2 7 3. MAJŠPERK 3 1 1 1 3:4 4 4. ORMOŽ 3 1 1 1 3:5 4 5. HAJDOŠE 3 0 2 1 6:7 2 6. ZG. POLSKAVA 3 0 0 3 1:8 0 PARI 4. KROGA, V PETEK OB 17.30: Pohorje Oplotnica - Videm, Ormož - Hajdoše veterani. Tekma Zgornja Polskava - Majšperk bo 18.10. JM Konjeniški šport • Kasaške dirke Državni prvak je Analin Na petnajstem tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone je ljutomerski klub pripravil šest dirk, osrednja je štela za državno prvenstvo triletnikov. Med osmerico nastopajočih je na 2100 metrov dolgi stezi nastopila kar peterica iz domačega kluba, vsaj trije (Maugli, Analin, Varele HB) pa so sodili v ožji krog favoritov za osvojitev najvišjega naslova. Uspelo je Mitji Sla-viču z Analinom, ki je dirko odlično odpeljal od začetka do konca. Vseskozi je držal rahlo prednost pred zasledovalci, v ciljni ravnini pa so se ob njem domala povsem enakovredno borili za prvo mesto Frodo S (Marko Slana), Maugli (Janko Sagaj) in Varele HB (Jože Sagaj ml., vsi KK Ljutomer). V cilj sta v enakem kilometrskem času (1:16,6) pritekla Frodo S in Analin, a je zmaga pripadla slednjemu. Tretji je bil Maugli (1:16,8), četrti pa Varele HB (1:16,9). V dirki, ki je štela kot kvalifikacijska za sodelovanje na DP dvoletnikov, ki bo 20. oktobra v Ljutomeru, se je vseh sedem nastopajočih uvrstilo na prvenstvo, kvalifikacije pa je dobila kobila Irsa V, z voznikom Damjanom Vajsom (1:22,2, KK Ljutomer). Dirko za pokal občine Križevci, za 3-14-letne slovenske kasače na 2100 metrov, je dobil Didier Bleu (1:16,3, Viktor Dolin-šek, KK Stožice Ljubljana). NŠ torek • 17. septembra 2019 Šport, zanimivosti Štajerski 17 Strelstvo • ISSF WC Rio de Janeiro Futsal • 1. SFL, 1. krog Urška Kuharic z osebnim rekordom na 50 m Tomaž namuči prvaka Dobovec - Tomaž Šic Bar 6:2 (1:1) Konec avgusta sta v finskem Lahtiju in brazilskem Riu de Janeiru potekala zadnja ISSF svetovna pokala s puško šibrenico oz. s puško in pištolo, na katerih sta za državno reprezentanco uspešno nastopala tudi ormoška strelca Tomaž Bla-zinšek v trapu in Urška Kuharic s puško. Kuharičeva z novim odličnim dosežkom na 10 m Urška je v brazilski prestolnici sambe in karnevala nastopala v dveh disciplinah. Z zračno puško je dosegla 625.7 krogov (103.0, 105.2, 104.2, 104.7, 104.1, 104.5) in med 109 strelkami osvojila 28. mesto. Za finalistkami je zaostala za poltretji krog. To je bil njen drugi najboljši rezultat na svetovnih pokalih. Od Slovenk se je bolje od Kuha-ričeve odrezala le dvakratna olim-pijka Živa Dvoršak (626.7), ki je zasedla 19. mesto, Klavdija Jerovšek je osvojila 37. mesto (624.3). »Z zračno puško sem pričakovala rezultat nad 625.0, zato sem zelo vesela, da sem ga tudi dosegla. Tako sem sezono mednarodnih tekem zračne puške zaključila solidno. Vsekakor pa v naslednjo sezono vstopam s ciljem, da pridobim še slabe tri kroge, ki mi bodo zagotovili vstop v finala,« je povedala visoko motivirana Ormožanka. Ormožanka rekordno v trojnem položaju, Dvoršakova v finalu Kuharičeva, ki bo decembra slavila svoj 25. rojstni dan, je bila odlična tudi v streljanju z malokali-brsko puško na 50 m. V svoji skupini eliminacij je dosegla osebni rekord s 1169 krogi (kleče 384, leže 397 in stoje 388) ter med 45 strelkami osvojila odlično 4. mesto in se uvr- 1507 AS 1703 9 KIM J ¡ KUHARIC U 99 j! 93 t 'StiDi 95 i 97 i 1 Elf^Er^BKi 99 392 390 38Í 3BJ 397 see 1166-42X 1,169-6 3x /j :8 385 207 1030-22X Foto: Strelska zveza Slovenije Odlična Ormožanka Urška Kuharic si bo nastop na ISSF svetovnem pokalu v Riu de Janeiru najbolj zapomnila po doseženem osebnem rekordu z malokalibrsko puško v trojnem položaju na 50 m, ko je v eliminacijah dosegla četrti rezultat s 1169 krogi. stila v glavni del tekmovanja - kvalifikacije. Tja se je med vsemi 107 prijavljenimi strelkami uvrstilo le 70 najboljših. V kvalifikacijah je zablestela Dvoršakova, ki se je v finale uvrstila s sedmim najboljšim dosežkom s 1172 krogi (kleče 393, leže 398 in stoje 381), Ormožanka pa je s 1163 krogi (kleče 388, leže 395 in stoje 380) osvojila 36. mesto in za devet krogov zaostala za finalistkami. »Z nastopi in osebnih rekordom v eliminacijah sem zadovoljna. V kvalifikacijah naslednjega dne sem poskusila popraviti rezultat iz klečečega položaja, kar mi je tudi uspelo, vendar sem izgubila nekaj več krogov leže in stoje. Kljub temu mi ta rezultat predstavlja pozitivno sliko za EP v Bologni (poteka ta teden, op. a.), ki je vrhunec poletne sezone,« nam je svoje vtise zaupala Ormožanka Urška Kuharic. Dvoršakova je po slabšem streljanju v finalu končala na 7. mestu, kar je njena druga letošnja uvrstitev v finale v tej disciplini. Venta za Nemčijo z zračno pištolo 17. Zelo dober nastop je v nemški re-prezentnci znova pokazal Ormožan Kevin Venta, ki je v kvalifikacijah dosegel 577 krogov (95, 94, 97, 96, 99, 96) ter osvojil visoko 17. mesto. Ptuj • Rock piknik 2019 Stari rockerji ponovno navdušili Na Starklovem ribniku je 6. septembra že tretjič zapored potekalo srečanje ljubiteljev dobrega starega rocka in bluesa, glasbenikov in prijateljev. To je v prvi vrsti neformalno druženje, saj je dobrodošel vsak, ki želi uživati v dobri glasbi, se vrniti v čas svoje mladosti in vrhunskih glasbenih užitkov, glasbe nepozabnih ustvarjalcev in ansamblov, ki polno živi še danes. „Stari" rockerji, ki predvsem uživajo v glasbi in druženju, so letošnji oder odprli tudi za tiste, ki rock šele spoznavajo, a je glasba njihov svet. Pati (Otmar) Gaiser, duša roc-kerske skupine Pati band, ki je bila tudi letošnja vrhunska glasbena gostiteljica sicer že četrtega srečanja, je povedal, da so jih tokrat z muziciranjem izjemno presenetili nekateri mladi glasbeniki. Med njimi je bila Ajda Meglič s citrami, ki Blazinšek ostal brez nastopa na EP v Lonatu V finskem Lahtiju so sezono svetovnih pokalov sklenili strelci s puško šibrenico. Slovenska reprezentanca je nastopala v polni postavi, z uspešnim ekipnim nastopom na julijskem SP v Lona-tu pa si je mesto v reprezentanci za Finsko priboril tudi Ormožan Tomaž Blazinšek. Slednji je sicer nastopal v MQS konkurenci, saj je vodja slovenske reprezentance Nikolaj Mejaš tokrat dal prednost Boštjanu Mačku, Denisu Vatovcu in Matjažu Lepnu. Slednji se je na Finskem z Blazin-škom boril za uvrstitev v ekipo za EP v Lonatu. V zelo spremenljivih pogojih streljanja je dvoboj dobil Lepen (110:104), tako da je Blazin-šek ostal brez nastopa na EP. Najboljša slovenska trap strelca Boštjan Maček (114) in Denis Vatovec (112) sta osvojila 26. in 37. mesto. Rezultati - Rio de Janeiro: Zračna puška 10 m (ž) 1. Valarivan Elavenil, IND 629.4 + 251.7 2. McIntosh Seonaid, GBR 628.9 + 250.6 3. Lin Ying-Shin, TPE 628.9 + 229.9 19. Dvoršak Živa, SLO 626.7 28. Kuharič Urška, SLO 625.7 37. Jerovšek Klavdija, SLO 624.3 Puška 50 m, trojni položaj ženske: 1. McIntosh Seonaid, GBR 1175 + 461.2 2. Kim Jehee, KOR 3. Pei Ruijiao, CHN 7. Dvoršak Živa, SLO 36. Kuharič Urška, SLO STRELCI: 0:1 Marot (11.), 1:1 Turk (16.), 2:1 Čujec (21.), 3:1 Čujec (22.), 4:1 Čeh (32., z 10 m), 4:2 Gašparič (34.), 5:2 Čeh (35., z 10 m), 6:2 Totoškovič (36.). TOMAŽ ŠIC BAR: Tadej Romih; Aleš Marot, Urban Senekovič, David Goričan, Rok Rednak, Mitja Gašparič, Marko Senekovič, Domen Školiber, Darijo Dragosavac, Aljaž Miklašič. Trener: Matej Gajser Futsalerji Tomaža Šic bar so se vrnili v 1. slovensko futsal ligo in že v 1. krogu gostovali pri aktualnih državnih prvakih, ekipi Dobovca. Slednjo lahko poimenujemo kar slovenska reprezentanca v malem in je tudi v letošnji sezoni glavni favorit za osvojitev nove državne lovorike. Gostje so v Rogaški Slatini nastopili z novim trenerjem Matejem Gajser-jem in nekaterimi novimi obrazi med igralci. Začetek tekme je bil za Peteline od Svetega Tomaža sanjski, saj je Aleš Marot, bivši igralec Dobovca, v 11. minuti zadel mrežo Kozlov za vodstvo 1:0. Marot je z odličnim preigra-vanjem iz igre vrgel dva domača igralca ter sprožil z dvanajstih metrov in z nizkim strelom našel luknjo v golu Dobovca. Do odmora je domačinom uspelo izenačiti z golom Tea Turka. V 2. polčasu sta sledila hitra zadetka Kristjana Čujeca, dosegel ju je v pičli minuti. V 26. minuti sta si v lase skočila Denis Totoškovič in Rok Rednak. kjer je slednji potegnil krajšo z drugim rumenim oz. rdečim kartonom. Na 4:1 je povišal Čeh iz 10-metrovke, po sporno dosojenem prekršku prav nad kasnejšim strelcem. Drugi zadetek na tekmi so Petelini dosegli ob veliki meri sreče, kot zadnji se je žoge dotaknil Mitja Gašparič. Na 5:2 je povišal Čeh iz nove 10-metrovke, tokrat po opravičeno dosojenem prekršku fut-salerjev Tomaža. Za končni izid 6:2 je poskrbel Totoškovič z najlepšim zadetkom na tekmi - po hitrem protinapadu je zadel iz iz desetih metrov. V petek, 20. septembra, ob 20.00 ekipa Tomaža v Ljutomeru gosti ekipo Silika iz Vrhnike. Obeta se zanimiva futsal predstava, kjer si Tomaž obeta prve prvenstvene točke. Aleš Marot, Tomaž Šic bar: „Pred tekmo smo vedeli, da je Dobovec kvalitetnejši od nas, ampak vsakega nasprotnika si želimo premagati. Najpomembneje je, da smo dali vse od sebe in ni nobenega razočaranja ob tem porazu. Naše tekme, kjer bomo lahko nabirali točke, še prihajajo." Žiga Čeh, Dobovec: „To kar smo želeli, zmago in tri točke, smo tudi dosegli in smo zadovoljni. Tekmo bo treba dobro analizirati in popraviti napake, katerih je bilo kar nekaj oz. preveč. Precej stvari bi moralo biti boljših." Uroš Krstič 1175 + 458.4 1178 + 448.1 1172 + 399.8 1163 Simeon Gonc 1. SFL, REZULTATI 1. KROGA: Sevnica - Litija 3:2 (0:1), Bronx Škofije - Oplast Kobarid 3:2 (1:1), Siliko - FSK Stripy 1:1 (0:1); Dobovec Pivovarna Kozel - Tomaž Šic Bar 6:2 (1:1). Prosta je bila ekipa Hiša Daril Ptuj. Celje, Ptuj • Na Mosu podelili cehe in sejemska priznanja Bronasti ceh in sejemsko priznanje občine Celje za Savne Cafuta je poskrbela za nežen začetek rock večera. Iz Maribora so prišli skupina Stara mladina in Matic Gojkic s spremljevalnim bandom, vroče je bilo tudi ob nastopu Barbara banda in drugega dobrega starega ptujskega rokovskega banda nekdanjih Extremov. Skratka, to je bil še en nepozabni večer dobre glasbe, ki bi zagotovo navdušil tudi številne v mestu. Le oder jim je treba odpreti. MG Na 52. Mosu na celjskem sejmišču so danes podelili cehe in sejemska priznanja. Obrtno-podjetni-ška zbornica Slovenije (OZS) je zlati ceh podelila podjetju Kronoterm za novo toplotno črpalko, srebrnega podjetniku Danielu Gajštu za razstavljene lesene stopnice, bronastega pa podjetju Savne Cafuta Ptuj za kombinirano savno. Sejemska priznanja pa je OZS podelila podjetjem Maremico, Comtron, Plastiki Bevc, podjetnici Nataši Širic, sekcijama kovinarjev in plastičarjev pri OZS, odboru za znanost in tehnologijo pri OZS, Ulici obrti, območnim obrtno-pod-jetniškim zbornicam Krško, Črnomelj, Metlika in Ormož ter sekciji domače in umetnostne obrti pri OZS. Družba Celjski sejem je z zlatim priznanjem prav tako nagradila Kronoterm, podjetnika Janeza Škrleca za bionične inovacije ter Kemijski inštitut za nanotehnološki proces priprave katalizatorjev za boljše in cenejše vodikove gorivne celice. Srebrna priznanja so prejeli podjetje ECE za sončno elektrarno na ključ, Roto Slovenija za razvoj modularnega plavajočega sistema Ponton in podjetje Zagožen za protipoplavni ventilacijski vložek AQUAstop. Z bronastim priznanjem pa so bili nagrajeni skupina Ekodom, podjetje Comtron in podjetje Souvenir. Sejemsko priznanje celjske občine pa je prejelo podjetje Soven za naravno ležišče iz slovenskih BIO materialov, podjetje Savne Cafuta Ptuj za zunanjo troizmen-sko savno z notranjo krmilno enoto, podjetnica Vera Mrak za izdelke iz sivke in podjetnica Nataša Širic za ročno kvačkano nakupovalno torbo. Ur Foto: Črtomir Goznik Foto: Arhiv Savne Cafuta Pati band je tudi letos poskrbel za nepozabno srečanje ljubiteljev starega rocka in bluesa. Savne Cafuta 18 Štajerski Na sceni torek • 17. septembra 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Stil Stilovci osvajajo z drugačnim stilom glasbe Ansambel Stil, sedež ima v Velenju, sestavljajo: Matic Golavšek (harmonika, klaviature, vokal), Denis Go-lavšek (bariton, kontrabas, bas kitar, vokal), Sandi Dob-nik (kitara, električna kitara, vokal) in Gašper F. Jazbec (bobni, vokal). Vsem štirim je bila glasba položena že v zibelko, že njihovi starši so bili člani znanih slovenskih narodno-zabavnih ansamblov. Matic in Denis sta brata, Gašper in Sandi pa v daljnem sorodstvu. Ime ansambla je staro dobrih deset let, nastalo je po spletu okoliščin; ko so vsi skupaj sedeli za mizo, je eden izmed njih na majici sočlana opazil napis Style (Stil). Tako so soglasno postali Stil. Z imenom sporočajo, da gre pri njih za drugačen stil glasbe, kot smo je sicer na področju narodno-za-bavne glasbe vajeni. Kot so zagotovo tudi eden redkih ansam- blov, ki sami ustvarjajo lastno glasbo, besedila in aranžmaje, v glavnem pa gre za avtorstvo vokalista in bobnarja Gašperja F. Jazbeca. Preigravajo vse zvrsti glasbe. Na področju narodno-zabavne glasbe so to ob lastnih skladbah v glavnem skladbe Lojzeta Slaka, Slavka Avsenika, Modrijanov in še nekaterih drugih. Razveseljujejo pa tudi z zabavnim programom, yu-rockom, pop glasbo in podobnimi ritmi. „Naše pesmi se ne navezujejo samo na ljubezen, naravo, prijatelje ali vino. Naše pesmi so direktne v besedilih, uporabljamo vse besede, tudi tiste, ki jih nismo vajeni v domači glasbi, tudi sleng nam gre zelo dobro od ust. Nastopamo na najrazličnejših prireditvah. Zelo pogosto igramo, vsak nastop je zgodba zase, je naša zgodba srca, pa četudi smo na katerem na malo slabšem glasu ali imamo slab dan. Naro-dno-zabavna glasba nam pomeni zelo veliko, ob njej smo rasli že od malih nog, brez nje ne bi mogli preigravati na veselicah, kot si tudi ne predstavljamo, da je ne bi igrali," povedo Stilovci, ki ocene o stanju na področju narodno-zabavne glasbe in odgovora na vprašanje o tem, ali gre v pravo smer, sami direktno ne podajajo. Prepričani so namreč, da na to vprašanje lahko odgovori samo njihovo občinstvo kot tudi občinstvo vseh ostalih naro-dno-zabavnih izvajalcev. Če so plesišča polna, če so nastopi različnih izvajalcev, kjer preigravajo, polni, potem gre narodno-zabav-na glasba očitno v pravo smer. Stilovci podpirajo festivale, prav je, da ti ostanejo in se raz- vijajo naprej, ker je tudi naro-dno-zabavnih ansamblov iz leta v leto vse več. Veliko je dobrih, ki jih sploh ne opazimo. Festivali so v tem primeru lahko zelo dobra odskočna deska v prepoznavnosti. Stilovci imajo veliko načrtov tudi že za naslednje leto, četudi še leta 2019 ni konec. Posneti morajo še tudi videospot za domovinsko pesem, katere avtorja sta Matic in Denis Golavšek. Upajo, da jim bo to uspelo še do konca oktobra. Pa tudi igrali bodo še letos nekajkrat. Podpirajo pa tudi idejo o prazniku na-rodno-zabavne glasbe Slovenije. To bi bilo izredno lepo in hkrati zelo zanimivo. „Zanimivo pa zato, ker bi vsi, ki igramo pri ansamblih, takrat lahko imeli 'dela' prost dan," še povedo v svojem „stilu". MG mm ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA I. NEJC KASTELIC-Svetovni prvaki Z. MARK ZEBRA - Fenomenalna 3. ARRIVA-Moje petke NARODNA 1. Petovio KVINTET - Samo, da vreme bo zdržalo 2. Ans.SMEH - Fina Nina 3. Ans. STRK - Stari jager vK........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Naslov:^ Tel. številka: Foto: zasebni arhiv Ansambel Stil Glasujete lako tudi na: Jj Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Ptuj • Iz zakladnice spominov ptujskega festivala NZG Tone Kmetec je živel z glasbo in za glasbo Glasbenik Tone Kmetec seje rodil 5. junija leta 1932 v Strmcu pri Leskovcu v Halozah. Oče je bil poklicni mesar, mati pa gospodinja. V družini je bilo pet otrok. Svoje hiše niso imeli, selili so se po Halozah, preživljali z delom pri večjih kmetih. Že od zgodnjega otroštva pa je bil predan harmoniki, petju in ljudski pesmi. S svojim ansamblom je posnel okrog 250 skladb, med njimi je bila okrog polovica avtorskih, druga polovica pa priredbe ljudskih pesmi. Največji ustvarjalni navdih je vselej našel v Halozah. Svojo prvo harmoniko je dobil pri 14 letih, dobil pa jo je z menjavo, ker mu doma zanjo niso hoteli dati denarja. Odrekel se je kolesu, da je prišel do harmonike. Že od vsega začetka je igral na kromatično harmoniko, saj je bila v primerjavi z diatonično bogatejša po harmonijah. Igranja prvih skladb se je naučil sam. Spoznal pa je, da bi bilo zelo dobro, če bi poznal note, če bi se glasbeno izobrazil. Pri tem mu je pomagal Viktor Lugarič s Ptuja. Kmetčev ansambel po popularnosti takoj za Avseniki in Slaki V svoji prvi službi je bil Tone Kmetec traktorist v Vidmu, pozneje pa je bil šofer pri Mladinski knjigi v Mariboru, dokler ni postal samostojni glasbenik. Vrsto let je igral na porokah in ob drugih priložnostih po vsej Sloveniji, celo na Tržaškem. V obdobju pred uradnim rojstvom ansambla, novembra leta 1965, je skupaj s svojimi glasbenimi prijatelji (Hinko Krček, Rudi Mohorko, Feliks Polanec) igral v ansamblu brez imena, s katerim so razveseljevali obiskovalce priljubljenih plesnih večerov na gradu Borl in v hotelu Slon na Ptuju. Za prvi izvirni Kmetčevi skladbi veljata Kurento-va polka in Po selskih stezah. Šele leta 1969 so prvič nastopili na Radiu Ljubljana. Rodil se je Ansambel Toneta Kmetca, kmalu eden najpopularnejših slovenskih narodno-za-bavnih ansamblov, včasih že takoj za Avseniki in Slaki, kar so pokazale tudi nagrade za priljubljenost. Mnoge Kmetčeve skladbe so ponarodele V skoraj treh desetletjih igranja so Toneta Kmetca in njegov ansambel dodobra spoznali doma in na tujem. Na graškem sejmu so celo nastopili dvestokrat. V celoti gledano so imeli v Avstriji najmanj toliko nastopov kot doma. Dvakrat, leta 1977 in 1979, so gostovali tudi pri naših rojakih v ZDA in v Kanadi. Ob njihovi glasbi pa so uživali tudi naši izseljenci v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Švici in Italiji. Izdali so 25 malih in velikih gramofonskih plošč in sedem kaset ter tri zgoščenke svojih najuspešnejših skladb, med katerimi so mnoge tudi ponarodele. Ljubiteljem narodno-zabavne glasbe so se najbolj vtisnile v spomin: Bleda luna, Ljubica, lahko noč, Marjana, Ko so fantje proti vasi šli, Kako je hiša pusta, Sanje mladosti, Stara domačija, Očka, moj očka, Srečno novo leto, Pozdrav Slovenskim goricam ... Vse te polke in valčki so v glavnem opevali ljubezen, haloške griče, življenje v Halozah, različne običaje v življenju človeka ipd. Ansambel Toneta Kmetca je bil med prvimi, ki je veliko ploščo prodal v več kot 35.000 izvodih. Nekaj časa je bil celo vodilni v Sloveniji po prodaji plošč. Največ besedil za Ansambel Toneta Kmetca sta napisala Franc Žnidaršič in Ivan Sivec. V obdobju svojega delovanja je ansambel doživel tudi nekaj kadrovskih sprememb. Najdlje pa so skupaj z njim igrali Hinko Da-sko, Franci Pliberšek, Jože Ficko in Tone Horvat. Pevka Marija Vajda, s katero se je Tone Kmetec leta 1973 tudi poročil in se preselil v Bukovce, se je ansamblu pridružila leta 1969. Četudi sta ji petje in glasba pomenila izjemno veliko, se je po rojstvu druge hčerke odločila, da bo prenehala peti. Tone potem ni več izbral druge pevke. Prvi je na prvem festivalu zaigral Ansambel Toneta Kmetca Tone Kmetec je bil med tistimi, ki so zaslužni, da se je leta 1969 rodil prvi festival narodno-zabavne glasbe Slovenije. Ansambel Toneta Kmetca je za izvedbo prvega festivala tudi posodil ozvočenje, sicer pa ni nikoli igral v tekmovalnem delu ptujskega festivala. V njegovo zgodovino se je zapisal kot prvi ansambel, ki je zaigral na prvem festivalu. Nastopil je kot gost, pred začetkom uradnega tekmovanja prijavljenih ansamblov. Tone Kmetec je skupaj z direktorjem Radia Ptuj Francem Plohlom in profesorjem Tonetom Horvatom hodil na avdicije, na katerih so poslušali, kako igrajo prijavljeni ansambli. Ptujski festival narodno-zabav-ne glasbe je nesporno tudi zibelka slovenske narodno-zabavne glasbe oz. narodno-zabavnih ansamblov, saj je s svojo strogo selekcijo prav gotovo vplival tudi na rast kakovosti te glasbe v Sloveniji. Še danes velja za prestiž, če nastopiš na ptujskem festivalu narodno-zabav-ne glasbe. Tega se je Tone Kmetec kot glasbenik zavedal že od vsega začetka ptujskega festivala, zato mu je ostal zvest, tako kot glasbi, vse svoje življenje. Majda Goznik ansambel Foto: zasebni arhiv Ansambel Toneta Kmetca u zasedbi: Tone Horvat (klarinet), Hinko Dasko (trobenta), Tone Kmetec (harmonika), Stanko Goričan (kitara), Franci Pliberšek (bariton), vokalna solista Marija Kmetec in Ivan Svajgl torek • 17. septembra 2019 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK gobji golaž, polenta, juha, puranji zrezki juha, špageti po zelenjavna juha, piščančji paprikaš, juha, perutničke dušeno sladko zelje, solata, jogurtovo v čebulni omaki, riž, bolonjsko, solata, bučni polpeti, vodni vrabčki, na žaru, mešana kuhana govedina, pecivo solata, sadje kompot krompirjeva solata, jabolčni zavitek zelenjava, pečen svaljki z drobtinami, kolač z grozdjem in krompir z ajvarjem, vinom haloška gibanica Bučni polpeti Sestavine:500 g zelenih bučk, 1 čebula, 1 strok česna, 1 žlica skute, malo naribanega sira, 1 jajce, drobti-ne, peteršilj, sol, poper. Bučke naribamo in posolimo. Pustimo jih stati 5 minut, nato jih odcedimo. Dodamo jim nasekljano čebulo in česen, skuto, sir, jajce, peteršilj in poper. Dobro premešamo, najbolje kar z roko. Dodamo drobtine - toliko, da masa ni premokra, da bomo lahko oblikovali polpete. Pustimo stati 10 do 15 minut. Pečico ogrejemo na 200 stopinj Celzija. Z roko oblikujemo ploščate polpete in jih zlagamo na pekač (mi smo to naredili kar z žlico, ker je bila masa zelo mehka). Pečemo jih okrog 20 do 30 minut, da lepo porumenijo. Kolač z grozdjem in vinom Sestavine: 180 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 0,5 žličke soli, 170 g sladkorja, 1 žlička limonine lupinice, 1 žlička pomarančne lupinice, 110 g zmehčanega masla, 3 žlice olja, 2 jajci, 200 ml belega vina, 270 g grozdja (belega ali rdečega), 2 žlici sladkorja. Grozdne jagode operemo, prerežemo na pol in odstranimo peške. V skledo presejemo moko s pecilnim praškom in soljo. V drugo skledo damo sladkor, limonino in pomarančno lupinico, maslo in olje ter z električnim mešalnikom dobro zmešamo. Postopoma dodamo jajca in mešamo toliko časa, da dobimo rahlo in penasto zmes. Dodamo 1/3 moke in vina ter dobro premešamo, da zmes postane gladka, nato postopoma dvakrat vmešamo še preostalo moko in vino; vsakič dobro premešamo. Na koncu z lopatko previdno vmešamo še grozdje. Testo vlijemo v pomaščen in pomokan manjši model, ga za približno 20 minut potisnemo v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija. Po 20 minutah model vzamemo iz pečice in kolač po vrhu premažemo z 2 žlicama masla in potrosimo z 2 žlicama sladkorja ter kolač v ogreti pečici pečemo še približno 20 minut. Postrežemo oglajenega. Zeleni nasveti Katere sorte sejemo za prezimovanje Še nekaj let nazaj smo zimske sorte solat poznali pravzaprav samo pri nas in na Hrvaškem. Izbor prezimnih sort solate je zato presenetljivo ozek. Celo na številnih domačijah, ki še pridelujejo lastne sorte solate, ne najdemo veliko prezimnih sort. Najstarejši prezimni sorti pri nas sta zimska rjavka, ki jo danes najdete pod imenom brune d'hiver, in nansen, ki jo najdete tudi pod imenom nansen's nordpool. Obe sta mehkolistni solati. Zimska rjavka ima, kot že ime pove, liste rdeče-rjave tam, kjer nanje posije kaj sonca in zelene ali skoraj bele seveda v notranjosti glave. Zato je skleda solate pisana. Nansen pa je zelena mehkolistna prezimna solata. Zimska rjavka je približno teden dni zgodnejša od nansen. Zelo pozno sta k nam v Slovenijo iz Hrvaške prišli dve krh-kolistni prezimni sorti. To sta vegorka in posavka. Vegorka ima rumeno-zelen list z redkejšimi rdečimi pegami in dokaj odrto glavo, to pomeni, da glava ni povsem sklenjena. Zaradi tega je več zelenih listov kakor belih. To je dobro, če gledamo, koliko koristnih snovi vsebuje naša skleda solate. Mnogi pa je zaradi tega nimajo radi, saj imajo Slovenci raje notranji, obeljen del glave, ki pa ima nižjo prehransko vrednost. Zal ima vegorka še eno nezaželeno lastnost. Občutljiva je na solatno plesen. Posavka pa na drugi strani naredi sklenjeno glavo, vendar je list temno zelen z rahlim rdečim nadihom po robovih. Povsem naša, slovenska sorta pa je bistra. Bistra naredi zelo velike, ne pretirano trde glave. List je krhek, zelen do bledo zelen in ima prav tako rahlo rdečkast listni rob. Zanjo je značilno, da ne bo dobro uspevala, če je vrt pretirano gnojen. Ima pa odličen okus. Da vam veliko solate ne uide v cvet, lahko preprečite tudi tako, da posejete vsaj dve sorti, saj dozorevajo različno. Kdaj sejemo zimsko solato Zaradi zelo nepredvidljivih jeseni in tudi zelo pisane klime v Sloveniji je najprimernejši datum najtežje določiti prav pri Foto: Miša Pušenjak Bistra, novejša, povsem slovenska sorta zimske solate setvah zimskih solat. Nekoč smo začeli s setvami teh sort v sredini avgusta, danes je ta termin seveda absolutno prezgoden. Zimske sorte so sorte kratkega dneva, v dolgem dnevu takoj zacvetijo. Tudi v vročini ne kalijo, pa tudi rasejo ne najbolje. Zato o prvih setvah zimske solate še ne gre razmišljati. Posejte motovileč, ru-kolo, tudi špinačo in celo rdečo peso za pisane jesenske sklede solate, nikakor pa še zimske solate. Glede terminov setve priporočam, da zimsko solato sejete v dveh terminih, eden bo že pravi. Prvi termin za setev krhkih sort je konec septembra, drugi pa proti koncu oktobra. V rastlinjaku ste lahko še mesec dni poznejši. Mehkolistne sorte sejemo 7-10 dni kasneje. Pogosto je sicer septembrski termin prezgoden, to setev potem kot nekoliko večjo berivko pojemo še pred zimo. Vendar se bo verjetno pri nas vsakih nekaj let le zgodilo, da bo oktober že hladen ali deževen. V tem primeru je setev onemogočena, zato je dobro, da imamo v »rezervi« zgodnejšo, septembrsko setev. Zelo pomembno je, da pred zimo posevka ne prekrivamo s koprenami, saj se pod njimi listi ne utrdijo in potem jih spo- mladi hitro napadejo bolezni. Prav tako jih lahko poškoduje močnejše spomladansko sonce. Kadar je posevek prekrit, je samo več težav kakor prednosti. Pokrijemo ga le, če ima solata v začetku zimskega mraza ali pred prvim snegom manj kot tri liste. Med solato posejte mesečno redkvico. Ta bo še dozorela, solati bo pomagala pri kaljenju. Morda bo zato tudi kaj manj škode zaradi polžev. Priprava gredice in setev Najboljši predhodnik solate so korenovke in gomoljnice, saj zemljo rahljajo tudi v globino. Solata ima plitev koreninski sistem, zato potrebuje dobro prerahljano zemljo. Spomladi in poleti je dober predhodnik solati tudi fižol, bob ali grah, za zimske solate pa metuljnic (stročnic) ne priporočam. Zemljo pred setvijo samo plitvo prekopljemo, da pripravimo setveno plast. V jeseni ne gnojimo. Prezimne sorte je veliko bolje sejati direktno na gredico. Pred zimo rastlin nikoli ne razsajamo (presajamo). Veliko vrtičkarjev ima še vedno navado, da solato, predvsem zimske sorte, poseje kar »na povprek«, namesto v vrstice. Res vam toplo priporočam, da to navado spremenite. Prav pri pre-zimnih vrtninah je to še bolj pomembno. Zima je vedno čas, ko zemlja počiva. Tudi mi jo moramo pustiti na miru, ne oko-pavamo, rahljamo. Zato se močno zbije, posebej, če je pozimi veliko padavin. Zato je prvo spomladansko opravilo rahljanje tal okoli prezimnih vrtnin, seveda tudi solate. Če so vrtnine (tudi motovilec, špinača in seveda solata in radič) posejane v vrste, potem je spomladi to opravilo enostavno. Takoj ko se zemlja primerno osuši, posevek hitro in brez napora okopljemo, prerahljamo tudi z rahljalnikom, to je tisto orodje s tremi zobmi na koncu. Na tak način »prebudimo« tudi mikroorganizme in tako kar pognojimo. Saj ste letos videli, kako hitro se je spomladi zemlja spremenila v beton. V takih razmerah se seveda korenine ne morejo razrasti, rast solate je upočasnjena, zelo rada pa potem nedorasla »pobegne« v cvet. Če je posevek posejan v vrsto, je okopavanje hitro in brez večjega napora. Šele zatem lahko del gredice prekrijete z agrokopreno, da imate nekje do 10 dni zgodnejši pridelek. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 17. septembra 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (21) Slovenija • Pediatri pozivajo: Prepovejte mobitele v osnovnih šolah! Na pobudo slovenskih pediatrov bo Evropska konfederacija primarnih pediatrov pozvala k ukrepanju proti pretirani uporabi nove tehnologije pri mladostnikih; med drugim si bodo prizadevali za prepoved elektronskih naprav v osnovnih šolah. Bergen, Norveška Bergen, mesto med sedmimi gorami, kot ga pogosto imenujejo, je takoj za prestolnico največje mesto na Norveškem. Pravzaprav je okoli mesta več gora, a domoljubni dramatik Ludvig Holberg se je domislil, da mora biti, podobno kot Rim, tudi njegovo čudovito domače mesto blagoslovljeno s pravljičnim številom gričev. Ob razgledu z ene izmed mestnih vzpetin se strinjam, daje mesto čudovito -lepota se iz vrha kar vtisne vate. Oslo in Bergen ležita na približno enaki geografski širini (šestdeset stopinj severno), a je temperaturna razlika v zimskih mesecih zaradi toplega Zalivskega toka celo do trideset stopinj Celzija! Tudi »sedmero gora« ima pri tem znatno vlogo, saj mesto obvaruje pred hladnimi vetrovi s severa. Danes je prijetno toplo, zato sem s sabo zvlekla še sostanovalko, ali bolje rečeno sotrpinko v premajhni ladijski kabini. Alja je moja nova sodelavka in dolgoletna prijateljica iz Celja, ki se je po šaljivem posredovanju usode znašla na isti ladji kot Foto: Mateja Toplak jaz. Ko kolovrativa med ulicami in trgi, zavijeva v prodajalno, katere lastnica je slovenska umetnica! Izdelovalka srebrnega nakita Živa ima svojo drobno delavnico v samem centru mesta, zato je izjemno obljudena. Ne ostaneva dolgo. Kmalu jo namreč prepustiva denarnici nekega turista. Poskušam se znajti na zemljevidu, ko Alja že baranta z lokalnim umetnikom. Ko zmanjka njegovih risb, vonja po ribah iz mestne tržnice in norveškega dneva, pade noč. Pri nas na ladji pa se začne delo. Kaj o tem meni dr. Miha Kramli, vodja edine ambulante za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti pri nas? Osnovnošolec ne sme biti lastnik naprav. »Prva stvar, ki jo je treba poudariti,« je odločen dr. Kramli, »je, da osnovnošolec ne more biti lastnik pametnega telefona, tablice in računalnika. Lahko pa vse te naprave uporablja. Starši si niti ne predstavljajo, da so otroci vse noči na svetovnem spletu.« Notranja smrt. »Nevrologi pravijo, da modra svetloba in še nekaj drugih dejavnikov povzročajo nespečnost, ubijejo navdušenje, nič več nas ne veseli, vedno bolj smo otopeli, brezbrižni, vedno težje se skoncentriramo. Postajamo globoko pasivni. Temu rečemo notranje umiranje ali notranja smrt. Nevrologi opozarjajo, mi v ambulanti pa tudi vidimo v praksi, da otroci na svetovnem spletu v enem dnevu dobijo toliko podatkov, kot so jih prej njihovi vrstniki dobili v dveh letih,« pojasnjuje Kramli. Ur SLIKOVNA KRIŽANKA IZ DEŽELE GALSKIH PETELINOV dvomljivec staro ime Črnogorske podgorice del starinskih statev obrat za mletje 2ITA grški sodnik v podzemlju, ajak tomaž razingar celovita obnova stroja francoski velemestni razbojnik rudniški jašek (žargonsko) tekač v sprinterski panogi priimek 2. in t. predsednika zda (john in john «uincy) državica med Španijo in francijo poklon, darilo zvezna drŽava na severovzhodu indije nas gledališki režiser nasa ljudska jed angleški arheolog iarthur) obrambni okop (lan manjšinske rasne skupine brit. otok v irskem morju kdor okorno hodi točka pri športu nemško mesto, znahopo steklu ekipa zupah pod francozi tone gogala avstralski hoj ehotaza občutu. filma pevec ple-stenjak beseda z magično močjo gibanje za priključitev italijan. ozemeu egiptovsko mesto ob jezu na nilu nekdahji terenec rom. dacie uvenje-nost prometni objekt čez cesto odprto ognjišče v sobi H james brown oče relativnostne teorije (albert) moški pevski glas karl erjavec država vjužni ameriki roman savnik BRIT. ATLET (STEVE) odkritelj amerike (krištof) središče. vidi furlanije, HEM_ nadja strajnar francoska pevka lear odisejev rojstni otok prepir, pretep nikotos pevec skupine the doors (jim) pojav ob oghju HČERKI kralja dahaja george harrisoh močno razstrelivo KRAJ SEVERHO OD SEZAHE mesto v delti volge EBADI, Širin - muslimanska nobelovka za mir, ETNIK - član manjšinske rasne skupine, CRAM, Steve - nekdanji britanski tekač, INULIN - ogljikov hidrat za prehrano diabetikov, ki se razgradi v fruktozo Slovenija • Silica gel blazinice Odpadek ali odlična prva pomoč pri vlagi? Tudi vi ne veste, kaj in kam bi z majhnimi vrečicami, ki so spravljene poleg vaših novih čevljev v škatli? Nikar jih ne mečite stran, saj so še kako uporabne. F5 Ô V » Te male kroglice so še kako uporabne, sploh v vremenu in letnih časih, ki prihajajo. Silica gel, ki ga najdemo najpogosteje pri novih nahrbtnikih, ki so jih minuli teden prvič nadeli naši šolarji, v škatlah s čevlji in še kje, nase vežejo vlago. Zato jih shranite in uporabljajte takrat, ko se bodo otroci vrnili premočeni, odlične pa so tudi v gospodinjstvu. V hladilniku Navadno se v hladilniku nabira veliko vlage, kar pa povzroči, da začne določena hrana hitro gniti ali pa jo napade plesen. Da boste podaljšali njeno obstojnost in svežino, na majhen krožnik položite nekaj zavojčkov silica gela. Ti bodo posrkali odvečno vlago iz hladilnika, obenem pa poskrbeli tudi zoper neprijetne vonjave, ki bodo naenkrat kar izginile. Shranjevanje kosmičev Ti zavojčki so izjemno uporabni tudi pri shranjevanju kosmičev in druge suhe hrane (piškotov, riževih ploščic), ki v stiku z vlago KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). izgubijo prvotno obliko, okus in aromo. Zavojček silica gela vrzite v škatlo s kosmiči ali pa ga preprosto položite na polico s suho hrano. Tako boste poskrbeli za svežino in dolgotrajnejšo uporabo. Sušenje telefona Se je vaš telefon v naglici namesto v torbici znašel v luži? Dan verjetno ne bi mogel biti hujši, kot je, a nič še ni izgubljenega. Telefon najprej v celoti razstavite, če je to mogoče, nato pa vse dele dobro obrišite s papirnatimi brisačami. Nato vse dele položite na silica gel ali v riž in pustite vsaj čez noč oziroma čim dlje. Vaš telefon bo tako »kopanje« preživel brez resnejših posledic. Zoran Franc torek • 17. septembra 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Drobiž za bogega Blaža Zadnjič je prijatelj prišel v domačo gostilno tako razpištoljen, da sem mu naročil dva špricarja, preden sem ga sploh upal vprašati, kaj za vraga ga je tako iztirilo. »Denar!« mi je pojasnil. A ga nimaš, me je zanimalo. »Imam, na banki, ker smo zadnjih nekaj let šparali za mlade, saj načrtujejo gradnjo.« In kaj takega se je zgodilo s tem denarjem? Saj si na banki še obresti dobil. »Ja, en cent za deset jurjev!« No ja, bogve kaj ravno to ni, ampak je denar vsaj varno spravljen, sem ga potolažil. In kaj te je tako razjezilo? A so ti pozabili pripisati obresti za prejšnji mesec? Pa mi je začel razlagati. In to-lažilni špricarji so počasi postajali ________ Štajerski i 'E DNIK www.tednik.si iSstajerskitednik □ Stajerskitednik 4 obojestranska potreba. Namreč slišal je, da ne samo da banka ne bo dajala nobenih obresti več, pač pa bo naredila še korak naprej v svoji nenasitnosti: občanom bo začela zaračunavati, ker se je sploh pripravljena ukvarjati s hrambo njihovega denarja! V času gnilega socializma so bili bančniki veseli, če smo ljudje kaj prinesli na banko, ker so potem zbrani denar nekomu drugemu posodili, da je lahko ustvaril nekaj soci-t alističnega. Mi smo za denar dobili obresti, banka pa jih je dobila od tistega, ki si je sposodil. V svetlem kapitalizmu pa boš moral banki plačati, če boš k njej prinesel svoj denar, ona pa ga bo seveda še naprej posojala - seveda za ustrezne obresti, ki bodo tako v celoti pristale v njenem žepu. Skupaj z našim plačilom banki, da je posodila naš denar. Sicer pa - kaj naj človek pričakuje od banke, ki se je že rodila z lopovščino? Saj se spomnite: ob osamosvojitvi države so spremenili svoje ime - in svojim komitentom iz drugih delov nekdanje skupne države niso več izplačevali njihovega denarja. (In kdo je ta Blaž, omenjen v naslovu? Ja direktor ljubljanske banke, ki so mu nedavno povečali plačo na 350 tisoč evrov letno, sedaj pa je pač nekje treba nabrati denar za božčeka. Da mu ne bodo deca lačna ...) Vaš Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 1 5 2 9 9 8 5 7 6 1 5 4 9 2 5 3 7 4 8 7 9 3 5 6 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © €€€ OOO Bik ¥¥¥ ©© € OOO Dvojčka ¥ ©©© €€ OO Rak ¥¥¥ © €€ O Lev ¥ ©© €€€ OO Devica ¥¥ ©©© € OOO Tehtnica ¥ ©© €€€ O Škorpijon ¥¥¥ ©©© €€ O Strelec ¥ ©© €€€ OO Kozorog ¥¥¥ © €€ OOO Vodnar ¥¥ ©©© €€ O Ribi ¥¥¥ © OOO Velja za teden od 17. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 23. septembra 2019 - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 17. september 08:00 Slovenska Bistrica, Srednja šola, Evropski teden mobilnosti, preventivna prometna delavnica, Še vedno vozim, vendar ne hodim, do 11.30 in delavnica alternativnih oblik transporta in testiranje električnih vozil, predstavitev projekta Potuj zeleno 09:00 Slovenska Bistrica, Promocija spletne tržnice Jem Domače in trajnostne mobilnosti, od 17. do 19. 9. 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Izobraževalno rekreativna olimpijada Seniorijada, do 15.30, brezplačno, zanimive nagrade 17:00 Voličina, jedilnica OŠ, praznik KS Voličina, predavanje Vzgoja za odgovorno vedenje otrok in mladostnikov 17:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Dan za starše: nevidne zakonitosti družine, psihoterapevtka zakonske in družinske terapije Nina Koštomaj, v času predavanja brezplačno varstvo otrok 17:00 Ormož, Knjižnica, prikaz pletarske rokodelske obrti 18:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Kloštrski večeri, pianistka Špela Horvat, Likovna razstava glasbenikov Mirana Strgulca 19:00 Lenart, avla Jožeta Hudalesa, Odprtje razstave fotografij Stefi P Borko Zgodbe s Sedmograškega Sreda, 18. september 09:00 Slovenska Bistrica, prostori RIC-a, Trg svobode 5, brezplačno tridnevno usposabljanje Optimizacija poslovnih procesov, 18., 20. in 24. september 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Izobraževalno rekreativna olimpijada Seniorijada, do 15.30, brezplačno in koristno, zanimive nagrade 11:00 Maribor, Preimenovanje velike dvorane v dvorano Vladimirja Bračiča ob dnevu univerze 14:00 Zg. Hajdina 71, kmetija Kristine Kirbiš, tradicionalno trganje koruze 18:00 Ormož, Mala dvorana Doma kulture, predavanje prof. Maje Botolin Vaupotič, Sprehod po ormoškem parku, podelitev priznanj za urejenost okolja v KS Ormož Četrtek, 19. september 09:00 Selce, zbirališče pri Baru Ornik, praznik KS Voličina, kolesarjenje po KS Voličina, za društva upokojencev in druge ljubitelje kolesarjenja 17:00 Voličina, vrtec, praznik KS Voličina, Ruperška pravljična urica 17:00 Ptuj, galerija Magistrat, odprtje razstave 100-letnica DPD Svoboda Ptuj 17:30 Večnamenska dvorana Spuhlja, predavanje Sonaravno vrtnarjenje brez prekopavanja tal v okviru projekta Samooskrba z domačega vrta 19:00 Ormož, knjižnica, Domoznanski večer Ormož nekoč, danes, jutri Mestni kino Ptuj Sreda, 18. september: 20:00 Diego Maradona. Četrtek, 19. september: 20:00 slovenska premiera Downton Abbey. Petek, 20. september: 17:00 Tačke na patrulji; 18:00 Downton Abbey; 20:15 Tisto: Drugo poglavje. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 23. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Naj Pleteršek, Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 17. septembra 2019 radioPTUJ uspešni vseh časov Šfajerski v TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU Nedelja, 22. septembra 2019, ob 17. uri Cena v predprodaji: 12 EUR Vtečeto*'" MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. ŠtajerskiTEUHlK 20% popust pri malih oglasih revija STOP (spored) brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Datum naročila: Podpis:_ torek • 17. septembra 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. JARKICE - kokoši tik pred nesnostjo, prodamo. Dostava na Ptuj, Ormož, Lenart ... Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljča-ne. Tel. 031 751 675. PRODAM grozdje, mešano (muškat, peli pinot, sovinjon, rizling in šipon), 600 kg, cena 0,45 EUR za kg, v Cirkulanah. Tel. 041 629 735. SREDAJEDAN PRODAM ličkalnik koruze (kožuhar). Telefon 041 612 213. PRODAM kravo simentalko, staro 4 leta, pašno, dobro dojnico. Telefon 070 250 441. NEPREMIČNINE PRODAM enosobno stanovanje v izmeri 43 m2 na Ptuju. Tel. 051 393 263. PRODAM tri ovce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 842 20. IŠČETE parcelo za gradnjo? Odlična zazidljiva parcela v izmeri 10 arov v neposredni bližini centra Ptuja vas že čaka. Vsi infrastrukturni priključki že tam. Pokličite 051 440 255 in se dogovorimo za ogled. ZARADI povečanega obsega dela zaposlimo za redno delovno razmerje kuharja-picopeka. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV vSi4'i LJICE INSTAGRAMA na viscto nogi- Ana Zaao!en Meita D0k0] Zagoina, m družbenih omrežjih ponosno ra,fca!uJe Na grajanje, od kod ji dens, ¡a raitos„0 iit,jenJe Zagolno^a no odgovarja. www.reporter.si OMREŽJE - Pozor, visoka napetost! Strici iz omrežja Alenke Bratušek AFERI - Kriminalna mreža v NKBM in nevarni Petrolov ruski oligarh OZADJE - Kako je nekdanji šef NPU dobil službo v Zavarovalnici Sava INTERVJUJA - Jože Bartolj, slikar, in Matjaž Turinek, ekološki kmet V spomin Aleksandru Lončariču - Sandiji u 31. julija 2019 smo na hajdinskem pokopališču k počitku pospremili spoštovanega sovaščana Aleksandra Lončariča - Sandija, roj. 17. aprila 1963, iz Skorbe 31a. Zahrbtna bolezen je 27. julija premagala njegov optimizem in vero v ozdravitev. Zaprla se je komaj 56 strani debela življenjska knjiga daleč naokoli znanega samostojnega podjetnika, gradbenika, ki je o svojem poklicu sanjal že kot hajdinski osnovnošolec. Vedel je, da bo nadaljeval družinsko dejavnost svojega, žal, tudi že od leta 1996 pokojnega očeta Ivana. Gradbeni tehnik Sandi je nastopil svojo poklicno pot za volanom tovornjaka in se na gradbiščih srečeval z različno mehanizacijo. Spoznaval je pomen dobre organizacije dela v gradbeništvu in sčasoma je način dela prilagodil potrebam trga. V svojo dejavnost je vključeval različne izvajalce gradbenih del, sam pa je bil vizionarski koordinator vseh aktivnosti, ki so po njegovi zaslugi programirano potekale. Sovaščani in hajdinski občani si ga bomo najbolj zapomnili po pogumni potezi, ko je nasproti doma krajanov v Skorbi zgradil sosesko vrstnih hiš, v katerih je našlo dom enajst pretežno mladih družin, ki so se priselile v našo vas. Veliko idej je imel še v mislih in marsikaj bi bil še postoril in spremenil v svojem življenju, če ne bi vmes posegla Usoda in mu prekrižala načrtov. Med vaščani Skorbe je nastala praznina, saj smo izgubili delovnega, zagnanega podjetnika, ki je videl cilj pred seboj in ga je vztrajno zasledoval; tako, kot je kot vesel, dobrovoljen mladenič z vso energijo na nogometnem igrišču v Skorbi sledil žogi. Tako se je kasneje odločal za različne podvige in jih tudi skoraj vedno izpeljal. Odšel je in za seboj pustil veliko vrzel, ki je ne bo mogel zapolniti nihče. Sin Sašo in hčerka Sandra ostajata ob njegovi globoko užaloščeni mami Rozaliji in sestri Lidiji ter njeni družini edina živa vez in spomin na čase, ko so bili srečna družina. Vsem izrekam občuteno sožalje, Sandiju pa hvaležno želim, da bi ob očetu in spoštovanih prednikih našel spokojen mir. Silvestra Brodnjak Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej počivaš, a v naši zavesti prižgal luč si spomina ... SPOMIN Danes, 17. septembra, mineva 1 leto, odkar nas je zapustil Štefan Breg IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 57 Iskrena hvala vsakemu, ki nameni korak k njegovemu grobu, mu prižge svečko v spomin in za dobro misel nanj. Vsi njegovi Srce ti v prsih nehalo je biti, ne čutiš bolečin več in nemira, od nas smo dovolili ti oditi, čeprav srce od žalosti nam hira. V SPOMIN 16. 9. 2019 mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil Jani Alt IZ DRAVCEV 10 S svojim odhodom si v naših srcih pustil globoko praznino in bolečino. Nikoli te ne bomo pozabili. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Čeprav tvoj glas se več ne sliši, z nami si še vedno ti. Dobrota tvoja naj ne mine, čas ohranja nam spomine. SPOMIN 17. septembra mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, atek, brat, tast, dedek in stric Janez Krajnc 24. 10. 1934-17. 9. 2018 Iskrena hvala vsem, ki prižigate svečko, postojite ob njegovem grobu in se ga spomnite z lepo mislijo. Tvoji najdražji Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je kot svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA Ob zelo boleči izgubi ljubega očeta, moža, dragega dedka, pra-dedka, brata, strica Milana Svenška IZ LACKOVE 7, KIDRIČEVO se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sočutne objeme, stiske rok in podarjeno cvetje, sveče ter maše. Žalujoči: žena Tinika, sinovi Miran, Vojko, Bojan in Andrej z družinami ter bratje in sestre Umrli so Anka Ivančic, roj. Vnuk, Placerovci 16, roj. 1931 - umrla 5. september 2019; Ivanka Peteršič, roj. Žgeč, Dornava 71a, roj. 1934 - umrla 6.september 2019; Ana Težak, Vitomarci 27, roj. 1932 - umrla 6. september 2019; Terezija Rajh, roj. Bac, Ptuj, Remčeva ulica 10, roj. 1929 - umrla 8. september 2019; Rajko Kralj, Ptuj, Gomilšakova ul. 2, roj. 1954 - umrl 7. septembra 2019; Milan Svenšek, Kidričevo, Lackova ul. 7, roj. 1946 - umrl 9. septembra 2019; Marija Lešnik, roj. Pečnik, Gerečja vas 20b, roj. 1937 - umrla 10. septembra 2019; Frančišek Masten, Ormož, Frankovci 41, roj. 1938 - umrl 6. septembra 2019; Peter Pignar, Lancova vas 85b, roj. 1982 - umrl 9. septembra 2019. www.tednik.si Ormož • Parkirali na prostor za gasilce in zaprli intervencijsko pot Ormoški gasilci: »Pustite nam prosto pot za izvoz naših vozil« Nevestni vozniki s svojimi napačno parkiranimi vozili na ploščadi izpred garaž gasilskega doma Ormož ovirajo intervencijsko pot gasilcem. Posledice so lahko hude, ko zapoje rdeči petelin... Brkič: »Pojav ni pogost, je prej izjema kot pravilo« Redarji po besedah vodje medobčinskih redarjev iz Skupne občinske uprava občin v Spodnjem Podravju Roberta Brkiča nadzor nad parkiranjem na intervencijskih poteh opravljajo v okviru rednega dela vsakodnevno, pogostih kršitev v zvezi s tem pa bojda ne zaznavajo: »Na Ptuju najpogosteje nadziramo območje Domino centra, območje šolskega centra in območja osnovnih šol. Občasno nadziramo prevoznost intervencijske poti na območju ptujske bolnišnice in Zdravstvenega doma Ptuj, kjer je ta prevoznost posebej pomembna in na območju Ptuja tudi najbolj problematična. Na območju Ormoža, kjer smo prisotni dva- do trikrat na teden, ob vsakem nadzoru, ki se praviloma izvaja dopoldan, nadziramo intervencijske poti in površine. Problematika parkiranja na intervencijskih poteh se pojavlja občasno in je ne zaznavamo kot pogosto kršitev. Bistveni upad parkiranja na intervencijskih poteh je posledica pravilne označitve intervencijskih poti in površin s talno in vertikalno prometno signalizacijo ter zavedanje ljudi, da lahko s takšnim postopkom nekomu ogrozijo življenje ali onemogočijo zmanjšanje materialne škode.« Kot še pravi Brkič, pa tovrstne prekrške občasno zaznavajo pri izvozih intervencijskih vozil na območju gasilskih domov, vendar gre v teh primerih za kratkotrajno parkiranje in je voznik navadno blizu: »Na območju Ormoža se srečujemo z občasnim parkiranjem na intervencijski poti ali na površini, namenjeni za intervencijo na širšem območju Zdravstvenega doma Ormož. Vendar tudi tukaj pojav ni tako pogost, saj je prej izjema kot pravilo.« Kljub temu da pri reševanju življenj šteje vsaka minuta, se še vedno najdejo takšni vozniki, ki svoje jeklene konjičke pustijo kar na površinah za gasilce pred gasilskimi domovi. Ta težava je te dni ponovno vzniknila na ploščadi pred gasilskim domom Prostovoljnega gasilskega društva Ormož, na prostoru, ki je rezerviran za gasilce. In to v času, ko je v bližnji šoli potekal roditeljski sestanek. »Zavedamo se, da v okolici OŠ Ormož mogoče res primanjkuje parkirnih prostorov v času roditeljskih sestankov, ampak talne oznake 'Prostor za gasilce' pred našim gasilskim domom niso brez pomena. V tem času, ko so bila vozila parkirana na napačnem mestu, bi v primeru intervencije iz- redno težko izvozili oziroma z nekaterimi vozili sploh ni prostora za izvoz, da bi lahko pomagali ljudem. Naprošamo vas, da upoštevate talne oznake in pustite prosto pot za izvoz naših vozil,« je na deloma zaprto intervencijsko pot z zapisom na družabnem omrežju opozoril Blaž Rajh, eden od ormoških prostovoljnih gasilcev. Ne otežujte dela gasilcev Kot je za naš časopis povedal poveljnik PGD Ormož Renato Jur-šič, tovrstna početja sicer niso pogosta, a ob tem poudaril, da ovire na intervencijski poti zanje vsekakor predstavljajo težavo, še posebej v primeru intervencij. Čez palec ocenjuje, da se enkrat ali dvakrat mesečno soočajo s tem, da nekdo parkira na prostor, rezerviran za gasilce. K sreči pa se še doslej ni zgodilo, da bi vozila, parkirana na intervencijski poti, zaprla njihovo pot oziroma bi jih ta ovirala pri izvozu na intervencijo. »To, kar se je pripetilo v torek, da so torej vozila zasedla prostor za gasilce in s tem intervencijsko pot, se je zgodilo po res dolgem času. Je pa res, da če bi v tem primeru morali na intervencijo, z velikimi vozili iz gasilskih garaž enostavno ne bi mogli izvoziti. In takrat bi lahko bil problem, saj preden bi mi to odstranili, bi lahko preteklo precej časa. K sreči se še doslej ni zgodilo, da bi morali na intervencijo in bi nam izvoz onemogočala napačno parkirana vozila na ploščadi. Več ali manj je nekdo vedno prisoten v gasilskem domu, tako da kar na licu mesta opozori voznike, da v primeru napačnega parkiranja odstranijo vozila. Želimo sporočiti, da je vsaka minuta pri reševanju življenj in premoženja pomembna. Voznike zato naprošamo, naj vozil ne parkirajo na mesta, ki so označena za interventna vozila, ter tako ne otežujejo dela.« Monika Horvat Foto: Arhiv PGD Ormož Globa v višini 80 evrov Zakon o varnosti cestnega prometa med drugim določa, daje ustavitev ali parkiranje vozil prepovedano na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom. Za prekršek je zagrožena globa v višini 80 evrov. Intervencijska pot, ki jo uporabljajo ormoški gasilci, je bila tako ovirana. Ptuj • Začela seje deratizacija TT 1 V« • V.1 »V» • 1 V občim so se namnožile misi in podgane »Opazili smo povečano prisotnost glodavcev, zato v ponedeljek, 16. septembra, začenjamo deratizacijo na območju celotne mestne občine,« je v petek sporočila županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. Deratizacijo bo izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano na področju celotne Mestne občine Ptuj do vključno 16. oktobra. V tem času, kot pozivajo v vodstvu MO Ptuj, naj vsi občani omogočijo nemoteno delo ekip, ki bodo izvajale deratizacijo in upoštevajo njihova navodila. Cilj akcije je zmanjšati število podgan in miši, ki so se v zadnjem obdobju očitno (preveč) namnožile tudi na območju mesta in občine. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, je letošnje leto v Podravju zabeležnih že izjemno veliko okužb z mišjo mrzlico. Z deratizacijo se število glodav-cev zmanjšuje, posledično pa se tako zmanjšuje tudi nevarnost pojava nalezljivih bolezni. Deratizacija se izvaja s sredstvi, ki vsebujejo antikoagu-lante (preprečujejo strjevanje krvi) in so učinkoviti proti vsem vrstam miši in podgan. Ker so vabe strupene, zato nikakor ni odveč opozorilo, »da smo bolj pozorni na prisotnost strupa v naravi, predvsem za lastnike psov,« je še dodala Gajškova. Ur o C=> " o Rojstva: Tanja Štebih, Krambergerjeva pot 1, Ptuj - deklica Neca; Urška Horvat, Gradišča 98a, Cirkulane - deček Fran; Zofija Hanžekovič - deklica Pija; Patricija Murko - deček Jaka; Polonca Kolmačič - deklica Reina; Petra Sagadin - deček Nejc; Anja Horvat - deklica; Tanja Za-vec - deklica Neža; Patricija Lešnik - deklica Elena; Sanja Medved - deček Amadej. Poroke - Ptuj: Aleksander Ferčec in Sonja Kostanjevec, Ptuj, Arbeiterjeva ulica 10; Dejan Drevenšek in Tina Ra-dolič, Spodnje Gruškovje 22a, Podlehnik; Marcel Mesojedec in Monika Naveršnik, Ljubljana, Prešernova cesta 14; Roman Lorbek in Ksenija Žagovec, Podvinci 83b; Janko Petek in Jerneja Potočnik, Starše 76o. Poroka - Ormož: Matej Lah in Irena Žalar, Zamušani 18a, Gorišnica. «—O - t » =7 t c?:. c? C , Kakršno vreme o kimavca mlaji, takšno je vso jesen najrajši. Danes bo v zahodni in severni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno, čez dan bo postopno tudi drugod nekoliko bolj oblačno. Popoldne in zvečer se bodo pojavljale krajevne padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 23 do 28 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek 17.09.2019 % S ■gji > 16 12 6 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 26 19 19 Popoldan Popoldan Popoldan