Ventil 3 / 2020 • Letnik 26 155 BESEDA UREDNIŠTVA Slovenija je krizo korona virusa preživela relativno brez večjih težav. Podobno velja tudi za industrijo, gradbeništvo, kmetijstvo in druge veje gospodar- stva. Seveda pa so tudi tu izjeme: na primer turizem, promet, logistika in še nekatera druga področja. Toda to velja danes. Kako bo jutri? Predvsem v go- spodarstvu so ljudje zaskrbljeni, kako bo jeseni, ko bodo pošle zaloge iz preteklosti in zelo lahko nasta- ne plačilna nesposobnost številnih podjetij, kar vodi v verižno reakcijo dolgov in ponovno v krizo. Tudi prebivalstvo se v splošnem strinja z ugotovitvi- jo, da je kriza minila dokaj brez bistvenih zapletov, seveda če izvzamemo nekaj deset tisoč nergačev, ki nikoli niso zadovoljni. Zanimivo, da so prav tisti, ki v skupno (državno) blagajno z davki prispevajo naj- manj in iz nje stalno vlečejo, najbolj kritični do vsega. V času krize so učitelji delali v težkih pogojih, a so delali; kmetje so delali povsem normalno, kot da kri- ze ni; industrija je izrabila vsako priložnost za proi- zvodnjo in oskrbovanje trga; gradbeništvo je sanira- lo ceste z vso razpoložljivo opremo in delovno silo; trgovine, vsaj večina, so se trudile po svojih močeh; podobno je bilo v drugih vejah industrije in gospo- darstva. Kaj pa kulturniki? Ne, njim pa ni treba delati, ni se jim treba prilagajati interesom ljudi in ni jim treba skrbeti za delo na trgu in se boriti za stranke. Čeprav niso imeli nobenih gledaliških, opernih, koncertnih in po- dobnih predstav v času pandemije, so dobivali pol- no mesečno plačilo, so jamrali in še jamrajo in javno protestirajo. Da ne bom napačno razumljen. Vem, da velika ve- čina nas tehnikov ali inženirjev ni proti kulturi. Vsi jo podpiramo, vsi smo njeni uporabniki in celo ustvar- jalci. Toda meje so tudi tu. Ali je strgana slovenska zastava ob nosečem trebuhu kultura, ali je to norče- vanje iz verskih simbolov, dojenje živali, pisanje po urejenih fasadah itd.? Zakaj so prav kulturniki med najbolj pogostimi ude- leženci protestov? To je vprašanje? A odgovor, če smo malo poredni, je preprost: to so nevzgojeni otroci. Ko jim daš en prst, hočejo celo roko. Če roke ne dobijo, jočejo, kričijo, se mečejo ob tla in pogosto agresivno izražajo svojo nejevoljo. Zakaj številni ustvarjalci kulture pri nas živijo zelo dobro in so s svojim statusom zelo zadovoljni? Zakaj imajo nekateri razprodane dvorane? Tudi tu je odgo- vor preprost. Ti ustvarjalci delajo kulturo, ki je všeč ljudem. Kakšna pa je kultura, ali je to sploh kultura, ki je ljudje ne sprejmejo oziroma jo sprejme le peščica ljudi. To je podobno, kot bi Revoz v Novem mestu izdeloval slabe avtomobile, ki se ne bi prodajali, ali avtomobile, ki bi jih kupila le peščica ljudi. Oni pa bi zahtevali plačilo od države, ker delajo, a ljudje ne razumejo njihovih proizvodov in niti ne razumejo, kaj je dober avto. V takšnem stilu se izražajo in argu- mentirajo svoja ustvarjanja naši kulturniki. Lansko leto so nekateri romanopisci v svetu zaslužili prek 50 milijonov evrov. Kaj pišejo naši pisatelji, da se njihove knjige ne prodajajo, kaj delajo slikarji, da se slike ne prodajajo, kaj delajo glasbeniki, da jih lju- dje ne poslušajo itd.? Če bi Revoz delal take avtomo- bile, bi tovarno že davno zaprli. Pa tu lahko našteje- mo več sto takšnih podjetij. Kaj pišejo Pregel, Novak, Manzini, Svetina in drugi naši pisatelji, ki se pogosto oglašajo v javnosti, da ne prodajo svojih izdelkov? Naj pišejo v angleščini, naj pišejo zanimivo in všečno. Podobno velja za televizijske nanizanke. Zakaj v sve- tu uspevajo mehiške, turške in druge nanizanke? Pa te niti niso posnete v angleškem jeziku, ampak v nji- hovem nacionalnem. Vem, naši kulturniki bi rekli, da to ni kultura in da se oni ne gredo tako nizkega nivo- ja. Da pa protestirajo po ulici, pa zanje ni nizek nivo. Tudi strojniki in vsi v industriji se moramo na trgu za pridobitev posla boriti v angleškem in še v ka- kšnem drugem jeziku. Vsak naš tehnični ali nek drug pohištveni, gradbeni, tekstilni proizvod ali proizvod živila, hrane, ki ga damo na trg, je izpostavljen zelo veliki konkurenci. Vsak naš proizvod mora biti vše- čen ljudem, da ga opazijo, in mora biti funkcionalen, da služi namenu. Zanj moramo odgovarjati v vseh pogledih (kakovost, varnost). Kaj pa kulturniki? Oni morajo izpolniti samo en po- goj: njihov proizvod mora biti všečen ljudem. Ni tre- ba, da je resničen, da je varen, ni treba, da je funkci- onalen, zanj ni treba dati garancije, ga servisirati, niti ni reklamacij, ki bi bile povezane s stroški. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr oiz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri n je go v e m o sebnem d ohod k u. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r it i iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n s k i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k t r ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o s l e d ičn o za sla b o p osl o van je pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in s p os o b ni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih delo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t o k r at man j s p os o b ni v inte l i g e ntn e m sm isl u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aju si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o d go v o r n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fesor j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v os n o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v os n o v ni š o li z n e o d go v o r ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v os n o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je mo š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o d go v o r n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fesor j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fesor j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fesor , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žiti, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us m e r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Kriza , Kultura , industrija , gospodarstvo , politiK a …