ClTATEUT! Prosimo, poglejte na-številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. NARODA lasf slovenskih delavcem Ameriki, ttlk. 1M« at Um f«*t Olficc a» New \*rk. N. V. Act «f CoofTM* »( March Srd, 1811. No. 115 — Štev. 115 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, JUNE 11, 1942 — ČETRTEK, 11. JUNIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> BUY UNITED STATES DEFENSE BONDS AND STAMPS ZMAGA PRI MIDWAYU ADMIRAL CHESTER W. NIMITZ, VRHOVNI POVELJNIK PACIFIŠKEGA BRODOVJA JE POSLAL V WASHINGTON OBŠIRNO POROČILO O VELIKI POMORSKI BITKI V BLIŽINI MIDWAY OTOKA. — IZ NJEGOVEGA POROČILA JE RAZVIDNO, DA SO IMELI JAPONCI V TEJ BITKI NAD 30 BOJNIH LADIJ IN DA SO JIH POLOVICO IZGUBILI. Poleg tega, da je bilo potopljenih več bojnih ladij in transportnih parniikov, sega število mrtvih vojakov in mornarjev v tisoče. Poročila o bitki še vedno prihajajo, toaa ni mogoče dognati, koliko ladij sedaj vpadni obiskovalci 5e ne nadlegujejo nobenega našega obljudenega otoka.- Da je Dutch Harbor še vedno v ameriških rokah, o tem ni nikakega dvoma, toda ves položaj na Aleutskih otokih je zagrnjen v temo, kajti v nedeljo je bilo uradno naznanjeno, da so v tamošnji bližini veliki hoji med bojnimi ladjami. JAPONCI PRAVIJO, DA SO ZASEDLI NEKATERE OTOKE ZAPADNO OD UNALASKE, KJER SE NA HAJA DUTCH HARBOR. (Zaipadno od Unateke se na haja več neobljitdenlh otokov.) Japonci so imeli pri napadu na Dutch Harbor dva namena: strateškega in političnega. Prvi namen je bil zvabiti večje število p merskih bojnih ladij z južnega Pacifika kakih"tžOOftinTVj vfsje proti sevrni, drugi namen pa je Hi! pokazati, da je japonsko brodovje dovolj močno, da Nemci pričeli novo ofenzivo Feldmarsal Fedor v. Bock je včeraj nenadoma pričel' novo ofenzivo pri Harkovu. Iz dosedanjih poročil ni še mogoče dognati, ali skušajo Nemci samo izravnati črto,' ki jo je maršal Timošenko s svojo ofenzivo v maju precej premenil, ali pa nameravajo še kai bolj resnega. Nemci celo zimo gradili .močne utrdbe okoli Harkova, toda maršal Timošenko jih je razbil v maju. Ako 'hočejo Nemci prodreti če® Don, tedaj morajo najprej izboljšati svojo črto pri Harkovu. Že nekaj Časa na tej fronti ni bilo skoro nobenih bzojev, toda maršal Timošenko je svo. je postojanke ntrjeval najmanj dva tedna, kajti nemški udarer? je pričakoval. Največji boji se sedaj bi jejo za Soba«*topol, ki ga Nemci ob. sfrelnjejo že 6 dni. Kot pravijo ruska poročila, imajo Nemci NAROČNIKI. — Ako Vam je naročnina potekla dne 31. maja ali preje, blagohotno pošljite za nadaljno naročnino. S tem, da ne čakate na opozorilo potom opomina, prihranite listu mnogo na stroških. • more j ^lastiti kake ameriške kontinentalne postojanke. velikanske iagiibe in so Rusi V svojem prvem namenu so se Japonci prevarili, obdržali vse svoje postojanke. ojem prv kajti pri Midwayu je bilo njihovo brodovje zelo razbito in Midway »o vrata do Havajskih otokov. Včeraj se je v Beli hiši sestal pacifiški vojni svet in ko so člani prihaijali od predsednika Roosevelta, jim je bilo na obranih brati, da so veseli jaj tonskega poraza pri Midwayu. Angleški poslanik lord Halifax je rekel, da jim je predsednik Roosevelt o bitki pri Midwayu podal vsa poročila, ki jih je prejel, toda lord Halifax je rekel časnikarjem, da vseli podrobnosti ne more predati javnosti. Člani vojnega sveta, ki zastopa :o 7 narodov, ki se skupno bore na Pacifiku, so bili zelo začudeni, ko so pri-'JKrich von Manmtem skuša šli iz Bele hiše in so jim časnikarja povedali, da so pre- J>«*nati Ruse z ■neke zelo važne jeli sporočilo, da so Japonci zajedli nekatere Aleutske 'vusine pn Sobastopolu. Nemci otoke. Člani so odvrnili, da na konferenca s predsednikom Rooseveltam niso o tem ničesar slišali. Nemško vrltovno poveljstvo pa naznanja, da s-o Nemei prodrli daleč v ruske utrdbe pri Sdbastopolu, druga poročila iz Berlina pa zapet pravijo, da so Nemci dosegli le malo uspeha. Li^t "Rdeča zvezda" naznanja, da Nemci neprespano napadajo Sebastoipol in da postaja položaj vedno bolj resen. 'Štiri dni feldmaršal Fritz "New York at War" (Ta naslov je dal župan F. H. La Guardia veliki paradi v New Yorku v soboto, dne 13. junija.) Ta parada bo največja, kar jih je še videl New York in ima, kot pravi župan La.Guardia v svojem razglasu, namen dramatično in nazorno pokazati moč ameriške %'oj*ke ter skupno prizadevanje celega naroda, da bo iz-vojevaua zmaga. Ta parada bo pokazala patriotične ideale ameriškega naroda in pred vsem nepremagljivost /družen i h držav. UMORJENI NEMŠKI RABELJ Reinliard Hevdrich (desno) podmačelnik nemške ta«'ne policije gestapo in protektor Češke in Moravske je bil težko ranjen ter je pozneje ranam podlegel. Na levi pa je poveljnik gestajpe Himanler. Iz Jugoslavije Pod naslovom "BORBE V JUGOSLAVIJI" poroča Urad Jugoslav Information Center sledeče vesti, ki so iz raznih virov. V tej paradi bodo zastopane" vse države, ki ob strani Zdr. držav in Anglije bore proti rilooipnema mj v rajniku—X cmč i ji- V paradi bodo veliki paradni vozovi ^float>), ki ibodo predstavljali razne dogodke v vojni in po vojni. Vsega skupaj bo 28 voz in jugoslovanski bo dvaindvajseti: Našteti ni mogoče vseh voz in označiti njih pomen, naj o-menimo samo nekatere: 1. Smrt jaha. Okostnjak jaha konja. Vozu bodo sledile skupine vojnih begusnceiv. Voz št. 2 bo Hitler—vojno strašilo osišča. Sledili ibodo posamezniki v črnih oblekah z napisi: Poljaka padla, Francija padla, Jugoslavija padla itd. Sledijo 'Uprizarjajo napade z infanter vozovi Pearl, Harbor, Bataan rijo in aeroplani, toda Rusi sto-1 jn Corregior. Posebno zname-je trdno kot sekala. Pogosto ^ 5 voz: President Roose-pride do spopadov na ba jonelatt" Novi Sad, 14. aprila: 9. Volksdeut-sdhe iz Barava naznanja, da je bilo v bližini Beograda ujetih 150 komunističnih voditeljev. fin Rusi so dosedaj še vedno vrgli Nemce po vznožju hriba. v Roški topničarji so v varnih krajih v s*kalah, infanterija pa se skriva db pdbočju v grmovju s puškami in ročnimi granata-Ani, f katerimi ra2ibijajo nem-3ke tanke. Podmornice pognane daleč od obrežja Člani senatnega ocKbora za preiskovanje vojnega programa so imeli včeraj tajno sejo z mornariškim tajnikom Frankom Knoxom ter so nato naznanili, da so (bojne ladje pognale sovražne podmornice na Atlantiku najmanj 50 milj od obrežja. Predsednik odlbora senator Kilgore je časnikarskim poro- prostorih čevalcem povedal, da zadnja tfva tedna ni bil potopljen noben parnik r>5el -zavezniški vnad. tedaj, ti od Nemčije zasedeno Evro- se bodo Francozi pridružili zaveznikom v skupnem iboju proti Nemčiji, po, da straži zavezi konvoje in zasleduje o " .e pod,-mornice. r\ L A 8 NHODV-Nw YmtU THURSDAY, JUNE llt 1942 T8TANOTLIBN IMS GLAS NARODA" 49 th Year Itrtb" la mrr day «mpt htartan. Bnmdaji la «■!• Mo ralja m m 9L—i m pol lata Maw Tort aa oeio lata »?.«=*; m pol lata m arte lato $*.—? aa 'val M ▼•aid 0 slovenskih izgnancih v Srbiji v v 'v ;; k (Poročilo, pisano V Beogridu meseca septembra 1&41.) Nadaljevanje WL S. SBOgtZBgS^mpmmmmmmm HITLER DELI EVROPO č^asttiikamki poročevalec Frederick C. Gschsner, ki je bil dk>lgo let V Nemčiji, je poznal in dobro opazoval Hitlerja ter se je z ameriškimi diplomati pred enim tednom vrnil v New York na švedskem parni k u Dronttinghodm, oprilsiije sedaj življenje in značaj nemškega fuehrerja Adolpha Hitlerja, o katerem pravi, da je nagnit in samozavesten in da je popolnoma prepričan, da ga je božja previdnost poelaila na svet, da osvobodi nemški narod in da so ga mnogi zdravniki opazovali in prišli do prepričanju, če ni že zdaj blazen, ho prav .gotovo v bližnji bodočnosti popottjjoma ablaanil. O razdelitvi Evrope pa poroča Oacbsner naslednje: "Hitlerjev načrt je, da je Evuopa popolnoma pre-menjena tja do Urala, 800 milj od Moskve proti vzhodu, v nacijsko cesarstvo. Viae pokrajine vzhodno od Urala s Sibirijo vred bo prepustil Japoncem, ki jih ne mara niti sam, niti nemški narod in jim ne zaupa«. In če bo oei-šče zmagalo, tedaj bo zaprl vrata evropske celine proti vsemu, razun nekaterim najvažnejšim potrebščinam iz Amerike. Njegov načrt za premembo meja v Evropi in Afriki je bil že tipkan. Po tem načrtu bodo Holandd popolnoma izgubili svojo neodvisnost in nekatere meje v Franciji in na Balkanu bodo popolnoma izbrisane. Hitlerjev aihitekt Albert Speer je že napravil načrt za Zbornico evropskih narodov v Berlinu, kamor bodo dežele pod nemško na vlado pošiljale svoje zastopnike po številu svojega prebivalstva. Vsaka dežela bo morala prispevati za zgradbo te zbornice. Nobena dežela pod nemško nadvlado ne bo imela svoje poslanske zbornice, imela pa bo svojo vlado, ki jo bo odpbrila Nemčija. To ne velja za Italijo in Španijo. Hitler bo dovolil Angliji, da bo obdržala dci svojega cesarstva. Do Anglije ima vedno občutek "opičje ljubezni," kar pomeni otroško občudovanje, vsled česar .je bil mogoče popolnoma odkrit, ko je hotel pridobiti Anglijo, da se mu pridruži v napadu na Rusijo. Toda v Hitlerjevem cesarstvu bo vsakdo političen in gospodarski podložnik nemškega "najvišjega plemena." Kako se bo godilo drugim narodom, mu ni mar. Rusija od Urala bi bila pod nemško vlado; Ukrajina hi dobila svojo "narodno" vlado pod nemško nadvlado; baltiške province bi bile nemški proteftctorat. Samo Nemčija, Italija in Špaoska bodo smele imeti armade. Francija, ki bo ponižana do skrajnosti, bo smela imeti le majhno armado. Druge drža/ve bodo imele vojaštvo samo za policijo, toda ne tankov in aeroplanov. Nobena dežela ne bo smela graditi kake trdnjave brez o o vol jenja Nemčije, Nemški um pa bo izvedel pod Hitlerjem take velike načrte kot namaikanje egiptske puščave, da bo na njem nastalo rodovitno polje, in predor pod Rokavskim prelivom v Anglijo. Vse to ima Hitler v svojem načrtu, ki pa se bo prav gotovo zrušil, ko bo padel sam, Zdaj prideva zofpet do mostu ki vodi Če® vodo Bistrico. Ta must je sredi gozda v globoki grapi. Na mostu in v 'bližini so nekaki vojaki — presneto! Nemci so. Popravljajo razdrti most. Seveda sva zdaj že pozabila da je treba * roke v vis" in sama tulhtava, kako bi se naredila kolikor mogoče najbolj nedolžna, da bova mogla dalje. . Stopiva na most — toda stoj-ta! "Kdo sta. kam hočeta? Kako se drzneta mirno brez dvignjenih rok?" Že naju obdelujejo kot da sva dva zlobna psa. Toda nič ne pomaga, morava se ponižati. Ne samo roke nama splavajo v vi*., se opuawicevati se začneva in prositi oproščen j a. Končno naju odvedejo pred komandanta in posrečilo se nama je, da sva ga preslepila. Smela sva naprej. lin vse kaže, da je to za naju najbolje. Zakaj videti je, da se bo ob mostu kmalu nekaj sprožilo. Ta most jč že videl marsikatero bitko med Nemfci in četniki. Vse je tako podobno, da tudi zdajle Hitlerjevi junaki nekaj takega p ricakujejo. Nekam zaekbljeno in oprezno se ozirajo okoli. Puške in strojnice so jim v strogi pripravljenosti. In mimogrede celo laihko opaziva, da je tam-le ob mostu nekaj kanonov, en tank in osem tovornih avtomobilov. Grški kralj prišel Grški kralj Jurij IL in ministrski predsednik Emanuel Tsudoros sta včeraj dospela v Washington ter bosta ostala v Združenih državah 10 dni. Včeraj (popoldne jih je sprejel predsednik Roosevelt v Beli hiši, zvečer sta pa bila njegova gosta pri večerji. V Wa-sbingtonu Ibosta ostala do pondeljka. nato pa "bosta prišla v New Yorfr. V New Xorku se bosta mudila 6 dni in bosta 19. junija gosta na banketu, ki ga bo njima na čast priredil Overseas Press Cliib v hotelu Waldorf-Astoria. Vidiš! Nisva še posebno daleč prišla, ko je ree začelo po kati. Strojnice regija jo. Vendar kmalu utihnejo. Zdaj ni več posdbno daleč od Lazarev-foa in (brez novih sitnosti ali razočaranj, odpotujeva tja V Lazar©vac dospeva že ponoči in je treba iti spat. Drugo jutro se že db 7. odpeljeva s kolesom proti Valjevu. Še nekaim dobro gre vožnja, toda v ibBiižini Lejk ovca postane v a pozorna na vedno večje število četnikov, ki stražijo cesto. Spet in spet morava s koles in se legitimirati. Ko dospeva v sam Lajkovec, je pa četnikov vse živo. Toda glej, v mestu naju ne ustavljajo. Šele ko hočeva mirno zadnje straže, že iarven La j k ovca, najn primejo četni-ki. (Najprej nam odvzamejo kolo. Potem preiščejo nahrbtnike. Potem se začne spraševa nje. Na vsa vprašanja gladko odgovarjava, vendar se zdi. da nič ne pomaga. Napovejo nama ponovno preiskovanje pred višjo instanco. . (Počakava m višja inštanca pride. Bil je sifoeki pop, po četniško oblečen, oborožen. Le popovska brada in duhovniški znak okoli vratu sta ga izdajala. Spraševanje se začne. Da sva Slovenca, izgnanca iz domovine, da imava vse papirje v najlepšem redu. Vise zastonj. Pop je sitno previden in nama ne zaupa. Treba bo počakati samega vojvodo, ki bo odločil, ce bova izpuščena ah ne. STAHO V AN J A — po 3 do 4 sobe z vročo vodo, električno razsvetljavo in centralno kurjavo $24—$83. — Superintendent, 403 W. 18th St., New York City. 5x Z nama četniki niso Burovi, dasiravno zelo natančni. Toda preden naju pustijo na svobodo, nama svetujejo, naj se čimprej pobere va iz teh nevarnih krajev in j© mafeneva naaaj v Beograd. Vojvodi potoživa, da so nama četniki odvzeli kolesa. Obžaluje to nerodnost in obljubi,, da jih svojača^no dobiva nazaj. Malo se začudiva, kako da ne takoj, vendar je boljša obljuba ko nič. Toda kako naj od tu potujeva v Beograd? Koles nima-va več, avtobus ne vozi, vlak tudi ne. Do Beograda imava pa 70 kilometrov . Nekdo naju potolaži z novico, da druigo jutro odpelje avtobus proti Beogradu iz Laza-rovca. Torej hajdi v Lazaro-vec, da si zagotoviva prostor na avtobusu. iSrečno prideva v Lazaroveo. tam nama pa povedo, da avtobus sploh ne prispel iz Beograda, ker so mu med potjo četniki prestrelili gume. Spet sva v zadregi. Ta nama nekdo pove, da se lahko naslednje jutro ob desetih odpeljeva v Beograd z uradnim avtobusom. Počakati morava. |Drugi dan že sediva v avtobusu in težko čakava ure za odhod. Zunaj dežuje kot za stavo. Šofer je bil jako za-Kkiihljen in ^ploh so pripovedovali, da bo vožnja nevarna. Ceste pokvarjene, mostovi razrušeni, avtobuse in sploh vsako vozilo ustavljajo četniki in uporniki. JOjufo temu avtobus točno odpelje, nam je pa menda vsem precej tesno pri srcu. Vozimo kakih 6 kilometrov in dospe-mo v Vreoce. Tu nas ustavijo Nedičeve oblasti. Vsi moramo izstopiti. Zvemo, da avtdbue ne bo peljal dalje, ker radi razdrtih cest to sploh ni mogoče. Kaj bova sedaj naredila ?Nekateri se vračajo nazaj v La-zarovec, midva se pa pridruživa gospodu in gospej, ki hočeta peš v Beograd. Hodimo, hodimo, spotoma pa povBod spralšujefttto, če bi se ne našel kdo, ki bi nas peljal do našega cilja. Po dolgem brezuspešnem popraševanju naletimo na cigana, ki nam ponudi svoj ciganski voz in samega sebe za 300 din. Slabo se bomo vozili v tej ciganski kočiji in po tej slabi cesti toda bolje ko nič. Poleg tega bo pa tako še najbolj var no. Vozili se bomo skozi obširne g oodove in tam gospodarijo četniki. Na cigansk okočijjo se pa£ ne bodo dosti ozirali, d očimi ustavijo in preiščejo vsak večji transport. Zlasti ne smejo nikaka živila po tej poti v Beograd. Četniki ga skušajo izstradati. Sopotnik trgovec nam je pra-viL da je bil na potovanju po trgovskih poslih. Hotel je na kimetih nakupiti sliv in pek- 4 meza. Četniki so mu vsako' taiakrapoveaje prepovedali. Izgovarjal ee je, da bi prodajal nakupljeno blago samo domačinom, Nemcem pod nobenim ;ojem. Mič ni pomagalo, i so mislili, da vsako bla-go, ,ki je enkrat v Beogradu, na ta ali oni način lahko pride Nemcem v roke. Tako je moral trgovec opustiti v&e svoje načrte in se na ciganskem vozu v racati v Beograd. Potovanje je pa v kljub ciganski vpregi kar zaninnvo.. Vsepovsod opazujemo uničene telefonske napeljave in raztrgane ceste, ki bi je res noben avtobus ne zmagal. Da nam čas hitreje poteka, naari naš cigan pripoveduje celo vrsto dogodfe iz bojev med četniki in Nemci. Ko rnno pri-|čli do kakega novega kraja, nam ikar z roko pokaže, češ: tamle se je dogodilo to in to. Ko je ena ®godba končana, smo že kje drugje in priono se nove. ilaprevidel sem, da je. ravnanje četnikov in upornikov povsod enako. Nikomur se"jih ni treba bati, če nima na vesti kakega zločina. Bodi Srb ali Slovenec ali karkoli, samo da Bipošten in da nisi — Nemec Zveze z Beogradom uničujejo samo zato, da bi Nemcem za grenili življenje tam in drugod v tej okolici. Končno vendar srečno dospe-va do cilja. Odpočijeva se nekaj dni. Med tem pa ižčeva prilike za novo stamovanje. Saj bi hotela obiskati še več Slovencev in radovedna sva, če se bodo odvzeta kolesa res dobila nazaj. IŠe preden poteče mesec september (1941) se odpraviva na novo pot. Kar ne da nama miru. Saj se ne splača čakati, da bi morda pozneje mogla potovati z vlakom. Vse kaže, da če dolgo ne bo nič s potovanjem po železnici. Peter Zgaga a IZ MOJIH Spi V. (Nadaljevanje prihodnjič.) važno za pakado. V Lacjanovi tovarni na 12 Waverly Plaioe, se zberemo ob 8:30 zjutraj ter na to točno ob 9. uri odkorakamo na nam odločeno mesto in sicer na Frinee St., West ef W. Broadway* kjer moramo biti točno ob 9:15, pripravljeni za parado. Parada se p riene točno ob 9:30. Naša skupina, kot je določeno, bo že v paradi korakala približno ob 10.15. Ker so nekateri izrazili željo pri sinočnem« sestanku, da se želijo preobleči v narodno nošo v dvorani slovenske cerkve na Osmi (oeeti, lahko to storijo, kar je gospod župnik Fetrič radevolje dovolil. Torej bodite tam v dvorani okrog 8. ure nato pa pridite točno pred Lae-janovo tovarno ob 9. uri, tako da borno zaamogli skupno odkorakati na zgoraj označeno mesto. . Opominjam vas še enkrat na fočnost. Naj pripomnim, da kdor se želi že doma v nošo napraviti, lahko to stori, in tedaj Oče se je natihem zavedal težav, ki mu jih povzroča nepismenost, zato je pa sklenil iz-obraciitj svoje otroke. Brata je poslal v Gorico v gimnazijo, poaneje pa v gozdarsko šolo v Iunsbraek na Tirolskem; sestro k Uršulinkam v Loko, me-ne pa v Kranj. Sestra je postala učiteljica, učila je pa le nekaj mesecev, ko je začela misliti na zenitev. StFahoma je zampala očetu svoj sklep. Oče, 'ki je vse to že vedel, ni rekel nič, ampak je le prikimal. Šele naslednjega dne jo je vrprajšal, koliko sob bosta imela. Sel je v Žiri ter pri mojstra Brdku naročil za pet sob sijajno pohištvo iz češnjovega in javorjevega lesa. Dve ljubljanski šivilji sita krojili in šivali oblefke za nevesto in dru žice. Sestro je poslal v najboljši ljiibljanski hotel, da se je izpopolnila v kuhi. Idrijca ni niso pomnili talke bale in svatbe. Samo skrinja platnenega, s čipkami obrobljenega perila je predstavljala celo premoženje. Iz stanovanja so znojili vse pohištvo pod streho ter postavili v sobe mize, stole in klopi. Povabljenih je bilo nad dvesto svatov, predvsem seveda zastopniki cerkvene in posvetne gosposke. Tri kiiharice s petimi pomočnicami so cel teden pripravljale poročni obed in večerjo. Z Ogrskega je moral brat naročiti tisoč steklenic starega, sladkega vina, iz Tr-sita pa sod morskih rakov in rib. V spodnji veži sta bili za preproste ljudi dve mizi, polni potic, belega kruha, klobas in suhega mesa. V fcota. je stala kad vipavskega vima. Ljudje so vino kar s korcem zajemali. Poročni dan ob petih zjutraj je oče kot ponavadi zajtrkoval mimo okna. Ves dam, ves večer in vtso dolgo noč, dokleT se ni'^ta ženin in nevesta odpeljala in se evatje raasli, je presedel v zaklenjeni Stacuni. Opoldne si je odrezal za jnžino in večerjo velik kos črnega kruha in kos slanine- Lite reke steklenice hrvaškega vina se je komaj dotaknil. S človekom, ki ga je sestra vzela, namreč ni bil zadovoljen. O njem sicer ni vedel ničesar slabega, toda navdajala ga je temna sluftnja, ki se je še prekmalu uresničila. Do poroke se je ženin vztrajno krotil in zadrževal, kmalu po poroki se je pa radkri 1 v pravi luči. Bil je zapravljiv«?, pijaneo in kvartopirec. V presenetljivo kratkem Času je pognal sestrino doto te*r še pred enim letom začel see-tro na kolenih moledovati, naj gre k "staremu" še po več. Skrajno- neTada se je dala preprositi, sluteč, kako brezupna in breauspešna bo ta njena pot. Oče jo je mirno, zdelo se ji je, da skoro soentno poslušal, naposled je pa ratal ter ji brez besede, toda z odločno kretnjo pokazal vrata. Oče je prav do svoje smrti sejmadil. Ponoči si je oprtal kramo kos, žebljev, brusilnih kamnov in oselnikov. Včasi je uosil šest do osem ur daleč. Na Srejmišeu je pod kakšnim drevesom razložil svojo rabo, pri-valil velik kamen ter prisluškujoč pritrkavanju izbral tri kose, ki so natančno tako zvenele (kakor zvonovi ter začel z njihovimi opicami pritrkavati po kamnu. Tako je privabljal kupce. Prejšnje čase se je z neprodanim blagom vrnil p€*š domov, zadnjih dvajset let je Imel pa drugačno navado. Ko koruzni sok, odšel v stacuno,)^ ^ ^p.jj po^ popoldne zaklenil tudi sprednja vrata in^ejmarji razhajati, je odnesel sedel za pudelnom v kot. V cer kev ni šel in si ni ogledal poročnega sprevoda, ki se je vil d I Pride vojvoda. Odvedejo nas na postajo železnice. Tam imajo četniki svojo uradno pisarno. tam tudi sodišče. Kjnaa-kk opaziva, da četniki osumljen ice popotooraa pravilno zaslišujejo in sodijo. Nikdo ni ustreljen dokler ni dokazana njegova krivda. IZasEiševanje traja dolgo. No, mi dva se nisva imela Česa bati, toda trije od ostalih zapornikov se nikakor ne morejo iz-reševati. Bili so obsojeni na smrt in takoj ustreljeni.. Eden je zagrdšil to, da je poneveril četnhški pečat m na ta način izsiljeval denar od kmetov. O-stala dva sta knela ha vesti podobne ali že hujše zločine. Taka je četniška pravica. M f >|t f H (# ft KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane »arao S ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani" Recepti so n&pisaQi v angleškem j«ziku; ponekod pa boj tudi ¥ j »siku naroda, ki mu Je kaka jed posebno v navadi! •i' Ta knjiga jo noka} posebnega za one, ki se zanimajo i > kuhanj« in aa hočejo ▼ njem čimbolj lsveibati - Upopolniti. naj pride ob 9. uri zjutraj, da nato skupno odkorakamo na jagdraj oanačeno mesto; kdor pa tega ne bi zamogel storiti, to je, da p ride v Lacjanovo tovarno, naj pride naravnost naPrinc« Street, Wert of Wert Broadway, ter naj bo tam točno ob 9.15. Parada se p rične na 5. Avenue in Washington ®q. ter se konica na 5. Avenue in 72. ulici. Nato se zvečer prične takozvana 4'Torch Parade" ali parada z bakljami. Ta parada se prične ob 7. uri na 32 cesti in 5. Avenue ter zaključi istotako na 72. cesti in 5. Ave. Za to parado se mi Slovenci in Slovenke aberemo točno ob 6:30 zvečer in sicer na 32. ulici med Lexington in 4th Ave. Parada se vriši ob vsakem vremenu. Slovenci, Slovenke, udeležite se je v velikem številu ter s svojo udeležbo pokažite narodno zavest pred drugimi narodi* osobito v tem času pred ameriškim narodom. Kateri nimate narodnih noš kakor je na prvi strani omenjeno, pa pridite in sicer moški v črnih ali v čnvoplavih oblekah, ženske pa v belih, ter se boste ipridrožrli v paradi takoj za naše skupino v narodnih nošah Pripomnim naj še enkrat: bodite točni! — Possdrav. < 1 Anthony Svet. Vieprodano zalogo v gostilno, naročil veliko porcijo svinjake pečenke, belega knuha, liter vi-,na in tri viržir&e. Po tej izdatni vdeerji je najel kočijo in se odpeljal domov. Pogosto ga je to več »veljalo kot je anašal vesdnevni dobiček. KNJIGARNI SLOVENKA PUBLISHING CO. ZM Waal 18th Street : ; Hew York, V. Y LISTNICA UREDNIŠTVA. J. B.. St Mary's Pa. — Tz New Yorka do flkvre ali Cher-ibourga je približno 3100 mi^j, od tam do Lijabijane pa 680 i; torej skopaj & New Torka do Ljubljane okoK 3760 milj. Proti koncu prejšnjega stoletja je dobil Ljdbljansiki grad nenavadne goste. Orožniki so polovili na Kranjskem nad petdeset razbojnikov, roparjev, ponarejevalcev in raape-čevalcev krivega denarja. Tiste dni je hodilo mimo naše hiše več Idrijčanov kakor,ponavadi. Skrivnostno so šepetali, kazali na staouno in Čakali velikega dogodka, ki «e pa ni nikdar završil. Oče je kmahi pogrontal, v kakšno zvezo ga spravljajo. Postal je še bolj mrk kot je bil in se je za celo desetletje postaral Vsa materina prizadevanja, da bi ga raavedrila, so bila brezuspešna. Globoko zatopljen v misli, je nenehoma nekaj nerazumljivega mrmral. Do takrat ni v hiši trpel časopisov. Mati jih je skrivaj brala in -sproti sežigala. Takrat ji je pa naročil, izposoditi si vse časopise, ki so poročali o ljubljanskem procesu. Vsak večer iproti nro je morala vse natančno prebrati, in vsak večer mu je vidno ^dleglo, ker v poročilih ni bilo njegovega i-mena. Ob pogledu ha orožnike se je zaicel bresti kot šiba na vodi. Pomiril se je šele, (ke* o-rožnikov ni bilo v stacuao in ker ga sodnik v hradi, ostri sodbi ni imenovat Ali sta bila njegov strah in zanimanje le plod domišljije, aji je res kaj talkrivil, je ostalo nepojasnjena skrivnost, ki jo je vzel e seboj v grob. (Konec jutri.) m SLOVANOV" PIKNIK IZ JUŽNE STRANI PITTSBURGHA (Kot je bilo že poročano, terse pokažite svojo narodno za-kot razvidite iz današnjega o—I vest. "Slovan" ima na proglasa, priredi slovensko pevsko gramu te prireditve nekaj prav društvo "Slovan** svoj veliki!lepih narodnih pesmi, med ka-piknik in aieer v "Karl* Dee. te rimi tudi večje Žtevilo novih. Old Homestead, 66-06 Fre*h'tera ozirom na sedanje ca»e bo kako je v Chicagu med prija-Pond Road, bluza Metropolitan "Slovan" na tej prireditvi naj telji in znanci sprožil idejo, Ave. Maspeth, L. I. Začetek prvo zapel ameriško himno, na kako da bi se či tate!j i Zgage-ob 2. uri popoldne. Piknik se to pa sledijo druge na&e slo- tove kolone oddolžili vsaj de venske narodne pesmi. Odlbor loma možu, kateri nas je leta Umetne noge. — Minuli teden sem b ral v "Olasu Naroda" dopis od našega prijatelja Vrhničana, Jožeta Zelenca, v katerem med drugim pravi, vnSi v vsakem vremenu, ker namreč v slučaju slabega vremena je na razpolago velika dvorana s posebnim odrom za godbo itd. Kot je bilo že poročano, bo to p rva slovenska prireditev eunaj v prosti naravi v letošnji poletni «ezoni v naši newyonski naselbini. Zato se va« dragi rojaki in rojakinje od blizu in daleč tem potom naproša, da se te prireditve udeležite v velikem številu. Po-ebno 5e z o-zirom na današnje kritične ča- je poskrbel z izvrstno godbo za ples, kakor tudi v vseh ozirfh kar se tiče raznih okusnih je&t- in leta razveseljeval h svojo ko lono v "Glasu Naroda." In pravi Jože, da se je med roja vin in razne najboljše kapljice. | ki preo tmti dan nabrala maj- Torej vsestranskega užitka bo dovolj, za vse udeležence. Tudi bomo imeli srečokrv s kras- nlrrti dobitki. Torej prihodnjo nedeljo 14. junij« vsi na "Slovanov" piknik v Mas-peth, L. I- tS sobratekim pozdravom Anfehonv Svet. SLOVENSKI ZDRAVNIK Tukajšnja slovenska naselbi-na je dobila novega sloven, zdravnika. Ako se ne motim je tudi prvi v državah New York in Nem Jersey. To je dr. 'Ralph S. Ferenčak, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. And. Ferenčak v Plains-field, N. J.. Bil je rojen v Brooklyn. N.Y. 1916. Ko je bil «tar 8 lft, so se preselili stariši v New Jersey. Dr. FerenčaK je graduiral v Bound Brook High School; sprejel je Bachelor of Science and Medicine degree na Bratcem univerzi v New Brunswick, N. J. Tukaj je bil tudi izvoljen v Pi Kapa Alpha Fraternity. 28. maja je sprejel Medical degree na Long Island Collage of Medicine., 5. januarja, je dobil iz Wa&hingtona dekret kot Commissioned First (Lieutenant in Army Reserve Medical Oorps. t Na vbo to veselje pa je 6. junija naredil največjo napako — bil .je poročen. V zakonski jarem jra je vpre-jrel Rev. Kefee v certaci «:v. Jožefa v Plarnfield, N. J. Njegova izvoljenka si je izbrala i-sto pot, kot dr. Ferenčak. nam reč je profesijonalna bolničar- ka v Muhlenberg Hospital. V to bolnišnico bode tudi pride-Ijen dr. Ferenčak, kot internist. Na svatbi emo se prav lepo zabavali pozno v noč na domu *tari»ev. Gostov je bilo iz vseh krajev, iz Long Island, BrooWyna, Poughkeepsie, New Yorka, Jersey City, Dover in Plainfield. iOdličen uspeh, katerega je hna veota, katera da je odposlana naravno na naslov Mr. J. Teučka. Kio sem torej videl. da se gre za nabavo umetne noge Zgagi, češ da ne bomo siromaka pustili, da *e mu o berg-ljah ali na wheelchair treba peljati, mi je nehote prišel na mrsel dopis I. Bukovimske-ga v "Glasu Naroda" že par let nazaj, v katerem je omenil enega bika, kateri je podivjan pridirjal iz South Side in se na 22. mostu na Monongahela R ver zaletel v avto, v katerem so se nsh*žbeeni Meiviy Hospital peljali na nedeljski izlet. Ko so se izletniki izpod pre vrnjenega avta izkobacali, se je izkazalo, da imajo le majhne praske, dočm je en dedec ne-nehoma vpil, da kje je njegova noga. In ko so ga slednjič v bolnišnici z velikim tradom^pri vlekli na operacijsko mizo, češ, dp. v«tanovijo, kaj da je z nje- sem stopil v spodnje prostore Kio v. doma na malo okrepčilo. Notri sem srečal par prijate-ijev. katerih nisem že dolgo videl. Med drugimi je bil m®j prijatelj F. Špišič, ki je ravno takrat dal prepisati "Glas Naroda" na svoj novi n aslov. Filipa Protgarja, zastopnika "G. N." seml vprašal, ako je bral dopis od J. Zelenca, in kaj da on misli o tej ideji za zbiranje prostovoljnih prispevkjov Zgagi za umetno nogo,, in mi je odgovoril, da to odobrava. Mr. Progar me bo v kratkem obvestil o svojem uspehu. Toliko za danes. V kratkem kaj več. Poesdrav! Niok Skube. PISMO IZ NEW YORKA Janko N. Rogelj. Plemenita ideja slovenske sekcije JP0 prihaja iz navideznega m rtvila v močno in vse-trtransko oživ^nje. Iz. širne Amerike do-bivaau bodrilna pis ma. da naj vztrajam, pri mojem delu kot direktor publicitete, ker naš slovenski narod v Aane-riki se je pričel zavedati resnega položaja v naši rojstni domovini. Hvala vam vsem za tople besede in priznanje, ki je za mene visoko čislano plačilo. Dajiiko in pomagajmo vsi in v«ak, vsepovsod in vsak čas; večje hvaležnosti še ni dobil naš narod v Aaneriki, kot jo bo dobil taki at. ko bo naš trpeči narod v domovini s sol- dosegiel s svojim nridnim uče-njarfl je v ponos ne samo nje- govo nogo, so bili nemalo izne- te več srca v svojih prsih ,ampak — mrzel kamen. Pesnitev se glasi: Slovenija toži . . . Kaj čaka«, sinko moj? Mtar nes ne cutis, mar r « ne slutiš da Triglav sivi in mogočni, naš vaiuh. zvesti tisočletni, vkovan v verige je železne, kot bil bi zlodej bogokletni; da -sestre — Ilrava, Sava. Soča, vse tužne solzne in krvave, ti norijo čez morja širna obupne klice in pozdrave? Kaj je s Jteboj ? Kaj čakaš, sinko moj? Mar ne vidi ■■■■ apap zami v očeh užival usmiljenje mar ne slutiE, dobrosrčnih in dobrodelnih slo-1 da narod tvoj tiran breodutni venskih s rev daljni Ameriki, barbarsko bije in zatira mu in njegpvi družini, marveč, v ponos v*eh S>ovencev v na-selbini Plainefield, kakor fcadi vsem Slovencem v Ameriki. iNjeirm in njegovim staris&em prav prisrčno Čestitamo! Poročevalec. JEKRV ROPRIVAfk t« aJifN T»minka Polk« Nt planine«*—mlM Str. M 111 In lU QlTJiNE UNIVERSITY TAMBIRICA — Atv. BI Bil Za to«. cetilk In rew ploH aa obrnit* na : 40HN MARŠICH Inc. ««S Wf< 4ind Strut. New Tort ADVERTISE in "GLAS NARODA" nadeni, ko so videli, da mož nima svoje prave, temveč le umetno no^ro. Tu se torej lahko povzame, od kolike vrednosti je, če se človek« iz-jrubljeni del telesa, kakor roka ali noga, z umetnim nadomesti. • • • Kova maša na 57. in Butter ®treet. — Zadnjo nedeljo, to je 7. junija, je daroval prvo av. mašo v cerkvi Marijinega Vnebovzetja Rev. Rudolph S. Flaj-nik ob asistenci Rev. Cadonica, Rev. Goloba ter še par drugih duhovnikov. Pridigo je imel nam že dobro posnani dopi6ni-kar za nabiranje darov po župnijah v popn(o»Č naše stradajoče Proč z vsemi izgovori, pah nit* v poza'b\jeno»»t vso našo preteklost, kajti naš narod v domovini leži na tleh, poln krvavečih ran. iz katerih odteka sok našega slovenstva, kri naše kri. Sedaj ni čas, da bi se midva prepirala, če je potreben resnione poaisoči. ('« so oni v domovini zdiuženi v bolesti in boju, bodimo tudi mi združeni v usmiljenju in pomoči. Če so bile storjene napake, to je človeeko, sedaj naj pamet ■sledi usmiljenemu elo-ve&kemta. sittu. Jaz v imenu desetih s loven* kih podpornih organizacij v Ameriki prožim roko na sodelovanje z vsemi, ki imajo blagohotno voljo in plemeniti namen za blagovest-no pomoč krvavečemu narodu onkraj morja. Pretekli teden sem dobil pismo iz New Yorka; pošilja mi ga srtbrat Leo Zakrajšek. V VABILO na C N SLOVENSKO katerega priredi PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAN" V NEDELJO, DNE 14. JUNIJA, 1942 Začetek ob 2. uri popoldne. v prostorih Karl's "Dee Old Homestead" 62-06 Fresh Pond Road, blizu Metropolitan Avenue, Maspeth, L. I., N. V. ISPPiknik se vrši ob vsakem vremenu. O d b o r. in ako ree ne outife, in ako res ne alutiš vseh mnogih mojih težkih ran, mi bodi vsaj so-človek, vsaj bodi mi — samaritan! "MLAEH VOJAKI" Pred kratkim je bila dokončana n qvo tiskana slovenska _ w __ koračnica 4 '»Mladi vojaki", ki1,go vito domov, da bomo lahko jo je posebno priredil Jerry W.j rekli, da smo se potrudili in jim riških tudi razobešene slovenske zastave. Pomislimo nas&aj v našo staro domovino, kdaj je že prenehala plapolati naša slovenska z astava Tu v naši novi dojmovmi pa je lahko raz-obešena. . (Delajmo za Slov. dom, da ko ee vrnejo naši slov. vojaki zraa- Koprivšek za piano in accordion. Mr. Koprivšek je bil zmeraj tega mnenja, da bi se naše slovenske pesmi predstavile Ame- pripravili lep, prebarvan in pre urejen Slov. dotn. Xa vprašanje mnqgih, kdaj bode otvoritev prenovljenih prostorov je odbor sklemil za rikancem, da bi tudi tujci uži- dan 21. junija. Namera te otvo- 4 0 - LETNO PREISKUSNJO I AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :> ELY, MINNESOTA KI IMA ■ - 22,600 flanov in dvm miljon« in pol dolarjev premoženj«. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnicamavarujte sebe in svoje otroke pri Ameaiiki Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je drn&tvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojaanila, če ne, pišite na glavni o rad. Ely, Minnesota. domovine, Rev. Aanbrozič. Kot pi^mru mi je .poslal spremi ji ve .>e p ridigar omenil, kako mi izseljenci imamo tukaj pod zvezdnato zastavo prostost in Bvtobodo, da se morejo na?i otro ci šolati za poklic, katerega si sami izberejo, tako se je nal§ mladi Flajnik odločil za duhovniški stan. V naši zasužnjeni domiovini, ko nam najnovejše vesti pravijo, gredo slovenski duhovniki izpod italijanske zasedbe skrivaj ponoči preko meje v po Nemcih zasedeno ozemlje. Tam se Zberejo vašcani v kaka skrivna zakotja, kjer z duhovnikom vred molijo po jo in jokajo. Med to dirljdvo pridigo sem videl, da so mnogim pricvrle solze v oci. Da je bila cerkev nabito polna, mi skoraj ni potrebno omenjati. Po maši je bil banket v Slov. domu v čast novomas^niku. Vzpodbuda prostovoljnih pri »pevkov. — Gtredor iz cerkve, sugestije, katere bom upošteval v bodoče. A najbolj tople pa njegove besede, s katerimi se pridružuje naši pomožni akciji, ko pravi, da moramo nabrati najatanj $250,000, to je *ainfc> en dolar od vsakega Slovenca v Amerik L 0 pianom mi je poslal tudi svojo pesnitev o bolesti naše poteptane domovine. Oitajte in minlite, poglobite se v globoko zamišljene beaede, ki vam slikajo rane in trpljenje naših bratov in se*ter v domovini. vas ta bolestna in turobna iapfcvved ne gane, potem, nizna- n pestjo, jekleno okovano, ga z lastne ,gi"ude besno tira; da majka, brat in sestra tvoja od .straže, smrtne bolečine trepeče. atoče, obupuje, v prithodnjost črno zre in gine? Kaj je *» teboj? Kaj čakaš, sinko moj T Kaj iie miruješ, mar res ne (Suješ, da v rabstvo naša bo pregnani sinovi močni in junaški, »la hčere, zdrave in cvetoče, podvržene pohoti so divjaški; da nHadeš naša nadebudna, prisiljena je adaj teptati najdražje narodne svetinje, — na lastno mater je pljuvati! Kaj je s teboj f Kaj čakaš, sinko moj? Da se ne zganeš, da «e ne vnaoneš, ko pekel vlada zdaj nad nami, ko v vas in hišo tvojo rodno se tujec nam sovražni seli, lasti si gmido naso plodno; ko govorica nada materina je hud zločin za nas postala, ko zvon utihnil nam je v linah, nam pesem v grl,ih je zastala f Kaj je s teboj? Kaj čakaš, sinko moj? Mar moja kri po žilah tvojih se res že vsa je zvodenila, se v srcu tvojem VBa ljubezen do rodne grude že je posušita ? Mar je svoboda polna skleda, ti m ozek ves že otopila in zlobna laž in tuja vera razum je zdravi zastrupila? Govori, sinko moj! In ako res nič več ne zmoreš mi biti krvni sin in brat. HITLER HOČE PETROLEJ VSBSLOVAN1SKI FESTIVAL Aimeriški Slovani so se združili z vsemi svobodo ljubečimi narodi, da zmagajo nad Hitlerjem in silami osSlča, . IV nedeljo 21. junija bo vse-slovanfski festival v Manhattan Center. 311 W. 34fti St., New York, Fričetek bo ob 8. zvečer, . Na tem festivalu bodo nastopili največji slovanski umetniki, med njimi Josephine Čeho-va, sopranfetka, Zlatko Balo-kovig, vijolintet, Ivan Petrov, bariton in drugi. (Skupina igralcev bo poka-zaJa ®Tvo sljko junaških, slo-vairektfh tpjev v Evropi. Slovenci, ne poaabite .priti na ta veliki vseslovenski festival! Zopet so zaškripali fašistični s troji. Hitler in Mnssolom fcta žejna petroleja in zarto za vsa.ko ceno hočeta priti na Kavkaz, kjer so neiačrpljivi vrelci* petroleja. vali naše krasne slovenske melodije. Torej » tem namenom je Mr. Koprivšek tiskal to znano koračnico z angleškim naslovom 1 'Soldiers On Parade.'* IKer je Mr. Koprivšek rarvno tolik ponosen na našega slovenskega župana Mr. F. J. Lausobeta v Cleveland, O., kakor je vsak Slovenec v Ameriki je svoje delo posvetil cle-velandskemu. županu. Da bodo Aonerikanci pod učeni in zvedeli o našem slovenskem županu in o Slovencih sploh, je dal Mr. Koprivšek tiskati sliko Mr. Lausoheta na prvi strani te koračnice. Ako imate katerega v vaši okolici ali v družini, ki igra piano-h ararum j ko, kupite to koračnico od vašega lokalnega trgovca ali pa od "Glas Naroda" 216 Weet ISth St., New York, Jf. Y. Cena tega komada je 40 centov. 'Aiko vaš lokalni glazbeni trgovec še nima te koračnice na prodaj, povegte da naj piše di rekfcno na kompanijo, ki je tekala "Soldiers On Parade". Pišite na Alfred Mfesic Co., Ino. 145 West 45tih S*. N*w York, N. Y. V kratkem bo Mr. Koprivšek tudi zložil in tiskal novo slofvensko knjigo petdesetih slo venskih n arodnih pesmi za kla vir s slovenskim in angleškim besedilom. Toliko za oznanilo dela Mr. Koprivšek a in upamo, da bodo vsi Slovenci podpirali njegovo delo in mu dali korajeo napredovati v korist slovenske pen-mi. Ako ne dobkao slovenskih, pesmi iz Ljubljane, jih bomo pa tiskali v Ameriki. . SLOVENSKI HQM"~ V BISOOKLYNTJ. N.Y. (Pred nekaj tedni je odbor Slov. doma sklenil, da prebarva notranje prostore dvorane. Priglasilo se je več navdušenih Slovencev sa to delo in sicer brezplačno, v slučaju, če ima kateri ča® podnevi, drugače pa zvečer. In res kakor določeno, dne 11. maja se je delo^ pričelo. Odtavali so se rojaki in delali z veseljem in so tako v 12 dneh dvorano in prostore na pohvalo mnogih lepo prebarvali. Naj poseženi nekoliko nazaj. Pevsko društvo " Demo vina" je razposlalo našim vojakom v a-meriški vojski različna darila in jih še pošilja. Seveda te se tiče newyorske naselbine in o-kolioe, da to vključim je namreč odziv slovenskih fantov vo-jakov, kako an arsikateri po-grdša Slov. dom. Kako so se marsikdaj dobro zabavali v njenx in upajo in želijo zopet •časa, ko jim bode mogoče biti med svojimi rojaki v Slov. do-u prihajale lahke stopinje, Jože je pogledal, in pred njim je Mala deklica tz sanj. Staremu Zavinsčaku so se odjprla usta. Nikoli še ni vridel take nevewte. Ali doma, doma! Tam bodo šele gledali! iSvatovski izprevod je zavil protit farni cerkvi. Na levo in desno so ga spremljali pogledi radovednih gledalcev, ki jih je bila tudi cerkev polna. Po lestencih so gorele sveče, veliki oltar se je blestel v luč!h. Vse je moralo biti slovesno. Ob iKtem času so se napravljali tudi pri Plesčevih k po- motež peljala do rotovža. Tam oki. Manica je imela objokane oči. Pavel je bil videti vesel, .je bil slovesen sprejem pri žu-"G-lej, članica, tako &e bliža moja bodočnost!" je dejal.panu dr. Tavčarju. Z balkonom e*ti. "Nikar ne joka;! Danes ne sme biii pri nas no- na je moral Korošec govoriti l.ene sola*." | množici ljudi nato bo ga pa 4'Saj ne jokam iz žalosti," odvrne Danica, "ali vendar peljali k ziborovanju v veliko ni je tako čudno. f'isto drugo življenje prihajala . . Idvorano ho±ela Union. Vsepo- Poroka je vr&ila v cerkvici koncem me*ta. Tja se ni.vsod je (bil deležen velikanskih vil tako slovesen in bogat izprevod, kakršen je bil oni v farno'(manifestacij toda čeprav je bi-cerkev. Bila sta tu le dva para: ženin, nevesta in dve priči. ]o podobno, da čaščenje velja Vzpotama tudi ni *talo skoro n'č gledalcev. Le tu in tam se njegovi osebi, je vendar ves na ,"e pokazal kak radoveden obraz. Vsi so šli rajši gledat bogastvo in raakošje. « Pri Ribičevih so prinašali na oiizo jed za jedjo. V sosednji sobi je igrala godba. Bučno so odmevali glasovi po hodniku. V njih so se potapljali glasni racggovori veselžh svatov, ki bo biH tem zgovornejiši, Čim več vina so pili. Proti mraku. ko so pridali hiči, se je, tudi Lenki razjaonilo lice. Ljubeznivo se je sklanjala k.Jožetu, (zapletla se z njim v živahen razgovor. Tud: v dolenjih prostorih je bilo vše živo in veselo. Fiance je odločil cel sod vina, ki ga iztoči danes zastonj. Zatorej &e je nabralo toliko žejmih grl, da je na-tal a prava gneča. Zdaj in asdaj je prišel France med veselo družino. Bahato se je razlegal njegov glas: "Le pijte, da boste pomnili, kdaj je bila poroka Ribičeve Lenke." Stari Ribič ni mogel priti v dobro voljo. Nazdravljala sta si z Zavin&čakom Ln pila sta ve« čas, ali kar" je b ilo veselja TIH K. fiw»ovani liimi tn « tiMuriurlili knbnJ.V. i— X.: 1 ___■ !U___• (Klici iz množice: Nikoli! Nikdar! Dr. Kramer nadaljuje: 4'Toda ne varajmo se Se-dapja velika doba bo ujela svoj konec. Po vtsaki veliki nacionalni zmagi se prične notranja vanskega kluba. Vršili so ee'evjoJucija naroda. Ne bodo ne-vsepovsod veliki narodni tabo- hala naaprortstva, noben narod ri in na cvetno soboto je spre- ne more živeti brez načelnih jella Ljabljaaia nositelja maj- nasprotstev. Toda jaz sem pre- rod. vedel, da je Korošec le bolj ali manj slučajen simbol tega, kar je kot predsednik predstavljal: simbol majske de klaracije. V Unionu je Korošca najprej piičan. da nikdar več ne bo strup tistega sovraštva delil naših vrst. Naša pota bodo si-eer različna, ampak vsi bomo streznili za uran ciljem? — za blagor naroda. Dobro poznamo v";ii cenimo velikansko breme ot^ovomosti, ki teži ranu? našejsra predsednika, toda mi gremo z vami, mi hočemo sami nositi vse posledice in pravimo: Y'«oko dvigajte prapor našo neodvisnosti na£e zvestobe, da bo ljudstvo videlo, kako plapola naša zastava in da bo laže šlo delo od rok." Na cvetno nedeljo dopoldne se je vršila slavnostna izročitev 7 knjig z 200,000 podpisi, ki so jih bile zbrale za deklaracijo slovenske žene. V svojem " zahvalnem govoru je dejal dr. Korošen: t".Ma hočemo svojo narodno neodvisno državo in sicer na temelju pro«te samoodločbe vfce«pra naroda. Jaz se ne bojim niti trenutek se ne bojim več. 'da se ne bi uresničilo, kar ho- iWravil dr. Kramer kot pred- oroko. S takim nru morajo pregritni rake v, ko umrje in ko ga pont-so tja, kjer že počiva žena, ako ne u mrje pri hčeri. Z Zaviiiščakom sta se menila, kdaj se preseli Ribič k njemu. To se zgodi takoj, ko pieda sinu posestvo, ko uredi \se svoje zadeve. In to se aigodi v kratkem, morda v enem mesecu, dosti pozneje gotovo ne. Zavinečak priredi zanj ,po--ebno sobo, da bo popolnoma za"se in vendar zmeraj v družbi. Tako bosta očeta uživala sparest in se veselila sreče svojih otrok. . Tako sta se raggovarjala moža, a Ribičevi pogledi so vedno uhajali skozi vrata. Gledali so v noč, ki je počivala nad /emiiljo. Njegove besede so govorile o lepi starostti, a misli so mu preudarjale, kako je sestavljen testaiment-in kak pogreb si je izgovoril, če uiiiTje tu ali pri hčeri.. izpolnjuje dr Krekovo oporoko. Vi ste mož tistega velikega poguma, ki ga je treba našenm voditelju, da ne-le na shodu, amipak pred samim prestolom govori, kar je pravica naroda. V«e vaše delovanje nas je učilo zaupanja, nas je učilo pozabiti onih žalostnih dob boja in nas je učilo kako velika je ljubezen do onega naroda, ki nam je skujpen bre« razlike. Učilo nas je še nekaj drugega. Spoznanje je prišlo, da mora bodočnost biti lepša kot je b la preteklost. Danes, ko si zremo iz oči v oči, vas vprašam. Ali si morete predstavljati, da bi mi zapustili začrtano pot in ddneihali v boju za svobodo, kagubliajoč se v malenkostnih razprtijah davnih dni?** Map i Note 1 njo so se potaipljali v čudno, neznano temo vsi obrazi, mrak je napolnil ves prostor. Nikjer ni ^bilo videti živega človeka. Vse luči so ugasnile. Zvok vesele godibe in hrup radostnih svatov sta se prelila v nejasno bučanje, v šumeč vihar, ki mu je zahrumel po glavi. V*e to se je agodilo tako naglo, kakor bi udarila strela vanj. £ekaj ga je dvignilo s stola. Cul je kako je zaklical v temo:: "Slalbo mi je! Pomagajte!" Potem ga je zopet potisnilo nazaj na stol. Svatje so planili s stolov. MJed godce je zahrumelo povelje: "Mir! Tiho!" Stoli so zaropotali po tleh, ko so svatje hiteli k Ribiču, ki je sedel na stolu. Široko je imel odprte oči. usta so se mu zavlekla poševno, kakor mrtva je visela levica ob stolu. Lenka je planila k očetu in mu padla na p rsi. Njene bele roke so tipale aj>olnil prostor. Zažvenketale so šipe ob oknih. Mislili so ljudje, da se France šali in da je njegov iikaz znak vljudnosti in gostoljubnosti. . Pobledelo je Francetu lice. Videl je pred seboj pijano < i rlial, rdeče, zabuhle obraze, vse prefcvorjene in spačene od zaužite pijače. Zgrabila ga je jeiza. Prijel je za prvi stol in udaril ž njim ob mizo, da je odskočilo posodje. "Mir, pravim, pijana %odnga! Oče umira!" Trepetale so mu mišice na obrazu. Visoko za vzdignjeno jf držal stol; da ga spusti z vso težo na glavo onemu, ki bi odgovoril njegovemu ukazu s posmehom. A ni bilo treba ?a.Vest- da ®€ prehaja po hiši smrt, je streznila opite ljudi. Široko so se odpirale oči, grohot in hrum se je izpre-rt>enil v mir. V hipno nastalo tišino je zavelo nekaj groz-ne*a. Mraz je širil vsakomur po hrbtu. Prihuljeno so iskali ljudje izhoda. ; t za PIANO-HARMONIKO a 1 i KLAVIR g BREEZES OF SPK1NG = TIME OF BLOSSOM (Cvetni Caa> = SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA SLOVENIAN DANCE V AND A POLKA eo JEZERU KOLO OHIO VALLET SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU OJ. MARIČKA, PEGLJAJ ŽIDANA MARELA (polka) ' VESELI BRATCI (maznrka) {Nadaljevanje.) barCtca MLADI KAPETANE KO PTICI O A TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ POJDI Z MENOJ DOL S PLANINE gremo na Štajersko StajeriS HAPPY POLKA ČE NA TUJEM 35 centov komad 3 za $1. MOJA DEKLE JE SE MLADA == P* Z5c komad: NaroČite pri KNJIGARNI SI.OVENIC PUBLISHING CO. == 21« WmI litih N<-w Verfc = miniiimnninniniiiiiiiiiuuininniniii ne glede na to ali ono, jaz sem prepričan, da moramo s svojo idejo piodreti, da se zed in jen je vseify Srbov, Hrvatov in Slovencev mora uresničiti To je cilj našega naroda." Nasprotni tabor res ni počival in tej cvetni nedelji je sledil že inarsikak veliki petek. Ce je vlada na Dunaju začetek dekla raci jskega gibanja mirno frledala, v-o se mu pa Nemci takoj odločno uprli. Na^iuje je bilo na severni meji. kjer je staro sovraštvo do Slovencev sploh na novo buknilo na dan dan z vso silo. V Mariboru so Korošca dejansko napadli in je potem nekaj časa podnevi in ponoči ostajal v uredništvu "Straže." Ko je »pet zasedel parlament na Dunaju, so slovenski poslanci izstopali na manjših postajah in po ovinkih prihajali v Maribor in druga mesta. Ko-roblca. so sicer stražili vladni detektivi, toda zanesti ee ni bilo nanje. Zato so ga vedno spretni Ijali j>o štirje osebni prijatelji, kadar je moral pc* mestu. iZlatfti so pa triumfirali štajerski JCemtei in neirtškutarji, ko je koncem maja »prejel cesar Karel zastopnike štajerskih Nemcev v posebni avdijen ci. Že v začetku maja je Seid-lerjeva vlada ustregla Nemcem in skušala deklaracijsko gibanje s silo zatreti. Toda dr. Korošec je kljub prepovedi nadaljeval s shodi v raznih oblikah in ljudstvo mu je z vedno večjim pagrimojm in odločnostjo sledilo. O binSkoštih so si Slovani v Pragi slovesno obljubili*4 zvestobo za zvestoobo" Na veliki Šmaren so si to zvestobo obljubili v Ljubljani, odkoder bo šli v St. Janž k odkritju spominske p lošče dr. Kreku. Takrat se je u stanovil v Ljubljani Narodni svet kot najvišja politična onganizacija za Slovenijo in Istro. Poglavitno delo tega od bora je bilo —- zedinjenje Ju-gloelovanov v samostojno državo. . Dbe 21. sejptemlbra 1918 je ponlal deželni predsednik za Kranjsko notranjemu ministru na Dunaj naslednje zaupno poročilo: : 1 ? "Kakor je vaši ekscelenci znano, je spiritus rector (vodilni duh) v vprašanju ustanovitve jugoslovanske države slej NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MO-1RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakor&en je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo n starim štetjem. VSEBINA ATLASA Zemljepisni svetovalni odbor Je librsl Izmed vri tisoč slik samo najboljše barvane slike— ta cbirka Je tako popotna, da Je za vsakega neobhodno potrebna tekom vojne in pe voJnL Vključeni ho nanaaiednji zemljevidi: — »vet. Evropa (dane*), osrednja Evropa (ob Izbruhu vojne), Angleško otočje, Francija, Nemčija. Italija, Sviea, Holandska, Belgija. Švedska. Norvrftka. Danska. 1'nija sovjetskih sorja-U stičnih republik. Bolgarska, Rumunska, Jugoslavija. Grška. Albanija. Azija. Turčija. Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijske otočje in Malajski polotok. Indija. Burma. Kitajska. Ja-jpon«ka. Paetfik Južna Amerika (severni del). Juina Amerika (južni del), Afrika. Severna Amerika. Kanada Združene driave, Mehika. O-»rednja Amerika in Zapadna Indij*. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima namen •%filti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo r rajcolb razgovorih. Strani so aUadihče svetovnega znanja in podajajo ra*- aeinost zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine in globottnn oceanov in j?»er. dolgost najdaljših rek ln prekopov, povrfiino poglavitnih (»tokov In visnkfKt svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoirn današnja vprašanja. SEDAJ 40 P o V URADU centov POŠTI — 35 CENTOV zassaEEEcai;1; Naročite pri: 48 VELIKIH STRANI Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ko prej državni poslanec dr. Korošec Dokler bo le tem«, mogoče, da neovirano prihaja v osebni stik s tukajšnjimi me-aodajnmii krogi, se pae ne bo posrečilo, da se gibanju in agitaciji zastavi pot. Kar ee tiče mojega predloga za izgon dr. Korošca iz Kranjskega, ga je vaša ekscelenca dne 26. junija zavrnila. Ako bi bilo mogoče da se pritegne dr. Korošec vojaški diusnopastirski službi in na ta način podredi vojaški jurisdikciji, bi se g tem njegovemu, državi Škodljivemu vplivu napravil konec.'* listo zaupno pismo je tudi poročalo na Dtunaj notranjemu ministru o "pogubnem vplivu" «kofa Jetgliča, ki je tudi ves vnet za majsko deklaracijo. Za to naj škofa z Flunaju "z vso ostrostjo trdo primejo." Kdo ve. kaj bi 'bili Neroei še vse u krenili zoper majsko deklaracijo, če bi bili imeli čae. Toda slovanski narodi so že skoraj korporativmo zapuščali monarhijo in na frontah so slovanske čete odrekale pokorščino. Zmage na solunski in fran coeki fronti so prisilile centralne države, da so sprejele Wikonove mirovne pogoje o samoodločbi narodov, -zlasti Če-hoslovakov in Jugoslovanov. iPrve dni oktobra >e je ustanovilo v Zagrebu "Narodno Vi ječe Slovencev, Hrvatov !n Srbov" in « pomočjo hrvatsko srbske koalicije je Narodno Viječe postalo edini predstavnik Jugoslovanov pod Avstrijo. Majniška deklaracija je doživela svoj končni triumf. VA2NO ZA NAROČNIKE Pole« naslova Je ra sv Id no de kdaj imate plaCaao naročnino. Prva itevllka pomeni me«ec. druga dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In »troikov, Vri prosimo, da vkolat« naročnino pravočasno poravnati. PoAljlte naroCnlnu naiavncat t-Tir aU j« pa plačajte uaVn.u m »topnim: v Vafeit krajo aH p« kaierean lamed •ant»polkov, koJib imena ao tiskana a debeliari Črkami, kar ae opravi-Ceni Oblaka ti twn d ru«e naaeibine. kjer j« kaj uaUfa rojakov um-Ijenlb Zaatopo.k bo Vam laruCU potrdilo aa plačano naročnin« CALIFORNIA: Ban rranciaeo, Jaeeb I aaehla ;OLOHAI>U: Pueblo, Peter CmIIs. - Walaeoborg, M. J. Bajafe r INDIANA: Indiana polit: Frank ZupanCU tLLilNOlS: Chicago, J BevCl* Olcero. J. FiMm (Chicago, ON*" ta llllnolel Joltet, Jennie Bamblcb La 8alle. J. Spellcb Mascoutah, Martin Dole'tc North Cblcaso in Waukegan, War*ek V4ABILAND: Kltamlller. fr. Voooplvee MICHIGAN: Detroit. L. Plaakar MINNESOTA: Cblabolm. J. Lokanleb ESj. Joe. J. Peebel EveJeth, Loot« Ooofle »JUbert, Lonla Veaael Hlbblng, Jobn PovAe 4UNTANA: Konndnp, M. M. Panlaa Waataoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. p. Broderlek VKW ZOBK: . Brooklyn. Antfcewy Svet 1 tow and a Karl Bkel*> tJttle Fall*. Frank Masi« Worcester, Peter Rode OHIO: Harfe***«*« Clef eland. Anton Bobek, Chaa. Kar-Unger, Jacob Iteanik. Jub» si la puis Ulrard, Anton N as ode Lorain. Louie Balant, John KomAe Xoangatown, Anton ORBGON: Oregon City, J. Kofttar Pennsylvania: Beaeemer. John Jevntkar Conemaugb, J. Bresevee Coverdale in okolica. Jos. P» .ernel Export. Louis Supmmtii Farrell. Jerry Okorn ' Forest City, Math Bemtn Fr. Biodnlkar Groensbnrg. irrank Norsk Homer City. Fr. Fereochsk Imperial, Vence Palcicb Johnstown. Mb Paiaata Emyn. Aat. Taulelj Lneeroe. Frank Ballock Midway. Jim* fast Pittsburgh tn okolica. PMIIp Frsgar Steel ton, A. Hren Turtle Creek. Fr. SeMfrsr West Newton. Jc^e^jj jovaa WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr. flkek Sheboygan, WYOMING: Bock Springs, Leelt Diamond t llle, Joe Botle« Tank saslspnlh Ma petrdTte sa svoje »rejel. Kaslspalks lesie "Win •«« aw ■•««•><■ OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" s • 539153485391235323534823