0 možitvi tržaških učiteljic. V četrtek, 3. februarja, so se sestale skoro vse slovenske tržaške učiteljiee v društveni sobi, da se pogovore o oaJDovejšem vprašanju, ki ga je izprožil neki poslaoee v mestnem svetu, namreč o možitri občinskih učiteljie. Za predsedoico je bila izvoljeoa tovarišica Pakižera iz Trebč, ki je dala besedo tov. Sabadinovi. Le-ta se je potegovala za stanovsko svobodo in enakopravnpst z moškimi glede poroke ter izrekla, naj bi se tudi učiteljice smele poročati, ne da bi odstopale od šolskega pouka. Preden se je prešlo do glasovanja, je tov. Gregoričeva iz Škednja prečitala svoj referat, ki se je glasil: Eo je poslanec S e n i g a g 1 i a izrekel svoj predlog glede možitve učiteljic, smo bile brezdromno iznenadene vse učiteljice tržaške občine, toliko one, ki jih je predlog vzradostil kolikor one, ki jih je predlog ozlovoljil. Ali r enem smo si bile bržkone edine: v začudenju uamreč, da se je dotaknil nekdo onega vprašanja, ki nas samih ni doslej vznemirjalo in da se je zavzel nekdo za nas ženske, ne da bi za to poprosile. Z ozirom na možiter učiteljic je šolski odsek na magistratu odredil doslej le to, da je društru ital. učiteljstra oddal v korenito preudarjanje nalog, da reši vprašanje, v koliko bi omožene učiteljice šoli koristile in v koliko bi utegnile šolo obteziti. nLega degli insegnanti" ni še doeela rešila kočljivega vprašanja, toda po sestankih, ki so jih imele doslej razne stranke učiteljic, doznavamo, da bo moral slavni magistrat tudi sam temeljito proučiti to zadevo, preden jo odobri. Med ogromno večino italijanskih učiteljic sta se pokazali očitao dve krepki struji: za ia proti poroki. Eer služimo istemu gospodarju, je neobhodno potrebno, da pokažemo svojo barvo tudi me .slovenske učiteljice. Ali ker nas je — v primeri z njimi — le peščica, bi bilo pametno in previdno, da se kolikor možno zedinimo za enoinisto željo, da se združimo med seboj r krožek večine za ono, kar se usojam pred- lagati. Jaz sem to vprašanje po možnosti vsestraneko prerešetila, a navtlic temu ne sahteT»na, da se pokorite brez prepričanja mojtmu mnenju. Svoj predlog hožem stariti ob zakljužku ds neprisiljeno glasovanje. Moj prri vzklik, ki se ga upam izreči na račun tega zanimivega vprašanja, je: proS b porokol Smoter našega poklica bodi tudi nadalje ko doslej šola in pouk! Edor se pa odreka temu smotru, zamenjujofc ga z drugim — ki ni baje nič manj vivišen — ta n»j se z T8O rnemo posveti drugemu, ki je potreben izredne pažnje že zato, ker je popolnem neznan in za katerega ni užirala učiteljica nikakega šolskega pouka. Saj ženska, ki se poroči, ima itak sadostno opravila r lastnem domu. Me same razridimo že sedaj, ko imamo prost dan, kako zahrumi polno opravil na nas, da ne vemo, katerega bi se lotile. Eaj šele potem poročenim, ko se ne sukamo le v svoji izbici, ampak nam morajo ležati na srcu raznovrstne dolžnosti: vzgajanje, pospraTljanje, snaženje in kuharstvo, kar nam baš v početku ne bo (eklo izpod rok, a to rarno eavoljo male prakse. Vrline za šolo od poročene žene ne opažam nikake, zakaj učiteljica-mati, ki ne čuti v eebi toliko materinstva, da bi vzgajala sama lastne otroke, bo tudi šolskim otrokom le nekaka mačeha. Da, 8 kakšnim zanosom naj vzgaja tujo otročad, če ne čuti nikake vneme za one, ki so izšli iz njenega telesa? Morda je moj« miSljenje t tem prestrogo, vendar se usojam misliti, da bi marsikatera poročena učiteljica poučefala zaradi mevečne plače in ne zaradi priljubljenosti do šole in šolske mladine. Poznam oeko učiteljico, ki se je pied meseci izredno v«selila poroke, da ji ni treba več Bonegati s paglavci". Odkar je izrekel g. Sinigaglia 8<7oj predlog, pa je vsa navdušena za učiteljevanje po poroki. No, in kaj nudi njenemu značaju to posebno karakteristiko, ako ne ravno mesečna plača? Toda takih, ki jim učiteljstvo in poklic, ki 8« po šolskih razredih le dolgočasijo, ki jih šola že t evetoii dobi razdraži, ki delujejo le z mislijo na prri dan v mesecu, gotoro ni le ena sama. Ni li torej bolje, da ie takih odreši šole s poroko? Eer iii med Dami Slovenkami mladih brezplačnih praktikantiDJ, ki jih je med Italijankami nad 50, so med nami bržkone za poroko ravno najmlajše učiteljice in pa one, ki ee namerarajo poročati s človekom mizernib dohodkor. Ear 86 tiče onih najmlajših ufciteljic, mislim, da si le te želijo zakon zaradi svoje neizkušenosti, zakaj negotore so, da se sploh poroče. Pogajajo se potemtakem tjevendan za nekaj takega, česar morda nikoli ne doženejo. Bavno me amo zaradi zasigurane bodočnosti poklicane v to, da korenito preudarimo, preden se poročimo. Kačunati moramo tedaj z razumom in nameuom in nikakor ne z golo aureolo nekdanjih blestečih iluzij in idealov. Učiteljice, ki žele poroko, morajo slutiti tudi neko drugo možnost, namreč ono, da jih bodo redli pred oltar morda zaradi nadaljnega sluzbovanja in ne zaradi njih samih. No, in ne zadostuje ta drom sam, da bi takega zakoua ne blažila ravno popolna sreča ? Ni ravno ta dvom, ki bi se časih prekrasno zbujal s tajnim domneTanjem: Ni me vzel zaradi načina mojega življenja, ne zbog mojih morebitnih dušnih kreposti, ne zaradi moje nravi in značja, marveč zato, da mu prinašam denar v hišo 1 Ne bodimo torej nestrpne in ako zagojimo željo po zakonu, se poročajmo z zavestjo, da je tisto nepoznano zakonsko življenje v krogu lastnih otrok in ljubljenega soproga lepše nego sedanje samsko. Lepše pa utegne biti tisto življenje le, če posvečamo vse svoje sile le svoji naraščajoči obitelji ia ne istočasno nekemu drugemu činitelju, to je šoli, ki nas veže 8 STOJimi dolžnostmi in postavami. Če ae že ta ali ona poroči, naj se torej poroča z domišljijo, da je obozerano bitje, ne pa navaden stroj. Ako se učiteljica poroči, naj to stori z zavestjo, da ue bo dalje učiteljerala. A če se boji pomanjkanja, naj bo oprezna, komu reče usodepolni ,da". Dosedaj nisem zasledila za šolo nikakih frlin, dasiravno mogoče marsikatera predcenjuje pred neomoženimi učiteljicami ono učiteljico, ki je postala mati. Le-tem se usojam ugovarjati, da mislim jaz obratno in predcenjujem med materami one matere, ki so bile učiteljice. Nisem zasledila za šolo od poročene učiteljice nikakih koristi, pač pa nasprotno nekaj takega, kar nazivljam za sedaj pouku neugodno. Do tega prepričanja me navaja že sam rok, da se dvema gospodaijema ne more sluziti. V kateremkoli drugem praktičnem življenju se sicer to labko Btori, »ko pomislimo na moinost, da služimo drugemu, ko odslužimo proga. V n»sem slučaju pa ni tako. Ob času, ko bi učiteljicamati poučevala, bi njeni lastni otroei morali biti prepušfieni tujemu vplivu. Ako bi torej pod njenim nadzorstvom tndi po poroki uspeval njen razred, bi ne usperal njen dom. Na nikak načint Mislim namreč, da otroci — ki bi pravzaprav ne prejemali nikakih vzgojevalnih naukov, namrež bili le varoTani, dozorevajo le z omejenim dušnira obzorjem. Oni bi ne čutili globokega naTdušenja za nobeno stvar. Vsako DJih delovanje bi bilo opravljano le s površnostjo, ki bi jih spremljala do zrele dobe. A to le zato, ker niso imeli prave vzgojiteljice, marveč le žensko, ki jih je čurala pred nezgodo, oziraje se na njih dušni razroj kvečjemu s pripovedovanjem polpozablih babjeveroih pravljic, ki zbujajo malodušnost in praznovernost, sploh nekaj takega, kakršua je bila po notranjščini oseba, ki je vplivala nanje in ki jib ni zamogla ogreti za nikako reč, ki v kasnejšem življenju utegne postati važen problem. To bodi poTedano onim učiteljicam, ki se nanašajo po poroki na nadomestovalko, češ, saj tudi gospoda ne vzgaja sama in prepušča deco tujim osebam. To je resnica ia vendar temu nasprotujem. Gospoda, ki ne uporablja svojega prostega časa z deco, marveč z izprehodi, zabavo i. dr., ne poseduje le ene dekle, marveč kuharieo in postrežnico in poleg tiatih posebe vzgojiteljico. Otroci so tedaj v rokah prave izprašane vzgojiteljice. Ima poročena učiteljica s sTojim soprogom še toli dobro mesečno plačo, nikoli ne bo v blaginji dosegla gori omeiijene gospode. Njena plača ji bo le zadostovala, da si najme takozvano hišno, ki opravlja t hiši vse: ključalničarieo, sobarico, kubarico in deklo. No, ni taka oseba, ki bo v odsotnosti gospodinjeučiteljice trudna in spehana od nakopičenega hišnega opravila in skrbi, ki ga ji bodo zadali gospodiojini otroci, naj jih še duševno vzgaja in, ako potrebno, tudi doji? — Nekdo se mi je v razgovoru sklieeral na humaniteto in idealnost aktirne poročene učiteljice. To je naravnost nesmisel. Humaniteto in idealnost naj hrani za svoje domovje, za lastno rodorino. Eakšna humaniteta bi to bila, če jemlje kruh in zaslužek mlajšim učiteljicam ? Eakšna idealnost je to, če mora znnaj biše delati od zore do mraka za svojo blaginjo? Sebičnost, sebičnost je to, ne človekoljubje! In naj bi posredovala res kaka bumaniteta, kje pa bi tičala učiteljičina korist za šolo onega dne, ko bi stopila v razred oilovoljena zaradi neprijetnih družinskih razmer ? Otroci bi onega due gotoro ne odgorarjali z razboritostjo. Bazvedrila bi se kvečemu učiteljica saraa. Utegne mi kdo poseči vmes, da se isto dogaja dandanes lahko s poročenimi učitelji. Temu ugovarjam iz razloga, da moški organizem laglje prenaša toinono bol in mu je celo od koristi, da izide za par uric od doma, dočim bi ženska — zlasti v slučaju bolezni t rodovini — čutila Tečjo voljo za dom nego za šolo. Eako tudi ne, saj bi morala končno vendarle izprevideti, da je ob soprogovem ali otroškem ležišču najpotrebnejša materiua postrežba. Prav zaradi tega sočutja pa smemo pričakovati, da bi na šolsko vodstvo enostavno pošiljala o takih neprilikab opravičenje, da je sama bolna. In kdo bi bil pri tem oa škodi? Le šola, zakaj na dlani je, da uapevajo jako slabo taki učeuci, ki jih učiteljica venomer zanemarja, ostavljaje jih za eden ali dra dni substitutinji, ki z njimi sarao ponavlja iu mebanično poučuje, baš ker ni odgororna za uspehe dotičnega razreda. V pedagogiki stoji nekje nauk, naj učiteljica nima na sebi ničesa, kar učenke raztresa in zbuja njih opazoTanje; niti šopkov cvetic ni doToljeno imeti. Eako pa bi bilo takrat, ko bi stala na Tzrišenem katedru uoseča ženska pred deklicami ? Ali bi se ta kratkokrila dekletca ne raztresala in razmišljala? ... Saj za to opazovanje bi imele dorolj časa, zakaj šolska oblaat bo vendar gledala na srojo ekonomijo in najela asistentinjo noseči učiteljici krečemu par tednoT pred porodom. In če upoštevamo, daje mnogo šolskih poslopij s skupnim vhodom za oba spola, moramo pomisliti, da bi naši doštirinajstletni dečki ne zaostajali v maliciji za dekleti, pa se niti kazali v tem pogledu ravnodušne, ampak če bi si o nosečnosti ufiteljice, ki so jo srečali na hodniku, ne šepetali, bi jo gotovo prerisavali, a to na vse načine in ne le učiteljic samih, marveč vse, kar utegne biti v zrezi z njimi. Saj veudar poznamo bujno do- mišljijo naše nagajiT« otročadi, ki je zlasti v naši obČini na polju malieije izredno podjetna in strokoTDJaika. Tadi pri t«m mi utegne kdo ugovarjiti, češ, saj vidijo nosečnost itak tudi doma. Bes je, ali tamkaj jo opažajo hipno, le tuiutam in pozabljajo nanjo, ko jim itgine izpred o6i; dočim bi jo v šoli opazovali po ure in ure, a celo ob takem Času, ko mora biti njihov duh pozoren, narezan na pouk in odvisen od učiteljice. Baientega pa bi se nanašale take poročene uSiteljice brzkone na dobrote poeameznih voditeljev in tožile in javkale, dokler bi zadobile I. razred s samimi 18. urami, kar bi brezdvomno zbujalo nejevoljnoit onib, ki bi morale morebiti za manjšo plačo delati po 28 ur na teden. Na ta način bi vladala na šoli razprtija med učiteljicami, kar je tudi proti pedagogiki. Marsikatera mi utegne zaklicati: Edor noče učiti nadalje kakor poročena, naj pusti in OBtaja pri svojem ognjišču. 0, to ni vseenol Vsem onim, ki nasprotujejo možitvi niiteljic, je ljubše uekaj drugega, kar lahko rečemo, da bi bila pametna zahtev«. In to je naša pokojnina. Zanju se potegujmo rse! Ear nam tiče, naj nam dajo, ce ono drugo, o katerem neke mislijo, da je napredno, a vresnicini! Pokojnino si izprosimo; zanjo naj se potezajo dobrohotni nam poslanci: Eadarkoli se uSiteljica poroči ali kadar se zaradi dušnih nadlog ne čuti reč t moči fpoučevati, naj zadobi pokojnino, razmerno po plači. Me ne maramo ravno poroke; nam je le za ono, za kar smo se potezale že pred leti, t. j. za pokojnino, za katero plačujemo vsak mesec, dasi jo po sedanji postavi ne uživa skoro nobena. Slavni magistrat nam sicer namesto nje odšteva v slučaju poroke takozrano odpravnino. Ali ta naru ni ravno po Tolji, zakaj bolje bi nas razveeeljevala ona druga, ki bi nam dobajala v obrokib. Slavni magistrat naj torej uražuje prošnjo večine. Saj brez vzroka ne bo stopila v pokoj nobena učiteljiea. A krivično bi bilo, ako dospe ovrženi zakon zopet do Teljave, za one učiteljice, ki se ue poroče. In z zaviatjo bi motrile koleginjo, ki ima plačo in moža. Zato bi morale doseči te vsaj nekako odškodnino, kakor tudi one, ki se poroče in morajo za soprogom izreo tega okraja. Pred zaključkom mi je na umu še uekaj. Slavni magistrat nas utegne zavrniti, češ, da se pokojnina oddaja le bolnim osebam in da zahtevamo nekaj takega, kar nam ne pripada. No, kar je proti postavi, ne zahtevamo niti me. in če nam slavni magistrat zamore dokazati, da je naša zahteva prejaka in se mu Tnestransko vidi bolji pouk tudi po poroki, naj le obnovi orrženi zakou, a istodobno naj odškoduje z nekako mesečno podporo vse one učiteljice, ki bi ne mogle ali ne hotele ali se ne čutile sposobne učiteljevati tudi po poroki. Na to se je razvila kratka debata med posameznimi učiteljicami, na kar je bil sprejet predlog tov. Gregoričeve ter se je aestavil nmemorandumI<, ki ga naj bi »Slovensko učiteljsko društvo" odposlalo magistratu v rešitev. 0. S. Opomba uredništva: Priobčujemo to po ročilo z izrečnim poudarkom, da nismo s toTarišico poročevalko istega mnenja. Nam se zdi prepored možitve ufiteljic neutemeljena že iz enoatavnega razloga, ker je taka prepoved utesnjevanje osebne svobode. Sicer pa imajo ceDJene tovarišice sedaj najlepšo priliko, da to vprašanje vsestransko rešijo. Naš list jim je na razpolago.