Pofttntna plačane t gotovimi Leto LXm, št. 82 Ljubljana, sreda 11. aprila 1934 Cena Din V- »r.haja vsaM dan popoldne, izvzem£i nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit vrst a D1d 2.-. do 100 vrst a DtD 2JH). od 100 do 300 vrat a Din S.-, večji Inserati petit vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, inseratnl iavek posebej — >Slovenskl Narod< velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica št. 6 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon It. 6A podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Andrej Mali je končal na vešalih Krvnik Hart in njegov pomočnik — Zadnji Andrejevi trenutki v jetniški celici — Slovo od Golma jerjeve — Zadnje Andrejeve besede Novo mesto, 11. aprila. Češnje cveto okrog Novega mesta in vsepovsod je pomlad. Na kolodvoru izstopi skupina orožnikov, a v mestu ni več senzacija niti izvršilec smrtne kazni — tak je njegov uradoi naziv — Dragutin Hart. ker ga že vsi poznajo V prijazni. Po dolenjsko domači gostilni nd» Ljubljanski cesti sede možakarji pri treh mizah in kramljajo o tem in onem s prijaz-nim tujcem Dragutinom Hartom. Meščanom pripoveduje zgodbice iz svoje težse službe in tudi zgodbe svojega življenja. Krvnik Hart je rojen Čeh Rojen je Ceh, bil je čevljar, ko je prišel L 1902. v Sarajevu, še prav znatno se mu v hrvatski izgovorjavi pozna rodni češki napev. Težka roka mu leži na črni aktovki Ln sem in tja se ozre v polno ča-šo zlatega doluijca. Čeprav je star že 55 let, ima še goste lase, še vse črne, kakor vran. črne so obrvi nad globokimi črnimi očmi in črnimi živahnimi brki med privi-hanim češkim nosom in debelimi ustnicami. Ves temen je v obraz. Crno obleko poživlja preprosta kravata v rdeči, modri in beli barvi, na prsih mu pa na zlatotarvni verižici binglja okrogel medaljon. Tam ima najbrž sliko svojih petih otrok, ai jim je največja zabava gramofon Nad njim visi njegova melona, da bi ga človek po zunanjosti imel natanko za to, kar je bil, za pravega čevljarskega mojstra Že leta 1923 je pustil svojo obrt. ker je postal pomočnik svojega prednika v službi — Mausnerja ?estinšest1esetkrat je že opravil svojo službo in davi je napisal sedeminšestdeseto ime: Andrej Mali. Pomočnikovo ime naj ostane tajno Iz Sarajeva se je pripeljal, kamor je pravkar prišel s svojega službenega pota, ko je opravil v Beogradu z atentatorji Povsod so ga novinarji fotografirali od vseh strani in mu pozneje 6voje posnetke poslali za spomin. Prav dobro sta zadeta Caruga in Prpič Veliki na vešalih Zadovoljen hvali naše kraje, češ, da so najcenejši v vsej državi in da je sijajno vino. Ali zagrebški novinarji so bili pred leti najbolj predrzni, ko so vdrli v njegovo skrito stanovanje, kjer je bival kot skromen trgovec, in so mu v njegovi odsotnosti odnesli celo neko prošnjo z opisovanjem njegove življenjske poti vred. Istočasno opozarja, naj javnost ne izve za ime njegovega pomočnika, ker Je še mlad in se ne ve, kam se bo obrnil, šibek, mlad plavolas fant je ta dečko s črnim metuljčkom pod vratom te sivo športno čepico na glavi Koketen robček mu gleda iz žepka na prsih in mladi Slavonec bistro opazuje smehljajočo se natakarico. Mojster se čudi malemu računu za take dobrote ter se zgodaj poslovi od svojih najnovejših znancev, k\ ga vsi smatrajo za v srcu dobrega človeka z neusmiljeno in kruto težko službo. Lahko se prikloni skoraj žalostni mož, brhka natakarica Mirni se mu sladko klanja: »Na svidenje!« Fotografija za spomin Celica Andreja Malija v prvem nadstropju je ves čas polna gostov. Poleg paznikov in orožnikov so pri njem brat in svak. brat Marije GoLmajerjeve, prišla sta pa tudi nečak in nečakinja Popolnoma miren je Andrej ter večKrat poseže Po kozarcu z vinom in nese v usta koščke piškotov, ki so mu jih prinesli sorodniki. Povedali so mu, da je tudi mati hotela priti k njemu. pa so jo pregovorili. Andrej bi rad nekaj pustil za spomin svojim sorodnikom ln popoldne je prosil za fotografa. Kmalu je prišel fotograf Dolenc in ko je orožnik Andreja spremljal aa dvorišče k fotografu, mu je obsojenec dejal: »Nesrečen sem, a noben ne bo ostal, saj vsakdo mora umreti!c Tudi državni tožilec ga je prišel obiskat in ga vprašal zaradi drugih očitanin dveh zločinov, vendar je Andrej odločno zanikal tudi najmanjšo udeležbo pri njih Kapiteljski vikar Franc Kek se je nadvse požrtvovalno zavzel za njegovo versko tolažbo in mu prinesel knjig, ki jih je Andrej med pogovori z gosti prelisia-val in po malem prečital kak stavek ru in tam. Golmajerjeva pri Andreju Zvecei ze od poi 19 pa do 21. je bil vikar ves čas pri njem. seveda tudi aam Tudi gostje pijejo in se mirno z obsojen cem pogovarjajo o vsakdanjih stvareh Tudi brat Tone je pri njem in ob pol 22 pride svojega nekdanjega ljubimca obiskat tudi vsa objokana Marija Golmajer jeva Dal ji je tudi slaščic, a ona ga je ogovorila: »Oprosti mi m lepo te prosim, povej prav po pravici, da nisem kriva!« Jokajoči Mariji je Andrej samo rezko odgovoril: »Jaz že vem. kaKor tudi ti vei. kako je bilo ko sva skupaj prenočevala, a nosili so nam jesti in nrieovarj^Ii če bi tega ne bilo. bi ne prišel na veSali!« Ona je neprestano jokala in mu očita- la, da je ni pustil pri miru ter jo je nagovarjal če je • ne bi nagovarjal, bi nič ne bilo a bala se je, da se bo maščeval tudi še čez 10 let. Do polnoči je sedela tik njega, a on je postal zelo vesel in celo šaljiv ter je naprosil svoje goste, naj ga puste samega s prijateljico. Niso mu ustregli. Brat France pa je bil ogorčen, češ: »Tvoja je krivda!« Andrej pa ga je ostro zavrnil: »Molči, ker ne veš, kako je bilo!« Stražniku je rekel, da mu ni žal umreti, a smilijo se mu starši Z bratom Tonetom sta se posvetovala kaj naj Tone dela dolga leta v mariborskih ječah, nato pa je Andrej odgovoril: »Izuči se za slikarja!« Tone je pretehtal nasvet in odvrnil: »Bom že videl, kaj bo!« Anarej in Anton Mali ter Marija Golmajerjeva pred sodiščem. Ko so Golmajerjevo opomnili, če morda ne joka zaradi ljubezni, je to pritrdila. Prav odločno je Andrej Tonetu izjavil. da je sam res vse pripravil, drugače je pa nedolžen. Mlajši brat ni mogel več vzdržati, postalo mu je slabn, da se je moral posloviti in je šel spat v hotel. O polnoči se je vsa v solzah poslovila tudi Golmajerjeva. On pa ves čas ni poto-čil solze in je bil neprestano skoraj popolnoma hladen in neobčutljiv Maša v jetniški celici Ob pol 5. uri zjuiraj je bila maša v jetniški kapelici. V prvi klopi je pobožno klečal Andrej brez verig na nogah, v drugi klopi nečak in nečakinja ter brat Gol-majerjeve, v tretji brat Tone. Vsi so pobožno sledili opravilu in med mašo je vikar Kek obhajal Andreja, nečakinjo in nečaka ter tudi brata Toneta Ob 8/4 na 5 je bila maša končana in takoj so šli vsi v celico, kjer so sedli La se mirno pogovarjali. čas se bliža . • • Paznik je opozoril, da se bliža čas. Objeli so ae in poljubili v solzah, edino Andrej je bil brez solz, pač pa pretresen. Tone je jokal na ve6 glas in ves trepetal. Zapustili so obsojenca ln Andrej je mirno čakal, ko je vstopil vikar z upravnikom jetnišoiee Barbiče.m Njega je Andrej prosil za cigareto in jo takoj prižgal ter naglo izpil tri kozarce vina, ki mu jih Je natočil duhovnik. V rokah je Andrej držal križec, ki so mu ga prinesli z doma. da ga vzame s seboj v grob. Paznik mu je križec moral vzeti iz roit, ko ga je uklenil , vendar p* je paznik nesel križec ves čas poleg Andreja Že 'to je bil uklenjen, je Andrej zadnjič potegnil iz cigarete Pri slovesu je Andrej brata >e prosil, naj bo dober s starši in naj ne bo nervozen ter naj se ne razburja, če bodo zaradi staroati in nesreče nervozni Krepko je stopil na dvorišče Mirno se je na hodniku posle vil Andrej od upravnika Barbiča in ga prosil: »Odpustite mi, če sem vam kaj zalega storil. Zbosrom!« Pred vešali Temačno je Lilo &e in zlate narcise še niso odprle svojega solčnega zlata. Le ptički že prepevajo Jo novomeški petelini pojo osmrtnico. Le malo jih hiti v sodno poslopje In trdo rožljajo ključi za prihajajočimi. V kotu poleg dvorišča stoje vezala, kakih šest korakov od kola s kav-Ijem pa stoje izvšni organi: najmlajši sodnik sreskega sodišča s. o. s Jože Prijatelj, poleg njega državni tožilec dr. Davorin Rus. nadalje sodni pristav Vatroslav Tratnik kot zapisnikar, prlmarij dr Ignac Pavlic in poveljnik orožniške čete major Gligorij Zivkovič. za njim pa orožniki, a daleč v drugem kotu prav mala skupina sodnih uradnikov. že je stopil na dvorižče obsojenec krepko in z jasnim obrazom brez najmanjše bledosti, a na njegovi levici duho\ni tolaž-nik g. Kek v koretlju in z vijoličasto štolo ter s križem v roki, xadaj pa dva paznika. Andrej se je morda celo zredil v zaporu in prav dobro mu pristoja lepa lovska obleka. Sorodnikov ni med gledalci, ker jih preveč boli srce. Pač pa se z objokanimi očmi tožni sprehajajo po mc ?tnih ulicah blizu sodnega poslopja. Počasi pride več železničarjev in prav malo drugih radovednežev, med njimi tudi nekaj žensk, ki od daleč gledajo preti velikemu poslopju. Tu in tam se odpre okno z razkuštrano žensko g'avo, a visoko gori v strehi kapiteljskega zvonika se vidi skozi linico radovedne glave, prav tako pa nekaj glav pokuka tudi spodaj v linah. Natanko na dvorišče z vislicami vidijo gledalci z zvonika. Izvršite svojo dolžnost!46 Izvršilec smrtne kazni je ves črn z visokim cilindrom na glavi in z belimi usnjenim; rokavicami na rokah. Naglo se obrne Andrej proti sodniku k; mu suho reče: >Andrej. nad vami se sedaj izvrši smrtna kazen!z — nato pa k izvršilcu smrtne kazni: »Izvršite svojo dolžnost!« Andrej se premakne in jasno spregovori: >Prosim gospod sodnik, da daste v časopise, da tistih umorov, ki so me jih še obdolžili, nisem zakrivil jaz, da ne bodo moji sorodniki zaradi tega trpeli!« V dveh minutah je bilo končano Izvršilec smrtne kazni je obsojenca sprejel točno ob 5.32 in čez 2 minuti je bilo vse gotovo. V hipu je Andreju vrgel okrog vratu vrv ter jo zadrgnil ter ga s pomočnikom dvignil, da je lahko vrv šla čez kavelj. Podnožnica je odletela, nakar je krvnik še prijel z obema rokama Andreja za glavo, da se je čul zamolkel pok. In že je imel Andrej bel robec čez obraz. Paznik je naglo odpel verižico na rokah in čez nekaj minut je popolnoma mirnega Andreja spreletel" še rahel drget. Pomočnik je že poprej razgalil Andrejeva prsa in primarij dr. Pavlic je nanje naslonil svojo slušalko ter čez 11 in pol minute prijavil sodnikom smrt. „Pravici je zadoščeno" Dragotm Hart se je vzravnal, slekel naglo rokavice in jih vrgel mrtvecu pod noge, rekoč: »Nisem kriv tvoje smrti!« Nato pa se je odkril in poklonil predsedniku z besedami: :;>Pravdi je udovoljeno — (pravici je zadoščeno)!« Andrej se je poslovil Ko so Andreju zopet odkrili obraz, je bil ves bled in spačen. Zdravnik je še naročil upravniki, jetnišnice Barbiču. naj truplo visi še pol ure, nato so pa truplo ob 6.15 položili v preprosto črno krsto, ki jo je mrliški og-ednik Ivan Bruder odpeljal na malem vozičku na dveh kolesih v mrtvašnico na starem pokopališču. Gledalci so bili prepadeni in so se komaj zavedali da je že vse pri kraju. Vsi so pa poudarjali human način usmrtitve in silno spretnost izvršilca Nikdo ni mo^el videti vseh kretenj, tako naglo je bil strašen prizor končan. Truplo so položili v mrtvašnico na starem pokopališču zaradi dogovora o pokopu, ker so sorodniki izrazili željo, da bi imel Andrej pogreb. Vse mesto je pretreseno, vendar pa tiho in tudi izvršilec smrtne kazni se je s pomočnikom že s prvim vlakom ob 10. preko Karlovca odpeljal v Sarajevo. Na novem pokopališču čaka odprt grrob. Pravica je maščevala Amalijo Anžlovar-jevo. Andrej se je poslovil udano v boga in spokorjen. Rajši danes ko jutri Stavisky, Kreuger & Co Senzacionalna razkritja londonske policije — Stavisky je bil skupno s Kreugerjem vodja svetovne tihotapske organizacije London, 11. aprila, p. Londonska policija vodi neodvisno od pariških oblasti obsežno preiskavo o aferah Staviskega, ker se je izkazalo, da je imel Staviskv svoje zaveznike tudi v Angliji. Odkritje velike po-narejevalske družbe na Poljskem je ta sum še bolj potrdilo in londonska policija je prepričana, da je delovanje Staviskega v Franciji le majhen del njegovega vsestranskega udejstvovanja«. Današnji »Dailv Mail« objavlja v zvezi s tem senzacionalno poročilo o najnovejših domnevah policije. Po raznih ugotovitvah v teku dosedanje preiskave sumi londonska policija, da je Staviskv aktivno sodeloval 4pri požigu velikega francoskega potniškega parnika »Georges Phillpar«. Razen tega misli londonska policija, da je prišla po večletnem Prizadevanju naposled na sleci svetovni organizaciji, kl se je bavila s tihotapstvom in prodajo opojnih drož po vsem svetu. Ta organizacija je imela svoje oodružnice ne samo v Angliji In Fran- ciji, marveč tudi v vseh drugih državah, glavni voditelji so bili na švedskem, v Španiji. Italiji, Nemčiji in Turčiji. Vrhovni vodja te organizacije je živel v Evropi toda prizadevanja vseh evropskih policij, da bi ga izsledile, so bila doslej zaman. Londonska policija je sedaj prepričana, da je bil vrhovni vodja te organizacije sloviti goljuf Kreuger, ki je, kakor znano, lansko leto izvršil samomor, ko so mu prišli na sled, njegov glavni pomočnik pa Je bil, ka kor vse kaže. Stavisky. Izgleda pa, da •© v to afero zapletene mnoge ugledne osebe ne samo v Franciji, marveč po vsem »vetu In da gre dejansko za tajno organizacijo, ki presega po svojem obsegu in po svoji spretno izvedeni organizaciji vse, kar Je bil0 doslej znano na tem polju. Londonska policija v sporazumu s policijskimi oblastmi vsega sveta mrzlično uspaljuje započeto preiskavo ln upa. da bo mogoče v najkrajšem času razjasniti m/nogo doslej nerešljivih dogodkov m afer. a mladina eiievlh vrstah v Prlžetek končne likvidacije samostojnih katoliških mladinskih organizacij v Nemčiji Berlin, 11. aprila, r. Kalio:- yon^a H lerjevo glasilo »Der Angriff«. postaja spričo odločnega nastopa narodno socialističnih oblasti odpor katoliških krogov v Nemčiji vedno manjši. V dokaz navaja list likvidacijo katoliške mladinske zveze v Stuttgartu, ki je korporativno prestopila v hitlerjevsko mladinsko organizacijo. Prestop se je izvršil preteklo nedeljo na slovesen način. Tudi na švabskem jo tamošnja organizacija katoliške mladine v celoti prestopila v hitlerjevske organizacije ter izdala tudi proglas, v katerem utemeljuje svoj korak, čei da vodstvo katoliških mladinskih organizacij ne more več nesiti odgovornosti napram stariom, 6e bi se mladina vzgajala v dosedanjem duhu, ki je v nasprotju z državno Idejo ki ter bi to la^iko povzročalo tudi materialno škodo. »Der Angrlff« poudarja, da Jo prestop katoliških organizacij v hitlerjevske tem bolj značilen, ker je bil baš Stuttgart sedež vrhovnega vodstva katoliške omladine v Nemčiji pod vodstvom atra Mann-walda. V hitlerjevskih krogih smatrajo preorientacijo v Stuttgartu za prlčetek končne likvidacije samostojnih Katoliških organizacij in njihove popolne spojitve s hitlerjevskimi organiizacijaml. Ameriki grozi jeneralna stavka Pogajanja vlade z zastopniki delavstva niso uspela Stavkovni pokret se stalno širi New York, 11. aprila, r Pogajanja, ki s>e vrše že par tednov med vodstvom N1RE, vlade in zastopniki delavstva ameriške avtomobilske industrije in sorodnih industrijskih panog, dosedaj niso rodila prav nobenega uspeha Vse kaže, da grozi Ameriki ogromna generalnas tavka, ki more imeti dalesosežne gospodarske posledice Delavstvo je odklonilo tudi vse kompromisne predloge nepristranskega razsodišča in vztraja pri tem, da se brezpogojno ugodi njihovim zahtevam glede povišanja mezJ Okolnost, da nudijo najonločnejši odpor zoper gospodarske načrte Roosevelta baš one industrijske panoge, ki zaposlujejo večino ostale industrije za predelavo siro- vin, položaj še bolj poostruje. Vlada še ni izgubila vse nade in si prizadeva, ua vsaj v zadnji minuti prepreči izbruh generalne stavke. Izgledi na uspeh pa so dokaj mali, ker izkoriščajo razburjenje delavstva zlasti komunisti, ki razvijajo ogromno propagando za proglasitev splošne stavke. Značilno je, da se je včeraj razširil stavkovni pokret tudi na čevljarsko industrijo in je na primer v Bostonu, kjer Je glavno središče čevljarske industrije v Ameriki, mnogo tisoč delavcev že pričelo stavkati. Razburjenje med delavstvom Je tako veliko, da se oblasti boje resnih nemirov. Policija je izdala že sedaj najstrožje varnoet-ne ukrepe. Gospodarsko zbližanje z Nemčijo Nemčija je pripravljena pokupiti velik del jugosloveu-sklh agrarnih pridelkov — Važnost turistične kotv vencije Hunaj, 11. aprila, :. »Neue Freie Presse« poroča iz Beograda, da se da-r.es nadaljujejo v Beogradu trgovinska pogajanja med jugoslovensko in nemško delegacijo. Po informacijah lista potekajo pogajanja povoljno, tako da se lahko že v najkrajšem času računa s sklenitvijo nove trgovinske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo. Nemčija ie v veliki meri ustregla željam Jugo^ slavije, zlasti glede agrarnega izvoza ter se ie izjavila za pripravljeno, prevzeti od Jugoslavije letno 30.000 vagonov koruze, torej večino jugosloven-skega pridelka, nadalje 5000 vagonov ošenice in svežih jajc za 200 milijonov dinarjev. Jugosk)venska delegaciia ie zahtevala garancije, da bodo ti kontingenti res tudi izčrpani v celoti. Nemška delegaciia je izrazila željo, da bi naj Jugoslavija zato kupovala industrijske proizvode v Nemčiji. V zvezi s trgovinsko pogodbo bo sklenjen tudi poseben dogovor o medsebojnem pospeševanju tujskega prometa, ker i*ra turizem v }ugosk>venskem narodnem gospodarstvu vse večjo vlogo. Za Jugoslavijo pomeni sklenitev take pogodbe vsekakor velik uspeh._ Pristopajte k „Vodnikovi druih%« Štrtm 1 ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 11. aprila 1934 -tev 82 »Prvemu.. drugemu., in —" Včeraj Je bita drtfba v sktadličti davčne uprave, kj«r pa »i posebno mnogo robe Ljubljana, II. aprila. Narodna pesmica pravi tako ganljivo »oj, ta soldalki boben...«; toda »o de drugi bobni ter je bolj primerno vzdihovati zaradi njih, Najlepša epična pesem tega časa bi bila. ki bi opevala sodobne bobne — oj, ta, ah, oh, oloj itd. boben! Vendar ni tako strasno, boben poje tudi milo za nekatera ušesa Nekateri celo obžalujejo, da ne poje Se bolj mogočno. Dražb je še mnogo premalo. Mnogi jemljejo »bobnanje« preveč strasno tudi, ker mislijo, da smo res že vsi imeli eksekutorja v gosteh in da je skladisee davčne uprave nabasano z zarub-ljeniroi predmeti. »Strašno«, skladišče je ob JegličevI cesti v precej skriti lopi. Lopa je sicer velika, a je v nji tudi skladišče kuriva in mehanična delavnica; skladišče davčne uprave je majhno v primeri s križi in težavami davkoplačevalcev. Primitivna, skedenjska vrata ne kažejo nič posebnega. Prostor je temačen in ne bas primeren za skladišče tako različnih predmetov, n pr. pohištva, pisalnih in šivalnih strojev Včeraj ob 9. je bila sklicana dražba. Kupci in sploh prijatelji dražb, so se začeli zbirati že zelo zgodaj. Tako točen je redko kdo. Na dražbe prihajajo stalni kupci, strokovnjaki za kupčije »iz proste roke«, »pod roko« in kupčije na dražbah Natančno so poučeni, kdaj bo kakšna dražba, kaj bo na nji naprodaj in če *>se bo izplačalo«. Nikomur ne zaupajo, da bo dražba, kajti najbolje je, da je na dražbah čim manj kupcev, da so cene Čim nižje. Zato jim ni všeč, da se govori o dražbah kot tudi ne, da se o njih piše. Dražbe ne smejo postati preveč popularne. Na dražbe pa prihajajo tudi Iajiki, ki ne znajo dražbarske abecede in se včasih opečejo, kar jim »strokovnjaki« žele iz srca. Prihajajo revni, ki morajo misliti vedno na to, kje bi lahko kaj kupili izpod cene. Bivšim lastnikom zarub-1 jenih predmetov tudi ni vselej vseeno, po kakšni ceni gre njihova bivša lastnina v denar. In temu ali onemu se stori inako ob misli, da je ta ali oni predmet izgubljen /a vedno Morda je v tem kaj sentimentalnosti, vendar ni nič pregrešnega, če bivši lastnik pošlje svojega zastopnika, ki naj predmet poceni kupi ali ga pa draži; če ga kupi, kupec pač ne bo povedal, da je kupil /a tistega nesrečnika, če pa draži, bo predmet prodan dražje in davčni zaostanek bo tem nižji, če že ne bo račun povsem poravnan. Zato prihajajo na dražbe davčne uprave zastopniki najrazličnejših stanov In poklicev. Pred lopo so se zbirali: skrbne gospodinje, ki so tako ponosne na svojo varčnost; dekleta, ki so še vedno prijateljice šivalnih strojev ter sanjajo o družinskih zapečkih, žal, pa na dražbah ni naprodaj ženinov; šoferji, ki radi kupujejo stare avtomobile; možaki s čevljarsko žilico, ki raje kupujejo cenene čevlje kot bi jih izdelovali; vojaki, ki se radi pokažejo v civilnih čevljih; štu- Za koristi škofjeloških okoličanov Ljubljana, 11. aprila. Pri pomočniku bana dr. Pirkmajerju ee je včeraj zjutraj oglasila deputacija kmetovalcev lz škofjeloške okolice, ki so bili v njej pod vodstvom narodnega poslanca Lončarja starološkl občani Gosar Jurij, Kalan France in Luskovec Urban.. Banska uprava je namreč izdala naredbo, da se mora vsa živina kmetovalcev iz občine škofja Loka in iz vasi Stara Loka, Binkelj, Virlog, Trnje, Vešter, Suha, Lipica, Stari dvor, Trata in Virmaše, ki pripadajo starološki občini, ter iz vasi Puštal in Hosta občine Zminec za javno, kakor tudi za privatno uporabo klati v javni klavnici v Skofji Loki. Vso to živino mora pregledati živinozdravnik, čeprav imata staroloska in zminjška občina svoje meso-oglednike. S klanjem živine v mestni klavnici in z živinozdravnifekim pregledom bi pa kmetom silno narasli stroSki, da bi dovoljenje klanja sploh ne imelo nobenega pomena več. Pomočnik bana je utemeljeni prošnji ugodil Ln obljubil, da bo banska uprava vse uredila v njihovo korist. Razen tega je pa deputacija pri pomočniku bana posredovala tudi glede dobave mesa škofjeloški garnirlji. Vojaška uprava bi morala zahtevati le prvovrstno meso domače živine in bi se ne smela zadovoljevati z mesom uvožene slabe živine Iz drugih banovin. Raje naj bi namesto predpisanih 300 gr slabega mesa, Ki je v njem večkrat do polovice kosti, dajala na dan vojaku po 200 gr dobrega domačega mesa. ki je v njem le 1%% kosti, kar velja povprečno za vsakega domačega vola. Na ta način bi se cena doma£e zi-vine dvignila za celo tretjino, vojaštvo bi pa cenejSe priSlo do Izdstnejie In boljše prehrane. Pomočnik bana dr. Pirkmajer je deputaciji zagotovil, da se bo banska uprava zavzela pri vojaški upravi tudi v tem pogledu, kar bo vse prebivalstvo Škofjeloške okolice gotovo sprejelo z največjim tadovoljst vom. Obrtno gibanje v Mariboru Maribor. 10. aprila. Marec je bil glede na obrtno gibanje izredno živahen izdane so bile naslednjim obrtne pravice: Golob Joeip, mesar. Gosposka ulica 49; Kurz Zvgmunt & Mihael, trgovec z optičnimi predmeti na debelo, Slomškov trg 6; Horvat Ivana, trgovina z mlečnimi izdelki in brezalkoholnimi pijačami. Glavni trg (stojnica): Nabavljalna zadruga drž uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z., trgovina z mešanim blagom in kurivom. Rotovski trg 2; Zagrebačka tvornica cipela d d. Zagreb »Astra«, prodajalna usnjenih izdelkov, Aleksandova cesta 9; Feiertag Roza, trgovina z mlekom, mlečnimi izdelki, sirom, pecivom. Ulica 10. oktobra 5; Požar Anton, vrtnar in izdelovalec vencev. Gosposka ulica 36; Golež Anton, špedicija. Aleksandrova cesta 42; Lorber Elizabeta, trgovina a klobuki, čepicami, copatami in konfekcija, Vetrinjska ulica 5; Požgan Kari, slaščičarna. Grajski trg 6; Tvrdka Pickel, tovarna cementnih izdelkov d. z o. z., Koroščeva ulica 39; Soitar Adolf, mehanik, Frančiškanska ulica 11 in Pajnki-her Josip, čevljar, Soreoska iHca 16. V marcu so bile izbrisane sledeče obet- denti, ki menda poučujejo na dražbah narodno gospodarstvo; trgovci, ki se zanimajo vedno za cene, čeprav so že povsem otopeli zaradi konkurzov. Toda med pisano včasih pri denarju, fantalino ki iščejo povsod prilike za sestanke, ženice, ki skrbno obrnejo vsak dinarček na stara let«, po-stresčke, ki imajo vedno dovolj zaupnih klijente! itd. Dražba se ne začne ob napovedani uri, kajti za davčno upravo je tem bolje, Čim več kupcev se zbere. Ljudje so nestrpni, vendar ne vsi, vsaj oni ne, ki jim je poklic muditi se na dražbah. LTslužbenec odpre vrata ter vabi v skladišče interesente za avtomobile, drugi ne smejo vstopiti, toda nihče ti ne more braniti, da kažeš zanimanje za avtomobil čeprav si plebejec na pogled. Tudi reporter se zanima za avtomobile (zlasti se. ker mora bojkotirati celo tramvaj); strokovnjak se izraža zelo neugodno o »škatlah«, pravi da bi oguljenega voza ne hotel vzeti niti v dar. Naprodaj sta dva športna, dvosedežna avtomobila, ki sta bila nekdaj kaj lični igrački, toda časi se spreminjajo. Naprodaj sta skupno za 50.000 Din in ne posamezno Rezultat ogleda je bil negativen Interesentov za pisalne stroje je bilo mnogo več. toda naprodaj je bil le en strojček znamke »Adler«. Ogledniki so se kmalu vrnili, vendar je bil nekaterim stroj všeč, čepra%' je bila izklicna cena 1600 Din. Razen stroja in avtomobilov so bili naprodaj samo čevlji Boben torej ne poje tako strašno. V skladišču je še mnogo prostora; res je v njem nekaj pisalnih in šivalnih strojev, starih kosov pohištva in menda dve »krači« (kolesa), in je Človek celo nekoliko razočaran, ker se toliko govori, da meščani ne zmorejo davčnih bremen. Če so čevlje zarubili čevljarjem, je hudo. Toda med raznimi izdelki je bilo tudi nekaj inozemskih, torej so bili čevlji za-rubljeni v trgovini ali trgovinah Dražilec je stopil na prag skladišča ter začel izklicevati cene čevljev, kupci so se zgrnili tesno ob njem. Damski čeveljčki? Prvi par je kupila ženica Izklicna cena 40 Din prodajna 50 Din. Ženica se je začela kmalu kesati ker so bili še lepši čeveljčki prodani polovico ceneje. Dražilec kliče ceno Nihče se ne oglasi. — Pa povejte koliko daste! — Kupci diktirajo polovico nižjo ceno; nekateri »draže« tako. da ponujajo nižjo ceno od prejšnjega ponudnika Toda ta običaj še ni uveden na dražbah zato morajo dražiti rudi tu kot se snodobi vendar cena rase le po 50 par Čevlji po 15 18. 20. 30 Din Stalni kupovalci so se dobro založili z njimi Tudi vojak iz južnih krajev je kupil cipele št. 40. Nič ne de. če jih ne bo mogel spraviti na noge Končno so kupci v formi čedalje bolj si draže, polastila se jih je strast ter je slehernemu hudo pri srcu, če kupi kdo drugi kaj ceneje. Dražb je premalo in to je prav tako žalostno, kot če pravimo, da jih je preveč. illo v Hrenovci al! v Milanovem logu. V svojem šaljivem govoru je Andreja razodel voi program raavitja. Smeha je bito seveda dovolj. Sledile so slučajnosti. Do volitev novega odbora ni prišlo, ker baje niso btU sklepčni. ŠJvecer eo počastili zborovanje s svojo navzočnostjo fantje zahresni&ke fare. Vse to vasovanje je poteklo res ia-bavno. Za aobro pijaco in Jedačo sta poskrbela gospod in gospa Ozvald. ne pravice: Lipovšek Anton, gostilna. Glavni trg 5; Thiel Karol, trgovska agentura s špecerijskim, kolonialnim, drobnim in galanterijskim blagom ter delikatesami, Meljska cesta 2S; Zel Ivan, branjanja in prodaja brezalkoholnih pijač. Koroška cesta 90; Hrast Ivan, prodaja brezalkoholnih pi fč po javnih prostorih Stolna ulica 12; Hrast Ivan, sejmarstvo s slaščicami isto tam; Sever Josipina. trgovina z razglednicami, papirjem i. dr., Aleksandrova cesta 57; Hrast Ivan, izdclovateii siadoteda. Stolna ulica 12; Folger Jožef, krojač, Korcška cesta 19; Koštomaj Franc, brusilec, Mlinska ulica 8; Ločičnik Ivin krojač. Koroška cesta 106; Golob Josip, prodala vampov aa stojnici. Glavni trg; Sshwab Vera. orodaia cvetlic in semen. Gosposka ulica 37 ter Bevc Jožef, čevljar. Taborska ulica 6. V znamenju fantovske svobode Jesenice, 10. aprilu. Po statistiki raznih evropskih držav jo ugotovljeno, da je v splošnem na svetu več žensk kakor moških. Baje pride na 1 moškega 7*/i žene. Morda je ravno to dejstvo dalo povod, da so jeseniški fantje začeli spoznavati, da je njihova samska svoboda ogrožena Saj jih je vsako leto »skočilo« lepo število v zakonski jarem. Da ne bi fantje sčasoma popolnoma »izumrli« so na pobudo Magretovega Četa (g. Dežmana Franceta) pred dvema letoma ustanovili fantovski klub. Predpisanih pravil, potrjenih 0d oblasti ta klub sicer nima, pač pa veljajo za nje tradicijonalne stare fantovske pravice. Glavno pa je, da čuvajo svoj samski stan in po možnosti — devištvo. V nedeljo 8. t. m. popoldne je imej klub nekakšen občni zbor. Kot sedež zborovanja, oziroma vasovanja so si izbrali Idilično vas Selo pri Žirovnici, in sicer v gostilni gostoljubnega R. Ozvalda. Zbralo se je precejšnje število postavnih fantov Pred zborovanjem se je vršila mala zabava, katero je zlasti izpolnjeval jeseniški sokolski jazz-band in pevski »bor kluba fantov pod osebnim vodstvom Ogrinovega Rudelna. Točno ob 19. uri se je dvignil predsednik g. Dečman France, hotelir, posestnik ln mesar s srenskimi pravicami ter otvo-ril zborovanje. Poročal je o delovanju fantovskega kluba. Trde in izklesane so Mle njegove besede. S svojim govorom je navdušil poslušalce ta*o, da je bilo marsikomu izmed navzočih oženjenih žal, da je zapustil fantovski stan. (Oženjeni so imeli dostop le izjemoma io to le zanesljive osebe s posebnim predsednikovim dovoljenjem). Tajniško poročilo je podal najlepši fant, Ogrinov Rudi. Dejal je, da nima dosti povedati, ker je že predsednik v svojem temeljitem govoru vse povedal. Sledilo je poročilo podpredsednika, Srčko-vega Franceta, ki je zastopal fante kro-parskega okoliša, v čigar originalnem narečju je tudi govoril. S svojim govorom Je spravil poslušalce v zidano voljo. Blagajniško poročilo je podal šegov Boris Nato Je dobil besedo revizor, ćarmanov Andreja, lastnik veleposestva ca Murovi. Njegov čisto profesorski nastop je na mah pridobil vse navzoče. V svojem dobro aa-študiranem hi preudarnem govoru je hvalil, kritiziral in grajal delovanje fantovskega kluba. Nadalje je poročal, da namerava klub razviti tudi svoj prapor, ki bo simbolično opremljen. Za kumico Je aa-ppoftena Prinaeeva Beti, ki je ▼ ta namen votirele fotovo vsoto. Raskritje se bo vr- ZVOCN1 jUNO DVOJt, telefon »710 SAMO 3E DANES orkan smeha, nad LJubljano! VLAST A BURIAN Revizor Haselhuhn Najboljši od vseh Burianovih filmov! Tako piše svetovni tisk!! Danes ob 4., 7. in 9. uri Cene najnižje 4.50 in 6.50 Din Brivci v borbi za obstanek Maribor, 10. aprila. V ponedeljek zvečer so v hotelu »Zamorec* zborovali mariborski brivci, katerih položaj je, kakor povsod drugod, *e-lo težak. Občni zbor je otvoril predsednik g. Novak ter posebej pozdravil obrtnoza-uružnega nadzornika g- Založnika ter g-Novaka kot zastopnika zbornice za TOI in Okrožnega urada. V stvarnem predsedniškem poročilu se zrcali delo zadruge brivskih mojstrov, ki je v preteklem letu imela s številnimi problemi mnogo posla. Predsednik je omenjal šušmarstvo, ki je menda v brivski stroki najbolj razvito. Govoril je tudi o vzrokih šušmarstva. in prišel do zaključka, da je temu krivo izredno veliko število vajencev. Takoj po vojni in še sedaj brivski mojstri vse preveč sprejemajo v uk vajence, tako da ao izučeni pomočniki brez dela. Zlasti se to čuti dandanes, ko je promet v brivski In frizerski stroki padel za dobrih 40%. SIcer čudijo južni kra;i brivcem še precej zaposlitve, toda tja nihče noče. Poudarjal je nujno potrebo, da se število vajencev omeji, in sicer naj brivski mojstri vsaj pet let ne sprejemajo vajencev v uk. Na vsakega mojstra naj pride en pomočnik in en vajenec, pri štirih pomočnikih naj bi bili trije vajenci, to število prekoračiti pa bi bilo za brivsko stroko nezdravo. Po poročilih tajnika in blagajnika je govoril g. Peparnik, ki je podčrtaval važnost higijene v brivnicah. Sicer je dravska banovina v tem pogledu na prvem mestu, kljub temu pa se še marsikje najdejo bvivnice, ki so vse prej kot higijenične. Tu je treba temeljite remedure! Važno je bilo tudi vprašanje izločitve članov iS celjskega in ptujskega okrožja. Ob tej priliki je predsednik poudarjal, da je potrebna nekaka avtonomna zadruga, ki bi članom strokovno več nudila, kakor pa kolektivna zadruga. Končno rešitev tega vprašanja so zborovalci prepustili društveni upravi. Mnogo govora je bilo tudi o nekolegijalnem In umazano konkurenčnem balanciranju cen, saj je to že upropastilo marsikaterega brivca. Poudarjali so, da je tu treba enotnosti, ki je Koristna tako brivcu kakor gostom. Z apelom na složno delovanje je predsednik g. Novak zaključil zborovanje Iz škelle Loke _ Dvoje pevskih koncertov se nam ob*- ta. 17. t. m. ie napovedan prihod akademskega pevakena zbora iz Zemuna, ki bo ar rajal predvidoma v Sokolskem domu, kompozicije Hiooelovenskih avtorj-v Pavciča Gotovca. Hubada, Mokranjca, Milojeviča m Bpnickeaa. Zbor šteja 60 članov in ne dvomimo, ria bo nase mesto mile goste % uje slovensko, da se moramo odvrniti od zapad-rjašlva, ki je naša sodobna bolezen. Naj sa pismouki, ki jih je okužii veter zapadnih velemest, predajajo strupu vseh patologij in intelektualnih akrobatstev, mi ne potrebujemo američanstva. mi ne potrebujemo babilonskih stolpov velemestne civilizacije, ne v življenju ne v umetnosti. Delaj, oblikuj samo iz sebe, to je edina zapoved, ki drži za vse čase. In če mi je Amerika samo to spoznanje odkrila, poglobila in utrdila, mislim, da sem izpolnil skriti' namen svojega potovanja po rdeči zemlji.« Iz Trebnjega — Tujci v marcu. Pretekli mesec je posetilo Trebnje 27 tujcev poslovoo in 17 izletnikov, ki so večinoma posetili tudi Čatež. Od inozemcev je bilo pri nas 5 Avstrijcev poslovno. Tujski promet se bo vsekakor dvignil v maju, juniju in juliju, ko pride v Trebnje več letoviščarjev. — Današnjo številko našega lista so mnogi prejeli na ogled. Vse Čitatelje vabimo na naročbo, saj znaša mesečna naročnina le 12 Din in je >Slovenski Narod« edini in najcenejši dnevnik, ki med drugim posveča vso pozornost tndi našemu kraju. Naročnike sprejema tudi g. Nande Srpan v Trebnjem. Naš tenis Ljubljana, 11. aprila. Teniškim igralcem STC Ilirije in vsem prijateljem belega sporta se poroča, da se vpisovanje vrši vsak dan od 13. do 14. ure v kavarni Evropi. V lastnem interesu vseh igralcev je, da se prijavijo še to dni, do sobote, ker se že igra. v soboto pa bodo igrišča otvorjena. Ilirija bo letos tudi preuredila svojo garderobo in bufet ter vsestransko skrbela za čim večjo udobnost in zadovoljstvo igralcev. Razveseljivo dejstvo je, da je zanimanje za to lepo panogo sporta letos veliko, v športnem pogledu pa nam Ilirijani mnogo obetajo. V začetku maja se prično klubski moštveni turnirji in se IHrija sreča v II. kolu z zmagovalcem obeh klubov v Celju, če to tekmo dobi pa kasneje z zmagovalcem mariborskih treh klubov. V Mariboru bo zmagovalec najbrže »Rapid«, ki bo trd oreh za Ilirijo, če pa še tu uspe igra v IV. kolu proti zmagovalcu osmih klubov, ki bo izSel iz obeh ptujskih klubov. Čakovca. Zlatarja. Grdjevaca, Bjelovara, Siska iq Križevca. Zmagovalec iz teh turnirjev Igra potem v finalu skupine »a« z zmagovalcem klubov ZKD. Concordio ali ATK iz Zagreba Zmagovalec iz finala igra potem kot prvak skupine »a« proti drž prvaku moStev »Haška«. — Ako se bodo vsi turnirji vršili v Ljubljani, še ni dogovorieno. po propo-zicijah bi se imeli vršiti vai zunaj, vendar bo pa Ilirija skrbela za to, da se bodo vsaj važnejša kola igrala v Ljubljani. Tekmovali bodo gospodje in dame, gospodje s petimi igralci in dve dami. Iz sekcije: Danes zvečer ob 18. v kavarni Evropi v klubski sobi prva seja sek-cijakega odbora, ki se je včeraj sestal ki se deloma že konstituiral: Načelnik: Rajko Kos, tehnični referent: Aleksander Truden odborniki: Ani.a Podlogar. Josip Banjai. Alojaij Jankovič, Ante SchncMle-r in Gustav &ivic. L'pravo igri.sč pa tvorijo gg. inl, S. Blou4ek, Rajko Kos in Gojko Pipcnbacher. KOLEDAR. Dane*: Sr^la. 11. aprila katoličani: Lo»v. Rada pravoslavni 29. marca. DANAŠNJI. P11REDITVR Kino Matica: Carica Katarina (r'!:i4hH:i Beppner), Kiuo I)\«r: Revizor Ha^lhuhn (Vl*j»ta Burlanl. Kinu jJiika: Predor. >ploSwo /♦Mislio drallve predavanje er Pavi« ilocevarjdve o bolgarskih knjiž^vni-c;;h ob lb o0 v .11 u»tvt-nih proahvia. LblvARNK. Danes: Mr. Bahovtn\ Ifonjjrnani trg It, Uotevar, Ljubljana VII, Olovska cesti %\ in 1'eitar, Sv. lV!i\i cesta 78. JkvcJ situ Resnica je hčerka bo,: a m z.ito ju Čabri kristjani tako pridno pregan/ajjo, Včasih jim pa le uide. skrije se in poLukh 5^0-Mi luknjico v božji svet v sr,\-iaj.cnu. kakor zdaj, se nikoli ni bila V palače ie od nekdaj ni smela, zdaj te pa zapirij 1 pred njo tudi vrata navadnih hiš; in ic malo, pa se bo moralu zateči v barako, koder bo na zimo deloiirana. Živimo v času tarnanja, da človeka ie Arar ušesa bole od njega. Tarnajo pa najbolj tisti, ki jim je najmanj treba; drugi ne smejo alitpa ne znajo Za kiizo se skrivajo vsi tisti, ki od same i/gube dobro žive Ljudje so postali čudovitt) iznajdljivi in nič manj sebični. Imamo vedno bolj mno-žečo se vrsto ljudi, ki se odtegujejo sleherni dolžnosti do trpečega bližnjega in d 1 skupnosti pod pretvezo, da so slabi časi. da ni denarja, da šc sami komaj žive, da ne krijejo niti režijskih stroškov in da jim bo zdaj zdaj zapel boben. Čut odgovornosti pred družbo in pred vsakim človekom po sebe j je pri teh ljudeh zaspal, za vse drug* so gluhi in slepi, samo za svoje žepe imajo vedno široko odprte oči in ušesa, posebno pa roke. Pretirana požrešnott enih pa mora nujno roditi pomanjkanje in bedo dru gih. In na svetu ne bo miru, dokler ti ljudje ne bodo spoznali, da mora imeti človek poleg grabelj tudi vile. Živi dobro, če moreš, toda daj živeti tudi drugim, ne zahtevaj vsega zase. Naše gledališče DRAMA Začeteh ob 20. ari Sreda, 11. aprila: Konec poti. Re najmlajših gorenjskih klubov, namreč »k Svoboda, Tržič, ln Enakost z Jesenic. V predtekmi so agilni Tržičani no lepi igri, v kateri so pokarali mnogo smisla za skupno Igro, zasluzeno odpravili domačo rezervo s 3:2, dočim je v glavni tekmi porazilo prvo moštvo Korotana Enakost z Jesenic s 3:0 (2:0). V številu zgoditkov je mnogo premalo Izražena velika In trajna premoč domačih, ki so mnogo streljali, pa tudi mnogo zastreljali. Steviličnemu neuspehu je resda mnogo krivo popolni' ina razmočeno igrišče, streljanje \ft največje bližine mimo praznega gola pa jt seveda na drugi strani tudi nmetnost zase. Priznati pa se končno mora tudi ožji obrambi gostov, predvsem vratarju, ki je vršila svojo težko nalogo zelo zadovoljivo ln mnogokrat uspešno, mnogo zaslug za to, da so Jeseničani kljub porazu odhajal: z igrišča nekam zadovoljni. Mladi sport nlki Iz Tržiča ln Jesenic so zapustili \ Kranju najlepše vtise in jlb v kratkerr spet želimo videti Občinstva kljub dežev nemu vremenu precej, znamenje da oe tu di ono prebuja iz zimskega spanja. "■'tev 82 Stran 8. - JUTRI PREMIERA največjega športnega velcfilma Maratonski tekači ELITNI KINO MATICA TelefOD 21-24 HELM kot idealna sportistka, zdrave lepote, plavalka in rekorderka! Sodelujejo: Trude von Molo Hans Brausewetter Paul Hartmann Viktor de Kowa Urška Grabley DNEVNE VESTI — Ju^o^Iovenski novinarji v Nemčiji. Na pobudo gospodarskih organizacij je nemika vlada sklenila povabiti 20 jugo-slovenskih novinarjev na ekskurzijo po Nemčiji. Družba za zračni promet 2>Luft-hansa^ pošlje v Beograd aeroplan *Hin-denburgc, s katerim odpotujejo naši novinarji v Nemčijo. 2>Hindenburgi je največji nemški aeroplan. Ima štiri motorje in v njem je prostora za 36 potnikov. Aeroplan bo na razpolago jugoslovenskim novinarjem ves čas njihovega bivanja v Nemčiji. Program predvideva pregled vseh važnejših središč nemške industrije. Na programu je tudi vožnja s »Zeppelinom na tračnicah^ od Hamburga do Berlina. Ta motorni vlak spada med najhitrejše na svetu. Organizacija poseta jugoslovenskih novinarjev v Nemčiji je poverjena predstavniku nemške industrije in bivšemu jugoslo-venskemu honorarnemu konzulu v Berlinu dr. Hahnu in dr. Heinholdu, ki sta si pridobila največ zaslug za to ekskurzijo. Aeroplan } Hindenburg* prispe v Beograd 26. t. m., 29. t. m. bi pa krenil z našimi novinarji nazaj v Nemčijo — Izpit za pooblaščene inienjerje i* gradbene stroke sla položila v Beogradu g. inž. Milan Ghid in £. inž. Ilennk* Pardub-eskv. Ce^t i tamo! _ NTaei delegati na kongresu češkoslovaških gasilcev. Kongresu češkoslovaških gasilcev, ki bo 19., 20. in 21. maja v Opavi, bodo prisostvovali tudi delegati Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, in sicer starešina Josip Turk, podstarešini dr. Mirko Klešič in dr. Markovič ter gasilski inspektor Ilija Pintar. — Kongres računskih uradnikov, te včeraj smo kratko poročali, da bo od 23. do 26. maja v Splitu konsrea računskih uradnikov. Udeleženci bodo imeli priliko spoznati splitske kulturne in gospodarske ustanove, pa tudi okolico. S posebnim par-nikom se ctpi-ljejo v Trogir, Makarsko in Hvar. Ker bo kongres zaključen v soboto nred pravoslavnimi binkosti, ostanejo mnogi udeleženci čez praznike v Splitu, nekateri se pa odpeljejo v Dubrovnik. Ra-•'unski uradniki v Splitu bodo poskrbeli za čim lepši sprejem svojih stanovskih tovarišev. _ Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana zdravnik v Ljubljani dr. Boris Kune in zdravnik v Mariboru dr. Milko Bedjanič. — Razpisane zdravniške službe. Obla sina uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje službo honorarnega prometnega zdravnika s sedežem v Žalcu. Mariboru za rajon I. in v Karlovcu. Prošnje je treba vložiti do 21. t. m. na upravo fonda. Podrobnosti natečaja so razvidne iz >61užbenega lista« st 29 z dne 11. t. m. _ Razid dru&tva Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani, se je po sklepu občnega zbora razšlo. — Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 29 z dne 11. t. mn. objavlja uredbo, a katero se izpreminja in dopolnjuje uredba o spojitvi občin v dravski banovini in določajo občinam sedeži, uredba, s katero se izpolnjuje in dopolnjuje uredba o spojitvi občin v dravski banovini, v kolikor se nanaša na sreze dolnjelendavski, krški in novomeški ter se določajo občinam sedeži, razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora Metlika okolica, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 in popravek v banovinskem proračunu drav. banovine za leto 1934/35. — Nalezljive bolezni v drevaki banovini. Od 15. do 31. marca Je bilo v dravski banovini 35 primerov škrlatinke, 53 ošpic, 10 dušljivega kašlja, 7 otročične vročice i smrten l), SS davice (smrten 1), 507 vnetja priušesne slinovke. 11 Sena, 33 hri-pe, 35 škrlatinke, 3 tifuznih bolezni, 3 otrpnjenja tilnika, 1 griže in l nalezljivega vnetja možganov. _ Na velike Svečanosti v Skoplju se Odpeljejo delegati iz Ljubljane 13 t. m. ob 9 z vlakom št. 3 in prispo v Beograd ob 202=» — Nov aeroplan »Aeroptita«. V Beo- grs i je priletel v soboto nov aeroplan Aeroputa ^Spartane s tremi motorji, vsak po 120 HP. Ta aeroplan bo letal na progi Beograd—Zagreb. V kratkem bo krščen in dobi ime »Sušak«. Novi aeroplan je enak ^Ljubljani«, ki leta od lani na progi Ljubljana—Zagreb. — Pojasnili) o taksjrmnjn rae^pov. Glede taksiranja računov je izdal davčni oddelek financ'leiia ministrstva tole pojasnilo: 1. trnovska pisma, ki s-e z njimi potrjuje prt jem po!pisane menice ali vračanja bh-r:«i. niso podvržena taksiranju niti v primi rii. če t::ka pisma polen tena potrdila ob-e^rrajo 11<\\ pravno opravilo, v katerem pri-m ru bi se morala plačati taksa za odgovarjajoče pravno opravilo* 2. v malih trgovinah in kioskih, kakor tudi po etojnioah na tr-»ih, ni obvezno, da se v računih, poročilih in temu podobno izpisuje tudi blažjo, neobhodno pa je, da se zabeleži znesek nakupa in datum naročila ter da ee po zn^ku izda to pismeno z odgovarjajočo taksno znamko iz it. 34 taksne tarife, toda tem, da mora biti v takih primerih to pismeno potrdilo vedno taksirano. Ce pa v takih trgovinah zaradi obilice poslov niso zabeleženi niti zneski, se mora za ta'ke nakupe izdati neizpolnjeno potrdilo, toda vedno e taksno znamko za 1 Din. Pri vsakem takem pienu mora biti žigr dotinijga prodajalca ali trgovine in pismo s3 mora pri izročitvi kupen odnosno konzumentu uničiti na ta način, da ga prodajalec oa enem kraju odtrtja, toda ne am. kfer je pril-^lje-na taksna znamka. V primerih, ko se na taksiranih računih naknadno potrjuje prevjam poedinih izplačanih obrokov, se mora vsako potrdilo taksirati iz tarifne številke 33 taksne tarife. — Češkoslovaški letovišrarji na Jadranu. Tajsko prometni urad >Čedok« v Pra^i bo organiziral v juniju, juliju, avgustu in septembru več skupnih izletov iz Češkoslovaške na Jadran. Češkoslovaški letovišča rji se pripeljejo na Jadran s šestimi posebnimi vlaki. Na Sušaku se vkrcajo na parnike in odpeljejo na Hrvatsko Primorje in Dalmacijo, kjer ostanejo dva do tri tedne. — Dubrovnik polu tujcev. V Dubrovniku že dolgo ni bilo toliko tujcev kakor zdaj. Vsi hoteli so polni. Tudi v okolici Dubrovnika s*? je že pričela sezona. — Grčija na XIV. ljubijanskeni Fele^ej-mu. Grška vlada ie odredila, da bo Grčija v posebni skupini oficijelno zastopana na XIV. ljubljanskem spomladanskem volesvjr imi, ki bo od 30. maja do 10. junija. To je prvič, da bo Grčija oficijelno razstavila evo-l"e proizvode na rajem velesejmu. Organizacijo te razstave je prevzelo grško ministrstvo za narodno gospodarstvo v zvezi z mpravo Solunskega vel^sejma in s sodelovanjem jugoslove-nslte trgovske in industrijske zbornice v Solunu. 0 grški razstavi na letošnjem spomladanskem velesejmu bomo podrobneje še poročali. — 4. številka revije »Gospodinjam je izšla te dni in prinaša sledečo vsebino: Uvodni članek *NTaŠi tečaji* izpod peresa društvene načelnice Vike Kraigherjeva, nadaljevanje zdravstvenega članka dr. A. šime-oeve škodljivosti gospodinieke>ga poklican, ing. oreh. Drago Fatur >Oploivvanje sten« Fr. Vardjan i Opra vila gospodinje na vrtu in pri domačih živalienhs. dipl. agron. A. Janinik »Gospodinje, odločujte same v gospodinjstvu!« Prakticno-pouoni članki: »Testa in zmesi«. Pletene jopic/*. Tržna poročila, Jvlimiki in Recepti izpolnj ijejo list. — V društvenih vesteh prinaša ^Gospodinja« poročila o delu in nibanj« naših gospođini, o sestankih, tekočih in bodočih kuharskih in šivalni tečajih, ekskurzijah, predava-njih itd. Posebej ie rubrika >Gospodiniskn posvetovalnica«, kjer dobe naročnic? odgovore na stavljena vprašanja. — Uprava lista je v Prečni ulici 2, I. nad., letna naročnina znaša 25 Din. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici, uravna naravna »Frani Josefova« grenčiea prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Joso f ova« grenoiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, rta bo večinoma oblačno, nestalno vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu. Beogradu, Skuplju in Dalmaciji. Najvišja temperatura i<* znašala v Skoplju 22, v Splitu in Beogradu 19, v Zagrebu 18 in v Ljjbljani 15.7, v Mariboru 15.6. Davi je kama! barometer v Lju-b-ljani 750.3, temperatura f- znašala 8.6. — Obup slovenske služkinje v Zagrebu. Včeraj popoldne si je hotela v Zagrebu končati življenje 26-letna služkinja Albina Vodušek iz Maribora. V hiši št. 3 v Ka-radžlčevi ulici, kjer je služila, je odprla plinovod in ostala v kuhinji, kjer so jo našli že onesveščeno. Prepeljali so jo v bolnico, kjer ji bodo skušali rešiti življenje. Kaj jo je pognalo v obup, ni znano. — Slovenec zaklal šoferja s Oetinja. V noči od sobote na nedeljo sta se sprla na Cetinju šofer Vid Perišič in kočijaž Franc špruk, doma Iz Slovenije, zaposlen pri nekem gradbenem podjetju. Iz kavarne sta prilomastila v kuhinjo, kjer je špruk pograbil kuhinjski nož in ga zasadil Perišiču v grlo, da je nesrečnež takoj izdihnil. Pe-rišič ln Spruk srta se sprla zaradi cigarete. -— Smrtna nesreča Ljubljančana v limariji. V nedeljo popoldne ae je pripetila m*d Trogirom in Šibenikom težka nesreča, ki jo zahtevala življenje Ljubljančana Franja Burgerja. Pokojnik je bival zadnje Čase v Divuljah. S svojim prijat^lje-m se je odp*?-lial popoldne na motociklu prote' Šibeniku. Pred Šibenikom je pa nastal na motociklu defekt in oba sta odlateJa na cesto. B-urg^r ie udaril z glavo tako močno ob cesto, da mu je počila lobanie, nf^crov tovari* j« bil pa le lažje poškodovan. Pozneje ae je pripeljal mimo poročnik bojnaca broda Sofetarič, ki je vael ranjenca v svoj avto Ln ju prepeljal v bolnico. Brjr-g^r jie pa kmalu po prevozu v bolnico umrl. — Bitka na vaškem pokopališča. V vaai Komarici blizu Dervente sta živeli rodbini Barišič in Cičak dolgo v sovraštvj. V nedeljo po maši začel Ilija Barišič na pokopališču e-treljati v zrak in izzivati Čičkovo rodbino. V bližini stoječi Ante Cičak mu je zaklicaL Kaj pa streljaš, kaj misliš, da se t? kdo boji. Barišič ga je pa udaril po glavi tako močno, da se fe zgrudil. V naslednjem hipu eta si bili sovražni rodbini že v laseh. Na obt»h straneh eo pokali streli. Pni je padel Ilija Barišič, ki >e dobil 6ed.em krogel v prea. Drugi je omahnil Ilja Sliško, zadet v glavo, Juričičku je krogla zdrobila kos na desni nogi. četrti je padel Jure Barišič, zadel v prsa. feele tedaj je bitka ponehala. Ilja Barišič j? kmalu izdihnil. Sliška so prepeljali v bolnico, kjer se bori 6 smrtjo, stanje Jure Barišiča je tudi težko, Juričičliu bodo pa morali operirati nogo. — Mačke in psi (zgrizli novorojenčka na gnojišču. V vasici Savraščak blizu Samobora je 431etna Terezija Delak, božjastna reva, tipičen kreten, zakrivila v živalski bebavosti gnusen zločin. Na gnojišču je porodila in pustila ubogega otro-6ie*a tam, da ao ca mačke in psi izgrizu. Za očeta je Terezija osnasila Hletnega sosedovega fanta Janka Belaka, ki pa za *ive in mrtva trdi, da to ni res. Iz LJubljane —»j živilski trg dobiva počasi letni značaj. Čedalje već je letošnje »eleajave, čedalje manj pa pridelkov lanskega leta. Razen kolerabe in krompirja, drugih pridelkov lanskega leta ni mnogo. Na zele-njadnem trgu prevladujejo salate najrazličnejših vrst. Trnovčanae prodajajo S« giavnato salato domačega pridelka. Največ je še vedno motovilca, ki ga prodajajo po dinarju merico kot radič, špinača in berivka je po 150 Din. Branjevci na zelenjadnem trgu so bili dobro založeni z uvoženim grahom, ki ga prodajajo že po 7 in 8 Din kg. Največ pa imajo glavnace salate, ki je še vedno po 1Q Din \s, a prodajajo res lepo. Za jabolka se skoraj več nihče ne zmeni, ker so pač predraga in ne več dobro ohranjena. Pomlad je, eato je na trgu skoraj več cvetja kot živil. Zlasti okoliških otrok s cvetjem je cela armada. Včasih so prodajali cvetje samo pri jubilejnem mostu, zdaj se pa vrste prodajalci tudi vzdolž mesarskih stojnic T dolgi vrsti. Prodajajo že šmarnice meil raznim pomladnim cvetjem. Jajca so zopet poceni kot so bila pred veliko nočjo, ln sicer so jih danes prodajali 20 do 24 komadov za 10 Din. Prodajali so tudi že prve piske, ki so pa tako drage, kot da so iz zlata, par je namreč 40 Din, torej en založaj 20 Din. Vendar je med meščani tudi dovolj prijateljev dragih pišk. zato «a ne bodo pocenile, dokler jih ne bo več. Pravi sejem je bil danes na Sv. Petra nasipu, kamor so pripeljali kmetje toliko krompirja, da je bil prostran nasip skoraj pretesen. Napovedi jeseni, da spomladi ne bo krompirja se torej niso spolnile. Najlepši krompir ao danes prodajali po 80 par kg. Najbolj so ga kupovali kmetje za seme, vendar so se tudi meščani nekoliko zanimali zanj. —lj Roinodelinske ceste so pravi pravcati problem viške občine. Ko so iih pred leti kanalizirali, so prekopali skoraj vso Rožno dolino, denarja pa ni bilo se za ureditev cest. Cestišča so zravnali le začasno, na temeljito popravilo pa ne morejo Še vedno misliti. Vendar zdaj opravijajk) večje cestno delo, znižijefo cestišče Večno poti ob strelišču, da bo omiljen naklon drueih cest, ki so priključene na Večno pot. V zvezi s tem morajo n?ikoliko znižati tudi cesto, ki drži od Večne poti pod hribom proti Čadu in hkrati kanaliziralo cesto. _lj Podporno društva driavnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj izredni občni zbor v soboto dne 28. aprila t. 1. ob 19. uri 30 min. v gostilni Birk Josip, Borštnikov tre št. 2 v Ljubljani. Dnevni red: 1. Določitev sprejemnih pogojev m višin* prispevkov za osebe, stara nad 46 let (§ 4 drjštvenih pravil). 2. Ustanovrtev zadruge »Počitniški dom«. V sričaju. n^đtlepč-nosti se bo vršil pol uro pozneje wto*am z istim dnevnim radom nov izredni občni zbor, ki bo sklepal veljavno »lecke oa število prisotnih Sanov. —lj Obrni rbor »Gospod. In isobrat^val-neta društva sa drerski okraj< ee vrti danes ob 20. uri v gostilni Birk na Boritoiko-vem trgu. Vabljeni vsi dani. —lj Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani bo nneto svoj r*l«j letni občni »bor dne 24. aprila 1934 o*> 20. uri v dvorani Okrožnega urada, člani p*ei-mejo vabila. Odbor. _ _ Združenje brivcev, frizerjev, lasu-liarjev, manikerjev in kozmetikov v Ljubljani uljudno opozarja cenjeno občinstvo, da bodo glasom sklepa občnega zbora vsi brivski in frizerski lokali v Ljubljani od 15. aprila dalje ob nedejah zaprti._____ _lj >Dama na slab«m glasu«, izvrstna in zabavna veseloigra, se ponavlja v Šentjakobskem gledališču v soboto dne 14. m nedeljo 15. t. m. ob 20.15 Veseloigra le izvrstno naštudirana in |e pri premijeri lepo jspela. Vsi posestniki so se pri predstavi od srca nasmejali. Glavne vloge igrajo ga. Prvina Wrischer-PetrovciPeva, g. Ko*ak in g. Karue. Režiio vodi g. Miran Petrovčič. Ker sta bili ob? dosedanji predstavi rasprodani in je bil pri večerni blagajni velik naval, prosimo cenjeno občinstvo, da si že v prdd-prodaii kn*pi vstopnice. Predprodaja vstopnic od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro prad predstavo. —lj Udruženje jugoslovenskih insenjer-iev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi članstvo in vse, ki *e zanimajo, na predavanje, ki ga priredi Klub e4ekiroinz>njwr»v v fetrtek dni 12. t m. ob 20. uri v družabnem lokalu U. J. I. A., Kongresni trg l-II. Predava g. inž. Draeo Mattanovich o problemih gospodarnosti električne raesvet- Iz Celja ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V &1SK1. — Telefon 83-87 PAUL HARTMANN v velefilmu PREDOR Film Je snlmsn po istoimenslcem romanu Bemliarda Kellermann* Predstavi SAMO ie danes v sredo ob V,7. ln l/t9. url Dopolnilo nov zvočni tednik Jutri! KRALJ MTJNGLE Jutri! —lj Za gradbeni fond univerzitetne knjižnice ▼ Ljubljani je poklonil podpredsednik apelacijskoga sodišča g. dr. Alojzij Gradnik 1000 Din —lj Posledice pomlaje,anja bosU lahko videli od petka dalje ob pol 3. uri popoldne v emebapolnem filmu >Mladost je sladka«, kjer nastopa kar osern zaljubljencev občinstva. Ti so slavni komik Han6 Moser, Fritz Schulz, Georg Aleksander, Paul Hdrbiaer, Trude Berliner. Ida Wust, Adela Sandro?k m Kurt Weapennann. Film je poln zelo kompliciranih zapluliajev. neugodnih pa tudi ugodnih posledic sredstev za pomlajevanje, dovtioov, humorja in tudi lepih popevk in se bo predvajal v prostorih Elitnega kina Matice ob najinižjih cenah 2JW, 4.50 in 6.50 Din. —11 Otela, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd najugodnejši nakup pri Fr. I* Zajcu. izpraSanem optilej. Ljubljana, Stari tre 9. Ceniki brezplačno. S-T Hedu« seja eeljskega obciu3Keea *ve-ta bo v petek dne 20, t. m. Na dnevnem p>-du bodo poročila odsekov. —c Pod okriljem celjskega pododboru UJtOlR bo v ponedeljek dne 16. t. m. ob 19.15 v Oficirskem domu v Celju prxiavflnje za reeervne oficirje. Udeležba je obvezna za v»e rezervne oficirje. —c Občinska orsanisaeija JNS sa 2alec bo imeVa redni občni »bor v četrtek dne 12, t. m. ob 20. v žalski narodni soli. Poročali bode gg. narodni poslanec Ivan Prekor§e>k, predsednik sreake organizacije JNS dr. Er-nest Kalan in srečki veterinarski referent Maks i m Srihar. Člani so vabljeni, da se udeležijo občnega zbora nolnoštevilno. —c Nesreča pri nalaganju hmeljevk. V ponedeljek dn? 9. t. m. je 261etni krojač Anton Doler na Železnem pri Veliki PireSici nalagal hineljevke ne vot. Nenadno pa so se hmel.r?vke zrušile z voaa na Dolee Število brezposelnih znatno padlo. — Epileptičen napad je dobila v pona-deliek popoldne 271e»ina zasebnim Ljudmila Ambroševa in «e nezavestna zgrudila prod frančiškansko cerkvijo Ker jte mimoidroči niso mogli obuditi k zavesti, so poklicali reševalce, ki so Ljudmilo prepeljali v bolnico. — Bitka pred cerkvijo. xa v-likonočni ponedeljek preteklega leta so prišli fantje od Sv. Barbare v cerkev pri Sv. Rupertu. Tam je bilo tudi v£ domačih fantov, meti njimi tudi 191e*ni Jože R. iz Zirkarcev. Ko so ti videli fante iz sosedne vasi, so potegnili samokrese in padlo ie kakih 20 strelov. Jože pa se |3 približal Franc j Benku in ustrelil nani iz vojaške puške. Krogla se je Francu zarila v koleno in prebila kost. Poškodba je bila smrtno nevarna, ker mu je le takojšnja operacija r^ila življenje. Ostali fantje so k sreči odnesli zdrava pete. Jože K. se je tega dejanja v panwt> Ijek keoal pred malim kazenskim senatom, ki ga je obsodil na 6 mesecev in 20 dni zapora. — Aretirani so bili v ponedeljek Franc V. in njegovi tovariši, ker so bres potnih listov prekoračili severno državno mejo. naje so pri avstrijskih oblasteh zelo slabo zapisani, pa so se hoteli rešiti v našo državo. — Dvodinarski falzifikati so se v ponedeljek dopoldne pojavili na mariborak-mi trgu. Kovanci so bili iz navadnega svinca. Ponarejevalcem so že na sledi. Iz Ptuja — Športna nedelja v Ptuju. V nedelja sta se zopet predstavila ptujakemu občinstvu domača športna kluba SKP in SK Drava. Pri zadnji tekmi je odnesel zmago SKP. V prvem polčasu SKP ni imel veliko izgleda na dober izid, nasprotno vse je bilo prepričano, da bo tudi to poz odnesel zmago SK Drava. V drugeun polčasu so se Igralci SKP potrudili ter si za-sigurali zmago 8 4:2 v korist SKP. Kot sodnik je fungiral Kopic. — Težkim opeklinam podlegel. V ptujski bolnici Je umrl po daljšem trpljenju 2,61etni posestnik Janez Ljubeč iz Markov-cev pri Ptuju. Pokojni je podlegel opeklinam, ki jih je dobil pri katastrofalnem požaru na veliko nedeljo. To je v kratkem času v našem okraju Že tretja žrtev plamenov. Pokopali so ga včeraj na domačem pokopališču ob zvokih gasilske Sodbe. — Nasilneži. Pred dnevi sta se pojavila pred hišo posestnika Fekonja Antona v Drbetincih brata Slana Andrej in Janez iz Vitomarcev, kjer sta naletela aa domačo hčer. Ker sta pa bila nasilna, je hci zbežala v hišo, za njo pa sta jo ubrala seveda tudi oba brata, ki sta ji branila, da bi zaprla vrata, eden je pa celo zamahnil proti njej z motiko in je le malo manjkalo, da je ni zadel v glavo. Ko se je dekletu končno posrečilo vrata zakleniti, Je to brata tako razjezilo, da sta začela neusmiljeno udrihati z moti-kami po vratih, ki sta Jih močno poškodovala, saj se je poznalo nad 50 udarcev in ima posestnik nad 300 Din škode. Razgrajačev so se domači komaj otresli. Ovadena sta sodišču. — Nezgoda pri igranju. lOletni kočar-ski sin Golob Jakob iz Dornave Je pri igranju z drugimi otroci tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko in so ga prepeljali v ptujsko bolnico. Iz Trbovelj — Obratovanje rudnika v aprilu. Po dosedanjih dispozicijah bo rudnik obratoval v aprilu 12 dni. in sicer poleg ie \ir vrženega poldrugega delavnika še 10., 11., 13-, 14., 18., 20., 24.. 25., 27. in 30. aprila. Poleg tega bodo delali se 17. t- m. oni delavci, ki 3. t. m. niso delali, tako da bodo tudi ti UvrćiH 12 delavnikov v mesecu. Plačilne dobe v aprilu pa bodo razdeljene tako, da bodo zaslužki za obe plačilni dobi prilično eaa^i, t. j. da se bo prva plačilna doba zaključila okrog 17. mesto 15. aprila, druga pa bo od 17. do konca meseca. Z zaslužkom 12 delovnih dni bo delavstvu težko živeti, zato naj bi m se ta mesec ukrenilo vse potrebno, da se naročila premoga s strani državnih ieleanic povišajo tako, da bodo naSi bedni rudarji vsaj nekaj dni v mesecu več zaposleni. Kakor čujemo, so sedanja naročila samo provizorij in da se bo pogodba sklenila ta mesec. — Opereta »Študentje smo« na Sokol-skem odru. V nedeljo zvečer ob 20. uri vprizorl tukajšnje sokolsko gledališče zabavilo opereto »Študentje smo«, pri kateri bo sodelovalo nad 50 igralcev, kakor čudi sokolski orkester in solisti Za opereto, ki se bo prvič vprizorila na sokolskera odru, vlada med prebivalstvom veliko zanimanje, ker je ena največjih odrssih prireditev, kar jih je doslej vprizorilo sokolsko gledališče v Trbovljah. Kljub veliki režiji so cene zmerne. — Nogometne tekme. Kljub skrajno slabemu vremenu Je igralo v nedeljo v Trbovljah več klubov Dopoldne ob 10. url jo Igralo na igrišču SK Trbovlje prijateljsko tekmo ljubljansko SK Primorje proti domačemu SK Dobrna SK Primer Je Je bito v slabi formi, pa tudi teren je bil docela razmočen, tako da jo bila vsa*a RADI0N pere sam! opere gospodinja v svojTFi zakonskih letih. Koliko truda ima že samo s perilom za družino — kako naporno je bilo mencanje in otepa* nje, ko je morala biti ure in ure sklonjena nad pralnim Čebrom! Zdaj si gospodinja delo lahko olajša in varuje svoje moči... s Schichtovim Radionom. Zakaj Rad Jon pere sam. Tako lahko je zdaj to i A) zvečer se perilo namoči, B) drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut, C) nato se perilo izpero najpoprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista... in perila je opranol Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro icakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom. Ne muči se! schichtov RADION stvarna presoja igre skoraj nemogoč a >Igra se je končala z rezultatom 8:4 sa Primorje. Popoldne pa sta igrala prvenstveno tekmo SK Amater in SK Retj« Takoj spočetka tekme je prilk) do nelju hega incidenta, ko je neki igralec salučmi togo po nesreči neki 601etni ženski v glavo, ki je razkačena skočila v Igralca ter mu raztrgala srajco. Radi tega je nastalo med občinstvom pa tudi med igralci razburjenje, ki »e Je končalo s tem, d* mc> dotično žensko in se enega igralca a las-jlml poškodbami odstranili z igrišča. Nato se je tekma mirno nadaljevala. Tod! na tem igrišču je bil teren selo premo čen, zato se o kaki lepi igri ne more govoriti Tekma je končala neodločeno v prvem ln drugem polčasu, ln sicer 0:0. kar Je redkost tudi v Trbovljah. SAMO SE DANES ob 4., «/48. In 9. Vi zvečer: edinstvena filmska umetnica Elizabeta Bergner v najlepšem ruskem filmu CARICA KATARINA Ljubezen in slava največje ruske carice ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Pristopajte k „Vodnikovi družbi' 3105 Stran 4. »slu VENSKI NAROD«, dn« 11. aprila 193* 82 Pooson d u Ter ral I 40 Zdravnikova tajna K o m a d Končno si dovoljujem spoštljivo pripomniti, da je bilo v procesu proti Maubertu ugotovljeno, da puške, s katero je morilec ustrelil lorda, nikjer niso našli. Na drugi strani pa lahko trdim, da je imel smolar Caraval pred tragično smrtjo mojega bratranca dvocevko kalibra dvanajst narejeno v orožarni Garrignv v Bavonne. Dobro bi bilo vprašati Cara vala, kaj je s to puško storil. Bfl bi vam, gospod državni tožilec, osebno zelo hvaležen, če bi me seznanili z onim svojim namestnikom, ki mu je bila poverjena preiskava v zadevi umora mojega bratranca. Z izrazi najodličnejšega spoštovanja VVilliams Disburv.« Sir Williams je odposlal to pismo, potem se je pa izprehajal v okolici gradu in vrnil se je šele opoldne, ko je sir John že sedel za mizo. Mornariški kadet je bil miren. — No, bratranec, kaj mislite storim? — ga je vprašal sir \Villiams. — To, kar storite sami, — je odgovoril sir John. — Upam, da si ne domišljujete, da sva tu že doma. — Seveda ne. — Odvisno je pa samo od vas, da ostanete tu. — Kaj poveste! — Zakaj se ne ravnate po nasvetu lorda Helmutha? — Neusmiljeno se šalite, bratranec, ko mi namigavate, da bi se mogel oženiti z ljubico lorda rielmutha. — Priznajte, da ste bili še davi zaljubljeni v njo! — Priznam! Sir \Viliams je položil svojemu bratrancu roko na glavo, rekoč: —Dragi bratranec, ali hočete biti iskren? — Saj sem, — je odgovoril sir John. — Mladi ste, premoženja nimate, Jeanne je lepa, lord Helmuth je mrtev... Imeli bi lepo ženo in lepo premoženje. V Angliji bi nihče ne slutil, kdo je vaša žena... Toda ... — Toda? — je ponovil sir Happer v zadregi. — Toda zdaj oklevate, ker sem za-sejal v vašo dušo grozen sum, ker sem vam dejal, da je ta drobna ročica, ki ste jo hoteli poljubljati, morda oŠkrop-Uena s krvjo lorda rielmutha. Sir John je nervozno zamahnil z roko. — Res je, kar pravite, in kakor vidite, sem bil iskren. — To mi ugaja. — Ah' hočete biti tudi vi iskreni? — O tem ne smete dvomiti! — In če bi zahteval od vas prisego? — Jo prav rad izrečem. — No, prisezi te mi, da ste prepričani o tem, kar trdite, — je dejal John Happer resno. — Dragi bratranec, — je odgovoril sir \Villiams in dvignil roko: — Prisegam vam na svojo čast in vest, da nisem samo trdno prepričan, da sta dala Caraval in njegova hči umoriti lorda Helmutha, temveč da imam v rokah tudi dokaze. — Dokaze! — Da, toda dovolite, da jih zaenkrat ohranim še zase! In sir Williams je znova prijel prestrašenega bratranca za roko, rekoč: — Zdaj imam pa tudi jaz pravico zahtevati od vas prisego. — Govorite! — Prisezite mi, da ne boste izdali, kar sem vam povedal. — Prisegam, da bom molčal, — je odgovoril sir John Happer. Komaj je izgovoril te besede, so se odprla vrata in na pragu se je pojavila ženska postava. — Bila je Jeanne. Dejali smo že. da je šla Jeanne nevarnosti nasproti. Bila je tako lepa, da se sir Happer ni mogel ubraniti občudovanja. Jeanne je opazila njegov pogled in trdno je bila prepričana o svoji zmagi. Mirno je stopila k plemičema, ki sta vstala in jo hladno pozdravila. Jeanne je gladko govorila angleško. — Gospoda, — je dejala, — vidim, da sta me pričakovala. — Nikakor ne, — je odgovoril sir VVilliams hladno, dočim je sir John povesil oči. — Vendar pa priznata, — je nadaljevala Jeanne, da se ubogemu kmečkemu dekletu, kakor sem jaz, niti sanjalo ni o tako ogromnem premoženju in da moram čutiti v sebi toliko časti, da dedščino po lordu Helmuthu odklonim. Prosim vaju torej, gospoda, da ne ugovarjata oporoki, temveč jo raztrgata in prevzameta sama to, kar vama pripada. Prosim vaju samo. da se usmilita mojega očeta in mu priznata skromno pokojnino, da na stara leta ne bo trpel uomanjkanja. Z očetom se vrneva v rojstni kraj in nikoli več ne bosta slišala niti besedice o nama. Te besede je izgovorila z drhtečim flasom, ki je segel siru Johnu v srce. e je hotel stopiti k nji, pa ga je sir \VillJams zadržal s pogledom. Jeanne je zadrhtela. Računala je s tem, da ji pade sir John k nogam in poreče: — AIelovanje, ki ga je razvijal Stavi-sky v letih 1931 do 1933, je bilo docela neverjetno in neprestano se je stopnje-va'o. Vsa podjetja, ki smo si jih doslej ogledali, tvorijo samo neznaten del njegovega naravnost besnega pohlepa po denarju, pa tudi običajnega hrepenenja po aktivnosti. Kakor da se je v njem zdramil vtelešeni satan energije, impulzivnosti, podjetnosti in rizika. Nobene prilike ni zamudil, p:i naj je šlo za dobiček ali izgubo, nobenega poznanstva in nobenega stika n: prezrl, da bi ga ne izrabil ali ne obdržal v evidenci. In vse svoje zapletene in zamotane špekulacije je imel neprestano v evidenci z naravnost genijalno lahkoto. Njegovo življenje je bilo slino napeto in burno, toda Stavisky je premagoval vse težave, in do zadnjega trenutka je znal stati sredi svojih stomilijonskih manipulacij s smehljajem ležernega moža, ki je tako bogat, da se na videz posveča samo družabnim obveznostim. Stavisky je zlasti malo spal. Kakor veliki vojskovodje je imel svoj organizem tako treniran, da mu je zadostovalo le malo zadremati, pa so bile njegove sile že obnovljene. V Parizu je vstajal vedno ob sedmih ne glede na to, kdaj je prišel domov. V predsobi ga je že čakal boksar Niemen, stari Romagninov prijatelj iz časov, ko sta služila v afriški kolonijalni vojski, bivši prvak Evrope v boksu in zdaj »profesor fizične kulture«. Vsak dan je vežbal pol ure s Staviskym, za kar je bil tako dobro plačan, da druge klijentele ni rabil, tem manj. ker je imel večere prijetno zagotovljene v Empire, k,er sta bila napravila Romagnino in Hayotte iz njega dthiačega prijatelja in stalnega gosta. Ostra jutranja telovadba, masaža, kopel, zajutrek, — ob osmih je pa že sedel gospod Alexander v Claridgi pri telefonu, da je opravil vse intervencije, poslušal raporte In dajal povelja. Ob devetih je imel navadno vse odločilne dispozicije svojih kupčij za dotični dan opravljene in pripravljen je bil na posete. Po deseti uri se je odpeljal na osebne intervencije, posete in na konference. Pri kosilu je bil redko doma. To je bila pri njem bolj priložnost za kočLji-vejše posle, na obed je vabU odlične osebnosti v Caffe de Pariš, Chez Jean, Chez Larue. Chez Carton. Popoldne je delal v pisarni svojih družb na Place St. Georges. Truma tajnic je delala v teh pisarnah in vse so bile izbrane lepotice. Ta svet očarljive ženske mladosti je skrbel, da se politiki, državni uradnik in visoki gospodje vseh vrst, ki so prihajali h gospodu Alexandru, nikoli niso dolgočasili, da jim čakanje nd bilo mučno. Tudi to je spadalo v ra-finiranem načrtu Staviskega k inscenaciji in režiji. Večeri so bili vedno posvečeni družbi, združeni s posetom gledališč, kinematografov aH kabaretov. Stavi-sky je jedel zelo zmerno, opojnih pijač se pa smotreno izogibal. Nad tem je posebno bdela njegova žena, ki je vedno pazila, kaj mož naroči in je znala že s pogledom ukrotiti njegovo trenutno željo po izdatnejšem pitju. Včasih je pa moralo poseči vmes tudi pri- govarjanje: »Dovolj bo, Sergej, saj veš, da čvekaš neumnosti, če preveč piješ. To je bila beseda, ki je zadostovala, da se je Alexander takoj vrnil k mineralni vodi. Poznal je svojo slabost in vedel je tudi, da to, kar je govoril po izdatnejšem pitju, ni bilo samo čvekanje neumnosti, temveč najnevarne;še blebetanje o preteklosti in sedanjosti, kakršni sta v resnici. A njegovo resnično življenje je bilo vendar tako, da je moral vedno držati v rokah svojo igro in nikoli ne dopustiti, da bi kdo pogledal za kuLise njegove prave eksistence. Obdržati mu tudi zvečer v spominu to odločilno mejo. to je bila tiha naloga Arlette Staviske kot angela varuha. Samo v enem okolju je Stavisky podlegal in ni znal ohraniti svoje stroge discipline. To se je zgodilo, kadar je prišel v kak razkošni ruski nočni lokal. Čeprav je doraščal Alexander od mladih nog v Parizu in nikoli za vedno ni izdal svojega ruskega porekla, so v tem okolju emigracije bruhala na dan podedovana nagnjenja. Trezni Alexander je spravljal vase ogromne količine ruskih zakusk in v •izobilju si je privoščil vseh ruskih jedil, pa tudi alkoholnih pijač se ni branil, če ni bilo Arlette z njim. Odtod je tudi nekaj slučajnih pajdašev zvedelo, kar je bila sicer velika tajna tolpe: za ječo in nekdanje podzemno življenje Lepega Alexandra. Zato je njegova žena posebno pazila na moževe pohode v Poisson d' Or in druge ruske nočne lokale. Alexandrovo rusko poreklo se je kazalo tudi v tihih simpatijah do emigrantov, ki so se izražale neopaženo, toda stalno. Njegov najljubši šofer je bil Rus Evgen Borci Melnikov. sin visokega carskega častnika in zet častnika carskega generalnega štaba. Borci Melnikov je videl v življenje Staviskega drugače, kakor gospoda iz družbe. Evo, kaj je pripovedoval o blaznem tempu, s katerim se je dopolnjeval dozdevni notranji mir: »Ta človek me je skoraj uničil. V treh letih sem prevozil z njim nad 300.000 km. Devet najmočnejših avtomobilov sva obrabila. Nisem imel prostega dne, nisem imel proste ure. Vsako minuto sem moral biti pripravljen na pot. Gospod Ale-xander se je vozil iz Pariza v Bavonne, v Ostende, v Biarritz in Budimpešto, kakor bi se bili peljali v opero ali na Champs Elisee. Bil je neprestano na nogah, v mrzlici. Prihraniti dve minuti Časa, to je pomenilo zanj zaslužiti gotovo denar. Ce sva se končno kje ustavila, mi je naprtil vse polno opravkov. Ce mi je pa ostalo še kaj časa, sem smel spati — na sedežu, za volanom. Toda to ni nikoli trajalo dolgo. Res spati sem mogel samo v tistih nočeh, ki jih je prebil v igralnicah, v Biarritzu, v St. Jeaime-de-Luz ali v Cannes. Na vse zgodaj zjutraj sva se pa že zopet peljala z največjo hitrostjo. Gospod Alexander je naslonil glavo na blazinico in spal do Pariza. Tam mi je pa dal dve, tri ure prosto. Toda potem sem moral že biti pripravljen, da sem ga odpeljal v eno priljubljenih restavracij, kjer ga je vedno čakalo več gospodov. Takoj po obedu sva se že zopet peljala. Včasih se je zgodilo, da je da sredi vožnje ustaviti in nadaljeval je pogovor s svojim gostom, da bi se bolje razumela. Vedel sem. kaj se spodobi vzornemu šoferju: vstal sem in stopil nazaj pregledat avto. Večkrat se mi je zgodilo, da sem naše) po takih konferencah pri snaženju avta med blazinicami tisočak. Vrnil sem ga gospodu Aiexandru, ki se je pa samo nasmehnil. Včasih me je naenkrat pustil sredi Pariza, najel je avtotaksi in mi samo dejal, kje naj ga zopet počakam. In tja se je pripel zopet v drugem taksiju. V sezoni sva se vozila skoraj vsak dan na konjske dirke. 2ivčno me je docela uničil. Toda človeka se je to tudi prijemalo, ta njegova vročica, ta vražji tempo, in pa plačeval je dobro. Nikoli ni skoparil. Vsakih H dni je poravnal stroške in pri tem ni črhnil niti besedice. Samo za bencin je šlo vsak mesec na desettrsoče. Enkrat na mesec sem ga moral peljati na pokopališče Pere Lachaise. kjer je pokopan njegov oče, ki ga je baje pognal v samomor. Naročil mi je vedno počakati ga pred vhodom v velik park. Vračal se je hitro in bil je zelo potrt. Drugače pa vem, da je oboževal samo svoja otroka. Včasih me je poslal kupit poln avto igrač za malega Clauda in potem je gledal njegovo radost z iskreno nežnostjo. Toda takoj je zopet dobil njegov obraz jeklen izraz. Naprej! Na pot! In že sva bila v avtu.« Tudi drugi šofer Barbou se spominja tempa Staviskega, čeprav se Barbou ni mogel kosati z Melnikovim, ki je opetovano sedel za volanom nepretrgoma 48 ur. Avtomobilov je imel Staviskv v času svoje slave pet, na svoje ime, na ime svoje žene in na ime nekaterih svojih družb. Tu je bil črnozeleni Marmont z 28 UP, manjši modri Marmont z 20 HP, ki je imel belgijsko značko, dalje žolri in modri Buick s 17 HP, zeleni Hispano s 46 HIP in veliki Delage, v katerem je gospa Staviska zmagala v konkurenci elegance v Cannes. Pa tudi z avtomobili je manipuliral Stavisky zelo hitro. Razkošni Hispano, ki je bdi vreden 260.000 frankov, je bil pripeljan iz Španije samo začasno in po Franciji je vozil brez carine. Ko se je približal konec roka in bi moral Staviskv že v štirih dneh plačati 80.000 frankov carine, je našel v Barceloni kupca, poklical je Melnikova in ga poslal z avtom naravnost iz Partea v Barcelono. To je bilo v juniju 1932, a v juliju je že kupil novo Hispano. Avtomobili, šoferji, uradniki, politiki, ministri — vse je imelo v hladnih očeh Staviskega samo vrednost njegovih uspehov. In za tem se je gnal besno in vztrajno, tem bolj divje, čim bolj se mu je izmikala nazadnje zaključna poteza- Slabo jo >e razumel. 2ena pride po moža v krčmo. — Ali te ni sram, že pet vrčkov piva si popil!, ga začne zmerjati. Ne pozabi, da imaš doma šest otrok. — Prav praviš, stara. Krčmar, pri-nesi ga še en vrček. Vegetarijanec — Tako, prijatelj, zdaj sem pa tuLjubljane« za lepo žalno petje, gg. govornikom za ganljive tolažilne besede ob odprtem grobu ter končno vsej veliki množici naroda, ki je počastila nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 10. aprila 1934. žalujoča rodbina dr. BREJCE V A« li ZELO POCENI se oblecete pri PRKSKJEJRJU. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 14. 6/T Tudi VaAa obleka bo kakor nova. ako Jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni JOS. REICH ljubljana, Poljanski nasip štev. 4-6 Pralnica — svetlob kaJnlca pozo k: pohištvo: Zaradi velike zaloge smo ponovno znižali cene pohištvu: Spe rane orehove spalnice, čreš njeve spalnice, šperane spalnice Din 2300.-omare > 400.-postelje > 200.-kuhinjske oprave > 800.-kredence > 425.-Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri nas na obroke m riranilne knjižice. Se priperoca MIZARSTVO »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska st. 18, Miklnfticeva »t. 6- Telefon 278« »PROMET« komisijska trgovina in splošna posredovalnica za nakup In prodajo, LJUBLJANA« Napoleonov trg 7 (nasproti Križev-niške cerkve) kupuje, sprejema različne dobro ohranjene predmete v komisijsko prodajo in posredovanje. 1515 BANČNE VLOGE kupujemo in prodajamo najku-lantneje. Naročila iz province izvršujemo najzanesljiveje. Za odgovor prosimo, da priložite znamko za 3.- Din. — Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6/n. 28/T GLADIOLE, DALJLJE in druge cvetlične korenine nudi — Sever & K o in p., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5. 1505 ENOSOBNO STANOVANJE s predsobo v vili pod Rožnikom, Cesta L, št. 13 se takoj odda. — Vprašati od 3. ure dalje. 1108 OGLAŠUJTE V malib oglasib v >Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.- Mali oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko. PO 50 PARA EN T LAN JE izdelovalnica perila, vezenje zaves, monogramov, ažurja, gumbnic itd. — »J uljana«, Ljubljana, Gosposvetska cesta št- 12 (poleg Slamiča), VošnJakova št. 2. 25rr VABILO n a redni občni zbor I. SLOVENSKE TOVARNE MINERALNIH VODA, SODAVICE IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ, reg. zadruge z omej. poroštvom v Ljubljani, ki se bo vršil v petek, dne 20. aprila 1934 ob S. uri popoldne ▼ gostilniških prostorih g. Kavčiča, Ljubljana, Privoz štev. 4. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo o poslovanju. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka. 5. Volitev načelstva, namestnikov, nadzorstva in razsodišča 6. Raznoterosti. K obUni udeležbi vabi ODBOR. Opomba. Drugi odstavek § 23. zadružnih pravil se glasi: Ako jih ni ob določeni uri toliko navzočih, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, kateri sklepa brez ozira na število udeležencev. — Računski zaključek je na vpogled v zadružni pisarni med uradnimi urami. Urejuje: Josip Zupančič Z« >Narodno «— Im uprave in inaeratni oei usta; utoo ijimatai _ Val v Ljumjaaj 94 073476