Leto LXXIII, Št. 85 PoStntna plačani v fofovbl — DU PoatgebKt B« Bezahlt Preis - Cena E 2 UroluUlv« ut upravni Ljubljana Kopitarje*« i. Telelon U.61-23 64. M>xe6na oarotulna 83 lir. — Cek ra& Ljubljana 1U.64C u naročnin« tn 10.394 «• Inaerate. likljutno ta itopatvb ta oglaae la Italije U tnozemetvai DPI 8. A. Mllano liokopleov n« vraiamo mam Zunehmende Heftigkeit des Ringen an der Ruhr, am Rhein und in Bergischen Land Dio heltige Abwehrschlacht in Italien (lauort an — Ncuor AngrifI der Sowjets im Sainland Aus dem Fiihrerhauptquartier, 14. April. Das Oberkomniando der Wehr-macht fjibt bekannt: Im Sildfln der Osttront warl dor Feind beiderseits der oberen Raab, siidostlich und ostlich S t. Polten neue Kriitte in dio Schlacht. Heftige Gebirgskampfe gegen starko sovvjeli-seho Kraftegruppcn sind im Gange. Die Rostbcsatzung von W i e n kHmpft anf dem Westufer der Donau standhaft und tapfcr gegcn die bolsehewistische j Uebcrmacht Im M a r c h - W i n k e I nordostiich Wien fiihrten starke feindliche Angriffe zu Einbriir.hen, die ab-goriegelt wurden. Zvvischen Mareh und dem Ouellgchict der Ncutra sclilugen unsero Truppen zahlreiche Angriffe des Gegners zuriick. An der Front bis zum S t e 11 i n c r II a lf, an der Danziger Ilucilt und in Kurland fanden keine besonderen Kanipfhnndlungen statt. In S a m m I a n d trat der Feind nach schwerem Tronimclfcuer mit iiber 20 Schiitzendivisionen. untcrstiitzt durch starke Panzor- und Luftwii!fonkriifte, zum Angriff an. Trotz tapferen Widcr-slandes unserer Truppen erzieltcn dio Sovvjets mehrere tiefo Einbriirhe, um die erbittert gekiimpft vvird. Der Gegner verlor hisher 39 Panzer. Im Nordahschnitt der Wcstfront kam es bei anhaltend starkeni Druck nur an der I j s s e I, zvvischen E m s und W e -ser und an der unteren Aller zu griis-seren Kampfhnndluiigen. An der Elbo gelang es dem Feind nach heftigen Kiimpfen, mit schvviichc-ren Kriiften siidostlich Magde burg anf dem Ostufer des Flussos Fuss zu fassen. Gegenangriffe gegen die iiber-gesetzten Amerikancr sind im Gange. Das erbilterte Ringen an der Ruhr und am Rhein sqwie im Bergischen Lind dauert mit zunehmender Heftigkeit an. Grenadiero, Fallsehirmjiiger und Panzer sehlugen in dem verengten Kampfrauin zahlreiche Angriffe tilier-fegener Krafte unter beiderseits hohen Vcrlusten ab und vvahrten den Zusam-menhang der Front. Um mehrere Ein-hruchslucken vvurde in den Ahcndstun-den noch heftig gekampft. In Mitteldeutschland dran-gen die Amerikaner durch Angrillo nach Norden nnd Siidostcn vveiter ein. Aufkliirungsvcrbando Itihlten gegen die S a a 1 e bei H a 11 e und gegen den Raum beiderseits Z e i t c vor. Unsere Kamplgruppen im H a r z vervvehrten dem insbesondere vom Weston und Sii-den angreifenden Gegner den Eintritt in das Gchirge. Nach schvveren und verlustrcichcn Kiimpfen haben die Amerikaner die Siidostausliiufer des Thiiringer W a I d e s iibcrvvunden und stehen im Kampf um die Saaleiibergiinge zvvischen Jena und S a a 11 e I d , dessjn Bcsatzung vviederholte Angriffe abvvehrte. Siidlich davon dringen schvvachere Ab-teiluugou gegen deu Frankouvvald vor. . Zu gchvvereu Kiimpfen kam es im Main-Dreick bei li a in b o r g , vvo der Gegiier nach mehrnialigen Ansatz deu Fluss liberschroitcu umi vou Osten in die Stadt eindringen komite. Dio von Mesten angreileutiou Amerikanec blieben bei Gerohholcn an den Hiiugeu des Stcigervvaldeg liegen. Der Druck gegeu unsero Front zvti-sehen N e u s t u d t au der A i s c h und iloi I liriiu ii hat sich verstarkt. Durch forlgesetzto Angnlte eigeuer Abteiluu-gtn im KUcken und tor, Nemški odpor na odseku ob Santeniu pa so je pokazal kot dovolj močan. Ce lo močni letalski napadi niso mogli orna jati nemškega vojaka in s tem prizna njem skuša sovražnik opravičiti svoje razmeroma skromne uspehe. Njegov izredno visok poseg gradiva mu je prinesel predmostje ob Santernu, toda nikakor mu ni uspel nameravan prodor, kljub temu da je izredno mnogo žrtvoval. Hrvaški škofje proti Titovemu divjanju Zagreb, 14. aprila. Pod predsedstvom hrvaškega metropolita knezoškota dr. Stepinca so se v Zagrebu sestali hrvatski škofje ter izdali pastirsko pismo hrvaškim katoličanom. V tem pastirskem pismu najostreje protestirajo proti zločinom, ki so jih povzročile Titove tolpo nad katoliškimi duhovniki na Hrvaškem. V pastirskem pisinu ugotavljajo, da so tolpo pričele strahovati hrvaški narod in hrvaško duhovščino, še predno so Ilrvati prijeli za orožje. »Danes moramo pred Bogom in svetovno javnostjo najodločneje protestirati proti sistematičnemu zatiranju in mučenju nedolžnih hrvaških duhovnikov in vernikov, od kaierih večina živi naravnost svetniško življenje. Sovraž- niki katoliške cerkve so jih umorili po krivičnih obsodbah, ki fo jih napravili na podlagi fiktivnih del. Njihova inučcniSka 'smrt jejohtožba proti onim, ki so si napravili umor za sredstvo za razširjenje svojih idej.« Dalje pravi pastirsko pismo, da so katoliški škofje pripravljeni obravnavat vsak posamezen primer ne le pred cer kvonimi oblastmi, temveč tudi pred med narodnimi svetovnimi komisijami tnr ga dati natančno preiskali. Zgodovina uči da hrvatski narod v svoji 1300 letni ziio dovini ni nikoli prestal z narodno odlo čitvijo potrditi, da so no odreka svoji pravioi do prostosti in nezaviRnosti, K smrti Franklina delana looseveSta Lizbona, 13. aprila. Kakor javlja agencija Reuter iz Washingtona, je umrl predsednik Roosevelt ob 15.35 uri ameriškega. časa (20.35 uri našega časa) v svoji poletni hiši. V nekaj sekundah so radijske in časopisne oddajne postaje razširile vest o Rooseveltovi smrti po Združenih državah. Roosevelt je bil že več kot teden dni v Warm Springsu, kjer je hotel preživeti tritedenski dopust. Umrl je v spalnici svoje male bele poletne hiše na vrhu hriba Pins, kjer je bival pred 20 leiti ter se zdravil. Leta 102J. je namreč obolel na otroški paralizi. Le dve osebi sta bili ob njegovi smrti v hiši, namreč miss Laura Delano in miss Margaret Suokley, ki sta mu gospodinjili. Admiral Mc Intyre je podal v Beli hiši zbranim približno stotim poročevalcem naslednje podrobnosti o Rooseveltovi smrti. »Ob 15.05 uri so me poklicali iz VVarni Springsa, da jo padel predsednik v nezavest, medlem ko ga je slikar portretiral. Takoj sem pozval dr. Jamesa Paullina, da nemudoma odpotuje v Warm Springs. Po 130 minutah sil y zahodnem delu jezera C o m a c -c h i o. Brezuspešni so ostali sovražni napadi južno in jugozahodno od I mole; sovražnik je dosegel le nekaj krajevnih vdorov. Sovražnik jo ob ligurski obali napadel zopet s posegom močnih sil ter jo dosegel v sodelovanju s tolpami, ki so napadlo od zadaj, globlji vdor. Napadalna delavnost iz zraka se je omejila podnevi v glavnem na odmete bomb, ki so jih izvedli šibkejši severnoameriški bojni oddelki na severno-nemškem področju. V stanovanjskih okrajih N e u m ii n s t e r a je nastala velika škoda. V noži so brionski strahovalni oddelki ponovno napadli nekatera severnonemška mesta. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 16 angloaraeri-ških letal. V nadaljevanju svojega odločnega ' oja proti sovražni preskrbi so naše podmornico iz dobro zaščitenih, v Anglijo stremenih spremljav potopile 6 polno nato-vorjenih ladij b skupno 36.000 tonami. je še sem zopet j>oklical Warm Springs in te daj so mi rekli, da je to resna zadeva Tamkajšnji zdravnik Commandeur IIo-ward Bnion je izjavil, da je prišlo do možganske krvavitve. Medlem ko smo se pogovarjali, da se takoj odpeljemo v Warm\Springs, je zazvonil telefon.« Konec je prišel, tako je nadaljeval Mc In tyre, nenadoma. Možganska krvavitev povzročila smrt. Predsednika je videl zjutraj in bil jn dobre volje. Roosevelt je sedel na svojem stolu, medtem ko si je delal nek umetnik skice. Nenadoma je potožil predsednik, da čuti bolečine v zadnjem delu glave. Nekaj minut za tem jo padel v nezavest ter se ni več zavedel. Ob 15.35 popoldne je umrl. Amsterdam. Britanska poročevalska služba javlja, da je papež naslovil predsedniku Trumanu brzojavko z izrazi odkritosrčnega sočutja ob Rooseveltovi smrti. Amsterdam. Reuter javlja iz Londona, da so diplomatski krogi v Now Yorku mnenja, da se bo Harry Truman, ki jc v pretekli noči poslal 32. predsednik Združenih držav, v kratkem sestal s Churchillom in Stalinom. Predsednik Truman pozna Churchilla le površno, Stalina pa sploh ne. Pri obilici problemov, katerim bo moral posvetiti vso pozornost, postavlja javnost vprašanje. a'i so bo novi ameriški predsednik udeležil konference v San Franciscu. Vsekakor so mnonia, da bo sam smatral, da je dolžan, da dr/ji jaltfiko pogodbo, ki jo je sklenil Roosevelt in da podpira sovjetsko zahtevo za dodatna glasova na konferenci v San Franciscu. Nek ameriški komentator je izjavil, da bo Truman zelo verjetno postavljen pred veliko število mednarodnih kriz, pri čemer ga bodo ovirali predvsem ti trije faktorji: 1. Primanjkuje mu izkustvo na zunanjepolitičnem področju. 2. Napram Churchillu in Stalinu ni v nikakem ozkem osebnem razmerju, in 3. Nima še izkustev v posameznostih diplomacije v oni meri, v kakršni jih je imel Roosevelt na podlagi osebnih stikov z britanskimi in sovjetskimi državnimi vodji. Trumanova- moč pa je nasprotno v ozkih odnošajih z v\dji severnoameriškega senata in domneva ee, da bo te od-nošaje nadalje izgradil, da so okoristi z izkustvi in mnenji teh senatorjev. „Reaftcfonarft" Modri iščo starih modrosti, skrivnosti njih pregovorov tehta in v globino se prilik potaplja. Komunistična stranka so ima za najnaprednejšo druščino ljudi, smatrf so za nosilko bodočnosti, njeno zunanje in družabno oblike, njeno predstavnico in njeno miselnosti. Vso ostalo pomilovalno odpravlja z »reakcijo«, z »reakcio-narji«, ki naj bi bili po komunističnimi zatrjevanju najzaostalejši tip človeka, ki v svoji zaostalosti in zastarelosti ni samo zaostal in starokopiten, temveč je obremenjen z. vsemi najslabšimi lastnostmi Človeško možnega pojmovanja. S jiolrebno demagoško Irazeologijo eo preprostemu Človeku sčasoma vcepi v glavo hudičeva predstava o »reakcio-narju in če mu potem, žo dodobra zmešanemu, la ali oni izmed njegovih političnih učiteljev rečo, da jo ta in ta reakcionar, se učinek pokažo v odgovoru: »Ni mogoče, zdel so mi je čisto v redu človek . .< S pravimi in odgovarjajočimi izrazi, ki pomenijo resnično zlo in hudo v človeku poedincu poosebljeno, komunisti lio morejo voditi borbe, zato menijo z >reokcionorji« isto doseči. Vendar jo njihovo igračkanjo z najrazličnejšimi zvenečimi in nezveno-čimi pojmi, ki jih je za cel slovarček tujk, uspešno in učinkovito le pri tistih ljudeh, ki 110 premorejo za ščep lastno zdravo in neokužene pameti, ki bi jih edina lahko pripeljala na pot treznega in jasnega gledanja. So to ljudjo nojev« sko sorte, ki pohlevno reagirajo na vsak »bau-t>au<. Če bi mi »reakcionarjl« žo bili sta-rokopitneži, »reakcionarni«, uazadujaki zastarelih metod iu pogledov, bi med ljudmi in v družbi veljali morda za posebneže in v politiki bi nas klicali za konservativce, naše žensko pa bi z na« mi uganjale modo, kot so jo s Chain« berlainovim dežnikom. Za reakcionar« je z naglasom in poudnrkom nas prav gotovo no bi nazivali, kot to počnt komunisti z osornim in groinečim gla» som; človek ima vtis, da so |>oini sveta vere in so prepričali, da izganjajo satana iz družbe dvajsetega stoletja. Alal jim jo vera! ln pri vsem tem so ge zagnali v novo pravno vedo, ko oznanjajo, da jo treba vso reakclonarje pobiti in iztrebiti, kor prav s to svojo zahtevo vzporejajo »reakcionarje« s llaceti vseh vrst in poklicev in vendar Sn za tako in podobne pojave kulturnega sveta presedijo gospodje sodniki uro in dne-vo pri polnili porotnih dvoranah, proden se morebiti odločijo za vrv in to-tovajevo smrt. In verjemite, komunisti tega tudi ne počenjajo iz navedenih vzrokov. Kar uganjajo, uganjajo iz bojazni, ki jo hujša od one hrabroritih savojcev. Komunisti so na vsoh jx>ljih, kjer je doma logika, duhovna sila in moralna moč, šibki in slabi. Zato se zatekajo k omejenemu sredstvu slabičev, (ia žela vsakega nasj>rotnika odstraniti, likvidirati alf po domačo rečeno, ubiti. V praksi ima psihiatrija z ekscesi takih in podobnih slučajev vso polno opravita. Otrok otroku podero lopo hišico, ker sam nima tako, raztrga mu obleko, ker so mu zdi lepa pa ve, da je on nima in s šestnajst klafter daljavo smrkavce možaku pokaže osle in še kaj, j>otem pa jo ubere, da ga nogo ne dohajajo. Olrol>ov s škafa slabičev jo vseh vrst. Da pa imamo s pojavom komunizma, oziroma njegove željo po uveljavljanju in oblasti, opravka v istem trenutku s pojavom organiziranega hacetovstva v politični izdaji, nam zgovorno in več kot nazorno pričajo in razlagajo dogodki s pozorišč, ki so jih zasedli »zavezniki«. V Grčiji je prišlo do nesporazuma med Angleži in narodno »osvobodilno vojsko«, ki jo pod patentom ! EAM-a ljudstvo osvol>ojevala do kosti. Angleži so voditeljo »osvobodilnega« gibanja postavili pred civilna sodišča, kar nazorno -kaže, da so celo britanski zavezniki v svojem interesnem področju >likvidacije« in »osvoboditelje« po svoje razumeli. Očitno postaja po vsem tnm, da poj-nn, kot so »reakcija«, predstavniki »reakcijo«, »likvidacija« in drugi komunistični fabrikati na polju ljudskega tarnanja, luči resnico ne prenesejo, ne da jn obledeli. Vsakomur naj bo zato jasno, da komunisti nobene krvave žrtve ne morejo pravno upravičiti in vsakdo naj so zaveda, da je vsak njihov umor tudi resnično umor, krivica nad človekom, Človeštvom .pljunek zakonom m morali. Vse je zločin, pa naj komunisti koljejo v imenu reakcije, be-logardiznia ali prorašizma. V domačem jeziku je namreč ni besede, ki bi jo komunisti mogli uporabiti, da bi naš pravični, človeški iu življenjski boj naroda mogli obsodili, niti mu kaj očitati, rcjihovo delo je v laži, zavajanju in potvarjanju. ' J »Reakcija« iz komunističnih ust ie tesno povezana z njihovo razvojno teorijo. Neprestano namreč poudarjajo, da jo naša doba samo člen v verigi razvoja da jc preteklost nepovmljiva, da ž-is teče 111 gre naprej, odvija zgodovin- rdVT,,0|Ui- l'jonju varnega X ! ° ' ,reha P^lost in stare . ril ^ 8trexHl IX>Ra7'iti v P™h in pe-pet, prezračiti sobano stare miselnosti ta odpretj vrat? (Iulnl materinlisli^ Pojmovanja sveta in življenja. Treba ja. da so najnovejši tip zasužnjenega člo- (Nadaljevanje na 2. strani). (Nadaljevanje s 1. strani.) »Reakcionarji« veha, ki je po sužnjih, plebejcih in srednjeveških kmetih tlačanih dobil obliko in ime v proletarskem razredu in po naganjačih, patricijih in fevdalnih gos|Kxlih dohii v kapitalistu najnovejšega gospodarja, da se ta tip človeka končnoveljavno retSi okovov in osvobodi. Na kakšen način? Za komunista, ki si je sam sestavil razvojno pot in jo po svojem okusu formuliral je zaključek ka| enostaven, že v naprej izbran. Je to na j radikalnejša pot. Od dveli neprestanih antipodskih gledišč, od dveh neprestano ponavljajočih se zgodovinskih partnerjev, nosilcev vlog vodstva in službo, od delavca in delodajalca, od služabnika in gospoda, od hlapca in gospodarja, od dveh različnih svetov je treba enega streti, enega likvidirati, odstraniti, ga pokopati v njegovih lastnih ruševinah in utopiti v njegovi lastni krvi. Iz dveh razredov je treba ustvariti en razred, ali, iz razredne družbe, iz stanovske gnlpacije družhe, je treba ustvariti enorazredno, t. j. brezrazredno družbo, družbo brez stanov, družbo samih državnih (partijskih) uradnikov, t. j. komunistično družbo ali praktično, državni kapitalizem, partijski kapitalizem. To je razvojna !>ot komunističnega zanesenjaka, ki je v svojem zanosu dvignil kladivo svoje »proletarske« borbe tako visoko, da se je z lastnim orožjem udaril po glavi. Iz rane mladosti vam bo gotovo v spominu, da podobne uganjajo le otroci. Komunistične nakane so treznim prozorne. Pravi namen vsega njihovega početja je dosega oblasti. Njihova brezrazredna družba je brezrazredna, da enemu samemu razredu hlapcev in tlačanov ukazuje en sam val-pet, ki se povsod po svetu pojavlja pod imenom komunistične partije. In kakšne so naše misli o brezrazredni družbi? Smo mi za brezrazredno družbo? V normalnih časih se o tem ne bi nikomur ljubilo razpravljati in podobna vprašanja se v zdravih človeških možganih pojavljati ne bi mogla. Smo za dan ali za noč, za luč sonca ali črnino teme? Kaj se nam zdi vrednejše pri drevesu: korenine, ki jih ne vidimo, ki so skrite pod zemljo nli vilko deblo in bogata krošnja v cvetju in zelenju? Je to pravična porazdelitev vlog, nekdo v zemlji, drugi s cvetjem in zelenjem sredi sončne luči v polnem življenju? Kaj pri človeku: želodec ali glava, srce, roke ali pljuča? Dan se rodi, ko tema odmre. Tema je žrtev in noč služi dnevu, ljudi spočije, da se dneva vesele in mu svojo sile posvetijo. Mi pa smo ob strani bednih in nesrečnih, zalo se za noč odločimo. naj se dnevu upre in sama vlada. Krošnja in cvetje so sok korenin, ki rijejo po črnini zemlje, da more lepota nad njimi uživati sonce, luč in življenje. Kakšna krivica! OdloČimo se za korenine, pokličimo nbogo rajo naj se izkoplje iz zemlje in sama sonce užival Želodec, srce in pljuča so sužnji glave in vendar so oni življenje! Neprestano v delu, neutrudljivi in vztrajni, samo da se glava nosi pokoncu, da nam vlada, ukazuje in odločal Kaj nam preostane drugega, da se vsi, ki služimo in hlapčujemo, združimo, napovemo borbo, staremu 6vetu in glava bo klonila.. .t Tako in podobno vre iz ust lnžnjlv-cev, ki govore zveneče nesmisle; da bi omamljali preprosti narod, da bi se za iluzome svetove >sreče« in »delavske pravice« pognal v boj in medsebojno klanje, da bi s tem nekaternikom, ki jim delo smrdi, pomagal do stolčkov in novcev. Zato mi nismo za brezrazredno družbo, ki je laž in prevara in katere žrtev je slepo verujoč človek ki ga je komunistični demagog zbudil iz njegovega mirnega življenja. Vsak, ki je pošten in odkrit do samega sebe in svojih bližnjih, vsak. ki noče lagati, zavajati in uspavati lačne in pomoči . \___ _____ nI.;l,iti y von odločnost- Pravičnost (e naša postava! potrebne, mora pribiti z vso odločnost jo da bosta noč in dan ostala, da bodo korenine služile cvetju, da bodo vse sile telesa, razdeljene po organih, po namenu in smislu, v službi razuma, s katerim vred bodo tvorile popolno harmonijo živega človeškega bitja in naravnega, po zakonih določenega reda. Vse poti življenja pa so in bodo s trnjem in osatoin poraščene in v potu svojega obraza bo treba obdelati vsak košček ledine, da ti bo rodila m dala kos vsakdanjega kruha. Gospodar in hlapec bosta ostala, toda obnovljeni in ozdravljeni človečanslu čut ju bo zbližal kot človeka in človeka, da ei bosta pomagala in slala v vzajemnem delu ob vsakem času ob strani v pomoč in blagor domačije. V znamenju Kristovih besed in njegovega evangelija se bodo odpirala pota od srca do srca, od duše do duše in od človeka do človeka. V Njegovih besedah in Njegovih naukih ,ni sovrastvo, ki podira in ruši, ampak sta ljube7,cn in dobrota, ki edina moreta na človeški bazi resničnega medsebojnega bratstva in spoštovanja, pripeljati družbo v pristan miru, ki bo vsem voljnim dela in osrefuiočoga truda, življenje in naporo z uspehi in srečo kronal. Mi smo za stanovsko družbo, mi smo za delodajalca in delavca, mi smo za razredno družbo, če si hočemo ta pojem izposoditi in z njim zaznamovati razlije, ki v družbi in življenju neizpodbitno obstajajo. Na dejstvih, ki jih življenje in narava v polni men iz dneva v dan znova in znova potrjujeta, je mogoče odkrito in pošteno dalje graditi, iskati sporazumov, skupnih poti in prava, pravična razmerja. Brez utvar m blejIiSdsmo za stanovsko opredelitev, ker stanovi so, ker te razlike obstajajo, kot obstajajo glava in srco. rokd in lim. Mi •smo za stanovsko opredelitev in njeno razlike, ker niso razlike tiste. U rod« krivice ampak človek. V človekovih ro-. . .____ _____1.1... bi vnm (In D a- Socialne in gospodarske prilik« preteklosti so bile često nezdrave in zelo krivične. To je dejstvo, preko katerega ne morejo ne gospodarsko močnejši, ne gospodarsko šibkejši, kajti obstoječi družabni red temelji na osnovah kapitalističnega gospodarstva in razredne borbe. Kapitalizem in razredno borbo so iznašli in uveljavljali ljudje, ki sovražijo pravičnost in poštenost, to je — židje. Obstoječi, gnili družabni red je otrok francoske revolucije lz porodnih krčev te revolucije se je rodilo dejansko nasprotje svobode, enakosti in bratstva, tedaj vprav nasprotje tega, kar so po Židih nahujskani nižji sloji francoskega naroda v revoluciji zahtevali Zidje so v sovraštvu do človeštva šli dalje. Nahuj-skali so še druge narode sveta, da se bore za uresničenje milijonkrat zlagane-ga gesla: »Libertč, cgalite, fraternitel« V tem imenu so se vršili umori, nasilstva, vstaje, revolucije in krvave vojne. Istočasno pa so isti židje vršili podlo iz-mozgavanje tistih, ki so se v naivnosti borili za zmago židovskega kapitalizma. Židovstvo je imelo dvojen obraz. Na delodajalski strani je teoretično veljala neomejena pravica posameznikov — v praksi pa so samo židovski delojemalci mogli to »pravico« uveljavljati. Na delavski strani je v teoriji veljalo načelo o svobodi, enakosti in bratstvu in neomejenih pravicah družbe, v praksi pa so židje prav dobro vedeli, da so ta načela neuresničljiva krilatica in da bodo »neomejene pravice družbe« izvajali le židje, v katerih rokah naj bi bil zbran svetovni kapital. To židovsko zamisel lahko imenujemo začarani krog, iz katerega naj bi izhod, po njih lastnih načrtih, spet poznali samo — židje. Zaradi te židovske zločinske igre so bili posamezni stanovi in narodi ponovno pognani v krvave morije, v katerih so malone izkrvaveli za židovske interese, toda njihova naivnost še ni bila ozdravljena. Slovenski narod ki se je Židov vedno iresal, je preko grobov tisočev najboljših sinov v tej vojni prišel do nespremenljivega zaključka, da za naš narod niso in ne smejo biti več merodajne židovske in komunistične prevare, ampak samo in le resnične koristi slovenskega naroda. Borbo, katero naš narod z nepričakovano močjo vrši zadnja leta proti komunizmu in njegovim pomagačem, ločimo v dva dela: 1. Oborožena obramba, kl jo vodi domobranstvo in ki ima namen vzpostaviti v naši domovini varnost. 2. Ne zadošča pa, da židovsko komunistično fronto premagamo samo z orožjem. Potrebno je večl Na osnovi navodila, ki nam ga je dal gospod prezident na zborovanju v D. M. v Polju, je zlasti treba: »V edino uspešni, krepko skovani protikomunistični slovenski skupnosti pripravljati ;k vsemi poštenimi silami prav posebno pogoje r a stalni mir med delodajalci in dclavci!« Po uveljavitvi in oživotvorjenju te vodilne misli gospoda prezidenta bo šele zmagala pravičnost nad krivicami židovstva in komunizma. Vzpostavljanje socialnega miru med nami napreduje sicer počasi, toda zanesljivo. Delavsko-delodajalska protikomunistična akcija se pri delu za vzpostavitev socialnega miru mora boriti t velikimi težavami, ki temelje na konservativnosti delodajalcev, pa tudi delavcev. Vendar pa so prvi uspehi že tu, Delodajalci in delavci že sede za isto mizo in se s siupnimi močmi bore proti židovskim in komunističnim prevaram, proti razredni borbi in proti nesocialne-mu nastrojenju današnjega človeka. Kakor je zamotan problem židovskega vpliva na svetovno gospodarstvo v velikem, prav tako je zamotano in zastrto ne le našim očem, ampak tudi tistim slovenskim delavcem in delodajalcem, ki so se dali od komunizma prevarati, vprašanje kakšen gospodarski ali socialni vzrok, da kakšen vzrok sploh je dotedanje — in po njihovih lastnih izjavah še sedanje — največje sovražnike, delavce in delodajalce, pripravil do tega; da so sicer nevede, toda dokazano eden z drugim sodelovali, vsak pa je bil pre- Vrhnika za bombardirane v Ljubljani pričan, da se bori za lastne cilje, Njihova naivnost nima mejal Razredna boruba je zlohotna, od židov-»tva organizirana tragikomedija, kik prinaša narodom smrt. Zato moramo razredna sovraštva in nesporazume nujno od-stranitil Izgovor, da smo otroci časa, v katerem smo se rodili in, da je bila vzgoja, katero smo imeli, taka, da smo se v njej navzeli razrednega sovraštva j ne držil Treba je, da preusmerimo naše ' socialno mišljenje, potrebna je naša prevzgoja. Bodoča pokolenja pa bodo morala imeti vzgojo, ki bo dosego takega socialnega miru pospeševala in dokončno izpeljala Naloge in cilji Delavsko-delodajalske protikomunistične akcije so težke in velike, ena izmed najtežjih nalog je prav odprava razrednega sovraštva. Mnogokrat se sami sebi za rešitev nalog, ki so nam bile zadane in katere tako delavci kakor delodajalci — pošteni seveda — hočemo z vsem srcem izvršiti, zdimo majhni in šibkik, kajti mnogokrat se zdi, kakor da se je proti nam, ki smo resnični revolucionarji slovenskega socialnega in narodnega prebujenja, zaklel ne samo komunizem in ne samo židovstvo s svojimi pomagači, ampak zlasti, da se je zaklel proti nam staVi trhli družabni red, kateremu se še danes pozna, da so ga ustvarili židje. Toda kljub temu vztrajamo in bomo vztrajali vse do popolnega uresničenja naših 1 ciljev! Uspešno krepko skovana protikomunistična skupnost, v kateri bo s poštenimi silami ustvarjen stalen mir med delodajalci in delojemalci, je naš ideal. Odprava razrednih nasprotij, prevzgoja nas samih, skrb za pravilro vzgojo naše mladine, povezava poedinih starov naroda, zbiranje poštenih delavcev in delodajalcev in zlasti neizprosna borba proti komunizmu so poedine naloge, ki jih trenutno zahteva naš ideali Delavsko - delodair.lska protikomunistična akcija, zlasti preko odbora za dosego socialnega miru, neutrudljivo dela na tem, da poveže delavce in delodajalce, in sicer, da jih poveže na osnovi socialne pravičnosti, ki pa ne sme ostati samo na papirju ali v besedah, temveč mora preiti v prakso in življenje! Brez tega nov, boliši družabni red. ni mogoč. Zato velja: »Pravičnost je naša postava!« (Is radijskega govora, k ga je im"« dne 1«. aprila 1945 referent za DD1A g. J a n M a k s.) Kulturno iivljenje na Vrhniki je v zad-njih mesecih tako razgibano, da se ta kraj upravičeno ponaša pred drugimi. Prav posebej pa so se Vrhničanl postavili v ne-deljo, ko so pod pokroviteljstvom župana g. Ignaca llrena in poveljnika domobranske posadke g. majorja Lehmnnna priredili dobrodelni koncert v prid ljubljanskim bom-bardlrancem. Uvodno besedo je Imel poroSnik-pesnik Dimitrije Jeruc, kl so je v kratkih in klenih besodah s sočutjem spomnil nesrečnih Ljubljančanov. Sledila Je deklamncija Zupančičeve pesmi »Grobovi tulijo«, s katero se jo izkazal g. Pavle Japelj, deklnmator visokih kvalitet. OtroSki pevski zbor pod vodstvom v. narednika Lada Pfajferja Je ob spremljevanju klavirja (g. Koprivnikar) prisrčno zapel Adamičevi skladbi »Uspavanka« in »Tepežnicn«. VrhniSkl mešan zbor je pod vodstvom organista g. Koprivnikarja izvajal Prcmrlovo »V Korotan«, Foorsten jevo »Ljubico« In Nedvedovo »Nnzaj v planinski raj«. V kratkem času so nnštudlrali pevci gornje sklndbe in jih pod veščo roko dirigeula prav hvalevredno podali. Funda-montalifl so bili basi (časih nekoliko premočni), zveneči tenorji, mehki soprani in barviti so bili sltovskl glasovi. Skorajda so bili basi in tenorji v premoči nnpram ženskim glasovom. Domočin-baritonist g. Jože Slklta je z občutkom zapel arijo očeta iz opere »Travlala« (klavir g. Koprivnikar), ga. Rodetova pa je t očarljivim sopranom podalo Adamičevo vodno lepo »Pri zibeli« (klavir g. Pfelfer). Nato sta nastopili iz prijaznosti članici ljubljanske oporo gdč. Elza Karlovčeva ter gdč. Majdn Zakrajško-va z opernimi arijami. Njun nastop je bil zn Vrhničane pravo presenečenje ln so vse Izvedbe nagrndlll z dolgim aplavzom in Šopki. Pri klavirju Ju Je spremljal z umetniško dovršeno igro g. prof. Karel Jeraj Po krntkom odmoru je nastopil moški zbor združenih pevcev z Vrhnike, Verda in Stare Vrhnike pod vodstvom g. narednika Pfajferja s Prelovčevima pesmima »Poljana toži« In »Sedem si rož porezala ml« tor s Psvčičevo »Deklica, ti si jokalo«. Pfei-fer. kl se Je skozi dolga leta že uveljavil kot izkuSen pevovodja ljubljanskih ln okoliških pevskih zborov, je tudi to pot pokazal svojo glasbeno nadarjenost. 8 svojim Izvajanjem, profinjenlm prednašanjem — zlasti s pesmijo »Sodem si rož porezala ml« ki je do dnnes v LJubljani Se nisem sliSnl tako občuteno prednnšnne In tako lepo zapete — sam Preloveo bi je bil vesel — in lopimi glasovi, je zbor upravičeno žel ve- liko priznanje navzočih. Prav tako tudi ob zaključku koncerta, ko se je poslovil od občinstva z Devovo »Vigred približa se«, Mirkovo »Na trgu«. Jerebovo »O kresu« in g Hnjdrikovo »Jadransko morje«, ki jc \u vala val navduSenja. G. Japelj Pavel je v tem drugem delu sporoda globokoobčuteno doklamiral Zupunčtčovo »Dies lrae«, gdč. Elza Karlovčeva pa je zapela Se arije iz opere »Carmen« in narodne »Ti si uree zamudila«. Prisrčno razpoloženje je nastalo, ko Jo nastopila s klavirsko harmoniko prvo-nngrajenka s tekme na Ljubljanskem vcle-sejmu gdč. Helenca JerSinovčeva z dvema skladbama ln žela spontan aplav* zlasti za izvajanje tehnično komplicirane Mctrove »Serenade«. Pokazala ee je pravo virtuozi-njo pri tem instrumoutu. To razpoloženje se je stopnjevalo ln nudilo prijazno in domnčnostno okolje, ko se Je pojavil na odru med oleandri ln palmami orkester (4 violine, S harmonike, 2 klarineta, 2 kitari ln basi pod vodstvom skladatelja nadporočnika Smolinskega in Je odigral najprej Parmov valček »Pozdrav Go-renjski«, nato pa spremljal sollsta-barltonl-sta g Sikito, kl je pel Smolinskega ljubko skladbo »Posem ta Je zate« In pa arijo la opere Frnsquita »Pojdi, IJubloa z menoj«. Tako skladatelj Bmolinskl kakor vsi navzoči. Se poseki pa solist Slkita, so bili deležni za svoja res krasno izvajanja toplega ln dolgotrajnega aplavza. Bil je res koncert v pravom pomonu besede. skrbno izbranega programa ln z vso vestnostjo in umetniško sposobnostjo naStu-dirnn, dn je lahko vsem sodelujočim v velik ponos, saj je zadivil tudi nas navzočo ln umetniško razvajene Ljubljnnčane. Prireditev so poleg obeh pokroviteljev, nekaj Ljubljančanov in drugega izobraženstva, počastili s svojim obiskom tudi nemški po-voljnik g. IJauptman Krameis s podčastniki. Številni domobranski častniki in gostje. Dvorana je bilo docela razprodana, kar priča, da je Vrhnika razumeta klic prireditelja in na ta način Javno izpričala sočutje z nesrečnimi ljubljanskimi bombnrdirnncl. Veljaj hvala prireditelju v. nar. Pfeiferju, ki je vložil veliko truda za tako krasen uspeh, vsem sodelujočim In občinstvu iz Vrhnike in okoliških krajev, kl so v tnko velikom Številu prisostvovali. To hvalo izrekam kot Ljubljančan In Jo izrekam v Imenu vseh navzočih Ljubljančanov ln mislim. da upravičeno tudi v imenu nesrečnih oškodovancev, v prid katerih Je bil tn dobrodelni koncert prirejen. Hvala Vami St. B. »I Bojišča zadnji teden: Me Is na bojiščih, tudi v zaledju žilav odpor Zahodno bojišče Ker je Montgomeryjeva armadna skupina zadnja začela na zahodnem bojišču s premikalno vojno, jI je ostalo še največ zaleta. Zato so Kanadci, ki so imeli v glavnem nalogo prodirati ob nemško-nizozemsTki meji proti severu, skušali preprečiti prehode nemškim enotam, nastanjenim v zahodni in severni Nizozemski. Tudi pomoč padalskih skupin, ki so bile odvnžene pn Zuiderskem jezeru in severneje, ni omogočila tega načrta, čeprav se je Ka-nadcem posrečilo, da so prodrli še dokaj daleč do Zuiderekega jezera in naprej. Druga britanska armada je po tr dih bojih ob reki Bms prodrla proti severu naprej mimo Meppcna ter je s svojimi klini med rekama Ems in Wesero dosegla področje pri Wildcshauscnu (25 km jugozahodno od Bremena) ra Friesoythe (25 km jngozahodno od 01-denburga). V tej smeri so se Britanci udarili tudi že s prostovoljci pod-morniškega oporišča v Wilhclmsliafenu ter doživeli izgube. Amerikanci so na severnem delu bojišča prešli Wesero in ob Weseri zasedli mesta Verden, Nien-burg, dalje Hannover in mimo mesta Celic pritiskali proti reki Labi, katero so dosegli pri mestu Wittenberg (na pol pota med Hamburgom in Berlinom). Južno od tega prodornega klina so Amerikanci dosegli Labo tudi pri Magdeburgn, ki ga ponovno napadajo. V zaledju tega bojišča napadajo Braun-schweig, ki ee ogorčeno brani. Močan je bil v zadnjem tednu tudi pritisk ameriških čet na srednjem odseku. Prav tam so najprej dosegle oklepniške konice pod Magdeburgom reko Labo. Tam so jo tudi najprej poskušale prekoračiti. V nadaljnjem delu bojišča pritiskajo konice v smeri proti Hftlle m Leipzigu ter eo dosegle črto Elsleben (25 km zahod, od mesta Halle), Weis-senfels (25 km jugozahodno od Leipziga) in Jena, medtem ko je Weimar padel. Na tem mestu v smeri proti Leipzigu je srednji odsek bojišča pritisnil še najdalj proti vzhodu. Odtod naprej proti jugu pa poteka bojna črta v smeri proti jugozahodu mimo Kobur-ga, Lichtenlelsa. Hassfurta (15 kd zahodno od Schweinfurta ob reki Main). Tu skušajo pritiskati oklepniki v smeri proti Bambergu. Nadaljnja bojiščna črta teče v smeri proti Crailsheimu, proti Stuttgartu in Renu pri Badenu. Seveda v zaledju teh klinov vztrajajo v borbeni odločnosti premnoge nemške bojne enote, zlasti počasno pa je prodiranje velikega števila ameriških divizij v obkoljeno porursko območje. Nadalje dela velike preglavice preskrbi Angloamerikancev gibanje nacionalno-socialističnih bojevnikov za svobodo, ze na velikonočno nedeljo se je prvič ogla- kah postane sredstvo, ki vod. do bla-gra, ali blagor vseli ali samo blagor njega in njegove družine. Odvisno je od človeka. Mi smo za ureditev, za člove- ško in človečansko pot, kl naj dvoje, ▼ delu in ustvarjanju potrebnih, različnih nosilcev vlog, privede do vzajemnosti, medsebojnega človeškega spoštovanja, pomoči in žrtvovanja. Samo na tej osnovi medsebojnega razumevanja, poznavanja in pravega ocenjevanja težkoč in potreb obeh dopolnjujočih se delov, se voz in vozač lahko zaneseta, da ju bo pot pribijala naprej. Nismo si enaki, trdimo dalje, ker hočemo s tem "pobiti in razgaliti drugo komunistično laž. Od mladih let dalje smo zašli v razrede in eden se je imenoval prvi, drugi zopet drugi. Tisli, ki je bil daleč pred nami, je lahko sedel v našo malo klop in berilo, ki je s širokimi in velikimi barvastimi črkami ležalo na mizi, je razumel. Nam to ni bilo dano. Iz prvega razreda učenosti vodi pot s trudom in učenjem v drugega, tretjega, četrtega itd., nadomestiti prvi četrtega ne more, to je zakon, ki razlage in pojasnil no potrebuje. Tudi vsak vojak nosi maršalsko palico v tor-nistri, toda vsak vojak ne more postati maršal. Možnosti vstopa v višje opredeljeno stopnjo življenja ima vsak. Eden več, drugi manj, o tem odločajo talenti, izobrazba, volja in odločnost. Iz stanu v stan drži pol, stan stana nadomestiti ne more. Dijak lahko postane profesor, nadomestiti ga ne more. Tudi to je zakon, ki ne potrebuje pojasnil in nobene razlage. Tudi natolcevanje tistih, ki uče, da se tak red da spremeniti, ne potrebuje komentarjev, vsaj tistim ne, ki obvladajo poštevanko kolikor toliko gladko. Komunisti trdijo dalje, da eo za nov svet, za novo obliko sveta, ki bo nastala na ruševinah starega in prepere-lega, krivičnega in zlaganega. Mi, »belogardisti« in »reakcionarji« pa se borimo z-a staref gubiti .moramo, je laž ln ker so vso prejšnje komuni-stične predpostavke na lazi in prevari grajene, je tudi ta, ker laž iz laži iz- j WTa komunistični, na vsa usta oznanjani svet je ves naš stari svet z ljudmi in živalmi, s soncem in vodo, s kini in gledališči, s trpljenjem in radostio, z bari in bolnicami, s tem in onim, kar slehernega dne srečujemo, ves ta stari svet pa bi bil jutri samo v nečem nov — v njem naj bi vladali komunisti. Za to zgodovinsko najnovejšo obliko sveta osrečuje komunizem delavske množice z množičnim klanjem. Logika komunistične demokracije in človeškega bratstval Svet se dopolnjuje, spreminja svoje zunanje oblike in načine življenj, v srcu, pri korenu ostaja isti. Vse kar premoremo, vse kar vemo in znamo, črpamo v starem, iz starega, na že do: gnanem in žo dokazanem. Pred vsemi ostalimi neznankami postajamo nebogljeni in teorija teoriji roko podaja, roma iz kroga v krog, iz hodnika v hodnik in na najrazličnejših fakultetah se nabirajo knjige in razprave, se nmože in se bodo množile, v čas, v nedogled. Mi smo za novo obliko. Ne za novi svet, kjer bi bilo treba začeti »nova ne na tej zemlji, morda na Marsu ah kje drugje. V letu Gospodovem tisoč devetsto pet in štirideset smo, leto osorej se bo še eno leto pridejalo, ne vem, ali bo naš svet mlajši ali starejsl. Mi nismo za ruševine starega sveta, ker vemo, da bomo morali po diktatu življenja postaviti enake kolibe, kot smo jih imeli, če hočemo, da bomo ostali suhi pred dežjem. Zato smo, da se ob izkustvih in spoznanjih očelov priborimo in povzpnemo do najboljšega možnega razmerja med človekom in človekom v da- : n »reaKcionarji« pa se uu- 1 j« ------" . j. :„ starega in nepojmljivega. Iz- | nih P« *. J^nerah. J^eoma ? s„.........ramo, pravijo, ker Je razvoj | na lej poti potrebna 1f1®1;-""^lienje in proti nam. Vse, kaj je grajeno na lm ! na vera s Boga, lu nam mljenje m smisel njegov v pravi luči odkriva, nas zanj edina pripravlja in usposablja. Kdo bo dejal, da to ni človeška, človeka vredna, normalna, mirna in osrečujoča pot? Zato smo za novega otroka, ki bo nosil poteze staršev, ker je tudi to zakon in ne potrebuje nobenih pojasnil in nobene razlage. Včerajšnji svet živi v današnjem in današnji je sad včerajšnjega. Mi »reakcionarji« pa se bomo trudili, da bo kmet oral z vsemi modernimi pridobitvami na polju poljedelstva in skušali ga bomo prepričati, da ni modro in pametno, da bi oral z lesenim plugom, zato, ker je njegov stari oče z lesenim lahko zemljo obdelal. Ml sami se bomo radi posluževali vseh novodobnih prijetnosti kot so radio, telefon, televizija, hladilniki in aparati in preparati vseb vrst in imen. »Reakcionarji« kakršni smo, se bomo na polju družabnih preureditev in izboljšanj držali »reakcionarne« vere. ker vemo, da je edina sila, ki si je skozi tisočletja obranila luč in čist obraz. Tako je in tako bodi. Vemo, da komunisti in njihove krilatice uspevajo le v sporih, bedi jn razprtijah. Zato bomo mi tembolj složni. Vsi, delavci in kmetje, obrtniki in intelektualci, združeni v nepremagljivem narodnem bloku, ki je in bo porok naše bodočnosti in naših uspehov. Komunizem je olje sovraštva. Komunizem je podpihovale« spora med brato min bratom. K tej resnici in za to resnico pa je F. S. Finžgar v svoji »Makalonci« zapisal besede iz Sv. pisma: Ko drva poidejo, ugasne ogenj, ko se odpravi podpihovalec, nehajo prepiri. Stanko Sediak. sila radijska oddajna postaja Wenvolf, glasilo bojevnikov za svobodo na zasedenem ozemlju. Glavni stan gibanja je v posebnem proglasu naglasil voljo mož, žena, fantov in deklet nadaljevati krvavi boj za čast in svobodo nemškega naroda tudi za sovražnikovim hrbtom. Organizaciji Werwolf je vsako sredstvo dobro, če škoduje sovražniku. Ona ima svoje lastno sodstvo, ki odloča o življenju in smrti sovražnikov in izdajalcev. Proglas pravi dalje, da naloga organizacije izvira iz volje do svobodo nemškega naroda in da se sovražnik moti, Če misli, da bo imel v Nemčiji tako lahko delo kakor ga je imel v Romuniji, Bolgariji in na Finskem. Ni dvoma, da bo ta organizacija znatno posegla v potek vojnih dogodkov. Vzhodno bojišče Bitka za Dunaj se je v minulem tednu po trdih bojih končala, ker se je posrečilo četam pod poveljstvom generala Tolbuhina, da so obšle z jugozahodne 6trani obrambni obroč in mimo Dunajskega Novega mesta prodrle najprej v jugozahodne okraje, zatem do Donavskega kanala in nato še naprej čez kanal do Donave. Najdalj se je obdržala posadka v Floritzdorfu. Od vzhoda pritiskajoče čete generala Malinovskega so izgubile mnogo časa v žilavih bojih za prehod Čez reko March in so zato začele pritiskati kai proti severozahodu nad Dunajem v trikotu med Donavo in Moravo. Sedaj skušajo Sovjell prodreti zahodno od Dunaja naprej v smeri proti St. Poltena in Krcmsu s poskusom, da bi preko Linza prodrli ob Donavi naprej do spodnje bavarske nižine, medtem ko bi severni sovjetski klin skušal prodreti v Češko. Na ostalem delu vzhodnega bojišča je treba omeniti junaško in vztrajno obrambo mesta Breslau in dolgotrajno borbo trdnjave Konigsberg, kjer se zveste posadke razbite na več bojnih skupin še upirajo boljševikom, čeprav je trdnjav-ski poveljnik general Laseh trdnjavo predal Sovjetom. Na samlandskem bojišču pa se še sedaj vztrajno upirajo enote nemške vojske. V celoli je videti, da je veliko bojišče od Odri še ves čas le v znamenju izrazitih predpriprav, ki jib je opaziti največ v Šleziji in ob spodnjem teku reke Odre. ' Italijansko bojišče Velenapad, ki se je začel na italijanskih bojiščih, v minulem tednu ni pri-vedel do velikih uspehov, čeprav 60 Angloamerikanci pripravili napad z izrednim topniškim ognjem in nenehnim bombardiranjem z letali. Ob ligurski obali so prodrli do mesta Massa ter se skušajo približati vojnemu pristanišču La Spezia. Ob jadranski obali pa so med jezerom Coniacchio in apeninskimi obronki skušali prodreti proti zahodu. Tu so se jim posrečili le kratki prodori ter eo prekoračili šele reko Salterno. Tudi angloame-rikansko izkrcanje na zahodni obali jezera Comacchio ni privedlo do uspehov. Poskus obkoliti Bologno 8 severa se torej ni posrečil. V teku so seveda hudi boji. Balkansko bojišče Nemške čete so se po žilavih bojih odmaknile od Sarajeva, medlem ko je proti koncu tedna v severnovzhodni Hrvaški oživelo bojno delovanje v Sremti in ob Dravi pri Osijoku. Tu je uspelo Sovjetom osnovati nekaj predmostij ob ji.žni obali Drave. V severozahodni Dalmaciji se nadaljujejo žilavi boji s tolpami. Prišlo je tudi do nekaj spopadov na morju ob Boverai dalmatinski obali. , ,., BomoI/ul> Ljubljana, 14. malega travna 1945. Marsikaj jo bilo že napisanega o slovenskem kmotu lepega in vzpodbudnega; mnogo misli in načrtov jo bilo žo izraženih o tem, kako naj se reši kmečko vprašanje, da bo kmotu zagotovljen zdrav gospodarski obstanek in razvoj. Za daljnosežno agrarnopoliti?ne in gospodarske reforme po prvi svetovni vojni pri nas Slovencih niso bili dani ugodni pogoji. Bili smo tesno stisnjeni na ozkem prostoru, na katerom nas je du-šilo pomanjkanje zemlje, pa tudi ostali gospodarski pogoji za našo kmetijsko gospodarstvo niso bili povoljni. Zato s« ne smemo zgražati, ?e se marsikaj kljub dobri volji ni dalo izvesti, čeprav smo o teh vprašanjih dostikrat na kmečkih zborovanjih javno govorili in večkrat o njih tudi pisali. Sedanja vojska pa bo Slovcneem pti vsem prestanein trpljenju prinesla — tako smo trdno prepričani — v novo urejeni Evropi, dovolj zemlje in ngod-nejšo ostalo gospodarske pogoje zo razmah našega kmetijskega gospodarstva. Toda enega ne smemo pozabiti. Na to novo dobo se moramo vsestransko in temeljito pripraviti. Izdelati je treba kar mogoče sodoben in stvaren agrarno-poli-tičen program, ki naj služi za osnovo prizadevanju vsega naroda zn rešitev perečih gospodarskih in z njimi povezanih narodnih in kulturnih problemov slovenskega kmeta. 1 Danes slovenski domobrance — v ogromni večini kmečki sin — stoji g pn-ško v roki na straži in brani svojo Ijab-Ijeno zemljo pred grabežljivostjo mednarodnega komunizma. Slov. kmečkega človeka, pa naj ima puško v roki, ali uživa grenki kruh izgnanstva ali objokuje požgano in uničeno domačijo, skratka — slovenskega kmeta na splošno živo prizadene ena stvar: kako so bo uredil kmetov gospodarski položaj, da mu bo mogoče na lastni domačiji dostojno živeti s svojo družino in redno izpolnjevati dolžnosti svojega stanu. Prvi iinitelj v tem sklopn vpraSnnj je zemlja. Zemlja in kmet sta kakor mati in sin. Brez matere ni sina — brez zemlje ni kmeta. Vprašanje zemlje je ostalo nerešeno ali vsaj le napol rešeno vse od tistega časa, ko se je naš kmet osvobodil graščinskega jarma, pa do današnjega dne. Scdanjn vojska in njene ogromne posledico morajo postati mejnik tndi v tom težkem vprašanju. Moramo ga zadovoljivo rešiti in ga tudi bomo! To pa v tesnem sodelovanju g kmečkim stanom s.imim. S tem pa bomo tndi pokazali, da nam ne gro za kaj drugega, kakor za blagor kmeta in po njem za dobrobit vsega slovenskega naroda. Danes hočemo postaviti nekaj načelnih programatskih točk, kako naj se v bodočnosti urejujejo zemljiške zadeve na slovenski zemlji. Ne trdimo, da je v teh točkah obseženo že prav vse, kar bo treba v tem območju rešiti; tudi ne, da bi no bilo morda umestno kakšno malenkost spremeniti; vendar smo mnenja, da je s tem podana trdna osnova za reševanje enega najtežjih vprašanj slovenskega gospodarstva v bodočnosti. Naše stališče glede zemljo se glasi: 1. Zemlja je poleg dela poglavitni vir narodnega premoženja. Za kmetijsko gospodarstvo primerna in potrebna zemlja (kmetijska zemlja) naj bo last kmeta, ki jo obdelujo, so preživlja od njenih sadov sam in oskrbuje narod s svojimi pridelki. 2. Veleposest na slovenski zemlji, ki nc služi izrecno koristim skupnosti v obliki raznih javno priznanih naprav in zavodov, se razlasti in dodeli kmetom na tak način, da se ustanovijo samostojne kmetije, ki bodo nudile družini možnost gospodarskega obstanka. Vsa ostala posest kmetijske zemlje, ki ni v rokah slovenskega krnela ali neposrednega obdelovalca, kateri pa ne sme biti pravna oseba, se na pravičen način razlasti v prid kmečkega stanu. Nekmečkim zanimancem se kmetijska zemlja ne dodeljuje. S. Zakonito ge onemogoči prehajanje kmečko zomlje v nekmečke roke. 4. Dedno pravo se spremeni v toliko, da se kmečka posest pod nekim mini-moni, ki jc še sposoben preživljati kmečko družino in se krajevno določi, no moro razkosavati. Posebej se zaščitijo stalni kmečki domovi. 5. Razdrobljena posest kmetijske zemljo se sporazumno z lastniki zloži v zaokrožene kmetije. Kjer bi sporazumnega pristanka prizadetih na zložbo kljub oči vidni gospodarski prednosti zloibe ne bilo mogoče doseči, odloči zložbo pristojna oblast na predlog posebne komi sije, sestavljene iz neprizadetih vodilnih kmetov v tistem okraju. 6. Država iz svojih sredstev na vso moč podpira prizadevanja kmetov za melioracijo zemljišč, zlasti osuševanje, regulacijo rek in potokov (hudourniki 1) ter za pogozdovanje goličav. V primerih trdovratnega odpora prizadetih posestnikov proti vključenju njihovega zemljišča v melioracijski, oz. regulacijski itd. načrt kljub dokazani gospodarski potrebi v korist splošnosti, odloči vključenje pristojna oblast v smislu določil toč. 5. O teh točkah bomo še podrobneje spregovorili. Tito v Moskvi. Kakor poročajo listi, se Tito e Subašičcni mudi zdaj v Moskvi, kjer je bila med njim in Sovjetijo sklenjena prijateljska pogodba. Iz tega je razvidno, da ima Sovjetija na Balkanu svoje posebno namerne, ki Anglo-amerikamcem ne bodo všeč. Uničevalci svojih domov Nemški poročevalec o lepoti slovenske zemlje in o komunističnih grozotah Nern-Td vojni poročevalec SS Kriegsboricliler Ueinrich Bach-inann je iz svojega pohoda zoper komuniste napisal v območju Kamniških in Savinjskih planin tako prelrosljivo lopo poročilo, tako polno ljubezni do ljudstva, ki tod prebiva, da je vredno ga priobčili. Iz njega razvidimo, kako on ki je tujec, presoja naše ljudi, naše kraje, našo vrednote in kako presoja gorje, ki so ga pri na« napravili komunisti. Pisatelj takole pravi: »Vračali smo ee s pohoda proti tolovajem na Menini planini. Več dai smo hodili po samih gorah. Spodaj v dolini sta cvetela pomladni podleeek in zvonček; ob zasneženih gozdnih etezah je poganjal teloh. Ko smo docela razbili tolavajske brigade, ki so 6e tam zgoraj zbirale, smo čez visoke gore udarili naprej proti severovzhodu ter smo naenkrat in povsem nepričakovano stali najmanj 1200 metrov visoko nad najbolj veličastno in najlepšo pokrajino južnoalpe.kega sveta: nad dvojno dolino Drete in Savinje ter nad uju- božji zemlji neizbrisno vžgane za vse kasnejše čase in rodove. Kakor večna obtožba to hudodelstvo klifo v nebo: to vse so storili lastni izgubljeni sinovi — 6\»ojo domačijo so izdali, oskrunili so iz tisočletij podedovano svojo zemljo svojim bratom in sestram, staršem in otrokom z vso njeno podedovano pridnostjo, njeno kulturo, njeno jk>-sestjo in njeno lepoto! Če smo že poprej komaj mogli ziniti besedico, ko nas Je tako močno prevzelo vellčje tako Čudovito ustvarjenje 1 nižje zemlje, smo zdaj ob pogledu na to razdejanje kar onemeli. Se vedno polni podob, ki smo jih zviška gledali in uživali, smo potem žo stopali v dolino — tri ali štiri ure dolgo. Zdaj smo od blizu videli, kako so uničevalci svoje domačijo tukaj divjali. Nastanili smo se v Gornjem gradu. Ko smo stopali skozi mestece, vsi veseli in srečni, da smo po teh dneh dolgega gozdnega tekanja spet enkrat mod Človeškimi bivališči, smo morali tudi tukaj na vsak korak sročavati sledove nasilja in norega uničevanja. Nekoč pred nekaj leti eo tolovaji na- mrtvi dvor, kjer jo vodnjak in kjer je živa samo šo vodica, ki žubori. Kakšno velikanske umetniške vrednosti, kakšni zakladi domače zgodovino so bili tukaj uničeni 1 Sreča nas stara ženica na zunanjem dvorišču tega tako krasnega letovišča nekdanjih ljubljanskih Škotov Brez dosti besedi zmajo s svojo srebrno sivo glavo. Ia njenih trepetajočih usten je prišel le ta odini stavek: »Ali je moralo tako bili?« Ostali smo sami, odgovor je prepustila nam. Ali je moralo tako biti? Čo ee že mi, ki smo tujci tukaj, tako sprašujemo, koliko bolj so bodo morali spraševati tako tisli, ki jih je vse to prizadelo. Vsak dpn hodijo Gornjegradci po rac&bitinnh mo^tu čez Dreto, ki so ga tolovaji razstrelili, semkaj in tjakaj. Vsak dan gledajo očr-nelo grajsko razvaline. Vsak dan lahko vidijo, kako brezvestno in zlohotno je to ljudstvo uničevalcev izkopalo surov in grd obrambni jarek tik za glavnim cerkvenim oltarjem, kamor zdaj prebivalci mečejo smeti in odpadke. Tudi posadka našega oporišča v Gor- Komunistični zločini nad slovenskimi vasmi ljel Tukaj je stala lepa slovenska vas Žvirče ▼ Suhi Krajini. To vas, kjer so prebivali sami I.__i:- i.: _:__ i.k:n lnn.,,n:,i: en i! mndnnrlr i vln^trtri Hnn il. sušen IcIim ra/.- Poglejle to_____j—____j „------- - , _-------- ------ ^ . , pošteni slovenski kmetje, ki niso hoteli biti komunisti, so ti mednndni zločinci dne 14. susca leto« razstrelili in do t nI požgali. Ljudi so pa izgnali na vse strani. Na tej s iki niti ni mogoče videti vsega razdejanja, ker je vas velika. Cerkev je tako razstreljena, da ni ostal niti kamen na kamnu, niti en zid ne štrli v zrak, po katerem bi človek lahko sklepal, da je tukaj kdaj stala cerkev. — Strašna bo odgovornost komunističnih tolp in njihovih kolovodijl nim sotočjem. Oko, najsi bi uro dolgo zrlo ta krasni 6vet, bi so ne naveličalo tega rajskega sveta. Čeprav so naši napori bili še tako hudi, v trenutkih odmora, ki smo ga bili deležni, smo ob tem ■pogledu vse prestano jx>7.abili. Komaj je kdo spregovoril besedico, vsakdo je le gledal in občudoval. Tedaj je eden izmed naših častnikov skozi svoj daljnogled zagledal nekaj takega, ob čemer sjho se spet zavedli, da smo v vojskis in sicer v trdi in trdovratni vojski zoper tiste, katere je ta lepa zemlja sama rodila, da eo jo polem tako strahotno izdali: zoper tolovaje: Vsi smo natančneje pogledali in zagledali nekaj groznega: v vsaki izmed številnih vasic in mestec, ki so kakor igračke ležala pod našimi nogami, je bilo polno pogorelih hiš in kmetij, razdejanih in očrnelih zgradb in zidov. S skrivnostno pisavo, pomešano s krvjo in solzami, eo bila ta razdejanja napisana ob belih cestah — napisane so bile vrstice, ki eo tej prekrasni padli ta krai, majhno nemško posadko prisilili k umiku in so tukaj toliko časa ostali, dokler kraja ni spet zavzela dobro pripravljena akcija. Od tedaj je Gornji grad in vsa pokrajina z vsemi kraji prosta sovražnika; le v brlogih tihih gozdov ter v bunkerjih in skrivališ&ih v gorah se tolovaji še skrivajo, vsaj tako dolgo, dokler tudi od tod ne bodo pregnani in segnani, kakor smo jih te tedne sami izganjali. Čeprav zdaj tukaj tolovajev nikjer ni videti, so vendarle povsod za njimi ostali značilni sledovi. Zasebne hiše etoje prazne in požgane. Na nekem javnem poslopju še vedno beremo napis, ki so ga na&i sicer zabrisali: »Stalin« in »Tito«. Obe ti dve imejii sta napisani drugo ob drugem, najbolj pretresljiv pa je pogled na takoimenovani *Grad«. Vsa umetnostna zgodovina pozna to zgradbo iz časov naj!>oljšega alpskega baroka. Groza vstaja iz nemih razvalin in iz praznih okenskih votlin ter se pogreza navzdol na > njem gradu jo kraj utrdila, saj vojske še ni konec — tudi tolovajske no. Toda njeno utrdbe no leže ob božji hiši, marveč daleč zunaj, čisto ob robu kraja, ler varujejo vse, ki lod prebivajo, pri čemer skrbno čuvajo vso umetniške in kulturno vrednote. Trdne, praktične in lične ter zanesljive so smrekove palisade. Lepo jih lahko vidi vsakdo, ki po dolini prihaja v mestece in njegovo varstvo. Krepko in zanesljivo, čedno in praktično so vsem tukaj na Sjiodnjcm Štajerskem in na Kranjskem vidi vso, kar so v tej deželi ukrenili Nemci — to eo nam ljudje v pogovorih večkrat zatrjevali Bridko pa jo, če mora tako visokovred^n narod, kakršen prebiva v tej deželi, doživljali to, kar so mu njogovi izgubljeni sinovi storili. Ali se bodo kdaj vrnili v očetno hišo reda? Ali se bodo kdaj zavedli svojega in pravega bistva? Če se bodo, tedaj celo te velike žrtve niso bile docela brez smisla. Zrno do zrna Vsi poznate stari slovenski pregovor, J ki tako preprosto in nazorno izraža veliko in za Človeka, zlasti pa za človeško skupnost važno življenjsko in gospodarsko načelo. Glasi se: Zrno do zrna pogača — kamen do kamna palača. Ali slo 6e že kdaj resno pomudili pri resnici, ki jo te kralke besede vsebujejo? V rednih razmerah so se nam te besede zdele pač lep izrek, čigar zadnji besedi se prijetno ujemata; sicer pa nam je ta pregovor pomenil nekaj povsem vsakdanjega, navadnega in eauno po sebi razumljivega. Tako smo mislili tačas, ko jo bilo zrnja in pogač povsod dovolj. Tačas, ko so se nekateri ljudje — kar odkrito povejmo! '— iz pogače norca delali, in ko so po svetu z žlahtnim zrnjem kurili kotle parnih strojev. Slovenski kmet se iz božjega daru res ni nikoli norčeval, ker je vedel, koliko truda in znoja ga velja vsako zrno, preden se speče iz njega pogača. Vendar se v mirnih časih ni prav mogel poglobiti v smisel resnice, ki se 6kriva v tem kraitkem stavku. Sedaj že,šesto leto divja največja vojska v zgodovini človeškega rodu. Vsi, posebno pa še kmečki ljudje, poznamo prošnjo iz praznika sv. R. Telesa, ko duhovnik prosi pri procesiji: »Kuge. lakote in vojske, reši nas o Gospod!« Vojska, lakota in kuga so trojčki, ki se za roko drže. Vojska prinese skoraj vedno s poboj lakoto. V prejšnjih časih, ko niso ljudje poznali še pripomočkov proti kugi, je bila stalna spremljevalka vojska tudi kuga. Pa za kugo so učeni ljudje iznašli lok — za lakoto ga pa še tako veliki učenjaki ne morejo iznajti. Tukaj pozna svet samo enega rešitelja — krnela. AH se zavedaš, kmet slovenski, da je sedaj v tvoji roki življenje slovenskega naroda? Š3 bolj natanko in od blizu je treba stvar pogledati. Ali veš, da je na stotine in tifoče tvojih stanovskih tovarišev kmelov, ki proli njim samim lakota, če ne bodo mogli obdelati svoje zemlje? Danes velja samo on račun, ki drži, vse drugo je v zraku. Ta račun se glasi: Kar bomo Slovenci sami pridelali, to bomo imeli. 0(1 drugod ne homo dobili ničesar. Pa drugam tudi ničesar dili no bomo. In zaključek tega računa je samo eden: danes je še čas, vse storiti, da se bomo sami prehranili, julri bo žo zamujeno. Vem, kaj si mislite. Človek je rad nekoliko škodoželjen, pa takole modruje: Gospoda se jo v dobrih časih malo brigala za kmeta, marsikdo tedaj ni imel smisla za kmetovo težave — zdaj pa naj vsi skupaj malo stradaio, da bodo videli, kaj kmet pomeni. Toda pomisli! Saj ne bodo stradali lo ti. nmpnk tudi mnogo kmečkih ljudi. Koliko kmečkih ljudi je zaradi komunistične revolucijo vse izgubilo, le gola zemlja jim je ostala! Kako jo bodo obdelali? In če je ne bodo, od česa bodo živeli? Pa še ene stvari ne smemo pozabiti, kadar govorimo o lakoti. Ali misliš t!, ki računaš na dovolj polne kašče in kleti in hleve, da bodo sestradane množico tebe, sitega, gledalo in sline cedile? Glad ima vedno s seboj nevarne svetovalce — rop in nasilje. Če bi do tega prišlo, bi kot [Ki vod en j zalilo našo podeželje splošno ropanje in uničevanj« in bi se ne ustavilo nikjer. Tega nas Bog obvaruj! Toda 15og ne bo delal čudežev, če bomo mi — sami vase in v lastno dobro zaverovani — zanemarili dolžnost sedanje ure. Zato, kmetje, na okope! Vodilo vam bodi izrek: Zrno do zrna... Však prispevaj svoje »zrno«, ki 6amo zase ne pomeni veliko, a zrno vseh slovenskih kmetov bo dalo vsaj skromen vsakdanji kruh vsemu narodu, pa bomo prebredli težko nevarnost. Kaj vam je sloriti? Najprej svojo obdelati do zadnje pedi zemlje! Toda to je danes premalo. Pomagati je treba onim, ki sami ne morejo. Ne samo v domači vasi s posojanjem živine, strojev in orodja, temveč tudi bolj n i daleč. Dobro vom, kako so kmečki možje iznajdljivi, kadar je treba kaj izrednega sloriti. Glejte, to je zadosti izredno! Zberite se vaščani iz ene ali več v.jsi in organizirajte pomoč svojim obupanim kmečkim bratom od blizu in daleč. Mi vam bomo pa tudi pomagali. Toda nevredno bi bilo dobrega slovesa slovenskega kmeta, da bi si dal lake akcije predpisovati od oblasti. Slorite to sami, prostovoljno in še več kot oblast nd vas hoče. S tem boste pokazali, da ste vredni sinovi svojih slavnih očetov, ki v vsej 1500 lelni zgodovini ni®o dopustili, da bi narod po njih krivdi od lakote umiral. Tudi sedaj slovenski kmot tega no bo Od tedna do tedna: DOMA Za kanonika stolnega knpillja v Ljubljani je bil dne l). aprila slovesno umeščen g. dr. Jožef Pogačnik. Komunistični prvak ujet. V zadnjih t>ojih na Primorskem, kjer »o bile kom. »divizije« docela razbile in uničene, kjer jo zlasti mnogo laških komunistov pln-falo svojo grdo početje, je bil ujet med drugimi tudi Vito Kraigher. T« mož jo bi! vodja zloglasnega komunističnega VOS-a in komunistične policije, ki je toliko gorja napravila pri nas. Zadnje čase jo bil imenovan za nekakega »vrhovnega državnega tožilcu«. Zdaj pa njega tožijo njegova dejanja. It avti a tel j Zmaja Frnnc Jeglič, ki jo bil nečak nadškofu dr. Jegliča, je po kratki bolezni umrl v Ljubljani. Gorenjski domobranci, ki se junaško gibljejo, so komunistom lako na stopili, da so ti že skoro nikjer ne morejo nekaznovani pokazati Sto let stara Ljubljančanka umrla. Dno 11. aprila je umrla v Ljubljani Ster-nova gospa, ki bi bila dne fi. Junija letos lara 100 let. Pred slo leti se je rodila v Naklem na Gorenjskem. V ljubljansko bolnišnico jo bilo lani sprejetih 27.2U4 ljudi. PO SVETU Anglija no bo več velesila. Tako bi človek sklepal iz besedi ameriškega admirala \Vilsona, ki je dejal, da bosta j k) tej vojski ostali na svetu samo dvo velesili, in sicer Sovjetija ter Združene državo Severne Amerike. Konlerencl v San Franciscu bo predsedoval ameriški zunanji minister Sto-ttinus. Tako je določil predsednik Koo-sevelt. 1 "oljska londonska vlada, ki no bo smela zastopati Poljske, ker tega no marn Sovjetija, bo poslala na kouio-renro dva ojiazovalca. Z Moskvo bosta v San Franrlscn držala bivši češkoslovaški predsednik Be-neS, ki jo Sovjeti ji odstopil Podkarpat-sko Rusijo, in pa Titovo zastopstvo. Roosevelt umrl. V četrtek dne 12. aprila jo na svojem domu nenadoma umrl, zadet od možganske kapi, predsednik Združenih držav Severno Ameriko Franklin Roosevelt. Njegova žena je takoj obvestila vlado, nakar jo takoj prevzel posle novi predsednik Truman. Umrli Roosevelt se jo rodil lota lb82 ter se je že leta 11>13 pod Wilsonom odločil za politiko. Ko jo lota 1021 ohromel, je za nekaj let pustil politiko, nakar so je leta 1028 znova začel spuščati \ v javnost. l'o»tul jo guverner državo NewtYork, nakar jo 1033 bil prvič izvoljen za predsednika Združenih držav. Bil je čez 4 lela znova izvoljen, potem še tretjič in četrtič, kar jo bila novost za Ameriko, kjer doslej noben predsednik ni bil več kakor kvečjemu 8 lot predsednik, ta pa jo vladal že 13 let in bl bil ostal predsednik do leta 1018, 5o mu ne bi bila smrt prekrižala računov. Novi predsednik Združenih držav so piše llarry Truman, ki je že prevzel dolžnosti, prosil vlado, naj ostane in nadaljuje z delom, on pa da so bo j>otru-dil tako voditi politiko Združenih držav, kakor jo jo j>o njegovih mislih hotel voditi Roosevelt. Španija je prekinila diplomatsko zvezo i Japonsko. S|«.nska vlada ta ukrep utemeljuje s tom, da so Japonci v Manili, ko so jo bili zasedli, zagrešili hudo napado na Spance. Španska vlada bo zahtevala tudi odškodnino za 6torjeno škodo. Arabski blok jo osnovalo pet arabskih držav, ki so liodo udeležilo konference v Sun Franciscu. 15 poljskih politikov izginilo. Zunanje časopisje je prineslo izročila, da jo na Poljskem izginilo 15 poljskih vodilnih polilikov, ki so jih Sovjeti zvabili v past. Zdaj manjka za njimi vsaka sled. Ti jioljski fioliliki so upali, da bo kon-fer en ca v Jalli dovoljno jamstvo za njihovo življenje in delovanje. Zdaj pa so jih Sovjeti kar na tihem drugega za drugim pobrali in nekje na tihem likvidirali«. Zaradi tega so v Londonu in \Vashmgtonu močno razburjeni, Moskva pa se jim smeje. Kor nili Amerika niti Anglija ne pustita komunističnega lublinskega odbora, da bi poljsko državo zastopal v San Franciscu, so jo zdaj Mo.- k va začela truditi, da bi sama ustanovila novo y>oljsko vlado, pa bi to skušala vriniti na konferenco. Gopodinishe sftrbi Kako si pomagamo s kvasom Zn l^lolavo domnčoira kvasa za 6ru kruh so Jo obneslo nnsleilnjo nnvodilo: Kilnftrnm kromplrjn olupimo In pa nato no provo« mehko skuhamo. Krompir nnj so kuha v majhni kolISinl vodo. Krompir nato zmeSkamo In znlljemo z mlačno vodo, v kateri ao Jo kuhal. Kn51 nato dodamo skodelico moke, dve žlici sln.lkorjn, pol žlico soli la čisto malo kupljenoca kvasa. Zmos dobro promolianio In postavimo na toplo. Ko so jo prc«reln, jo 6o enkrnt pro-moSnmo in zopot postavimo na toplo. Kaša so bo zabela dvlRatl, nnltnr jo fio onkrnt premoSruno ln vnflvt« postavimo nn toplo. KaSo pustimo, dn so dvigne, nato pa jo postavimo nn mrzlo v porcelunastl posodi, najbolje v klet. Na ta nniMn izdelan do, ■nn®! kvas jo Aez on dan žo upornhon. Zn-doMn m 15 k(t moko. Co hočemo vnnvl6 pripraviti domači kvns, no potrebujemo niti kupljenega kvasa. ZndoBčn nnmrofi, (o zadnji ostnnnk domačna Izdelka dnino v krompirjevo kaSo. I'rl poki kruha moramo pa paziti. Cnkatl mornmo nnmreč nekoliko dnlj, dn se kruh dvigne. dopustil. Rešil bo sebe in narod, s tem pa i.apisal svojemu stanu najlepšo legitimacijo. s katero bo la stopil poznojo prod cololon narod, rokoč: »Storil sem v polni meri svojo dolžnost, sedaj pa v polni meri terjam svojo pravico.« ln jo bo dobil. Zakaj narod kot colola je pravičen in zvestobo plačuje z zvestobo. Stev. 85. »SLOVENEC«, nedelja, 15. nprila 1045 Tekma v dobrodelnosti se je začela Socialna pomoč je po Veliki noči začela 7, nabiralno akcijo živil po podeželskih občinah pod geslom: Kmet pomagaj knjetu! Nahirka živil bo namreč vsa prišla v prid kmečkim izseljencem in beguncem, ki v Ljubljani in v drugih mestih žive v hudi stiski. Sedanja na-birka živil ni prva, saj je Socialna pomoč o božiču sprožila podobno nabiralno akcijo po deželi. Tedaj so nabirali živila že delj časa in 7-alo so bila šele za Veliko noč razdeljena najpotrebnejšim. Nabirka je tedaj vrgla do 6000 kg krompirja, do 1600 kg fižola, do 1200 kg moke in znatne količine maščob, sladkorja, riža, testenin in drugih dobrot. Vsa ta nabrana živila so bila razdeljena med 321 družin s skupno 2150 člani. Sevoda so bili podprli z živili res najpotrebnejši. Socialna pomoč je pozvala v Ljubljani vse konference, naj rgotove najpotrebnejše. Tako so prišle na vrsto le resnično potrebne družine, saj je Socialna pomoč prošnjam konferenc skoraj v celoti ustregla, nekaterim pa poskuša pomagati še -sedaj. Za pomoč v živilih so seveda prišle na vrsto najprej — kar je popolnoma razumljivo — družine z mnogimi majhnimi otroki. Za Veliko noč je bila v Ljubljani prirejena po ljubljanskih cerkvah velikonočna nabirka za Socialno pomoč Nastop novega pevca v ljubljanski Operi Opora ie dolgo omogoča, da se uve-1 javljajo številni k-mladi talenti. Prav sedaj pripravlja naša opera zopet na. stop mladega pevca, kl mnogo obeta. V kratkem bo premiera AVcbrovega »Čarostrclca«, v kn-terem bo pol vlogo junaškega tenorja i Mnksa novi član opere Ljubljančan Slavko Štrukelj, sin šolskega nadzornika v p. F. Štruklja. Po dvajsetih letih, odkar v Ljubljani nismo slišali te romantične opere, bo premiera »čarostrolca« posebno privlačen glasbeni dogodek, ker ho v njej prvič nastopil mladi pevec, nn katerega je glasbeno občinstvo že dolgo pozorno. Slavko Štrukelj je nastopal nn grafičnih prireditvah z velikim uspehom že pred leti. ko je bil član mo. škega pevskega zhora »Grafike«, ki jj) takrat slovel kot najboljši slovenski moški zbor in je zmagovito nastopal doma in v tujini, predvsem pa v Pragi, na Dunaju in v Zagrebu. Na svojcčasnl pevski tekmi, ki jo je pripravila opera v Ljubljani, je dosege! zmagovalce v tekmi Slavko Štrukelj prvo nagrtdo. Pozneje ni več mnogo nastopal, temveč se jo posvetil pevskemu in glasbenemu študiju in so še sedaj pevsko šola pri prof. Adu Darlanu. - Slavko Štrukelj bo v »čarostrelcu« pel ln Igral vlogo, kl zahteva pevoa in igralca velikega formata. Pel jo bo gotovo z zanosom ih poletom, kl bo navdušil našo gledališko publiko, ki od mladega pevoa mnogo pričakuje. DR2&VNI GLEDALIŠČI Dramsko gledališče Nedella. 15. april« ob 17: S LngcrlHf: B. Begovič: »Glista Berllng« Izven. Ceno od 40 lir navzdol. Ponedeljek 1« aprila: Zaprlo. Torek. 17. april« oh 17: S. Lagerlof-B. Be-govlč: Gosta Berkug. R.vl C. Operno gledališče Nedelj«. 15. april« oh 17- F. L|har:»Dežel-, smehljaja«. Izven Cene o, «0 lirnavzdol Ponedeljek. 11. april«: Zaprto(V Union« dvorani koncert zn dijaštvo ob 17. uri.) Torek. 17. aprila: Zaprto Opera pripravlja kot nsslednlo prem eeo Webrovo opero »Carostrelcc« katere prva hkrati s posebno nabirko po cestah. Kako lepo je uspela nabirkq po cestah, ki je vrgla okroglo 130.000 lir. smo že poročali. Lepo je uspela tudi nabirka po cerkvah, kjer je bilo zbranih vsega skupaj 66.922 lir. Izredno lep delež je prispevala k tej vsoti cerkev Marijinega Oznanjenja, kjor so očetje frančiškani nabrali 20.000 lir. Na drugem mestu je bila župnija sv. Cirila in Metoda z nad 8000 linami in nato 9tolnica s 6000 lirami. Na deželi sedaj poteka plemenita tekma v nabirki živil za kmečke begunce. Posamezne občine zbirajo živila, pa tudi denarne prispevke. Prvi darovi že prihajajo v Ljubljano in zdi se nam, da moramo na tem mestu javno pohvaliti občino, ki je tako v prejšnji, zlasti pa še v zadnji nabiralni akciji pokazala izredno usmiljenje do bližnjega, čeprav je sama izrazito delavska občina. Občina Devica Marija v Polju je na primer za vsesvetsko akcijo lani v' cerk.vi nabrala 9405 lir. Občinska nabirka Socialne pomoči za božič je vrgla 61.269 lir. Za Veliko noč je vrgla nabirka denarja okrog 50.000 lir. V Devici Mariji v Polju so tudi pohiteli z nabirko živil. Čeprav so * prav v zadnjih časih stalno deležni terorističnih letalskih napadov, so tudi pri živilih res požrtvovalno darovali. Iz D. M. v Polju je že prišlo v Ljubljano za kmete begunce 600 kg krompirja, 250 kg fižola, 50 kg moko in šo mnogo dragega kakor jn-šprena, kaše, jaje itd. Če je torej D. M. v Polju doslej na prvem mestu, moramo pohvalno omeniti še posebej občino Dobrova, kjer so otroci zopet vnovič začeli nabirati za Socialno pomoč. Prav tako so se Horjulčani lppo odrezali, nn Ježici pa so se držali načela: dvakrat da kdor hitro da in tudi dobro posegli v kašče. Jasne slike, kako se bodo podeželske občine pri nabirki živil izkazale, danes še nimamo, ker živila šele prihajajo v Ljubljano. Jasno pa je, da bomo ob koncu nabirke za vsako oličiho skušali povedati kaj in koliko je dala. Tekma v dobrosrčnosti naj bo torej častna zadeva slovenskega krnela! Posebne nakaznice za čevlje in tekstilno blago Čevlje ln tekstilno blago je v smislu Izvršilne odredbo št. 2 šefa pokrajinske uprave z dne 9. sopt. 1944, Službeni list št. 63 z iluo 16. sept. 1944, mogočo kupiti pri trgovcih sumo • s posebno nakaznico. Posebne nakaznice pa dajo mostni preskrbovalni urad snmp na podlagi prošnjo, spisane na prodpisanl tiskovini iu po prod. hodnih uradnih poizvedbah. Gotovo je mnogo osob, ki imajo ponošone ali raztrgano čevlje, obleke, porilo itd., vendar so js med prosilce vrinilo tudi mnogo tnkih, kl zaprošonega blaga ne potrebujejo tako nujno. Taki prosilci po nepotrebnem obre-monjujejo urado, hkrati pa škodujejo onim, kl obutev ln blago res nujno potrebujejo, kor lo tom prav zaradi ogromnega števila vloženih prošenj ni mogoče tnkoj ugoditi. Skrajno brezvestno In nesmiselno Je, 6e kdo prosi za posebne nakaznice, pa lina doma šo več uporabnih oblek ln čevljev. Vsi toki prlmori so v smislu navedene odredbo kaznivi. Vedeti jo trobn, da mestni preskrbovalni urad pri izstavljenju posebnih nakaznio res potrebnim ljubljanskim probi. valcem predvsem upošteva številno begunec, kl so brez vsega prlbežall v LJubljano ter one ljubljansko prebivalce, kl so lili! oškodovani po letalskem napadli In so pri tem Izgubili vso obleko, perilo In obutev. Zato prosimo, da no nadlegujete uradov mestnega preskrbovalnega urada z raznimi prošnjami, intervoncijnmi ln ur-gencami, ki jih v sednnjih okoliščinah ni mogoče upoštevati. Zlasti prosimo vse tiste, ki obleke, perila, čevljev itd. niso prav nujno potrebni, dn v svojem into-resu, še bolj pa v interesu res nujno potrebnih prosilcev ne vlagajo omenjenih prošenj tor no obremenjujejo po nepotrebnem uradovanju tudi takrat, ko je kontingent določen. Mostni preskrbovalni urad upa, da ho to svarilo zaloglo ln da bo marsikateremu vsiljivcu In ncupravičencu prihranjeno razočaranje, ki jo združeno s kazenskimi posledicami zaradi prekršitve zgoraj navedene odredbe. Interesenti za plemenske prašičke naj se zglasijo pri Glavni kmetijski blagovni zadrugi — Dunajska e. 21). ne novice, Danes Je v cerkvi Marije Pomočnice celo. dnovno čoščonji Sv. Rfšnjega Tolesa. Sklop s pridigo in litnnijaml Srca Jezusovoga bo ob šestih popoldne. * Shod Krlžunske moške Marij, družbe v damw popoldne oh šestih Ne prezrite! Povejte šo drugimi Sv maša znilušnlea za blagopokojnlm dr. Virantom so Im darovala dne 17. t. m. oh 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. . Sv. maši zudušnlcl pokojno Kozo Maj. cen bosta v torek dno 17 t m oh 7. in oh 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Llcejska ljudska šola v Notre Dame prične zopot s poukom v ponedeljek 1". t. m. v starih prostorih po starem razporedu, v ponedoliok od Vj8. do 10. imajo šolo učenko 2 in 4. a razreda, popoldn od 1. (ali po končanem alarmu) d«. 7 on« 1. m S raz., v to. rek ob pol 8. pa 1. in 4. b razred. Oddaja plina v jutranjih urahi Zaradi spremonjenlh uradnih ui v dižavnih in zasebnih pisarnah bo mestna plinoma orlda-.iala plin v jutranjih urni. od «.15 do «.4.i. Opoldanska oddaja ostane še nauabe noizpro. mon.i^na. . I'rl Žegozl, Gallusovo nabrežje 33 je zopet na razpolago topinninbur-krompir (paposkn repica), korenje in pesa V ninctiio valenjo sprejemn vsak potok ob 8. uri ziutraj Z^eoza Gallusovo nnbrozje štev. 3.1. .... Nemoteno se vrši strojepisni pouk z.go. dni ziu'!roj, pozno jiopoltino ali zvečer po želil. Novi tečaji 16.. 17 . I? aprila, lnforma-ei ie: Chrlstofov učili zavod Domobransko 1». ' Učile se strojepisja Praktično znsnjc potrebno In koristno vsakomur! Novi eno., dvo-. trimesečni tečnji se pričenjajo 16, 17., 18 aprila. Učno aire dogovorno. Informacije: Chrlstofov trgovski učni zoven, Domoliron. Rk8Srediilešo!eem-lknm priporočamo učenje strojepisje! Učne uro dogovorno zjutraj, pozno popoldne ali zvečer po želu Nov, tečaji 16 , 17., 18. aprila Chrlstofov učni zavod, Do- m"staanovSaICe1 "mestnih hiš na Vodovodni cesti so darovali v počastitev spomina zn pok. go. Marijo Golob liri ™ Vrne konferenco sv. Cirila in Metoda Bežigrad. -Bog plačaj! OSEBNE NOVICE Poroka. V nedeljo ob 9 dopoldno se poroči v stolnici g, Marn Jože, uradnik »Slovenca« z gilč. Lavrenčlč Marijo, hčerko sod-noga starešine v pokoju. Mlademu paru žele prijatelji, zlasti pa tovariši iz uredništva »Slovonco« obilo sreče in božjega blagoslova. Poroka. Dan?s se na Dobrovi pri Ljubljani poroči g. Dovjok Lojze, uradnik Vzajemne zavarovalnice, z gdč. Usnlk Metko trg. pomočnico. Obilo srečo na novi življenjski potil ALI OGLASI f~ Službe I I ižtit.o E Službe i&itl.o URADNIČA z znanjem strojepisja išče zaposlitve. Fooudbe ogl. odd. »Slovenca« md: »Enoletna praksa« 2676. a r i Službe i 1 doba j SNAŽILKO, tudi sta. rejšo, sprejme kopališče »Slon«. Frančiškan, ska 3. lstotam sprej. memo postrežnico od 17 do 22 zvečer. Stanuje Inhko tndi v hiši. PREPnOSTO DEKLE od 12 do 16 let, sprejmem v lahko delo. Prednost: Ljubljane vnjcnn. Vprašati v gostilni Sv. Florijano u. It. 24.__ HIŠNICO ki ji dam zraven plače vso hra-n stanovanje, sprejmem. Naslov v uprnvi »Slovenca« pod št. 2697. b HLAPCA sprejmem lakaj nli kasneje. Biti inorn pošten in trezen, /glasiti se je na Trnovski pristan 20. b uprizoritev teden. letošnji sezoni' bo prihodnji P R E K I. E prispela je večja partije »ižolovih prekel -Interesenli naj se zglasijo v skladišču Ulavne kmetijske blagovne zadruge, M^Uovajll.ca tO- 1> E Ii A V K E 4 Predamo | GLOBOK VOZIČEK, predvojni, zelo dobro ohranjen, ter lilce za damske klobuke, prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod 2653. TEMNO OBLEKO, skoraj novo, predvojno blago ter ženski ko-slum, primeren za kolesarko. prodam. Ogled mod 6 in 7 uro. Na. slov v upr. »Slovenca« pod št. 2597. 1 turška PREPROGA -zelo ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2629. LIMONO v čaju in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. . Stekleničko prinesite t seboj. Dro. gerija Ant. Kane, Židovska ulica 1. PKEKLJE, ližolovke . prodam. Karlovška 17. Dvo FOTOAPARATA in pisalni stroj naprodaj. »Merkur«. Puhar-jfv.t 6._ delavke, ki so vešče tor-bamkigo dela ali šlepanja. - Naslov se izve v uprnvi »Slovenca« pod štev. 2.16. t p r e j m e m o ZAHVALA. Vsem. ki ste spremili nošo drago mamo, gospo Marijo Golob na zadnii poti, izrekamo iskreno zahvalo; posebno po še g. žunniku p. Gabrijelu Planincu, . prof dr LušltzW-u, g. doc. dr. Mcrljokovi. ' V , " *„„, interne klinike. ~g zdravnikom in čast. sestram interne ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA. Globoko užaloščenim pr jote e m " znancem, zlasti gosp pr.mnnju dr lUIcrlu gosp primariju dr. Flnjsu m gospe dr. Kurolt-Vončinovi za pomoč in tolažbo do pokojnikove poslednje u?e. Zdravniški zbornici, v ka cre imenu jc spregovoril v slovo gosp. predsednik Mcršol. sostanovalcem in vsem, ki ste ob fI T iVl 1'lfttM, OtlCIUUli' M.^VM. - - bridki izgubi našega nepozabnega, dragega dr. Franccta Viranta tako iskreno sočustvovali, mu Poklonili v zadnji i>ozdrav cvetje ctošnje pomladi in ga spremili Cpreranega groba.'se toplo zahvaljujejo mati, sestra in ostalo sorodstvo. POSTREŽNICO, resno, starejšo, sprejmem za sredo in soboto po 3 ure. Naslov v upravi »Slovencu« |>od 2695. JajencCI Automehan. VAJENCA tnkoj sprejmem. »Merkur«, Puharjeva ul. 6. V najem odda V OBDELAVO DAM parcelo (500 m*) blizu Zal Pojasnilo: Foto-telinika, _Dunajska_15. I Stanovanja! | oddajo P STANOVANJE. 3-sobno s kopalnico, znnicnjam zo l-sobno s kabinetom nlj podobno. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Takoj 2701«. Sobe lžžo'o_ DVA INVALIDA, domobranca, iščeta preprosto sobico z dvema posteljama. - Stanovn. nje rabita tnkoj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točna plačnika« 2510. Posestva SADNT VRT ali parolo kupim. Plačam takoj. Ponudbo FOTO-APARAT, otroško košaro, skrinjo za perilo, posteljnjnk — prodam oziir. zamenjam za živila. Zaloška cesta 34._I NAPRODAJ Dvnamo svetilka z a kolo, bela nepredena volna, novo šifonnsto perilo za deklico, moška tira. Prečna ulica št. 8. 1 j Kupimo j OBHAJIl.NO OBLEKO za deklico, kupiln. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »7-lct- n a 2636«^__k HLAČKE - žabe za cno-Ictncgn otroka, kupim. Dam v zameno tudi krompir. Naslov v upr. »Slovenca« pod 2700. STEKLENICE vseb ,rst pletcnke. Šiviljske od-pndke • pločevinaste sode. vsakovrsten papir. razne kovine — robno 10 nerabno ie. lezo in tehnične predmete stalno kupuje in dobro plača »Metalia«. Gosposvetska cesto lo, II. t-S, nasproti De. lovskega doma. KANTE (ročke), plofe-vinasto, kupuje »Ps-tronafta«, A. Hmelok, Ljubljana, Ciril-Meto-dovo 35 a. NAKUP in PRODAJA vsakovrstnih predmetov. Trgov. »Ogled«, Mestni trg 3. NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupi jedilne, vinske servise, pribore in razne steklene predmete Plačo takoj. — Stritarjeva 2._ l.EICA, KONTAX, Re-tina Rollciilcs al, pa sličen aparat kupim. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Izredno dobro pločilo« št. 2631. upravi »Maj, 2663«. 7AHVAI.A. Vsem. ki ste ob nenadni smrti mo-/A" . — —-- očeta in brntn, gospoda jega drugega moža RAFAELA TREVEN z nami sočustvovali ter gn spremili nn njegovi /atlnji poti, se nnjiskreneje zahvaljujemo lo-sebno zahvalo smo dolžni gg. pevcem zn gonlj,vc žalostinke in darovalcem cvetja. Ljublj., n. 4. <945. Znlnjočn ženn z otrokoma. ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili našega dragega gospoda majorja JULIJA CESARJA k večnemu počitku, zlasti čč. duhovščini, zaslop Slov domobranstva g. kom. .polk. Krcncrju in g podpolk. Vizjakn, g majorju Coknnu za gan-liiv poslov govor, vsem gg. stanov, tovarišem in prijateljem, Slov. domobranstvo za častno spremstvo, gg. pevcem ter darovalcem vencev in cvetja iskrentf hvala. - Maša zadušniea bo v (iMrlck 19. t m. ob 8 V ccrkvi Mar. Oznanjenja. ZEMLJIŠČE ca 4000 m! v nli izven bloka ku. pim tnkoj. Ponudbe na uprnvo »Slovenca« pod »Ca 4000 m1« 2665. p Dsiiar 1NDUSTR11SKO POD JETJE išče knmpanjo-na ali se cventuelno l>roda Potreben kapital I.OOfl.OOO. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Plačilo tndi v obrokih« • št. 2638. 1 Glasba UGI.AšFVAI.EC glnso-virjev. Telefon 39-23 . junisek, Zrlnjskegn cesta 7-11. PRODAM železen štedilnik, dve odprtini (šparovček), 2 črni svileni in roza svileno obleko, (res volneno bluzo, črno pleteno volneno jopico. 2 novih spod. hlač in žen sko svileno šerpo. Vse dobro ohranjeno; prodam ali zamenjam. — Naslov v upr. »Sloven- ca. pof1 št. 2653. _J PRODAM električni štcvcc zn izmenični tok lip W 220 volt, 5 amp., ter velik gra-moron z 38 ploščami. . Marinčič, Gnljevicn št. 256. ____I ŠIVALNI STROJ »Singer« z dolgim čolnič. knm, pogrezljiv, popolnoma nov. zelo modeme oblike, prodam ali zamenjam. —-Pred škofijo 19. lutka. OTROSICI VOZIČEK, g'obok. prodam. Našlo v v npr. »SIovencA« pod 2671.____ OTROŠKI VOZIČEK, športni, prodam aH zamenjam. Električni kuhalnik 7. 2 ploščama zamenjam zn protivrednost. Cojzovn cesta 5-1.. soba 18._ SMOK1NG. popolnoma nov, najfinejšo predvojno blapo, ugodno prodam ali zamenjam. Povšetovn 33 o. (Kode. 1 levo.)_____,_I HLAČE IN TELOVNIK skorni še nove, ang^-ško blago, prodam. — Vrbinc, Vidovdan^ka c. št. 20. I RJUHE, KAPNE. žim. niče, pohištvo, porcelan in drugo kupi trgov »Ogled«, Mestni trg 3'. _k Ljubljana, 15. 4. 1945. Žalujoči ostali. VIOLINO v dobrem sfanju prodam. Naslov v upr »Slovenca« pod št. 2635. g ZAJKI.O, veliko, čin-čila; ročni jekleni bln-gnjni. Cankarjeve spise L—XIII. prodnm. Naslov v uprovi »Slovenca«. 2689. _ PLAščEK, spomladanski. lep. predvojno blago in klobučke, vse zn deklice 5—7 let. rbimskc nove lilnfke iz bnlistn in moder-čke ugoden prodnm ali znmenjnm, Povšelo-vfl 53n (Kn'lrljpvoV_ I.EPO SIVO BLAGO zo moško obleko prodam ali, zamenjam. — Florijnnska nI. 13-111., desno, zodnjo vrola. SANDALE »li nizke čevlje za 4 letnega dečka, kupim. Ponud be na upr. »Slovenca« |vxt _» Sn n dale« 2573. DEKLIŠKE ČEVLJE št. 35-36 za poletje, kupim. Ponudbe na uprnvo »Slovenca« pod »Dobro ohranjene« 2528 2 NAGAčENA ORLA, velika, kupi državno glcdnlišče. Ponudbe tajništvu Opero^_»k NOVA IRGOVINA — »Hitrost« kupi razne umetnine — in razne boljše predmete. Plača tr,koj Stritarjeva_ NOGOMETNE DUŠE kupim ali dam živila - Ponudbe nn upravo »Slovencn« pod »Nekn- diiec« 2657._" PLINSKI KUHALNIK kupim, ozimmo zame. njam za živila. Ponud. be nn upravo »Sloveli ca« pod »Fižol in mo. ka« 2677, BELO OBLEKO ku piln z« 9—10 letno deklico. Ponudbe na upr. »Slovence« jKit »Bcio« št. 2670. l^menjjamf l I | Strcji | BIRMANSKI OBLEKI za dečka, belo in tem-uoniodro, zamenjam za protivrednost. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 2718. ŠPORTNI VOZIČEK otroški, dobro ohranjen, zamenjam za damsko kolo. Razliko doplnčam. Rožna dolina, Cestn III/S. GRADL za madrnce, predvojno blago, zamenjam. — Nnslov v upr. »Slovenca« pod št. 2627. 3 RACE in 1 racmana ruenske pasuic, po 8 mes. stare, znmeniam za protivrednost. Mo-ste, žaga A. Oražem. NOVO OBLEKO, birmansko, dolgo, roza georget s kombinežo zo 12 letno deklico in svotlo-modro, volneni georget, vse predvojno Dlapo, zamenjam za moko - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2575._____ SREDNJETEZAK VOZ nosilnost do 3000 kg zamenjam za prašička jesenca Sedej Ivan, Rožna dolina_Vni/12.^ SEMENSKI KROMPIR zamenjam za seno ali steljo. Naslov v upr. »Slovenca« pod 2563. KOSILNI STROJ, nov ali rabljen, kupim. — Naslov v upr. »Slovem. ca« pod »Tudi v znnic- no« 2679. _ VRTALNI STROJ, ročni, mizni, prodam, ozi. roma delno zamenjam zn protivrednost. Ogled ob nedeljah. Poljanska c. 58 a. dvorišče._ RnčnTv RTA LN 1 STROJ električni in brusilni stroj ugodno naprodaj. »Merkur«, Puharjeva ulica 6. ELEKTROMOTOR 5.5 KS, popolnoma nov -prodam ali zamenjam. Rudolf Zore. Ljnbljo-na. Gledališko 12. SLAMOllEZNICO ku. pim. doni delomn protivrednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Deloma živila« 2571. STABILNA MOTORJA, 5 in 8 KS, najboljše znamke, zelo ugodno naprodaj. »Merkur«, Puharjeva 6. ELEKTR. HLADILNIK (Frlgidaire) nov ali dobro ohranjen kupim ali dim protivrednost. Naslov: Prešernova ul. 44. k j šiv, stroji j OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro okra. njen. zamenjam živila. Poizve se: Mali-ničevn 30, Kodeljevo. NALIVNO PERO_ dam za nogometne duše. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nalivno pero« 2658. ŠIVALNI STROJ . prodam (Rast & Gasser). . Ogled v ponedeljek od 8—10 dop. . Puše-njak. Medvedova ul. 14 IEPO DARILO, pri memo za žensko osebo, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2686.__ VRBOVE PALICE, rav. no, zelenci v obliki prekelj (fižolovk), kupim do 800 kg. Ponudbe na Pletnrno v Dcv. Mar, v Polju 23. |__Živali ~ | Plemenskega'" ŽREBCA, lepega, 2 leti stnrega. zamenjnm zn kobilo. Omohcn Alojzij. Stra-" Vid pri nje 3, Stični. St. KONJE zn klanje kupujem. Pušnik Justina, konjsko mcsnrica — Opekarska cesta 38 -Trnovo. Ljubljana, (j KONJ^. močnega in zdravega, 9 let starega, prodam. Ogl«.d v rede jo ves dan. Kru-šič fvan, Rezenškova ul. 10, Zeleno jama. ŠIVALNI STROJ »Singer«, krojnški, d*>bro ohranjen, zamenjam za protivrednost. Naslov v uprnvi »Slovenca« pod 2661. PREDVOINO BLAGO fino. moško, zamenjam za protivrednost nd 11. do 15. ure. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 2662.__ ŠIVALNI STROJ za-menjam za protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod št.^672^ DRVA, mešana, zamenjam zn čevlje št. 43 ali zn plašče za kolo. Naslov v upr, »Slovcn. rn._ pod 2680. KROMPIR, navaden, zamenjnm za 10 kg semenskega kifelčarjn. Naslov v upr. »Slovencai«pod_26B2._ OBIIAJILNO OBLEKO belo. za deklico, za. menjam za protivrednost. Naslov v uprnvi »Slovenca« pod 2698. SUKNJIČ: fantovski (rokelček), hlačke, mo ško srajco, labljeno čevlje št. 30, 34. 37, zamenjam za živila. — Naslov v Ul»r. »Slovencn« pofJJ^M^____ žTpredvojno BLA- GO zn domsko perilo zamenjam 1 par dam-sklh usnjenih copat, t par čevljev, oboje št. 37. Sibenjška 15.1. GOjZARIC.E in moške čevlje 42-43 zamenjam za naturaliie. Gledališko 13, pritličje, desno. jPridelkl 1 PESO ~IN REPO prodam nli zamenjam za gnoj. Kopač, Vodnikovo c. 173. IZjap^ITl RADIO »Philips« 4+1, v dobrem stanju, prodam. Pokopališka 8, I. nadstr. i ŠIVALNI STROJ, rabljen, z okroglim čolničkom, kupim ali za-meujam za maščobo. Naslov v upr. »Slov.« pod gt. 20*36._ OVALNI STROJ, dobro ohranjen ali nov, najraje znamke »Pfaff« kupim ali zamenjam za protivrednost. Ponudbe na upravo »Slovenca pod »Krojaški, 2613«. _ k ŠIVALNI STROJ, po prezljiv, z okroglim čolničkom, skoraj nov, prodam nji zamenjam po dogovoru za boljSe moško ali žensko ko lo. Naslov v uprav »Slovenca« pod 2660. Kolesa I Tri KOLESA, damsko, moško in deško, zelo ugodno naprodaj. — »Merkur« - Puharjeva ulica 6. DAMSKO KOLO, lepo sivo, kompl, z dinn mo svetilko in moško kolo brez gum, poceni prodam. Ambrož, mehanik, Dunajska c. 71 DVE GUMI, kompletu s kolesi za bicikelj prodam ali zamenjam Ogled od 9-11. Voš. njakova 8t. 8. 1 I Razno I Poizvedbe | KDOR*POTUJE v Ro. gnško Slatino, Podles-k, Ptuj oli Oriuož, ii sc oglasi vsaj za nekaj ur v bufelu Kajfež, nasproti kolodvora. Dobi dobro nagrado zo prenos I Hg dovoljenega' familiar-nega blaga. Istotnm doni službo dober vi-ničar, ki se razume tudi na sadjarstvo. GOSPOD, ki je v Mo stah pred kovačnico našel očala, je napro-šen, da iih odda pri kovaču ali na žagi A. Oražem._____ ROČNA URICA, srebrna, je bilo zgubljena v sredo 11. t. m. od Cojzove ceste do Križevniške ulice. — Najditelj se naproša, da jo odda v uprnvi »Slovenca«. —-—> Bral sem nekje, da je 1 ju- i bežen prvo poglavje velike j knjige o nelivnležnosti. (Saudeau.) KOLEDABi Nedel.!o, 15. malega travna 2. pv, Helena, kraljico; Potor Gonznl., opati Bazllisa, mučenioa. Ponedeljek, IS maloga travno: Benedikt I.nbor, spoznavaloo; Bernarda Subiru, devica. LKKAUNISKA SLUŽBA. Nočno službo Imajo lekarne v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr, Dsu, Go-sposvatska cesta 4; mr. Bohinc ded.. Rimska cesta 31; v ponedeljek: mr. Loustek, Resljeva cesta 1; mr. Baliovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška o'sta. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA: Neile1;sko zdravniško službo b« opravljal mastni zdravnik dr. Igličar Vinko, Ljubljana, TržnSka cesta" 41, tel. 22-89. ZATEMNITEV V NEDELJO od 29.35 do t.05 ZATEMNITEV V PONEDELJEK od 20.45 do 5.5« Veri Scliškarjevi v spomin Pri zadnjih terorističnih napadih na Postojno je zajela smrt uridnico tehnlčnoga oddelka Pokrajiusko upravo v Ljubljani gospodično Vero Seliškurjevo. Peljala se jo na obisk k sorodnikom, do katerih pa ni vsč prišla. Popolnoma tiho in skromno, kakor jo bilo njeno življenje, so jo pred nedavnim položili v Ljubljani v proz.godnji grob. Raj. na je bila izredno dolavnn in vestnn. V dolu jo našla razvedrilo, v molitvi pa tolažbo in uteho. S svojim kipim značajem in nasmejanim obrazom si jo med vrstnicami pridobila le prijateljic, ki sedaj iskreno žnlujojo za njo. Naj počiva v miru, blaga duša! Zatemnitveni čas za teden od 16. aprila 1945 do vštetega 22. aprila 1945 je od £3.45 do 5.50_ Izšla je nova knjiga SLOV"NčEVE KNJIŽNICE Baars JAN CIMBURA Obširen idiličen kmelski roman, poln tople domačnosti in navezanosti na zemljo. Lepi običaji, preprosta modrost kmečkih ofuncev in vuška skupnost — vse to diha iz te zdrave knjige, ki jo boste brali z užitkom. Cena obširni knjigi jo 60 lir in se dobi po vseb knjigarnah in trafikah. — Lepa, optimistična knjiga jo v današnjih časih bognstvo. Segajte po njej. Važno opozorilo naročnikom mesečnika »Rast« Cenj. naročnike »Rasti«, ki še niso obnovili naročnine za II. polletje, vljudno prosimo, da to nemudoma store, ker bomo prihodnjo številko lista odposlali samo onim, kl so naročnino poravnali. Uprava. IZGUBILA se je zlata damskn zapestna urica z vgruviranim S. D. monogramom in 13. VI. 1943. Ker mj je zelo drag spomin, prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne proli dobri nagradi na naslov Dolenc Silva, Holzapfl