Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2008 352(497.12 Videm) 6004539,4 ŠTEVILKA 4 - LETNIK 13 - DECEMBER 2008 GLASILO OBČINE VIDEM izitn: Veselo decembrsko doga janje tudi v Vidmu V dneh, ko je že zelo dišalo po božično-novoletnih praznikih, so za nepozabna druženja poskrbeli tudi v DPM Videm. V občinski stavbi so pripravili znamenito Cuker jamo, za male in malo večje otroke pa ustvarjalne delavnice ter lutkovno in gledališko predstavo. V četrtek, 18. decembra, je bila na ogled lutkovna predstava Zajček se je izgubil, v delavnici so izdelovali okra- ske in voščilnice, naslednji dan, 19. decembra, pa je bila na ogled še gledališka predstava Krtačka Zobacka, v delavnici pa je dišalo po sveže pečenem pecivu. In veseli december ne bi bil veseli, če otroke ne bi obiskal in obdaril še Božiček. Tudi v Vidmu in vseh okoliških krajih se je letos oglasil. TM > • \Q~ (3ir\JS V/Vev* Sl, 2.2.8V V/Ve*. pri Vsem strankam, poslovnim partnerjem in prijateljem, želimo vesele božične praznike ter veliko osebne sreče in uspeha v prihajajočem letu! Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Člani uredništva: Petra Krajnc, Jože Junger, Nataša Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafis Rače. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5 % davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov. Z županom Friderikom Bračičem ob koncu še enega leta Leto 2008 se izteka. Bilo pestro, za vodstvo občine Videm zahtevno in delovno naravnano, za občane pa prav gotovo še eno zanimivo leto, ki ga ne bo mogoče kar tako pozabiti. Letošnjega leta si ne bo težko zapomniti po mnogih veselih dogodkih, slovesnostih po vsej občini, parlamentarnih volitvah, na katerih je bil ponovno izvoljen naš občan Branko Marinič, in tudi manj veselih dogodkov je bilo, ko je občino prizadelo neurje s točo. Posledice so v veliki meri že odpravljene, a zgodbe o tem bodo pri ljudeh ostale še dolgo. Občina je poskrbela za nove pridobitve v komunalni infrastrukturi, uspešno pridobivala evropska sredstva, občinski svet je uspešno delal, občina pa je še pred koncem leta zastavila veliko načrtov. Zupan Friderik Bračič je prepričan, da jim bo uspelo, leto 2008 pa ocenjuje za uspešno v vseh pogledih, zanj pa je bilo še posebej naporno, saj je na listi svoje stranke SLS kandidiral za državnozborskega poslanca, kar je zanj prav gotovo dobra izkušnja. A pred njim in njegovimi sodelavci so že novi izzivi, cilji, pričakovanja ... Gospod župan, kako si boste zapomnil leto, ki se izteka? Zupan Friderik Bračič: »Leto je bilo izredno zahtevno, ustvarjalno. Vse planirane zadeve smo letos v polnosti realizirali, tudi načrtovali smo ambici- ozno. Rad bi poudaril, da smo letos naredili rekord na cestni infrastrukturi, obnovili in modernizirali smo dobrih 23 kilometrov cest, znotraj tega je to 19 odsekov. Gradili smo sekundarni vodovod na območju Haloz, gradili smo kanalizacijo, pripravili smo podlage za obnovo športnih igrišč, v Vidmu smo uredili tribune ob igrišču, nove so tudi pridobitve na področju javne razsvetljave, delavni smo bili tudi pri pridobivanju parcel za obrtno cono, obnovili smo nekatere kulturne spomenike in še veliko drugega smo uspeli postoriti za napredek naše občine. Poleti so tudi nas prizadela neurja s točo, uničenih je bilo veliko ostrešij, za občino pa je bil velik strošek na cestni infrastrukturi. Po vsem tem sodeč lahko zares povem, da je bilo letošnje leto zame, za občinsko upravo, občinski svet izredno zahtevno. Vsi smo veliko prispevali k načrtovanju in izvedbi investicij na vseh področjih, pa tudi v zneskih obsežne naložbe.« Občinska »vreča« bi bila prav gotovo premajhna za tako zahtevne investicije, zato je bilo potrebno denar poiskati še kje drugje. Za sredstva ste kandidirali na kar nekaj evropskih projektih in bili uspešni ... Zupan Friderik Bračič: »Investicijskega denarja smo imeli letos na voljo okrog 4,5 milijona evrov, od tega je bilo dobrih 60 odstotkov evropskega denarja in sredstev iz državnega proračuna. Pridobiti ta sredstva pa je izredno zahtevno, na drugi strani pa jih moramo tudi porabiti za posebej določene projekte. Vse je pod nadzorom, nič ne gre mimo posebnih komisij, ki spremljajo delo in preverjajo, kako so bila namenska sredstva dejansko porabljena. V videmski občini smo upravičili ta sredstva, česar sem še posebej vesel. Obiskala nas je posebna komisija in po opravljenem delu dala pozitivno mnenje, kar je za nas tudi uspeh.« Mnoge naložbe, ki ste jih že omenili, se z letošnjim letom ne bodo zaključile; kot denimo izgradnja vodovodnega in kanalizacijskega sistema, modernizacije cest. Temveč so ti projekti narejeni za nekaj let skupaj. Katere od pomembnejših naložb vas čakajo v letu 2009? Župan Friderik Bračič: »Največja naložba v novem letu bo prav gotovo dokončanje izgradnje vodovodnega sistema. Omenil sem že sekundarna dela, čaka pa nas še naložba v primarni vod, s tem pa bomo vsem gospodinjstvom v občini omogočili, da se priključijo na vodovodni sistem. Z Ministrstva za okolje in prostor že imamo zagotovilo, da bodo z delom lahko začeli spomladi 2009, naložba je vredna 2,5 milijona evrov, okrog 800.000 evrov pa moramo zagotoviti svojega denarja. To je za naš občinski proračuna zelo velik zalogaj.« PRORAČUN ZA LETO 2009 BO V POTRJEVANJU NA ZADNJI LETOŠNJI SEJI V novi proračun za leto 2009, ki je že bil predmet javne razprave in o katerem boste dokončno odločali na še zadnji letošnji seji, pa je vključenih še veliko drugih pomembnih investicij. Katere so teč Zupan Friderik Bračič: »Strinjam se, da morajo tudi ostale investicije živeti, moramo jih izpeljati po načrtu. Vem pa, da ne bo lahko zagotoviti toliko sredstev, kot bi nekateri radi želeli. Razvoj želimo peljati po vseh krajevnih skupnostih, kjer imajo prav tako potrebe po boljši komunalni infrastrukturi. Omenil bi še obnovo OŠ Sela, investicije v požarno varnost, dela na športnih igriščih, in če želimo vse to urediti, potrebujemo lastna sredstva. Ob tem bi rad poudaril, da se bomo morali zadolžiti za neko določeno vsoto za leto, dve, kajti šele tako bomo lahko investicije lahko uspešno izpeljali do konca.« Proračun občine Videni za leto 2009 je tik predpotrditvijo, o tem bo občinski svet odločal na zadnji letošnji seji v drugi polovici decembra. Predlog proračuna je bil letos tudi v javni obravnavi, tako da so tudi občani imeli priložnost izreči svoje mnenje, pripombe in predloge. Koliko so se na to odzvali občani in ali je bilo več pripomb, predlogov s strani političnih strank, svetnikov, krajevnih skupnosti? Zupan Friderik Bračič: »Ti odzivi so bili izrazito preko članov občinskega sveta in političnih strank, s tem pa nas je čakalo veliko dodatnega dela, usklajevanj, pogovorov in nazadnje še strpnosti. Zdaj smo že v zaključni pripravi proračuna in upam, da ga bomo še pred koncem leta, na zadnji seji, tudi potrdili.« TUDI V VIDMU KMALU LOKACIJSKI NAČRT ZA AVTOCESTNI ODSEK DRAŽENCI-GRUŠKOVJE Med mnogimi investicijami, ki se omenjajo, je tudi težko pričakovana izgradnja hitre ceste od Slovenske Bistrice, Ptuja do Ormoža. Zapletov pri načrtovanju te investicije pa kar ni in ni konec, nazadnje se pojavila še Natura 2000, župani in občinski sveti v občinah, skozi katere bo peljala hitra cesta, pa ste se že nekaj časa nazaj izrekli o najugodnejši varianti. Pogovori torej še niso zaključeni, s kakimi podatki pa nam lahko postrežete v tem trenutku? Župan Friderik Bračič: »Občine so že imele »dodelane« svojo traso, ki je bila po njihovem sprejemljiva za okolje, če omenim videmsko občino, je bila to južna varianta ob Ptujskem jezeru in bi se navezovala na tisti del pod zapornicami pri sosednji občini Markovci. Ta cesta je po mojem prepričanju, pa tudi prepričanju takratnih civilnih in tudi političnih razprav v letih 1996/97, bila izbrana kot najboljša varianta in jo še danes zagovarjam, vendar se zdaj pojavljajo neki drugačni predlogi. Prepričan sem v južno varianto in menim, da bi ta cesta imela neko osnovo, prioriteto za razvoj našega kraja, pa ne samo Šturmovcev, temveč celotne občine Videm. Ta hitra cesta bi lahko bila na tej trasi dobra povezava, ki bi prinesla napredke na področju razvoja gospodarstva, turizma ...« Potem ko dela na avtocestnem odseku od Slivnice do Dražencev potekajo v terminskih rokih, pa se župani na tem območju že ukvarjate z nadaljevanjem izgradnje avtoceste do mejnega prehoda Gruškovje. Na Ministrstvu za okolje in prostor so nam potrdili, da naj bi še letos ali v začetku prihodnjega leta pripravili javno razgrnitev lokacijskega načrta. Kakšne so vaše informacije in pri katerih zahtevah bo občina Videm vztrajala? Župan Friderik Bračič: »Take so tudi moje informacije, do razgrnitve pa lahko realno računamo, da bo prišlo v začetku novega leta. Razgrnitev bo trajala mesec dni, vsak občan bo tudi na sedežu občine Videm imel priložnost videti projekt in naj dati pripombe, po 30 dneh pa se bodo s tem že ukvarjali na pristojnem ministrstvu. Pričakujem, da se bo gradnja tega odseka do meje z Republiko Hrvaško začela v letu 2010, v letu 2009 bi lahko že opravili odkupe zemljišč, tudi naša občina pa bo ves čas sodelovala pri pogovorih in usklajevanjih, prav tako v času gradnje.« Ob koncu leta, ki se vse bolj približuje, pa vas v vodstvo občine verjetno čaka še kar nekaj dela. Kako boste zaključili leto? Zupan Friderik Bračič: »Mesec december je vedno pester, dinamičen, delamo do konca meseca, in ponavadi je takrat še največ dela prav za občinsko upravo. Pred božičem nas čaka še ena seja občinskega sveta, na kateri bomo, kot sem že omenil, sprejemali proračun za leto 2009, vmes pa nas čaka še veliko zaključkov, srečanj, druženj s poslovnimi partnerji, občani. Veselim se vseh dogodkov. Želim pa tak tempo dogajanj tudi v novem letu, dobrega sodelovanja s sodelavci v občinski upravi, občinskim svetom, krajevnimi skupnostmi, z vsemi našimi občani. In če bomo imeli dovolj dobre volje in strpnosti, potem verjamem, da bomo zastavljene cilje tudi dosegli.« »Lep božič in vse dobro v novem letu 2009, veliko sreče in zdravja. To želim vsem občanom, vsem družinam v naši občini, vsem ljudem ...«je v praznični poslanici povedal župan Friderik Bra- Lokalna akcijska skupina Haloze Lokalna Akcijska Skupina Haloze Lokalna akcijska skupina Haloze je bila ustanovljena decembra 2006 v Žetalah. Lokalna akcijska skupina Haloze z združevanjem razpoložljivih človeških in finančnih virov spodbuja trajnostni razvoj obmejnega podeželskega haloškega območja. Na lokalnem območju izboljšuje sodelovanje med posameznimi haloškimi podeželskimi akterji. Predstavlja lokalno javno-zasebno partnerstvo. Oblikovana je tripartitno, kar pomeni zastopanost tako posameznikov, interesnih združenj in društev kot javnih institucij in gospodarskih subjektov. Lokalna razvojna strategija za Haloze Lokalna razvojna strategija za Haloze je pomemben razvojni dokument, ki ga bo Lokalna akcijska skupina Haloze uresničevala v programskem obdobju 2007-2013 in ima podlago v izdelanem dokumentu Razvojni program podeželja za Haloze 2007-2013. Lokalna razvojna strategija za Haloze predstavlja dolgoročno usmeritev razvoja območja Haloz. Temelji na analizi stanja obmejnega območja Haloz, kar je pomembno za njeno uspešno uresničevanje. Predvideva uporabo človeških in naravnih virov. Zakaj se naj včlanim v LAS Haloze? Član LAS Haloze postanete, če želite biti obveščani o vseh aktivnostih LAS Haloze oziroma imate projektni predlog, ki bi ga želi sofinancirati s strani Razvojnega programa podeželja za Haloze 2007-2013. Članstvo ne pomeni nobene finančne obveznosti ali članarine. Kako se včlaniti v LAS Haloze? Člani LAS Haloze lahko postanejo vsi prebivalci, podjetja, društva, vaške skupnosti ipd. na območju občin Zavrč, Cirkulane, Gorišnica, Videm, Majšperk, Podlehnik in Žetale. Član postanete, ko izpolnite Izjavo o članstvu v LAS Haloze in jo dostavite na naslov LAS Haloze, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane. Na sedežu občine Videm so jeseni novinarjem zelo podrobno predstavili LAS Haloze; na tiskovni konferenci so sodelovali mag. Darinka Ratajc, predsednica LAS Haloze ter Sonja in Jernej Golc iz podjetja Halo. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Javni poziv za oddajo prijave projektnih predlogov za izvajanje “Lokalne razvojne strategije za Haloze 2007-2013” za leto 2009 Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru LRS za Haloze na območju občin: Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Majšperk, Žetale, Podlehnik. Rok za oddajo vlog je četrtek, 15.1.2009 do 12. ure na sedežu uporavljalca LAS Haloze. Razpisna dokumentacijo je dosegljiva na spletni strani www.halo.si/las_haloze, sedežih navedenih občin in upravljalca. Predstavitev razpisne dokumentacije bo v torek, 09.12.2008 ob 15.00 uri v prostorih upravljalca. Predsednica LAS Haloze: mag. Darinka RATAJC Upravljalec LAS Haloze: PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, T: 02 795 32 00, info@halo.si, www.halo.si Osnovne dodatne informacije o LAS Haloze dobite na sedežih občin oz. na sedežu upravljalca LAS Haloze: ORGANIZACIJA/ OBČINA IME IN PRIIMEK NASLOV TEL. ŠT. (02) EL. NASLOV 1. PRJ HALO Nataša Erlač Cirkulane 56, 2282 Cirkulane 795 32 00 natasa.erlac@halo.si 2. Občina Zavrč Lidija Domjan Zavrč 11, 2283 Zavrč 761 04 82 obcina.zavrc@siol.net 3. Občina Gorišnica Aleksandra Žuran Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica 743 11 11 obcina.gorisnica@siol.net 4. Občina Cirkulane Kristina Kelenc Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane 795 34 20 direktor@cirkulane.si 5. Občina Videm Nada Golob Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm 761 94 00 nada.golob@videm.si 6. Občina Podlehnik Miran Krajnc Podlehnik 21, 2286 Podlehnik 788 40 60 miran.krajnc@podlehnik.si 7. Občina Žetale Jože Krivec Žetale 4, 2287 Žetale 795 32 80 joze.krivec@zetale.si 8. Občina Majšperk Gorazd Ladinek Majšperk 32 a, 2322 Majšperk 795 08 30 gorazd.ladinek@majsperk.si Upravljalec LAS Haloze je Podeželsko razvojno jedro Halo, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, telefon 02 795 32 00, elektronski naslov info@halo.si . Več informacij o LAS Haloze najdete na spletni strani www.halo.si Zahvala in voščilo poslanca Branka Mariniča Prihajati iz krajev, ki lovijo razvoj osrednje Slovenije, v posameznikih, ki nam ni vseeno, vzbudi željo po spremembah. Ker se nobena sprememba ne zgodi iz danes na jutri in sama od sebe, smo morali verjeti drug v drugega in pokončno stati za svojimi dejanji ter smelo zasledovati zastavljene cilje. Pred štirimi leti sem se skupaj s sodelavci v Državnem zboru RS pričel truditi za boljšo in lepšo prihodnost. Trdo in predano delo je obrodilo sadove in postavilo temelje za doseganje novih ciljev, postavljanje novih mejnikov - za nadaljevanje poti, ki smo jo pred štirimi leti pričeli pisati skupaj. Ljudje, še posebej tisti iz obrobnih krajev, so verjeli v naše delo, zato so mi zaupali še en mandat. Njihovega zaupanja ne bom izneveril, zato se bomo vsi skupaj še naprej trudili, da bi vsi živeli dostojno, da bo pomemben tudi majhen človek, da problemi ne bodo zamolčani, predvsem pa, da bo vsak človek ponosen na kraj, od koder prihaja. Da pa je lahko nekdo ponosen na svoj kraj, mu mora ta omogočati vse tisto, kar človeka pelje nekim ciljem naproti. V svojem kraju se mora človek počutiti dobro, za ta kraj mora živeti in v njem videti svojo prihodnost, ne pa da ljudje bežijo boljšim priložnostim naproti, ker jim njihov kraj tega ne omogoča. Čaka me torej še bolj odgovorna naloga, kot me je čakala pred štirimi leti. Vse, kar v Sloveniji doživljamo zaradi svetovne gospodarske krize, se v majhnih krajih, od koder prihajam, pozna še toliko bolj. Zato bomo potrebovali toliko več moči, energije in vztrajnosti, da iz situacije, kakršna je, potegnemo najboljše. Skupaj nam bo zagotovo uspelo ... Ob praznikih, ki prihajajo, vam želim vse dobro, naj se vam uresničijo tiste najbolj skrite želje, predvsem pa ne pozabite na pristne medčloveške odnose, ki nas delajo ljudi. Vse lepo v letu 2009. Branko Marinič, poslanec DZ RS Ustanovna konferenca 00 SDM Videm pri Ptuju V petek, 28. novembra, so se v Gostišču Pri treh lipah zbrali mladi, da bi ustanovili občinski odbor Slovenske demokratske mladine Videm. V uvodnem nagovoru se je Stanko Simonič, predsednik OO SDS Videm, spomnil začetkov odbora izpred dvanajstih let, ko so pričeli z enim samim občinskim svetnikom, sedaj jih odbor šteje sedem. Približno sto petdeset članov šteje ta odbor, od tega je trideset mladih. Poudaril je, da se že precej časa trudijo, da bi mladi imeli svoj odbor. Zato je veselje izvršilnega odbora SDS Videm še toliko večje, saj so se tokrat zbrali mladi, ki so pripravljeni narediti korak naprej. Člani SDS Videm so mladim izrazili vso podporo in jim bodo po svojih najboljših močeh pomagali. Mlado ekipo je nagovoril tudi poslanec DZ RS Branko Marinič, ki je prav tako izrazil veselje, da je SDM Videm pri Ptuju res zaživel. Izrazil je prepričanje, da imajo vse možnosti in tudi priložnost, ki se je ne sme zamuditi. Prihodnje leto bodo namreč volitve v Evropski parlament, zato je prepričan, da bodo mlade Utrinek z ustanovne konference OO Slovenske demokratske mladine Videm moči prišle še kako prav. Mladi so nenazadnje tisti, ki čakajo na svoje priložnosti. Poudaril je tudi, da danes vladajo mladi, jutri pridejo na vrh mladi. Za predsednico OO SDM Videm pri Ptuju je bila izvoljena Albina Ropič, čla- ni izvršilnega odbora pa so postali Anja Vidovič, Aleš Štelcer, Tanja Ropič in Brane Feguš. Besedilo in foto: Stanka Letonja Uspešno leto za KS Polena Tako kot je leto prišlo, se tudi počasi poslavlja. In prav to je čas, da potegnemo črto in sami pri sebi ocenimo svojo uspešnost. Za KS Dolena je bilo letošnje leto dokaj uspešno, saj smo dosegli nekaj ciljev, do katerih je bila kar dolga in zapletena pot, pa vendar nam je uspelo. V mesecu novembru smo dočakali odprtje prenovljene ceste v naselju Dolena, katere sanacija je bila nujno potrebna. Veselili so se tudi vaščani Popovcev, ki so po dolgih letih dočakali asfaltiranje odseka ceste proti mostu. Tudi v Zg. Pristavi se je nadaljevala izgradnja javne razsvetljave, tako da so v letošnjem letu bile deležne razvoja vse tri vasi, ki tvorijo KS Dolena. Seveda pa tudi letos nismo pozabili na starejše krajane v naši KS, ki jih koncem vsakega leta pogostimo. Ker istočasno poteka tudi božična obdaritev otrok, Božiček pa je radodaren, je tudi starejše krajane obdaril z majhno pozornostjo. Tudi v naslednjem letu se bomo trudili, da realiziramo čim več zadanih nalog in s tem v čim večji meri ugodimo željam in potrebam naših krajanov. V prihajajočem letu želimo vsem občanom čim več zdravja, zadovoljstva in ohranitev dobrega sodelovanja. Svet KS Dolena Vrvico na prenovljeni cesti sta v družbi župana Friderika Bračiča Na otvoritvi so nastopili tudi folkloristi FD Rožmarin Dolena prerezali še predsednica Marija Belšak in najstarejša krajanka Anica Bedenik Kra jevna skupnost Videm ob izteku leta 2008 Tudi v KS Videm so letošnje leto preživeli zelo delovno in dejavno. Predsednik KS Videm Andrej Rožman je z realiziranimi investicijami zelo zadovoljen, zagotovo pa si vsi želijo še več projektov, kar pa je seveda odvisno od finančnih sredstev. Asfaltirali so ceste Ljubstava, Selinšek-Krajnc, Vek Marija, Merc, Gregorec, del ceste Videm—Šturmovci, del ceste Milošič, postavili razsvetljavo ob tej cesti (5 uličnih svetilk), dober del kanalizacije v Vidmu, ob tem so pripravili tudi teren za pločnike, uredili bankine, skratka dela jim ni zmanjkalo. Za naslednje leto imajo v načrtu dokončanje pločnikov, nadaljevanje kanalizacije, odseke 50-50 (polovico financira občina, polovico krajani), preplastitev ceste kapela Podlehnik, dokončanje ceste Videm- Ena izmed mnogih investicij je tudi izgradnja dela ceste Videm - Šturmovec, ki jo bodo dokončali v letu 2009 Šturmovci, gramoziranje, pluženje ipd. Predvidoma v maju, juniju bodo dali opra- viti tudi analizo hmelja, saj so bila v rebalansu proračuna za to namenjena določena sredstva. Dokončanje igrišča z umetno travo se bo zaradi vremenskih razmer preneslo v leto 2009, načrtujejo pa tudi veliko pridobitev, in sicer nabavo gasilskega vozila. Rožman je še dodal, da je veliko cest, kjer bi krajani z veseljem dali polovični delež za izgradnjo, tako da se bodo v prihodnjem letu trudili realizirati te želje. Ob tem so še ceste, ki bodo morale na občinski razpis, in sicer cesta kapela Podlehnik, cesta Zadravec, cesta Dom Majski Vrh, zato se bodo tudi tu potrudili po svojih najboljših močeh. Skratka, postorjene- ga je bilo obilo dela, le-tega pa jim v prihajajočem letu zagotovo tudi ne bo zmanjkalo. Res pa je tudi, da so eno želje, vsaka realizacija pa je odvisna od finančnih sredstev. Ker bomo kmalu zakorakali v leto 2009, je predsednik KS Videm Andrej Rožman vsem občankam in občanom zaželel vse dobro v letu, ki prihaja, obilo osebne sreče in zadovoljstva, predvsem pa, da bi se še naprej uspeli razvijati v uspešno občino, kjer bodo občani zadovoljni z življenjem, ki ga tukaj živijo. Stanka Letonja Iz KS Lancova vas Dela na novem avtobusnem postajališču (v zgornjem koncu vasi) bodo zaključena v prihodnjem letu. Za krajevno skupnostjo Lancova vas je še eno uspešno leto. Zaključek koledarskega leta je prav gotovo čas, ko se pogleda na prehojeno pot in se zadajo načrti za vnaprej. Leto 2008 pa si bodo v Lancovi vasi zapomnili predvsem po razvitju zastave in predstavitvi novega grba. Svet KS Lancova vas je 12. decembra pripravil zaključek leta, v svoji družbi pa so pozdravili tudi videmskega župana Friderika Bračiča, dir. občinske uprave mag. Darinko Ratajc, predsednike društev, ki delujejo v vasi, in ostale zaslužne krajane. Anton Jus, predsednik KS Lancova vas, se je v uvodnem nagovoru dotaknil storjenega dela in pri tem poudaril, da si bodo leto 2008 zapomnili predvsem po 1. srečanju krajanov, ki so ga pripravili v mesecu juniju. Takrat so namreč predstavili svoj grb in razvili zastavo. Prav tako je izrazil zadovoljstvo, da je bila uspešno zaključena tudi investicija v cesto infrastrukturo — novoasfaltira-ni odsek ceste Pečnik—Kozel. Jus je še povedal, da so v letošnjem letu pričeli z deli na novem avtobusnem postajališču — teren je že pripravljen in utrjen, robniki so postavljeni. Zraven bo stal tudi ekološki otok, ograja zanj pa je že nameščena. Z deli bodo nadaljevali v prihodnjem letu, steklena avtobusna postaja pa je že naročena. NAČRTI ZA PRIHODNJE LETO Jus se je dotaknil tudi načrtov za leto 2009, pri tem pa kot prioritetno nalogo izpostavil ureditev in razširitev ceste na odseku Hentek—Rajh. Projekt je že v izdelavi, na svetu so podprli razširitev ceste, pa tudi ureditev kolesarske steze. Pogovori z lastniki zemljišč so že v teku, vse pa bo odvisno od tega, če se bodo lastniki strinjali s prodajo. Prav tako bosta že v začetku prihodnjega leta dokončana avtobusno postajališče in ekološki otok. Načrtov imajo veliko, vse pa bo odvisno tudi od višine proračunskih sredstev. »Trudimo se po svojih najboljših močeh, da bi se naša KS razvijala in da bi našim krajanom lahko ponudili čim več,« je še poudaril Jus. Ob koncu se je vsem zahvalil za dobro sodelovanje, še posebej je pohvali župana in sodelovanje z občinsko upravo. Prav tako pa ni pozabil na domača društva, s katerimi KS že vrsto let uspešno sodeluje. PK V KS Pobrežje bili zelo aktivni Leto gre h koncu in to je ponavadi čas, ko pogledamo nazaj in v glavi strnemo misli, kaj vse smo v preteklih mesecih postorili. V krajevni skupnosti Pobrežje, katere predsednik je Ivan Krajnc, so se projektov lotili vestno in delovno. Tako jim je v tem letu uspelo realizirati sledeče: • javna razsvetljava (odsek Marela-Nahberger), • dokončanje pločnika Dre-venšek-Gajšt, • zamenjava kritine na vaškem domu (pomoč Občine Videm), • obnova dveh odsekov električnega voda iz drogov v zemljo, • projekt kanalizacije (tako s strani Občine Videm kot KS; pričetek del predviden že spomladi leta 2009), • načrt izgradnje ekološkega otoka še v tem letu. Kar nekaj pozornosti so v KS Pobrežje posvetili manjšim delom v vaškem domu Pobrežje, osredotočili pa so se predvsem na vaško klet, ki je bila nujno potrebna obnove. Po besedah predsednika KS Pobrežje starih kletnih prostorov v zadnjih letih niso mogli uporabljati, saj je bila ob večjih nalivih večkrat polna vode. Izrazil je veselje, da so obnovitvena dela potekala predvsem prostovoljno, saj so plačali le material in simbolične cene mojstrov. Zahvala za strpnost in požrtvovalnost gre svetnikom KS, ki so se dokazali s svojim delom, hkrati pa vsem mojstrom, ki so pripomogli k obnovi kleti. To so: Franci Murko, Rudi Štelcer, Slavko Haladeja - zidarsko delo in oblaganje kamna, Bojan Trafela, Gorazd Grula - električarska dela, Milan Selinšek, Nešo Antič - kovinska in umetniška dela, Danilo Vidovič - mizarska dela. Za- hvala pa gre tudi vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je vaška klet v vaškem domu Pobrežje ponovno oživela in bo lahko služila svojemu namenu. Stanka Letonja Na vaškem domu so zamenjali kritino. Foto: SL Spoštovane občanke in občani. Leto 2008 se počasi izteka. Hvala za vaše sodelovanje in prispevek k razvoju naših krajev v občini Videm. Hvala, ker ste nam zaupali vodenje krajevnih svetov. Na pragu novega leta 2009 nas čakajo že nove naloge, projekti, želje in ideje. Uresničimo jih skupaj! Srečen Božič, novo leto pa naj zaživi v vsej radosti in veselju. Naj vam novi čas prinese ljubezen, srečo, zdravje in mir. SREČNO 2009! KS Dolena KS Lancova vas KS Leskovec Marija Belšak, predsednica in člani sveta KS Anton Jus, predsednik in člani sveta KS Franc Kozel, predsednik in člani sveta KS KS Pobrežje KS Soviče-Dravci-Vareja KS Videm pri Ptuju Ivan Krajnc, predsednik in člani sveta KS Marjan Jelen, predsednik in člani sveta KS Andrej Rožman, predsednik in člani sveta KS KS Tržeč KS Sela Dušan Serdinšek, predsednik in člani sveta KS Anton Peršuh, predsednik in člani sveta KS Asfaltiran je ceste pod sv. Avguštinom v Veliki Varnici Zbrani udeleženci sestanka V petek, 21. novembra, se je na kmetiji Martina in Tončke Vidovič iz Velike Varnice zbralo več kot 30 ljudi, med njimi tudi župan občine Videm Friderik Bračič, predsednik KS Leskovec in nekaj leskovškib svetnikov občine Videm. Namen srečanja je bil, da se pogovorijo o možnostih asfaltiranja ceste pod sv. Avguštinom v Veliki Varnici. Ta odsek ceste je bil že velikokrat v programu za asfaltiranje, a žal se ljudje danes še vedno vozijo po makadamski cesti. Občani, ki tukaj živijo, se vsakodnevno vozijo po tej cesti in asfaltirano cesto nujno potrebujejo. Vedno več je turistov, ki obiščejo te kraje in se podajo na romanje do svetega Avguština, pa tudi policijske patrulje vsakodnevno po večkrat prevozijo to cesto. Tudi šolski avtobus vozi po njej. Cesta je zelo obremenjena. Ljudje so izrazili nezadovoljstvo, predvsem zato, ker na cesto čakajo že dlje časa. Kot jim je omenil župan, bo zelo težko v letu 2009 asfaltirati ta odsek ceste. Vsekakor je bilo pohvalno, da se je zbralo toliko ljudi, saj to pove, da je zainteresiranost krajanov velika in si želijo asfaltirane ceste. Eden izmed svetnikov je poudaril, da je vesel, da vidi toliko zanimanja, in potrdil, da nove asfaltirane ceste pomenijo izboljšanje življenja in prinesejo napredek v kraj. Vsekakor so ljudje, ki živijo tukaj, pokazali nezadovoljstvo, saj se nekateri spominjajo, kako je nastajala ta cesta, in zelo so razočarani, da so ravno tukaj, v Veliki Varnici, vedno na »zadnjem mestu«. Po dolgi razpravi so izvolili iniciativni gradbeni odbor za cesto. Vsi so se strinjali, da predsedovanje odbora prevzame Martin Vidovič, za člane pa so bili izvoljeni: Janez Gabrovec, Mirko Lesjak, Ivan Vidovič in Toni Zagoranski. Tako svetniki kot predsednik KS Leskovec so obljubili podporo krajanom. Tudi vsi zbrani bodo pri tem projektu aktivno sodelovali. Srečanje se zaključilo v prijetnem vzdušju ob klepetu in domači kapljici ter prigrizkih, ki jih je pripravila gospodinja Tončka. NZ Ljudje so pokazali zanimanje za asfaltno cesto. Seznam zbiralnic za ločeno zbiranje frakcij na območju občine Videm Mala Varnica - pri mostu Leskovec — Nogometni klub Repišče h. št. 18 Vareja — ob cesti na Varejskem bregu Šturmovci — pri igrišču Šturmovci 28 Videm — nogometno igrišče Tržeč - Nogometni klub Tržeč — pri trgovini Jurovci - pri avtobusni postaji Lancova vas - pri avtobusni postaji Pobrežje — pred Vaškim domom Pobrežje h. št. 48 Ekološki otok v Lancovi vasi bo eden zadnjih, ki jih bo občina Videm postavila za ločeno zbiranje odpadkov. LOČUJMO ODPADKE - ODGOVORNO RAVNANJE JE LOČEVANJE ! Namen navodil, »LOČUJMO ODPADKE - ODGOVORNO RAVNANJE JE LOČEVANJE«, je seznaniti občane, kako pravilno ravnati z odpadki. Urejeno in čisto okolje je ogledalo vsake občine in njenih prebivalcev. V kakšnem okolju bomo živeli, je odvisno od nas samih. Potrebno bo veliko skupnega truda in dobre volje, da bomo živeli v bolj prijaznem in zdravem okolju, zato naj to navodilo služi vsakemu posamezniku kot pomoč k pravilnemu in odgovornemu ravnanju z odpadki. Vrste namenskih posod Skoraj vsak odpadek lahko postane v drugačni obliki spet uporaben. Na zbiralnicah ločenih frakcij »ekoloških otokih« so nameščeni ustrezni zabojniki: VZABOJNIKZAZBIRANJEPAPIRJAODLAGAMO: NE ODLAGAMO: ■s časopis, ^ revije, v prospekte, s kataloge, v' zvezke, v »knjige«, v' brošure, v pisarniški in računalniški papir, v' pisemske ovojnice, v- papirnate nakupovalne vrečke, v embalažni papir in kartonsko embalažo in lepenko vseh vrst in velikosti -kijih je pred odlaganjem potrebno raztrgati, v druge izdelke iz papirja in kartona. X embalaže za tekoča živila (npr. mleka, smetane, sokov, čajev, vode in drugih brezalkoholnih pijač, paradižnikove mezge, mehčalca za perilo ipd.), X z živili pomazanega ali prepojenega papirja (jedilnega olja, drugih tekočin in ostankov živil) papirnata in kartonska embalaža (pladnji, kozarcev in skodelic za enkratno uporabo, embalaže globoko zamrznjenih živil ter jedi ipd.), X ovitkov od čokolade, X samokopirnega, povoščenega in plastificiranega papirja, celofana, x natronske vreče lepila, cementa, apna, krmil ipd. sipkih izdelkov, x tapet, higienskega papirja (papirnatih brisač, prtičkov, robčkov ipd.) IZ 1000 KG ODPADNEGA PAPIRJA DOBIMO 900 KG NOVEGA PAPIRJA. ZA 1000 KG PAPIRJA JE TREBA POSEKATI 17 MAJHNIH OZIROMA DVE VELIKI DREVESI! V ZABOJNIK ZA ZBIRANJE STEKLA ODLAGAMO: NE ODLAGAMO: v' vse vrste steklenic, v steklenice živil, v pijač, z kozmetike in zdravil, s kozarcev za vlaganje in druge v' steklene posode, s katerih odstranimo vse nesteklene dele, v druga steklena embalaža. Steklo mora biti čisto. X okenskega stekla, X avtomobilskega in drugega ravnega stekla, x stekla svetil (stekla neonskih halogenskih in žarilnih žarnic, steklenih senčnikov svetil), pleksi stekla, X karbonskega stekla in drugih vrst stekla iz umetnih mas, x laboratorijskega in drugega ognjevarnega stekla, keramike, kamenja ipd. Steklo se razkraja več kot1000 let! V ZABOJNIK ZA ZBIRANJE PLASTIKE IN TETRAPAK EMBALAŽE ODLAGAMO: NE ODLAGAMO: v plastenke brezalkoholnih in alkoholnih pijač in živil, v' plastične kozarčke in lončke, v' plastične vrečke in folije, ^ embalažo za tekoča živila, v' tetrapak vseh vrst (potrebno stisniti, saj tako pridobimo 50 % več prostora v zabojniku). PVC EMBALAŽA IN TETRAPAK X plastične embalaže nevarnih snovi ali njihovih ostankov (motornih in drugih vrst mineralnih olj, sredstev za zaščito rastlin - pesticidov, barv, lakov, redčil ipd.), x kosovnih plastičnih predmetov (otroških igrač, polomljenih plastičnih stolov ipd.). Plastična embalaža se razkraja 100 let. Lahko pa iz 50 plastenk odpadne plastične embalaže izdelamo vrtni sončnik. V ZABOJNIK ZA PLOČEVINKE ODLAGAMO: v' pločevinke vseh vrst živil in pijač, v' konzerve. Pločevinke in konzerve morajo biti čiste. felB L NE ODLAGAMO: X pločevink in konzerv z vsebino, X večjih kovinskih odpadkov, X kovinskih doz z razpršili. Pločevina se razkraja 200 let. Iz predelane embalaže 150 pločevink lahko IZDELAMO ROČNO KOSILNICO. IZ 350 PLOČEVINK PA VRTNI ŽAR. Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostiramo na domačem kompostniku. Sicer pa jih smemo odlagati edino in le v dodatno posodo BIOLOŠKI ODPADKI, ki jo naročimo na Čistem mestu Ptuj. V ZABOJNIK ZA BIOLOŠKE ODPADKE ODLAGAMO: NE ODLAGAMO: v ostanki hrane, kruh, v ostanki hrane iz pločevink in kozarcev za vlaganje brez tekočin, v' ostanki od priprave hrane: zelenjava, sadje, olupki, lupine orehov, lešnikov..., v' jajčne lupine, ostanki mlečnih izdelkov ter pokvarjeni mlečni in mokasti prehrambeni proizvodi, v' kavna gošča in kavni filtri, v' čaj in čajne vrečke, v' volneni in bombažni ostanki, s lasje, perje, v' serviete, papirnati robčki, v odmrle rastline, stara zemlja za rože, pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, v obrezano vejevje dreves, žive meje, grmičevja, žagovina. (vejevje mora biti pred odlaganjem zrezano na manjše kose). x pepela, X vsehvrsttekočin, X olj in masti, X sanitarnih izdelkov, x kosti, X plenic, X vsebine sesalnikov, X drugih sestavljenih bioloških odpadkov. V zadnjem času so se na tržišču pojavile namenske vrečke za biološke odpadke. Izdelane so iz koruznega škroba, v katerih lahko v gospodinjstvu zbiramo biološke odpadke, ki jih nato skupaj z odpadki odložimo v posodo za biološke odpadke ali na domači kompostnik. Namenske vrečke so izdelane iz organskega materiala, zato se skupaj z odpadki predelajo v kompost. V posodo z nalepko »ostali odpadki«, ki jo mora imeti vsako gospodinjstvo, pa odlagamo OSTALE ali mešane odpadke, (to so odpadki, ki jih ni mogoče odložiti v nobeno posodo za ločeno zbiranje, ki ne sodijo med nevarne, kosovne ali gradbene in jih ni mogoče izločiti kot »koristni« odpadek). Ti odpadki končajo na odlagališču. Zbirni center za individualni dovoz odpadkov CERO Gajke Obratovalni čas: © vsak delovnik od 8. do 20. ure (letni), © vsak delovnik od 8. do 17. ure. (zimski), © v soboto od 8. do 14. ure. Na zbirni center lahko občani, ki so vključeni vredni odvoz komunalnih odpadkov, pripeljejo brezplačno vse vrste komunalnih odpadkov ( kosovne odpadke, manjše količine gradbenih odpadkov - do 0,5 m3, folijo,...), razen ostalih odpadkov, za katere imajo posodo doma. V kolikor pa ni možen lastni prevoz, ga lahko občani posebej naročijo na Čistem mestu Ptuj na telefonsko številko 780 90 20. V tem primeru je potrebno poravnati le stroške prevoza. Čisto mesto Ptuj izvede vsaj enkrat letno tudi posebej pripravljeno akcijo zbiranja odpadkov, kot so: NEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI (odpadna olja, škropiva, zdravila, barve, lepila, hladilne tekočine, kozmetični izdelki, akumulatorji, živosrebrni termometri, baterijski vložki, zaoljene krpe, filtri, zaščitna sredstva...), KOSOVNI ODPADKI (bela tehnika, pohištvo, talne obloge, žimnice, električni aparati, kolesa,...). O akciji so gospodinjstva pravočasno obveščena. Nadzor nad pravilnim ravnanjem z odpadki vrši komunalna inšpekcija. Zoper povzročitelja, ki nepravilno ravna s komunalnimi odpadki, je zagrožena kazen, in sicer: ^ globa 400,00 eurov za fizično osebo, samostojnega podjetnika posameznika, odgovorno osebo pravne osebe in odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika. ^ globa 1.400,00 eurov za pravno osebo. V ZAVESTI SODOBNEGA ČLOVEKA JE VSE BOLJ PRISOTNO SPOZNANJE, DA VAROVANJE OKOLJA NI LE MODNA MUHA AMPAK NUJA. POSLEDICE ČLOVEKOVEGA DEJANJA SE VEDNO BOLJ KAŽEJO NA OKOLJU IN ŽE VPLIVAJO NA KAKOVOST NAŠEGA ŽIVLJENJA. Z LOČEVANJEM ODPADKOV BOMO INDUSTRIJI ZAGOTAVLJALI STALEN VIR DRAGOCENIH SUROVIN IN ENERGIJE, ODLAGALIŠČE PA BO MANJ OBREMENJENO IN TAKO LAHKO DALJ ČASA NUDI PROSTOR OSTANKOM ODPADKOV. Skupna občinska uprava Komunalna inšpekcija Družbena odgovornost Eden največjih izzivov človeštva v tem stoletju je zagotoviti trajen in uravnotežen razvoj, saj potreb sedanje ter prihodnjih generacij ne bo mogoče zadovoljiti brez spoštovanja naravnega sistema in socialnih ter okoljskih vrednot. Pri tem imajo ključno vlogo tudi podjetja vseh velikosti, ki lahko s svojim delovanjem in dobrim zgledom veliko prispevajo k navedenim ciljem. Gospodarska uspešnost naše države sloni pretežno na malih in srednjih podjetjih, ki opravijo več kot 80 % poslovanja. Mala in srednja podjetja so vitalnega pomena, saj sodelujejo pri razvoju, inovacijah, vplivajo na socialne in okoljske politike oziroma pogoje poslovanja. Raziskave kažejo, da podjetja ne komunicirajo o svojih aktivnostih z okoljem, na katerem delujejo, manjka jim zavedanja, torej družbene odgovornosti. Družbena odgovornost podjetij (Gre-en Paper on Promoting a European Fra-meivork for Corporate Social Respon-sibility, 2001) je v najširšem smislu opredeljena kot obveznost podjetja, da uporablja svoje vire na družbeno koristen način, in s tem ko upošteva širšo družbeno skupnost, povečuje blagostanje družbe, neodvisno od neposrednih pridobitev podjetja. Med klasične teme družbene odgovornosti se uvršča oko-Ijevarstvo, spoštovanje človekovih pravic, nediskriminacija oziroma zagotavljanje enakih možnosti za vse, zdravje in varnost na delovnem mestu, integriranje principov trajnostnega razvoja v upravljanje nabavne verige, poslovno etiko in razvijanje odnosov do lokalne skupnosti. Če gledamo iz strateškega vidika, je družbena odgovornost izvor velikega družbenega napredka, kjer se poslovanje podjetij, strokovno znanje, kompetence in njihove resurse usmeri v aktivnosti, ki koristijo celotni družbi. Družbena odgovornost lokalne skupnosti je pomemben dejavnik pri reševanju družbenih in okoljskih vprašanj, čeprav nima direktnega vpliva na raz- voj znanja in inovacij ali na širšo družbeno odgovornost, pa lahko s svojimi dejanji/pogoji dela pomembno vpliva na sonaravni/trajnostni razvoj lokalne skupnosti/regije. Lokalna skupnost lahko pripravi/razvija mikro pogoje za razvoj podjetništva na več nivojih, zlasti: • posredno spodbuja izobraževanje na področju deficitarnih znanj; • sooblikuje razvoj lokalne skupnosti na načelih sonaravnega razvoja; • vlaga v infrastrukturo, ki pospešuje trajnostni razvoj lokalne skupnosti; • zagotovi pogoje za določene gospodarske dejavnosti podjetij od znotraj (endogeno), temelječo na lastnih potencialih ob upoštevanju predlogov lokalnega prebivalstva; • nudi pomoč gospodarskim subjektom, ki imajo v svoje poslovanje/strategijo vključeno družbeno odgovornost; • v pripravo razvojnih projektov vključuje tudi nevladne organizacije; • išče skupne interese, spodbuja javno-zasebna partnerstva; • sprejema lokalne ukrepe in pogoje za varstva okolja in podobno. Lokalna skupnost ob upoštevanju omenjenih dejstev lahko pridobi naslednje: • odgovorno vodstvo lokalne skupnosti, ki se zavzema in mu ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem, in z dejanji podpira sonaravni razvoj; • strokovnjake, ki so sposobni dolgoročno skrbeti za razvoj lokalne skupnosti s poudarkom na pripadnosti le-tej; • lokalno prebivalstvo brez nasprotovanj sprejme razvojne projekte kot skupne in podpira njihovo udejanjanje; • izogne se nasprotju interesov, ki vodijo v zavlačevanje upravnih postopkov, posledično pa v umik investitorjev; • povečanje zaposljivosti lokalnega prebivalstva v domačem okolju; • enakomeren in primerljiv razvoj z drugimi lokalnimi okolji. Kako prepoznamo podjetja, ki so prostovoljno vključila v svoje vodenje/poslovanje družbeno odgovor- nost? Prepoznamo jih po uporabi/cer-tifikaciji naslednjih standardov: • standard SA 8000, ki se loteva predvsem odnosov z zaposlenimi; • standard AA 1000 uporabljajo na področju družbeno odgovornega računovodskega poročanja; • UN Global Compact — načela na področju človekovih pravic, dela, okolja in antikorupcije; • GRI — uresničevanje trajnostnega razvoja; • standarde ISO 26000 — upošteva trg in globalizacijo; • standarde ISO 14001 — ravnanje z o-koljem; • ISO 9001 — kakovost; • OHSAS 18001 - varnost in zdravje pri delu itd. Družbeno odgovorna podjetja se predstavljajo tudi s številnimi priznanji in certifikati, npr. priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, certifikat Družini prijazno podjetje, itd. Kaj si zaželeti ob iztekajočem se letu? Da bi v našem lokalnem in regijskem okolju, kakor tudi v državi, delovalo čim več družbeno odgovornih podjetij, kajti tako bomo zagotovili sonaravni razvoj, razvoj, ki bo spodbujal ustvarjalnost in bo prijazen do narave. Mag. Ivan Božičko Prenovljeno omrežje - prenovljena izbira Našim zvestim naročnikom na analogno kabelsko televizijo se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje, ki ste nam ga izkazali. Na podlagi vašega povpraševanja po kakovostnejših storitvah ter možnosti gledanja celotne programske sheme (in ne okrnjene, ki je nudila približno 30 programov), smo začeli s prenovo kabelskega omrežja. To pomeni, da smo z 8. 12. povečali število programov v analogni programski shemi in hkrati omogočili dodatne storitve. Prenova bo potekala postopoma, zato v prvi fazi prenovljeno programsko shemo ne bo mogoče gledati na vseh področjih. Delnih sprememb zato ne bomo sproti cenovno uskajevali in boste kljub večjemu številu programov še naprej plačevali isto mesečno naročnino na analogno kabelsko televizijo. Za informacije o dodatni ponudbi smo vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 22 88, vsak delovni dan 7.00-22.00, na številki 02 537 10 70 pa v času od 7.00-15.00 ali na info@upc.si. Lepo pozdravljeni, Roman Volčič, direktor marketinga in prodaje P. S.: Na domove smo vam poslali novo analogno programsko shemo z novimi programi na UHF poročju. P. P. S.: Ste že razmišljali o paketni ponudbi vseh treh storitev: internetu, televiziji in telefoniji? Pokličite nas in preverite, če je paketna storitev Trojček možna tudi pri vas. CaTV Videm - v letu 2008 odločilne poteze v razvoj V začetku svojega dela Komisija za CaTV ni sprejela prijetne naloge, saj so desetletja nerešenih problemov bremenila sedanjost in bodočnost. Ker je bilo stanje za nazaj preveč nejasno, pa tudi težko dokazljivo z velikim finančnim in tehničnim problemom, ni bilo mnogo izbire in še težje je bilo najti dobre rešitve. Kljub temu ni manjkalo optimizma in tako smo se lotili reševanja predvsem bodočnosti, kjer smo iskali rešitve med propadom in razvojem. Odločili smo se za razvoj. Reševanje odnosa z naročniki smo uredili z možnostjo odkupa primata, medtem ko sekundar ostaja naročnikov. Pri vračanju pogodb je ugotovljeno, da se je vrnilo preko 350 pogodb, kar pomeni, da je realiziran minimalni prag pri programu nakupa. Občani, ki so vrnili pogodbe v rokih, so tudi prejeli drugi izvod pogodbe in finančno realizacijo. Tisti naročniki, ki še niso vrnili pogodbe, še to lahko storijo do konca leta in to pod istimi pogoji. Finančna realizacija bo v začetku prihod- njega leta. Kako dolgo bo ista možnost in priložnost v tem trenutku, ni možno opredeliti, še vedno pa velja, da vsak naročnik odloča sam za svoj priključek. Izvedba omenjenega projekta je prispevala k temu, da smo lahko z UPC Telemach zagotovili nove razvojne rešitve, tj. finančna sredstva za posodobitev in tudi izvedbo posodobitve, ki je že v zaključni fazi. V mesecu septembru je bila optika položena do Vidma, v začetku naslednjega leta pa še bo do Tržca. Zaradi preurejanja prostorov na železnici (pri njih je eno od vozlišč in železnica daje v zakup linijo do Maribora) je zamujala povezava omrežja, kar pa je bilo rešeno šele konec novembra. Nabavljena je potrebna oprema za posodobitev obstoječega omrežja, pri čemer je del na primaru že opravljen, na sekundaru bo sledil na osnovi sklenjenih pogodb. Roki in naloge za končno dograditev in začetek priključevanja občanov so opredeljeni tako, daje bila 21. novembra aktivirana nova optika, sledilo je nekajdnevno testiranje, to pa bo razlog, da se v tem času obvesti vse naročnike o spremembi programske sheme in spremembi Telemachove ponudbe. Programska shema je spremenjena v celem omrežju, medtem ko bo možnost drugih uslug vse do gasilskega doma v Tržcu. Preostanek bo rešen v prvih mesecih naslednjega leta, najkasneje do aprila. Mnogo razprave je bilo namenjene potrebi, da bi čim prej uredili stanje v celotni občini, vendar smo hkrati ujetniki dosedanjih rešitev, ki bodo zahtevale nova finančna sredstva. Kljub temu je naloga komisije, da s svojimi prizadevanji pritiska na UPC Telemach, da se uredi tudi preostali del občine. 8. 12. 2008 je bil sistem v novi funkciji. Naročniki, ki bodo s pogodbo dopol- nili svojo ponudbo, bodo priključeni v omrežje po naslednjih kriterijih: najprej bodo priključeni tisti, ki so blizu primata, in v tistem okolju, kjer bo več koristnikov. Priključevanje se bo izvajalo takoj po podpisu pogodb, ki jih bodo občani na osnovi naročila prejeli od UPC Telemach. Občani, ki ne želijo sprememb usluge in bodo obdržali le analogne programe, opozarjamo, da se pri njih spremeni le programska shema, kar pomeni, da se spremeni vrstni red programov in poveča njihovo število. Občani, ki se bodo odločili za nove usluge, bodo zbirali na osnovi ponudbe. Nove usluge zajemajo digitalno TV z več ponudbami, več paketov interneta in več paketov telefonije. Za vsa odprta vprašanja in naročilo pogodb lahko uporabniki pokličejo na tel. številki 02 537 1070 in 080 22 88. V času vključevanja sistema in sprememb ponudb bo lahko prišlo tudi do občasnih motenj. Naslednji problem, ki ga rešuje komisija, je zagotovitev pogojev za lokalno televizijo, ki se bo izvajala kot TV Videm preko SIP TV. Iščejo se tehnične možnosti za umestitev SIP TV v programsko shemo UPC Telemach. SIP TV bi naj začel delovati s 1. 1. 2009 tudi z vsebinami iz občine Videm. Vse pa je odvisno od finančne zagotovitve sredstev v proračunu Občine Videm. Novost za občane pa je, da se bo SIP TV našel v začetku decembra v novi programski shemi SIOL TV. Tako bo to lokalni TV program, ki bo viden v skoraj celotnem prostoru Občine Videm, torej tudi v Halozah, kjer je možno sprejemati SIOL TV. Tako bo možno celovito informiranje in obveščanje vseh občanov o dogodkih v Občini Videm tudi preko TV medija. Info kanal se po novi programski shemi ukine. Predvideno je, da se umesti nov program PeTV. Informacije nekomercialnega značaja pa se posredujejo preko SIP TV. Ob vseh velikih korakih na področju CaTV in TV Videm pa ne pozabljamo na možnost širitve kabelskega omrežja. Na naslednjih sejah se bo dogovarjalo o interesu občanov in pogojih ter možnostih za širitev omrežja v naselja ali dele naselij, kjer še ni kabelske mreže. Pri tem veljajo pravila trga ekonomske učinkovitosti, pa tudi možnosti in pripravljenosti lokalne skupnosti, da se ta dejavnost razširi. S skupnimi potezami med Občino Videm, UPC Telemach in naročniki ter dobrim sodelovanjem pa pridobijo največ slednji. Mag. Janez Merc, predsednik Komisije CaTV Martinovi dnevi kot en sam jesenski praznik Tudi letos se ni bilo mogoče izogniti tradiciji martinovanja, za katerega v Halozah pravijo, da je za vinogradnika največji jesenski praznik. To zagotovo drži, in v družbi uspešnih vinarjev in kletarjev je bilo veselo že od 3. novembra, ko se je Martinovanje Haloze 2008 tudi uradno začelo. Slavje s krstom mošta je bilo v Majskem Vrhu, nato pa se je po vsem vinorodnem območju občine Videm in v preostalih haloških občinah do 1 L novembra veliko dogajalo. Pripravili so 5 osrednjih prireditev, 23 kleti in kmetij je odprlo svoja vrata, vključilo se je 40 vinogradnikov, pripravili so Martinov pohod, Martinovo konjenico, z Martinovim menijem se je predstavilo kar nekaj domačih gostiln, povsod pa so druženja popestrili s kulturnim programom, krsti in blagoslovi mošta ter pokušinami vina. Začelo se je v Majskem Vrhu, s pesmijo ljudskih pevcev Vinogradnikov KD Videm. Začelo se je torej v Majskem Vrhu, pri domu občanov, kjer je zbrane nagovoril tudi župan Friderik Bračič, krajšemu kulturnemu programu pa je sledil še šaljivi krst mošta. 8. novembra so martinovali v Skorišnjaku, pri Blaževi kapeli, v Veliki Varnici pri Zveličarjev! kapeli, 9. novembra je bilo veselo v Leskovcu, blagoslov in krst mošta je bil pri Marijini kapeli v Leskovcu. Dneve odprtih vrat s pokušnjami vina pa so pripravili: v Šturmovcih na Petrovi domačiji, Strmcu, Majskem Vrhu, pri vinarju Kramerju, Doleni, na kmetiji Pajnkiher, Veliki Varnici v kleti Adreja Cafuta, v vaškem domu Pobrežje, pri etnografskem muzeju v Tržcu, na domačiji Poslančec v Vareji in na kmetiji Korpič v Drav-cih. »Projekt Martinovanj e Haloze 2008 se je izvajalo v sklopu Lokalne akcijske skupine Haloze in je bilo delno sofinancirano iz programa Leader, ki ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.« Besedilo in foto: TM Mošt je bilo treba najprej krstiti. Tudi prvi mož občine s svojo ekipo je užival ob pečenih kostanjih. V Leskovcu so kletarji že po običaju mošt zlili v skupni sod. Foto: Rado Škrjanec Veselo Martinovan je v Skorišnjaku Martinovanje v Skorišnjaku je letos potekalo v soboto, 8. novembra, s pričetkom ob 13. uri pri Blaževi kapeli. Po opravljenem obredu svete maše in blagoslovu mošta se je martinovanje nadaljevalo na sedežu Društva za napredek in razvoj Kocil, kjer dobrot, smeha in dobre volje ni manjkalo. Sveti Martin ne spremeni le mošta v vino, ampak pomeni tudi praznik za vsakega vinogradnika. V sklopu Martinovanja v občini Videm so martinovo praznovali tudi v Skorišnjaku, kjer letos beležijo okrog 150 obiskovalcev. Samo martinovanje se je pričelo pred kapelo Sv. Urbana oz. Blaževo kapelo, ko so vinogradniki prinesli vsak svoj mošt in ga zlili v skupen sodček. Nato je far- Blagoslovljen mošt so na vozu prepeljali na sedež Društva Kocil. Igralci ob šaljivem blagoslovu mošta ni župnik Edi Vajda opravil obred svete maše in blagoslov mošta. Vinogradniki in obiskovalci so nato poskusili mlado vino in se tako pripravili na pot do sedeža Društva za napredek in razvoj Kocil, kjer se je letos martinovanje nadaljevalo. V društvu so obiskovalcem letos pripravili presenečenje, in sicer šaljiv blagoslov mošta, ki je marsikoga nasmejal do solz. Potem ko so »mošteka« odpeljali v samokolnici, je obiskovalce že privabljal mamljiv vonj haloškega lonca. Gospodinje iz Skorišnjaka so namreč letos pripravile kar tri domače jedi in jih poleg ostalih dobrot postregle obiskoval- cem. Za veselo razpoloženje je poskrbel g. Rozinger, ki je obiskovalce ob taktih glasbe povabil na ples. Tako so se vinogradniki skupaj s prijatelji veselili in vsaj za trenutek pozabili na celoletno delo, tako v vinogradu kot kasneje v kleti. Organizatorji martinovanja v Skorišnjaku pravijo, da je tudi letošnje bilo nadvse uspešno, na kar nakazuje velik obisk in zadovoljstvo ter nasmeh na obrazih gostov. V Skorišnjaku pa stoji lepa kapela sv. Urbana oz. Blaževa kapela, kot ji pravijo. Ravno sv. Urban je zavetnik vinograda in vinogradnikov, zato so se v Društvu odločili, da denar, ki so ga dobili od prodaje vstopnic za martinovanje, letos ne bo šel za povračilo stroškov, ampak za osvetlitev kapele. Vabijo vas, da tudi vi obiščete Skorišnjak, če ne prej, pa ob martinovem prihodnje leto. Melita Turk Veselo Martinovan je tudi v Veliki Varnici Na Martinovo soboto se je v Veliki Varnici navkljub slabemu vremenu zbralo veliko ljudi. Tudi letos sta že tradicionalno martinovanje in krst mošta potekala pri Zve-ličarjevi kapeli v Veliki Varnici. Kljub ne preveč prijaznemu vremenu se je na martinovo soboto na krstu mošta zbralo veliko ljudi. Domačini, ki so združeni v Društvu vinogradnikov Velika Varnica, so prinesli svoj pridelek na krst, ki ga je opravil župnik Edi Vajda. Po opravljenem obredu so bili vsi obiskovalci povabljeni na Zveličar j evo domačijo, kjer je potekal drugi del prireditve. Članice domače gledališke skupine so spet odigrale utrinek iz haloškega življenja, dodobra začinjen z zvrhano mero humorja in v pristnem narečju. Zal pa vreme res ni bilo naklonjeno, vendar pa dež, ki je otežil nastope glasbenikov in pevcev, ni niti najmanj motil velikega Mlado vino je poizkušal tudi poslanec Branko Marinič. števila obiskovalcev. Na programu je bil tudi hudomušni krst mošta, ki pa je ravno tako potekal z vso resnostjo, ki jo tako opravilo zahteva. Potem pa so bile glavne kuharice domačega društva, ki so za vse udeležence pripravile okusno okrepčilo. Tega so se lotile s tako vnemo, da smo bili kmalu vsi zadovoljno siti in smo si privoščili kozarček ali več »ta novega«. Ob prijetni glasbi pa verjemite, to ni bilo pretežko. Obiskala sta nas tudi župan Friderik Bračič in poslanec Branko Marinič. Gospodar pa je, kot vsako leto, poskrbel za ogled kleti in degustacijo na kraju samem, kar je še bolj pripomoglo k veselemu razpoloženju. Z vso gotovostjo lahko trdim, da ni bilo udeleženca martinovanja pri Zveličar-jevih, ki domov ne bi odšel zadovoljen s pogostitvijo in prizadevnostjo članov Društva vinogradnikov Velika Varnica. Jože Junger Martinovanje v Pobrežju V soboto, 8. novembra, je bilo v Vaškem domu v Pobrežju nadvse veselo, kot se za martinovanje tudi spodobi. Veselje pa je bilo še toliko večje, saj so prav na ta dan imenovali prvega vaškega kletarja in otvorili novo vaško klet. Zbrane so nagovorili predsednik KS Pobrežje Ivan Krajnc, župan Friderik Bračič in poslanec DZ RS Branko Marinič. In potem se je zgodil slovesni trenutek, ko so potrdili vaškega kletarja. Ta je postal Friderik Simenko, ki je s strani predsednika KS Pobrežje prejel ključ in s tem tudi upravljanje vaške kleti. Obljubil je, da bo za klet skrbel po svojih najboljših močeh. Skupaj so se odpravili v kletne prostore, kjer so slovesno prerezali trak in odprli vaško klet. Vaščani so v prazne sodčke nove kleti veselo prinašali svoje vino in kmalu so bili sodi polni. Za glasbo je poskrbel Trio žamet, ki je publiko tako razvnel, da so pete zasrbele skoraj vse prisotne. Po napornem plesu se je prileglo kislo zelje s pečenico, kot se za martinovanje Martinovanje na Djočanovi domačiji »Oj, preljubi svet’ Martin! Ti krstitelj naših vin. V naši kleti ti si čaral, iz moštva vino si pričaral.« S tem sloganom so člani in ljubitelji Etnografskega društva iz Tržca povabili vse tiste, ki se radi družijo, na dvorišče Etnografskega muzeja — Djočanovo kmetijo, saj so se pridružili peti osrednji prireditvi proslavljanja mar-tinovega, največjega praznika vinogradnikov v Halozah. Prireditev, ki je bila v nedeljo 9. 11. 2008, s pričetkom ob 15. uri, se je pričela z boga- tim kulturnim programom. Nastopili so ljudski godci ED iz Tržca, blagoslovili so mošt, pospravili klopotec - simbol vinogradov, ki bo zapel naslednje leto, pripravili pa so tudi voden ogled po zbirki etnografskega gradiva. Druženju na prostem, ob tradicionalni hrani in pijači, so se pridružili mnogi od blizu in daleč. Ob koncu so si obljubili, da se naslednje leto na martinovo spet srečajo na Djočanovi kmetiji. M. Kmetec Ljudski godci so zagodli novemu vinu v pozdrav spodobi, pa tudi vina ni manjkalo. Sledil je krst mošta, ki je v smeh spravil še tiste manj vesele in izbrane okuse. Izbirali pa so tudi šampiona »pobreški kvinton«. Za ta naziv se je potegovalo 19 kandidatov, prvo mesto pa je pripadlo Ediju Kodermanu. Drugo mesto si je prislužil Ivan Fridauer, na tretjem mestu pa je ponosno pristala KS Pobrežje, v njenem imenu pa je nagrado (slastno gos, op. p.) prevzel kletar Friderik Simenko. Besedilo in foto: Stanka Letonja Krst mošta je v smeh spravil še tiste manj vesele in izbrane okuse. Ključ za kletarja Friderika Šimenka Nagrade za najboljše pridelovalce kvintona Veseli Jožeki na Martinovo znova vandrali Da dober glas o harmonikarski skupini veseli Jožeki tudi izven meja naš občine potrjuje dejstvo, da smo se že drugič predstavili v občini Ig na njihovem koncertu Na zdravje. Za sodleovanje, ki smo ga deležni, ima velike zasluge poslanec DZ Branko Marinič, saj se je s poslansko Alenko j eraj, kije tudi predsednica KD Ig, dogovoril za sodelovanje. Na pot do Iga smo se odpravili z avtobusom Haloze tours, tam pa smo predstavili naše običaje ob času martinovanja, predvsem v naših Halozah. Izvedli smo krst mošta, ki ga je tudi škof mar-tin (Jožek Zvec) odlično opravil. Škofov kaplan (Jožek — Alojz Fras) je tudi pomagal, da sta navihanemu mošteku (Jožek — Milan Senekovič), ki rad nagaja in povzroča nevšečnosti, dala toliko napotkov, d aje prestal spoved in se po škofovih napotkih spremenil v odlično vino. Da je obred krsta svetega Martina zelo uspešen, potrjuje dejstvo, da je proti jutru sod, ki je bil poln haloške kapljice, ostal prazen. Tako je šla v slast vsebina gostom tega večera. Pa kaj tudi ne bi, saj se je ob zvokih desetih harmo- Na nastopu ... nik in baritona, plesalo, vriskalo in pelo vse do jutra. Prav gotovo bi takšno sodelovanje lahko prispevalo k temu, da v bližnji prihodnosti člani KD Franc Govekar Ig predstavijo svojo bogato paleto dejavnosti v naši občini. Ob tej priložnosti se vsem tistim, ki nam pomagate, nas sponzorirate in spodbujate, zahvaljujem, saj brez vaše pomoči ne bi mogli pokriti vseh nastalih stroškov. Vsem se v imenu harmonikarske skupine Veseli Jožeki lepo zahvaljujem Jožef Hrga KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju Harmonikarji VESELI JOŽEKI SREČNO NOVO LETO 2009 Spoštovani ljubitelji ljudskega izročila. Če igrate klavirsko, diatonično (frajtonarco) CFB, kromatično harmoniko, morda bariton ali kontrabas, prisrčno vabljeni. Pridružite se nam! Pokličite: 041 755 432, 031 426 834, 031 803 132, 041 631 782. Veseli Jožeki že drugo leto ob Martinovem veselje in rujno kapljico delili s člani KD Ig. Stanko Vegan, novi princ ptu jskega karnevala Princa ptujskega karnevala so pred Mestno hišo pozdravili tudi njegovi prijatelji, kletarji iz občine Hajdina in šem mnogi drugi Na god svetega Martina, 11. novembra, ob 11. uri in 11 minut so na Mestnem trgu pred magistratom na Ptuju nadvse slovesno izpeljali invaguracijo že 10. princa ptujskega karnevala. Letos je ta čas pripadla princu Veganu Turniškemu - plemenitemu Thurnu in Valsassine, bolj znanemu Stanku Veganu iz Turnišč pri Ptuju, tudi enemu izmed kletarjev v občini in fari Hajdina. Na Ptuj so ga prišli pozdravit tudi gospodje kletarji iz občine Hajdina, princu karnevala pa je čestital tudi župan Radoslav Simonič. Stanko Vegan že vrsto let deluje v društvu TD Koranti Turnišče-Draženci, hkrati je aktivni član KTD Klopotec Soviče-Dravci v občini Videm. Njegova družina že več kot 30 let sodeluje na pustni povorki na Ptuju, Stanko Vegan pa je tudi eden od kletarjev v občini Hajdina. Poiskali so mu zgodovinsko osebnost, ki jo predstavlja, najprimernejši je bil Maximilian Thurn in Valsas-sina, ki je dal zgraditi graščino Turnišče (okoli leta 1680) in je imel posesti na Dravskem polju in v Halozah, torej povsod tam, kjer je aktiven tudi Stanko Vegan. 10. princ ptujskega karnevala je po svečani zaprisegi povedal: »To je zame eno veliko presenečenje. Pomeni mi veliko, kajti že od malega sem vpet v pustno dogajanje in skozi vse življenje s tem na nek način tudi živim. Da sem postal princ, je čast, ki lahko verjetno doleti samo posameznike, in med temi sem to lahko tudi sam doživel. Kurent sem že do 12. leta, že pri petih sem se srečal s tem, in dobro se spominjam, da sem pred 40. leti prvič sodeloval v ptujski povorki. Potem je bilo tako vsako leto, ko je bilo na Ptuju veselo pustno rajanje. Kot princ karnevala bom poskušal naše prelepo mesto ponesti povsod, kamor me bodo povabili, v kraje, kjer nas še posebej poznajo po kurentu. Oblast na Ptuju bom prevzel v času kurentovanja, torej v letu 2009, ko bo v najstarejšem slovenskem mestu spet veselo in norčavo, takrat torej, ko se bo naš župan odločil za to. Veselim se že, da bom lahko Ptuj vodil nekaj dni v času pusta. Poskušal bom biti čim boljši, tako dober, kot je naš župan, pa bo ver- jetno težko ... Martinovo mi pa tudi veliko pomeni. Ze več kot 20 let delam v goricah, v Halozah, na območju občine Videm, tam je tudi moj drugi doma. Vino spoštujem, rad imam vsa dobra vina. V mojem vinogradu boste našli laški rizling, ki je kot kralj Haloz, zato mi je to vino še posebej pri srcu. Z vinom in kletarjenjem pa je povezano tudi moje imenovanje za kletarja letnika v občini Hajdina in fari sv. Martina. To častno funkcijo sem opravljal z velikim veseljem in na to sem tudi ponosen.« Besedilo in foto: TM Letošnjega princa spremlja »njegova mati« Suzana Elizabeta Thurrn, v stalnem spremstvu je tudi njegova garda Prinčevi gardisti s praporščakom so budno pazili na svojega princa. Lipa v znak pri jatel jstva, miru in zahvale Princi ptujskega karnevala, župani ptujske, videmske in hajdinske občine so lipo tudi zalili, da bi dobro rasla. V Lancovi vasi, pri vaškem domu, so 21. novembra vsi princi ptujskega karnevala ob navzočnosti Branka Brumna, predsednika FECC Slovenija, župana MO Ptuj dr. Stefana Čelana ter županov Hajdine in Vidma, Radoslava Simoniča in Friderika Bračiča, obeh hajdinskih podžupanov Janka Merca in Karla Svenška, posadili lipo, ki jo je plemenitemu Moškonu Rajhu iz Lančjega dvora podaril princ Miran Urih, Majer Cirkovški. V sekciji korantov FD Lancova vas so se namreč že ob martinovem odločili, da jo posadijo doma, na Lančjem dvoru, z lipo pa so v zemljo položili še posebno posvetilo. Kot je poudaril župan Friderik Bračič, tudi ta dogodek kaže na prizadevanja v občini, da bo kulturna dediščina ohra- Branko Brumen, predsednik FECC Slovenije, je predsedniku sekcije korantov Danilu Turku izročil posebno medaljo. njena poznejšim rodovom. Dodal je, da mu je v zadovoljstvo, da so izbrali lipo — simbol slovenstva, in da je pomembno, da se vračamo nazaj h koreninam. Zupan MO Ptuj dr. Stefan Čelan je poudaril, da kjer je dober namen, uspeh zagotovo bo in ta lipa bo po njegovem samo združevala. Ustavil se je še pri Kurentovanju 2010, ko bodo proslavili »abrahama«, vse pa pozval k sodelovanju in domiselnosti. Posebej ponosen pa je bil župan Hajdine Radoslav Simonič, saj je na druženju v Lancovi vasi lahko pozdravil kar dva svoja kletarja, oba tudi princa ptujskega karnevala. Lipi, ki so jo posadili, pa je zaželel, da bi lepo rasla in dajala senco rodovom, ki prihajajo. TM Foto: Rado Škrjanec Leto uspehov za Športno društvo AS Športno društvo »AS« deluje v krajevni skupnosti Soviče-Dravci-Vareja že tretje leto in v tem obdobju so že marsikaj postorili, imajo pa še veliko nedokončanih idej, ki jih bodo poskušali uresničiti v prihodnjem obdobju. Ekipa ŠD »AS« z državno prvakinjo v sredini. Vcg.ni Cuvntštii. pl. iTIuivii m Tt.iKissiiu b,irncto.iLi Princ Turniški z spremstvom, g. Brumen, predsednik Demonov Janko Bedrač, predsednik KS Marjan Jelen (od leve proti desni) Ponosni so na osvojeno prvo mesto in državni naslov v spustu po toboganu, ki ga je osvojila njihova članica Nasta-sija Vidovič. Skozi leto obiskujejo turnirje malega nogometa, pa tudi sami prirejajo že tradicionalni turnir v aprilu. Pred dvema letoma so pričeli z urejanjem svojih prostorov, ki so si jih omislili skupaj s KTED Demoni in jih imajo na domačiji Poslančec v Vare-ji. Pohvalijo se lahko z asfaltnim igriščem, ki je ograjeno in tudi primerno razsvetljeno. Uredili so tudi dvorano za približno 60 ljudi. Iz njihovih vrst prihaja tudi letošnji princ karnevala, tako da so ob martinovanju gostili njegove predhodnike z mestnim županom na čelu. »Ob bližajočih se praznikih želimo vsem občanom občine Videm, predvsem pa krajanom KS Soviče-Dravci-Vareja in članom SD »AS« vesel božič in vse dobro v novem letu 2009,« je povedal predsednik ŠD »AS« Bojan Merc. JJ Poslančeceva domačija Naš rojak, upokojeni častni kanonik Franc Tement V Črenšovcih sta upokojenega duhovnika in sorodnike prelepo sprejela župnik Štefan Grabar in kaplan Simon Slana. Lepo sončno oktobrsko nedeljo so se sorodniki in upokojeni kanonik Franc Tement zbrali v Črenšovcih pri pozni maši. Mašo je daroval domači župnik Stefan Grabar ob vzpodbudni pridigi. Kaplan Simon Slana pa je pri vhodnih vratih pričakal botre, starše in krščenko Leo. Nato je vse navzoče in predvsem Franca Tementa pozdravila članica ZPS Dragica Kolenko. Maša je tako v skupni molitvi in skupnih prošnjah povezala več generacij. Po maši so Franca Tementa pozdravili župljani, kjer je delal skoraj 50 let. Obnovitvena dela v cerkvi sta mu razkazala zakonca Martin in Vera Ro us, ki sta bila njegova tesna sodelavca v župniji sv. Križa, v veliko pomoč pa sta tudi zdajšnima duhovnikoma. Franc Tement je bil rojen 29. marca 1926 in bo naslednje leto praznoval 83. rojstni dan. Rojen je bil v Pobrežju, kmečkima staršema, mami Antoniji in očetu Francu, v župniji sv. Vida v Vidmu pri Ptuju. V družini je bilo 8 otrok, to pa so bili težki vojni in povojni časi, časi pomanjkanja, trdega dela, borbe za preživetje. Brez globoke vere staršev bi težko vzdržali. Izšolati se v tistih časih ni bilo lahko, le s trdo voljo in odrekanjem mu je uspelo. Očeta so otroci zelo cenili in spoštovali, saj je bil za tiste čase nekoliko bolj izobražen in razgledan. Oba, oče in mati, sta bila globoko verna, spoštovala sta življenje in njegove tegobe, saj sta življenje podarila osmim otrokom. Zaradi trdega kmečkega življenja in bolezni sta v najlepših letih odšla v večnost in življenje spremljata iz nebeških prostranstev. Vsako nedeljo in praznike so bili pri maši, zjutraj in zvečer pa so se zbrali okoli hišnega križa in opravili molitev, velikokrat tudi rožni venec. Mati je tudi zelo lepo pela in vse naučila veliko lepih ljudskih pesmi, marsikdo se je še sedaj spominja po lepem petju, ko je šla domov z dela, saj si je tako krajšala pot in lajšala utrujenost. Že od zgodnjega otroštva je v hiši vladala tiha prošnja, da bi Bog izbral enega od štirih bratov za duhovniški poklic. Z brati in sestrami so bili zelo povezani. Osnovno šolo je Franc končal v Vidmu. V jeseni 1939 je vstopil v malo semenišče minoritskega samostana na Ptuju, od koder je hodil na Ptujsko gimnazijo in skoraj vsa leta končal z odliko. Leta 1944 je bil vpoklican v nemško vojsko, vendar je kmalu zbolel in mu ni bilo treba na fronto. Domov se je vrnil 1945 in kljub novemu, ateističnemu družbenemu redu, nadaljeval šolanje na gimnaziji. Maturo je opravil z odliko in nadaljeval študij na Teološki fakul- teti v Ljubljani, kjer je doživel veliko preizkušenj, saj je tedanja oblast želela bogoslovje zapreti, bogoslovce pa razgnati. Kljub trdim razmeram, neštetim oviram in nasprotovanju je dočakal to, kar si je že kot otrok želel, in postal duhovnik. Posvečen je bil julija 1952, novo mašo pa je imel istega leta v rodni župniji v Vidmu, in sicer 7. julija. Na isti dan je leta 2002 slavil tudi zlato mašo. Novo mašo je pel v svoji rojstni župniji, v ponos staršem, sorodnikom in prijateljem. Nato je nekaj časa delal v svoji rojstni župniji, od tam pa je odšel službovat na Svete gore in po končani JLA (vojašči- ni) je za tri leta nastopil kaplansko službo v Dravogradu. Nato pa je leta 1957 odšel za kaplana v župnijo sv. Križa v Crenšovcih, kjer je bil sprejet z odprtim srcem, v župniji pa je našel čudovite, predane, verne sodelavce. Od 1981 do 1991 je opravljal tudi službo dekana lendavske dekanije. Leta 1993 ga je škofija imenovala za častnega kanonika. Svojo upokojitev je pričel preživljati v svoji župniji, kjer je preživel skoraj petdeset let, zaradi bolezni pa je pred tremi leti moral v dom starejših duhovnikov v Mariboru. Velika zahvala velja sestri Mateji, ki skrbi zanj in za še deset duhovnikov. Duhovnikova velika želja je bila, da obišče črenšovsko župnijo. Nečakinja Marica Flajs mu je izpolnila željo in organizirala prevoz in srečanje sorodnikov ter črenšovskih prijateljev. V Crenšovcih pa sta upokojenega duhovnika in sorodnike prelepo sprejela župnik Stefan Grabar in kaplan Simon Slana. Preživeli so lepo skupno srečanje v povezavi več generacij. Brat Jurij je njegova desna roka, saj ga obišče skoraj vsak dan. Prav tako se zelo razveseli svojih še živečih sester, Terezije in Katarine, vesel pa je prav vsakega obiska. Zdenka Golub »Kraljica« prihaja v Videm »Kraljica« prihaja v naš kraj, nihče se več ne vprašuj, zakaj. V župniji vsaki že kraljuje, le sv. Vid zastonj vzdihuje. V kraju, kjer dobrosrčni so ljudje, to se daleč naokrog prav hitro zve. Si složno skupni cilj postavijo, pa tudi zanj si vse moči zastavijo. Za »kraljico«smo vrata nova naredili, da dogodkov na Donački ne bi pozabili. Zgodovino našo vsi mi pišemo, tudi ko v cerkev imena svoja zarišemo. Bo za božič drugi »kraljica« že med nami, to božični zvon letos nam naznani. Kot Miklavž vsakdo z dobroto se obuje, božič svoj v ljubezni in miru naj praznuje p. Tarzicij Kolenko, župnik Orgle veljajo za kraljico inštrumentov. Vsakdo je že lahko videl, da pripravljamo prostor za »kraljico«, zato smo morali podaljšati župnijsko cerkev sv. Vida. Ko je dokaj priletna gospa, angleška kraljica Elizabeta, prišla na ulice naše metropole, so se zgrnile množice na ljubljanske ulice. Politiki so tekmovali, kdo se bo globlje priklonil, čeprav Tako izgleda cerkev sv. Vida danes. so nekaj desetletij nazaj močno odklanjali kraljevsko čast. Ko prihaja k nam »kraljica« inštrumentov, se nekateri veselijo, drugi so zadržani, tretji menijo, da jim to nič ne pomeni, saj bodo v cerkvi samo enkrat. Toda vsi smo uporabniki cerkve, četudi nekateri vanjo ne zahajajo redno. Tudi pri nas imamo veliko opraviti s prihodom »kraljice«. Dela s podaljšanjem cerkve počasi zaključujemo. Upamo, da bomo do božiča pevce spet preselili na njihovo mesto na koru. Zunanji oplesk in ureditev okolja pred cerkvijo pa bosta prišla na vrsto spomladi. Kdaj bodo končane orgle? Upamo, da bodo za drugi božič naznanile »sveto noč«. To je optimalni datum, saj je treba vsako piščal ročno izdelati. Od prvotne ponudbe za orgle s 24 registri smo zmanjšali dispozicijo na 16 registrov. In izvajalec? Gospodarski svet je pregledal dve ponudbi. Tretjega izvajalca smo že prej izključili zaradi cene in kvalitete. Tako sta ostala dva ponudnika: nadškofijska orglarska delavnica iz Hoč in orglarska delavnica Tomaža Močnika iz Cerkelj na Gorenjskem. Zbrali smo informa- rije in reference obeh izvajalcev. Oba sta dobra izvajalca, cenovno skoraj enaka. Odločili smo se za Tomaža Močnika iz Cerkelj, predvsem zaradi terminske prednosti in dosedanje zavzetosti za delo. To bo zanj 15. opus. Kako Videm sprejema »kraljico«? Različno. Pevci, redni obiskovalci bogoslužja, patri, ljubitelji kulture, posebej glasbe, komaj čakajo. Posebej pa naša zborovodkinja in organistka Nina Stalekar. Vsi ti vidijo v tem projektu veliko kulturno pridobitev za cerkev in kraj. Vsakomur je jasno, da bi samo za nedeljnike (ki redno obiskujejo cerkev) bilo to preveliko breme. Zato smo se podali od vrat do vrat. Vsakemu najprej pojasnimo, da prostovoljni prispevek 200 Tako pa je bilo pre< EUR pomeni dar za celo leto. Kdor ne more darovati enkrat, lahko na več obrokov. Kar nekaj je presenečenj. Tam, kjer res pričakujemo, ljudje z visokim standardom ne morejo dati ali pa nas le odpravijo. Presenečenja pa so tudi v tej smeri, da tam, kjer nismo nič pričakovali, pa se srce odpre, dlan pa tudi. Nekdo je takole modroval: »Nisem gasilec, pa podpiram njihovo društvo, ne igram nogometa, pa nogometaše podpiram, ne vozim se po Halozah, pa vem, da morajo tudi tam imeti ceste. Tudi to povem, da ne hodim redno v cerkev, pa bom prispeval, ker gre za naš spomenik kulture in ker vidim, da bo denar tudi za to uporabljen.« Modrec bi rekel »Sapienti satis« - modremu dovolj. p. Tarzicij Kolenko, župnik jodaljšanjem. Foto: TM 11 m Izdelovanje adventnih venčkov v Leskovcu Tako kot smo si lani obljubili, smo letos tudi storili in ponovno izvedli otroško delavnico izdelovanja adventih venčkov. V soboto, 29. novembra, je v prostorih veroučne učilnice v Leskovcu ponovno potekala otroška ustvarjalna delavnica, v kateri so si otroci izdelali vsak svoj adventni venček. Tudi letos je bilo zanimanje otrok zelo veliko, saj seje na delavnico prijavilo 70 otrok, kar predstavlja kar dve tretjini šoloobveznih otrok v Leskovcu. Delavnica je tudi letos potekala pod vodstvom študentke teologije Damjane Sto-pajnik, ki tudi poučuje nekatere izmed teh otrok verouk, prav tako kot lani pa so mi tudi letos zelo pomagale Darja Dove-čar, Natalija Senekovič ter Maja in Anja Hudin. Ker je bilo letos naše znanje o izdelavi venčkov že utrjeno, smo se kar hitro lotili vsak svojega venčka in tako je izdelava potekala brezhibno. Vse venčke smo lično okrasili z raznimi naravnimi in umetnimi okraski, kar je pa najbolj pomembno, pa je to, da vsak venček krasijo 4 vijolične Za delavnico izdelovanja adventnih venčkov je bilo tudi letos izredno zanimanje. Tole so vsi udeleženci, z župnikom Edijem Vajdo v ozadju. adventne svečke, saj je vijolična barva žal ni tako. adventnega časa in bi po pravem morali Po končani delavnici smo naredili nekaj vsi imeti na svojih venčkih po domovih skupnih posnetkov, se okrepčali s čajem vijolično barvo, čeprav pa vemo, da to in malico, ki nam jo je pripravili župnik Edi Vajda, potem pa odnesli venčke v cerkev, kjer jih je drugi dan slovesno blagoslovil škof Jožef Smej, ki je tudi letos na Andraževo in hkrati prvo adventno nedeljo obiskal našo faro. Po končani nedeljski maši pa so otroci odnesli venčke na svoje domove in si tako sedaj doma vsak dan z njim pričarajo predbožično vzdušje. In tudi letos so otroci z navdušenjem sklenili, da bomo druge leto delavnico ponovili, da pa nam do takrat ne bo dolgčas, pa že pridno izdelujemo božične okraske, za naše smrekice v cerkvi. Veroučni učenci OS Leskovec z Damjano in župnikom Edijem Vajdo vam želimo blagoslovljene in v miru doživete božične praznike, v novem letu 2009 pa veliko zdravja in osebnega zadovoljstva! Besedilo in foto: Damjana Stopajnik Vse te čudovite venčke je na Andraževo nedeljo blagoslovil škof Jožef Smej. Miklavževanje v Lancovi vasi Večer je popestrila lutkovna igrica Zajček se je izgubil. V Folklornem društvu Lancova vas že vrsto let ski-bijo za ohranjanje ljudskega izročila, med priljubljene običaje v mesecu decembru pa sodi ttidi miklavževanje. Nekoč je sv. Miklavž, prvi izmed decembrskih obdarovalcev, otroke najprej obiskoval po domovih, zadnja leta pa vse pridne malčke obišče na predvečer svojega praznika, 5. decembra, kar v vaškem domu. Tudi letos so večer, ki je bil poln nekega pričakovanja, popestrile učiteljice iz OS Dobri Miklavž je obdaroval pridne otroke. Videm, saj so zbranim odigrale simpatično lutkovno igrico Zajček se je izgubil. Se dobro, da je zajček Uhec Dolgonogi, doma iz Smrekovega hriba št. 7, našel pot domov, saj je zima pometla vse poti v gozdu. Ob srečni vrnitvi domov pa je zbranim pomagal priklicati sv. Miklavža, ki pa na nesrečo »porednih« otrok tudi letos ni pozabil na pot vzeti svojega spremstva. Vendar je bilo ta večer v Lancovi vasi zbranih veliko pridnih otrok, saj so mnogi - kljub rožljanju verig in hrumenju črnih parkljev — pogumno prišli k sv. Miklavžu in mu tudi kaj zapeli, zmolili ali zdekla-mirali. Ob koncu so se vsi otroci vrnili domov — z velikimi darilnimi vrečkami. Vsem tistim, ki pa ste letos ostali brez darila ali le s šibo v roki, pa le majhen nasvet: do prihodnjega leta, ko bo sv. Miklavž ponovno potrkal na vaša vrata, je še dolgo, priložnosti za poboljšanje pa bo tudi veliko. Besedilo in foto: PK Sveti Miklavž obiskal tudi otroke v Leskovcu Vpetek, 5■ decembra, seje sveti Miklavž ustavil tudi v cerkvi svetega Andraža v Halozah, kjer so ga že nestrpno pričakovale nadebudne, pa vendar malo prestrašene številne otroške glavice. Ko so bili v cerkvi zbrani vsi otroci, jih je najprej nagovorila Sonja Zavec, ki je z njimi spregovorila nekaj besed o Miklavžu in o tem, ali so si letos zaslužili darila ali ne. Povabila jih je, da skupaj prisluhnejo otroškemu pevskemu zboru OS Leskovec, ki ga vodi Valentina Vidovič, potem pa si še ogledajo kratko igrico, ki so jo pod vodstvom Damjane Stopajnik pripravili učenci Matej Cafuta, ki je v igrici igral svetega Petra, Tadeja Turk, Martina Strmšek, Katja Smigoc, Spela Nahberger in Lucija Vindiš, ki so igrale nebeške angelčke, ki pripravljajo Miklavževa darila. Igrica se je zaključila s prihodom svetega Miklavža v spremstvu parkelj na. Sveti Miklavž je iz svoje zlate knjige prebral pridne otroke, jih vprašal nekaj vprašanj o njihovi pridnosti in znanju. Potem so še vsi skupaj zmolili molitev sveti angel Po končani obdaritvi so otroci srečni in z in potem je s pomočjo angelčkov pričel iskricami v očeh odšli domov. deliti darila, ki jih je prinesel otrokom. Besedilo in foto: Damjana Stopajnik Dober mož, sveti Miklavž, je obdaril otroke v cerkvi sv. Andraža v Leskovcu. Zahvala Miklavžu Hvala, Miklavž, za dobre inštrumente. Zelo smo jih bili veseli. Nisem si mislil, da bodo tako dobri. Rad te imam. Alen I. Zahvaljujem se ti za inštrumente. Najlepši mi je bil mali bobenček. Mateja Spoštovani Miklavž! Zahvalila bi se ti, ker si nas zelo prijetno presenetil. Inštrumenti so zelo lepi. Imajo prijetne zvoke. Najbolj mi je všeč triangel. Hvala, hvaležna sem ti. Aliče Dragi Miklavž! Želim se ti zahvaliti, ker si nam prinesel inštrumente. Všeč so mi kastanjete in ropotulje. Anja Dragi Miklavž, vesel sem bil glasbil za glasbeno vzgojo, ki si nam jih prinesel v šolo. Inštrumenti imajo zelo lepe glasove. Hvala ti! Alen O. Dragi Miklavž! Hvala ti za darilo, ki si nam ga prinesel v šolo. Sedaj bomo lahko igrali na nove inštrumente. Rok Marsikaterega je strah Miklavževih spremljevalcev. Hvala, Miklavž, da si nam prinesel v šolo inštrumente, ki sem jih bil zelo vesel. Se enkrat hvala, Miklavž. Timi V petek nas je obiskal Miklavž. Prinesel mi je igrico, knjigo in puzle. Tudi v šolo nam je prinesel veliko darilo. Dobili smo različna glasbila. Bili smo jih veseli. Zahvaljujemo se in obljubimo, da bomo še naprej pridni. Blaž Hvala za inštrumente. Najbolj sem bil vesel guira. Nisem pričakoval takega darila. Rene Hvala za veliko darilo, nisem pričakoval toliko glasbil. Se enkrat hvala. Učenci 3. razreda te imamo radi. Alen P. Hvala za toliko inštrumentov. Vsi so bili lepi, a najlepše so bile orglice. V zahvalo pa še tale pesmica: Slišal sem ptičko, drobno siničko, tožila je sestrici, da jo skrbi, kam si bo gnezdo pripela, kje bo mladičem uspavanke pela. Jablana v cvetju sklonila je vejo, sinički ponudila svojo odejo. Luka Dragi Miklavž, zelo sem vesela, da si me obiskal tudi letos. Rada bi se ti zahvalila za darilo, ki si mi ga prinesel v cerkev, in za vse inštrumente za naš razred. Zahvaljujem pa se ti tudi za sestavljanko, sladkarije in mandarine, ki si mi jih prinesel domov. Lepo te pozdravlja Lea Ob Trubarjevem letu Obletnice nam nudijo priložnost, da se bolj zavzeto poglobimo v to, kar obeležujejo. Na takšen način lahko podoživimo tisto, kar je običajno shranjeno v zakladnicah kulturne zgodovine, ter obenem izrazimo hvaležnost za vse, kar so ustvarili in nam zapustili naši predniki. Letošnje leto je bilo v vseh sferah kulturnega življenja prežeto s 500. obletnico rojstva očeta knjižnega jezika in književnosti. Težko rečemo, kdo bi bili dandanes, ali bi tekom zgodovine pridobili in ohranjali samostojnost, ali bi morda že zdavnaj priključeni večjemu narodu samo še sanjali svoje pretekle korenine ... Vsekakor Trubarju ne gre odrekati veličastva in pomena, ki ga je sam nevedoč imel za svoj narod. O vsem tem smo v letošnjem letu še posebej skrbno skušali poučiti tudi naše učence. Kdo je Primož Trubar? Kaj pomeni za Slovence? Zakaj se ga spominjamo še po pol tisočletja? O avtorju prvih slovenskih tiskanih knjig, Katekizma in Abecednika v letu 1550, smo v začetku septembra zasnovali projekt, ki smo ga predstavili malo pred dnevom reformacije. Projekt je potekal na vseh treh šolah naše občine, v matični šoli pa smo se odločili, da ga predstavimo tudi drugim občanom. K sodelovanju smo povabili še naše kulturno društvo, ki nam je s »Trubarjem«, g. Jožetom Šmigocem, pomagalo bolje predstaviti čas protestantizma in njegove predstavnike. Na sam dan predstavitve projekta je delo najprej potekalo po delavnicah, v katerih so se učenci seznanjali z duhom Trubarjevega časa in izdelovali razne predmete, ki so jih kasneje pokazali tudi na priložnostni razstavi v telovadnici. Tam pa je pozno popoldne potekala prireditev, ki so jo popestrili še šolski pevski zbor s pesmijo in ptujsko društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj s plesom. Učenci pa so pokazali poznavanje Trubarja in drugih protestantov, takratnega obdobja, načina življenja in tudi igre otrok, skratka duh izpred približno 500 let je zavel tudi v šolsko telovadnico. Veseli smo bili vseh gledalcev, ki so s svojo pozornostjo počastili naš trud, želeli pa bi še več odziva med našimi občani. Trubarjevo leto se počasi izteka. Sadovi Trubarjevega dela pa ostajajo ... Upajmo, da še dolgo. Vesna Voglar Moje novoletne želje Novoletne želje naših otrok Želim si, da bi me imeli sošolci radi. Gabrijel Šmigoc, 4. Želim si, da bi bili zdravi in bi se imeli radi. Anja Drevenšek, 2. Želim si, da bi bili zdravi, veseli in srečni, da bi si bili ljudje dobri. David Fošnarič, 2. r Naj se imajo ljudje lepo in naj si pomagajo med Sašo Potrč, 2. r Želim si, da bi bili srečni in zdravi. Sebi žalim srečo. Doroteja Fridl, 2. r Želim si, da bi se dobro učil in znal dobro brati. Aleks Muršič, 2. r V letu 2009 si želim, da bi imeli vsi otroci sveta kruh, vodo, oblačila in dom. Luka Lovenjak, 3. r Moje novoletne želje so: da ne bi bil lačen, slabe volje in da bi bil uspešen v šoli. Vsem ljudem na svetu želim mirno in srečno 2009. Rene Jančič, 3. r Želim si veliko snega. Želim si, da bi lepo preživeli praznike. Tadej Kozel, 4. r Želim si, da bi se ati vrnil iz dela v tujini. Julija Topolovec, 4. i Nives Vindiš, 4. r V tem letu se je mojemu dedku zgodilo veliko hudega. Najprej se je urezal, potem pa še opekel in pristal v bolnici. Želim si, da bi prišel čim prej domov. V letu 2009 mu želim veliko sreče in zadovoljstva. Blaž Krajnc, 3. r Vsem želim srečno 2009. Spoštovani učitelji! Rada bi bila, da bi vas otroci ubogali. Spoštovani otroci! Rada bi bila, da bi ubogali učitelje. Spoštovani starši! Rada bi bila, da bi redno hodili na sestan- Želim si, da ne bi bili ljudje na svetu lačni. Janja Kozel, 3. V novem letu si želimo lepih ocen in prijetnih trenutkov v šoli. Dejan Topolovec, Tilen Smigoc, Tadeja Topolovec, Mateja Topolovec, 4. r V novem letu si želim veliko zabave. Želim si, da bi moja mami ozdravela. Domen Fridauer, 4. r Monika Merc, 4. r Želim si, da bi tam v Afriki imeli otroci zadosti hrane in vode. Anja Brusar, 2. r Želim si, da bi bili srečni in zdravi. Želim si, da bi se ljudje razumeli med seboj, da bi bili srečni in zdravi. Andreja Bedrač, 2. r Katja Kozel, 2. r Želim si, da bi bili otroci v Afriki srečni in da bi se nam izpolnile vse želje. Janja Merc, 2. r Moji družini želim, da bi bili zdravi, srečni, da ne bi bili bolni. Lucija Voglar, 2. r Želim si, da bi bili srečni in da bi bili odrasli prijazni do otrok. Anita Belšak, 2. r Iz OŠ Sela W MOJ SOŠOLEC AN E J An e j ima temno rjave lase in temne oči. Oblečen je v pulover, ki ima svetlo modre in rjave črte. Ima temno rjave hlače in črne copate. Ni izbirčen. Ne mara pisanja. Rad tudi pleza na drevo. Kim Hebar, 3. r, OŠ Sela DRAGI MIKLAVŽ! Letos sem bil zelo priden, zelo si želim avto na daljinsko vodenje. Lep pozdrav! Benjamin Sitar, 4. r, OŠ Sela MOJ SOŠOLEC MATIC Matic ima svetle lase in modre oči. Ima rdečo jopico in svetle hlače, obut je v črne copate. Rad ima hamburger in pico. Matic rad pleza na drevo, rad se vozi s kolesom. Nima rad učenja in pisanja. Ne mara paradižnika. Anej Lozinšek, 3. r, OŠ Sela MOJA ŠOLSKA TORBA Moja šolska torba je modre barve. Na njej je narisan nogometaš. Je srednje velika. Je iz platna. Ob strani ima dva žepka in tri večje žepke. Na zadrgah so lepe nogometne žoge. Naramnice imajo odsevnike, držalo je modre barve. Svojo šolsko torbo uporabljam za prenos šolskih potrebščin. Skrbim zanjo, da je lepa. Ko je umazana, jo čistim. Pazim nanjo, da je ne strgam. Anej Lozinšek, 3. r, OŠ Sela VESELI DECEMBER K nam se bliža božič in zraven tega še novo leto. Z Blažem piševa Božičku veliko pisem. Postavili bomo božično drevo in ga okrasili. Pod božično drevo bomo postavili jaslice. Veselim se že, če bo veliko snega, da se lahko smučam in sankam. Mama bo spekla potico in piškote. Pod božično smreko bo zagotovo kaj daril. Topel dom je zelo lepo imeti. Vsem želim dosti sreče in veselja. Nejc Potočnik, 5. r, OŠ Sela OBISKAL NAS JE GOSPOD ŽUPAN V sredo, 12. 11. 2008, nas je pri uri slovenskega jezika obiskal gospod župan. Učenci 5. razreda smo mu pisali in nagradil nas je z obiskom. Najprej sta Evelin in Nuša recitirali pesem Kočija. Potem smo ga učenci spraševali. Povedal nam je, kako dolgo je že župan in kako postaneš župan. Pripovedoval nam je o naši občini in o naši vasi. Povedal je, da v občini živi približno 5300 prebivalcev, in naštel sosednje občine. Postavili smo mu vprašanje, kakšne načrte imajo z našo šolo. Odgovoril je, da bodo naslednje leto začeli z obnovo naše šole. Obljubil je, da bo naša šola dobila v naslednjem letu veliko novih stvari. Tega se učenci najbolj veselimo. Prinesel nam je polno košaro sladkarij za vse učence naše šole. Veseli smo bili, ker nas je obiskal župan. Žan, Tomaž, Nuša, Nejc, Amadeja, Klemen, Evelin in Urški iz 5. r, OŠ Sela NA PLAVALNEM TEČAJU Najprej smo se razgibali v malem bazenu. Odšli smo vsak k svoji skupini. Plavali smo žabico. Nato smo plavali še enkrat kravl. Potem smo skakali v vodo in odplavali na drugo stran bazena. Nas koncu smo se peljali s toboganom. Vesel sem, saj sem se naučil dosti novega. Martin Domajnko, 4. r, OŠ Sela NA PLAVALNEM TEČAJU Zjutraj smo šli na plavalni tečaj. Učiteljica je odklenila garderobo. Tam smo se preoblekli. Potem smo šli v mali bazen. Tja je prišel učitelj, da smo telovadili. Poklicali so nas v svoje skupine. Mojemu učitelju je bilo ime Boštjan. Nuša Voglar, 4. r, OŠ Sel Šola v naravi - Dolenja vas pri Čatežu. 20.-22. oktober 2008 Vtisi učencev 3. e, OŠ Videm, podružnica Leskovec Prišli smo okrog 12. ure. Imeli smo kosilo. Razpakirali smo stvari. Ogledali smo si vas Čatež in že smo imeli večerjo. V temi smo šli opazovat zvezde. Potem smo šli spat. Naslednje jutro smo vstali ob 7. uri, se uredili in odšli na telovadbo. Po zajtrku smo plezali po plezalni steni. Bili smo tudi pri čebelah. Na igrišču smo se igrali razne igre. Streljali smo z loki. Po večerji smo imeli škratov ples. Naslednji dan smo se orientirali po soncu in s pomočjo kompasa. Slikali smo na svilo. Vse svoje stvari smo spakirali v avtobus in se varno vrnili domov. Najbolj sem užival pri streljanju s športnim lokom v tarčo. Vesel sem bil, ko sem videl veliki voz na nočnem nebu in ko smo se igrali igro mehurčki. Rad bi se še vrnil. Vesel sem, da so me starši pustili v šolo v naravi. Hvaležen sem jim. Alen Orlač Zjutraj smo se odpeljali v Čatež. Tam smo si postlali postelje. Po kosilu smo šli na pohod. Ogledali smo si vas Čatež in njene znamenitosti. Zvečer smo šli na nočni pohod. Ogledali smo si zvezdnato nebo in potem smo šli spat. Drugi dan smo plezali po plezalni steni in streljali z lokom. Domov smo se vrnili srečno. Bilo je dobro. Zahvalil bi se atiju, ker je dal denar. Blaž Krajnc Vstali smo zelo zgodaj. Sli smo na avtobus in pobrali še druge otroke. Ko smo prispeli v Dolenjo vas, smo si ogledali sobe in oblekli smo si postelje. Potem smo imeli kosilo. Ko smo pojedli, smo si ogledali vas Catež.Sledila je večerja in nočni pohod z lučkami. Opazovali smo zvezde. Potem smo šli spat. Zjutraj smo se zbudili, nato smo pospravili postelje. Imeli smo zajtrk in jutranjo telovadbo. Potem smo plezali po plezalni steni in bili smo tudi pri čebelah. Popoldan smo bili na igrišču. Tam smo se igrali med dvema ognjema. In streljali smo z lokom. Po večerji smo imeli škratov ples. Potem smo šli spat. Naslednje jutro smo imeli zajtrk, potem orientacijo. Ko smo prišli nazaj, smo slikali na svilo. Nato smo šli na avtobus. Šofer nas je srečno pripeljal domov. Najbolj sem bil vesel, ko sem si lahko kupil majico in kapo. Vesel sem bil, ko smo šli na nočni pohod gledat zvezde in sem videl veliki voz. Vesel sem bil tudi, ko smo se učili o čebelah. Želim si, da bi še enkrat šli v dom Čebelica. Luka Lovenjak Zjutraj smo odpotovali v Dolenjo vas pri Čatežu. Poslovili smo se od staršev. Ko smo prispeli, smo se naselili v sobe. Po kosilu smo si šli ogledat vas Čatež. Drugi dan smo zjutraj telovadili. Po zajtrku smo plezali po plezalni steni. Spoznali smo življenje čebel. Popoldan smo se igrali razne igre in streljali z loki. Pospravili smo prtljago. Poslovili smo se od prijateljev. Vesela sem bila, ko sem gledala v zvezdnato nebo. Žalostna sem bila, ko sem dobila dve buški. Hvala učiteljici in staršem. Želim si, da bi bili skupaj še več časa. Janja Kozel Zjutraj smo odpotovali proti Čatežu. Prispeli smo okrog 12. ure. Najprej smo imeli kosilo. Sledil je ogled vasi. Potem smo si pripravili postelje, imeli smo večerjo. V temi smo opazovali zvezde. Odšli smo spat. Zjutraj smo imeli jutranjo telovadbo in zajtrk. Razdelili smo se v dve skupini. Bili smo na igrišču. Plezali smo po plezalni steni. Opazovali smo panje. Imeli smo večerjo in škratov ples. Hvala atiju in mamici, da sta me pustila, da sem lahko šel v Dolenjo vas pri Čatežu. Timotej Krajnc Zjutraj smo ob osmih odpotovali izpred šole. Pot je bila zelo dolga. Ko smo prispeli, smo si razdelili sobe. Ogledali smo si vas Čatež. Po ogledu smo si umili roke in sedli k večerji. Po večerji smo si umili zobe in šli spat. Zjutraj smo šli na jutranjo telovadbo in na zajtrk. Plezali smo po plezalni steni. Spoznali smo čebele. Potem smo šli na malico. Po malici smo imeli elementarne igre. Potem smo streljali z loki. Imeli smo tudi škratov ples. Po plesu smo šli spat. Zjutraj smo šli na zajtrk, po zajtrku pa smo spoznali, kako se lahko orientiramo. Najbolj sem bil vesel, ko sem bil v sobi s svojimi sošolci. Najbolj sem bil žalosten, ko nisem našel denarnice. Rene Jančič Z avtobusom smo se peljali proti Čatežu. Tam so nas sprejeli učitelji in učiteljice. Prvi dan smo si ogledali vas Čatež. Drugi dan smo streljali z lokom, plezali po plezalni steni, ogledali smo si čebelnjak. Tretji dan smo se učili orientirati in slikati na svilo. Vesela sem bila, da sem videla starše. Najbolj sem bila vesela, ko smo plezali po plezalni steni in ko smo si ogledovali vas Čatež. Zahvalila bi se vsem učiteljem in učiteljicam, ker so bili prijazni. Lea Šmigoc Izpred naše šole smo odhajali ob 8. uri. Peljali smo se v Dolenjo vas pri Čatežu. Doživel sem veliko lepega, še posebej, ko sem opazoval čebele. Streljali smo z lokom. Videl sem plezalno steno. Lepo je bilo, ko smo šli ponoči na sprehod. Ko smo se vračali, so moji sošolci še hoteli ostati. Veseli smo se vrnili domov. Tudi starši so nas bili veseli. Hvala za vse. Rok Stopajnik Ostijarejevci nastopili v Slovenski filharmoniji Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej je nastopil v Slovenski filharmoniji. Povabilo za nastop v Slovenski filharmoniji, kjer se priložnost ponudi le izbranim, je za mešani mladinski pevski zbor Osti jarej prišlo iz Študentske organizacije Slovenije in to je bil zanje dogodek tega leta. Nastopili so med znanimi študentskimi zbori, kar je bil še posebej dober občutek, je povedal zborovodja Ostijarejevcev Dejan Rihtarič. Dobili so enkratno priložnost, da se pridružijo zborom, ki imajo za seboj že dolgo pevsko tradicijo, in da pobliže spoznajo tudi njihov način dela, najvažnejše pa je, da je bil zbor Osti jarej pohvaljen, kar jim je dalo novega elana za delo naprej. Nov podvig jim je uspel na letošnjo Martinovo soboto v slavnostni dvorani na ptujskem gradu, kjer so pripravili odličen pevski večer z naslovom Glasbene razglednice. Dejan Rihtarič pravi, da jim je uspelo odpeti nekaj prav posebnih predelav slovenskih ljudskih pesmi, z njimi pa so potovali po vseh slovenskih pokrajinah, s tem pa prav gotovo navdušili publiko v polni dvorani na ptujskem gradu. Dejan je bil prezadovoljen, da se jim je ta ideja - ustvariti poseben pevski večer — tako zelo posrečila, in po treh letih, odkar zbor deluje, je Dejan tudi prvič zares zadovoljen s programom, ki so ga izbrali, izvedbo, in prepričan je, da so s tem dokazali, da so zreli zbor. Z Glasbenimi razglednicami so gostovali Zbor je bil letos tudi tudi v Črenšovcih, spomladi prihodnje leto pa želijo s pesmimi potovali po Sloveniji in z izborom navdušiti čim več obiskovalcev kulturnih dogodkov. 27. DECEMBRA BODO NA PTUJU PELI BOŽIČNE PESMI Letos se je v zboru zgodila še ena posebnost, ki je nastala po nekem »hecu«, zaživela pa kot moška vokalna skupina Osti jarej ali kot se ponavadi sliši Jari fantje. Povsem na začetku so pevsko srečo preizkusili na srečanju malih pevskih skupin in presenetljivo dobili že prve pohvale, delajo pa naprej, čisto zares, in se učijo novih pesmi za nastope. V zadnjih decembrskih dneh pa so vse vaje zbora vpete v priprave na nov božični koncert Božični utrinek, ki bo letos 27. decembra v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju. Kot pravi zborovodja Dejan, bodo peli božične pesmi, nekatere znane, druge morda malo manj, na božični večer, uro pred polnočko, pa bodo Ostijarejevci zapeli tudi v Marijini cerkvi na Ptujski Gori. Nove priložnosti, redne tedenske vaje in nastopi pa zbor čakajo tudi v letu 2009, ko že imajo nekaj načrtov, želijo pa si, da bi se jim pridružili še novi mladi pevci. Avdicijo bodo najverjetneje izpeljali januarja prihodnje leto, Dejan pa ostaja optimističen in pravi, da si želi predvsem take zasedbe, kot jo ima sedaj, in dodaja, da zdaj dela prav to, kar si je tudi želel. Ima zbor, odlične pevce, dobre nastope in publiko, ki je vedno z njimi. Vesel je tudi, da ima zbor toliko podpore v občini Videm, predvsem pri županu Frideriku Bračiču, za kar se mu še posebej zahvaljuje, zahvala pa tudi vsem tistim, ki jih spremljajo na koncertih, jim radi prisluhnejo, je še dodal Dejan. Njegove želje ob novem letu pa so dokaj skromne, le da bi bilo čim več nastopov, da bi se lahko kjer koli pokazali kot zbor, ki zna peti in mu je to tudi v veliko veselje. TM, fotoarhiv Rihtarič na posebnih pevskih pripravah. Veselo srečan je v šoli Leskovec V sredo, 10. decembra, so se na šoli Leskovec zbrali upokojeni delavci Zavoda OS Videm. Letos so se zbrali v zares lepem številu. Nagovorili sta jih v. d. ravnateljice Helena Šegula in vodja podružnice Leskovec Marjana Srdinšek. Prijeten program sta pripravili učiteljici Ksenija Širovnik in Marija Šosterič z učenci Utrinek s predstave Kam bežijo meseci 4. in 5. razreda, ki so odigrali igro Kam bežijo meseci ter še zapeli in zaplesali ob zvokih harmonike. Upokojeni delavci so se ob bogati pogostitvi in v veselem vzdušju še dolgo zadržali v jedilnici šole. Na svidenje prihodnje leto! Besedilo in foto: Manja Vinko Upokojeni delavci Zavoda OŠ Videm v avli šole Leskovec Elektronska prijava rojstev tudi v porodnišnici Ptuj Najbolj vesel dogodek v življenju vsakega starša, rojstvo otroka, je v Sloveniji v nekaterih bolnišnicah že nekaj časa mogoče uradno registrirati v elektronski obliki. Potem ko so doslej takšen način že uvedli v Mariboru, Novem mestu, Postojni, Kranju, Brežicah in Slovenj Gradcu, bo to zdaj omogočeno še novopečenim staršem v porodnišnici na Ptuju. Kot poudarjajo na Ministrstvu za notranje zadeve, je prav elektronska prijava rojstva eden od izstopajočih medresorskih projektov, ki povezuje vir podatkov o rojstvih oz. porodnišnice z matičnim registrom in je prinesel pomembno izboljšavo pri vseh udeleženih. Takšna prijava vključuje določitev enotne matične številke občana v centralnem registru prebivalstva, prijavo rojstva v matični register in prijavo prebivališča za novorojenčka v register prebivalstva. Elektronska prijava rojstva prinaša vrsto prednosti pri delu v porodnišnicah, na upravnih enotah in drugih organih javne uprave, ki pridobijo podatke o novorojenčkih v krajšem času kot doslej. Prednost prinaša tudi staršem in zato predstavlja korak bliže k prijazni javni upravi, Mednarodni dnevi SVETOVNI DAN OTROKA 20. november je zabeležen kot svetovni teden otroka. Razglasila ga je generalna skupščina Združenih narodov, ko je sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah in s tem postavila temelje za varovanje otrokovih pravic. V Sloveniji deluje že od leta 1990 v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenija TOM telefon za otroke in mladostnike, kamor lahko otroci in mladostniki pokličejo, se obrnejo na strokovnjake in svetovalce. Mladi lahko pokličejo na TOM vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, med 12. in 20. uro na brezplačno številko 080 12 34. TOM telefon je anonimen. MEDNARODNI DAN BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI 25. november je Organizacija združenih saj je staršem prihranjena pot na upravno enoto, skrajšan čas pridobitve izpiskov iz matičnega registra, zdravstvene izkaznice, določitve davčne številke in ostalih dokumentov za novorojenčka. Z uvedbo elektronske prijave rojstev je izboljšana kakovost in ažurnost podatkov za zdravstvene statistike in analize, upravne notranje zadeve, centre za socialno delo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma na vseh področjih, kjer so podatki o novorojenčku potrebni čim prej po rojstvu, še dodajajo na Ministrstvu za notranje zadeve. (Vir: STA) narodov razglasila kot mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, zato da bi obeležila spomin na brutalno umorjene sestre Maribel v Dominikanski republiki leta 1960. V Sloveniji že od leta 1999 društvo SOS telefon. Z raznimi vladnimi in nevladnimi organizacijami izvaja socialne kampanje in medijske akcije v okviru mednarodnih dni akcij proti nasilju nad ženskami. Aktivnosti so se pričele 25-novembra in so trajale do 10. decembra, ko smo obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ce boste kdaj trpeli nasilje in boste potrebovali pomoč, vedite, da v stiski niste sami. O tem, kam se lahko obrnete po pomoč, pa si lahko več preberete na www.drustvo-sos.si ali pokličete na brezplačno številko 080 11 55. TEDEN KARITAS V ponedeljek, 24. novembra, se je pričel Teden Karitas, katere temeljna načela in vrednote so med drugim družina, zaščita človeškega življenja, prostovoljstvo, pomoč ubogim in solidarnost. Predsednik škofijske Karitas Maribor, Branko Maček, je ob Tednu Karitas dejal, da je stiska ljudi velika, zato je pomoč, tako materialna kot tudi duhovna in duševna, še toliko bolj pomembna, ne le v tem tednu. Ob tem je še dodal, da so v tem tednu župnijske, škofijske, nadškofijske in Slovenska Karitas predstavile, kaj so skozi leto naredili, kolikim ljudem so pomagali. Ob raznih aktivnostih, ki so tekle skozi vso leto, so po Sloveniji priredili tudi dobrodelne koncerte, s katerimi so zbirali sredstva za ljudi, ki živijo v stiski in so potrebni pomoči. Pripravila: Stanka Letonja I. januar - svetovni dan miru 31. januar - svetovni dan boja proti kajenju II. februar - svetovni dan bolnikov 1. marec - svetovni dan civilne zaščite 6. marec — svetovni dan varčevanja z energijo 21. marec - svetovni dan strpnosti, svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji 22. marec - svetovni dan voda 25. marec - svetovni dan mater/ materinski dan 10. obletnica ljudskih pevcev FD Pobrežje V soboto, 25. oktobra, je bilo v Vaškem domu Pobrežje slovesno. Ob 10. obletnici Folklornega društva Pobrežje so pripravili prireditev »Pozdrav jeseni« — 2. srečanje ljudskih pevcev in godcev. Zgodbo ljudskih pevcev, ki jih vodi Terezija Simenko, so pričele pisati ustanovne članice Marija Marinič, Marija Rogina, Anica Sodec in Marija Topolovec. Zenskim članicam, to so Cecilija Arnuš, Tili-ka Bauman, Marija Drevenšek, Terezija Domine, Terezija Šimenko in Marjana Sodec, se je pridružil tudi moški član Anton Petrovič, tako da so sedaj ljudske pevke in pevci. Druži jih predvsem ljubezen do ljudskega petja in ohranjanja starih ljudskih pesmi, izdali pa so že tudi svojo zgoščenko. Večer so otvorili prav ljudski pevci iz FD Pobrežje s pesmijo »Dober večer Tjj ■ W jr! 1 ? sPsi 1 T Vsi zbrani gostje Ljudski pevci FD Pobrežje In še nagrada ob 10. obletnici - bogdaj«, sledila pa je pesem »Kje so moje rožice?«. Z nastopi so nadaljevale ljudske pevke iz Sel, na harmoniki Blaž Hameršak, ljudski pevci iz Turnišč, Veseli Jožeki, ljudski pevci upokojencev in fraj-tonarjev Grajena, ljudski pevci Društva upokojencev Videm, ljudske pevke delav-sko-prosvetnega društva Kidričevo, društvo Klopotec, pevci Folklornega društva Lancova vas, ljudske pevke Urbančanke iz Destrnika, ljudske pevke Društva inva- lidov Kidričevo in Turistično društvo iz Podlehnika. Ob tej priložnosti pa jim je v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj, Boris Novak podelil priznanja. Jubilejno bronasto Galusovo značko za dolgoletno delo na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti so prejele Tilika Bauman, Cecilija Arnuš, Terezija Domine in Terezija Simenko. Ob jubileju pa je zbrane nagovoril tudi posla- nec DZ RS Branko Marinič, ki je izrazil veselje ob tem, da čut do ohranjanja ljudske pesmi še živi. Dejal je: »Čeprav smo majhen narod, smo veliki. Veliki zato, ker ohranjajmo tisto, kar nas identificira - to je slovenska pesem, ki prav zaradi ljudskih pevcev in godcev ne bo nikoli izumrla.« Besedilo in foto: Stanka Letonja Folkloristi FD Lancova vas v Turči ji Turčija - človek jo vedno poveže z veliko količino pokajenih cigaret, veliko količino popite kave in čaja ter seveda z izredno močno izraženo narodno in versko pripadnostjo. Kolikor to dejansko drži, smo se folkloristi folklornega društva Lancova vas lahko prepričali letos, ko smo sodelovali na mednarodnem festivalu folklornih skupin v mestu Izmir. Na festivalu, ki se je odvijal od 10. do 15. oktobra, smo na številnih odrih po mestu skupaj s skupinami iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Črne gore, Kosova, Makedonije, Romunije, Grčije in gostiteljice Turčije predstavili del folklornega izročila. Na pot smo se odpravili kar z avtobusom, in sicer dva dni pred odprtjem festivala. Pot nas je vodila skozi Hrvaško, Srbijo in Bolgarijo, vse do končnega cilja - Turčije. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da je bila pot kar naporna, a je ob dobrem vzdušju, kakršno je vladalo celotno pot, še kar hitro minila. Prvi vtisi so bili, da se je Turčija v zadnjih letih zelo razvila, še posebej, če primerjamo razmere izpred šestih let, ko je otroška folklorna skupina Lancova vas gostovala v mestu Silivri, obiskali pa so tudi Istanbul. Sicer pa je Izmir tretje največje mesto za Istanbulom in Ankaro in ima danes približno slabe štiri milijone prebivalcev. Nahaja se ob Izmirskem zalivu, ob Egejskem morju, in je za Istanbulom drugo največje pristanišče. Za mesto bi lahko rekli, da je izredno liberalno in po urejenosti skoraj evropsko. Dejansko smo bili nad urejenostjo mesta, predvsem, ker smo lahko primerjali s prejšnjimi leti za sicer občutno večji Istanbul, izredno pozitivno presenečeni. Prav tako se lahko pohvali z izredno čistočo samega centra mesta. Center mesta izpostavljam zgolj zato, ker je slika na obrobju glede razvitosti in čistoče povsem drugačna. Turčija čuti izredno močno pripadnost državi, hkrati pa se še bolj močno spominja zgodovine in njihovega prvega predsednika sodobne Turčije, Mustafa Kemala Ata-tiirka. Ta je živel med leti 1881 in 1938 in je po vojni z Grki davnega leta 1923 ustvaril sodobno, sekularno in proevrop-sko republiko. Njegov portret je zraven zastave po toliko letih po njegovi smrti pri Turkih na stavbah seveda še vedno skoraj obvezen element. Prav ta državni voditelj je bil ustanovitelj omenjenega festivala. Dva festivala sta se odvila za časa njegovega življenja, lansko leto pa so festival ponovno obudili z željo, da postane tradicionalen. NA OBISKU PRI PATRU MARTINU KMETCU, ROJAKU IZ LANCOVE VASI V petih festivalskih dneh se je po številnih lokacijah po celotnem mestu predstavilo okrog štiristo petdeset nastopajočih iz enajstih držav, ki so v ta prostor, kot svetovno zibelko kultur, primešali še del svoje kulture in izročila. Mi smo se predstavili s številnimi spleti, s katerimi smo predstavili folklorno dediščino Lancove vasi in njene okolice. Čeprav smo imeli dnevno po dva nastopa na različnih prizoriščih, smo vseeno našli tudi čas za potepanja po mestu in razne izlete. Eden prvih, če ga lahko tako imenujem, je zagotovo bil obisk tržnice v samem centru mesta. Čeprav je center mesta izredno razvit in torej premore tudi številne druge trgovine, pa so vendar te v cenovno kar visokem rangu. Ze samo dejstvo, da se v mestu mogočno nad drugimi stavbami bohoti razvpi- Skupinska fotografija pred cerkvijo z našim rojakom, misijonarjem v Turčiji patrom Martinom Kmetcem. ti hotel Hilton, ti pove nekaj o samem kraju, saj ta hotelski mogotec ne gradi hotelov kjer koli. Nekaj minut hoje od hotela nas pripelje do ulice, kjer se vije nepregledno dolg in labirintni tržni prostor. Vidiš pa na teh tržnicah marsikaj. Prodaja se izredno veliko tekstila, kar je mogoče povezati tudi s pridelovanjem bombaža, ki je zelo razširjeno, prav tako pa je razširjena tudi usnjarska industrija. Močni so tudi v pridelovanju vseh vrst sadja in začimb. Bogata je tudi ponudba vseh vrst vin, še najbolj pa so razširjena sadna vina. Če k tržni ponudbi prištejemo prodajo raznovrstnih vodnih pip in tobaka in vseh drugih njihovih spominkov, potem velikost same tržnice niti ni več tako veliko presenečenje. Sicer pa vsekakor tam ni priporočeno hoditi sam, saj so možnosti, da se v tem labirintu spominkov in raznega drugega kiča izgubiš, resnično velike. Prav tako tam nate prežijo številni »referenti za marketing«, ki te na vsak način hočejo prepričati, da bi pristopil k njihovi tržnici. Ob številnih nagovorih, kot so »Dobar dan! Come here my friend, good priče for you!«, znajo biti včasih prav nadležni. So pa vsi na tržnici med seboj »poslovno« izredno povezani. Ko izraziš neko željo, bo prodajalec, v kolikor tega sam nima, hitro priporočil drugega prijatelja, ali pa ti kar sam od drugod prinesel določeno stvar. Prav tako so nam hitro ustregli ob prvih občutkih žeje, čeprav pijač, sploh pa alkoholnih, v bližini mošej naj ne bi bilo. Tako sem prvič dobil občutek, da se Turki vendarle tako strogo ne držijo načel zakona in vere. Resnično dobro ceno, če človek vendarle najde kaj zase, pa je seveda obvezno potrebno izpogajati z barantanjem. Sicer pa se vsi nastopajoči nismo družili samo ob nastopih in ob obedih v veliki dvorani ob živi glasbi v centru mesta, ampak tudi na izletih, ki jih je pripravil organizator. Eden takšnih, ki je resnično pokazal na vse večji prepad med razvitim in nerazvitim delom Turčije, je bil izlet na vzpetine na obrobju mesta. Slabo grajene hiše in možje, ki ob srebanju kave ali čaja skupaj navidez nejevoljno sedijo pred njimi, in gruče slabo oblečenih otrok nemo opazujejo mesto pod seboj, ki se zdi kot zlata trdnjava in kaže čisto drugi obraz mesta. Ob pogledu na takšne krute razlike se dejansko zamisliš, še posebej, ko je vodička opisala kraj z besedami: »To Folkloristi no izmed nastopov Veličasten pogled na središče mesta Izmir. je zdaj tista prava tradicionalna Turčija.« Sicer pa smo v samem mestu imeli še en zanimiv izlet z ladjo po Egejskem morju, na kateri so organizatorji za vse nastopajoče pripravili tudi obed. Čeprav gre za pristaniško mesto in morje zato ni ravno primerno za kopanje, je vendar na pogled videti kar čisto. Kot smo pozneje izvedeli, so velik napredek na večji čistoči dosegli predvsem v zadnjih desetih letih. Kot zanimivost naj povem, da je naša skupina obiskala tudi patra Martina Kmetca, rojaka iz Lancove vasi, ki kot misijonar že vrsto let živi in deluje v tem predelu Turčije. Ob prisrčnem sprejemu v cerkvi in pogostitvi v župnišču nam je med drugim zaupal, da je od 75 milijonov prebivalcev, kolikor jih živi v Turčiji, samo 80 tisoč kristjanov in da so zato Foto: Staša Cafuta prava manjšina. Ker pa je Turčija domovina številnih civilizacij, smo si ob koncu našega gostovanja ogledali še ostanke starodavnega mesta Efez. Čeprav so se izkopavanja začela že dokaj zgodaj, in sicer že ob koncu devetnajstega stoletja, je vendar zapuščina dokaj klavrna. Zraven stalnih sovražnikov kamninam, torej soncu in dežju, so ostankom tega mesta veliko škodo naredili predvsem potresi. Od mogočnega mesta, ki se je nekoč tam bohotilo, je danes dobro prepoznaven morebiti le še amfiteater za okrog 2.500 ljudi, knjižnica in nekatera svetišča. Tako je minilo še eno izjemno zanimivo gostovanej v tujini, ki nam je, čeprav v relativno majhnem delu videne države, postreglo z vsemi njenimi utripi. Uroš Sitar »V jesenski noči« selske ljudske pevke praznovale 10. obletnico Ponosne selske pevske lepotice s priznanji, rožami in kuvertami, pa seveda novimi bluzami, za katere pa se je posebej izkazal videmski župan Friderik Bračič. 15. november 2008je na Selih mineval v prijetno napetem vzdušju, saj so potekale še zadnje priprave na večerno jubilejno prireditev V jesenski noči, letos že tretjo po vrsti. Ko je nastopil večer, se je dvorana Doma kulture napolnila do zadnjega sedeža, saj je pri nas doma ljudska pesem, ki jo že 10 let negujejo domače ljudske pevke. Njihova zasedba se je v tem času precej spreminjala, saj ne pišem o kakšnih mladenkah, ampak o gospeh v zrelih, že tudi jesenskih letih. Nekatere so se poslovile od organiziranega petja iz zdravstvenih razlogov, druge spet iz drugačnih razlogov. V preteklosti so jim pomagale še Gerčka Letonja, Marija Blažek, Roza Zajc, Anica Krušič, Marija Kostanjevec in Marija Veselič ter žal že pokojna Anica Tominc. Najvztrajnejše pa vlečejo prijetno breme ljudske pesmi v prihodnost, saj pravijo, da bi bile vesele, če bi se za tovrstno petje z bogatim ljudskim izročilom navdušili tudi mlajši pevci. Pa vendar ni glavni razlog njihovega vztrajanja v tem, temveč mnogo veselja ob prijetnih druženjih, pa naj bo na rednih pevskih vajah, še bolj pa na različnih nastopih in prireditvah. Povabil je, pravijo, zmeraj dovolj, zato poskušajo na nek način vrniti tistim, ki so do njih in njihovega dela pozorni. In to na tak način, da jih povabijo medse in tako skupaj pripravijo za poslušalce in gledalce kak lep večer. Tako je bilo tudi tokrat. Jubilantkam so prišli s pesmijo čestitat člani mnogih skupin ljudskih pevcev, s katerimi so se v zadnjih letih spoprijateljile. V več kot dveurni prireditvi so se na odru zvrstile skupine: pevke ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, ljudske pevke FD Pobrežje, ljudski pevci DU in članice KPD Stane Petrovič Hajdina, kar tri skupine iz Kidričevega - ljudske pevke društva invalidov, ljudske pevke DPD Svoboda in pevke Druge pomladi DU Kidričevo, nato ljudske pevke DU Ptujska Gora, ljudske pevke KD Skorba, zmeraj komično naravnani ljudski pevci Fotografskega društva Tezno Maribor, ljudski pevci FD Romarin Dolena, ljudski pevci DU Turnišče, ljudski pevci DU Videm pri Ptuju in sosede, ljudske pevke FD iz Lancove vasi. Skupina ljudskih pevk, ki deluje pod okriljem KD Sela, je bila deležna mnogih čestitk in pohval, najbolj pa jih je gotovo razveselilo priznanje, ki jim ga je podelila predstavnica Območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mateja Kuharič. Gallusovo značko, ki jo sklad podeljuje za večletno organizirano prepevanje, je prejelo vseh pet pevk jubilantk: Marica Potočnik bronasto, Lizika Emeršič in Danica Palijan srebrno, Antonija Kaučevič zlato in Lojzka Murko častno Gallusovo značko, saj je prejemnica zlate bila že v preteklosti, njeno prepevanje v zborih in pevskih skupinah pa traja že več kot 35 let. Posebno pozornost, spominsko zahvalo, je domačim pevkam ob njihovem jubileju podelil v imenu Kulturnega društva Sela njegov predsednik Alojz Auer, kakor tudi vsem drugim nastopajočim skupinam. Med nekaj pomembnimi gosti, poslan- Voditeljica selskih ljudskih pevk Antonija Kaučevič se zahvaljuje v dvorani navzočima nekdanjima pevskima kolegicama Marici Kostanjevec in Mariji Veselič. Slednja svojemu novemu kolku pomaga hoditi le še z eno berglo. Ali se jim bo čez čas spet mogla pridružiti? cem v državnem zboru RS Brankom Mariničem, Matejo Kuharič iz Območne izpostave sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, župnikom sodelavcem p. Slavkom Stermškom, predsednikom zveze DU Spodnjega Podravja Francem Kodermanom, predsednikom KS Sela Antonom Peršuhom in vsemi tremi občinskimi svetniki z našega območja, Martinom Beraničem, Jožico Merkuš in Srečkom Svenškom, so pred koncem prireditve izzvali in povabili k mikrofonu znamenitega umetnika, pevovodjo Jožeta Dernikoviča. Sam se že več kot 50 let trudi za kvalitetno in lepo zborovsko petje, zato je bil na prireditvi gotovo najkompetentnejši za podajo želene kritike. Njegova ocena ustvarjajna skupin ljudskih pevcev je bila zelo pozitivna, kot oseba, ki želi zmeraj znova napredovati v kvaliteti petja, pa je pevke in pevce prijazno vzpodbudil k še večji zavzetosti in doseganju še boljših rezultatov. Sam mi je kasneje priznal, da poleg zborovske zelo ceni tudi ljudsko pesem, vendar je neprimerno, da nekateri izrabljajo originalne melodije določenih pesmi in jim dodajajo neoriginalna oz. svoja besedila, kar pomeni razvrednotenje pristne kulturne dediščine. Na Selih smo posebej ponosni na prizadevanje in trud ljudske umetnice, sicer voditeljice ljudskih pevk, gospe Antonije Kaučevič, ki je sama napisala že več besedil pesmi, gotovo pa je med njenimi najbolj poznanimi Življenjska pot, ki so jo praznujoče zapele za uvod v prireditev. Na posebej lepo okrašenem odru Doma kulture, ki je glede na naslov prireditve in letni čas predstavljal živo-pisano bogastvo jeseni, so jubilantkam in gostom zaigrali še domači, zelo obetavni Mladi muzikanti, ki prav tako kot ljudske pevke delujejo v okviru KD Sela. »Kam le čas beži, kam se mu mudi ..,« je zadonelo po dolgem poslušanju zelo bogatega slovenskega ljudskega izročila, med katerim je bilo mnogo duhovnega bogastva in nekatere od najbolj veselih gostov zvabilo na ples, saj se je prijetno druženje nadaljevalo ob zelo okusnem golažu, pripravile so ga prizadevne članice aktiva žena iz Sel, zato smo še ostali skupaj, ker »leto za letom gre, hitro pač mine vse ...«. Frenk Muzek Poklon predsednika KD Sela. Ob rožicah je tudi bela kuverta. Pa bo spet nekaj za rekreacijo ... Od septembra do decembra smo bili člani KD Videm polno zaposleni. 13. septembra je potekal tradicionalni pohod po poteh snemanja filma Svet na Kajžarju. Letos mineva že 56 let od snemanja. Pohoda se je udeležilo lepo število pohodnikov; tudi tokrat jih je precej prišlo s Ptuja. Čeprav je bil dan siv in je kasneje deževalo, to ni skazilo prijetnega vzdušja. Na poti je bilo več postankov pri prijaznih domačinih, Pestro dogajan je v KD Videm ki vedno ponudijo kozarček žlahtne kapljice, daljši postanek s toplim obrokom pa je bil pri domu krajanov v Majskem Vrhu, kjer je zadonela ljudska pesem. Pohodniki so se kar dolgo zadržali in se na izhodiščno točko vrnili šele v temi. 9. oktobra je bilo v Drvarnici odprtje razstave ljubiteljskega kiparja Rajka Verbančiča. Rajko je mlad fant, ki s spretnimi rokami in veliko pozornostjo oblikuje različne Anica Sivec v monokomediji Teater ni klošter. uporabne in okrasne izdelke iz gline. Razstava je bila tudi prodajna, saj Rajko rad izdela kakšno stvar tudi po naročilu. Zelo rad ima glasbo, saj je član videmskega tamburaškega orkestra, v katerem se uči tamburanja, pogosto pa jih spremlja s harmoniko. Konec oktobra je nekaj članov KD Videm sodelovalo na proslavi ob 500-let-nici rojstva Primoža Trubarja. Proslavo je pripravila osnovna šola Videm. Novembra pa je društvo povabilo v goste profesionalno igralko v pokoju. Nekdanja članica SNG Maribor Anica Sivec je predstavila monokomedijo Teater ni klošter (Gledališče ni samostan), za katero je besedilo napisala sama. V njej se spominja veselih in žalostnih dogodkov iz svojih poklicnih let. V soboto, 13. decembra, pa je že tradicionalno potekala prireditev Spet je leto naokoli. Letos je bila obarvana z ljudsko tematiko. Ob vseh skupinah KD Videm so kot posebni gostje nastopili Stari prijatelji iz Kicarja. Z igranjem na zanimiva ljudska glasbila so navdušili občinstvo in člane društva. Ob tej priložnosti pa smo počastili 85-letnico ustanovitve kulturnega društva Franceta Prešerna Videm in prav tako 85 let delovanja gledališke skupine in tamburaškega orkestra. V teh desetletjih je nekaj skupin tudi prenehalo delovati ali pa so postale samostojna društva. Danes KD Videm ob tamburaših in gledališčnikih sestavljajo še pevski zbor, recitatorska skupina, ljudski pevci Vinogradniki in Fantje iz Jurovc, harmonikarji Veseli Jožeki, sekcija za razstavno dejavnost in sekcija za kulturne poti. Gledališka skupina vas že sedaj vabi na premiero komedije Toneta Partljiča Gaj za dve, v režiji Marije Cernila. Premiera bo v soboto, 17. januarja 2009, v občinski dvorani v Vidmu. Člani KD Franceta Prešerna Videm se iskreno zahvaljujemo vsem, ki obiskujejo naše prireditve, spremljajo naše delo in nas podpirajo. Želimo vam vesel božic ter zdravo in kulturno bogato leto 2009. SREČNO! Manja Vinko Foto: Bojan Orešek Stari prijatelji iz Kicarja, gostje na prireditvi Spet je leto naokoli. Videmski Tamburaši Rajko Verbančič je na razstavi svojih izdelkov zaigral s tamburaši. Dramska skupina iz Leskovca Dramska skupina Kulturnega društva Leskovec spet uspešno deluje. Po lanskoletni uprizoritvi Mutastega muzikanta, ki je dvakrat napolnil dvorano domačega gasilskega doma, so marljivi člani letos pripravili Partljičevo komedijo Krivica boli. Skromno število moških igralcev se je letos povečalo za enega člana, še vedno pa si v skupini želijo še več moških in ženskih članov, pripravljenih žrtvovati nekaj prostega časa za gledališko udejstvovanje. Zato pozivajo vse, ki jih to veseli, da navežejo stike s komer koli od že sedaj aktivnih članov in se jim pridružijo. Veseli vas bodo. Premiera Krivica boli je bila v Leskovcu v soboto, 15. novembra. Režijo je prevzel Anton Roškar, igrajo Peter Merc (upokojeni profesor in pisatelj Janez Krivic), Slavica Vidovič (Vesna, njegova bivša žena), Janez Lovenjak (Ljubo Topič, nogometni trener, sedanji Vesnin mož) in Mateja Vidovič (čistilka Marija), da pa je bilo ob nastopih čim manj treme, je skrbela šepetalka Anja Potočnik. Ostale naloge so si enakomerno porazdelili, tudi z drugimi člani kulturnega društva. Dvorana je bila polna in gledalci so se pošteno nasmejali, zato so nastopajoči igro ponovili še 7. decembra v Leskov- cu, v nedeljo, 14. decembra, pa sledi gostovanje v Podlehniku. Druge bližnje kraje nameravajo obiskati po novoletnih praznikih. Same vaje za predstavo spremljajo tudi težave. Naj večji problem je še vedno premalo igralcev, takoj za tem pa obveznosti vseh v službi ali šoli, tako da se za čas vsake naslednje vaje največkrat dogovarjajo sproti. Pa pravijo, da bodo vztrajali in že izbirajo novo besedilo za novo uprizoritev. Na naslednje predstave pa vas vabijo že vnaprej in obljubljajo veliko smeha. Besedilo in foto: IR Marljivi člani KD Leskovec so tudi letos pripravili premiero na domačem odru. Odlomek iz Partljičeve komedije Krivica boli V Šturmovcih od trgatve do miklavževanja ... Lahko smo zahvalni, da smo imeli v jeseni nekaj sončnih in toplih dni, ki so ljudem, predvsem tistim, ki živijo na vasi, omogočili, da pridno pospravijo svoj pridelek. Tokrat smo se Sturmovčani zbrali na, tako rečeno, enem izmed najbolj priljubljenih slovenskih praznikov - na trgatvi, seveda. Grelo nas je toplo jesensko sonce, pa ne le to, zadišali so tudi pečeni kostanji in vino. Marsikdo se vpraša, kaj je potrebo za dobro trgatev. Pa vam mi povemo: predvsem dobra družba. Letina je bila dobra, natrgali smo grozdja za kar 170 litrov vina. Po trgatvi pa seveda vsi nestrpno čakamo svetega Martina, ki nam vsako leto obljubi, da bo naš sok spremenil v žlahtno kapljico. V občini Videm je potekal niz prireditev v sklopu tradicionalnega Martinovanja. Sturmovčani pa smo bili letos tudi prvič gostitelji. Čeprav priznamo, da smo se v preteklih letih radi zbirali po haloških kleteh, saj so bili Za dobro tgatev je potrebna predvsem dobra družba Foto: LR vinogradniki zmeraj zelo gostoljubni. Zbralo se nas je precejšnje število, zelo pa smo bili veseli, da so se povabilu odzvali tako domačini kot tudi gostje iz sosednjih vasi. Družbo so nam delali tudi poslanec DZ RS Branko Marinič, svetniki Občine Videm in nekaterih krajevnih skupnosti. Dolgo let smo čakali na Miklavža, pa nas je vendar našel v tej mirni vasici. Nestrp- no ga je pričakalo lepo število otrok. A ni prišel sam, spremljali so ga parklji, angeli, župnik in ministrant. Zvok verig je dal vedeti, da druščina že prihaja, zato se je zaslišal glasen vrisk otrok. Otroci so bili zelo presenečeni, da je Miklavž toliko vedel o njih. Najmlajši so bili zelo pogumni in tudi kaj zapeli, predvsem pa so se vsi zelo trudili, da bi Miklavžu potr- dili, da so bili letos zelo pridni. Obdaril je le najbolj pridne otroke, čeprav v naši vasi porednih sploh ni. Vsi zbrani pa smo morali obljubiti, da bomo tudi v prihodnjem letu tako pridni, da nas bo Miklavž spet obiskal. Laura Rožman Po trgatvi pa seveda vsi nestrpno čakamo svetega Martina in Dolgo let smo čakali na Miklavža zbralo se nas je precejšnje število, tudi poslanec Branko Marinič. Novoletna poslanica Spoštovani občani Občine Videm, krajani KS Tržeč, simpatizerji in člani Etnografskega društva Tržeč, dovolite, da vam predstavim najpomembnejše naloge v iztekajočem se letu. Izvedli smo naslednje projekte: 1. Sodelovali smo na pustnih prireditvah na Ptuju in Vidmu, obiskali smo donatorje. Podmladek je obiskal domačije v Tržcu in okolici ter zaželel domačim zdravja in obilno letino. 2. Pripravili smo presmec in ga na cvetno nedeljo ponesli v domačo farno cerkev. 3. Sodelovali smo na krajevnem prazniku v Tržcu. 4. Izvedli smo projekt ličkanje in predstavili, kako so to kmečko opravilo opravljali nekoč. 5. Sodelovali smo pri projektu Martinovanje v Halozah. 6. Zaključili smo projekt obnove hleva na Djočanovi kmetiji. Spoštovani! Dovolite, da se vam zahvalim za pomoč in darove, ki ste jih namenili našemu društvu, s tem pa pripomogli k ohranjanju običajev in kulturne dediščine tega dela Slovenije. V imenu Etnografskega društva Tržeč vam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. Upravni odbor ED Tržeč Odlične haloške gibanice z Vidovičeve kmetije Štefanija Vidovič iz Sp. Leskovca domači kruh in gibanice peče že lep čas, tudi po naročilu, za svoji odlični krušni dobroti pa je že prejela več nagrad na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Peka gibanic in domačega kruha pa je pri Vidovičevih tudi uradno registrirana kot del dopolnilne dejavnosti na kmetiji, še posebej z gibanicami pa se gospa Štefanija »zna« prikupiti mar- sikateremu ljubitelju sladkih dobrot. Na Miklavževo soboto sta jih z možem razdelila veliko kosov v Mercatorjevem centru na Špindlerjevi na Ptuju. TM Mini kulinarični kotiček Ingrid FrOchtel Polnovredna prehrana * Vegetar: rceptiZi* ike oznanstvom t« s števil"""1' S Z b.lJt®°a zdravo P«hra"° claus Veitzmann '"’naovod”pri5pevalprof.d..CU« MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Zdravstvene razmere v Sloveniji so alarmantne, saj večji del prebivalstva trpi zaradi močno razširjenih civilizacijskih bolezni. Znano je, da je večina bolezni odvisnih od prehrane ali je napačna prehrana sopovzročiteljica različnih bolezni. Bolezni, odvisne od prehrane, naraščajo po vsem svetu, čeprav določena področja medicine napredujejo. Večina prebivalstva se kljub bogati ponudbi najrazličnejših prehrambenih izdelkov prehranjuje enolično. Kljub vedno večji zdravstveni osveščenosti nekaterih skupin Slovenci v povprečju jedo preveč mastno, preveč sladko, preveč slano in predvsem preveč. Preveč hrane, napačno sestavljeni jedilniki ali neprimerno pripravljene jedi, ki vsebujejo premalo življenjsko pomembnih sestavin, lahko povzročijo nekatera obolenja, ki so odvisna od prehrane. Zdravstvene motnje, pogojene s prehrano, so v Sloveniji številčne in močno razširjenje (karies, čezmerna telesna teža, zaprtje, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, povišane vrednosti maščob v krvi ...). Z izbiro prehrane, prilagojene potrebam, lahko zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni, pogojenih s prehrano, ali pa jih preprečimo. Nasploh je potrebno zmanjšati količino zaužite energije iz hrane, hkrati pa povišati vnos esencialnih sestavin. To najpreprosteje dosežemo tako, da je naš jedilnik sestavljen iz bistveno manj živil živalskega izvora in več živil rastlinskega izvora. Tako povečamo tudi količino zaužitih sestavljenih ogljikovih hidratov (škrob in vlaknine) in esencialnih hranilnih snovi, hkrati pa zmanjšamo vnos energije iz hrane - zlasti v obliki maščob. Ingrid Friichtel, avtorica posebne kuharice z naslovom Polnovredna prehrana, se je več kot 20 let ukvarjala s polnovredno prehrano, in sicer tako teoretično kot praktično. Preden uporabnik začne preizkušati njene slastne polnovredne recepte, si lahko prebere izčrpen uvod o vplivu prehrane na zdravje in vse o živilih v polnovredni prehrani, njihovi Polnovredna prehrana pravilni hrambi in uporabi. Drugi del kuharice prinaša nazorno predstavljene recepte za presne jedi, solate, juhe in enolončnice, jedi iz žita, zelenjave, krompirja in stročnic, sladke jedi in deserte ter zanimive predloge za zajtrke, drobne prigrizke in večerje. Vse recepte odlikujejo preprosta priprava ter natančna in jasna navodila. Knjiga je od septembra na voljo tudi v slovenskem jeziku. Izposodimo si jo lahko v knjižnici ali pa jo kupimo v Merkurjevih trgovinah. Krepki namaz za kruh NAMAZ IZ ZELENE PIRE Sestavine za 350 g: 120 g čebide 70 g masla 50 g zelene pire V4 lovorovega lista 3 zrna pimeta 3A zelenjavne jušne kocke 150 ml vode 50 g lešnikov 2 žlički majarona 1 žlička suhega timijana lA žličke sveže mletega belega popra V4 žlička sveže naribanega muškatnega oreščka 1 ščepec kardamoma morska sol Čas priprave: 25 min Za prepojitev: 3—12 ur 1. Čebulo zrežite na zelo drobne kocke in jih podušite na 30 g masla, da postekleni. 2. Zeleno piro z zdrobljenim lovorovim listom in zrni pimenta srednje grobo zmeljite ter vmešajte v čebulo. Dodajte zdrobljeno jušno kocko, dolijte vodo in med nenehnim mešanjem skuhajte v gosto kašo. 3. Lešnike s sekljalnikom drobno zmeljite in jih skupaj s preostalim maslom vmešajte v pirino maso. 4. Namaz izboljšate z zelišči in začimbami. Nadevajte ga v keramične lončke in okrasite z lovorovim listom ali timijanovimi vejicami. Vsaj za 3 ure, še boljše pa za celo noč, ga postavite v hladilnik. Ponudite ga ogretega na sobno temperaturo. Uporaben je 4 dni. Kokosove mladice Kokosove ruladice so piškotki, ki jih ni potrebno peči, vendar pa jih moramo pripraviti vsaj 4 dni prej, ker rabijo čas, da se primerno osušijo. Kdor je ljubitelj kokosa, je to zanj izredna poslastica. Tudi zelo dolgo ostanejo, a verjetno ne bodo dolgo čakali, saj nas vedno znova in znova premamijo. Testo: - 250 g albert piškotov (mletih) - 100 g sladkorja v prahu - 100 g mletih orehov - 100 g stopljene čokolade -16 velikih žlic kuhane močne črne kave - 2 veliki žlici ruma - 1 veliko žlico kakava Krema: - 200 g kokosove moke - 200 g masla - 200 g sladkorja v prahu - 6 velikih žlic vroče vode - 6 velikih žlic sladkorja Za temno podlago oziroma testo skuhamo črno kavo in stopimo čokolado. Posebej stehtamo albert piškote, slad- kor v prahu, orehe, premešamo in dodamo ostale sestavine. Vse skupaj dobro premešamo in pustimo, da se masa skoraj ohladi. Za kremo najprej skuhamo 6 velikih žlic sladkorja in vode ter vmešamo kokosovo moko in pustimo, da se skoraj ohladi. Medtem penasto vmešamo sladkor v prahu in surovo maslo in dodamo prepojeno kokosovo moko ter vse skupaj dobro premešamo. Nato sledi naslednji postopek: pripravimo si dva para folij, velikosti približno 40 x 50 cm. Obe masi razdelimo na polovico, ker bomo zaradi lažje izdelave valjali dvakrat. Najprej med folijama razvaljamo temno maso približno 3 mm na debelo in oblikujemo pravokotno obliko. Nato nanjo namažemo kokosovo maso, še enkrat malo pritisnemo z valjarjem na folijo, vrhnjo folijo odstranimo in z nožem prerežemo na polovico ter z vsake strani zavijemo ne preveč debelo rulado. Da jo laže povaljamo v kristalni sladkor, jo še razpolovimo. Tako zavite rulade povaljamo v kristalni sladkor ter damo na pladenj, da se nekaj časa sušijo na hladnem, na zraku (približno 4 dni). Ko so se rulade na zraku osušile, jih posamično zavijemo v folijo, damo za približno 20 minut v skrinjo in nato narežemo na poljubne dimenzije (od 0,5 do 1 cm široke). Tudi te že narezane ruladice naj se malo osušijo. Mogoče se vam zdi malo kompliciran recept, vendar ni, le pripravljati ga je potrebno v prostem času, je pa zato zelo, zelo dober. Iz Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas Tudi v lancovovaškem društvu je bila jesen delovna in razgibana, saj so članice pripravile kar nekaj aktivnosti, ki so bile dobro obiskane. KUHARSKI TEČAJ - POTICE Z RAZLIČNIMI NADEVI 25. oktobra so se v svojih prostorih v vaškem domu zbrale članice društva iz Lancove vasi, ki so na kuharskem tečaju pekle potice z različnimi nadevi. Tokrat v goste niso povabile nobenega velikega kuharskega mojstra, saj imajo v njihovem društvu kar nekaj »zelo sposobnih« mojstric kuhanja in pečenja, ki ob petkih z veseljem širijo svoje kuharsko znanje. Ta večer so najprej pripravile kokosovo potico, nadaljevale z biskvitno potico z orehovim nadevom, nazadnje pa so Udeleženke kuharskega tečaja so z zanimanjem sledile pripravi testa ... Članice so na tečaju izmenjevale recepte, predvsem pa izkušnje in »male skrivnosti« pri peki potic. prikazale še pripravo potice s skutinim nadevom. Tečaj je trajal kar nekaj časa, saj so najprej zamesile testo, ki je moralo nekaj časa počivati, v tem času pa so gospodinje pripravile različne nadeve. Ko pa so bile potice pečene, pa so jih seveda gospodinje z velikim veseljem poskusile. Končna ocena pa je bila, da so bile prav vse okusne, predvsem pa lepe na pogled. JESENSKE USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE V času jesenskih oz. krompirjevih počitnic pa so v društvu tudi letos organizirale ustvarjalne delavnice za najmlajše. Otroci, teh je na delavnicah vsako leto več, so letos barvali odlitke iz mavca. Mentorici — Nataša in Bojana Mlakar, sta otrokom najprej pokazali, kako se pripravi masa iz mavca in kako se le-ta vlije v kalup. Sicer pa so otroci mavčne odlitke, ti so bili različnih oblik (pikapolonice, svečniki, zvezdice, okvir za sliko ...), nato pobarvali z različnimi akrilnimi barvami. Mentorici sta jim namreč prinesli že posušene odlitke, saj bi drugače delavnica trajala predolgo. Mladi ustvarjalci so pri tem pokazali veliko veselja, predvsem pa domiselnosti, zraven pa so se lahko posladkali še s sokom in bonboni. OB PETKIH DELAVNICE ROČNIH DEL IN KUHARSKI TEČAJI V društvu pa so se letos odločile, da bodo v zimskem času petki odslej delovni, predvsem pa namenjeni druženju in izobraževanju. Tako so v teh predprazničnih decembrskih dneh prikazale še pripravo pehtranove potice, skupaj so izdelovale adventne venčke, prav tako so družno izdelovale božič- no-novoletne voščilnice, ki jih vsako leto pošljejo svojim društvenim prijateljem. Velik zalogaj pa je bila vsekakor priprava večerje ob zaključku krajevne skupnosti Lancova vas — gospodinje so namreč skuhale in postregle večerjo na temo domačih kolin. Besedilo in foto: PK Vsem občankam in občanom občine Videm, še posebej pa našim članicam, voščimo vesel in doživet božični dati, leto 2009pa naj Vam in Vašim najdražjim prinese zdravja, miru in osebnega zadovoljstva! Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas Tudi naše gospodinje so izdelovale domače rezance Društvo gospodinj Draženci je že osmo žene iz Rogatca. Gospodinjski večer v med sodelujočimi pa so bile najbolj šte-leto zapored v svojem kraju pripravilo soboto, 13. decembra, so že tradicional- vilčne ekipe iz občine Videm. Gospodinjski večer in nanj povabilo no popestrile s tekmovanjem v izdelova- Tekmovale so žene iz društev in aktivov društva žena, deklet in gospodinj iz vseh nju domačih rezancev, na katerem se je Lancova vas, Sela, Dolena in Videm. konecev, letos pa so se jim pridružile še letos pomerilo 14 ekip, tudi dve moški, Na koncu je komisija, ki jo je vodila Tudi letos je sodelovala ekipa aktiva žensk iz Dolene. Domače rezance je delala tudi ekipa žensk iz Sel. Terezija Meško iz Kmetijsko gozdar- zaključkom projektnega dela, ki so ga so tudi nekaj najbolj značilnih domačih skega zavoda Ptuj, odločila, da so »naj letos posvetile repi in jedem iz repe ter jedi iz repe, k temu pa dodale še pre- rezance« naredile žene iz društva žena in izdelkom iz ličja. Nastala je tudi raz- čudovite izdelke iz ličja, deklet občine Hajdina. stava, na njej pa je bilo mogoče o repi Draženčanke pa so se predstavile še z izvedeti veliko zanimivosti, pripravile Besedilo in foto: TM Delo je šlo dobro od rok tudi ekipi iz Lancove vasi. Dobro pa so se v izdelovanju rezancev znašle tudi članice dru- štva kmetic občine Videm. Lancovljanke obiskale tradicionalni praznik kakijev Članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas so se prvo novembrsko soboto podale na vsakoletno enodnevno strokovno ekskurzijo; letos jih je pot vodila kar na Primorsko, saj so v Strunjanu obiskale praznik kakijev. Katico Krajnc, predsednico tamkajšnjega društva, smo povprašali, od kod je sploh prišla ideja oziroma povabilo na izlet. Povedala nam je, da je že pred petimi leti na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju na Ramini stojnici spoznala članico turističnega društva Strunjan. Hitro sta navezali stike, Lancovljanke pa so potrebovale kar nekaj let, da so se odzvale povabilu iz Primorske. Ta dan so se najprej ustavile v Piranu, majhnem mestecu nad Jadranskim morjem, za katerega je značilna mediteranska arhitektura, vodička pa jim je med sprehodom po mestu razkazala številne kulturno-zgodovinske znamenitosti. Nato so se odpravile v Strunjan in tam obiskale že tradicionalni praznik kakijev, ki se je odvijal v prireditvenem šotoru. Slastni sadeži — kakiji — so bili razstavljeni in ponujeni v nakup kot sveži ali predelani v kulinarične dobrote (marmelade, džeme, kompote, likerje, vina, sladke dobrote ...). Izlet so Lancovljanke zaključile v »mondenem« Portorožu, domov pa so se vrnile s prijetnimi vtisi. Sicer pa je praznik kakijev 3-dnevna prireditev, ki jo domačini v Strunjanu prirejajo že vrsto let. Naj kot zanimivost dodamo le še to, da so letos tamkajšnji domačini v teh dneh prodali kar 30 ton tega slastnega sadeža. PK Foto: D. Vidovič Še skupinski posnetek na Tartinijevem trgu v Piranu ... Simbolična izmenjava daril v štajersko-primorski navezi ... Novi lokal Desetka v Leskovcu Mariju je strežba v veselje Zadnji dan oktobra je Hari Haunbolter izkoristil za otvoritev novega gostinskega lokala v Leskovcu. Desetka, kot se imenuje lokal, je preurejena in z veseljem vabi goste. Otvoritev se je pričela že zgodaj popoldan in ponujeno je bilo veliko okusne hrane, pijače in sladkega peciva. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo, saj je na terasi igral ansambel. Hari se je po končani osnovni šoli preselil v Insbruck in se vpisal v gostinsko šolo. Že takrat je imel v mislih, da bo nekoč odprl svoj lokal. Ker je v Leskovcu preživljal svoje otroštvo, se je odločil, da bo lokal odprl prav tukaj. Zra- ven tega pa je zelo navezan na ta kraj in ljudi. Kot nam je povedal, se je v Desetki do zdaj odvijalo že veliko praznovanj (martinovanje, praznovanje sv. Andraža, zaključek uspešnega leta treniranja Nogometne šole Poli Drava Ptuj...) sledi pa tudi silvestrovanje. Pred iztekom leta pa še bo organiziral vaški nogometni turnir v Leskovcu, ki bo 27.12.2008 v prostorih telovadnice OS Leskovec. Ko smo ga povprašali za načrte v naslednjem letu, se je nasmehnil in dejal:« Za naslednje leto imam že nekaj dobrih idej, vendar bomo počakali, kaj bo čas prinesel, kakšno bo povpraševanje gostov, poslovnih partnerjev ... Vsekakor bomo upoštevali njihove želje. Ob tej priložnosti bi želel čestitati vsem gostom, poslovnim partnerjem Bar-a Desetka, občanom in občankam občine Videm srečno, uspešno in kaj je najbolj pomembno, zdravo leto 2009.« NZ Pogovor s prof. Vladimirjem Sitarjem Gospod Sitar, imeli ste veliko zanimivih in burnih dogodkov v vašem dosedanjem, sicer zelo uspešnem življenju, zato me na začetku najinega pogovora zanima, kaj pravzaprav počenjate po dogodkih in predčasnem odhodu iz Zavoda za šport Ptuj? Vladimir Sitar: »V tem času se pri meni ni kaj dosti spremenilo. Zraven mojega aktivnega delovanja v športu sem tudi samostojni podjetnik, tako da se moje življenje in aktivnosti v tem obdobju niso kaj dosti spremenile. Rekel bi, da ravno nasprotno, še bolj sem aktiven v športni sferi, kajti kot direktor Zavoda za šport sem imel možnost spoznati veliko novih ljudi iz športa in sedaj me ti vabijo v svoje vrste, z njimi sem pričel tesno sodelovati na različne načine, tako da imam dela več kot dovolj.« Kako pa poteka tožba proti Mestni občini Ptuj glede vaše odstavitve z mesta direktorja Zavoda za šport Ptuj? Vladimir Sitar: »Zdi se mi, da se stanje in napetosti počasi umirjajo, z odgovor- nimi s strani občine smo se dogovorili za poravnavo. Za mene osebno pa je zelo pomembno, da je Nadzorni odbor, ki je edini kompetenten in pristojen, da ugotavlja, če je poslovanje in vodenje Zavoda v skladu s pravili in zakoni, ugotovil, da ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, ki bi lahko pripeljale do postopka za mojo razrešitev z mesta direktorja zavoda. Za mene osebno se tu zadeva začne in konča. Vse ostalo, kar se je natolcevalo, je za mene ulična zadeva, ki jo nekateri s pridom izkoriščajo, jaz imam seveda pri tem čisto vest, zato sem v tem trenutku zelo vesel, da se je zgodba končala. To je bila nedvomno ena mojih epizod v življenju, ki je prinesla v moje jadro še več svežega vetra, zato gledam na vse skupaj tudi pozitivno, saj sem iz vsega tega izluščil posebne življenjske vrednote, nenazadnje sem se tudi veliko naučil. To mi bo v nadaljnjem delovanju tudi veliko koristilo, predvsem pa sem spoznal, kako močni so lahko udarci lokalne politike. Realno sliko o lokalni politiki sem si izkristaliziral sam, to pa priporočam tudi drugim občankam in občanom.« Pa se sedaj ogradiva od teh neprijetnih dogodkov in povejva nekaj o vašem sedanjem delovanju v športni sferi, saj ste nenazadnje profesor športne vzgoje. Ste član Nadzornega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije — Združenja športnih zvez. Nekaj besed o tem ? Vladimir Sitar: »V Ljubljani je 12. decembra 2006 potekala 19. volilna seja skupščine Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez. Iz mariborske regije sva postala člana skupščine Leo Kremžar in jaz. Predsednik je ponovno postal mag. Janez Kocijančič, podpredsedniki pa so za mandat 2006—2010 postali dr. Jakob Bednarik, Bogdan Gabrovec in Leo Kremžar. Po volitvah sem z več kot 60 glasovi postal član Nadzornega odbora za obdobje 2006—2010, kar si štejem kot veliko zaupanje, skupaj z Jožefom Kav- tičnikom in Lucijanom Kozlovičem. Nadzorni odbor je zelo aktiven, saj v veliki meri pomagamo čim boljše usmerjati delovanje Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez.« Ste tudi glavni trener v Klubu borilnih veščin Ptuj. Povejte nekaj o delovanju iti dosežkih v klubu. Kot vemo, je vaš klub po dosežkih v »svetovnem vrhu«. Vladimir Sitar: »V ptujskem klubu delam in ustvarjam od leta 1975, ko se je vse skupaj tudi začelo. Veliko let sem tekmoval in dosegel tudi velike uspehe. Bil sem tudi evropski prvak. Lahko bi rekel, da sem takrat oral ledino. Od leta 1982 sem trener, tako da sem v teh letih ustvaril veliko uspešnih generacij v borilnem športu, ki so ponesle ime našega »malega« Ptuja skoraj po vsem svetu. Naš klub je vzgojil tudi svetovne prvake, kar uspe le redkim klubom: Nadja in Matej Šibila, Marcel Fekonja in Davorin Gabrovec. Imamo tudi mnogo drugih odličnih tekmovalcev, ki so posegali po evropskih in svetovnih medaljah na prvenstvih in pokalnih tekmovanjih: Renata Polanec, Andrej in Matjaž Vindiš, Sebastjan Kristovič, Andrej Bezjak in drugi. Ge pogledamo letošnje rezultate, imamo v klubu Adriano Korez, ki je osvojila 3. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu, naš član Aleksander Kolednik pa je osvojil 5. mesto na evropskem prvenstvu.« Dobili ste tudi ponovni mandat še za 4 leta kot selektor reprezentance Slovenije v kickboxingu. Ste tudi predsednik tehnične komisije in član predsedstva. Povejte nekaj o tem. Vladimir Sitar: »V Kickboxing zvezi Slovenije sem od njenega nastanka. To samo po sebi veliko pove. Z ostalimi člani zveze se trudimo, da naš šport dobi mesto pod soncem, ki si ga tudi nedvomno zasluži. Veliko let torej vodim reprezentanco Slovenije, ki se z naj večjih tekmovanj nikoli ne vrača brez medalj. To pa je potrditev, da v naši zvezi delamo dobro in strokovno. V tem mandatu sem si izbral za pomočnike Bojana Korošca iz Izole in velikega športnika Tomaža Barado iz Maribora, s katerima bomo poskušali doseči še več. Kot predsednik tehnične komisije vodim šolanje trenerjev v naši zvezi, program pa imamo potrjen s strani Ministrstva za šolstvo in šport.« Za konec najinega pogovora pa vam zastavljam provokativno vprašanje. Govori se, da vas vse bolj vleče v politične vode. Ali nam v tem trenutku lahko poveste tudi nekaj o tem? Vladimir Sitar: »Ne vem sicer, kje ste to slišali in kam ciljate. V tem trenutku vam lahko povem le to, da se vsi skupaj pustimo presenetit.« Ali sva še kaj pozabila, kaj bi dejali za konec? Vladimir Sitar: »V sebi nosim slogan, katerega ponujam tudi drugim ljudem: S športom je življenje lepše! Ne pozabite na to, saj nam šport ponuja veliko možnosti in užitkov, miru in potrpljenja in drugih življenjskih vrednot.« Besedilo in foto: Franc Slodnjak Več kot zadovol jen po koncu sezone v PP Akrapovič pokalu Zelo zanimivo seje začela sezona motokrosa 13. aprila letos v Slovenskih Konjicah, na Škedenju. Tam je imel motokrosist iz občine Videm Martin Skela svojo prvo dirko v Sloveniji. Po jutranjem treningu je bil malo nezbran, nam je zaupal po koncu prve sezone, ker med 40 vozniki ni tako lahko. Ampak potem je dal vse od sebe iti zaključil obe vožnji na skupnem 12. mestu. »Bil sem zelo presenečen, da sem se že na svoji 1. dirki uvrstil tako visoko. Med sezono sem imel malo pavze, ker sem se namreč poškodoval. Zaradi tega se nisem mogel udeležiti vseh 8 dirk, ampak sem jih odpeljal samo 5. S temi petimi nastopi sem si privozil skupno 11. mesto v razredu MX Open R2. Na ta rezultat sem več kot ponosen in vem, da sem lahko v naslednjem letu še bolj- Na motorju je vse drugače ... ši, če bo šlo vse po načrtih. Moja najvišja uvrstitev je bilo 3. mesto in ta dirka mi je dala vse več energije za naslednje dirke. Kmalu se bom začel pripravljati kondicijsko in tudi fizično, ker brez tega v tem športu namreč ne gre. Zahvaljujem se mojemu trenerju Borutu Bele, da me je v enem letu oz. eni sezoni spravil tako visoko. Za naslednjo sezono je že znano, da bo tudi 8 dirk v odprtem razredu MX Open R2. Prva dirka bo znova v Slovenskih Konjicah, in sicer 22. 3. 2009. To pomeni, da je do takrat potrebno biti v vrhunski formi. Rad bi se udeležil vseh dirk, seveda če ne bo kakšnih poškodb, kar tudi upam, da jih ne bo. Ob koncu bi se tudi zahvalil vsem donatorjem, ki so mi pomagali z donacijo. Želim si, da bi čim boljše nastopal v prihajajoči sezoni in da bi imel zelo dobre uvrstitve. Moram povedati, da je ta razred, kjer nastopam jaz, MX Open R2, najštevilčnejši v Sloveniji, tako da bom moral v prihajajoči sezoni dati vse od sebe. To še ne pomeni, da si lahko prvi na dirki, ampak dirko je potrebno odpeljati do konca. Vsi, ki me poznate, pa tudi tisti, ki me ne poznate, pridite na tekmovanje in navijajte zame,« je za Naš glas povedal uspešen motokrosist Martin Skela. Vse čestitke in uspešen skok v novo sezono 2009. TM V akciji ... Planinci PD Haloze na družinskem pohodu Vsako leto v mesecu septembru organiziramo tradicionalni družinski pohod k etnografskemu muzeju v Veliko Varnico v občini Videm. Letos se je to zgodilo 18. oktobra, saj smo morali najprej pospraviti jesenske pridelke. Bilo je lepo jesensko jutro, ko smo se pohodniki podali na pot od občinske zgradbe občine Videm čez Dravinjski Vrh v Soviče. Pot nas je vodila po gozdnih in travnatih jasah, kjer sta nam šelesteče listje pod nogami in rahel jesenski vetrič pričara lep jesenski dan v Halozah. Tam, kjer nas je pot peljala med vinogradi, smo se sladkali z ostanki sladkega grozdja, ki ga marljivi berači niso potrgali. Med potjo smo si ogledovali tudi kulturne in etnografske značilnosti tega dela Haloz in ni naključje, da sta nas pred skrbno zgrajeno zgradbo društva AS pričakala predsednik Bojan in njegova žena. Toplo sta nas sprejela, nam postregla in tudi razkazala društvene prostore, za kar se jima lepo zahvaljujemo. Urno smo morali stopicati, saj nas je čakala še dolga pot navkreber čez Berinjak in spet v grabo navzdol. Sele takrat smo zagledali visok, s soncem obsijan hrib, na katerem stoji etnografski muzej. Po ogledu muzeja in malici je zadonela domača pesem in planinci smo se vrteli ob zvokih domačih muzikantov. Bil je čudovit jesenski dan, ki si ga velja zapomniti. Pohodništvo ima v Halozah velik pomen, saj pohodniki krepimo psihofizično kondicijo, se družimo, si pomagamo in bogatimo svojo dušo. Se se bomo srečali in družili ob takšnih ali drugačnih dogodkih in pohodih, saj nam vedno nekje globoko v srcu ostane del Haloz, na katere smo kot Haložani ponosni. Saj so lepe! PLANINCI TUDI NA SVETEM AVGUŠTINU Bil je čudovit jesenski dan, s soncem obsijan, bil je 22. november, in planinci PD Haloze smo se odpravili na predzadnji letošnji pohod k sv. Avguštinu v Veliki Varnici. Pred občinsko zgradbo občine Videm smo stopili na avtobus, ki nas je popeljal do društvenih prostorov TD Leskovec. Tam smo pobrali še nekaj naključnih pohodnikov iz občine Gorišnica, ki so se našemu vabilu kaj hitro odzvali. Po dolini je bilo še kar mrzlo, vendar smo se po strmem vzponu na Fostnaričev hrib dobro segreli, kjer so nas zelo lepo postregli z domačimi dobrotami. Kmalu smo se morali posloviti, saj nas je čakal kar zajeten kos poti skozi gozdnati predel na vrh hriba. Na vrhu hriba smo si privoščili počitek in malico ter si ogledali notranjost obeh romarskih cerkva. Ko je ura že krepko odbila dvanajst, smo se morali planinci od sv. Avguština in od sv. Helene posloviti in se vrniti v dolino. Se preden smo se podali v dolino, smo še stopili v zgledno urejeno »počivališče«, ki je vedno na široko odprto popotnikom, in zadonela je še poslednja pesem pred spustom v dolino. Noge so nas že težko ubogale, pa vendar je bilo potrebno še priti do društvenih prostorov TD Leskovec, kjer smo imeli zaključek. Planinci PD Haloze smo zelo veseli, da je med društvi tako dobro sožitje, saj so nas prijazno sprejeli, za kar se jih toplo zahvaljujemo. Na zaključku se nam je pridružil tudi župan Bračič z ženo in župnik Vajda, ki nas je popeljal na ogled cerkvenih zanimivosti in vinske kleti. Ob pogledu na zgledno urejenost cerkvenih objektov in okolice smo kaj hitro ugotovili, da je dober gospodar. Na hitro smo se poslovili in zahvalili za prijaznost. Sledilo je slovo z obljubo, da se ta druščina dobi spomladi, ko bo pomladno sonce spet vabilo in bomo mahnili morda čez mejo na Ravno goro. Kdo ve, morda bomo vzeli s seboj še koga ali pa iste naključne pohodnike kot tokrat. Naš zadnji letošnji pohod je bil 20. decembra po Mustrovi poti. Besedilo in foto: Jožica Bratuša Planinci PD Haloze se še kako zavedajo, da ima pohodništvo za Pohodniki na poti od sv. Avguština v Veliko Varnico vse velik pomen. Planinsko društvo NAVEZA Na pobudo številnih aktivnih planincev, ki so bili vključeni v razna planinska društva v okolici Ptuja, je bilo 5. julija ustanovljeno planinsko društvo Naveza. Predsednik društva je postal Danilo Milošič, šteje pa preko 80 članov, med njimi pa so tudi štirje planinski vodniki z mednarodno licenco in trije marka-cisti. V društvu so opredelili temeljna področja delovanja, ki pokrivajo rekreacijo, pohodništvo, gorništvo, izobraževanje in vzgojo mladih ter sodelovanje s sorodnimi društvi. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom povezovanja ljudi, ki uživajo v rekreaciji v neokrnjeni naravi, spoznavanja gorske lepote Slovenije in ostale Evrope ter druženja pod vodstvom izkušenih vodnikov. Vsekakor pa želijo v društvo privabiti vse starostne skupine, od cicibanov do seniorjev, da bo vsak lahko našel nekaj zase. Že letos so uresničili dolgoletno željo vodnikov planinskega društva Naveza, saj so osvojili streho Evrope, Mont Blanc, 4810 metrov visoko Belo goro. Prav tako so se povzpeli na najvišjo goro Avstrije, 3798 metrov visok Grosslock-ner. Planinsko društvo Naveza ima dolgoročne cilje in vizijo, zato se zavedajo, da brez strokovnega kadra (vodnikov, markacistov, mentorjev) ni uspešnega dela v planinskih organizacijah, zato je njihova zaveza, da bodo skrbeli za razvoj mladega kadra, ki se bo izobraževal in kalil pod vodstvom izkušenih mentorjev. Seveda pa se zavedajo, da niso dovolj načrtovanje in plani, da je vse odvisno od denarja, s katerim razpolaga planinsko društvo. Upajo, da bodo donacije, ki jih bo društvo prejelo, pokrile vse te želje. Za prihodnje leto načrtujejo pohode in gorske ture, pripravljajo pa tudi pro- gram vodniškega, mladinskega in markacijskega odseka ter odseka za varstvo gorske narave. Podrobnejši program dela bo predstavljen na občnem zboru, ki bo predvidoma februarja 2009. JJ >: Rado Škri Ne meči petard, obdrži vse prste! Če se tej izkušnji ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne moti in ne Spoštovani! Ponovno so pred vrati božično-novolet-ni prazniki, kijih bomo eni praznovali brez hrupa, drugi pa se teh praznikov ponovno ne bodo mogli veseliti, ne da bi se od starega leta poslovili brez pokanja raznih petard in spuščanja raket. Zato mi dovolite, da vas tudi ob koncu tega leta opozorim na nevarnosti, ki prežijo pri nepravilni ali objestni uporabi razne pirotehnike. Medtem ko je uporaba teh izdelkov posameznikom v zabavo, je mnogim državljanom takšno početje neprijetno in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti. Želimo vas opozoriti, da je bil letos uveljavljen novi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/2008). Najpomembnejša novost na področju pirotehničnih izdelkov se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči). Opozoriti je potrebno tudi, da pirotehničnih izdelkov kategorije 1 (ognjemetnih izdelkov, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognje-metnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Tipični izdelki so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, konfeti - bombice, pokajoče žabice, male petarde itd.) ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije 2 (ognjemetnih izdelkov, ki predstavljajo majhno nevarnost, povzročajo nizko raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. Tipični izdelki so rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, baterije in kombinacije itd.) ni dovoljeno prodajati mlajšim od 16 let, izdelkov kategorije P 1, T 1 in baterij ter kombinacij kategorije 3 do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi ogroža! in fontan kategorije 3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ne osebam, mlajšim od 18 let. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava in preprodaja pirotehničnih izdelkov. Policija ugotavlja, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali in onesnažuje okolje. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je problem vseh, zato prosimo starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da opozarjajo na nevarnosti in možne posledice. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je od letos prepovedana. S skupnimi prizadevanji se je mogo- Petarde če izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. PREVIDNO PRI NAKUPU IN UPORABI Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj jih, če se jim nikakor ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve. Ob nakupu preverite, če so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom. Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih tudi upoštevajte. Lahko se zgodi, da se pirotehnični izdelek ne »obnaša« tako, kot zagotavljajo navodila. Posebej opozarjamo na ugotovitve doma in iz tujine, da se na črnem trgu prodajajo pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi zelo nevarni. SAMO POD NADZOROM Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar. Ali je zadovoljstvo pri uporabi pirotehničnih izdelkov vredno teh posledic? UŽITEK NE ODTEHTA POSLEDIC Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno »iznajdljivostjo« lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne »inovativnosti«, saj so posledice lahko usodne! Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde? DOVOLJ IMAM POKANJA Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo. Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. PRI DELU Z EKSPLOZIVI SE BOSTE MORDA ZMOTILI LE ENKRAT! ZAKAJ BI SE MORALA ZGODITI NESREČA, DA BI TO VERJELI! Miran Brumec, VPO Videm Veseli december - alkohol ubija, na jvečkrat nedolžne! Alkoholiziranost udeležencev in prevelika hitrost vožnje sta žal še vedno najpogostejša dejavnika pri prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami. V tem obdobju je problematika alkohola in hitrosti na cestah še bolj pereča: smo v t. i. veselem decembru, ki ga mnogo ljudi praznuje ob alkoholnih pijačah, zato policija v teh dneh izvaja vrsto aktivnosti za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. Policija bo na območju celotne države v mesecu decembru izvedla poostrene nadzore nad psihofizičnim stanjem voznikov. Ti se bodo koordinirano izvajali tudi v sosednjih državah, poleg skupne akcije pa bodo policisti v teh dneh na območjih posameznih policijskih uprav izvedli tudi številne poostrene nadzore na lokalni ravni, in sicer nekatere podnevi, druge zvečer, nekatere pa tudi pozno ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah. Na različnih cestnih relacijah bodo policisti med nadzori ugotavljali vožnjo pod vplivom alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil, merili hitrost in ugotavljali druge kršitve cestnoprometnih predpisov. Vožnja pod vplivom alkohola je lahko smrtno nevarna. Alkohol namreč najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd. V organizmu ostane tudi do 12 ur ali več po zaužitju, naslednje jutro po uživanju alkoholnih pijač še vedno nismo popol- noma sposobni za varno vožnjo oziroma je lahko pri preizkusu alkoholiziranosti stopnja koncentracije alkohola še vedno nad dovoljeno. ZASKRBLJUJOČI STATISTIČNI PODATKI Letos se je do 1. oktobra 2008 na slovenskih cestah zgodilo 16.980 (v istem obdobju lani 23.248) prometnih nesreč, v katerih je umrlo 163 (232) oseb, hudo telesno poškodovanih je bilo 808 (1.027) in lahko telesno poškodovanih 8.396 (11.905) oseb. V tem obdobju je bilo pod vplivom alkohola 1.883 (2.517) ali 12 % (lani 11,8 %) povzročiteljev prometnih nesreč, ki so povzročili 49 (87) prometnih nesreč s smrtjo udeleženca, 162 (231) prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo in 636 (886) prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtjo udeleženca je znašala 1,57 (1,63) promila, pri prometnih nesrečah s hudo telesno poškodovanimi osebami 1,42 (1,39) promila in pri prometnih nesrečah z lahko telesno poškodovanimi osebami 1,51 (1,53) promila. Policija je v tem obdobju odredila 295.234 (288.848) preizkusov alkoholiziranosti. Pri tem je ugotovila, da je pod vplivom alkohola vozilo 17.812 (21.176) kršiteljev. Od tega je bilo v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa zaradi vožnje pod vplivom alkohola nad določeno količino alkohola v organizmu (0.50 mg/l) od 30. aprila 2008 do 30. septembra 2008 pridržanih 4.871 oseb. Zaradi nadaljevanja vožnje pod vplivom alkohola pa je bilo pridržanih 209 (330) oseb. Policija je kršiteljem, ki ponavljajo hujše prekrške, zasegla 575 (293) vozil na PP Podlehnik 10. UDELEŽENCEM V CESTNEM PROMETU SVETUJEMO Ne uživajte alkoholih pijač, če vozite. Vozite le trezni! Ce ste uživali alkohol, naj vozi kdo, ki alkoholnih pijač ni užival, ali uporabite javna prevozna sredstva. Upoštevajte dejstvo, da alkohol v organizmu ostane tudi do 12 ur in več po zaužitju, kar je odvisno od količine zaužite pijače. Zato na primer celo naslednje jutro po uživanju alkoholnih pijač še vedno nismo sposobni za varno vožnjo oziroma je lahko pri preizkusu alkoholiziranosti stopnja koncentracije alkohola še vedno nad dovoljeno. Pešci naj hodijo po levi strani vozišča povsod, kjer ni pločnikov, ponoči in ob zmanjšani vidljivosti pa naj bodo tudi ustrezno označeni (z odsevnimi telesi, baterijskimi svetilkami). Vozniki enoslednih vozil naj upoštevajo spremenjene vozne razmere (vlažne in ohlajene ceste), saj je oprijem pnevmatik takrat bistveno slabši. Vsi udeleženci naj upoštevajo druga cestnoprometna pravila, še posebej pravila o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi varnostnih pasov in mobilnih telefonov ter o varnostni razdalji. Se zlasti mladim svetujemo naslednje: Če vozite, se popolnoma odpovejte uživanju alkoholnih pijač, mamil in psihoaktivnih zdravil. Če niste voznik, ne prisedajte v vozila k voznikom, ki so uživali alkoholne pijače. Med vožnjo se ne obotavljajte opozoriti voznikov, ki kršijo cestnoprometne predpise, saj sta od njihovega ravnanja odvisni vaša varnost in vaše življenje. Starši naj bodo pozorni, kje njihovi mladoletni otroci preživljajo svoj prosti čas in s kom se vozijo. Posebej opozarjamo vse lastnike gostinskih lokalov in organizatorje različnih zabavnih prireditev v veselem decembru, kjer se bodo v tem času prodajale tudi alkoholne pijače, naj spoštujejo določbe Zakona o omejevanju porabe alkohola. Ne točite alkoholnih pijač tistim, ki so že pod vplivom alkohola, mladoletnim, še posebej pa tistim, za katere veste, da bodo zatem sedli v vozila. Vsem želimo varno vožnjo! In ne pozabite: vožnja pod vplivom alkohola ubija - največkrat nedolžne. Miran Brumec 3. nedelja v novembru - svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč Tretja nedelja v novembru je bila posvečena svetovnemu dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. Ob tem dnevti smo se pogovarjali s predsednikom Zavoda Varna pot Robertom Stabo. Svojo poklicno pot je zapisal prometu, varnosti v cestnem prometu in v tem duhu je vzgajal tudi svoja otroka. Nekega dne pa srečno življenje prestreže telefonski klic, da se je njegova hči Neja ponesrečila. Takrat seje pričela dolga, mučna pot, ki se je na srečo dobro iztekla. Čeprav za vas boleča izkušnja, bi jo želela predstaviti našim bralcem. Ce se z vašo žalostno zgodbo komu približamo, kaj pomeni v agoniji se boriti za življenje svojega otroka in bomo s tem vsaj nekoga prevzgojili v varnega in kidturnega voznika, smo dosegli svoj namen. Čeprav so spomini verjetno še danes zelo boleči, me zanima, kaj seje dogajalo v vas, ko ste izvedeli za pretresljivo novico, da se je ponesrečila vaša hči Neja. Kako nemočen je pravzaprav človek takrat? R. Štaba: »Zgodba, ki ste jo omenili, je zgodba, ki se lahko dotakne sleherne- ga posameznika. Vsi izhajamo iz neke predpostavke, da se v prometu nam pač ne more zgoditi prometna nesreča. Ko s strani policista ali zdravnika slišiš, da se je zgodila prometna nesreča nekomu, ki je tebi blizu, se ti ustavi življenje. Ko ti povedo, da je nesreča zelo huda, pričneš trepetati za življenje svojega bližnjega, in ko je to otrok, se ti seveda življenje pov- sem ustavi. Začne se borba za preživetje. Hvala bogu je v našem primeru, kljub hudim poškodbam, moja hči preživela hudo prometno nesrečo. Potem pa se prične kalvarija vsakdanjih problemov, s katerimi se srečujemo žrtve prometnih nesreč, naj bo to na področju zdravstva, rehabilitacije ali socialnega okolja, ki žal v Sloveniji tolerantno sprejema povzro- čitelje, ki nimajo izpita, ki lahko vozijo pod vplivom alkohola, ki lahko vozijo neregistrirane avtomobile, da o sodstvu sploh ne govorim. In potem se ta zgodba zaključuje na zelo boleče načine in številka, o kateri lahko govorimo danes, ko je na slovenskih cestah od osamosvojitve umrlo preko 6.000 ljudi, preko 200.000 je bilo poškodovanih, si lahko predstavljamo, kako visok krvni davek je to. Od tega pa se vsi obračamo stran, kot da se to nam ne more zgoditi — žal temu ni tako.« Z njeno nesrečo se je tok vašega življenja verjetno povsem obrnil, preteklost je bila kruto prebodena z neko povsem novo situacijo. Sploh se ne zavedamo, da ko sedemo v avto, postanemo morebitni morilci in žrtev. Kako vi, če se lahko tako izrazim, kot ambasador vseh, ki so v življenju doživeli tak grenak udarec, gledate na vse tiste, ki še danes ne razumejo, kaj s svojo objestno vožnjo počnejo? R. Štaba: »Prepričan sem, da nas je v Sloveniji 80 % takih, ki generalno spoštujemo temeljne vrednote Zakona o varnosti v cestnem prometu. 20 % pa je tistih kršiteljev, ki jih je v našem prostoru potrebno identificirati in jih do konca sankcionirati. Družbi je treba dati jasno vedeti, da se to njegovo dejanje v naši državi preprosto ne izplača, ali na finančni ravni ali pa na moralni ravni. Ce danes preberemo v medijih, da je nekdo napihal 4,5 promila alkohola, se sicer vsi začudimo, vendar od tega ni nič. V tujini, ko kakšen politik, gospodarstvenik, medijska osebnost vozi pod vplivom alkohola, je to v okolju, v katerem živi, zgražanja vreden dogodek. Gre tudi za naše višje moralno pojmovanje, kaj pomeni ta agresija na naših cestah. In na žalost lahko v vsakdanjosti ugotovimo, da če voziš po cesti skozi naselje 50 km/h, da si mogoče čuden. Ni pa čuden tisti, ki nori. In prav to je potrebno spremeniti, začnemo pa seveda z lastnim zgledom. In ko nas bo večina vozila po predpisih in bomo razumeli, zakaj je omejitev takšna, kot je, ko se bomo znali nasmehniti in nekomu odstopiti prednost, ko bomo razumeli, da volan in alkohol ne gresta skupaj, da moramo biti pripeti — takrat se bodo začeli premiki, toda začeti moramo pri sebi.« Zgodil se je čudež, ki je vašo deklico vrnil v življenje in ji pričelpisati novo zgodbo v knjigi njenega življenja. Ste se takrat odločili, da želite to izkušnjo deliti tudi z drugimi, da želite pomagati vsem tistim, ki se znajdejo v enaki situaciji, da postanete nekomu upanje v brezupnem in svetlo v temi? R. Štaba: »Nobena organizacija v Evropi, ki se ukvarja z žrtvami prometnih nesreč, ni nastala kot neko podjetje. Vse nas povezuje neka tragična zgodba bližnjega človeka. Ko smo bili letos sprejeti v Evropsko združenje žrtev prometnih nesreč na formalni ravni, smo v Španiji, kjer smo imeli generalno skupščino, morali predstaviti na eni strani vsebino, na drugi strani pa motiv, ki nas je pripeljal do tega, in program. Kaj kmalu smo ugotovili, da smo v veliki evropski družini taki, ki se borimo za lajšanje bolečin žrtvam prometnih nesreč. In takšen motiv se lahko vleče samo iz osebne zgodbe.« Torej nas čaka še dolga pot, ki pa jo je treba začeti že pri otrocih? R. Štaba: »Tukaj ni nobenega dvoma. Vse države, ki so naredile v zadnjih letih res velik preskok so pokazale — treba je dati vsebine v družine, vrtec, osnovne in srednje šole, na fakultete. Potrebno je narediti dobre preventivne programe, izobraževalne programe, treba je prevetriti avtošolski program, potrebno je narediti treninge varne vožnje, dirkališča. Celo verigo represije, tj. policija, tožilstvo, sodstvo in izterjavo, je potrebno urediti. In to je cel recept, kako izboljšati prometno varnost.« Vaše sporočilo ob 2. svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč? R. Štaba: »Ta svetovni dan je že peti. Smo pa lansko leto to gibanje prvič organizirali tudi v Sloveniji. Veliko svečk je lani na ta dan gorelo tretjo nedeljo v novembru. Tudi letošnje leto smo po celi Sloveniji, skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni, ZŠAM, AMD, gasilci, reševalci, organizirali razne akcije in v soboto, 15. novembra, ob 18. uri prižgali svečke. Prižiganje sveč je opomin na vse tiste, ki so umrli. Je pa ta dan namenjen premisleku, kaj sem sam pripravljen storiti za večjo prometno varnost. Potrudimo se in zagotovo bomo s tem zmanjšali prenekatero bolečino.« Na ta dan smo se spomnili vseh tistih, ki jih ni več med nami in so svoja življenja izgubili na cesti. Zakaj mora ugasniti toliko življenj na cesti in to prav zaradi človeške malomarnosti in objestnosti? Nekdo je izgubil otroka, življenjskega sopotnika, starša, znanca, prijatelja, sorodnika ... Bodimo pošteni do sebe in drugih in naj nam bo življenje resnično vrednota. Ce nam ni, ne sedajmo za volan. Čeprav se sliši grozljivo, smo takoj, ko obrnemo ključ avtomobila, morebitni morilci. In vsakič, ko sedemo za volan, si v mislih prižgimo svečko. Svečko za vse tiste, ki jih žal ni več, pa bi še lahko bili med nami. Vozimo tako, da ne bo novih žrtev. Da ne bo še več sveč, ki jih z žalostjo v srcih in solzami v očeh prižigamo v spomin ... Več o Zavodu Varna pot lahko preberete na unvtv. varna-pot.si. Stanka Letonja Novo leto je topel stisk tvoje in moje dlani. Novo leto je tista pesem, ki vsem enako zveni. Novo leto je gaz še neutrte poti. Vesel in srečen božič, leto 2009pa naj bo polno zdravja, sreče, uspeha in osebnega zadovoljstva! TD Korant Policisti spretni tudi z ribiško palico Policijsko športno društvo Podlehnik je tudi letos jeseni organiziralo že 9. tekmovanje v športnem ribolovu »Za prehodni pokal Haloz«. Tekmovanja se je udeležilo 18 ekip (54 tekmovalcev) — delavcev PU Maribor. Tekmovanje je potekalo v zelo dobrem vzdušju, razglasitve rezultatov in podelitve pokalov pa so se udeležili direktor PU Maribor mag. Karol Turk, komandir PP Podlehnik Aleš Hanžekovič in župan Občine Podlehnik Marko Maučič. Ekipne uvrstitve: - 1. mesto: ekipa PP Podlehnik I (Miran BRUMEC, Franc ŠALAMUN, Silvo GABROVEC, ki so osvojili tudi prehodni pokal) - 2. mesto: PP Slovenska Bistrica 1 (Anton BRENCE, Edvard ROZMAN, Ivan REJC) - 3. mesto: PP Podlehnik II (Edi SKELA, Gregor KARNEŽA, Franc VOLKNER) Posamezne uvrstitve: - 1. mesto: Edvard ROZMAN, PP Slovenska Bistrica - 2. mesto: Emina DOBRIJEVIČ, PMP Gruškovje - 3. mesto: Edi SKELA, PP Podlehnik II Miran Brumec, predsednik PŠD Podlehnik in organizator tekmovanja Obe ekipi PP Podlehnik, direktor PU Maribor mag. Karol Turk, komandir PP Podlehnik Aleš Hanžekovič in župan podlehniške občine Marko Maučič Najboljši po letošnjem ulovu ob podlehniškem ribniku Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Videm in Občina Videm sta ob zaključku leta, 13. decembra, občane povabila na brezplačno predavanje o zakonu v cestnem prometu, po predavanju pa še v gostišče Pal na družabno srečanje za vse, ki so ob začetku novega šolskega leta pomagali pri varovanju šolskih poti. Na srečanju pa je bila posebna priložnost namenjena prav zahvali — vsem tistim, ki so najmlajšim pomagali varno na poti v šolo. Za pomoč in sodelovanje sta se jim zahvalila župan Friderik Bračič in predsednik komisije SPVCP Srečko Svenšek. TM SPVCP Videm je ob začetku novega šolskega leta poskrbel za majhna darilca, ki so jih razdelili prvošolcem. Na fotografiji sta predsednik komisije SPVCP Srečko Svenšek in vodja policijskega okoliša Miran Brumec. Foto: Aleš Gregorec Predavanje o cestnoprometnih predpisih tudi v naši občini Tudi v Vidmu so občane poučili o CPP, saj znanj o tem ni nikoli preveč. V ponedeljek, 15■ decembra, so v prostorih občine Videm izvedli predavanje o cestnoprometnih predpisih. Program izobraževanja prebivalcev četrtnih in krajevnih skupnosti na območju Upravne enote Ptuj je ideja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, ki so ga predstavili Direkciji Republike Slovenije za ceste ter državnemu Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ta pa je program potrdil in uredil jmance s strani Ministrstva za promet. Predavanje o cestnoprometnih predpisih je brezplačno, izvaja ga avtošola Prednost, koordinator predavanj pa je član SPV-ja Mestne občine Ptuj Janez Strelec. Na predavanjih obravnavajo aktualne teme iz cestnoprometnih predpisov — novosti Zakona o varnosti v cestnem prometu, vožnjo po križiščih s krožnim prometom, vožnjo po avtocesti, vožnjo kolesarjev, prečkanje železniških prehodov in opremljenost pešcev v nočnem času. Tisti, ki so se predavanj udeležili, so bili s podanimi informacijami zadovoljni, je pa Strelec poudaril, da so predavanja obiskana v dokaj majhnem številu. Naj še dodam, da nas čaka dolga pot, da bomo prispeli do želenega cilja — to je »Vizija nič«, torej brez žrtev prometnih nesreč. Vse preventivne akcije, ki jih izvajajo pristojni organi, razne aktivnosti, ki jih peljejo razna društva in zavodi — vse to je zaman, če ne bomo spremenili odnosa in če ne bomo spregledali, da nam mora biti mar. Stanka Letonja Osrednja vaja GZ Videm letos na leskovškem koncu Gasilska vaja je 25. oktobra potekala v sklopu meseca požarne varnosti na temo požari v naravi. Vaja se je odvijala na zelo zahtevnem, hribovitem, nedostopnem terenu na področju Trdo-bojcev, kar spada pod požarni okoliš gasilske enote Leskovec. Alarmiranje je potekalo po sistemu tihega alarmiranja s pozivniki in GSM-i, z alarmom tretje stopnje, kar pomeni aktiviranje celotne GZ Videm. Sodelovalo je vseh 6 enot (Leskovec, Tržeč, Sela, Videm, Podlehnik in Žetale) s šestimi vozili s cisterno in petimi moštveno-orodnimi vozili. Predpostavka vaje je bil požar na grmovnatih in gozdnih površinah večjega obsega. Vodenje vaje je potekalo iz dveh ločenih sektorjev, ki sta ju sta ir mssmnrm 4 mKm 5 .T« ■ .. ____ BBS fr■ r v.,.. vodila poveljnik G Z Videm Roman Cafuta in Peter Jaga- rinec. Glavne naloge na vaji so bile: odvzem vode iz naravnega vira, izvedba verige, preprečitev širjenja požara in gašenje po vseh požarnih linijah, obramba objekta, prenos ponesrečenca iz globeli do komandnega mesta itd. Po zelo zahtevnem terenu je bilo v obeh sektorjih skupaj razvitih več kot 1.200 m cevi. Po vaji je sledila analiza, da smo skupaj ugotovili uspešnost vaje in morebitne nepravilnosti. Gasilci se borimo, da svoje delo opravljamo skrajno profesionalno, ker prinesejo napake pri našem delu velike posledice, upamo pa tudi, da se bodo nekateri politiki začeli čim prej zavedati, da »brez nas ni vas«. Nenehno dokazovanje politične premoči nad gasilsko bo namreč prineslo to, da bodo tudi ti morali kdaj sami v ogenj. Pri nekaterih društvih je vidno, da prav politika uničuje pomen pravega gasilstva. Čestitke in zahvala vsem sodelujočim gasilkam in gasilcem. Peter Jagarinec, gasilec — inštruktor V letu 2008 je bilo v ospredju varstvo pred poplavami Glede na skoraj vsakoletno ogroženost zaradi poplav Dravinje in Polskave so nujni ukrepi Občine Videm, da zagotovi večjo poplavno varnost. Kljub novim ukrepom, pa naj ne bo odveč, da opredelimo odgovornost, saj gradnja in bivanje na poplavnem področju zajem-taa zavesten lasten spopad s to nesrečo ali pa bivalni riziko, bomo s tem živeli. In če smo padli na prvem izpitu, sledijo potrebe po preventivnih ukrepih v naslednji fazi. Če nismo upoštevali prve odgovornosti, da se naš objekt najde na poplavnem področju, pa moramo upoštevati naslednjo priložnost, tj. preventivo za varstvo pred poplavami. Preventiva pa je v nasipih, opuščenih kleteh, v sistemih s potopnimi črpalkami in v drugih oblikah zaščite. K preventivi sodi tudi vsakokratna selitev premoženja iz ogroženih delov hiše in umik vozil ter druge tehnike. In ko smo tudi drugič padli na izpitu iz varnosti pred poplavami, so na vrsti sredstva za reševanje. Štab Civilne zaščite Občine Videm je iz plana nabave za leto 2008 realiziral nabavo čolna za možne intervencije, ki bi ga lahko uporabili na velikem delu nižinskega sveta v celotni občini. Naj omenimo, da so takšne potrebe redke, delo zelo tvegano, saj deroča voda ni enaka mirni vodi, če pa k temu dodamo še ves plavajoči material, potem mora posadka zraven poguma obvladati veliko mero strokovne pripravljenosti. Nekatera gasilska društva so dala svoj kader na ustrezno usposabljanje. Pridobitev licence je dober predpogoj, da z še več prakse lahko opraviš zahtevno nalogo reševanja s čolnom. Zato moramo zraven dobrega občutka, da nas bodo lahko reševali tudi v najhujšem, narediti vse potrebno, da do tega ne pride. Voznik čolna mora tako narediti vse, da izvrši nalogo in ob tem čim manj tvegati, vsekakor pa ne sme izpostaviti svoje varnosti. V varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami tako obstajajo nesreče, ki predstavljajo za reševalce izredna tveganja, zato bo še kako potrebna preventiva, tako da je operativa le skrajna možnost. Čoln, ki je tako nabavljen, bo deponiran pri PGD Tržeč in bo v največji meri služil za dopolnilno usposabljanje, po potrebi pa tudi za intervencijo. S tem zagotavljamo mobilnost gasilcev na vodi, ki pa se bo zaradi izrednih dejavnikov tveganja realizirala po posebni odločitvi. Ker pa je vodo zelo težko ukrotiti, je bolje upoštevati njene zakonitosti že v prvi preventivi in se ji približati na varno razdaljo. Pri tem nas še vedno motijo novogradnje na območjih, kjer je nekoč plavalo, in s tem preveliko tveganje, ker so potencialni kandidati za novo nesrečo. Naj še omenimo, da regulacije vodotokov ne izločijo možnosti poplav, poplave bodo samo redkejše, posledice pa toliko večje. Zato lahko ugotovimo, da tam, kjer je plavalo pred desetletji, ni možno poplave kot nesreče izločiti, ampak jo je potrebno upoštevati kot stalno in potencialno ogroženost. Dom in naše premoženje sta tisto, kar nam daje našo materialno in duševno podlago, zato je prav, da na to pomislimo, ko še imamo ali gradimo. Zato gradimo tam, kjer bomo kar najbolj varni, pa čeprav popolne varnosti ni. Je pa povesem jasno, kjer je že plavalo, ni zadnjič. Za te in za druge bi naj bilo v bodoče nekaj več upanja. Pridobili smo čoln in usposobljene gasilce, pridobimo še več preventive in izločimo poplave kot nesrečo, ki nas ogroža, ker to ni potrebno. Mag. Janez Merc Spoštovani krajani, krajanke, donatorji in botri! Člani PGD Leskovec se vam še enkrat zahvaljujemo za prispevek pri nakupu novega gasilskega vozila GVC 24/50. Z vašo pomočjo smo skupaj uresničili skupni cilj in tako pripomogli k večji operativni zmogljivosti ter učinkovitosti naše gasilske enote pri zaščiti in reševanju. Skupaj smo pripomogli k večji požarni varnosti naših občanov, PGD Leskovec krajanov, kraja in premoženja. Gasilci smo vas prosili za pomoč, da potem lahko pomagamo drugim, kadar so naše pomoči potrebni — hvala vam! Ob koncu leta želimo vsem vesele božične praznike, v novem letu pa veliko sreče, zdravja, osebnega zadovoljstva in uspehov. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Peter Jagarinec, predsednik PGD Leskovec Za nami je še en oktober - mesec požarne varnosti GZ Videm je v mesecu varstva pred požari pripravila veliko taktično vajo na leskovškem območju. Oktober je mesec požarne varnosti, s čimer želijo gasilci sporočiti, kako blizu in kako daleč sta varnost in nevarnost in kako pomembna je preventiva, da preprečimo nesrečo, če pa že do te pride, pa tudi na to, da so gasilci tukaj in kako so potrebni. V mesecu požarne varnosti so PGD v GZ Videm okrepile svojo stalno dejavnost na vseh področjih gasilskega dela. Aktivnosti v mesecu požarne varnosti so se odvijale v okviru skupnega programa GZ Videm in v okviru programov PGD. V skupnem programu GZ Videm smo izvedli planirano gasilsko vajo s temo Gasilske zveze Slovenije — Požari v naravi. Teren, ki je bil izbran v Trdobojcih pri PGD Leskovec, je kot nalašč za tak primer, saj veliki kompleksi zaraščajočega terena predstavljajo specifično ogroženost in pomemben izziv. Delo na takšnem terenu je lahko zelo zahtevno, gasilnih sredstev ni blizu, obseg in konfiguracija terena pa predstavljata svojevrsten izziv. Vaje so se udeležila vsa PGD iz zveze. Vsa PGD so izvajala propagandno dejavnost s plakati in zloženkami. Namen je osveščati občane, da ne počnejo stvari, ki bi bile preveč nevarne oz. naj najprej poskrbijo za ustrezno varnost. Ko smo pri požarih v naravi, je znano, da jih največ nastane zaradi kurjenja v naravi. Vemo, da je na osnovi občinskega odloka, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki, kurjenje prepovedano, medtem ko Zakon o varstvu pred požari tega izrecno ne prepoveduje, razen takrat, ko je razglašena velika požarna ogroženost. Oktobra je tudi priložnost, da gasilci naredijo osnovne poteze za svojo promocijo in povabijo vse, ki bi se jim žele- li priključiti, med svoje vrste. Še posebej se želi animirati mlade, saj je tu težišče gasilskega kadrovanja. Če pa gasilcem slednje ne uspe, pa ni odveč osveščanje za varno življenje, kajti včasih je tako malo potrebno, pa smo ob vse. Gasilski domovi v mesecu oktobru dobijo posebno podobo, saj člani poskrbijo, da se uredi vse tisto, za kar med letom ni časa. Opravijo se mnoge naloge vzdrževanja in čiščenja, marsikje se opravijo tudi večji posegi, ki ima- jo vedno cilj izboljšati delovne pogoje in ambient. Mesec požarne varnosti je tudi čas za vzdrževanje in ureditev gasilske tehnike, opreme in vsega, kar sodi k potrebam gasilstva. Urejeni domovi, orodišča in oprema pa nudijo priložnost, da se gasilska dejavnost predstavi javnosti, tj. občanom in še posebej mladim. Tokrat gasilci pokažejo prav vse in to opremo, ki jo imajo, kot na drugi strani potrebe, ki jih mučijo. Cilj je, da se v tem ogledalu vidijo vsi, tisti, ki pomoč in sodelovanje ponujajo, kot tisti, ki to pomoč rabijo. In prav bi bilo, da v tej ponudbi in povpraševanju rešimo čim več, kajti lahko se pojavi, da povpraševanje preseže ponudbo. Gasilci se prav radi v tem mesecu tudi pojavijo v šolah, saj imamo skupne interese. Sole so dolžne zagotavljati ustrezni požarni red, evakuacijo in požarni načrt, pa tudi usposobiti mladino za ustrezno preventivo. Gasilci pa imajo priložnost za trdnejšo in dolgoročnejšo navezavo Nekatere gasilce iz GZ Videm smo lahko srečali tudi v Dražencih, na območju farme PP Ptuj, kjer je bila obsežna gasilska vaja OGZ Ptuj. sodelovanja, kajti gasilski program za mlade je lahko zanimiv celo leto. Društva tudi pregledujejo hidrante in prav bi bilo, da bi vsak občan v svoji okolici poskrbel, da bi bili hidranti izpravni, saj nikoli ne vemo, kdaj bo napaka zaznamovala tudi naše premoženje. Lastnik hidrantov je občina, upravitelj pa Komunalno podjetje in v sodelovanju obojih je možno zadovoljivo vzdrževati hidrantno omrežje. Kljub temu da govorimo o mesecu požarne varnosti, pa naj ne bo odveč ugotovitev, da je ta mesec le pika na »i« in da je ta mesec vsak dan, kajti tveganje za neopravljeno delo nas lahko pokliče že danes, da ne čakamo z izzivi na jutri. O ustrezni varnosti je treba misliti že takrat, ko jo imamo, in ne šele takrat, ko smo ogroženi. Naj ne bo odveč, da za mnogo dejavnikov naše varnosti odgovarjamo sami in da neodgovoren odnos za marsikoga pomeni pogubo, prepozna spoznanja pa izgubo. Mag. Janez Merc Karl Erjavec v Vidmu Stranko DeSUS, Območni odbor Videm, je pred jesenskimi volitvami obiskal in nagovoril predsednik stranke Karl Erjavec. V svojem nagovoru je poudaril, kako pomembne so te volitve za stranko in upokojence Slovenije, predvsem pa izpostavil, da moramo na volitvah uspeti in dobiti vsaj 8 poslancev v DZ. Dobili smo jih 7 in upamo, da nas bodo dobro zastopali, tako v splošnih zadevah, še posebej pa v zadevah, ki so namenjene upokojencem Slovenije. Na tem srečanju, ki je bilo v gasilskem domu v Tržcu, se je vsem zbranim predstavil tudi kandidat stranke na našem volilnem območju, Srečko Lah, ki je predstavil tudi svoj volilni program. Na volitvah je potem dobil nekaj čez 800 glasov, kar pa ni zadoščalo za vstop v DZ, so pa ti glasovi pomagali ostalim kandidatom. Stranka DeSUS ima sedaj v DZ RS 7 poslancev. Upravni odbor stranke DeSUS se vsem volivcem ča tudi za naprej. zahvaljuje za sodelovanje in se priporo- Tekst in foto: F. K. Predsednik Karl Erjavec v Vidmu v pogovoru s Francem Kirbišem, predsednikom stranke. Na obisku pri naših treh slavljenkah Na obisku pri Mariji Vaupotič v domu starejših v Muretincih. Marija Gabrovec, z dekliškim priimkom Kozel, je bila rojena 12. 9. 1918, v Ložinah. Letos je torej dočakala 90 let. Sedaj živi v prelepi haloški vasici v Veliki Varnici 128. Na njen rojstni dan je domači duhovnik Edi Vajda daroval v krogu domačih in sorodnikov, v lepo ohranjeni domači kapeli, sveto mašo. Nekaj dni pozneje pa sta jo obiskala župan Friderik Bračič in Bernarda Galun, ki ima v imenu občine skrb za starostnike, stare 90 let. Zadržali smo se v prijetnem vzdušju v krogu sina in snahe, pa tudi snahe, ki za jubilant-ko pridno skrbi. Po nekaj dnevih pa je prišlo pismo sina Janeza z družino: »Marija Gabrovec, z dekliškim priimkom Kozel, je bila rojena 12. 9. 1918, v Ložinah. V šolo je hodila v Podlehnik. Danes živi pri najmlajšem sinu Janezu v Veliki Varnici 127. Bila je druga od treh otrok. Že od 18. leta je imela probleme z vidom. Trikrat je bila na operaciji očes, vendar brez uspeha, sedaj je popolnoma slepa. Leta 1940 se je poročila s Francem Gabrovcem; v zakonu so se jima rodili štirje sinovi. Trije še živijo, eden je umrl v Nemčiji leta 1975. Razveseljuje jo devet vnukov in deset pravnukov. Leta 1982 ji je umrl mož, a kljub vsem težavam in žalosti je dočakala častitljivih 90 let. Obiskal jo je župan občine Videm Friderik Bračič in gospa Bernarda Galun, jo obdarila, mama pa je bila zelo vesela rože, ki jo je prinesla gospa Bernarda. Sin Janez z družino se iskreno zahvaljujem gospodu županu in gospe Bernardi za obisk in lepe želje. Zahvaljujem se tudi gospodu župniku Ediju Vajdi za darovano sveto mašo pri domači kapelici in članom Karitas za darilo.« Elizabeta Tušek je bila rojena 13. 10. 1918 in sedaj živi pri pastorku in njegovi družini v Dravinjskem Vrhu 8. Obiskali so jo župan Friderik Bračič, p. Tarzicij, Betka Furek v imenu ŽK sv. Vida in Bernarda Galun v imenu občine in ŽK sv. Vida. Pri slavljenki smo se dalj časa zadržali v prijetnem vzdušju. Marija Vaupotič, z dekliškim priimkom Kozel, je bila rojena 23. novembra 1918 v Ložini, stanujoča v Tržcu 47, sedaj pa že 12 let biva v Domu osta- relih v Muretincih, kjer smo jo obiskali župan Friderik Bračič, p. Tarzicij Kolenko, Marina Narat — sodelavka ŽK sv. Vida in Bernarda Galun v imenu občine in ŽK sv. Vida. Kako srečen je človek, ko nas jubilantka sprejme s takim veseljem in srečo, povabi k praznovanju prijatelje v domu in delavke, ki jo vsak dan skrbno negujejo. Bernarda Galun Vsem trem jubilantkam želimo še veliko trdnega zdravja, potrpljenja in sreče v jeseni življenja. Vsem, ki za njih skrbijo, pa velika hvala. Župan s svetniki Zanimivo, delovno leto za selske upokojence V Društvo upokojencev (DU) Sela je bilo tudi v letu, ki se izteka, kar delavno, zgodilo se je veliko zanimivega, predvsem pa so ga člani izkoristili za mnoga skupna druženja in srečanja. Začeli so v marcu, ko je bil občni zbor društva, nadaljevali pa v aprilu, ko so organizirali kolesarjenje, pa je to žal odpadlo zaradi slabega vremena. Druženje na Korpičevi kmetiji v Dravcih pa je vseeno bilo. V marcu so se odločili za ogled ptujskega morja, ustavili so se na Ranci, od tam pa pot nadaljevali do Šturmovcev, kjer so se pekle ribe. Potem so se druženja nadaljevala v juniju, najprej s športnim tekmovanjem med šestimi društvi upokojencev, čas poletja pa so izkoristili za kopanje v Lendavskih toplicah, tam pa so selski upokojenci tudi neizmer- no uživali. V avgustu so poromali na Brezje, v prvih septembrskih dneh pa pomagali najmlajšim na poti v šolo. Organizirali so namreč ekipo, ki je bila prvih štirinajst dni v novem šolskem letu dežurna ob prehodu za pešce, na poti v šolo Sela. Upokojenci so se jeseni srečali kar nekajkrat in tudi člani DU Sela nobenega srečanja niso izpustili; bili so na druženju v Moškanjcih, Maj- šperku, imeli pa so si tudi priložnost ogledati proizvodnjo zdravil v Krki v Novem mestu. In potem so se srečavali, bili na skupnih urah rekreacije, tukaj velja omeniti kolesarjenje po domači občini, v oktobru je bil piknik za vse člane društva in vse ostale, ki imajo radi tovrstna druženja. Potem pride na vrsto še mesec december, najlepši mesec, ko se tudi vodstvo DU Sela dobi na zaključnem sestanku, to je tudi mesec, ko se spomnijo starejših, bolnih članov in jih obiščejo, tudi vseh tistih, ki so starejši nad 80 let, ta srečanja pa imajo velik pomen. Starejše obdarijo, jim zaželijo vesele praznike ter sreče in zdravja v novem letu. »Vsem pa bi radi zaželeli vesele božične in novoletne praznike ter zdravo in srečno novo leto 2009,« so sporočili iz upravnega odbora DU Sela. TM Fotoarhiv DU Sela 50 skupnih let zakoncev Brodnjak Zlatoporočenca v družbi župana F. Bračiča, hčerk Marije in Zdenke, ki sta bili tudi njuni poročni priči. V poročni dvorani občine Videm je bila 22. novembra slovesnost zlate poroke, ki jo je vodil župan Friderik Bračič. Zlata poročna prstana sta tistega dne po petdesetih letih zakonskega življenja znova izmenjala Albin in Marija Brodnjak iz Dravinjskega Vrha 6, župan pa jima je ob tej priložnosti čestital in izročil posebno darilo občine. Zlata poročna maša je bila potem v cerkvi sv. Vida. Zlati ženin Albin Brodnjak se je rodil 21. februarja 1929 v Dravinjskem Vrhu, zlata nevesta Marija Brodnjak, z dekliškim priimkom Vaupotič, pa je bila rojena 5- avgusta 1934 na Gorci. Poročila sta se 22. novembra v Podlehniku, skupen dom pa sta si Brod-njakova ustvarila v Dravinjskem Vrhu, kjer preživljata tudi jesen življenja. V zakonu so se jima rodili trije otroci; dve hčerki in sin, ponosna pa sta tudi na svojih pet vnukov. V življenju sta bila skrbna zakonca, obdelovala manjši kos zemlje, ves čas pa skrbela za urejen dom in družino. Oče Albin je bil zaposlen na železnici, mama Marija pa je bila doma, skrbela za gospodinjstvo in vzgajala otroke. Ob sklenitvi zlate zakonske zveze so jima čestitali njuni domači, sorodniki in prijatelji, ki so se z njimi tudi veselili na zlati poročni dan. A želje po zdravju, sreči in zadovoljstvu so bile izrečene Foto: TM največkrat. Zlatoporočencema Brodnjak iskrena čestitka tudi iz uredništva Naš glas. TM Zlati poročni jubilej zakoncev Vindiš svečani trenutek. Zlati ženin Franc se je rodil 14. septembra 1933 v Vareji, zlata nevesta Marija, z dekliškim priimkom Vidovič, pa je bila rojena 17. junija 1936 v Dravinjskem Vrhu. Pred 50. leti sta zakonsko zvezo sklenila prav v Vidmu pri Ptuju, kjer sta po dolgih letih skupnega življenja zakonske obljube le še obnovila. Skupen dom sta si Vindiševa ustvarila na Selški cesti, na Turnišču, v zakonu sta se jima rodila dva otroka, ponosna pa sta tudi na svoje tri vnuke. Ob zlatem poročnem jubileju so jima domači, sorodniki in prijatelji zaželeli še na mnoga zdrava in srečna leta v zakonu. Čestitkam, ob zlati poroki se pridružuje tudi uredništvo Naš glas. TM V poročni dvorani občine Videm je iz Selške ceste iz Mestne občine Ptuj. bilo 18. oktobra zelo slovesno, ko je Ob dobrih željah in iskreni čestitki je župan Friderik Bračič za zlatoporočen- župan zakoncema izročil še posebno ca razglasil Franca in Marijo Vindiš darilo občine, kiju bo spominjalo na ta Zlatoporočenca Vindiš v družbi hčerke in sina. Obiskali starejše upokojence Besedo »veseli december« slišimo velikokrat, ob tem vedno pomislimo na naše najmlajše in prav je tako. Vendar verjemite, da te besede pridejo do ušes tudi našim upokojencem, posebej še tistim, ki so ostareli, osamljeni, bolni in invalidi. Ce pogledamo mesta, ulice, trgovine, vidimo, da je mesec december čas nakupov in pričakovanj. Vsi nekaj pričakujemo, čeprav včasih ne vemo, kaj. To pa zagotovo ne velja za naše upokojence. Oni točno vedo, česa si želijo. Želijo si zdravja, našega obiska, nasmeha, stiska roke, pogovora z nami ter skromnega darila kot znaka pozornosti, da nismo pozabili na njih. Mi vsi, ki smo še malo bolj pri močeh, imamo razen zdravja vsega naštetega dovolj in preveč, le odločiti bi se morali in to večkrat podeliti z njimi. Večkrat na leto bi si morali vzeti čas in jih obiskati, se z njimi pogovoriti, veseliti, jih poslušati in jim pomagati pri reševanju njihovih težav, a je žal vedno manj časa. Tako smo se tudi letos v društvu upokojencev Leskovec, kot že vrsto let nazaj, odločili in pred božično-novoletnimi prazniki obiskali naše ostarele, bolne in invalidne člane. Obiskali smo 33 svojih članov, se družili z njimi, jim zaželeli vse najlepše in jih skromno obdarili. Društvo upokojencev Leskovec pa tudi vsem svojim ostalim članom, krajanom KS Leskovec in občanom občine Videm čestita ter želi blagoslovljene božične praznike, v novem letu 2009 pa veliko zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva in uspehov. NZ KLUB MALEGA NOGOMETA "MAJOLKA" JUROVCI Hvala za izkazano zaupanje in vzpodbude v letu, ki se izteka. Naj vas tudi v novem letu 2009 povezujejo iskrene želje in športni uspehi. Vesel božič in srečno 2009. Društvo upokojencev Videm v novembru in decembru Klub jesenskemu času in mnogim delom, ki jih je treba v jesen postoriti, je družabno in rekreativno delo ter druženje v DU Videm teklo nemoteno naprej. V začetku meseca novembra smo se zopet podali na že tradicionalni jesenski izlet v Lenti na Madžarsko po jesenskih nakupih zimske garderobe in podobnega. Po uspešnem ali neuspešnem nakupu smo se odpeljali nazaj v našo prelepo domovino in se ustavili v gostišču Marta v Cvetkovcih, kjer smo imeli tradicionalno martinovanje, ki ga prirejamo vsako leto. Za dobro voljo in prijetno vzdušje je poskrbel trio Letonja, za dobro hrano in pijačo pa osebje gostišča. V novembru je imelo naše društvo rezerviranih 20 postelj v hotelu Delfin v Izoli, vendar se je tega letovanja udeležilo le 14 naših članic, čeprav naše članstvo šteje čez 500 članic in članov. V vodstvu se trudimo, da bi čim več naših članov letovalo v tem hotelu, toda iz izkušenj tega leta vidimo, da ni pravega interesa za skupinsko letovanje in imamo resne pomisleke, če še naprej rezervirati termine za letovanje v tem hotelu. Naslednji termin za skupno letovanje smo še enkrat rezervirali od 2. do 8. marca 2009 in upamo, da se bo več članov odločilo za letovanje. Novembra smo izvedli jesenski pohod po Halozah z vmesnimi postanki in zaključkom tega pohoda v Majskem Vrhu, v vaškem domu, kjer nas je naš član upravnega odbora Blaž Topolovec pričakal s pečenimi kostanji in dobrim moštom. Za dobro voljo in prijetno vzdušje pa je poskrbel naš domači muzikant Jože Topolovec. V poznih popoldanskih urah smo se razšli z željo, da bi bilo takih in podobnih srečanj še več. V začetku decembra smo organizirali strokovni izlet v tovarno zdravil Krka v Novo mesto. Izleta se je udeležilo 50 naših članov in članic. Sam sprejem v tovarni je bil enkraten. Najprej so nas v upravnem poslopju pogostili, nato so nam s filmskim posnetkom opisali in predstavili razvoj tovarne. Po tej pred- Veselo v Halozah Morske deklice v Izoli stavitvi pa smo si tudi v živo ogledali proizvodnjo zdravil. Vsi smo bili s sprejemom in strokovno obrazložitvijo zelo zadovoljni in si takih strokovnih izletov še želimo. Po ogledu tovarne smo se odpeljali na degustacijo dolenjskih vin na kmečki turizem, zaključili pa smo v Bistrici ob Sotli s poznim kosilom in veselim druženjem ob zagorskih muzikantih. Decembra pripravljamo tudi veseli zaključek leta 2008 v gostišču Pal v Vidmu. Želimo si, da se zaključka udeleži čim več naših članic in članov. V tem mesecu bomo tudi obiskali in obdarili vse, ki so stari nad 80 let, in vse naše člane, ki so v domovih za starejše. V ZADNJEM TRIMESEČJU TUDI TRI ZLATE POROKE NAŠIH ČLANIC IN ČLANOV Zlate poroke so slavili: Franc in Marija Vindiš iz Selške ceste, Franc in Elizabeta Drevenšek iz Sovič ter Albin in Marija Brodnjak iz Dravinjskega Vrha. Vsem zlatoporočencem izrekamo v imenu Društva upokojencev Videm iskrene čestitke, z željo, da bi bili še mnoga leta srečni in zadovoljni s svojimi partnerji. Leto 2008 je skoraj za nami, v našem društvu se je zvrstilo veliko dogodkov, veliko izletov, druženj in prireditev. Tudi za leto 2009 pripravljamo veliko zanimivega in vsi v upravnem odboru si želimo, da bi bile vse prireditve dobro obiskane. Vsem članicam in članom DU Videm, kot tudi vsem ostalim upokojencem in vsem občanom občine Videm, želimo lepe božične praznike ter srečno in zdravja polno novo leto 2009. Franc Koderman, predsednik DU Videm Izlet na Svete gore in v Kumrovec DU Leskovec je na Marijin praznik, 8. septembra, organiziralo izlet na Svete gore. Romanje so združili z obiskom Kumrovca, rodnega kraja maršala Tita. Udeleženci romanja so bili zelo veseli, da se jim je na tem potovanju pridružil tudi farni župnik Edi Vajda. Po nekaj postankih so dobro razpoloženi prispeli na Svete gore, kjer so prisostvovali pri dveh svetih mašah. Eno sveto mašo je daroval njihov farni župnik, pri drugi maši pa je so maševal. Tako duhovno okrepčani so se podali do Bistrice ob Sotli, kjer so v prijetni gostilni imeli postanek. Ob okus- nem kosilu so si privoščili tudi njihovo domače belo in rdeče vino. Kljub nekaterim pomislekom in pripombam so potovanje nadaljevali preko hrvaške meje v njihovo preteklost, v kraj, ki je bi v njihovi mladosti tolikokrat omenjen in opevan, Kumrovec. Z zanimanjem so pričakovali in se spraševali, kako danes izgleda ta kraj. Doživeli so prijetno presenečenje, saj je kraj izredno lepo urejen, v njem pa živijo prijazni ljudje, ki so bili navdušeni nad njihovim obiskom. Vsi so bili zelo prijetni sogovorniki in so jim z veseljem odgovarjali na zastavljena vprašanja. Poskusi- li so tudi »Titovo vino«, ki ga izdelujejo domačini. Nekateri so ga kupili in ga za spomin odnesli domov. Z nostalgijo in mislijo, da jim »v tistih časih« ni bilo slabo, kaj slabo, lepo jim je bilo, so ugotovili predvsem to, da so takrat bili veliko mlajši in tudi o zdravju še takrat niso razmišljali. Polni različnih vtisov so se podali domov in enodnevno, lepo druženje se je končalo. V želji, da se tudi v prihodnje družijo, so že zbirali predloge za naslednji skupni izlet. NZ Strojni krožek »Posestnik« v Italiji Skupina udeležencev strokovne ekskurzije pred tovarno Ferrari EIMA (Esposizione Internazionale di Macchine per TAgricoltura) je tradicionalni sejem kmetijske mehanizacije, katerega vsebina se odraža kot posledica močne mednarodne rasti kmetijskih trgov prav do nedavne preteklosti. S tega vidika bodo organizatorji ob tem sejmu organizirali še vzporedne sejme, naslednje leto npr. v Abu Dhabiju (Združeni arabski emirati) in v Indiji. UO SK »Posestnik«, ki mu predseduje Anton Zemljak, je pred časom na svoji seji potrdil udeležbo na omenjenem sejmu, tudi zaradi tega, ker je na sejmu sodelovalo podjetje MaterMacc, katerega predstavnik za Slovenijo je na lanski letni konferenci strojnega krožka predstavil program specialnih sejalnic v kmetijstvu. Kasnejša demonstracija mehanizacije pa je na šolskem posestvu v Turnišču kot prikaz štela tudi v petletno obveznost izvajalcev ukrepov SKOP. Člani krožka so na pot odrinili zgodaj zjutraj v petek, 14. 11. 2008, in na prizorišče prispeli v dopoldnevu istega dne. Po uradnih podatkih je sejem v petih dneh obiskalo 140.682 obiskovalcev. V sklopu spremljevalnega programa so bile organizirane delavnice, seminarji, forumi in konference z demonstracijami, npr. tudi spretnostne vožnje s traktorji, katerim so zadnja pogonska kolesa privzdignili in jih nadomestili s prosto vrtečimi transportnimi koleščki na posebnem hidravlično vodenem kovinskem okvirju. S tem so simulirali nepredvidljive razmere pri upravljanju traktorjev kot transportnih agregatov. Da je bilo veliko stožcev zmaličenih skoraj do nerazpoznavnosti, ni potrebno posebej poudarjati. Razstavišče, ki je bilo v ogromnih pokritih halah, je služi- lo kot razstavni prostor za preko 1.600 razstavljavcev iz 40 držav sveta, tokratni sejemski dogodek pa je bil še posebno svečan, saj so praznovali 90. obletnico traktorjev Fiat in 75. obletnico motorjev znamke Lamborghini. Poleg vodilne sejemske teme, namenjene področju biogoriva in obnovljivih virov energije (kar se mimogrede sklada tudi s konceptualno miselnostjo in prizadevanjem Evropske komisije in ukrepov skupne kmetijske politike), so veliko pozornosti namenili tudi področju tehnoloških inovacij, v povezavi z laboratorijskimi znanstvenimi raziskavami novih materialov in mehatronike. Iz tega naslova so najboljšim dosežkom na gala spremljevalni prireditvi v Bologni (Re Enzo Palače) podelili nagrade »Tehnical Novelties award«. Prireditev so s svojim obiskom počastili še eminentni gostje iz politične srenje, ki imajo kar veliko besede v razvojnih usmeritvah, seveda v smislu podpore razvojnih projektov, kjer pa brez finančnih inputov te vedno dražje zgodbe nikoli ne bi doživele svojih ugodnih razpletov. Priznati pa je potrebno, da so lovke recesije prodrle tudi do tega segmenta kmetijstva, zato so mnogi poslovni partnerji svoje namere in ambicije opazno zavijali v tančico tovrstne negotovosti. Na forumu je sodelovala še ena slavljenka, namreč GEJA (Conseil europeen des jeunes agriculteurs, European Council of young farmers), ki je 6. novembra 2008 v Rimu praznovala svojo 50. obletnico. Organizacija na evropski ravni združuje nacionalna združenja mladih kmetov, v Sloveniji je to ZSPM, Zveza slovenske podeželske mladine, le-to pa sestavljajo pravne osebe, društva podeželske mladine širom Slovenije. GEJA je ob koncu lanskega leta gostovala tudi v Sloveniji, ko so v Dobrni izvedli Evropsko konferenco mladih kmetov in izbrali inovativnega mladega kmeta, kateremu je mikavno nagrado podelila sama Mariann Fischer Boel, evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja. Imenovanje inovativnega mladega kmeta 2008 bo 6. decembra v Žalcu. Sicer pa je bila na ogled postavljena široka paleta kmetijske mehanizacije za poljedelstvo, vrtnarstvo, travništvo, vinogradništvo, gozdarstvo ... Videti je bilo mogoče celo kitajske traktorje, s katerimi želijo Kitajci na evropski trg, a hkrati opaziti nek čuden pridih optičnih in tehničnih kitajskih rešitev. Po zaključku impozantne prireditve so se udeleženci ustavili še v nepozabnih Benetkah, obiskali pa so tudi tovarno leta 2008 zmagovite ekipe konstruktorjev formule 1, Ferrari. Že na zunaj, pred tovarno, je viden ogromen vetrov- Pršilniki različnih izvedb Še kratek posvet pri mehanizaciji nik, ki služi aerodinamičnim izboljšavam teh, kot strela hitrih cestnih, športnih bolidov. Zal v proizvodne prostore obiskovalci ne smejo, obiščejo pa lahko Gallerio Ferrari, kjer se lahko človek za 12 € vstopnine do sita nagleda tega rdečega, preteklega in sedanjega hitrostnega čudeža na štirih kolesih ... Besedilo in foto: Jože Murko, dipl. ing. kmet., KGZ Ptuj SREČNO 2009 Uredništvo SDS Letošnje leto se nezadržno izteka in vsi radostno pričakujemo prihod božiča in novega leta. December pa je čas, ko se spomnimo, kaj vse smo v iztekajočem se letu postorili in kaj je še pred nami. Politični prostor so v letošnjem letu zagotovo zaznamovale državnozborske volitve. Dosedanjemu poslancu DZ RS Branku Mariniču ste ponovno namenili svoj glas in mu tako zaupali še en mandat. Skupaj se bomo trudili, da bomo vaše zaupanje upravičili in da bo vaš glas slišan tudi izven naše občine. Za vaše zaupanje se vam iskreno zahvaljujemo, v letu, ki prihaja, pa vam želimo sreče, zdravja, osebnega zadovoljstva, na poti vašega življenja pa naj vas vodijo mir, iskrenost in radost. Vse dobro v letu 2009! Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvez je med nami, naj gre po svetu — rama ob rami — svetloba z nami. (Tone Pavček) ______________________________________OO SDS Videm strankamladihslovenije S s www.sms.si Naj se praznični čas dotakne vsakega od vas. Vesel božič, v letu 2009 pa obilo zdravja, uspeha in osebnega zadovoljstva! OO SMS Videm SLS. Slovenska ljudska stranka Staro leto živi od spominov, novo leto od pričakovanj. Naj bo 2009 radodarno z ljubeznijo, zdravjem in srečo. Občankam in občanom občine Videm želimo vesel božič, v novem letu pa mnogo lepih in srečnih trenutkov. OO SLS Videm Noč čarovnic ali Hallovveen Hallovveen — mešanica kultur in stoletij. Pri nas noč čarovnic poznamo kot eno izmed kapric, uvoženih iz Amerike, ko se otroci našemijo, poslušajo grozljive zgodbice in po hišah prosijo za sladkarije. Vendar je noč čarovnic ali hallovveen veliko več kot to. Je očarljiva mešanica kultur in stoletij, mešanica keltskega novega leta, romanskega praznika boginje sadnega drevja in sadja Pomone (takrat so jedli zrelo sadje, odprli pa so tudi kašče, polne hrane) in krščanskega praznika vseh svetih. Obdobje, ko se konča poletje in se začneta tema in mraz. Kelti so novo leto praznovali 31. oktobra oz. 1. novembra. Takrat je bil začetek mraza, pomanjkanja in teme. V tem času so vladali v indoevropskem svetu od pradavnine naprej strahovi, duhovi in smrt. Kasneje je pri Angležih ob sprejetju krščanstva postal ta dan znameniti anglosaksonski hallovveen. Dan prej pa so praznovali Samhain, prehod obdobja svetlobe ali našega poletja v obdobje teme, tako da so včasih svečeniki (druidi) darovali pridelek in kurili ognje. Plesali so okoli ognja in tako se je začelo obdobje mraza in teme. Verjeli so, da se duhovi umrlih ta čas vrnejo na Zemljo, da bi poiskali še živeča telesa in se jih polastili za naslednje leto. Veljalo je namreč prepričanje, da je to edino upanje v posmrtno življenje. Seveda nad tem niso bili navdušeni še živeči, zato so se 31. oktobra oblačili v grozljive kostume ter bili zelo glasni, da bi pregnali duhove, ki bi se lahko polastili njihovih teles. Ko so na Otok vdrli Rimljani, so s seboj prinesli tudi svoja praznika: dan boginje Pomone, ko so se oblekli v kostume, sešite iz živalskih kož, in priredili parado ter praznik Feralia konec oktobra, ko so se spomnili svojih umrlih. Sele krščanska cerkev je 1. november spremenila v dan, posvečen dušam umrlih. Na začetku so kristjani ta praznik praznovali z ognjem in paradami, oblečeni v angele, svetnike in hudiče. Tudi samo ime hallovveen pravzaprav pomeni predvečer praznika vseh svetih (Ali Hallovv Even ali na kratko: Hallovv E’en). Na noč čarovnic bi naj tako duhovi, ostala magična bitja in magične energije lahko stopile v stik z našim svetom. Je noč škratov, vil, vampirjev, volkodlakov, čarovnic ... Vir: Velika knjiga o praznikih (Damjan J. Ovsec) Pripravila: Nataša Zagoranski Kot zanimivost: - Včasih smo podoben opis dali povsem drugemu prazniku, kresni noči, ki se praznuje 23. junija. O tem prazniku govorijo številne ljudske vraže, najbolj znana od njih je verjetno tista o praprotnem semenu, ki pravi, da lahko na kresno noč, če imaš v žepu praprotno seme, slišiš govoriti živali. - Ce se raziskujejo energije noči, so še eni noči rekli noč čarovnic. Šlo je za 30. april, pred 1. majem. Originalno se imenuje Walpurgisnacht in izvira iz nordijske tradicije ob prebujanju pomladi, ima pa nosi po sv. Walpurgi. Na to noč se kurijo kresovi, s čimer se odganja mrtve, ki lahko tedaj hodijo med živimi. Iz športnega društva Videm Člani Jesenski del tekmovanja v 1. razredu MNZ Ptuj smo končali na drugem mestu z 29 osvojenimi točkami in gol razliko 46 : 10, kar ocenjujemo v klubu kot dober dosežek, saj je bil cilj pred sezono osvojitev okrog 20 točk in več. Naš cilj pred sezono ni bil strogo vezan na nek določen rezultat, želja je bila uvrstitev med prve tri in uveljavitev domačih mladincev postopno v prvo moštvo, saj jih večina po tej sezoni prihaja v člansko moštvo. Prvi cilj (uvrstitev med tri) smo dosegli, drugi cilj (uveljavitev mladincev) pa le deloma, saj so tudi mladinci tekmovali v svojem tekmovanju in so nam mnogokrat šle tekme navzkriž. So pa nam pomagali v drugi polovici jesenskega dela, in po moji oceni zelo uspešno. Sezona se je za nas začela izredno — s tremi zmagami in remijem, nato pa je prišel nekako nepričakovan poraz doma z Oplotnico, vendar ne zaradi rezultata, temveč zaradi tega, ker smo ostali brez treh igralcev, ki so bili izključeni. Vendar nas je ta tekma naredila še bolj močne in v naslednjih tekmah, do konca prvenstva, je ekipa pokazala pravi karakter in takrat smo prišli v pravo serijo dobrih zmag po zaslugi igralcev, ki so verjeli v trdo delo na treningih, in to se nam je na tekmah obrestovalo. Mladinci Glede igralcev ne bi izpostavljal prav nikogar, saj smo delovali kot celota, naredilo se je enkratno vzdušje in zaradi tega je potekala brez sramu povsod borba drug za drugega. Najbolj me kot trenerja veseli dejstvo, da težimo k hitri igri, da imamo več različnih strelcev, da je ožja obramba svoje delo opravila z odliko, je pa res, da imamo še ogromno prostora za napredek. In upam, da so fantje dojeli, da prvenstva ni konec, temveč nas čaka težji, spomladanski del prvenstva. Pričakovanja za spomladanski del prven- stva so enaka; to pomeni uvrstitev med najboljše tri, če bo seveda priložnost, bomo napadli tudi naslov prvaka, najbolj pa nas bosta zanimali hitra igra in trda obramba. Upam, da bomo obdržali vzdušje v samem klubu in med igralci še naprej, kar je po mojem mnenju pogoj za uspeh. Glede okrepitev smo v dogovoru z dvema igralcema, na katera resno računamo, upam, da nam bo uspelo, saj bi ju potrebovali. Več okrepitev pa ne pričakujemo, saj popolnoma zaupamo v obstoječi kader, ki nas je popeljal na drugo mesto. Igralci NK Videm v jesenskem delu prvenstva so bili: David Veselič, Miha Lah, Blaž Lah, Dejan Vinko, Renato Bračič, Leon Hrovat, Uroš Bedrač, Damjan Bezjak, Milorad Sipek, Igor Kokol, Dejan Fridauer, Boško Varnica, Jakob Poštrak, Rok Kozel, Tim Flajs, Matjaž Topolovec, Damijan Merc, Beno Repič, Saša Gajser, Matej Topolovec, David Ulaga in Božidar Ciglar. Strokovno vodstvo: trener Damjan Bezjak, pomočnika trenerja Gorazd Cernila in Darko Jeza. Športni pozdrav iz NK Vidma vam želijo trener Damjan Bezjak, igralci in navijači, ki redno spremljamo GOLGETERJA. Pisno podariti lepo misel, željo December je prav gotovo praznični mesec, saj se narava ponavadi odene v spokojno belino, na tisoče lučk pa naznanja, daje v deželo pri-sel cas krog božica. Za božic bi lahko rekli, daje res družinski praznik, saj se ljudje ponavadi takrat ustavimo in vsaj za nekaj trenutkov izstopimo iz hitečega ritma. Več časa si vzamemo za svoje drage, domače, prijatelje ... Ob božiču so tudi pri nas razširjene številne navade in običaji; mednje sodi tudi pošiljaje božično-novoletnih voščilnic. Prav gotovo pa marsikoga med vami zanima, od kod pravzaprav izvirajo voščilnice. Božične voščilnice so namreč naj mlajša stvar, ki je povezana s praznovanjem božiča. Prvo božično voščilnico je leta 1843 naredil sir Henry Cole, ustanovitelj Viktorijinega in Albertovega muzeja v Londonu. Poslal jo je gospodu Johnu Horsleyu in je imela napis »Prekipevajoče veselje«, prikazovala pa je družino, ki praznuje božič ter obdaruje reveže z oblekami in s hrano. Navada, da si ljudje voščijo pisno, je torej stara okrog 165 let. V 19. stol. so se nato pojavile prve tiskane voščilnice, ki so jih najprej prodajali v dobrodelne namene. Svoje predhodnice so imele v voščilnicah, ki so jih z roko pisale in risale od 15. stol. dalje redovnice, zlasti svojim dobrotnikom. Prava domovina novoletnih voščilnic pa naj bi bila stara Avstrija. Ker pa smo bili Slovenci tedaj v avstro-ogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali novoletne voščilnice in sploh razglednice. Prve božične voščilnice so bile enostavno okrašene, kmalu pa so se pojavili bogati motivi s snegom, angeli, zvončki, svečami in prikazi rojstva Jezusa Kristusa. Na Slovenskem pa so bile voščilnice že zelo razširjene na prelomu stoletja. Pogosto so bile tiskane v tujih mestih, pa tudi doma, prav v ničemer pa niso zaostajale za evropskimi. Danes, ko je informacijska družba na višku, ko prevladuje doba računalnikov in drugih prenosnih medijev za pošiljanje sporočil, pa se še vedno najdejo ljudje, ki si vzamejo čas in za svoje drage sami — ročno — izdelajo voščilnice. Za mnoge je to posebna priprava na bližajoče se praznike, prav gotovo pa taka voščilnica svojega naslovnika ne pusti ravnodušnega. Sicer pa se zanimanje za unikatne, ročno izdelane voščilnice, iz leta v leto povečuje; število različnih tehnik narašča, prav tako se pojavljajo različni materiali. Prav gotovo pa to dejstvo priča tudi o tem, da ljudje še znamo ceniti pisna voščila, ki jih na dom prinese pismonoša. Strinjali se boste Vsaj meni. z mano, da je takšno voščilo Vir: Damjan J. Ovsec, Velika bistveno bolj pristno in oseb- knjiga o praznikih no, kot pa preko elektronske )OŠte in mobilnih aparatov. Petra Krajnc Ročno izdelane voščilnice imajo poseben pomen ...