DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja kot priloga „SLOVENCU" vsafc prvi in tretji četrtek meneča. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. zu. pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobivajo zastonj. — Spisi in dopisi naj se pošiljajo: uredništvu, naročnina in inserati pa opravnistvu „DOMOLJUBALjubljana, v semeniikih ulicah At. 2. — Naznanilo stane S kr. za drostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, in 10 lcr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še veliko ceneje. &t©T. 2. V Ljubljani, 15. januarija 1891. Imetnik IV. Kaj je novega po svetu? Vladna izjava glede notranjega češkega uradnega jezika. Izjavo, katero so avstrijski iisti že dolgo napovedovali, je v imenu vlade due 5. januvarija prebral cesarski namestnik grof Tbun. Izjava ta ni zadovol|ila Mladočehov, a ti so že poprej naznanili, da tej izjavi ne pripisujejo nobene važnosti, a zadovoljila tudi ni Staročehov, ki so upali, da jim pripomore izmotati se iz zmedenih razmer. Vlada se suče pri tej izjavi bolj v splošnih frazah, da hoče varovati enotnost češke dežele ne toliko iz n&rodnega kolikor iz državnega avstrijskega stališča, obeta, da hoče pred kouečno določitvijo o uradnem jeziku vprašati še za mnenje deželni zbor ter da bode skušala ustreči vsem opravičenim zahtevam obeh narodov v deželi. Nič novega in posebnega: Volk sit in ovca cela! — De&elni odbor poljski je sklenil, da v imenu deželnega odbora pozdravita namestnik maršalov vitez pl. Kamiec in deželni odbornik dr. \Verescynski škofa iz Vilne Hryniewickega. Znano je, da je bil Viln-ski škof Hryniewicki od ruske vlade vsled njegovega odločno katoliškega mišljenja in delovanja odstavljen in prognan v Sibirijo, čez nekaj let pa je bil vsled pogajanj z rimsko stolico pomiloščen s tem pogojem, da ne sme bivati ua ruski zemlji. Došel je torej te dni na Poljsko, prišel je tudi v Lvov, kjer ga je poljska dežela sočutno pozdravila po zastopnikih kot vrlega katoliškega spričevalca. — Veliko - dunajsko slavi je. Dne 6. t. m. obhajali so slovesno na Dunaju spojitev mesta Dunaja z njegovimi predkraji. Slovesnost je bila bolj uradna in prisiljena; svobodno ljudstvo se je ni vdeležilo, kajti znan mu je pomen te spojitve in te slovesnosti. Liberalci sicer slavo pojo vladi in vzlasti odločnemu in za združenje zaslužnemu cesarskemu namestniku, glasno povzdigujejo židovsko-iiberalno večino dunajskega mestnega in deželnega zbora, da se je njih naporom posrečilo združiti, kar je bilo do sedaj nenatorno ločeno. Ljudski prijatelji pa vidijo v tej spojitvi široko polje, kjer bodo židovski spekulantje zopet delali dobre kupčije na škodo delavnega ljudstva; s to združitvijo so si židovski liberalci za nekaj let zopet vtrdili svoje omajane pozicije za nadvlado v mestnem zboru dunajskem in združeni kristjani bodo imeli še posla do-voljboriti se za koristi trpečega [ljudstva na Dunaju. — Rim. Pričeto pogajanje med Vatikanom in rusko vlado o njunih cerkvenih interesih je sicer zadelo zopet ob nekatere ugovore z ruske strani, vendar se je neki nadejati, da se bode to spora-zumljenje s posredovanjem francoske vlade vendar-le izvršilo in sicer še pred prihodnjim konzistorijem, ki je odložen menda do meseca marcija. — Kakor poročajo listi, prosila sta Portugal in Belgija sv. očeta, uaj on razsodi med njunimi afriškimi interesi. Portugal kakor tudi Belgija sta se zavezala, da bodeta papežev odlok zmatrala za odločileu. —Italija. Crispi je spet pokazal sovraštvo do sv. cerkve. Njegovo glasilo je nedavno besedičilo, da Vatikan zlorabi podeljeno mu carinsko svobodo ter prodaje različne umotvore v tujine. „Riforma" metli, da bi bilo najbolje, da bi vlada sama prevzela upravo vatikanskih zbirek. Pač radi verujemo, da se cede Orispiju sline po njih, a bržkone zaman. i^—vr-*.—- Kaj je novega po Slovenskem? -- . . , {tr% kot pokroviteljica Ciril-M h CerkJjan na Gorenjskem 29. decembra 1S90. Sv. n^fjaj din je bil pri d is občni zbor Ciril-Me-todove podružnice. Ziniminje zi našo podružnico je precej iirahno. Volitev « je jednogssno »r- t. prejšnji odborniki so bili zopet voljen: pred-.-i:. «; g. Vavken. blagajnik g. Hočevar), mesto g. K ?i, učitelja v Velesovem. ki se je preselil na Hcmec. je bil tajnikom izvolien g. Fr. Krek. kapelan v Cerkljah. Gospod predsednik je v kratkih ;edrnit.h besedah pričujočim razložil pomen te vsesJoven?».e dražbe in gospod blagajnik je znsl vsem ti k: na srce govoriti, da je mnogo novih cdov pristopilo. Izmed priprostih Ijudij je posestnik v.er s s« m premišljenim govorom jako d.ter vtis naprav:.; dokazoval je. da naj narodna zavest ni verski podlag; prodira v vse stanove. Zborovanje je blio v gostilni ,pri Hribarju", večerna \eselica s tombolo pa pri gospodu Vavkeno. Igrala se je trikrat tombola s primernimi dobitki, vdeieiile so se je toči gospodinje boljših kme-toT. Svilen robec se je na šaljivi dražbi ji*o drago prodal, pa družba Ciril - Metodova bo zadovoljna s Ukim dobičkom. Misel, osnovati s; žen;»o podružnico, se je za zdaj opustila. moško podružnico hočemo še bolj okrepiti. Brainega društva pn Di- še nimamo, zato je Ciril-Metodova podružnica sred:šče in ognjišče, ob katerem se ed;no v>i xl ramo ::. ogrevamo za dobro stvar. V priir.el :*rm krosu -bilo sklenjeno, da se bo poleg vsakoletne udn te ca-birai znesek 100 gld. v ta namen da s* cerkl.ii.s»a ril-Metodove droibe. l'paao. di se bo kmalu pri nas uresničil predlog, stavljen v lanskem občnem tboru tega društva os ' Bledo. Ta večer -rao vnovič med seboj pozdravljali ta j gospoda zdravnika (ilobočnika starejšega ki nas je :a neka: časa zapustil, zdsj pa se zopet vrnil v .zelene' 0 iztisor .Domo-; ljuba* v našo faro. Begunje vštetši. Lepo število, a bilo bi jih lahko še »eč* Tukajšn.i ljudje -e boje da jim bode vzela do-leL -ki železnica ves u*iuiek. Katerega imajo sedaj pri prev žnji lesi do Rakeka. Vendar posebno občutljive šk »ie ne bode naredila dolenjska železnica našim krajem, sij je soiaj zaslužek pri vožnji tako p 'e! da gi voznik \ečj;del. če ne vsega, porabi za m mice. za-se in za živino. Koliko škoduje pa tudi kmet.: , »er so moški vedno na cesti! Ko bi se gospodarji louii bolj sadjarstva in umnega kmetijstva, b; m g tov o mnogo bolje šlo. Snega imamo vse polno, ua mno?ih krajih so todi zameti. Na Krasu je f\ t m. nagi č v snegu obtičal. Drugi dan so pa menda vsi vlaki praznovali. Iz Zagorja ob Savi 29. decembra Mioolo ne-de im-i »u« jn na« novo sv. mašo, katero |e da-rji» tuktjšnji rujak č. g. o. B^n gen Snoj u reds •v Fr*nči«ta Nenavadna ie b la ta siavoost. ker Listek. V valovih življenja. t Zrc-Joriwk» f-: Pred blizo sto leti je divjala silni prekueija na Francoskem. Uporniki so umorili kralja in kraljico, in ni tis oče drugih ljndij. vziisti plemenitih ic duhovnikov. Med zadnjimi je bil ujet tudi duhovnik Sl Lipharski. z imenom Landav: c-dvtd.. « T Nact v zapor. Ocdi je bilo že mnogo jetnikov, »a-tere so polagoma po nc« vozili iz "ječe La obrež e reke Loar. ter jih ondi natiičili r čolne. katerih tla so se skrivaj odpirala. Ko so prišli oporniii z lidijo sredi reke. spustili so tli in po dva in dva skopa zvezana jetnika sta se izgubila v mrtLh valovih reke. Nekaj dnij že čaki Lindiv E15TOj0 osedo; krnila pnde vrsti tod. ninj. Ko jetničar cdpre vrati poklice njegovo ime in ime nekegi častitljivega starčki s kater m sta se tolažila v dnevih britke poskušnje. Predno so se jetniki ločili, objeli so k i« posle-d nji krat. ker so vedeli, da gredo v smrt. .Da se zopet vidimo -rečueiši — nad ireidami!" Tako je >lovelo jetnikov slovo. Pač po pravici t Saj zaradi Bogi in zaradi svoje vere morijo pretrpeti smrt H j je pozna noč: ni alirab ni smel nikdo spregovoriti. ker so Jpre M dno lld'je in po dva in dva tretana jetnika lig:neti v valovih reke. Landav in oni starček sU t-.Ii skopaj zvezani. Predno sta se dobro uvedla. » «a se borili v vilovih s smrtjo. preteklo je skoraj četrt stoletja, ko se je jednaka slovesnost pri nas vršila. Neugoden je sicer zimski čas za take Blavnosti, a vkljub temu zvršilo se je vse, kir je slovesnost povikšalo. Ljudstva je bilo nenavadno mnogo. Od vseh bližnjih in daljnih krajev privreli so skupaj, tako da je bila naša sicer prostorna cerkev za ta dan pretesna. Ta navdušenost ljudstva pač najbolj spričuje, kako trdnega verskega prepričanja je še vedno slovensko ljudstvo. Slovesnosti 60 se vdeležili skoraj vsi sosednji gg. duhovniki, med njimi tudi preč. g. kanonik Urbas iz Ljubljane. Ob '/» 10. uri gdč. Milllerjeva v lepem nagovoru pozdravi v imenu družic g. novomašnika in mu izroči prekrasen šopek. Po slavnostnem govoru, katerega je govoril preč. g. gvardijan Konst. Luser iz Kamnika, bila je slovesna sv. maša, med katero je prav ubrano in izborno pel mešani zbor pod vodstvom g. nadučitelja P. Grossa. Novomaš niku želimo vse najboljše! Z Blok, 31. decembra. Moj skromen dopisek v št. 289. BSlovenca", kakor pravi gospod dopisnik iz ribniškega okraja v št. 294 „Slov. Naroda", dal je povod daljšemu dopisu v pojasnenje krivih mislij, katere tukaj gojimo. Ker so mi omenjene številke „Slov. Naroda" še le zdaj v roke došle, hočem tudi jaz stvarno, a kratko odgovoriti: Kar se tiče dolenjske železnice, verjemite nam, gospod dopisnik, da isto iz srca Vam in sploh vsem sosedom privoščimo, a nikakor se pa ne strinjamo z načinom, na čegar ramah vse podjetje sloni. Radi priznamo, kar navajate v onem dopisu glede dobril občil, a drugo vprašanje je zopet stvar, o kateri se vsa opozicija Bil je tužen prizor! Glasni klici so se čuli iz valov, klici na pomoč tonečim; tu in tam so se prikazovale glave in roke na površje, a so zopet izginjale, ladija pa je plavala dalje in rablji na njej so bili mirni, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. S kruto roko so brezsrčneži suvali od ladije vtopljence, ki so se z rokami hoteli okleniti ladije. V tem vrvenju se je v srečo razvezala vrvica, ki je vezala Landava in tovariša-starčka. Duhoven Landav je bil močne narave in je znal dobro plavati. „Le trdno se držite vrvi", tolažil jo starčka, „upam, da pod varstvom božjim priplavava srečno do broga." A to je bilo težavno, zakaj rablji so za svoj zločin porabili reko ondi, kjer je bila najširja. „Jaz vas le zadržujem," pravi starček duhovniku, »oprostite in rešite se sami, ako mogoče!" Pri teh besedah je starček snel vrv se sebe. Duhovnik to zagleda ter mu zakliče: „Ne, jaz vas ne zapustim: ali se rešiva oba, ali vtoneva oba! Krepko se z rokama mene oklenite, ne izgubite poguma, saj suče, namreč denar in zopet denar, s čemur se vsa primerna občila dosežejo. A žaba se ne more z volom meriti, sicer poči. Tako se lahko godi z nami. Vedno se poudarja blagor naroda, blagor dežele, pri tem pa gre kraj za krajem na slabše in priklade rastejo od leta do leta. Protest pa, ki se tiče garancije za dolenjsko železnico, upam, je že na primerno mesto oddan; ugovora pa niso le notranjske občine, ampak tudi gorenjske in dolenjske podpisale. Ce tudi ostane brezvspešen, vendar hočemo s tem kazati, da si blagor dežele, oziroma naroda, ne tolmačimo z vedno rastočim bremenom in da bomo v bodoče še ostreje pazili na naše gospode poslance. Glede loškopotoške ceste pa sem se od zadnjega dopisa še bolj prepričal, kaj ljudstvo govori, ker niti Poiočanje sami razven jednega iste ceste ne žele, češ, da je nepotrebna in bo velike stroške zahtevala, Les za prodaj iz Šneperga ima bližnjo pot na Pivko in v Trst, oni iz Čubranskega pa v Reko, ne na Bloke in ne v Ribnico. Na tem stališči ostanemo tukaj, tedaj brez zamere. Štajersko. (Drobtinice.) Ob novem letu je v škofovim Mariborskej po 189 farah in 30 faricah bivalo 351 službojočih duhovnikov. Manjka 60 ka-pelanov. V minolem letu je umrlo: 8 župnikov, 2 doslužena župnika, 2 kapelana, dva redovnika. Letos bo v službo vstopilo 16 novomašnikov. Zlato sveto mašo bode, če je Božja volja, letos popeval jedini č. g. Ivan Strah, župnik pri sv. Roprtu v Slovenskih Goricah; biserno sv. mašo ali šestdeset-letnico svojega duhovništva bodeta pa služila čč. gospoda: Valentin Fras, dosluženi župnik Ruški, bodeva kmalu pri bregu." — Žal, da so plavalcu prehitro jele pešati moči: starček je to zapazil in predno mu je mogel duhovnik zabraniti, ločil se je od njega in v trenutku zginil v valovih. „Z Bogom!" Ta glas je čul še Landav in bilo je zopet vse tiho, valovi so imeli novo žrtev. Tedaj pa je jel tudi duhovnik obupavati. „Kaj hočem, ako tudi priplavam do brega; povsod imajo uporneži nastavljene svoje ovaduhe, ki bi me prijeli in zopet tirali v ječo. Polno takih mislij mu je rojilo po glavi, ko se je boril med valovi s smrtjo z zadnjimi svojimi silami. V tem pa začuje glas, kakor da bi vesla udarjala ob vodo; kak čoln mora biti blizo. Kmalu je čoln v njegovi bližini. Ali je prijatelj ali sovražnik, misli si Landav; vendar naj bo kdorkoli, poskusiti hoče, da reši svoje življenje. Ko se mu čoln približa, stegne svojo roko ter se oprime ladijinega roba. „Imejte usmiljenje z vtopljencem; truden sem in zdaj zdaj me potegnejo valovi za seboj, ako me ne rešite!" sedaj pri sv. Barbari blizo Maribora, potem dosluže-nec Franc Fras pri sv. Trojici. Za zdaj je biserno-mašnik samo č. g. Globočnik, župnik pod Taborom v Savinskej dolini. Za imenovancem sledi v imeniku 13 zlatomašnikov. Skupno število svetnih in redovnih duhovnikov po raznih službah je 458. Koncem julija je v škofovini živelo 486.276 katolikov. — Žalostne praznike božične imeli so nekateri rudarji v Fohnsdorfu pri Judenburgu na Gorenjem Štajaru. Dali so se namreč od nemirnežev zapeljati ter so dne 16. decembra ustavili delo in zahtevali vzboljšanje plačila tako, da bi za dan imeli zaslužka najmanj 2 gld., potem, da naj zopet v službo stopi okoli 50 delavcev, ki so pred štirinajstimi dnevi bili odpuščeni, vrh tega še to, da bi se delo naj nikomur ne dajalo v akord. Siromaki so dosegli toliko, da je znovič nekoliko rudarjev prišlo ob kruh; lastnik premogovih jam tudi grozi, da bo rudokopstvo opustil. — Hlapec Franc Lešnik iz Dupljeka ob Dravi je svojega tovariša nevarno udaril z lopato. Da to ni bilo prav, bode v hudej ječi Cerkev Rim, 2. jan. (Jaslice. Sv. trije kralji.) Nedolžno božično veselje — jaslice, so tudi tu v navadi. Po ulicah jih na stotine prodajajo. V cerkvi s. Maria in ara coeli pa so napravljene velike in krasno razsvetljene, na ta način, kakor pri nas božji grob o veliki noči. Ko sem včeraj obiskal to cerkev proti večeru, našel sem jo skoro polno pobožnega ljudstva. Bavno „Gobro se primite ladije", pravi veslar s tihim glasom, .dva človeka vozim, pa jih ne poznam, kdo da sta. Ali niste vi duhovnik?" „Da, sem; prosim vas potegnite me v čoln, sicer je po meni; moje moči so pri kraju." .Precej, precej", pravi čolnar, »samo pogledati moram na drugi konec, ali ona dva spita!" Kmalu pride nazaj. „Le notri v čoln", pravi, „bomo videli, kaj se bo dalo storiti." — Veslar pogrne debelo volneno odejo ter pokrije ž njo duhovnika, ki je seveda trepetal v zimskem mrazu ves premočen. »Tukaj počivajte, a ne smete se ganiti, da vas tujca ne zapazita. Kakor hitro izkrcam ta dva na določenem kraju, vas že privedem na suho." Landav ni smel druzega, kakor da je hvaležnega srca stisnil roko svojemu rešitelju. Nekaj ur pozneje sta bila Landav in čolnar sama na ladij i. .Gospod, sedaj smete vstati, sama sva in v varnosti. - Kaj ne da ste morali veliko pretrpeti? Tukaj imate par požirkov krepilne pijače, da se ne- premišljeval skoz tri mesece, za privriek so mu prisodili še za vsaki mesec po enkrat post in trdo ležišče. — Po hribih okoli Sv. Jošta je neki nepridiprav pobiral podporo za prenovljeno cerkev-po-družnico .Sv. Nikolaja" pri Dobrni. Z lažjo je dobre ljudi slepil, da dobrotniki niso videli pred seboj stati lažnjivca. — Nšrodno zavedni kmetje v Škofji-vesi so ustanovili podružnico šolskopodporne .Družbe sv. Cirila in Metodija". — Anton Vodišek v La-homšeku pri Laškem je podiral bukev, drevo se je r valilo na moža in ga usmrtilo. — Mladenič Andrej Zorko pri Jurjikloštru je zmrznil. — Železnico iz Celja v Velenje bodo .odprli" sredi meseca novembra letos. Tako zahteva pogodba. Cesto bodeta delala gg. Lapp in Klemensievič, in sicer na stroške, ki jih ima v prid železnicam na razpolaganje deželna blagajnica štajarska. Občinsko zastopništvo v Celji je za rečeno progo dovolilo tri tisoč goldinarjev podpore iz mestne blagajnice. Pozneje enkrat bo se cesta nategnila še do Spodnjega Dravobrega na Koroškem, ■jf «-<■- ■ in šola. nasproti jaslicam, na drugi strani cerkve pa je napravljena nizka leča, na kateri po tukajšnji šegi otroci ljubeznive otroške pridige delajo v čast detetu Jezusu. Imel sem priliko nekaj tacib slišati. In čuditi sem se moral, kako goreče in nedolžno deca pripovedujejo to, kar so se doma naučili. Zgodi se tudi časih, da kak otrok pride na lečo ter začne pripovedovati svojo pesen, kar naenkrat pa, ugle- koliko ogrejete. Obleke seveda nimam, a zavijte se dobro v to odejo, ko stopite na suho. Vem, da me žena ne bo grajala, ako pridem brez odeje domov ter ji povem, koga da sem ogrnil ž njo. Dobro ženo imam doma, ki mi večkrat pravi: »Pojdi, dragi mož, pojdi s čolnom in poglej, morda zopet najdeš kake nesrečne jetnike ter jih rešiš. In kader izvemo, da jih bodo pripeljali, vselej sem na vodi, in hvala Bogu, vi niste prvi, katerega sem rešil iz valov." »Blagoslov božji naj rosi na vas iz nebes za vašo iskreno ljubezen. Upam, da bo uslišal Bog mojo prošnjo ter spremljal vaše življenje s svojo milostjo!" »Zal mi je," pravi čolnar, „da vas ne 6mem P" svojej koči postaviti na suho. Zakaj okrog moje hiše vedno begajo ovaduhi in gorj<$ mi, ako me zasačijo; nobenega, niti sebe bi več ne rešil iz valov. Tam bolj doli na samoti vas bom izkrcal. Ne bo vam treba daleč hoditi in prišli bodete do majhne koče. Tam potrkajte na vrata. Dasi je koča borna, davši, kako so vseh okoli stoječih oči nA-nj obrneoe, se ustraši, solze ga polijejo in glasno ihtčč zapusti prostor. Nekatere bolj pogumne pa sem slišal tako živo in primerno pripovedovati, da smo bili vsi navzoči ginjeni. Mislil sem si, kakor beremo v psalmih: Iz ust otr6k si si pridobil slavo I Ker smo ravno ob času, ki je ves poln voščil, želim tudi jaz vsem starim in norim bralcem .Domoljuba" : srečno iu zdravo novo leto! Rim, 10. januvarija. Svetih Treh Kraljev dan je v Rimu velik praznik, bodi-si v cerkvi, bodi-si zunaj nje. Prej tisti dan se blagoslavlja voda po raznih obredih. Grki jo slovesno blagoslovi v cerkvi sv. Atauazija. Posebne slovesnosti pa se gode v osmini tega praznika v cerkvi .sv. Andreja" v do-liui. Berejo se namreč sv. maše v raznih obredih: latinskem, grškem, armenskem itd. Pa tudi pridi-guje se te dni v raznih jezikih. Vsako popoldne ob štirih govori po jedno uro dolg govor v laškem jeziku nadškof Satoli, izredno učeni profesor v zavodu .de propaganda fide" (za razširjauje vere). Zjutraj pa smo že čuii govore v francoskem, nemškem, španjskem, — jutri pride ua vrsto govor v poliskem jeziku. Tu se pač kaže, da je katoliška cerkev za vue narode ustauovljena, da imajo v senci lega košatega drevesa vsi ljudje dovolj prostora. Ali živahni Italijani tudi na trgu te dni ka- žejo nenavadno veselost. Jeden največjih trgov v Rimu se imenuje „piazza Navona". Tu so zadnje dni razpostavili kramarji raznovrstne stvari na prodaj. Kupovalo in prodajalo se je po pravi laški šegi z veliko vnemo. Ali večer pred sv. Tremi Kralji pa ni bilo miru. Zdaj si zaslišal piskače bobnarje in ne vem kake kričače še, ki so gredd piskali in žvižgali na piščalke, ki so jih kupili na trgu, tako, da se je daleč na okrog razlegalo. Čudno se mi je to zdelo, zato prašam, odkod ta vrišč in brum pozno v noč. Pa odgovorilo se mi je: to je starodavna navada v Rimu, to je: Beffana Ob tem času tudi svoji svojim kaj malega kupijo na trgu, menda tako kakor pri nas, če gredo oče na trg iu svojim .štruco" domov prinesejo. Naj sklenem z vremenom. Od vseh strani dohajajo poročila, da je v planinskih deželah letos izredno hud mraz. Pri nas tega ne smemo trditi. Da si ni gorko, vendar brez peči izhajamo Pač pa tožijo, da je letos prav mokrotna zima. In res imamo že nekaj dni vse polno dežja. Ko bi Vi vedeli. v kakih plohah prihaja! Vse ulice so ga polne. Ni čuda, da je zadnje dni reka Tibera izredno narasla. Sinoči pa je krog sedme ure začelo bliskati se in treskati, kakor pri vas o sv. Jakobu. Jedenkrat menda je celo nekam treščilo. Danes je zopet solnce posijalo. Zdravi! A. K ari in. Gospodarske in obrtnijske stvari. Kako odstraniti repni okus pri mleku? I repe, ima, kakor znano, okus po repi. Ker je pa Mleko, katero dobivamo od krav. ki jedo mnogo tako mleko neprijetno, svetuje umen gospodar iz vendar pod njeno streho prebivajo dobri ljudje. Možu ali ženi, kdorkoli vam bo odprl, dajte ta-le kos papirja; kaj da pomeni, bodo že vedeli kočarji. Danes zjutraj imam naročeno vožnjo, torej moram domov. Nič se ne bojte, če bote tudi sami." .Kaj se hočem bati," odgovori Landav; .saj mi je Bog očitno v pomoč, ker me je po vas čudovito rešil iz vodnih valov." Ladija priplava v tem h kraju in oba stopita na suho. Čolnar pokaže duhovnu stezo, po kateri bo kmalu prišel do hišice. Landav iskreno zahvali svojega rešenika in ločita se — plemenita moža. Landav pride kmalu do koče ter potrka rahlo na vrata. Starček pride, odpre vrata, a ko zagleda čudnega v odejo oblečenega človeka, vstraši se ga in se umakne. .Kdo ste?" vpraša stari mož. .Nesrečnež," odgovori duhovnik, .ki so ga ravnokar izvlekli iz vode. Blagi mož, ki me je rešil, naročil mi je, naj vam izročim ta-le list." .Pozdravljeni! Pozdravljeni!" začne starček; a „ vstopite urno v našo hišo, Bog vas sprejmi. Revn smo, a postregli vam bomo, kakor bomo mogli." — .Vidiie," nadaljuje hišni gospodar, »z vašim rešiteljem imava skrita znamenja, kader rešimo kakega jetnika, dava mu list iz svojih molitvenih bukev; na tein listu ga spoznajo naši prijatelji. Pred vsem se nekoliko s hrano poživite, potem poidete h počitku, katerega ste po tolikih trudih gotovo zelo potrebni." Solzan je ta večer opravil Landav svojo večerno molitev; dogodki dneva so mu bili živo pred očmi in spoznati je moral čudovito roko Gospodovo, ki ga je rešila smrti. Žal, da je bil on jedin tako srečen. Njegov stari tovariš, katerega bi bil tako rad rešil in ki je gotovo že sedaj plačilo prejel za svoje mučeništvo, ta mu ne gre iz spomina. Drugi dan je prišla vsa družina ribičeva v kočo, da vidi rešenega duhovna. .Hvala Bogu," prične gospodinja, .da ste re-ženi! Že toliko časa moramo živeti brez duhovnika in brez službe božje in za božične praznike vas je jega javnega delovanja v prid in korist Slovencev ob Adriji. Dnd 31. decembra 1865 namreč je bil prvič izvoljen v mestni zastop tržaški. Slavljenec, ki zasluži jedno prvih mest sploh med slovenskimi politiki, bil je rojen dne 28. maja 1835 na Proseku blizu Trstu. S pridnostjo in naravno bistrostjo svojega duha, z navdušenjem za narodno stvar in ma-terijalne koristi svojih rojakov priboril si je častno mesto v politiškem življenju. Pridružimo se i mi mnogim čestilcem blagega, požrtovalnega in vedno za blagor naroda vnetega gospoda Nabergoja ter kličemo: Se mnogo let v zdravju in v sreči novo imenovanemu vitezu Franc Jožefovega reda! (UmaeaB Int.) „Slov. Narod" je grdo napadel in s trcijali iu trcijalkami pital tiste blage in radodarne Ljubljančane, ki so svoj milodar dali zamorskemu misijonarju za odkupovanje nesrečnih sužnjev. Mi ne želimo, a dobro bi bilo, da bi „Narodovi" modrijani vsaj eden dan poskusili zamorsko sužnost, potem bi drugače sodili, Grdo je. če potrebnemu ne podeli milodara, kdorkoli more, še grje pa je, ako tak sebiČnež še druge rojake zaničuje, zato ker so usmiljenega srca in radodarnih rok. In tak je »Narodov" modrijan. — Žalostno, a resnično! (Ne v Ameriko!) Tako piše posestnik iz mo-šenjske občine, kateri se je pretečeno jesen odpeljal v Brazilijo. Bral sem sam, poroča nam dopisnik, njegovo pismo, katero je pisal svojej ženi. Žalostno je stanje izseljencev. Zaslužka ima dober delavec na dan po 1 gld. 50 kr. brez hrane, s brano pa 1 gld., v živež jim služi fižol, kava in riž. Delati morajo od ranega jutra do poznega večera tako hudo, da so po vsem životu celi dan premočeni. On sam priprave, da slovesno sprejmd svojega pastirja - mu-čenika. Prihod je bil napovedan dn^ 19. marca. Bilo je lepo pomladanje jutro. Duhovnik Landav je že blizo svoje župnije; vedno glasneje mu vtriplje srce, skoro mu hoče počiti samega veselja, da po tolikemu prestanku še enkrat pozdravi svoje zveste, katerih ni upal nikoli več videti na svetu. In prišli so si nasproti — pastir in ovčice. Toda dasi so se poprej pripravljali duhovnik in verniki, kako se bodo pozdravili, kako odzdravili, vendar sedaj, ko se snidejo, ko se vidijo, ne gredo jim besede iz ust, solze pričujočih pričajo, kaj bi si radi povedali, ko bi jim srca ne bila prepolna veselja. »Dovolj sem srečen, da le umrjem v sredi med vami!" pravi naposled duhovnih, blagoslavljajoč svoje farane. — Sprevod se bliža vaški cerkvi — tukaj so oni stari in bolehni ljudje zbrani, ki niso mogli tako daleč naproti: tudi ti so hoteli pozdraviti svojega vodnika, tudi ti so hoteli biti priče skupne zahvale v domaČi cerkvi. svari vse, naj nikdo ne sili za njim, ker se bo tudi on — kakor hitro bo mogoče — vrnil v svojo domovino. Ne bom opisoval, kako se mu je med potom d« morii godilo, kako so stradali, kako so jih brazilijanski gospodje v svoje službe jemali, le to naj omenim — v svarilo vsacemu, kateri želi pO Ameriki — kako posestnik sklepa svoje pismo, da ni nikjer boljše nego v ljubi domovini in da bi bil že na morju raje videl, naj bi barka proti Evropi, ne pa proti Ameriki plula. (C. kr. knetijska dražba kranjska) je štela leta 1884 le 450 udov, koncem leta 1890 ima že nad 1500 članov, torej se sme šteti med najmnogo-brojnejše kmetijske družbe v Avstriji, a kar se tiče denarnega prometa, je pa gotovo prva, ker znaša letos blizo 180.000 gld. Upajmo, da se bode ta za gospodarski napredek našega naroda toliko važna družba tudi v novem letu tako ngodno razcvitala. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca decembra preteklega leta vložilo je 369 strank v mestno hranilnico ljubljansko 123.779 gld. 96 kr., vzdignilo pa 168 strank 92.902 gld. 5 kr. (Statistični podatki o šoli.) Iz najnovejših poročil statističnega osrednjega odbora posnamemo, da je bilo v preteklem letu v Avstriji brez Ogrske 3,335.674 šoli pristojnih otrok. Od teh šole ni obiskovalo 21.895 vsled duševnih in telesnih napak, in 365.598 vsled vnemarnosti. Ljudskih šol je bilo 16.688, 415 meščanskih šol poleg 976 zasebnih, torej skupno 18.079 šol. Učiteljev je bilo 44.838 in 13.913 učiteljic. — Kakor te številke govori, jasno je, da je znoja najboljših mož vreden neprestani boj za versko ljudsko šolo; tn se gre za vzgojo milijonov In ko vstopijo v svetišče Gospodovo, tedaj za-pojo cerkveni pevci pesem: Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem! Oltar je okrašen z najlepšimi pomladimi cveticami, lučice prižganih sveč razsvetljujejo svetišče in sedaj stopi duhovnik pred oltar, kjer je tolikrat stal in daroval, kakor srednik med Bogom in ljudstvom, ki pa je sedaj toliko čifea sa-moval brez duhovnika. Tedaj pa z vzvišenim glasom zapoje duhovnik pesem: Te Deum ! Tebe Boga hvalimo! — Pevcev zbor mu krepko odgovarja, a ko duhovnik pri besedah: Torej Tebe prosimo, da prideš na pomoč svojim služabnikom ! poklekne, sklone se in se zgrudi polagoma ob oltarjevih stopnjicah. . . Prepolno je bilo srce njegov hvaležnosti in veselja, da bi ga moglo nositi — umrPje duhovnik ob vznožju oltarja v sredi med svojimi. Pesem: Te Deum, katero je pričel že na zemlji, nadaljuje sedaj nad zvezdami — otet iz valov življenja v zavetišče večnega pokoja. svoje skušnje tako-le ravnati: Odreži zgornjo stran repe. ki je rastla zunaj zemlje ter jo pokladaj kravam, ki ue molzejo. Molzlim kravam pa daj tisti del repe, ki je rastel v zemlji. Poskusiti ni težko. Proč s pernicamil Nič ni škodljivejšega, pravi učen zdravnik — in to naj si zapomnijo slovenske matere in zlasti še neveste, ki si omišljujejo potrebno balo — kot to. če se novorojeno dete zakoplje v cel kup pernatih blazin. Neizogibni nasledki so: vedno potenje, vedno prehlajenje, zobobol in glavobol, nahod in bramorji (škrofelni). — Drug učen mož piše: Kdor hoče biti zdrav, naj do šestdesetega leta nikdar ne leži na pernici. 1'ernice zapro telo popolno proti zunanjemu zraku. Iz take postelje ne more niti ne preobilna toplota, ne sopa-rica, ampak vse se pari pod odejo. Odtod pa prihajajo drugi slabi nasledki. Prvič se telo preveč pre-greje. vsled česar se pomehkuži. postane sila občutljivo. ga rajše zebe in se ob vsaki sapici veliko lož|e prehladi. Drugič se pa delovanje kože ovira ter prepreči, da telo skoz kožo ne more izhlapi vati tistih snovij, ki so zdravju škodljive. Kakor pa vsak ud opeša, ako se ne rabi. tako tudi koža ne izpolnjuje st0. jega namena, ako jo vsak dan kakih 8 ur v njen* delovanju oviramo, ampak ohlapi in postane ned*. lavna. Naj *» P" tem še tako posknša kožo umetno gojiti in z» »1° skrbeti. če se pa ob enem leij B| pernicah, ne pomaga nič; koža ne bode ostala zdru, lil za svoje delovanje sposobna. — Je pa A« nekaj druzega. kar pri pernicah škodljivo vpliva na zdravje. Perje ima namreč v sebi maščobo iu dele moi« ki začno trohneti. ko postanejo vlažni in topli. |0 pa se iifHli, kadar se v taki postelji spi, Vse t<, napravil* v zvezi z vsem, kar iz človeka izhlapi, n«. prijeten duh Ta sprijeni, zadubli zrak. to M>p»r(, 8ope v -e ti-ti. ki spi v taki postelji. Take pot&ljt so potem najpripravnejše gnjezdo vsako*r»trnh mr-česor, katerih sicer n prostim očesom no opuimo ki ho pa vendar vzr«ik marsikatero bolozni. Ako » pernice pridno zračijo in Miatijo, w dado ti sl»b: nasledki nekolik" zmanjšati, ne pa popolni' nd»trv niti, če se perje od rana do časa dobro ne uper* — (ilede na to pi» pravici pravimo: proč s pernicam i' Razne novice. (»Domoljub" svojim naročnikom ) Z novim letom se je oglasilo ..Domoljubu'' toliko novih naročnikov, da nam je pošla prva letošnja številka, dasi smo jo tiskali v 4f)(MI izvodili. Naj nam torej novi naročniki, ki so se pozno oglasili, ne zamerijo, da jim ne moremo več postreči s I. številko. Skušali bomo to namestiti med letom. Droge številke pa smo toliko natisnili, da bomo lahke in r. ve»»|jea sprejeli se veliko novih naročnik*«', ako se u li«t ogla.se. — V Ameriko pošiljati ,.Domoljub velji ; I gold. M kr. fiospnd Ivan .Vabergoj i odlični s|even-ki f'«r> ljub in voditelj t r/a sitih 8l>>vt'iieev jo line 31. decembra leta 1 Siio praznoval petindtajnelletniro mo- kakor nalašč sam Bog k nam pripeljal. Kaj ne da nam bodete v božičnih praznikih maševali. ako se toliko odpočijete od prestanega trpljenja?" — Vse za mašo potrebno so ljudje poskrili iz svoje cerkve, še predno so jo uporneži zaprli in odvedli duhovna v ječo. Torej so imeli vse pripravljeno za službovanje. V majh ni koči, podobni betlehemskemu hlevu opravljal je Landav polnočnico, obdan od svojih gostoljubnih rešiteljev. - Bog ne daj, da bi se bili verniki v tistih letih v kaki cerkvi zbrali k očitni službi božji; to je bilo prepovedano s smrtno kaz-nijo. Kako tudi ne? Saj so brezbožneži v svoji drznosti odstavili celo Boga in neko vlačugo postavili kot boginjo na oltar. V takih razmerah seveda so morale biti cerkve oropane in zaprte. Se nekaj tednov je ostal duhovnik pri svojih novih znancih. Bilje vesel; jedino kar mu je grenilo njegovo življenje, bila je misel na njegove fa-rane, ki so sedaj kakor čreda brez pastirja in ki go- tovo že moli|<. za svojega — mrtvega župnika. Nepopisna je bila zato njegova radost, ko se razznto: hitro kakor blisk po vsem Francoskem, da ie kon« grozoviti vladi brezbožneiev in da »o ume jo vsi pregnanci. tudi duhovni, vrniti v svojo domovino. T» vesela novica je došla tudi v St. Ljrphar, kjer i« nekdaj pastiroval duhovnik Landav, sedaj ie toliko časa ločen od svojih dragih. Tukaj pa je ta novi« napravila več žalosti, nego veselja, zakaj duhovne?« pastirja so zgrabili, zaprli v ječo in najbrže. d» m m" je,tako zgodilo, kakor drugim. In nekoliko pozabljena britka izguba se je poživila v 8t. Ljpharo z novimi žalnimi spomini. /upnik Landav pa je hrepenel po svojih in J* pot pripravil že vse potrebno. Pred vsem urno sporoči svojim faranom, da je še živ in da se kmalu Povrne v njih sredo, ako ran Bog ohrani ljubo zdravje. Posebno veselje je prevladalo po Ta«, ko wje raznesla ta radostna novica. Precej ao jeli jega javnega delovanja v prid in korist Slovencev ob Adriji. Dn4 SI. decembra 1865 namreč je bil prvič izvoljen v mestni zastop tržaški. Slavljenec, ki zasluži jedno prvih mest sploh med slovenskimi politiki, bil je rojen dne 28. maja 1885 na Proseku blizu Trstu. S pridnostjo in naravno bistrostjo svojega duha, z navdušenjem za narodno stvar in ma-terijalne koristi svojih rojakov priboril si je častno mesto v politiškem življenju. Pridružimo se i mi mnogim čestilcem blagega, požrtovalnega in vedno za blagor naroda vnetega gospoda Nabergoja ter kličemo: Se mnogo let v zdravju in v sreči novo imenovanemu vitezu Franc Jožefovega reda! (Umazan list.) »Slov. Narod" je grdo napadel in s trcijali iu trcijalkami pital tiste blage in radodarne Liubljančane, ki so svoj milodar dali zamorskemu misijonarju za odkupovanje nesrečnih sužnjev. Mi ne želimo, a dobro bi bilo, da bi »Narodovi" modrijani vsaj eden dan poskusili zamorsko sužnost, potem bi drugače godili. Grdo je. če potrebnemu ne podeli milodara, kdorkoli more, še grje pa je, ako tak sebičncž še druge rojake zaničuje, zato ker so usmiljenega srca in radodarnih rok. In tak je »Narodov" modrijan — Žalostno, a resnično! (Ne v Ameriko!) Tako piše posestnik iz mo-šenjske občine, kateri se te pretPČeoo jesen odpeljal v Brazilijo. Bral sem sam, poroča nam dopisnik, njegovo pismo, katero )e pisal svojej ženi. Žalostno je stanje izseljencev. Zaslužka ima dober delavec na dan po 1 gld. 50 kr. brez hrane, s brano pa 1 gld., v živež jim služi fifcol, kava m riž. Delati morajo od ranega nitra do poznega večera tako hudo, da so po vsem životu celi dan premočeni. On sam priprave, da slovesno sprcjmA svojega pastirja-mu-čenika. Prihod je bil napovedan dn($ 19. marca. Bilo j« lepo pnmladanje jutro. Duhovnik Lan-dav j«; že blizo svoje župnije; vedno glasneje mu vtriplje srce. skoro mu hoče počiti samega veselja, da po tolikemu prestanku še enkrat pozdravi svoje zveste, katerih ni upal nikoli več videti na svetu. In prišli so si nasproti — pastir in ovčice. Toda dasi so se poprej pripravljali duhovnik in verniki, kako se bodo pozdravili, kako odzdravili, vendar sedaj, ko se snidejo, ko se vidijo, ne gredo jim besede iz ust, solze pričujočih pričajo, kaj bi si radi povedali, ko bi jim srca ne bila prepolna veselja. »Dovolj sem srečen, da le umrjem r sredi med vami 1" pravi naposled duhovnih, blagoslavljajoč svoje farane. — Sprevod se bliža vaški cerkvi — tukaj so oni stari in bolehni ljudje zbrani, ki niso mogli tako daleč naproti: tudi ti so hoteli pozdraviti svojega vodnika, tudi ti so hoteli biti priče skupne zahvale v domači cerkvi. svari vse, naj nikdo ne sili za njim, ker se bo tudi on — kakor hitro bo mogoče — vruil v svojo domovino. Ne bom opisoval, kako se mu je med potem na morji godilo, kako so stradali, kako so jih brazilijaDski gospodje v svoje službe jemali, le to naj omenim — v svarilo vsacemu, kateri želi po Ameriki — kako posestnik sklepa svoje pismo, da ni nikjer boljše nego v ljubi domovini in da bi bil že na morju raje videl, naj bi barka proti E»ropi, ne pa proti Ameriki plula. (C. kr. kmetijska dražba kranjska) je štela leta 1884 le 450 udov, koncem leta 1890 ima že nad 1500 članov, torej se sme šteti med najmnogo-brojnejše kmetijske družbe v Avstriji, a kar se tiče denarnega prometa, je pa gotovo prva, ker znaša letos blizo 180.000 gld. Upajmo, da se bode ta za gospodarski napredek našega naroda toliko važna družba tudi v novem letu tako ugodno razcritala. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca decembra preteklega leta vložilo je 369 strank v mestno hranilnico ljubljansko 123.779 gld. 96 kr., vzdignilo pa 168 strank 92.902 gld. 5 kr. (Statistični podatki o šoli.) Iz najnovejših poročil statističnega osrednjega odbora posnamemo, da je bilo v preteklem letu v Avstriji brez Ogrske 3,335.674 šoli pristojnih otrok. Od teh šole ni obiskovalo 21.895 vsled duševnih in telesnih napak, in 365.598 vsled vnemarnosti. Ljudskih šol je bilo 16.688, 415 meščanskih šol poleg 976 zasebnih, torej skupno 18.079 šol. Učiteljev je bilo 44.888 in 13.913 učiteljic. — Kakor te številke govorč, jasno je, da je znoja najboljših mož vreden neprestani boj za versko ljudsko Šolo; tu se gre za vzgojo milijonov In ko vstopijo v svetišče Gospodovo, tedaj zapojo cerkveni pevci pesem: Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem! Oltar je okrašen z najlepšimi pomladimi cveticami, lučice prižganih sveč razsvetljujejo svetišče in sedaj stopi duhovnik pred oltar, kjer je lolikrat stal in daroval, kakor srednik med Bogom in ljudstvom, ki pa je sedaj toliko čifea sa-moval brez duhovnika. Tedaj pa z vzvišenim glasom zapoje duhovnik pesem: Te Deum ! Tebe Boga hvalimo! — Pevcev zbor mu krepko odgovarja, a ko duhovnik pri besedah: Torej Tebe prosimo, da prideš na pomoč svojim služabnikom ! poklekne, sklone se in se zgrudi polagoma ob oltarjevih stopnjicah. . . Prepolno je bilo srce njegov hvaležnosti in veselja, da bi ga moglo nositi — umrl*je duhovnik ob vznožju oltarja v sredi med svojimi. Pesem: Te Deum, katero je pričel že na zemlji, nadaljuje sedaj nad zvezdami — otet iz valov življenja v zavetišče večnega pokoja. avstrijskih otrok, ki bodo v malo letih kot polnoletni državljani odločevali o osodi Avstrije. (V tukajšnji bolnišnici) je primarij dr. Dor-nig začel delati poskuse s Kochovim zdravilom. Cepil je več žensk, ki so na kožni tuberkulozi (lupus) obolele in pri vseh so se pokazali nasledki, kakor so opisani. Bode-li se doseglo popolno ozdravljenje, pokazalo se bode po tednih ali celo po mesecih. Da bi se s Kochovim cepivom ozdravila plučna tuberkuloza, to nado moramo opustiti po sedanjih izkušnjah. Kakor poročajo listi, pa je že več ljudi umrlo vsled cepljenja s Kochovim zdravilom. Vse-kako je bila prvotna reklama za iznajdbo nemškega učenjaka silno pretirana in neumestna, ker je mnogim bolnikom vzbujala nade, ki se jim potem niso uresničile. („Dom in Svet".) Prva številka tega llustro-vanega lista za leposlovje in znanstvo je gotovo razveselila, kakor nas, tudi vsacrga bralca, ko jo je pregledal. Tako ličnega leposlovnega lista Slovenci še nismo imeli, da bi poleg leposlovnega in znanstvenega gradiva prinašal tudi tako raznovrstne slike. Želimo, da bi listu ob novem letu pristopilo mnogo novih naročnikov. List velja za celo leto 3 gld. Naročnina se pošilja z naslovom: „Dom in Svet", Ljubljana. (Slovesno nmeščen) je bil zadnjo nedeljo kot župnik v Tržiču dosedanji administrator čast. gosp. Pr. Špendal po mil. g. stolnemu proštu dr. L. K1 o f u t a r j u. (Cena novemn vinu) je še zmirom visoka. V Ptuji zahtevajo za vino iz boljših goric 25 do 30 gl. za M. Se dražje je ormožko in ljutomersko vino. Tudi Dolenjci, kateri še imajo kaj letošnje kapljice, rajši čakajo s prodajo, kakor da bi sceno nazaj šli. V krški okolici so ljubljanski krčmarji večinoma pokupili novo vino že kmalu po trgatvi. Plačevali so ga po 13 do 14 gld. vedro. Ni torej čuda, da so tudi ljubljanski krčmarji s ceno poskočili za 4 kr. pri litru ter točijo vino, ki je bilo po 36, zdaj po 40 kr., ono po 44 zdaj 48 kr. itd. Da bi le vino bilo vselej pristno in ne kaka od Židov kupljena brozga. (Iz Radovljice) se nam danes poroča: Včeraj se je pri nas vršila izredna slovesnost. Deželni žan-darmerijski poveljnik g. major Karol Rummer je namreč po božji službi v pričo gosp. okr. glavarja in vseh tukajšnjih gg. uradnikov s primernim nagovorom slovesno izročil poveljniku tukajšnje žan-darmerijske postaje g. Alojziju Vošuiku srebrni križec s krono, katerega mu je presvetli cesar podelil v priznanje njegovega mnogoletnega in vestnega službovanja. Posebno spodbudno je bilo, ker so se vdeleženci prej vdeležili božje službe. Opoldne je bil skupen obed v gostilni g. Klinarja; bilo je več primernih napitnic. — Mmoli teden so oašli v Ratečah v nekih svislih mrtvega 31 let starega T. Verdirja iz Laucovega. Bil je slaboumen in je naj-brže zmrnil (Moravška občina) je imenovala gosp. deželnega predsednika barona A. VViuklerj* častnim občanom. (S Primskovega) pri Kranju se nam poroča: Doe 5. t. m. smo imeli pri nas redko slavuost otvorjeoja nove šole. Ob 8. uri zjutraj je preč. g. dekau A. Mežnarec daroval sv. mašo, katere so se vdeležili blag. p. okr. glavar dr. M. Gstettenhofer, šolska mladina z učiteljem in mnogo ljudstva. Po sv. maši ie šla šolska mladina iu več ljudstva v župnišče. k|er se bode toliko časa poučevalo, da bode sezidano novo šolsko poslopje. V prelepem govoru je preč. gosp. dekan otrokom in starišem razložil pomeu te»;a dne in dolžnosti do šole, cerkve 10 druge gosposke ter končal z „živio"-klicem na presvetlega cesarja. — Da se je šola v tako kratkem času ustanovila, moramo v prvi vrsti zahvaliti gosp. dekana ki naj bi nam tudi v prihodnie ne odrekel svoje pomoči kot prijateli dobrega šolstva. (Župna cerkev v Kočevji) več ne zadošča svojemu namenu, ker je preiesoa in v slabem stanju. Vsled teea je v začetku decembra m. I. c. kr. in-žener g. T. V a I k a iz Novega Me»ta izrekel muenje kot veščak, da streha ne bode nosila velike teže snega Ker pa je 5. t. m. v Kočevju palo mnogo snega, zaprli so cerkev za nedoločen čas. (V cesarjeviča Rudolfa bolnišnici) usmiliemh bratov v St. Vidu na Koroškem je bilo v miuolem letu 1168 bolnikov raznih stanov, in sicei 9 s Češkega, 1 iz Bosne, 3 iz Galicije, 1 s Hesenskega, 11 iz Italije. 879 s Koroškega. 86 s Krani skega, 14 s Hrvaškega, 12 s Primorskega, 3 z Moravskega, 11 z Gorenje in Nižie-Avstrijskega 1 8 Poljskega, 2 s Pruskega, 1 s Saksonskega, 3 s Solnograškega, 1 iz Sirije, 1 iz Slezije, 9 iz Slavonije, 35 s Štajerskega, 8 s Tirolskega, 21 z Ogrskega. 2 z Virtemberškega. Po veri je bilo 1134 katolikov, 24 protestantov, 9 nezied. Grkov, 1 zjed. Grk. Število dni: 21.461. V boluišuici usmiljenih bratov v Gradcu je bilo 74 K«jnjcev. (Lovska.) Iz Mošenj se nam poroča: V tako visocem suegu, kakoršnega imamo letos, pač ni prijetno gaziti po njem; vsakdo se braui stopiti »na celo". Le lovca malo briga ta bela odeja. Ako dobi sled kakšne živali, brzo koraka za U|im, dokler se mu ne posreči žival pobrati. — Taka godila se je pretečene dni tudi meni. V gozdu zapazim sled kune — močne kune. Gredočemu za sledom zmaujka mi pri smreki sledu, in ko pogledam iia smreko, zapazim veveričino gnezdo. Dobro, mislim si, kuna — moja si. Trkam torej ob smreko, ploskam z rokama, a nič se ne gane. Pritisnem torej puško k licu, stisnem, a kaj pade na tla? Veveričino gnezdo in ž njim vred celo srnjakovo pleče s parkeljci vred. Nekako tesno mi je hotelo biti pri srcu, ko lopne tak kos divjačine iz veveričinega gnezda pred mene. — Kakih 200 metrov od tod zapazim zopet sled v snegu in kmalu pridem do smreke, na kateri je bilo drugo veveričino gnezdo. Namerim v gnezdo, sprožim, in z gnezdom vred pade lepa, velika kuna na tla. Bila pa je premalo zadeta, sprožim torej še jedenkrat in poberem vesel sovražnika srn, zajcev, jerebov itd. Čudil sem se tej živalici, da je mogla tolik kos mesa privesti na prilično visoko smreko. (I* vipavske doline) se nam poroča: Celi december burja neprenehoma brije, da ljudje kar v cerkev niso mogli. A tako hude, kakor je bila v nedeljo in ponedeljek, ljudje ne pomnijo. Iz Št. Vida do Vipave je nekda včeraj 16 mož držalo pošto, a vse preobrnilo, proti Sturji jim je vzelo cel6 zaboj za pisma. Vendar so pisma rešili, a ostanki se še danes vidijo. Koliko šip je utrla, koliko kamna in opeke je zmetala s streh, oluščila smeta od zidu in koliko dreves je polomila, videli bomo še le takrat, ko pojenja. Nebo je sicer jasno kakor ribje oko tudi obligatDe zastave na Nanosu, Kelku in Čavnu ni, a vendar te hoče zdaj prevrniti, zdaj zopet vzdigniti od tal. Tudi na goriško stran ni dosti bolje; poštni voz se je večkrat prekucnil, ostali promet je pa tako ustavljen. (Ogenj v Velesovem.) Kakor se nam poroča, začelo je na 8ilvestrov večer okolu 6. ure zvečer goreti poslopje posestnika Rupreta v Velesovem. Zažgal je bivši njegov hlapec Andrejčev Anton iz češnevka, ker mu je gospodar utrgal nekaj zaslužka. Pogorela so tadi sosedova poslopja. Požigalca so še isti večer prijeli. Škode je nad 3000 gld. Ob jeduem se je pripetila še druga nesreča. Sosed je hotel potegniti voz iz pred skednja. V tem hipu zdrsne sneg s strehe ter ga zasuje. Nesrečnež je nevarno poškodovan. (Škofjeloški grad) s posestvom, kolikor ga še ima, je od danes lastnina ondotnega uršulinskega samostana. Prav iz srca čestitamo velezaslužnim redovnicam na tej pridobitvi, katera jim bo pomagala, da bodo že cvetoči odgojevalni zavod še spopolnile in razširile. ZnaLO je, da so ta grad z obširnim posestvom skozi stoletja imeli škofje brižinski (Frei-singen) na Bavarskem, katerim je cesar Henrik II. (sveti) v last podaril tamošnji svet. Ti posestniki so menda tudi zgradili in povečali, ako ne vse, vsaj poglavitni del sedanjega poslopja, ki po svoji krasni legi že od daleč nd-se obrača odi Pozneje je ta graščina bila državno posestvo, ktftero je kupil rajni Fidelij Terpinc. Od njegovih dddičev je prišlo sedaj v last samostanu. Veseli nas, da je nekdanje cerkveno posestvo zopet dobilo svoj duhovni namen in cerkvenega imejitelja. (Z Dovjega) se nam poroča, da je bil pri občinski volitvi izvoljen županom Jakob Janša, svetovalcema Jurij Pezdemik in Janez Zima, blagajnikom Martin Peternel. (Pri Ostravi v Šleziji) se je užgal zrak v pre-mogovskih jamah, kjer je delalo okoli 400 rudarjev, med njimi se jih je zadušilo in smrtno opeklo šestdeset oseb. Bodovinci so 19 mriičev spravili v svoje hiše, ostalih 41 so pa razvrstili v posebnej za to pripravljenej mrtvašnici. Za onesrečence so priredili dva velika groba na grobišči Ostravskem. Dne 6. ja-nuvarija je revežem »zadnjo pot posodilo** okoli 20.000 ljudij. (Malanedelja.) Lanjskim bralcem »Domoljuba" je znano, kako se je minole jeseni po Slovenskih Goricah raznesla novica, da se je v Rožnem Dolu pri Malinedelji baje prikazovala Marija. Vkljub prepovedi se je na stotine in celo na tisoče ljudij -zbiralo v Dolu. Dne 26. oktobra se je tam orožnik moral braniti pred ljudstvom iu je vsled samobrambe z jednim strelom usmrtil dva človeka. Nevarna igra se je dne 3. januarija doigrala pri obravnavi v Celji, kjer so izmed 24 zatožencev zavoljo javnega nasiistva obsodili jih 22 na 5 do 14 mesecev hude in e postom poostrene ječe. Nauk: Nad orožnika ne postavljaj se nikdar! (Od Ljutomera) na starega leta dan nam kmetska roka naznanja: Pri nas leži snega dosti, imamo lep sanjak in lahko iz naše ravnine vozimo gnoj v ptecej oddaljene gorice. Vino krčmarji kupujejo liter po 20 do 22 kr., kapljico pa točijo po 30 do 40 kr. Gospodar, ki ima le po nekoliko hektolitrov, ne more z blagom rokovati, kakor bi rad, a domači ktopci, ki na drobno kupujejo, morajo zraven plačevanja dače - točarine tudi živeti 8 primernim dobičkom. (Črnogorski knez Nikolaj) je ukazal, da po vinogradnih krajih v njegovej kneževini mora letos vsaki vojak zasaditi po 200 živic ali trt, potem oljik: vsaki brigadir po 20, vsaki komandant in podkomandant po 5, vsaki častnik ali oficir in vsaki z&stavnik po 5, vsaki vodja ali narednik po 2, vsaki korporal ali desetnik po 1 oljiko. Kdor prostovoljno zasadi še 2 tisoč trt, ne bode od dotičnega sveta plačeval davka 10 let. (Prihodnji župan v Trstn.) Današnji župan v Trstu Bazzoni je odstopil vsled bolehnoeti. Trije mestni očetje se ponujajo za izprazneno mesto, med njimi tudi Mojzes Lnzzatto — žid, ki ima neki največ upanja, da postane župan. Tako bo torej Trst osrečen z židovskim županom. Želeti bi vendar bilo, da bi se vsaj v tem vprašanji zjedinili krščanski mestni zastopniki ter se ustavili izvolitvi žida, ki se je v Trstu odlikoval zlasti s tem, da je odstranil iz šol sveta razpela. Takega človeka pač krščansko mesto ne sme imeti za župana. (Umrla) je nedavno gdč. Alojzija Orel hišna posestnica, jedns onib vrlih n&rodnih dam ki se leto za letom trudijo z nabiranjem darov in lastnoročnim delom, da o Božiču v ljubljanski čitalnici obdari s popolno obleko lepo število učencev in nčenk tukajšnjih ljudskih šol. N. v m. p. (Zadušila) se je dud 30. decembra v ,Kropi 42 let stara kočarica Marija Potočnik s svojim poltretje leto starim otrokom. Ženska je rada pila žgaoje in je bila poleg tega božjastna. Imenovanega dne zjutraj so jo našli mrtvo, ležečo nad otrokovo zibelko. (Nesreča.) Sin graščaka Sokolski je v Kren-govu v Galiciji dne 5. januvarija po neprevidnosti na lovu ustrelil župnika Hijeronima Stahurski. (V poštno hranilnico) se je leta 1890 po cesarstvu vložilo 7,345.286krat v skupnem znesku za 901,509.094 gld., izvzelo pa 2,012.118krat za 896,172.978 gld. Dne 31. decembra 1890 so varčevalci v poštnej hranilnici imeli shranjenih 55,471.049 goldinarjev 52 kr. Najmanjši znesek, ki ga poštna hranilnica sprejema, je 5 kr., beri pet krajcarjev. (Dvakrat umrla.) Poseben dogodek se poroča dunajskim listom iz Rabe. Dne 29. decembra p. 1. je umrla nagle smrti vFelpeczu pri Rabi pet-inšestdesetletna vdova Franja Pfeiffer. Truplo so deli na mrtvaški oder. Okoli desetih zvečer je bil pri mrliči samo še en mož, ki ga je stražil. V svoj največji strah je zapazil ob imenovani uri čuvaj, da se je mrlič začel gibati, vzdignil se v krsti, na kar jo je seveda popihal mož skozi vrata, kakor so mu dopuščale njegove pete. Ko je vstala umrla ženica iz krste, šla je k nekej v istej hiši stanujoči družini, jo vzbudila ter prosila, naj jo puste noter, ker jo zebe. Da se je tudi ta družina silno prestrašila, umeje se samo ob sebi, a vendar je uslišala njeno prošnjo. Vstopivši v sobo, sedla je k peči, toda že čez nekaj minut se zopet zgrudi in bila je —mrtva. Zdaj je bila pa zares umrla in se ni več probudila. Prigodek je provzročil v okolici silno osupuenje. Za-grebli so pokojnico dne 31. decembra m. 1. (Hrvati v Benetkah.) „N. L." piše: „Od star,h časov je v Benetkah naselbina dalmatinskih Hrvatov ki imajo svojo cerkev in bratovščino pod varstvom sv. Jurija in sv. Tripuna. Bratovščina na svoje troške vzdržuje duhovnika, ki vsak praznik in nedeljo p3je list in evangelij v hrvatskem jeziku. Te dni je bra- tovščina izvolila si dušnim pastirjem dou Nikola Allegretti-a iz Trogtra. (Sedanje poštne marke), ki bi bile imele ob veljavo priti z novim letom, smejo se vsled naredlje trgovinskega ministerstva rabiti še do 30. junija prihodnjega leta. Kar pa bodo takrat ljudje dose-daujih, I. 1883 izdanih znamk še imeli, mogli jih bodo pri vseh poštnih uradih do konca meseca septembra 1891 brezplačno zamenjati za nove, letos izdane. (Tržna cena v Mariboru.) Pšenica 6 gl. 40 kr., rž 5 gld. 10 kr., ječmen 4 gld. 60 kr., oves 4 gld. 50 kr., koruza 5 gld. 30 kr, proso 5 gld. 28 kr., hajdiua 4 gld. 50 kr., krompir 2 gl. 20 kr., vse po hektolitru; kilo /ižole 10 kr., leče 28 kr., graha 24 kr., liter prosenega pšena 10 kr., mleka svežega 10 kr., posnetega 8 kr.; govedina 56 kr., teletina 58 kr., slauina sveža 46 kr., povojena 65 kr., puter 1 gl., zAbela 60 kr.; jajce 4 kr. (V ruski vojski) se še spoštuje vera. .Civilta Cattolica" piše o tem: Ko vstopi novinec v vojaško službo, naučiti se mora vsak »deset božjih zapoved", „Očenaš", »vero", ter imena svetih zaščitnikov polka in kompauije. Uči se katekizma in večkrat na teden se mu čita o dolžnostih krščanskih. Vsak vojščak je dolžan biti ob nedeljah pri božji službi, na to morajo z vojaško strogostjo paziti službujoči častniki. Bataljoni imajo svoje kapele, včssih celo kompauije. Postijo se vsak teden v sredo in petek. Jeden tedeu štiridesetdanskega posta so za posamezne bataljone iu eskadrone posebne duhovne vaje in vojaki morajo iti k izpovedi ter prejeti presv. obhajilo. Ob Veliki noči je dolžan vsak vojak, od pro-staka do generala in carja samega, z listkom se izkazati, da je prejel sv. obhajilo. To velja tudi za katoličane, katerih je mnogo med carjevo telesno stražo. — Kako je pa pri nas? Prihodnja itevilka »DOMOLJUBA" izide dne 5. februarja. Tržne cene v Ljubljani dne 10. januvarija. Pšenica, hktl. Rež, „ Ječmen, „ Oves, „ Ajda. B Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, Grah, Fižol, „ Maslo, Slast, peh svež. kgr. g'-! kr. 6 65 5 20 4 55 3 15 6 20 B — 5 20 2 50 12 — 14 _ 10 — — 87 — 66 — 50 Špeh povojen, kgr. Surovo maalo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telefije „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ Pišanec..... Golob ..... Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ ■ ■ Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, „ „ gTikr: Lotcr^jHlji* Nrodk«. Gradee 3. januarija: 16, 9, 86, 71, 48. Line 10 januarija: 67, 74, 29, 33, 70. Trst 10. januarija: 68, 75, 57, 71. 60, Dunaj 3. januarija: 25, 59, 76, 19, 77. Kronska gorčica. Okusno pripravljene izvrstne gorčice velja sodček za poskušnjo 1 gld., sodček 5 klgr. 2 gld. 40 kr., 23/4 klgr. 1 gld. 60 kr., 12 klgr. 4 gld. 50 kr. Ženska gordloa, sladka in voljna 2"/4 klgr. 2 gld. Na veliko razpošilja jako ccn6 F. MICHEL gorčična tovarna Kroms N. O. (5—6) Otvoril sem dne I. prosinca 1891 svojo odvetniško pisarno (advokaturo) v Radovljici v Uradu nasproti sodišču. Dr. Josip Bisiak. Pripravljena od lekarja OABB. pICCOLI-Ja v Ljubljani, Je npUvno zdravilo, katero krepftfc ielodeo, mehči, čisti, odpravlja zlato illo ln odganja gliste. Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo spadajočih snovij ter ni nikako [drastično učinkujoče, marveč lahko, dedovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne Škoduje, če se prav delj časa rabi. (60—6) Esenoo za ielodeo pošilja iz-|delovatelj proti postnemu povzetju v Skatljah po 12 stekleničic za gl. 136; po 24 za gld. 2 60; po 36 za gld. 3 84; po 44 za gld. 4 26; po 55 za gld. 5 26; po 110 za gl. 10"30; po 550 za 50 gld. Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v lekarni „Pri angelja", Dunajska cesta, v steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. (60—18) Najcenejši, najboljši, preskusen, rujavi lesni pomaz BARTEL-07 izvirni oarbolinenm 3SJT varuje trajno T£0S (16—16) pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred gnJUobo, glivami, oitorjenjem in iuielkaml. V hlevih razkuiuje. 1 kgr. zadoAča za 6 kvadratnih metrov. Pregled brezplačno. Kakovost noprekoSeno zajamčena. 5 kgr. l'SO gld., lOO kgr. 10 gld. z Dunaja. | Kajoonajia karbolna kislina, karbolno apno, koloma*. Mihael Barthel in drogovi, komijska tovarna t Katlsbonl in na Dnnajl, X. okraj, CoplervaaM Kr. SO. (Ustanovlje »tanovljena 1781.) Zaloga imata brata Eberi v Ljubljani. f" r [HI Domača tvrdka! 'Hi M iHJ 6 Špitalske ulice V LJUBLJANI Špitalskc ulice 6 (poleg Lingerjeve ulice) priporoča svojo bogato zalogo naj raz n« vrstil cj šega modnega in kramarskega blaga, posebej še sukno za mozke in ženske obleke dalj«; močno, lepo volneno blago dvojne iirokosti meter od 50 kr. više. Največja izbora najcenejših robcev za na glavo svilnatih, volnenih v najrazličnejših bojah, dalje platno, koionina, hlačevina, volneno blago belo in barvano. S (10-6) Poslano. Preddvor, pošta Tupaliže na Kranjskem, dne B. novembra 1890. Gosp. Xg. Hellerju, tovarnarju poljedelskih strojev. Dunaj, II., Praterstrasse 78. Po posredovanju slavne c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani od Vas poslana mi najnovejša slamorezmca z ma.alom se je tako dobro obnesla, da takoj zopet drugo ravno tako naročim z enako odprtino in mahalom. ki tako olajša stroj, da moj dvanajstletni pastir precej dolgo lahko na njem dela. v nadi, da mi bodete isto tako dobro postregli sem z vsem spoštovanjem j Debeljak, (2-2) župnik. Semenj! V Št. Jurju ob Taboru bo dne velik »emonj za živino in raznovrstno kramarsko blago. Županstvo (i) Sv. Jurija ob Taboru. TI (Mite" P. P SERHOFER-ja lekarna na Dunaji, I., Singerstrasse štev. 15 Kri dintilne krotilce, poprej univerzalne krogljlce imenovane, so staroznano zdravilno stvo. — Že mnogo deseiletij so te" krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih »apisujejo, in malo je in, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh kroifljic velja 1 ikatljioa ■ nefrarikovani-j pošiljatvi po povzetji • i i : i . i j n r i. _ sredstvo. — ----.........., — — — -ov—- - rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega uviub«;^« iukuk. 15 krogljioaml 21 kr., 1 zavoj i 6 ikatljicami 1 gld. 6 kr., pri ............... , r—,_____ , 1 gld. 10 kr. — fte se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr, 2 zavoja 2 gld. 30 kr.. 3 zavoji 3 gld. 35 kr. 4 zavoji 4 gld 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 br. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposlali.) Prosi se, da se zahtevajo Izrecno: „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice" in gleda na to, da itna vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski počrk J. Pierhofer in sicer v rudečl "J^ZS barvi. Balzam za OZebljine J. Fserhoferja, l lonček 40 k'., s frankovano poiiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. i steklenica 50 kr. Ameriška maža za protin, i gid. 20 kr. Prašek proti potenju nog, cena škadjici 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gUSO, I llakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenca (Praške kaoliice ) p™" «r'rij',nem" »'^»j prebavljivo«! itd . 1 VI • V 1 • 1 r J 7' 1 Steklenica 22 kr. Angleški čudežni balzam, i steklenica 50 kr. Fijakarski prašek, proti kaslju itd. 1 škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. Tannochinin-pomada f **erh0f®rJa' najbolj;,e sredslvo za poipeševanje rasti la«. I škatljica Univerzalni obliž r^^itV^ 8red!tvo pr,,ti ranam' otpkli'>a»> 1 i<>n.-ek 50 kr. Univerzalna Čistilna sol f-^•»»"rloh-a. Izvrstno domače zdravilo proti vsem poslc- r, , , . .. . , , dicam slabega prebav jenja. 1 paket I „1H v Kazen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstriisk h č-L„iJ, „.. . • • . r eevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bi o7zalogi 'nozemskef.rma- M- VAiiiiatira „„ -.1« „ .,. ' . t»iugi, na zante\anje točno in po cent preskrbe. S? črie denar naorM »<,«lT 7 S ^ P> tudi proti povzetju. & S* poSSSv2hP.r^°zi,,&£aJb0lJe P° po4tneJ ^"^01), je poitnlna do.ti nl*ja nego Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi v LJubljani pri G. Pioooli-ju. A A H M H M H A H A H A H A H h t S s A H Izdajatelj r M. Kalar. Odgovorni urednik: A. Kalin. Tiska ..Katoliška Tinkama".