rseuć.ft] jana
fcnjižn.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
Uredništvo v Murski Soboti
Rokopise ne vrača
Izhaja vsako soboto iti stane s poštnino vred za celo leto 40 Din. za pol leta 20 Din, za četrt leta 10 Din
Haroۤiio<>socii@istiien tednik
Upravništvo v Murski Šob iti
Oglasi:
TJ cm stane 1 Din Oglasi za celo stran, za '/2 it‘ za V4 strani stanejo /5 para za 1 [ j cm Pri večkratni objavi primeren popust
22.-23. štev.	Murska Sobota, cine 25. avgusta 1923.
1. leto.
Cenjenim naročnikom sporočamo, da nam je vsled raznih tehničnih ovir ni bilo mogoče izdati številke za preminoči teden. Današnja številka velja za dve. Zato pa bomo v jeseni, ko ima itak vsakdo več časa za čitanje, izdali list 2 krat v večjem obsegu, da naročniki ne bodo oškodovani.
Upravništvo.
Murska Sobota. Osebne vesti. Na lastno prošnjo je premeščen carinski revizor g. A. Pipa h glavni carinarnici v Maribor. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo g. Štefana Fr idr ih a, pisarniškega oficijanta pri tukajšnjem sodišču za tolmača za madžarski jezik pri tukajšnjem okrajnem sodišču.
Murska Sobota. Radikalna reklama. Nekateri gospodje, ki so, zakaj, tega menda sami ne vedo, postali radikalci, odkar je velesrbska stranka prišla reševat Slovenijo, so si originalen način reklame za svojo stranko. Nosijo namreč radi „Jutranje novosti“ tako, da jim iz žepa kukajo. Seve se jim demokrati in drugi muzajo. Sobočkim gg. radikalcem povemo, da njih način reklame ni nič izviren ter je klerikalnega izvora. Naj jo torej mirno prepuste klerikalcem.
Murska Sobota. Slovenska pevska zadruga v Pragi priredi v soboto, 25. t. m. v prostorih noteia Dobraj koncert s prijaznim sodelovanjem operne pevke gdč. Slave Mezgečevev in mladega umetnika na gosli g. Drago Si j an e c a. Gdč. Mez-gečeva bo v pela nekaj slovanskih umetnih pesmi. G. Šijanec pa zaigra dve efektni točki na gosli. Nastopi tudi salonski orkester, ki bo proizvaja! več točk slovanskih in drugih skladateljev. Ker je čisti dobiček namenjen „Slovenski dijaški zadrugi v Pragi“, ki podpira revne slovenske akademike v Pragi, se vabi narodno občinstvo, da se tega koncerta polnoštevilno udeleži.
Murska Sobota. Lansko leto je bilo iz tukajšnje katoliške cerkve ukradeno različno blago zlasti tudi več altarnih prtov. Tudi mnogim drugim osebam je bilo ukradenega mnogo stvarij. Ker tatvine niso prenehale in so se nadaljevale še tudi v letošnjem letu in sicer v cerkvi, na kolodvoru in po raznih trgovinah, se je začelo zasledovanje tatov. Končno se je orožništvu posrečilo izslediti tate (tolvaje): Jožefa Hašaj. Jožefa Drvariča, Jožefa Meleša, Ignaca Cipot? in Ano Hašaj. Obtoženci so seveda dejanje zanikali, kakor je to pač pri nas povsod običajno. Toda priče so drugače izpovedale. Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo vseh pet obdolžencev in sicer: Jožefa Hašajo na 18 mesecev težke ječe, Jožefa Drvarič na tri meseca težke ječe, Jožefa Meleš na šest mesecev, težke ječe, Ignaca Cipota na štiri mesece težke ječe in Ano Hašaj na štiri mesece ječe. Izvzemši Ano Hašaj so vsi 4 še ne-doletni. Stariši! Vzgojite svoje otroke dobro. Skrbite za nje in ne prepuščajte je samim sebi. Nadzorujte svojo deco v prostem času in ne pustite jin, da se ponoči potikajo bog ve kje.
Hodoš. Podružnica Jugoslov. Matice v M. Soboti je priredila dne 29. jul. 1923 vrtno veselico V hotelu Benčec v Hodošu. Udeležba od strani domačinov občine Ho-
doš in okolice je bila precej živahna. Samo M. Sobota je bila jako pičlo zastopana, kljub temu, da je bil gospodi iz M. Sobote poseben vlak za to veselico na razpolago. Prav razveseljivo so vplivale na posetnike pevske točke, ki jih je izvajal na najsevernejši točki naše državne meje domači pevski zbor pod vodstvom g. nadučitelja Ozmeca, ki mu gre zato najtoplejša zahvala. Poleg njega bodi izrečeno priznanje in zahvala gg. Rančigaju in Benčecu za trud, ki sta ga imela s predpripravami za dobro uspelo veselico. Gmoten uspeh je jako povoljen. iskrena hvala vsem poset-nikom. — Odbor sobočke podružnice Jugoslov. Matice.
Avtoniobilno progo M. Sobota Dolnja Lendava prevzame s 1. septembrom 1923 naprej poštna uprava. Na razpolago bo imela 2 avtomobila, ki ju je naša država prejela na račun reparacij.
Bratonce. Zaradi naprave nove zemljiške knjige za našo občino se začnejo 14. septembra 1923 v hiši št. 2.
Pince. Vas Pince je popolnoma ob meji na spodnjem kraju Prekmurja. Dasi-ravno ne leži daleč od Dolnje Lendave, je vendar čisto zapuščena in prepuščena svoji žalostni usodi. Že cela štiri leta otroci nimaje nobenega šolskega pouka. Za Madžarov so hodih v Sv. Miklavž, a danes kam naj idejo? Otroci bi imeli veselje do šole in bi se radi učili pismene slovenščine. Merodajne oblasti, kje ste? Ali se tako malo zanimate za Prekmurje? Pričakovati je, da se na vsak način v vasi Pince čimprej otvori šola, sicer bodo deca prepuščena sami sebi. Za Slovenijo, katere del je naše Prekmurje, bi bila sramota, da bi v kaki večji vasi sploh ne bila nbbena šola.
Agrarna reforma. Kako dela pri nas agrarna reforma evo vam slučaj. V Fincih je dobil vrhu tega, da je precej premožen posestnik Mimon Janer približno 2 orala zemlje in posestnik Fordau isto take, čeprav njima ne gre. Na drugi strani pa več revežev ni dobilo zemlje. Seveda, agrarno reformo imajo največ v rokah gg. župani, podžupani in agrarni odborniki. Razvidno je, da navadno le tisti največ in najboljše dobijo, katerih obrazi se tem gospodom dopadejo To pa nikakor ne gre. Bodimo pravični in enaki. Sicer pa bi bil že skrajni čas, da se enkrat gerente pošlje v „penzijon“.
Dolnje Lendava. Cela 4 leta je poteklo, odkar smo tu. Pa še-le sedaj se je našla človeška roka, ki je naše sodno poslopje rešilo madžarskega orla, ki je izzivalno gledal po jugoslovanski Lendavi.
Dolnja Lendava. Te dni prevažajo naši vojaki na državno mejo kamne, katere bodo zakopali po navodilih obmejne komisije. Ob glavni cesti na meji pri Sabo-lakošu pa se postavi hiša, v kateri bodo ob meji službojoči finančni stražniki bivali in stražili. Marsikateri tukajšnji madžaroni so v skrbeh, ali se res vozijo mejniki, ali se njim samo sanja, da je konec vsakemu upanju, da bo Dolnja Lendava še kedaj zopet madžarska.
Dolnja Lendava. Na veleposestvo Esterhazija v Dolnji Lendavi je prišel svoj-
čas g. Cerkvenik prosit službe. Tukajšnj upravitelj g. Raffensperger mu je pa stavil takšne zahteve, da dotičnik ni mogel 'sprejeti. Razumljivo, radi tega, ker je Cerkvenik zaveden Slovenec in ker je imel upravitelj v evidenci nekega bivšega madžarskega poročnika, ki je bil udeležen pri navalu leta 1919, ko je madžarska tolpa vdrla čez mejo. Tega je sprejel v službo. Ko pa je zaznal, da so naši nacijonalisti o tem poučeni in da bodo tega oficirja in Raffenspergerja naučili kozjih molitvic, ga je seveda iz strahu takoj odpustil. Sliši se pa zopet, da namerava ta gospod še ostale Slovence izriniti iz službe. Torej malo več pozora na tega gospoda. Ako se g. Raffensperger ne bo poboljšal, bomo že skrbeli, da pride tje, kamor spada že davno, namreč črez mejo. Mi Slovenci namreč brez njega lahko živimo, on pa očividno brez nas ne, sicer bi nas že bil davno zapustil.
Poznanovci. Dne 26. julija 1923 je peljal Jožef Flisar pšenico po travniku svojega brata Franca Flisarja. Ko je to zapazil brat Franc Flisar, je pribežal k Jožefu in je zahteval od njega, da naj gre nazaj. Ker pa Jožef tega ni storii, ga je brat Franc s klinom, ki služi za snopje vezati, udaril enkrat po glavi in enkrat po čelu. To je res ljubezniiv brat, ta-le Fianc Flisar.
Motovüci. Dne 6. avgusta 1923 je bilo posestnici Mariji Mirki ukradeno iz njive 31 snopov ovsa. Kdo je storilec, se še neve. Čeravno je bogata letošnja žetev, se še vseeno najdejo tatovi. Da so to domači ljudje, je jasno! Zadela jih bo kazen par mesečne ječe. No, mi pošteni Moto-vilčanje bi bili veseli, če bi se teh tolva-jev mogli za vedno rešiti.
Ivanci. Dne 8. avgusta 1923 so neznani storilci vlomili v klet posestnika Štefana Piicka iz Ivanjec in odtam odnesli 112 litrov vina. Ljudje, zakaj bolje ne pažite! Saj veste, da je bilo iz kletij, ki stojijo na granici sosedne vasi, že večkrat ukradeno vino. Peljite si raje vino domov.
Beltinci. Okno se potere, če se po njem mlati. Dne 5. avgusta t. 1. se je vršil v gostilni g. Huberja v Beltincih zaupni sestanek klerikalne stranke, na katerem je govorilo več došlih gospodov. Govorniki so znali mnogo, da celo to, koliko je v Ameriki brezposelnih ljudij. Vedeli so, kako živijo tam in kako živimo pri nas? Znali so dosta praviti o francoski republiki in kake nevolje imajo tam in kake pri nas. Predavali o bratskem srbskem kuluku — „ta se za enkrat pri nas v Beltincih ne da odpraviti“. Vse države, kolikor jih je na svetu, vse so bile imenovane in v vsaki državi so našli dobro upravo. Gospodje pa so pozabili, da bi bilo potrebno, da gledamo najprej na sebe in ne na druge in bi bilo bolje, da se držimo onega starega gesla: „Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe“, kajti vsak gospodar obdeluje svoje posestvo v prid sebi, ne pa za drugega. Zato moramo tudi mi gledati na sebe in se ne moremo ravnati po drugih državah, kako je v eni ali drugi. Glavno je za nas naša država, in či bodemo mi imeli kaj preveč, bodemo
dali drugim. Le s prijateljstvom, in z treznostjo pridemo do sporazuma z našimi sosedi. No, da, seveda so se govorniki, še prej pa poslušalci naveličali teh „gučev“ in končno so prišli na drugi „akt“. Neki gospodin iz Ljubljane, namesto da bi šel na Triglav da bi se okrepčil telesne moči ali pa Taljane preganjal, je na ljubljanskem kolodvoru zablodil, sedel v neki vlak, ne da bi vedel, kam da vozi. Po dolgem, mučnem potovanju je končno dospel v Dolnjo Lendavo. No, kaj pa zdaj? Vlak ne vozi dalje, gre torej pogledat, morda dobi tu kak zanimiv časopis. Seve, v Lendavi, da bi ne bilo lista! To pa že, in še kakšen list! „Novine", ki so po celem sveti raztorjene in izvirajo samo v Dolnji Lendavi, tam pod bregom. Tudi naš gospod iz Ljubljani si je postregel iz tega izvirčka rastorjene „Novine“. Premetava list sem in tje, gleda gor in dol na enkrat najde notico: „Vsi krščanski obrtniki celega sveta, a ne — celega Prekmurja !t V nedeljo, 5. avgusta popoldne vsi obrtniki na obrtni shod v Beltince. Til se ustanovi „Obrtna zveza“ itd. — Hajdimo si je mislil ta gospod, „jaz sem Ljubljančan in imam pri „Obrtni zvezi“ veliko besedo. To bode za mene kšeft, dajmo jo v Beltince“. Kako pa se je spozabil, ker se ni preje informiral, da v Beltincih ni „Obrtne zveze“ ampak da je tu le „Obrtno društvo“. „Zveza“ se najde tam daleč na sbedi Prekmurja v Turnišču. Tudi pri nas so hoteli ustanoviti nekaj takega, da bi društvo nosilo ime „Obrtna zveza“. Toda mi nismo okno, da bi se lahko potrlo! Stojimo še bolj trdno, kakor smo stali kedaj preje. Gospodje klerikalne stranke malo preveč zahtevajo. Obrtnika silijo v politično krščansko stranko, to ne gre. Kajti vsak obrtnik ve, da vera v politiko ne spada. Vsak naš obrtnik to ve in je trdno prepričan, da tisti človek dosti mirnejše živi, ki pusti vero pri miru, kakor pa tisti, kateri vero izrablja v politične namene in si hoče s tem kruh izboljšati na račune drugih. Sicer pa velja za take klerikalne agitatorje: Bog vse vidi,
Bog vse ve,
Greh se delati ne sme!
/	Eden izmed mnogih obrtnikov.
Tedenske vesti.
Poziv in prošnja vsem pristašem Narodno-socijalistična stranke! Rudarji stavkajo že četrti teden. Na vse klice po pomoči, je le malo odzivov. Tovariši! Slovenska javnost! Pokažimo dobro srce, pomagajmo bednim v boju za svoja sveta prava! Ne pustimo rudarske otroke in žene stradati! Pomagajmo vsi po svojih močeh. Tovariši, delavci! Odštejte od svoje bore plače nekaj za sotrpine! Če pomagate njim, pomagate sebi! Podpirajte trpine v boju! Darila sprejema strokovno tajništvo NSSZ v Narodnem domu.
Prošnje za potne liste v Zedinjene države Severne Amerike. Ministarstvo socijalne politike je odredilo, da smejo glavarstva razun tistih prošenj, ki so je že predložili, predložiti le prošnje takih oseb, ki se peljejo samo na obisk v Zedinjene države Amerike, dalje takih oseb, ki so prišli iz Amerike k nam na obisk in se tekom 6 mesecev ali pa, če so bolani, vsaj 8 mesecih vrnejo v Ameriko. Predložiti se imajo tudi prošnje takih naših državljanov, ki so rojeni v inozemstvu in torej ne računajo na našo izseljeniško kvoto. Naj torej nikdo za sedaj ne vloži prošnje za potni list v Zedinjene države Severne Amerike.
Pri Veržeju so pri kopanju železnice prišli do nekega sila starega grobišča. Ker
pa vcdilne osebe pri tem podjetju nimajo nobenega smisla za arheologijo in zgodovino, so mirno gledali, kako so delavci razmetali kosti mrtvecev in razno posodje in orodje, ki je ležaio v grobišču. Škoda, da o najdbi ni bilo obveščeno Zgodovinsko društvo v Mariboru, ki bi brez dvorna poslalo na lice mesta strokovnjaka, ki bi raziskal, kakšno grobišče je to, ali je slovensko, turško ali kako drugo. V bodoče bi priporočali vsem, ki pri kopanju zasledijo kake nenavadne stvari, da o tem nemudoma obvestijo Zgodovinsko društvo v Mariboru. ,
Nov madžarski poslanik v Beogradu. Na mesto dosedanjega poslanika Kolorza, je madžarska vlada imenovala za svojega poslanika na našem dvoru g. Rudnay-ja. Od Rudnay-|a pričakuje madžarska vlada, da se mu bo posrečilo pripraviti Jugoslavijo do tega, da privoli v korekture mej in v razne ugodnosti za Madžare. Mi dvomimo, da se bo Rudnay-ju posrečilo, kajti, dokler madžarski narod sam ne poneha z večnim ščuvanjem in dokler madžarska sama ne bo opustila v inozemstvu ščuvanje proti nam, Rudnay ne bo mogel ničesar doseči, ker se ga bo vsikdar smatralo za zastopnika države in vlade, ki noče v prijateljstvu živeti z našo jugosavijo.
Pri občinskih volitvah v Srbiji so zmagali y večini okrajev radikalci. Demokrati so ostal; v manjšini. Kakor je to pač povsod po sveta običajno, so uporabljali hud teror in na ta način prišli do zmage. Če bi bili slučajno demokrati ali kaka druga stranka na krmilu, bi pač ta terorizirala, če že ne tako hudo kakor radikalci, pa vsaj približno tako. Je pač tako: Kdor ima vlado v rokah, ima denar. Okoli tiste stranke pa, ki ima denar in moč, se marsikdo rad suče, čeprav pravzaprav ne ve, kako spada on sploh v to stranko. To vidimo v Murski Soboti dan za dnevom. Največji neprijatelji Slovencev, Hrvatov in Srbov, pa so vam radikalci! Za poč’t!
Pri niški železniški delavnici se otvori dne 1. septembra 1923 železniška obrtna delavnica za izučevanje kovaškega, ključavničarskega, strugarskega, kotlarskega, livarskega, kleparskega, mizarskega, mo-ddirskega in tapetniškega obrta. Šola traja tri leta; v njej se poučuje praktično in teoretično. Po opravljenem teoretičnem in praktičnem izpitu dobi učenec izpričevalo od dovršeni železniški obrtni šoli in izpričevalo, da je opravil izpit za pomočnika. Sprejemni pogoji so pa ti-le: Kandidati ne smejo biti mlajši od 12 in ne starejši od 17 let ter morajo imeti dovršeno osnovno šolo. Prednost imajo sinovi železniških u-službencev, potem pa oni, ki imajo dva gimnazijska razreda. Vsak učenec'te šole se mora pismeno zavezati, da bo delal po dovršeni šoli tri leta v službi direkcije. Ako zapusti službo prej, mora povrniti di> rekciji stroške za izučevanje. Pogodba o sprejemu se sklene z očetom ali z varuhom. To leto se sprejme do 50 učencev. Prošnje za vstop, opremljene s kolkom za 3 dinarje, s krstnim listom, šolskim izpn-čevalom in z dovolilom in obvezo roditeljev ali varuhov, sprejema uprava delavnice v Nišu, Srbija, od dne 25. do 28. avgusta 1923. — Direkcija državnih železnic v Beogradu.
V Osijeku je neki kmet Pavel Szabo iz Markušice zaklal gostilničarja Žarijo Subotiča. Subotič je imel za ženo neko izredno (trnok) lepo Črnogorko, vendar pa je imel poleg nje še rad Szabojevo ženo, ki ni bila prav nič lepa, pa je vendar mnogim moškim zmešala glave. Zato so se užaljene žene spravile na njo in ie morala zapustiti domačo vas ter je jšla služit k neke :::.j odvetniku j Osijek. Subotič je hodi! v Osijek za njo. Ko je, Szabo to izvedel, ga je zaNedoval. Zunaj Osijeka
sta se zgrabila, ker je Subotič hote! Szaboju odvzeti ženo. V pretepu je podlegel Subotič, ki ni imel orožja pri sebi. Morilca so zaprli, njegovo ženo pa tudi.
Z Dunaja prejme naša država v kratkem zopet 5 miljonov avstrijskih zlatih kron Teh 5 miljonov zlatih kron je pripadlo Jugoslaviji v smislu mirovne pogodbe po likvidaciji a.-o. dolgov in terjatev avstro-ogrskih dolgov med nasledstvene države. S temi 5 miljoni vred bomo imeli z Dunaja že 30 milijonov zlatih kron. Finančno ministarstvo je sklenilo, da se teh 5 miljonov zlatih kron uporabi kot podlaga za izdajo dalujih 150 miljonov dinarskih bankovcev.
Stavka državnih nameščencev in železničarjev dne 3. avgusta se ni posrečila v polni meri. Posebno večno neodločni cinka« Ljubljančanje so odrekli. (Kakor ob prevratu! Opomba uredništva). Dobro pa so se držali Mariborčanje in Celjani, zlasti pa tudi naši vrii Sobočanci, čeprav mnogi le pod pritiskom in ker so se zbali družabnega bojkota, edinega primernega zdravila za stavkokaza! Dolnja Lendava se seve ni postavila. Proti železničarjem si je vlada izmislila posebno orožje, da se v bodoče ne bodo upali več štrajkati: kličejo jih k orožnim vajam. Dvomimo pač, da bi to bilo tisto sredstvo, s katerim se bo odpravilo bedo med naravnost sramotno nizko plačanimi državnimi nameščenci. IVU bi dah vladi docela drug nasvet, ki bi več zalegel: ministrom in drugim takim visokim gospodom se naj brez izjeme plače znižajo, razna potovanja (sedaj se menda pa ta gospoda na državne stroške vozari p > svetu), se naj ukinejo, prihranki pa se naj porabijo za zvišanje plač bednih nameščencev, pa ne bo treba „orožnih vaj“.
Izdajanje pooblaščenj za nakup deviz za potovanja v svrho posečanja
inozemskih tržišč. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno, da jo je gospod finančni minister pooblastil, da sme izdajati trgovcem in obrtnikom poobla-ščenja za nakup deviz za potovanja v svrho posečanja inozemskih tržišč do najvišjega iznosa 10.000 francoskih frankov na podlagi prošenj, ki morajo biti potrjene od pristojnih trgovskih in obrtniških zbornic. Prošnje, ki morajo biti naslovljene na delegacijo in kolkovane s 3 Din (za rešitev je prošnji priložiti kolek po 10 Din), je vlagati pri trgovski in obrtniški zbornici Ljubljani. Priložiti jim je potrdilo pristojnega davčnega urada, da so vsi dospeli davki plačani. Upoštevale se bodo samo prošnje trgovcev in obrtnikov, ki so naši državljani in pa ki rabijo devize izključno za potrebe potovanja v inozemstvo.
Dr. Vatroslav Jagič umrl. Dne 5. avgusta je na Dunaju umrl veliki slavist drf Vatroslav Jagič. Njegovo truplo bodo prepeljali v rojstno mesto Varaždin, kjer se je rodil leta 1858. Po dovršenih študijah je bil profesor v Zagrebu, odkoder je bil odpuščen iz političnih razlogov. Odšel je v Rusijo, kjer je postal vseučiliščni profesor. Pozneje je bil prišel kot profesor slavistike v Berlin, kjer je začel izhajati njegov svetovnoznani „Archiv für slavische Psihologie“. Iz Berlina je prišel na Dunaj, kjer je ostal nad 20 let. Ze dokler je bil Jagič v Berlinu, so ga smatrali za prvega slavista na svetu. Na Dunaju je svoje delovanje na tem polju še razširil, ter je bil učenjak na svetovnem glasu. Hrvatje so se po pravici ponašali ž njim.
' Povišanje taks in pristojbin se izvrši L oktobrom »923. Vlada je tozadevni načrt že predložila in se sedaj nahaja v finančnem odseku. Belgrajski mögend nas hočejo zopet priviti, hočejo zopet našega denarja, da bo na račun našega ljudstva uganjati stvari, po katerih že slovi naša država po svetu. Torej poglejmo
pristojbine. Na vsako prošnjo, vlogo ali pritožbo se bo moralo po sprejetju tega zakona (1. oktobra 1923) pritisniti kolek 5 dinarjev (dosedaj 3 dinarje). Za rešitev (uradni odgovor) pa zahteva vlada 20 dinarjev (dosedaj 10 Din). Za vsako prilogo je veljal dosedaj kolek za 1 dinar, a odslej 2 dinarja. Torej bo čisto navadno vlogo na kakeršnikoli urad, nadalje prizivi (rekurzi) in prošje treba kolekovati skupno z najmanj 25 Din.
Zvišanje voznih cen na železnicah.
Prihodnji mesec bodo vozne cene za o-sebe in za blago na naših železnicah znatno zvišane. Pravijo, da za 100 odstotkov, vsled česar bo blago zopet znatno „cenejše“, kakor je pri nas že navada. Mi svetujemo vladi, naj železniški promet sploh ukine po receptu: Može se i bez železnice! Zakaj imajo pa ljudje noge? Noge vsaj ne štrajkajc, razun, kadar prime človeka „revmatiš“.
V	Zedinjenih državah Amerike so letos od januarja do konca junila izdelali in razprodali 1,492.648 avtomobilov in 156.406 tovornih avtomobilov.
Nov socijalističen tednik je začel izhajati v Ljubljani pod imenom „Socijalist“. List je glasilo socijalističn^ stranke Jugoslaviji.
izvozna carina na silje (žito) se bo znižala. Plačevalo se bo za pšenico 30 Din, za koruzo 20 Din, na ječmen 20 Din, na oves 10 Din, na moko 25 Din, na rž (žito) 30 Din, za fižol (graj) 50 Din. Od vsake žive svinje se plača 300 Din, od zaklane 150 Din, od svežega in soljenega mesa 80 Din, od sveže masti in slanine 300 Din za 100 kg, od gosje masti 300 Din za 100 kg. Brez carine se smejo izvažati otrobi (zamečka, mekinje), čebula ’ (luk),^krompir in sveže slive.
Žitne cene. (Cene za 1 kg v kronah.) Pšenica 12-40 do 13- —, koruza žuta IP — do 12' —, ječmen za pivovarne 11-50, za krmo 1P—, oves 1060 do IP—, moka pšenična „0“ 23-— do 24-—, „2“ 22‘— do 22-50, „6“ 21 •— do 21-50, za krmo 2P—do2P50, otrobi drobni 5-60do6- —, debeli 7-— do 8.
V	listinah, ki imajo denarno vrednost označene v inozemski (tuji) valuti, se mora v času od 1. do 31. avgusta 1923 vzeti za podlago sledeči kurzi: za 1 dolar 85 Din, za 100 madžarskih kron 90 para, za 100 avstrijskih kron 12 para, za’ 100 nemških mark 23 stotink enega dinarja.
Državna tlaka za popravo cest. Uradni list št. 72 prinaša pravilnik o izvedbi ljudskega dela za popravo cest. Iz pravilnika je razvidno, da so dolžni delati tlako, oziroma plačati zameno v denarju vsi davčni zavezanci (tudi razne trgovske družbe, banke itd.). Do 1. avgusta so morali županstva sestaviti seznam vseh ob-vezancev, ki jih gradbena oblast lahko pozove na delo. Navadno orodje je kramp, lopata ali motika — mora vsakdo prinesti seboj. Denarna zamena je tem višja, čim višje neposredne davke kdo plačuje/Opro-sceru so te tlake dijaki, vojak, državni uslužbenci in one osebe, ki so nesposobne za delo in so obenem siromašne. Osebe pod 18. letom in nad 50. ietom ne smejo delati. Pravilnik nič ne omenja, če so ženske tudi obvezane.
Uradni razglas, Davčno okrajno oblastvo v Murski Soboti dm 14. Vlil. 1923. Štev. 341/1923. Razglas o vložitvi pOjav za odmero davka na poslovni promet za davč. leto 1923. 1. Na podlagi člena 10 zakona o davku na poslovni promet z dne 31. 1. 1022 štev. 20 Ur. lista ex 1922 se poživljajo vju davčni zavezanci, da predložijo za vsaki . nat ah podjetje, katerega promet je bil v letu 1922 večji kot 15.000 Din pa ni presegel 360.000 Din potem vse svobodne profesije (odvetniki, notarji, zdravniki itd.) brez ozira na višino prometa zaradi odmere davka na poslovni promet za davčno leto 1 i:	pro -
pisane prijave pri davčnem okrajne ? oblastvu
v Murski Soboti v času od dne 21. avgusta do dne 3. septembra 1923 z navedbo, kolik je bil promet v letu 1922 in z vsemi podatki, potrebnimi za pravilno ocenitev opravljenega prometa, odnosno določitve davčne osnove za odmero davka. II. Podjetja zavezana javnemu polaganju računov družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in vsa podjetja, katerih promet je presegel v letu 1922 360.000 Din morajo voditi knjige opravljenega prometa in na koncu vsakega trimesečja najkasneje v 30 dneh 'po preteku vsakega trimesečja vložiti prijavo pri pristojnem davčnem uradu in plačati odpadajoči davek. 111. Obrate otvorjene med davčnim letom, je prijaviti v 4 tednih pri pristojnem davčnem oblastvu ter napovedati promet, ki se predvidoma doseže ,v obratu od početka obratovanja do konca davčnega leta. IV. Vse pravne in fizične osebe, ki ne plačujejo pridobnine, kakor tudi osebe, ki izvrše slučajen promet stvari v smislu zadnjega odstavka člena 4 zakona, morajo v 14 dneh — od dne opravljenega prometa, vložiti predpisano prijavo ter plačati na ta promet odpadajoči 1 0/o in davek pri onem davčnem uradu, ki je glede na kraj opravljenega prometa teritorialno pristojen za pobiranje neposrednih davkov. Prijave je podati po najboljši vednosti in vesti. Prikrajšanje in utajevanje se kaznuje po čl. 13 zakona. Predpisani obrazci za prijavo se dobivajo pri davčnih uradih, odnosno jih je napraviti po obrazcih objavljenih v Ur. listu št. 59 z dne 3. VI. 1922. V. Kdor ne poda prijave v predpisanem roku, odnosno napove manjšo nego dejansko svoto opravljenega .prometa, temu se odmeri davek na podstavi uradnih pripomočkov in davčni zavezanec izgubi — nekvarno kazenskim pravnim posledicam čl. 12 in 13 navedenega zakona pravico pritožbe proti odmeri. VI. Oproščenci prijavljenja in plačevanja tega davka so: kmetovalci glede premeta z lastnimi pridelki vseh strok kmetijstva, mali obrtniki (čevljarji, kovači, mizarji, krojači in dr.) ki se bavijo samo s popravili, izdelujejo in predelujejo blago samo po naročilu — vendar brez pretežnega sodelovanja kapitala (stalnega ali obratnega) t. j. če temelji promet v glavnem na delavni moč: (brez motorjev itd.) in če delajo poklicno z največ dvema pomočnikoma ali uslužbencima (učencema). — Nadaljne oprostitve glej pod členom 8 citiranega zakona.
Po svetu.
Monarhisti celega sveta z velikanskim navdušenjem pišejo o vsakem potrebnem in nepotrebnem pompu na vladarskih domih. Domišljujejo si, kako veliko uslugo store s tem vladarju in pričakujejo za to v zahvalo „svetinjic“ in „ordenov“. Pa kako se motijo. To je le voda na mlin republikancev. Kajti narod, ki je siromašen in si ne more dovoliti niti najpotrebnejšega, baš iz takih poročil pouči o slabih straneh carstev in kraljevin ter vidi v republiki izboljšanje svojega položaja in edino možno državno obliko bodočnosti.
Iz zasedenega ozemlja. Pri sodiščih v Gorici je izključno le italjanščina določena za uradni in občevalni jezik. Danes plava torej že cela Italija v nacijonalnih fašistovskih vodah. Kakor vidimo, z naci-jonalno nestrpnostjo ne pridemo nikamor.
V	Nemčiji so razmere od dne do dne slavše. Marka je padla že tako, da se mora za 1 dolar plačati kar 4 miljone mark. Vsled neznosnega naraščanja cen in vsled razvrednostenja denarja se je povsod pojavilo občutno pomanjkanje denarja. Vlada si hoče iz te zadrege pomagati s tem, da daje tiskati nove bankovci po 10, 20, 50 in 100 miljonov mark.
V	Vratisiavi (prej Požun) se vršijo za časa otvoritve velesejma dne 23. avgusta prve bikoborbe. Doslej se v naših krajih, namreč v Srednji Evropi bikoborbe sploh niso vršile. Kakor znano, so bikoborbe španskega izvora, vendar se tudi v Franciji, v Itatiji, v Alžiru in še v nekate-rih drugih pokrajinah, kjer je kaj španskega življa, rše bikoborbe. Ta igra je zelo nevarna ter se konča navadno s smrtjo IT-: ali pa s smrtjo borilca (toreadorja). Srca pa take igre gotovo ne blažijo.
Rusija. V nekaterih krajih dalnje Rusije je nastopila lakota. V namauganskem okraju trpi lakoto do 50.000 ljudij. V donskem okraju pa je nastopilo toliko kobilic in poljskih misij, da je četrtina pridelka uničena.
20 žen ima grški poročnik po imenu Vaško. Sedaj ga je vojno sodišče v Atenah obtožijo radi mnogoženstva. Res čuden mož. Kar 20 žen mu treba, drugim moškim pa je navadno že ena sama preveč.
Konferenca držav male antante v Sinajt. Antantne velesile so postale proti Nemčiji, Avstriji, Bolgarski, Madžarski in Turški popustljive in so napravile marsikaj, česar bi nikakor ne smele storiti.- S tem so prizadjale veliko škodo Jugoslaviji, Čeho-slovenski in Rumunski. Da bodo v bodoče te države, ki tvorijo malo antanto, imele dovolj opore druga na drugi, so se znašli njih zastopniki v Sinaji, da se pogovore o smernicah bodočega skupnega delovanja, o pogobljenju zveze ter o razširitvi iste. Ob enem se je s tem pritisnilo na Madžarsko in na Bolgarsko, da končajo s propagando proti državam male antante.
Zedinjene države ameriške. V San Francisco je dne 2. avgusta umrl Harding, predsednik zedinjenih držav severne Amerike, ali kakor pri nas v Prekmurju na kratko pravijo: Amerike. Umrl je v starosti 58. let. Harding je bil prvotno učitelj, nato je študiral pravo, končno je postal novinar. Imel je tudi svoje lastne novice. Pisati je znai dobro, še bolje pa govoriti. Dne 2. novembra 1921, baš na svoj rojstni dan je bil izvoljen za predsednika. Njegova politika je bila: ne se vmešavati v evropske zadeve, kajti le mirno delo je tisto, ki spravlja Ameriko do moči, Evropa pa se venomer vojskuje in če se vmeša Amerika v evropske zadeve, bo v kratkem zopet imela vojno. Ideja je bila gotovo pametna in zato se je amerikanski narod tudi oprijel tega moža.
Bolgarska in Rusija. Bolgarska vlada Cankova s kraljem Borisem na čelu je začela s strašnim terorjem proti pristašem Stambolijskega. Ti so zbežali deloma v Jugoslavijo, deloma v Rumunsko, na Grško in Turško. Ker pa so vse te 4 države kraljevine oziroma carevine, ki imajo svoje vladarje in ker je znano, da vsi vladarji sveta, če gre proti socijalistom in republikancem, zložno „skupaj držijo“, so Stam-bolijskijevi „kmečki“ republikanci ubrali pot v sovjetsko Rusijo. Prihod bolgarskih pribežnikov so Rusi proslavili slavnostno in pretijo sedaj z represalijami „kraljevski“ Bolgariji. Ker ni dvoma, da bo črez par let Rusija in sicer boljševiška Rusija diktirala Evropi, in ker bodo sovražniki sedanjega bolgarskega režima agitirali povsod proti bolgarskemu kralju in njegovim pan-durjem, ti nimajo pričakovati ničesar dobrega od slovanske matičke „Rusije“.
Bolgarska. Prej je Stambolijski sodil svoje politične nasprotnike in jih dal na tisoče zapreti. Sedaj je mož mrtev, njegova vlada vržena, kmečka stranka uničena. Kolo se je torej obrnilo in sedaj so v Plevni obsodili na smrt 4 ministre Stambolijskega kabineta, 2 na dosmrtno ječo, mnogo ostalih pa so obsodili na 3 do 5 let težke ječe. Morda se kolo v kratkem zopet zasuče in takrat bodo obglavljeni bolgarski kralj in še marsikateri, ki je sedaj blizu bolgarskega prestola.

Naročajte si „Naš üom“! Naročnina za strt ?eia znaša
samo 10
107o ffllejse M kješteč!
Kose, žreblje (cveke), lopate, rasoje vsefele železnino
kuhinjske posode galico (galicijo) rafijo
svinjsko mast
sčista sveže (friško) tikvino olje vse fele melo (moko)
vsako špecerijsko blago dobite pri
ČEH in SiŠPHH
v MURSKI SOBOTI
na Lendavski cesti
vsikdar
107o feiep M kješteč!
Vtopd m Onriiem
ie na prodal
za 300.000 K. Prodam tudi nekaj oratne zemlje v Murski Soboti. Ponudbe pod ..Vinograd" na upravništvo „Našega doma“.
trsvlji, cipeli! Graljš, cipeli!
Izdelovalnica obutev vseh vrst
B. Hogiič, Mapitar
Koroška cesta 19	Telefon 157
Zahtevajte ilustrovani cenik!
Kupim
par sto hektolitrov starih in növih
Itfiili SQdQy (loguou)
Ponudbe pod „Vinski sodi“ na upravništvo „Našega doma“.

Gospodom priporočam za bližajočo se zimsko sezono svojo pravkar iz tovarne
prispelo bogato zaiogo
jesenskih in zimskih
KLOBUKOV
jurij Sukič, klobučar Mu/ska Sobota Uendaijska cesta (nasppgti židonskemu templju)^
Pradam paMštvo
skoraj popolnoma novo za spalnico (2 postelji, 2 omari, umivalnik z zrcalom itd.) Pohištvo je na ogled pri gnž. Kudmu v ^turski S©iböii, Cerkvena ulica št. 182 (poleg papinske cerkve).
SHP1'	___po nizki ceni Ko-
ijijmßffiIfW-A verzacijski leksikon * V	1J ® ® z omarico vred, ter
flobert puško. Ponudbe pod „uradnik" na upravništvo „Našega doma“.
1 eleganten
fiiakarski voz
dobro ohranjem se proda. Ponudbe pod „fijakarski voz“ na upravništvo „Našega doma“ v Murski Soboti.
Kavarna BO ROŠ
v umsm soboti
se priporoča vsem, ki prihajajo po poslih v Mursko Soboto.
Na razpolago so slovenski, hrvatski, srbski, madjarski in nemški časopisi.
2 biljarda!
Vsikdar topla kava! Vsikđar vroč čaj!
I
Amerikanci
Gostilna z 2 oraloma posestva; kegljišče, 4 lokali, 4 sobe za stanovanje, še ena mala hišica, potem gospodarsko poslopje, priljubljeno izletišče; od glavnega trga v Mariboru 15 minut oddaljeno. Prodajaja lastnik Kranjčič v Krčevini štev. 70 za 1,900.000 K ozir. pooblaščenec Zagorski, Maribor, Barvarska ulice 3. Pogoji zelo ugodni.
ima na Proclai vei5 hiš (hramov), lilÜyUs'unI posestev (verstev).
KAMENIT
TOVARNA UMETNEGA ŠKRILJA IN ELEKTRARNA DRUŽBA 70.7. .
LA ŠKO
Azbestno-cementni škrill
KAMENIT
Na|cene|£a in najtrpežnejša streha.
Zahtevajte proračune. Na zahtevo obiski brezplačno
Zastopnik: Samuel Hohn, Murska Sobota.
i •«’ i
i • i
1	0-l.S I
2	^ «D jj
5	*2	S
:4
2 - •- S
i ill I
a -•=- ra
1
o
•o
e
!
__ i
la®® S
Ali ste že plateBi
naročnino.
Portland cement Super fosfat S".! Štainkol (premog) Vogelje
Drva
Sene	. .
Strešna lepenka (ttrpapiri I
j in ostale gospodarske potreb- • I ščine in produkte prodaja | najbogše in najfalejše
Czipoth Viktor
trgovec z lesom, drvami in premogom
v Murski Soboti
Slovenska ulica
® i i Pa‘D,r (kanclijski), popisan samo na eni strani. Ponudbe na upravništvo „Našega doma.
Vsake vrste (vse fele)
bHjsHI oprem (spi)
po najnižji dnevni ceni ima vedno v zalogi
Marto Navrli
sedlarski mojster
v Dötriji Zidavi št. 122
(prej Titi er).
Mito 23 Mile!
Mno 23 ta!
Šiite fciteij.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem začel v moji pekarni izdelovati tri vrste Suharja (cvibaka) in sicer: vanili in cimet. Ta suhar je zelo priporočljiv za vse ki so bolni na želodcu. Uživa se z največjo slastjo in koristjo, ako se ga namoči v vinu. Otroški (dečji) se uživa z mlekom, Paket stane 4 dinarje in se dobi v vseh večjih krajih. S spoštovanjem
Krali Vekoslav,
pekarna Beltinci.
Podpirajte domačo obrt! Zahtevajte povsod SCraiev suhar.
Cie. tale. Transatšanficsue
Francoska linija
Havre-New York
Nakrajša linija, samo
8 dni črez morje
Glavno zastopstvo;
SiauBiisIia banko, d. d. v Zagrebu.
öcznt! listke in tozadevna pojaznila daje
zastopate Ivan Her
Ljubljana, Kolodvorsha ulica 41.
Izdajatelj, založnik in odgovorni urednik; dr. Slavko Vesnik, v Murski Soboti.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.