I c
PPhmukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 400 lir
Leto XXXVlil. Št. 27 (11.155)
TRST, torek, 2. februarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* __2rOVCU Pn tjorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PREISKOVALCI NAJ BI ODKRILI SKRIVALIŠČE, V KATEREM JE BIL ZAPRT MORO
Spadolini in Rognoni poročala v zbornici o uspešnih akcijah v boju proti terorizmu
Terorizem še ni premagan, vendar zadnje akcije dokazujejo pravilnost vladnih smernic
RIM — Predsednik vlade Spadolini in notranji minister Rognoni sta včeraj v poslanski zbornici poročala o borbi proti terorizmu in še zlasti e policijski akciji, ki je pripeljala do osvoboditve generala Doziera. Spadolini je dejal, da so na poseg posebnih policijskih agentov v Padovi lahko upravičeno ponosni, vendar da bi bilo za demokratične ustanove pogubno, če bi tudi za trenutek pomislili, da je vojna dobljena in da pozornost in budnost lahko popustita. Spadolini je bil tudi mnenja, da za boj proti terorizmu niso potrebni nobeni posebni zakoni ali ukrepi, ki bi omejevali svobodo državljanov. Boj proti terorizmu se bo torej nadaljeval ob zavesti. da je njegova nevarnost toliko večja spričo mednarodnih povezav, ki postajajo čedalje bolj jasne in svareče. V boju proti terorizmu, je rekel Spadolini. vlada lahko rač-una na solidarnost vseh političnih sil in ite'ijanskega ljudstva.
Tudi notranji minister Rognoni je menil, da so lahko ponosni na u-činkovit poseg posebnih policijskih oddelkov, ki so z bliskovito akcijo osvobodili generala Doziera. Gre za akcijo, ki priča o visoki profesionalni ravni, ki jo je dosegla državna Policiia. Notranji minister je potem govoril o posebnih tečajih, ki so namenjeni prav pripadnikom posebnih policijskih enot. Podčrtal je, da so v stanovanju, kjer je bil zaprt general Dozier odkrili veliko količino o-rož.ia in drugega materiala, v naslednjih dneh pa so policijski agenti izvedli še vrsto aretacij v Brescii. Bergamu, Veroni in Vidmu. V tem okviru je- povedal, da so v Burnimi odkrili skrivališče, kjer je bil zaprt ing. Taliercio. ki so ga teroristi potem umorili. Dejal je tudi, da so v preiskavi, ki je sledila osvoboditvi generala Doziera zelo verjetno ugotovili tudi. kje so teroristi skrivali predsednika krščanske demokracije Alda Mora preden so ga umorili. Stanovanje naj bi bilo nekje v Ulici l.aurcntina v rimski mestni četrti Eur. Za časa ugrabitve je v stanovanju živela domnevna teroristka Laura Braghetti. ki so jo aretirali konec maja 1980 v okviru preiskave o dejavnosti rdečih brigad v Rimu. Braghettijeva se je potem v zaporu Poročila s Prosperom Gallinarijcm, onim vidnih voditeljev rdečih brigad. Kaže, da sedaj stanuje v tem skrivališču družina, ki nikoli ni vedela. da . je stanovanje bilo zapor •Alda Mora.
Notranji minister Rognoni je v svojem posegu tudi odločno izključil, da bi izplačali kakršnokoli nagrado ali odkupnino. Podčrtal je tudi, da niso nikoli pomislili na morebitna pogajajna s teroristi.
Tudi Rognoni je poudaril, da so z zadnjimi akcijami hudo prizadeli teroristično organizacijo, vendar da bi bilo nepremišljeno reči, da 'so zatrli terorizem. Na vsak način je u-speh. ki smo ga zabeležili z osvoboditvijo generala Doziera dokaz, da so smernice vlade v borbi proti terorizmu pravilne.
Spadolini
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiijiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
(Telefoto
MED ITALIJO IN FRANCIJO
Spet plamti «virtska vojna»
BRUSELJ — V krogih izvršne komisije EGS izražajo osuplost in zaskrbljenost nad novimi ukrepi francoske vlade proti uvozu vina iz Italije. Generalni direktor za kmetijstvo Villain je včeraj posvaril Francijo. da bi jo znali morebitni povračilni ukrepi rimske vlade drago stati, saj izvaža mnogo več (za
2.000	milijard letno) kmetijskih pridelkov v Italijo, kot jih iz nje uvaža. kar je ponovil tudi italijanski podpredsednik komisije Natali, ki je obsodil novo kršitev pravil EGS o prostem prometu blaga, zaradi česar so Francijo že prijavili evropskemu razsodišču zaradi lanskega embarga
Sam predsednik vlade Spadolini .je sinoči izdal sporočilo, v katerem zagotavlja, da budno spremlja razvoj dogodkov, da je že naročil posredovanje pri francoskih oblasteh in pri EGS, da se prepreči nadaljevanje incidentov in uvajanje protekcionističnih ukrepov in da je pripravljen posredovati tudi o-sebno. Kot kaže bo prišel pojutrišnjem v Rim pomočnik francoske ministrice za kmetijstvo Cellard, da poskusi sporazumeti se z italijanskimi oblastmi.
Vse italijanske kmečke in zadružne organizacije močno obsojajo ponovno omejevan.je uvoza italijanskega vina in se v glavnem zavzemajo za sporazumno rešitev v okviru EGS, ki naj odpravi neskladja in špekulacije posrednikov.
iiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiitiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii
POTEM KO SO GVERILCI UNIČILI VEČJI DEL PUARTEJEVIH BOJNIH LETAL
Teror salvadorske hunte nad civilisti Reagan ji pošilja nove količine orožja
Pripadniki salvadorske vojske so pobili večjo skupino civilistov - Ameriški predsednik je majavemu režimu poslal za 55 milijonov dolarjev orožja - Nasprotovanje demokratov
SAN SALVADOR, VVASHINGTON - Salvadorska hunta sfs je s številnimi krvavimi repMMtiijami nad civilnim prebivalstvom maščevala z.a pekoč poraz, ki so ji ga v sredo zadali pripadniki uporniške fronte «Farabundo Marti*. Po izjavah predstavnikov uporniškega gibanja, potrdili so jih tudi v \Vashingtonu, je prejšnji teden skupina gverilcev z drzno akcijo vdrla na osrednje salvadorsko vojaško letališče tor uničila 28 bojnih letal in helikopterjev, sedem desetin salvadorskega vojaškega letalstva. S to akcijo so uporniki jasno pokazali, da režim demokristjana Napoleona Duarteja, ki je sicer le lutka v rokah skrajnodesničarskih oficirjev, ni sposoben uničiti odporniškega gibanja in da se vedno bolj postavlja vprašanje, koliko časa bo še zdržal pod udarci uporniške fronte.	.' i
Vendar kot vsi despoti, ko čutijo, da se jim tla majejo pod nogami, je tudi salvadorska hunta odgovorila s terorjem in zverinsko brutalnostjo. Njene oborožene enote so predvčerajšnjim prerešetale predmestja prestolnice in po uradnih virih hunte, naj bi pobila 27 u-pornikov. Število žrtev teh represalij je po vsej verjetnosti precej večje, sicer pa je tokrat prvič, da je Duartejeva hunta posredno priznala, da so njeni vojaki pobili o-, sebe, pri katerih niso našli orožja.
torej ne v oboroženih spopadih.
Snemalcem neke ameriške televizijske hiše je uspelo snemati razmesarjena trupla pobitih domnevnih gverilcev, med katerimi je bilo tudi nekaj žensk. Na vseh truplih so bila opazna 'številna znamenja nasilja in mučenja.
Čeprav se salvadorska hunta obnaša s svojimi podaniki kot prava turška horda, ji Reaganova administracija še vedno ne namerava prekiniti vojaške pomoči, brez katere bi bila obsojena na takojšen propad. Reagan je celo obvestil parlament, da je zaščita državljanskih pravic v Salvadoru »zadovoljiva*, obenem pa je pirosil za dovoljenje, da bi povečal vojaško in. gospodarsko ■ pomoč Duartejevi hunti. Pri tem je zamolčal, -da so privrženci režima pred meseci posilili in nato
PREISKOVALCI MENIJO\ DA SO ZADEL! SRCE TERORIZMA
Številne aretacije po vsej Italiji Dozierovi «ječarji» že sodelujejo?
Prijeli brigadistko Mario Giovanno Massa • Preiskave v Furlaniji
VERONA — »Zadeli smo srce te-rprizma». S temi besedami je sodnik Guido Papalia, ki vodi preiskavo o ugrabitvi ameriškega generala Do-*j«a, komentiral zadnje uspehe policijskih sil v boju proti prevratnikom pp včerajšnjem sestanku na Padovski kvesturi s kolegi iz Verone, Padove. Trcvisa in Vidma. Preiskovalci • menijo; da so skoraj Povsem onesposobili tako imenovano 'militaristično* krilo rdečih brigad, 9' ima svoje pripadnike v raznih italijanskih mestih, a operativno jedro v Venetu. Več članov vodstva Je še na prostosti, a so gotovo zbesni. saj jjm je policija prekinila ''se vezi z zaledjem. Skratka, zna-®h naj bi se na mrtvem tiru. porcija pa še ni izgubila vseh upanj, jih bo kmalu tudi prijela.
Številne aretacije v Venetu pričajo o razvejenosti teroristične organizacije v tej deželi. Spet se med Preiskovalci utrjuje prepričanje, da s° teroristi črpali sveže sile iz Vrst »autonomie*. ki ima predvsem v Padovi svoje oporišče. Seznam Priprtih oseb se iz ure v uro daljša. Težko je ločiti med pravimi terorist' in navadnimi sodelavci, ki so izvrševali obrobne naloge, saj so Preiskovalci v svojih izjavah nad Vse zadržani, da ne bi škodovali Padal jnjemu poteku polici iške akci je. . Včasih pn kaka vest le protiicne 'z Di"r\sovih uradov. Tako se je P* primer izvedelo, da so v. nekem ^rivaHVu v Trevisu prijeli skupino mladeničev, med katerimi je tudi 26-lctna Maria Giovanna Mas-
sa, domnevna pripadnica genovskega voda rdečih brigad, ki; se je predlanskim zatekla v Veneto potem, ko so -Pecijeva pričevanja omogočila policiji, da je polovila skoraj vse brigadiste v Genovi. Massa naj bi bila pomemben člen v prevratniški organizaciji. Na območju Trevisa so agenti odkrili še dva «brloga». Nekaj oseb so baje aretirali tudi v Padovi. Veroni in Benetkah, vendar o tem še ni uradnih vesti.
Glede skupine sedemnajstih domnevnih teroristov, ki so, jih prijeli v okviru akcije o Dozierovi osvoboditvi. je včeraj sodnik Papalia izdal sedem zapornih nalogov pod .splošno obtožbo sodelovanja v oboroženi tolpi. Sodnik je tudi podaljšal rok priprtja za dvanajst osumljencev. Trije pa so se proglasili za politične jetnike.
Širijo se tudi govorice, da so Do-zičrovi »ječarji* začeli sodelovati z oblastmi. Med najbolj »zgovornimi* naj bi bil prav Antonio Savasta, ki je sicer veljal za enega najbolj odločnih teroristov. Če nimajo pištole v rokah, postanejo takoj vsi strahopetci, je o njihovem zasliševanju dejal eden izmed preiskovalcev.
Po aretaciji nekaterih domnevnih sodelavcev RB v Codroipu so policijske sile včeraj sprožile široko akcijo po vsej videmski in pordenon-ski pokrajini. Preiskovalci iščejo tudi nekega duhovnika-delavca. ki je poznal Dozierovega ječarja Cesara Di Lenarda. Vendar pa ga (za sedaj) nameravajo le zaslišati kot pričo.
številne aretacije beležijo tudi v Pizi in v Rimu, kjer so aretirali pet) teroristov, ki so ranili pod-kvestorja Simoneja: šestega, onega,-ki je bil v spopadu ranjen v trebuh, pa! še vedno iščejo.
ANKARA — Turške vojaške oblasti so- včeraj izpustile iz ječe bivšega predsednika vlade Bulenta Ece-vita. ' I '
pobili celo štiri ameriške nune. k; so .zakrivile samo to, da so pomagale revnemu prebivalstvu. Wa-shington poskuša tudi dokazati, da bodo volitve v ustavodajno skupščino, ki' jih je hunta sklicala za 28. marec, predstavljale začetek novega obdobja, v katerem bodo civilisti prevzeli oblast v državi. Da to ne bo držalo, dokazujeta dve dejstvi. Sedanji režim je dovolil predstavitev kandidatov le krščanski demokraciji, ki ga podpira, in vojski. Za same volitve pa ni nobenega zanimanja; saj v Salvadoru prav dobro vedo, da so vsi kandidati bolj ali manj naklonjeni se danjemu režimu.
Farsa z volitvami ne bo obrodila nobenega stvarnega rezultata, kaj še, da bi končala državljansko vojno, je povedal tudi ameriški veleposlanik v Salvadoru, Deane Hin-ton. Po njegovem zato obstaja samo ena alternativa, da vojaška hunta zmaga na bojnem polju, vendar nima dovolj moči, vvashirigtonska vlada pa ni več pripravljena zalagati .salvadorske vojake z vedno večjimi količinami orožja. Kljub tem izjavam ameriškega veleposlanika, Reaganova administracija le ne namerava zapustiti svojih zaveznikov. Reagan je namreč včeraj izkoristil posebna pooblastila, ki mu jih daje ameriška ustava, in je z letalskim mostom začel pošiljati v Salvador za 55 milijonov dolarjev orožja, da bi preprečil razsulo vojaškega' režima.
Voditelji fronte »F arabundo Marti* so sicer že pred dnevi protestirali zaradi načrtovane pomoči Duar-tejevemu režimu, obenem so tudi ponovno zahtevali, naj Washington prisili svoje zaveznike, da začnejo pogovore z uporniki. Kot je izjavil glasnik salvadorske opozicije Zamora bodo nove pošiljke orožja salvadorski hunti le podaljšale državljansko vojno in povečale število žrtev.
Tem ocenam se postopoma približujejo tudi ameriški demokrati, ki so izjavili, da bodo v kongresu glasovali proti vsaki nadaljnji pomoči salvadorskim oblastem, zato
> je Reagan tudi poslužil izrednih pooolastil. Svoje dejanje je opravi čil s prisotnostjo kubanskih in sovjetskih vplivov v Salvadoru. Vendar bo prej ali slej moral le spoznati, da se proti Duarteju ne borijo infiltriranci, ki jih je poslala Havana, ampak salvadorsko ljudstvo, ki se je uprlo terorju vojakov.
Vrhovec na Madagaskarju
ANTARANARIVO — Včeraj so se začeli uradni pogovori med delegacijama Jugoslavije in Madagaskarja, ki ju vodita jugoslovanski minister za zunanje zadeve Josip Vrhovec in zunanji minister Christian Richard. V pogovorih z jugoslovanske strani sodelujeta tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Ignac Golob in odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva Predrag Smole, z madagaskarske pa generalni sekretar zunanjega ministrstva Razafincemeno. direktor direkcije za večstranske < dnose Razafindratovo in direktor za dvostranske odnose Rakotrondomasi. (dd)
POUDAREK NA ODNOSIH MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Tajnik KD Piccoli v Beogradu na obisku pri SZDL Jugoslavijo
Člani delegacije SZDLJ poudarili nujnost, da pride čimprej do globalnega zaščitnega zakona za celotno slovensko manj-duhu in na osnovi določil osimskega sporazuma
srno v
(Od našega poročevalca)
BEOGRAD — Vsedržavni tajnik krščanske demokracije Flaminio Piccoli je prispel včerai na dvodnevni obisk v Beograd na povabilo predsednika zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Kolja široke. To je prvi uradni obisk kakega tajnika krščanske demokracije v Jugoslaviji in mu v Beogradu tudi zato pripisujejo velik pomen.
Že sinoči se je delegacija krščanske demokracije, v kateri .je tudi deželni odbornik Furlanije Julijske krajine Sergio Coloni, pogovarjala z delegacijo socialistične zveze. Danes se bodo gostje sestali s komisijo za mednarodna vprašanja pri zvezni skupščini, nato pa jih bosta ločeno sprejela član predsedstva SFRJ Radomir Vlaj-kovič in predsednik zvezne skupščine Dragoslav Markovič. V popoldanskih urah pa bo verjetno Piccoli v inštitutu za mednarodna vprašanja govoril o sedanjem političnem stanju v Italiji.
Na sinočnjih pogovorih, ki so potekali v prisrčnem in prijateljskem vzdušju so Kolj Široka in drugi člani delegacije socialistične zveze uvodoma obrazložili gostom osnove samoupravnega sistema v Jugoslaviji s posebnim poudarkom na aktualna vprašanja, med katerimi so tudi bližnje volitve za obnovitev delegatskih zborov. Široka se je zaustavil tudi pri sedanjem gospodarskem stanju in seznanil delegacijo krščanske demokracije z izvajanjem politike stabilizacije. V zvezi z mednarodno politiko in zaskrbljujočim naraščanjem napetosti je Kolj Široka poudaril odločno zavzetost Jugoslavije, tako v okviru gibanja neuvrščenih držav, kot tudi v dvugih mednarodnih organizacijah -in na mednarodnih konte renčali za uveljavitev politike popuščanja napetosti in miru v svetu. V zvezi s tem je Široka seznanil goste s pripravami na sedmi vrh neuvrščenih, ki bo letos v Bagdadu.
Tudi Piccoli je uvodoma spregovoril o stanju v Italiji. Izrazil .je zadovoljstvo nad zadnjimi uspehi v boju proti terorizmu in se nato zaustavil uri političnem stanju, pri čemer .je gostitelje seznanil s krščanškodemokratsko oceno razvoja odnosov med KP1 in KP SZ. Pri obravnavanju mednarodnih vprašanj se je Piccoli še zlasti zaustavil pri vprašanju miru v Sredozemlju ter pri vlogi Jadrana kot morja, ki povezuje dve prijateljski deželi. Ob tem se je Piccoli zanimal tudi za odnose med Jugoslavijo in Albanijo.
Zaključni del pogovorov je bil namenjen obravnavanju razvoja od nosov med Italijo in Jugoslavijo, še zlasti v okviru izvajanji osim skih sporazumov. Člani delegacije socialistične zveze so tudi sprego-
vorili o vprašanju manjšin, še zla sti slovenske manjšine v Italiji. Ob tem so poudarili nujnost, da nride čimprej do odobritve globalnega zaščitnega zakona za celotno slo vensko manjšina v okviru italijanske notranje ureditve, vendar tudi v duhu in na osnovi določil osim skega sporazuma.
Zaradi dolžine pogovorov včeraj niso objavili nobenega poročila. Ta kc bo mogoče o vsebini sami, še zlasti kar zadeva obravnavanje vprašanja dvostranskih odnosov in vprašanja manjšin, izvedeti kai šele danes. BOJAN BREZIGAR
V PRIMERU NAPETOSTI
Več ameriških divizij v ZRN
BONN — ZDA in Zahodna Nemčija nameravata podpisati sporazum, ki predvideva okrepitev prisotnosti ameriških vojaških sil v
ZRN v primeru stopnjevanja napetosti v Evropi. To je izjavil zahed-nonemškj obrambni minister Apel. V ZRN naj Li prispelo šest dodatnih ameriških divizij.
ATENE — Na povabilo zahodno-nemške vlade je grški ministrski predsednik Andreas Papandreu odpotoval na štiridnevni uradni obisk v Bonn. Med svojim bivanjem v ZRN se bo sestal tudi s kanclerjem Schmidtom in predsednikom socialdemokratske stranke Brandtom.
PRAGA — Včeraj so se na ozemlju ČSSR končali vojaški manevri »družba 82», v katerih so sodelovale sovjetske, češkoslovaške in džarske enote.
IM-
\VASHINGTON - Ameriško državno tajništvo je z zadovoljstvom pozdravilo izraelski sklep, da pristane na italijansko, britansko, nizozemsko in francosko prisotnost v sklopu večnacionalnih sil na Sinaju.
OB BUDNOSTI VOJAŠKIH OBLASTI
Gdansk in podražitve stopnjujejo napetost
VARŠAVA — Včeraj je na Poljskem prvi dan sprostitev cen s povprečnimi podražitvami blaga široke potrošnje preko 200 odstotkov minil v napetem ozračju, ki so ga še stopnjevale vesti o sobotnih »izgredih*, protiukrepih - vojaških oblasti in iasnih namigih režima prebivalstvu. Do norega ukaza je v Gdansku prepovedan zasebni avtomobilski promet, prekinjene so vse telefonske mestne povezave, polipijska ura pa ponovno traja od 20. ure zvečer do 5. zjutraj.
V svojem komentarju o incidentih v Gdansku poljska tiskovna agencija «PAP» ugotavl.ja. da «sovpada;p s protipoljsko gonjo, ki se je v soboto začela na Zahodu*. »Reaganova administracija .je naščuvala .Poljake, naj se postavijo po robu svoji državi*, trdi poljska agencija, ki še navaja, da so se provokativnih manifestacij udeležili «mladi brez izkušenj, ki se pustijo z lahkoto vplivati*. Za «PAP» je to zgovoren dokaz, da so bili incidenti «zunanja provokacija* Ob tem agencija navaja besede generala Jaruzelskega v poljskem parlamentu, da bo trajanje vojnega stanja odvisno od stanja v državi Namig .je jasen: sobota ie dokazala, da je preklic vojnega
stanja nemogoč.
Kdor bi imel še kak dvom v odločnost vojaških oblasti, da v kali zatrejo vsak odpor in nadaljujejo po poti vojnega stanja, se mora ob dogodkih v Gdansku premisliti. Varnostne sile so odločno -posegle in preprečile polaganje cvetja k spomeniku žrtrem policijske represije leta 1970. V spopadih je bilo ranjenih 6 civilistov in 8 pripadnikov varnostnih sil, pozaprli pa so 205 oseb povečini študentov in dijakov.
Vest o incidentih so na Poljskem objavili šele v nedeljo, dan pred včerajšnjimi podražitvami, da bi bil poseg policije in ukrepi za zgled prebivalstvu o posledicah morebitnih proteslov zaradi podražitev. Poleg dogodkov v Gdansku pa poljska občila ih vsa sredstva javnega obveščanja vzhodnih držav ostro napadajo «sobotni Reaganov show solidarnosti s Poljaki*. Niti z besedico na ne omenjajo, da je vlada ZDA iz svoieea žepa plačala bankam 71 milijonov dolarjev dolga, da ne bi Poljske proglasili za »nelikvidno* z vsemi posledicami za mednarodne "finančne odnose. Prav tako za sedai ne omenijo. da so Lenka VValeso predlagali kot kandidata za prihodnjo Nobelovo nagrado za mir.
...................................................milimi.itiiiui......iui.iiniimiiniiiiimiiullllMlMliMi
POSEG DOLINSKEGA ŽUPANA ŠVABA NA ZASEDANJU ANCI V PALERMU
Kljub državni ustavi in deželnemu statutu Slovenci še vedno brez zaščitnega zakona
Predsednik združenja zagotovil, da bo posegel pri predsedstvu vlade
PALERMO — Prejšnji teden je bilo v Palermu 8. zborovanje ANCI, združenja italijanskih občin, na katerem sta bila med drugimi prisotna predsednik vlade Spadolini in notranji minister Rognoni, Iz tržaške pokrajine so bili prisotni dolinski župan Edvin Švab in podžupan Marino Pečenik ter miljski žu-
pan Willer Bordon. Na plenarnem zasedanju je v imenu dolinske, re-pentabrske, zgoniške in devinsko -nabrežinske občine spregovoril Edvin Švab, ki je dejal:
Skupščini združenja italijanskih občin želim izreči naslednje priporočilo. Da me boste bolje razumeli moram spregovoriti nekaj u-
PRED OBNOVITVIJO POGAJANJ Z VLADO IN DELODAJALCI
Vsedržavni sveti CGIL-CISL-UIL sklepajo o platformi po posvetovanja z delavstvom
■RIM — Okrog 1.000 članov treh vsedržavnih svetov enotne zveze CGIL - CISL -UIL bo od danes do četrtka v Firencah razpravljalo in sprejelo dokončne sklepe o sindikalni .platformi za boj proti inflaciji m gospodarski recesiji, na osnovi katere se bodo nato obnovila pogajanja z delodajalci in z vlado. Delegati, se bodo pri svojih odločitvah opirali na komaj izvedeno široko posvetovanje na delovnih mestih, ki je sicer v nekaterih pogledih delno razočaralo sindikalno vodstvo, zlasti glede na slabo udeležbo, a je v bistvu potrdilo znana stališča sindikata o gospodarskih, skrbstvenih in davč-
nih ukrepih ter o stroških za delovno silo, izražena v 10 točkah platforme.
Skoraj 30.000 zborovanj se je udeležilo nekaj manj kot 2 milijona delovnih ljudi, ki so odobrili z 80-odstotno večino, (toda ob značilnih obratnih izidih pri podjetju »Alfa Romeo* in v nekaterih drugih tovarnah) predloge sindikata, a so hkrati izglasovali nekaj tisoč . popravkov, ki So zadevali v glavnem 10. točko, to je omejevanje poviškov plač pod 16 odstotki, petodstotni »solidarnostni sklad* za naložbe na Jugu in pa večja jamstva od vlade. Razpravo bo uvedlo poročilo zveznega tajnika UIL Larizze. ki .je bito usklajeno v okviru ožje delovne skupine
treli organizacij.
Ravizzovo poročilo so včeraj odobrili na seji tajništva enotne zveze, pri čemer so bržkone dosegli tudi kompromis glede »solidarnostnega sklada*, ki naj bi bil po mnenju CISL obvezen za vse zaposlene, medtem ko se CGIL zavzema za njegovo prostovoljnost, kot sicer zahteva na desetine spremi-njevalnih predlogov, ki so jih izrazile delavske skupščine med posvetovanjem. Po sklepih iz Firenc se bodo torej obnovila pogajanja z vlado in Confindustrio, v sindikalnih krogih pa se čedalje bolj utrjuje stališče, da bo treba nato spet pred delavsko bazo, ki naj razsoja o izidu pogajanj.
vodnih besed.
Prihajam iz ene od šestih občin tržaške pokrajine, iz občine Dolina, katere ime je fašistični režim spremenil v San Dorligo della Valle, ime svetnika, ki ne obstaja. Slovenska beseda Dolina pomeni valle v italijanščini. V deželi Furlaniji - Ju lijski krajini imamo ob italijansko -jugoslovanski meji kar 36 občin, v katerih živimo Slovenci, in sicer vseh šest občin v tržaški pokrajini, osem v goriški in 22 v videmski pokrajini.
V tržaški občini imamo Slovenci nekaj pravic, na primer šole, stalno gledališče, od kakšnih 15 let nazaj smemo dajati našim otrokom imena: Boris, Mitja, Ivan itd., zato smo mi tržaški Slovenci kategorija A, tisti z Goriškega kategorija B, medtem ko so oni iz Vidma prav zadnji, ker oni nimajo nič.
Vsi vemo, da so pravice manjšin zaščitene po členu 6 naše ustave, ki se je rodila iz odporništva in osvobodilnega boja. kateremu smo mi v naši občini dali 208 padlih partizanov, kar je 5 odstotkov vseh takratnih občanov. Poleg tega so nam pravice priznane, seveda samo v teoriji v členu 3 statuta naše avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Minilo je že veliko let. ko so bili predloženi zakonski osnutki v italijanskem parlamentu, obstajajo brezštevilne izjave in obljube raznih
vlad, obstaja tudi soglasna resolu- stvu vlade.
cija izglasovana v parlamentu ob ratifikaciji osimskih sporazumov', sporazumov o prijateljstvu in sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo.
Obstaja torej vse to, toda ni časa ne volje, za izglasovanje zaščitnega zakona. Dovoljujem si soditi, da je tako stanje sramota, ki pada na nas vse. To so težke besede, toda soglasno osvojene s strani mojega občinskega sveta, ki ga sestavljajo poleg moje stranke, KPI. kar tri druge svetovalske skupine, katerih stranke so prisotne v osrednji vladi.
S takšnimi nerazumljivimi zamudami ustvarjamo nepopravljivo škodo v prvi vrsti manjšini, toda tudi dostojanstvu in resnosti države. Zato vas prosim, v prepričanju, da tolmačim solidarnost velike večine demokratičnih upraviteljev naše dežele in vse Italije, da podprete pozitivno rešitev tega vprašanja. Prosim, da ANCI konkretno poseže pri vladi, da nam da v najkrajšem času zakon o celoviti zaščiti slovenske manjšine v Italiji. To vas prosim tudi v duhu 3. člena statuta našega združenja (ANCI). Za nas so duh, vrednote in načela republiške ustave rojene iz odporništva in osnovane na delu neodpovedl.jivi. Omenjena načela moramo aplicirati in to opraviti dobro.
Švabovo priporočilo je predsednik skupščine sprejel in zagotovil, da se bo ANCI pozanimal pri predsed-

ZAKLJUČENA DRUGA KONFERENCA 0 DRŽAVNIH SOUDELEŽBAH
Minister De Michelis zagotovil vrsto posegov za deželne obrate
Finančna pomoč za ladjedelstvo - «Absurd» zidanega doka bo odpravljen - 47 milijard za škedenjski Italsider - Nova industrija v Miljah - Preusmeritev proizvodnje v GMT
S tem dvodnevnim posvetom se konferenca o državnih soudeležbah nikakor ni zaključila, temveč pravzaprav šele začela — je dejal minister za javne soudeležbe De Michelis v nedeljskem zaključnem govoru v Avditoriju —; sam nameravam v kratkem ponovno obiskati vaše kraje in stopiti v posamezne tovarne, da na kraju samem preverim možnosti za čimboljšo uresničitev predvidenih posegov. Poleg tega pričakujem, da bodo deželna uprava, sindikati ter socialne in gospodarske sile iz Furlanije-Julijske krajine v stalnem stiku z ministrstvom, da bomo lahko podrobneje razčlenili posamezna vprašanja, ki so prišla do izraza na konferenci. Zdaj imamo načrte in razpolagamo s finančnimi sredstvi ter se lahko lotimo dela.
Kakor je bil obljubil v začetku posveta, je minister De Michelis v nedeljo posvetil velik del svojega zaključnega posega vprašanjem, ki zadevajo konkretno posamezne obrate z državno udeležbo v naši deželi. Glede državnega ladjedelstva na splošno, je minister dejal, da je na razpolago za triletje 1981/83 vsota
917,5	milijarde lir, kar bo omogočilo zagotovitev novih naročil in omejitev sicer neizbežnega začasnega vpisa določenega števila delavcev v dopolnilno blagajno. Kar zadeva dograditev zidanega doka v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku, so vsi merodajni organi za to, da se ta »absurdna* zadeva končno spravi z dnevnega reda in bodo za dograditev te strukture dana na razpolago potrebna finančna sredstva.
V zvezi z vprašanjem miljske ladjedelnice. je minister naglasil, da se niti vlada niti Fincantieri nista okoli obvezali, da bi se po stečaju družbe »Cantieri Alto Adriatico* v Miljah nadaljevala ladjedelska dejavnost. Prav tako je jasno, da je vsota 20 milijonov, s katero razpolaga nova družba Fincantieri-Friulia le začetno nakazilo za novo industrijsko pobudo, ki bo nastala v milj-ski občini v zameno za bivšo ladjedelnico. V ta namen, je še pristavil De Michelis, so že predvidena nadaljnja nakazila.
Vprašanje škedenjske železarne: povpraševanje po surovem železu, ki ga proizvaja železarna, se postopoma manjša in treba bo preiti k novim proizvodnjam. V ta namen bo škedenjski obrat prejel 47 milijard lir. Tovarna velikih motorjev pri Boljuncu: tudi ta obrat je 'v'Krizi in bo moral razširiti proizvodnjo s tem, da se bo povezal z drugimi o-brati IR1. tako z VM in CMI, ter z zunanjimi partnerji (Madžarsko), ter povečati proizvodnjo diezlovih motorjev za kopensko porabo.
Kar se tiče tržaškega pristanišča, na »katerega je treba gledati kot na najpomembnejšo industrijo v Tr-stu», je minister De Michelis pono-
Rojen v Italiji ali v Somaliji?
človek se je navadil ie vsega, tako da ga le malokatera stvar lahko še preseneti. To velja seveda tudi za človeka, ki živi v tržaški pokrajini, saj ima z neljubimi presenečenji opraviti skorajda vsak dan. Presenečenje s katerim je tržaško šolsko skrbništvo postreglo učnemu osebju na šolah, pa je naravnost osupljivo in kaže na brezmejno fantazijo italijanske birokracije.
Dne 27. januarja tega leta je namreč bivši šolski skrbnik Čorbi poslal vsem ravnateljem srednjih šol in aidaktičnim ravnateljem okrožnico, v kateri sporoča zadnje odredbe notranjega ministrstva. Ministrstvo se namreč pritožuje, da dobiva veliko dokumentov, v katerih priseljenci navajajo poleg svojega rojstnega kraja tudi to (glej zločin!), da so bili rojeni v Jugoslaviji, oziroma na ozemlju, ki ga je «Italija po podpisu mirovne listine odstopila Jugoslaviji*. Skratka, Postojčan, ki je bil rojen v času fašizma v tistih krajih, je bil rojen v Italiji in velik del Primorske je italijanski. Zato je vsaka opomba: rojen v Jugoslaviji, odveč, *kar predpisuje tudi civilno pravo*. Tako je namreč, pripominja okrožnica, da se je človek rodil tam, kjer je nekdo tisti čas in na tistem ozemlju imel oblast in anagrafski pravilnik ne predvideva nikakršnega 'potvarjanja* rojstnih listov. Zaradi tega je navedba trojpn v Jugoslaviji* z juridičnega vidika nesprejemljiva.
Logika je pač logika in če nas samo rimsko notranje ministrstvo uči, da je juridično prav, ako ne navedemo države, v kateri smo se rodili ko je tam vladala Italija, potem je seveda prav, da se tega tudi držimo. Zato tisti, ki so se rodili na primer v Trstu pred letom razpada avstroogrske monarhije, naj zapišejo: rojen v Av-stroogrski. Kdor pa se je rodil v Somaliji ali Abesiniji, ko so črni prsti pisali papirje, naj navede: rojen v Italiii, pokrajina Somalija. In če se ozremo samo kakih 35 let nazaj, bi naziv rojstnega kraja zvenel takole: rojen v Trstu, v državi Svobodnega tržaškega ozemlja. In vsakdo naj se tega drži, da ustreže okrožnicam notranjega ministrstva. In sreča, da se temu lahko nasmehnemo, kajti nekateri vzemajo svoje birokratsko delo preklemansko resno.
vil tezo, ki jo je že pred par meseci izpovedal v Benetkah: vsedržavni energetski načrt predvideva postavitev večjega premogovnega terminala na Severnem Jadranu. Terminal pa naj bi se uresničil deloma v Trstu in deloma v kraju Porto Levante ob izlivu Pada. Tržaški del terminala naj bi služil za potrebe samega Trsta in Furlanije in za dobave premoga Avstriji in Južni Nemčiji, Porto Levante pa naj bi bilo izhodišče za dobavo premoga novim elektrarnam in drugim tovarnam v Lombardiji in Venetu.
Minister se je dotaknil tudi gospodarskih problemov Goriške in v tej zvezi naglasil, da bosta tovarni Safog in OMG ostali v sklopu državnih soudeležb, glede njunih pro-
blemov in problemov, ki se nanašajo na razne spremne dejavnosti, pa bo treba v najkrajšem času sklicati na skupen sestanek predstavnike državnih soudeležb, deželne u-prave in zasebnih gospodarstvenikov.
Pred zaključnim posegom ministra De Michelisa je v razpravo poseglo še kakih 15 predstavnikov tukajšnjih poslovnih krogov, ministru pa se je za njegov nastop na konferenci zahvalil predsednik deželnega odbora Comelli.
• Tržaško združenje industrijcev je
ob 75-letnici obstoja te organizacije objavilo knjižico, v kateri podaja zgodovinski razvoj ter cilje in delovanje združenja.
V SOBOTO V BOLJUNCU
Borštani nastopili v gledališču Prešeren
V gledališču «France Prešeren* v Boljuncu so v soboto gostovali člani in članice PD Slovenec iz Boršta s kulturnim programom, ki so ga že uspešno predstavili v svojem kraju na dan vaškega patrona sv. Antona. Pred boljunskim občinstvom sta najprej nastopila borštan-ska pevska zbora in sicer otroški, ki ga vodi Boža Hrvatič in mešani pod taktirko Draga Petarosa, nato pa so člani dramske skupine uprizorili veseloigro »Štorje ued leganja* v domačem narečju, ki govori o veselih trenutkih vaškega življenja.
• Na inštitutu za srednjeveško in
moderno zgodovino (Ul. Diaz 21) se bo danes nadaljeval tečaj za moderno zgodovino s predavanjem Luise Mangoni o »organizaciji kon-senzusa v fašistični Italiji*.
Jutri občni zbor krožka P. Tomažič
Na sedežu v Ul. Capitolina 3 bo jutri, ob 18. uri izredni občni zbor krožka za družbene in politične vede «Pinko Tomažič*. Dnevni red obsega poročilo o delovnem načrtu za leto 1982. razpravo, volitve in razno.
CIIIIIIIIItHMIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIMIIIIIMIIMIIIIMMIf llllll MllllllflllKIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII III lili Milil IIIIIOIIIU8I Hllllll IIIII lllllllllllllllll II IIIIMIIIHIIUlllllltllll
V DEŽELNEM SVETU NA OSNOVI 26. ČLENA STATUTA
SSk včeraj vložila predlog o preklicu državnega zakona o kraških rezervatih
Zakon ni bil doslej izvajan, poleg tega ni nobenega interesa - pravi - še manj pa potrebe, da bi ga še naprej ohranjevali - Medtem je stopil v veljavo tudi deželni urbanistični načrt
Slovenska skupnost je v deželnem svetu včeraj predložila predlog državnega zakona, ki se dotika vprašanja zaščite Krasa. Predlog državnega zakona SSk obstaja iz enega samega člena, ki se glasi: »Državni zakon, ki zadeva zaščito naravnih rezervatov tržaškega Krasa, ki je bil odobren leta 1971, je preklican*. Predlog je predstavnik stranke svetovalec Štoka lahko v deželnem svetu vložil ri osnovi 26. člena deželnega statuta, ki pred videva, da deželni svet. glede tistih vprašanj, ki niso v njegovi pristojnosti, ki pa so posebnega interesa za deželo, lahko formulira zakonske osnutke, ki jih je treba nato predložiti parlamentu.
Take zakonske predloge, kolikor jih seveda deželni svet odobri, mora nato predsednik deželnega odbora odposlati vladi za predložitev obema zbornicama, šele v primeru, da jih parlament odobri so taki predlogi, postopek za odobritev katerih se je začel v okviru deželnega sveta, sprejeti.
SSk je torej deželnemu svetu predlagala ukinite" tako imenovanega »zakona Belci* o kraških rezervatih. V poročilu, ki spremlja ta predlog pravi, da zakon, ki je bil odobren leta 1971, ni bil doslej izvajan, zaradi česar ni nobenega interesa, še manj pa potrebe, da bi ga še naprej ohranili. Po drugi strani je treba dodati — pravi še
mimimimmimmimimmiiMimtiiitiimmmmmiitmimiii
ZARADI ELEKTRONSKEGA PREOBRAČUNAVANJA ZNESKOV
Izplačevanje* pokojnin spet poteka z zamudo
Te dni imajo upokojenci uri nas zopet nevšečnosti: .javiš se pred okencen poštnega urada, da bi dvignil pokojnino, pa ti povedo, da ni denarja. Ko bi to bilo Drvič. bi še nekam šlo. ker pa se to vse prepogosto dogaja, prizadetemu lahko tudi šine kri v glavo in žrtev .je seveda poštni uslužbenec ali uslužbenka, četudi nima za to nrav nobene odgovornosti. Za kaj ere tokrat? Zadevo nam je pojasnil organizacijski tajnik sindikata upokojencev SPI - CGIL Poclen.
Leta 1980 niso upokojenci prejeli nobenega poviška, do katerega bi sicer imeli pravico glede na ne prestano naraščanje življenjskih stroškov. Ustrezne poviške so pristojni dejavniki začeli izračunavati lansko leto, in to seveda z elektronskimi stroji za obdelovanje podatkov; ker gre za mehaničen postopek, so nastale precejšnje zamude, tako da .je v tekočem me seču v pogledu rednega izplačila pokojnin zmanjkalo okrog 4.000 imenskih operacij, ali bolje, te ope-
racije so se zakasnile za kakih 10 dni. Kdor torej včeraj ni prejel pokojnine, .jo bo dobil čez deset dni. Sindikat sicer priznava nujo po omenjenem preobračunalnem u-krepu, vendar kritizira vodstvo skrbstvenega zavoda INPS, ker z zadevo upokojencev ni Dravočasno seznanilo, tako da jim ne bi bilo treba zaman čakati v vrsti nred okenci. Ko bi prizadeti za zamudo vedeli poprej, bi se z njo pač mo rali sprijazniti, a bi si prihranili trud in čas. Z druge strani meni Poclen. da bi kljub nuji do natančnem obračunu upokojencem bilo treba redno izplačati zneske, ki jim eredo, šele notem pa iih dopolniti (ali okrniti, če treba).
Podobno velja za invalidske pokojnine: prefektura je ustavila izplačilo kakih 360-370 pokojnin civilnim invalidom, da medtem preveri, če prizadeti ne Drejemajo morda še kakšne druge uenzije Tudi v tem primeru se sindikatu SPI - CGIL postopek ne zdi najbolj korekten.
SSk — da je dežela na osnovi svojih statutarnih pristojnosti takoj posegla v ta posebni sektor z navodili in načrti za zaščito, tako glede vsebine, kot tudi teritorija, kot si jo je zastavil državni zakon. Poleg tega je 2. oktobra 1978 polnopravno stopil v veljavo deželni urbanistični načrt, ki določa celo vrsto točnih in kvalificiranih normativov glede področij krajinske zaščite in glede parkov: ti normativi so na menjeni tako takojšnji zaščiti, kakor prilagoditvi posameznih podrejenih urbanističnih inštrumentov z v času obvezujočimi variantami.
V spremnem poročilu deželnega urbanističnega načrta je tudi precizirano — pravi še SSk — da ta področja krajinske zaščite in parkov vključujejo področja, ki jih določa državni zakon poleg še drugih večjih pbrpočij tržaškega^ Krasa in območij nad morjem. V poročilu je tudi rečeno — pravi SSk — da ustanovitev deželnega sistema ža-ščitenlh področij učinkovito pris'pe? va za obrambo naravnega okolja in da bo vse to moralo najti v naslednjih fazah načrtovanja, kot tudi v posebnih ohranitvenih in razvojnih načrtih ter s sodelovanjem krajevnega prebivalstva, postopno operativno poglobitev, ki bo namenjena ne samo naravnim komponentam v strogem pomenu besede, ampak tudi in predvsem človeku in njegovemu poseganju ter valorizacijo njegove prisotnosti in dela.
Čarovnik Pogačnik v društvu V. Vodnik
V prostorih KD Valentin Vodnik v Dolini je v soboto zvečer ponovno gostoval «čarovnik» Marjo Pogačnik iz Sežane. Spretni in priljubljeni rokohitrec je dolinskemu občinstvu prikazal nekaj svojih najnovejših rokohitrskih veščin. Najzanimivejši del sporeda pa je bil seveda tisti, ko je Marjo Pogačnik prisotnim bral misli. Večer je bil prijeten in zabaven, ker se je «čarovnik» vseskozi pogovarjal z ljudmi in tako u-stvarjal živ stik, da je bilo doživljanje posameznih točk njegovega bogatega programa zelo neposredno.
PROSLAVE OB STOLETNICI ROJSTVA
Moravia spregovoril o Joyceovem pisanju in o njegovi preosnovi klasičnega romana
V Ljudski knjižnici odprli razstavo o Joyceovem «lržaškem» obdobju
Včeraj so se v Trstu pričele proslave ob 100-letnici rojstva velikega irskega pisatelja Jamesa Joycea. V popoldanskih urah je bila najprej otvoritev razstave dokumentov z naslovom «Tržačan James Joyce», ki so jo namestili v Ljudski knjižnici nasproti rimskega amfiteatra. Ob razstavi je spregovoril Manlio Cecovini, ki je tudi predsednik odbora za proslave Jamesa Joycea. Govornik je spletel venec utrinkov o pisateljevi osebnosti in odkrival v Joyceu svetle lučke, ki so se prižigale v umetnikovem srcu prav v Trstu. Poudaril je, da si ne gre velikega Irca preveč polastiti, nekaj pa le velja od njega obdržati. Nato je Cecovini povedal svoj odnos do Joycea in tu citiral tudi pogovor z Moravio. »Slednji,* je dejal govornik, «je priznal, da se je s težavo prebijal med stranmi -i- Uliksesa — v izvirniku, bila mu je to filološka šola; sam sem si uril pri branju romana čuha*. Tu bi bilo treba resnično preštudirati, kaj je Joyce dejansko zapustil tržaški književnosti. Ne mislimo na Sveva, ampak na sodobne pisatelje in na okus, ki prevladuje v uradnih kulturniških krogih. Res je, da Joyce hočeš nočeš imponira, res pa je tudi to, da je svetilnik vsem literarnim avantgardam našega stoletja. Kakšen je resnični odnos tržaških »uradnih* literarnih krogov do problema avantgarde? Vprašaj naj ostane odprt.
Razstava o Joyceu, ki so jo včeraj odprli, sledi s pomočjo raznih dokumentov, fotokopij pisem, spisov in seveda tudi z izrazi časopisnih člankov Joyceovemu življenju v našem mestu.
V Krožku za kulturo in umetnost je včeraj o Joyceu spregovoril znani italijanski pisatelj Alberto Moravia. Najprej ga je resnično številnemu občinstvu predstavil predsednik krožka posl. Tombesi, ki se je zahvalil Cecoviniju za pobudo. Obširneje je o Moravii spregovoril sam Cecovini in se zahvalil Tom-besiju za gostoljubnost krožka.
Moravia je najprej poudaril, da ni znanstvenik, ampak pisatelj in da bo torej povedal svoj osebni odnos do Joycea. Osebni odnos je jasno podkrepil z jasnimi teoretičnimi oprijemi in velik del svojega
Alberto Moravi«:.
posega namenil vprašanju romana. Pisatelj je glede Joiycea dejal, da je njegovo najbolj znano delo «U-likses* poema,, saj se tastveno Joči od klasičnega romana. »Ulikses* je poln poetskih utrinkov in ne sledi časovnemu loku romana. Moravia je tu dejal, da klasični roman spremlja dogodivščino določenega junaka od rojstva do smrti, ki nastopi zaradi neke tragične junakove zmote. Osvetljuje pa samo najpomembnejše trenutke junakove osvajalne akcije in opušča to, kar je vsakdanje in običajne, Joyce je storil ravno obratno; v času; ko je buržoazna evropska družba nehala biti absolutni protagonist, ko se je pot navzgor začela povešati v padec, so vsakdanja dejanja nadomestila junaške podvige. Vsakdan, ki se ponavlja, je izpodrinil izjemnost in ta proces je Joyce ponazoril v svojem romanu. Istočasno, je nadaljeval Moravia, je Joyce odkril, da so pisateljev inštrument besede in ne objektivna dejanja; odnos med besedo in. stvarjo se je zapletel. Govornik je nato
•ItlllllllllltIKItlltlllllllllltllllllMIMtmiltlllllllllllllMimitllllMIIIIItllMIirMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHMHnailll
POSVETOVANJA MED DEŽELNIMI DELEGACIJAMI ŠE V TEKU
■■ ■"   .1 l ■■■ ' ...,|| 'M   . V— ........................................ I......—■
VSE KAŽE, DA ŽE V TEM TEDNU KONEC POGAJANJ 0 NOVI VEČINI
Za petek sklicani dve komisiji, ki še nista obnovili predsedstev - Protest KPI - Na včerajšnji seji deželnega sveta predsednik Colli o osvoboditvi Doziera
Kaže, da se bodo posvetovanja za oblikovanje nove deželne večine zaključila že v tem tednu: taka predvidevanja potrjuje dejstvo, da so bile za petek sklicane deželne svetovalske komisije, od katerih morata še dve (komisija za javna dela in urbanistiko ter komisija za promet in prevoze), v smislu novih določil o delovanju organov deželnega sveta, obnoviti svoji predsedstvi. Kot znano, so na osnovi teh nedavnih predpisov obnovili predsedstva le petih komisij, ki so vsa pripadla krščanski demokraciji, ker pa so bila pogajanja o razširitvi sedanje tričlanske koalicije še v teku in ker sta vprašanji med seboj neposredno povezani, so izvolitev preostalih dveh predsednikov odložili. Komisiji sta bili sedaj sklicani za petek, zaradi česar je moč predvideti, da bo do tega dne sporazum že dosežen.
^'IIIIIIIMfllMIIIIIIIIIIIIIMlIMIMIIMIIHIIIIIIIIIIIIimiMtllllllllllllllllllllHflllllllMIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllimiltllllllllMIIIIIIIIIIIIUIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllUllia
Gasilci pokazali dokajšnjo strokovnost
Prostrano dvorišče gasilskega doma na Trgu Nicolini je bilo včeraj med tretjo in peto uro popoldne prizorišče štirih čezvse zanimivih prikazov o najbolj zahtevnih posegih v korist poprečnega občana. Šlo je seveda za namišljene nesreče, prav nič pa ni bilo namišljeno delo. ki so ga požrtvovalni mladi (in deloma starejši) gasilci opravili, saj je odražalo stvarnost, s kakršno se morajo vse prepogosto in skorajda iz dneva v dan spoprijemati — čestokrat z izpostavljanjem samih sebe hudim nevarnostim.
»Demonstracija* je bila namenjena predstavnikom sredstev javnega obveščanja, verjetno pa jo bodo prej ali'slej uprizorili tudi za širšo javnost, kar bi bilo — kot smo v razgovoru s samimi gasilci tudi izrecno poudarili — sila koristno. Le tako bi prebivalstvo zares uvidelo, v kakšnih težkih razmerah pravzaprav delujejo gasilci in kako malo jim gre splošne pozornosti vsaj v smislu neke moralne hvaležnosti za o-pravljeno socialno poslanstvo.
S pomožnim osebjem vred nas je okrog 230. nam je povedal gasilec, a v vsakem od štirih moštev, kolikor moštev pač imamo v gasilski centrali. nas je vsaj petnajst premalo. SUr problem, torej, ki postaja tudi v vsedržavnem merilu že kroničen. Gmotne, pa tudi siceršnje razmere so se za tržaške gasilce zadnja leta nekoliko res izboljšale, nikakor pa ne še dovolj. Treba naglasiti, da se mladeniči, s katerimi smo se pogovarjali, prav nič niso pritoževali, iz njih besed pa smo le doumeli, da so nodvrženi tu na tam pretiranemu delovnemu ritmu.
'L druge strani tare gasilsko službo nezadostna tehnološka pripravljenost, od katere lahko kdaj pa kdaj tudi zavisi življenje človeka, in to kljub vsej mogoči požrtvovalnosti posamičnega gasilca; pomanjkanje ustrezne opreme učinkuje na čas, minuta pa lahko v zamudnem smislu povzroči tragedijo. Tehnološka modernizacija v resnici napreduje, kakor smo imeli priliko na lastne oči
ugotoviti, potem ko. sta nam gasilca razkazala najsodobnejša vozila z že vgrajenimi napravami, denimo, za hranitev jeklenk s prečiščenim zrakom (ne kisikom) — poprej so takšne naprave morali vgrajevati ga silci sami,
Praktični prikaz, v katerem je sodelovalo -osebje Rdečega križa, je zaobjel reševanje ene ali več oseb (v tem primeru gasilcev) iz »Umo-
vanja, v katerem se je razpočila plinska jeklenka, iz prevrnjenega in skrotovičenega avtomobila, iz kleti, ki jo je zajel požar, in iz avta, ki je po prometni nesreči zgorel. Akcije so bile opravljene sila naglo in dovršeno, kar priča o strokovni pripravljenosti naših gasilcev.
Ti so nam tudi izrecno poudarili pomen občasnih stikov s kolegi iz Jugoslavije in Avstrije, (dg)
orisal tudi Joyceovo pot v človekovo notranjost, ki se odkrije predvsem kot zakladnica kulture, to je besed. Zaključili bi tu, ker bi drugače obnova Moravievega govora terjala preveč prostora, (am)
Brez vozniškega dovoljenja
po mestnih ulicah
V opozorilo tistim, ki so jim o-blasti odvzele vozniško dovoljenje, a se vseeno ne morejo ločiti od svojih avtomobilov! Zgodbica pa je taka. V nedeljo ponoči (ob 22.45) je šel 24-letni Fabio Ferluga na sprehod s svojim avtom znamke peugeot. Etapa njegovega izleta je bila tudi Ul. Geppa, po kateri je vozil v prepovedani smeri in to še na pasu, ki je predviden za vožnjo avtobusov. To početje je opazila izvidnica letečega oddelka in zato je Ferlugi sledila, saj je peugeot obrnil nato nenadoma proti Trgu Oberdan, pri čemer se niti malo ni oziral na cestne znake.
Tu so policisti šoferja in njegove tri sopotnike ustavili in ugotovili, da so Ferlugi že odvzeli vozniško dovoljenje do 23. januarja 1983. Zaradi tega so mu zaplenili avtomobil, šoferja pridržali na kvesturi na pogovoru, njegove sopotnike pa izpustih.
V	spomin na sestrično Darinko Plesničar - Zajec darujeta družini Lah
- Raffa 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Darinke Plesničar - Zajec darujeta Rosanda in Silva Gašperčič 20.000 lir za društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Ivanke Škabar darujeta Lojzka Škabar in Irma Kraus 50.000 lir za Kraški dom in 20.000 lir za balinarski klub.
V	spomin na Justo Volpi darujeta Vida in Dario Jagodic 15.000 lir za Mladinski zbor Glasbene matice.
Anici in Marti izreka iskreno sožalje ob izgubi ljubljene mame re-pentabrska mladina.
Člani balinarske sekcije in društva Kraški dom izrekajo Stanku Škabarju in svojcem iskreno sožalje ob izgubi drage sestre Ivanke.
Ob prerani smrti drage tete
Cvetke Mevlja vd. Pavlovič
žalujejo nečaki Miran, Sandi. Egon, Neva in Lizi Blažina z družinami
Vsekakor pa si v teh dneh sledijo številni dvostranski in večstranski sestanki med zainteresiranimi strankami. Včeraj popoldne so se tako sestali predstavniki treh strank sedanje večine, do četrtka pa bo na vrsti še več takih srečanj, na katerih morajo stranke razčistiti še zadnja odprta vprašanja, ki pa, kot kaže, niso drugorazrednega pomena.
V	razpravi naj bi še bila vloga, ki j naj bi jo moral prevzeti socialde-! mokratski predstavnik, ki bo vsto- j pil v odbor: ravno tako še ni do I končno določeno, kakšno vlogo bo v j novi šestčlanski koaliciji prevzel za-; stopnik Slovenske skupnosti: sedaj ] kaže, naj bi mu dodelili mesto tajnika v predsedstvu deželnega sveta.
V	razpravi je tudi zahteva krščanske demokracije, po kateri bi bilo treba novi deželni večini prilagoditi tudi nekatere krajevne uprave v go-riški pokrajini, pri čemer je v prvi vrsti mišljena goriška krajevna zdravstvena enota.
Tako nejasno in že več mesecev trajajoče stanje je svoj odmev imelo tudi na včerajšnji seji deželnega sveta, ko je svetovalec in deželni tajnik KPI Rossetti ob zaključku zasedanja dejal, da tak položaj pogojuje delovanje deželnega sveta. Način, s katerim je prisiljen delovati — je dejal — je zelo dvomljiv, poleg tega pa zaradi tega ni na višini, da bi se soočal s problemi, ki jih je treba rešiti. Tako stanje je odvisno od dolgih pogajanj — je dejal Rossetti — in ne od predsedstva skupščine. Deželni tajnik komunistične stranke je zato zahteval, da je tak položaj treba razčistiti na seji skupščine, zaradi česar je KPI pred dnevi vložila nujno interpelacijo predsedniku deželnega odbora: na to interpelacijo bi zato KPI želela čim-prej prejeti ustrezni odgovor.
Na začetku seje. na kateri sta bila poleg odgovorov odbora na dve vprašanji odobrena tudi dva zakonska osnutka, ki ju je skupščina sicer že pred časom odobrila, a ju je ministrski svet z nekaterimi pripombami zavrnil in ju je bilo zato treba ponovno proučiti in odobriti, se je predsednik skupščine Colli v imenu sveta pridružil pohvalnim besedam. ki so prišle od vse povsod, na račun organov javne varnosti po o-svoboditvi generala Doziera. Pristavil je tudi. da terorizem zadobiva in bo še zadobival hude udarce: nekatere aretacije v Furlaniji pa potrjujejo, da v boju proti terorizmu ni imunih področij, zaradi česar je treba potrditi civilne in demokratične obveze, ki morajo biti proti temu pojavu skupne vsem. organom javne varnosti, prebivalstvu in institucijam.	.	,
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 49. letu starosti zapustila naša draga mama in nona
IVANKA ŠKABAR por. PURIČ
Pogreb bo jutri, 3. februarja, ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentabrsko pokopališče.
Žalujoči: mož Alojz, hčeri Anica in Marta z možem Klavdijem in vnukom Mitjo, sestri Albina In Irma ter brat Stanko z družinami in drugo sorodstvo
- W’
Veliki Repetr, Mestre, 2. februarja 1982
Po dolgi in mučni bolezni nas je včeraj zapustila naša dobra in skrbna mati
FL0REANA MEVLJA vd. PAVLOVIČ
Pogreb bo jutri, 3. februarja,. ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: sinova Edi In Mirko z družinama, brata Nini in Toni z družinama, vnuki in drugo sorodstvo
Trst, Milan, Mestre, Izola, Ljubljana, 2. februarja 1982
Dne 31. januarja nas je zapustil naš dragi
VINCENC ŠKERLAVAJ
Pogreb bo jutri, 3. februarja, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani
Žalostno vest sporočajo: žena Fani, sinova Leopold ln Bogo, sestre in vsi sorodniki
Trst, 2. februarja 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
2. 2. 1980
2. 2. 1982
Ob drugi obletnici smrti predragega mota, očeta, nonota in brata
VINKA VODOPIVCA
se ga vedno spominjajo
tena Marija, sinova Vinko ln Evgen z družinama sestra Zofka z družino ter bratje Andrej, Rudko ln Stanko z družinami
Bazovica. 2. februarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK

2. februarja 1982
PRIMERI GARIJ V DOMU ZA OSTARELE «D0N MARZARI»
Neizpolnjene dolžnosti pri oskrbi ostarelih
V našem dnevniku smo prejšnji teden objavili vest, da so v domu za ostarele «don Maržam v Naselju S. Nazario na Proseku ponovno zabeležili primere garij, to je nalezljive in neprijetne bolezni, ki zahteva takojšnje sprejetje v bolnico pri Magdaleni. Kaže, da je zadeva dvignila pri odgovornih organih precej prahu, vprašanje pa je, če bodo zadnji primeri te bolezni v u-stanovi, ki bi morala v prvi vrsti skrbeti za nego in oskrbo starejših in onemoglih ljudi, sprožili s strani zdravstvenih oblasti podrobno preiskavo o tem vprašanju. Znano je, da je glavni povzročitelj garij parazit srbeč ali pršica, ki se rodi in razvija v umazaniji in vse kaže, da se v največ primerih prenaša od človeka do človeka preko perila. Žalostni primeri v domu «don Marzari* odražajo odnos, ki ga imajo zdravstvene oziroma socialne strukture v našem mestu do starejših oseb, čeprav bi moral biti, v Trstu ta problem' zaradi svoje družbene in demografske specifike toliko bolj občuten. Očitno pa ni tako.
Dom za ostarele in onemogle osebe (uradno počitniški dom) «don Marzari» na Proseku je bil zgrajen pred šestimi leti na pobudo pod-Jjorne ustanove za istrske begunce J n je bil sprva namenjen le skrbstvu starejših Istranov, ki so se preselili v naše kraje. Z ukinitvijo omenjene ustanove je upravo doma, ki je bil zgrajen po načelih zelo modeme gradbene tehnike, prevzela tržaška občina in točneje njen oddelek za zdravstvo in socialno skrbstvo. Kljub uradnemu nazivu dom nima prav nič počitniškega, nasprotno, tisti, ki so vanj sprejeti ostanejo tam ponavadi vse do smrti. Mesečnina za vzdrževanje priletne osebe v domu «don Marzari» stane približno 600 tisoč lir, za tiste, ki ne zmorejo te vsote, pa priskočijo na pomoč nekatere javne ustanove.
Prve težave v domu so nastale že lani. takoj po prevzemu uprave s strani občine, ko so v roku nekaj mesecev iz enega ali drugega raz-
loga premestili več zdravnikov: Danes skrbi za približno 90 »ostarelih in onemoglih stalnih gostov v domu en sam zdravnik, kar je v takih pogojih očitno premaloi Neurejenemu položaju na področju zdravniške oskrbe se je torej v zadnjem času pridružila še nalezljiva bolezen, kgr zgovorno priča, da v domu «don Marzari» res ne poteka vse v najboljšem redu.
Na to stanje so lani opozorili • že nekateri sorodniki oseb, ki so živele v domu in pa tudi prebivalci Naselja S. Nazario,' ki so bili Opravičeno zaskrbljeni, da bi -še' gafje ne razširile tudi med njimi, V znak protesta pa so prejšnji teden u-službenci doma proglasili, enourno stavko, s katero so baje dosegli, da je pokrajinski zdravnik Botteghel-li uvedel preiskavo o stvarnem položaju v domu. Upajmo torej, da se bodo stvari res premaknile z mrtve točke in da bi dolžnost po celoviti o-skrbi starejših oseb res ne ostala le neizpolnjeno načelo.
Vodstvo Zavoda za industrijsko cono EZIT bo v kratkem oddalo dela za ureditev razsvetljave vzdolž glavne ceste na območju med Žav-ljami in Orehom. Za to delo je predviden izdatek 259 milijonov lir. Hkrati s tem bo EZIT razpisal natečaj za preureditev železniških priključkov v industrijski prosti coni.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul.' st.
Frančiška 20/2
vas vabi danes, ob 20.30 i Gregorčičevo dvorano na
razgovor o mladinskem raziskovalnem taboru «BARKOVLJE 81»

KD
Z la tice o^iede-ien,
BOLJUNEC
Jutri, 3. februarja, ob 20:3d v gledališču «F. Prešeren«
«\E POZABITE NA NAS»
večer posvečen 40-letnici ustrelitve
PINKA TOMAŽIČA IN TOVARIŠEV '	/
Govor - MILAN PAHOR	i V.**- ‘V
Nastopajo: moški pevski zbor »Vasilij Mirk» in harmonikarski ansambel s Proseka - Kontovela — vodi Evgen Prinčič — ter domači recitatorji.	VABLJENI!
>i.	:\v?
,J J.
ZSKD	za mlade (po duhaj
OKROGLE OD PREŠERNA DO ŠIfRERJA
večer pesmi in ne,
ki jih poslušamo stoje in sede tozd lopovi
«NOVA PISARIJA* STOJAN COLJA SILVIJ KOBAL' ANDREJ ŠIFRER
V baru KULTURNEGA POMA v petek, 5. februarja, ob 20.30.
(Vstop NI brezplačen).	f	'v Vf
Včeraj-danes H Prosveta

Si.
Gledališča
ŠSG
SSG v Trstu: v priredbi in režiji •Jožeta Babiča predstavi Levstikovo del® »Minister Gregor pg niču.
Spored: DANES, 2. februarja, ob 9. uri na osnovni šoli v Barkovljah in ob II/uri na osnovni šoli pri S.v. Ivami! JUTRI, 3. 'februarja,- ob. 9. ■uri na osnovni šoli pri Sv. Jakobu in ob 11. uri na osnovni šoli v Rojanu. V ČETRTEK, 4. februarja, ob 9! uri na osnovni šoli v Bazovici in ob 11. uri na osnovni šoli na Kati-“SEkJ, PETEK,, 5. februarja,, ob 9. uf* h& osnovni soli v skednji in ob : 11! Uri' na osnovni šoli pri Sv. Ani. VvSOBOTO, 6. februarja, ob 0.‘uri na. otjpovni šblčt Križu in ob H. uri nAAosnovni šoli na Proseku. . I
;KOSSETTI	-i
'Danes ob 20.30 bo Ljudsko gledališče* iz Rima predstavilo Rostandovo deh)«Cirano de Bergerje*, V abbn-m^ju odrezek štev. C. Rezervacije pri osrednji blagajni.
'Verdi	^ >r .
;V; gledališču Verdi pripravljajo' u-prizoritov opere Enriqua Granado-sa ,«Gqyescas* in b$let i «Favola» Gjaupaola Corala. V obeh primerih gre v bistvu za noviteti. • V španski bperi bodo kot vokalni'solisti nastopili cGabriela. Cegolea,: Ruggero Bondino, Roberto Coviello in Silvana Mazžieri. Režiser in koreograf je‘ Alfredo - Rodriguer, osnutke za kostume m Sceno' je izdelal Giuseppe, Žigama.*,*.'
V. baletu1' cfavola*.,bodo poleg tržaškega -baletn^a Žfcora sodelovali solisti Leda Lojodice. Simeon Petrov in mitnps Mario Bigonzetti. Koreografijo je ■ pripravil Flavio Ben-nati, scene in kostume Dino Sapo-pi. Obe deli bo dirigiral Gert Me-ditz. Zbor bo naštudiral A. Giorgi.
Jutri, ob 18.30 bo v veliki dvorani CCA predstavitev obeh del. O operi «Goyescas» bo govoril znani glasbenik in kritik Gino Negri, «Fa-volo* pa bo predstavil sam skladatelj Coral v razgovoru z Giuliom Viozzijem.
Jutri, ob 20. nri peta predstava Saint-Saensove opere «Samson in Da-lila», red B/F.
Razna obvestila
RESOLUCIJA OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
z i , .
.j--.«---J
H)fri
OBČINE NAJ BI IMELE NEPOSREDNE PREDSTAVNIKE V SKUPŠČINI KŽE
'	. ,	■ \	. ,	•*' * ' > .	V' t- <*}
Reorganizacija zdravstva nalaga točne obveznosti, ne predvideva pa možnosti da bi občine vplivale na odločitve • Zahteva po spremembi deželnega zakona 34/80
Marsikatera od 25 občin goriške pokrajine nima svojega predstavnika v glavni skupščini krajevne zdravstvene enote (KZE), to je v
Zasedanje občinskega sveta je bilo tokrat neobičajno kratkotrajno. Naj omenimo še, da je svetovalec Emil Tomšič opozoril na vprašanja, ki se organizmu, kjer naj bi sprejemali pojavljajo v zvezi z reorganizacijo vse pomembnejše odločitve s pod- j odbora za družinsko poslovalnico ter ročja zdravstva in tudi socialnega v zvezi s primernim predstavništvom
varstva. V takem položaju so tudi manjše občine v drugih pokrajinah Volitev predstavnikov v skupščino KZE je namreč predvidena na stran karski osnovi. Po drugi strani pa reorganizacija zdravstva nalaga ob činam vedno večje pristojnosti in bremena, ne da bi imele, prav zaradi veljavnega načina volitve pred stavnikov v KZE, kakršnokoli možnost vplivanja na odločitve ter kontrole nad delovanjem te ustanovo.
V zvezi s tem vprašanjem je te-
Družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost Vrabče bodo dne. 6. februarja 1982 ob prazniku, krajevne skupnosti odkrile spominsko obeležje na Škapinovi hiši,, pred katero so dne 30. 12. 1943 nemški okupatorji ustrelili Sergeja Venturinija, komisarja 1. bataljona 19. SNO UB S. Kosovel, in Maksa Trobca in.Džanija. borca istega bataljona, ter aktivistko Marijo Seražin.
K odkritju, ki bo ob 15. uri, vabimo vse prebivalce, borce in aktiviste NOV, še posebno pa borce 19. SNOUB S. Kosovel.
Odbor
KRUT — Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem sprejema’ prijave za* PLAVANJE v baze-
V petek
stavka šolnikov
Deželni Sindikat slovenske šole oklicuje za petek, 5. februarja, celodnevno stavko učnega in neučnega osebja na šolah vseh vrst in stopenj, da protestira proti zavlačevanju rešitve neštetih problemov slovenske šole in zahteva:
1.	ureditev staleža začasnega šolskega osebja:
2.	raztegnitev 64. člena zakonskega osnutka 2777 tudi na 65. člen, ki obravnava slo-
. venske šole;
3.	izvajanje delovne pogodbe za obdobje 1979-81;
4.	da se čimprej zaključijo in da se nato takoj izvedejo določila delovne pogodbe za dobo 1982-83.
Danes, TOREK, 2. februarja
SVEČNICA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.12 — Dolžina dneva 9.46 — Luna vzide ob 11.47 in zatone ob 1.18
Jutri, SREDA, 3. februarja BLAŽ
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9 stopinj, najnižja 5,5, ob 18. uri 7,2 stopinje, zračni tlak 1024,2 *nb ustaljen, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luka Kafol, Tom-
rnaso Manzutto. Alessandra Iurhan, ^ 17 do 19 30 ob nedeljah ^ Valentina Millo, Jessica Fonf«pot. m d0 13. Llre,'do vključno 14. fe-
Alessia Vidal, Marco Sisti, Giuseppe Giannone.
UMRLI SO: 72 letna Giovannina Gabrovec, 58 letni Edoardo Cigno lini. 62-letni Bruno Held, 71-letni Dante Chiussi, 88-letna Amalia Del Tin vd. Siega, 91 letna Irma Zano-hni vd. Roba, 84-letna Maria Pegan Por, Veechiet, 69-letni Rodolfo Vel-ner, 83 letna Luigia Zabai vd. Giotti, 66 letna Carla Beleli vd. Has-SW, 89 letna Valeria Spaventi vd. Schrot, 77-lelni Giovanni Zirnstein, 91-letna Beatrice Marusci, 691etni Oliviero Babich, 86 letni Giuseppe Grilanc, 81 letni Romano Vidari, 90-letna Angela Ritschel vd. Goat, 84-letna Anna Rosa vd. Turk, 72-letni Carlo Sardo, 90-letna Giuseppina lazbec vd. Neri.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Uh F, Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik in Milje
(»d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul, Oriani 2, Piazza Venezia 2, Zgonik, Milje,
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Piazza Venezia 2, Zgonik, Milje.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: teh 226-165; Opčine: tel. 211001: frosek: tel. 225 141; Božje polje Zgortik: tel 225 569: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197: Zavije: (eh 213-137; Milje:, teL 271-124.
KD Kraški dom Repentabor vabi člane in prijatelje na 6. redni občni zbor, ki bo v petek, 5. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30, v drugem sklicanju v domu Albina Bubniča v Repnu.
KD Vesna priredi jutri, .3. februarja. ob 20.30, v domu 4A. Sirk* srečanje z Marjom Magajno, ki bo prikazal diapozitive o potovanju po Islandiji. Vabljeni!
Razstave
torelrf
in četrte)! od 17. do 18. ure.
Zveza borcev VZP-1 - ANPI, — Boljdnec priredi ob 38. ‘ obletnici masovnega odhoda v partizane 6. februarja ob 19. uri v hotelu Mae-stoso v Lipici, kulturno - družabni večer. Vabimo vse partizane, aktiviste in simpatizerje, da se prireditve množično udeležijo. Vpisovanje v kavarni Marije Žerjal v Bo-ljuncu vsak dan, ter na sedežih sekcij sledečih vasi: Boršt - Zabrežec, Bazovica, Trebče, Opčine in v Ljudskem domu v Križu.
Sekcija VZPI - ANPI Prosek - Kon-tovel, vabi vse bivše borce NOV, bivše aktiviste OF in simpatizerje, na zborovanje v četrtek. 4. februarja t.l. ob 20.30 na sedežu Mladinskega krožka v Kulturnem domu ' na Proseku. Razpravljalo se bo o novem včlanjevanju in razdeljevanju članskih izkaznic VZPI za leto 1982. Prisostvoval bo tajnik pokrajinskega odbora VZPI tov. Dušan Košuta.
KD F. Prešeren - Boljuncc Obvešča, da je razstava slikarja ijtpjana Zafreda iz Divače odprta vsak dan
bruarja v gledališču F. Prešeren.
Kino
Arlston 16.00—18.45—21.30 «L’uomo di ferro». Režija Andrzej Wajda.
Ritz 17.00 »Fracchia, la belva uina-na». Paolo Villaggio.
Eden 17.30 «L’esercito pili pazzo del mondo*.
Grattaciclu 16.30 «Nudo di donna*; Eleonora Giorgi, Nino Manfredi.
Fcnicc 17.00 «11 marehese del Gril-' lo». Alberto Sordi.
Nazionule 16.00 «Jungla blue*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Revija: , Pon pon strip tease*. Sledi film: teširh-ceale al mare con Tainica (dl pa-pk». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capi tol 16.30 «Quella folle estate*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 — 22.00 «limamorato pazzo».-A. Celentano,'O; Mtiti.
FilodrammatiCo 15.00 *Questo fan-tastico mondo erotico»/ Prepovedan Gladini pod 18. Icibm.
Aurora 16.00 «Piso pisello*:
Vlttorlo Veneto 16.30 «La cugina del prete*. Prepovedan mladini pod 18. letom.	i
Mignon 16.30 «L’amantt» di lady Chatterley». Prepovedan ■ mladini pod 14. letom.	j'1 ,
Radio 14.30 «Qub per apprgndiste pomo mogli*. Prepovedan, mladini pod 18. letom.	:
Luiniere 16.00 «11 dormiglione*. Woo-dyK Allen.	.	.	. :
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM avto fiat 126 v odličnem stanjb, prevoženih 22 tisoč kilometrov. Telefonirati na (0481) 882016 od 19. do 20. ure.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA razpisuje javno selekcijo na osnovi listin in izpita - kolokvija za sprejem v službo ravnatelja za dobo 90 dni v Domu za ostarele »Bratov Stuparich» v Sesljanu. Predvidena mesečna netto plača znaša 648.000 lir. Zahtevani študijski naslov: doktorski naslov pridobljen na eni izmed naslednjih fakultet: fakulteta za književnost, filozofijo, pedagogijo in drugih leposlovnih usmeritev ter fakulteta za sociologijo, psihologijo in medicino. Ostali rekviziti: italijansko državljanstvo:	kandidati
ne smejo imeti več kot 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Interesenti morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju na Urad za stike z javnostjo in prevajanje (soba št. 20) najkasneje do 6. februarja 1982. Prošnji morajo priložiti naslednje dokumente: 1. doktorat; 2. potrdilo o službovanju z enakovredno kvalifikacijo v javnih ustanovah: 3. morebitne listine, ki dokazujejo pravico do prednosti, preference ali zvišanja starostne meje.
FANT s trgovsko izobrazbo išče katerokoli zaposlitev, Telefonirati na štev (040) 228177 od 8. do 14. ure.
OSMICO nadaljuje Robert Pipan v Mavhin.jah.
PRODAM avto alfa romeo 1300 «glu-lin nuova super* opremi *en z radiom. Telefon (040) 220366.
ODSTOPIM nekaj zadnjih letnikov Službenega lista SFRJ. Telefon: (040) 631646.
PRODAM štirisobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico. Tel. (040) 228390
kla razprava že v občinskem svetu v Škocjanu ob Soči ter v nekaterih drugih občinah, o zadevi pa so v petek razpravljali tudi na seji občinskega sveta v Sovodnjah. Soglasno so odobrili osnutek resolucije z zahtevo po spremembi in dopolnilu deželnega zakona št. 34/80, da se občinam omogoči izvolitev neposrednih predstavnikov v KŽE, da se o-mogoči izvajanje nadzorstva nad delovanjem upravnega odbora KZE tudi predstavnikom manjšine ter da imajo občine možnost sklicevati skunečino KZE.
slovenske narodnostne ■ skupnosti v omenjenem organizmu. Trenutno so namreč v teku pogajanja in pogovori za združitev tržiškega in gori-škega odbora ter za sestavo enotnega pravilnika o poslovanju.
du. Novih primerov okužbe ' s ’ ste: klino v zadnjih dneh sicer niso ugotovili, pač pa bi na podlagi nekaterih vesti lahko sklepali, da je bolezen, kljub temu že precej napredovala. Tako naj bi obolela lisica te dni pri Bonetih napadla privezanega psa, v nedeljo dopoldne pa s() lisico opazili tudi v neposredni bližini zadružnega hleva v sovodenj-ski občini, kar je vsekakor neobičajno. Pri tem velja zabeležiti tudi podatek, da so prav na tein območju pred tedni ustrelili obolelo žival.
Steklina se verjetno širi
Lovci na Goriškem so v nedeljo ustrelili štiri lisice. Najbolj uspešni so bili na področju Dola, kjer so ubili kar tri živali, eno lisico pa so ulovili na območju Fare. Vse živali bodo podvržene obveznemu pregle-
POROCILO PRIREDITELJEV
• .Hi’ ~ -■ !r-t


DANES V TRŽIČU
Pisatelj Moravia bo govoril dijakom
V kinodvorani Excelsior y Tržiču bo dijakom višjih srednjih šol iz Tržiča danes govoril pisatelj Alberto Moravia. Srečanje bo ob 10.30.
■	. •.	-	• ti'

KONEC TEDNA V ZNAMENJU HUDIH NESREČ
. | f
Dekle zgorelo v avtomobilu : Avto preklan na dvoje pri Sapi
Žrtev je 17>letiia Adriana Marega sreča se je zgodila v nedeljo zvečer na
iz Gorice - Ne-Majnici
nu v Struntaimrizačetek vaj 4. mar- ""Na-petkovi -seji, ki je bila prva ~	v letu l982 je občinski svet nato o-
čfcbrilfsklfep o žh&oVpiVpeljat j; ob-šfcskdgfeiilavkaina električno-energijo v smislu določil zakona o fi-njajnčfieni gostovanju krajevnih u-pfav. Lani1,jfe občina iz tega naslova prejela za okrog' sedem milijonov lir, sredstey. Približno toliko naj bi znašali dohodki tudi v tem letu.
Na petkovem zasedanju so odobrili tudi predlog porazdelitve 2,5 milijona lir prispevka prefekture za brezposelne in potrebne občane. Znesek bodo porazdelili 19 občanom.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Založništvo tržaškega tiska
vabita j u t r i, 3. februarja ob 20. uri v malo dvorano Kulturnega doma v GORICI na predstavitev knjige prof. ALDA RUPLA
TELESNA KULTURA MED SLOVENCI V ITALIJI
V kulturnem sporedu bo sodeloval moški zbor DANICA z Vrha.
Konec tedna je na Goriškem minil v znamenju hudih prometnih nesreč, ki so terjale «no smrtno žrtev, več oseb pa je bilo ranjenih. Najhujša nesreča, ki je terjala smrt 17-letne Adriane Marege iz Gorice, ranjeni pa sta bili še dve drugi osebi, se je pripetila v nedeljo, v prvih večernih urah na Majnici, blizu odlagališča starih avtomobilov Giustizieri.
Dekle je zgorelo v avtomobilu znamke A 112, ki ga je upravljal 25-letni agent državne policije Lu-cio Muz iz Krmina. Vozilo se je vn/lo neposredno po trčenju s ci-tirienom cx, ki ga je upravljal 27-letni Matteo Menichino in ki je bil v nesreči tudi sam ranjen. Hude telesne poškodbe je utrpel tudi Lu-cio Muz, ki so ga v goriško splošno bolriišnico sprejeli s pridržano prognozo' predvsem zaradi hudih" opeklin.
Dinamika hude prometne, nesreče je menda precej preprosta. Menichino naj bi s citroenom vozil iz Gradišča proti Gorici, s stranske ceste, z leve strani pa. na j bi naenkrat pripeljal A 112, v katerem sta bila Muz in Maregova. Trčenje med voziloma je bilo silovito, tako da je A 112 odbilo nekaj deset metrov stran, izven cestišča. S ceste je zletel tudi Menichinov citroen.
Medtem ko so Muza uspeli izvleči iz razbitega in gorečega avtomobila, je dekle ostalo uklenjeno med razbitinami in je živo zgorelo.
V noči od sobote na nedeljo pa se je pri Rupi. na kraju, ki mu domačini pravijo Velika jama, pripetila huda, skorajda neverjetna nesreča, ki se je za 20-letnega Anto-nina Schepisa, po rodu s Sicilije, po poklicu orožnika, iztekla skorajda brez poškodb. Medtem ko se je avtomobil znamke alfetta pordenon-ske registracije dobesedno preklal na dvoje ter je zadnji del ostal u-klenjen ob ciprese, predni del pa odletel nekaj deset metrov niže v vinograd, je voznik utrpel le nekaj prask in zvrhano mero strahu.
Reševalce je pričakal stoje, ob strani ceste. Nesreča se je zgodila bkrog 1.30. Takrat že redkim mimoidočim avtomobilistom pa se je nudil zares neobičajen prizor, saj je po cestišču, v dolžini, nekaj deset metrov ležalo razbito steklo, deli avtomobila in ciprese, ovit okrog debla pa zadnji del avtomobila, medtem ko prednjega dela ni bilo o-paziti na prvi pogled, ker je ležal nekaj metrov niže. Menda je Sche-pis, pripeljal, očitno z neprimerno hitrostjo, iz goriške smeri. Ob koncu pa še ugotovitev, (morda gre le za čudno naključje), da sta v obeh nesrečah vpletena pripadnika varnostnih sil.
Doslej velik uspeh razstave or ^ Goriški v časti£ Marije Terezije
Včeraj so predstavifi,obsežen katalog • Naj-to brž bodo razstava podaljšali še ves marec
Doslej si je razstatx> Marije Te- ganizirale prevoz obiskovalcev, v režije 'v muzeju Attems, ogledala Gorico. Povabili bodo na ogled taz-okrog pet tisoč,Ijpdi, Od teh jih je ,stave tudi razne ustanove iz Slove-nikaj manj kot Šiiri'iisbč' ptačald^mje, takti s sosednega kot z ljub-vstopnino, nekaj nad , tisoč pa je bilo dijakov, ki so imeli'brezplačen vstop. Podatke je novinarjem posredoval včeraj ' zjutraj pokrajinski odbornik za kulturo odv. Marino Ste Grassi. Včeraj zjutraj so namreč, v palači Attems predstavili tudi. iskoro' tristo strani debel katalog razstave z naslovom Maria Teresa e il Settecento goriziano». Katalog je veUkega formata, v njem je veliko barvnih in črno-belih sliki eksponatov, ki so na razstavi. Vsak razstavljen eksponat je podrobno opisan, navedem je tudi obsežna bigliografija, mveden ja tudi lastnik dela. Eksponate so dobili i?, raznih krajev. Posodili so- jih tako. javne ustanove kot zasebniki. Nekaj del je prišlo iu-U iz Ljubljane. Pmp
velika slika cesarice Marije Terezije, delo umetnika ■ Martina van, Megtensa (rojen v Stockholmu 1695, umrl m Dunaju 1770). Sliko je goričkemu muzeju posodila, Narobna 'galerija v Ljubljarii.
Ker je razstava prirejena po področnih ali časovnih ciklusih je vsakemu teh ciklusov v katalogu dodan krajši uvod izpod peresa 'znanih preučevalcev tistega obdobja. Katalog, ki ga je izdala goriška pokrajinska uprava je torej zanimiv pregled .takratne^ zgodovine.
* Brez dvoma bo ndse* bralce zanimalo še nekaj o razstavi in o katalogu. Omenili smo že za Gorjco precej -visoko število }dosedaiijj1h> o-biskavaUiev .v čgsu ,od .12. .defjem-bra lani do konca letošnjega januarja. Razstava naj bi bila odprta le do konca februarja. Vendar si pokrajinska uprava prizadeva, da bi jo podaljšali Vsaj za mesec drit, da bi si jo lahko ogledali dijaki vseh srednjih šol Goriške, ijbi-skovalci iz drugih pokrajin in tudi iz Slovenije. To tudi zato ker ni bilo sedaj na razpolago kataloga, Icaterega tisk se je ‘iakasnil za skoro dvd meseca.
Prav v teh dneh bodo sprožili širšo propagandno akcijo v vseh srednjih šolah, želijo namreč,' da bi prišli vsi dijaki na ogled razstave. Že jutri bodo m vse šole poslali brezplačni izvod kataloga. Stopili bodo tudi v stik s 'turističnimi agencijami širom po deželi, da bi ar-
ijanskega območja. Vstop za te skupine bo' brezplačen, tako se bodo oddolžili za isposojena in razstavljena dela.•
Lani 'je goriška pokrajinska muzeja v' palači Attems in na gradu obiskalo 31.000 ljudi. To je zelo veliko, -i
Straški razstave so zelo veliki. Doslej so' porabili 58 milijonov lir. 20 milijonov so-dobili kot prispevek od deželne uprave, 22 milijonov bodo vnovčili od, vstopnin in prodaje kataloga.Nekaj nad 15 milijonov lir pa bodo morali kriti iz pokrajinskega, proračuna. Strošek je precej visok ',so .dejali zastopniki pokrajinske uprave, vendar je razstava vzbudila zanimanje ne samo v Gorici marveč, tudi .drugod. Razstavlje-
v osrednji dvorani je razstavljena, ne eksponate so zavarovali za vso-
miiiiimiiiiiiiiiiumtiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiMmfiiiiunHiiiiitNiiimiiiiiiimiiiiiitimiiiiiiiiiimuniimiiiiiii
VCS PRIHODNJI Teom STAVKA .M. VSJU DRŽAVI
Goriška« avtoprevozniki stavkajo od četrtka dalje
Splošnim težavam se pri nas pridružujejo še lokalne in mednarodne
,to ene milijarde Ur.
Precej visok je strošek za nočno čuvanje palače (14.000.000 lir), kar precej je stal tudi katalog, ki so ga tiskali v 1.60Q izvodih (23.000.000 lin). Prodajali - ga, bodo pod realno ceno m sicer po 18.000 lir izvod. Profesorji ga bodo lahko kupili po še nižji ceni in sicer po 9.000 lir.
# V župnišču pri Madonnini imajo vsak torek’in petek predavanja o cerkvenih vprašanjih v spomin na umrlega nadškofa Cocolina.
• -	Zveza-
Slovenskih kulturnih društev
rabi v nedeljo, 7-. t.m„ ob 17, uri v goriški Kulturni dom na osrednjo proslavo ob dnevu slovenske kulture:
«Žfve naj vsi narodi. : .»
Spored:1
—	nastop Sovodenjskega noneta; V‘ : n
—	priložnostni govor;
.kratki film D. Frandoliča «Blisk v noči»;
—	liimnična monografija o F.
Prešernu »Spoved lučnim bratom*:	.
—	odmrtje razstave ljubljanske-, ga slikarja F. Zupeta Krištofa!’ 1
Od četrtka bodo stavkali goriški avtoprevozniki. Vključujejo se v splošno stavko italijanskega avtopre-vozništva, ki so jo napovedale vse organizacije tega področja in sicer ANITA. FAl, FITA in ANCS. Splošna stavka vsedržavnega značaja se bo sicer začela šele v ponedeljek, 8. februarja, trajala bo do petka. 12. februarja. V Gorici pa bodo avtoprevozniki pričeli stavkati neka. dni prei in sicer že v četrtek, .4» februarja. To zaradi težav, ki jih imajo z mednarodnim prevozom, še zlasti v sosedno Jugoslavijo. V četrtek se bo delegacija goriških avtoprevoznikov sestala s krajevnimi ob lastmi. Preučili bodo tudi druge možnosti protestne akcije v zvezi z valutnimi težavami in izdajo dovoljenj za mednarodni promet.
Stavka bo ohromila italijansko gospodarstvo, saj bo v vsedržavnem merilu trajala skoro teden dni. Avtoprevozniki protestirajo proti vladi, ker ni ta pripravila novega splošnega zakona o avtoprevozništvu in tudi zaradi prevoznih tarif, ža katere pravijo, da so prenizke,..
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure 'el. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do, 20. ure, tel. 68 441.
...mm.....................mimimmm..
Usodno trčenje med alfetto in tovornjakom s pomijami
Hh
Križišče med pokrajinsko cesto ter odcepom državne ceste št. 55, med štandrežem in Sovodnjami, je bilo včeraj, nekaj po 15. uri, že spet prizorišče hude prometne nesreče s smrtnim izidom. V hudem trčenju med tovornjakom in alfetto goriške registracije je umrl 76-letni Leone Blasi iz šlovrenca, Ulica Monte Santo 9, ki je menda tudi sam, z neprevidnim ravnanjem; povzročil nesrečo, katere potek pa še ni povsem
raziskan. Po izjavah šoferja tovor- stišča, s tovornjaka pa so na cesto
n 1 n I/ o	CZ. o Kn’ ni o fliMirlfnn	... J.’  11 l • .‘.'L ___i i
njaka, 25-letnega Gabriela Grudina naj bi Blasi z alfetto malo pred trčenjem zavil proti Sovodnjam. že po nekaj metrih pa naj bi se premislil ter vozilo obrnil ter ponovno usmeril proti Gorici, ne meneč se za tovornjak, naložen s sodi pomij, namenjenih prašičji farmi pri Rupi Trčenje med voziloma je' bilo silovito, saj je alfetto odbilo nekaj deset metrov naprej, ha levo stran ce-
zleteli sodi pomij, ki jih vsak dan vozijo iz neke vojašnice. Trčenje je bilo usodno za Blasija, upokojenega uslužbenca v trgovskem podjetju Bi-got v Gorici, saj je umrl, zaradi hudih poškodb, že med prevozom v bolnišnico. Precej dela pa so imeli tudi uslužbenci državnega podjetja za ceste ter gasilci, dh so s cestišča pospravili ogromno količino pomij.
Letaki rdečih brigad pred tovarno Ansaldo v času službe Di Lenarda
Cesare Di Lenardo, rdeči briga« dist, ki so ga policisti aretirali pred nekaj dnevi v Padovi, kjer je z. drugimi štirimi brigadisti imel zaprtega ameriškega generala Do-zigra, je pred nekaj leti bil nekaj časa uslužben kot delavec v tovarni Ansaldo v Tržiču.
Prav v tem času so delavci dvakrat našli cel kup letakov s parolami rdečih brigad na svojih avtomobilih, Ki so bili •parkirani prMr^hh-dom tovarno. Takrat -so delavci takoj pbklicali policijo, ki je letake zasegla. Tukajšnje časopisje je o dogodku pisalo precej obširno.
■4 M
GR
GLASBENA ,, MATICA 'tov ‘ GORICA
GLASBENA MATICA
-•v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete V Gorici priredi
KONCERT
TRIA LORENZ
Sodeluje:	> j
JOŽE FaLoUT - rog GORICAKATOLIŠKI DOM, 4. fehruarja 1982, ob -20.30
Slovenski dijaki na zimovanju
V nedeljo so na Nevejsko sedlo za teden dni odpotovali dijaki in dijakinje klasičnega liceja Primož Trubar iz Gorice. V tem času bodo v dopoldanskem času smučali, popoldne pa bodo študirali, saj so z njimi ravnatelj in nekaj profesorjev. Licejci se bodo v Gorico vrnili v soboto.
V okviru italijanske abonmajske gledališke sezone bo drevi v Verdijevem gledališču v Gorici nastopila skupina «11 gruppo della Roc* ca> iz Firenc z delom 11 Ruzante, A. Beolca. Predstava bo ob 21. uri.
Orožniki našli ukradeno puško
Orožniki iz Tržiča so v nekem jašku v Ulici Lisert v Tržiču našli predelano lovsko puško znamke fausti kalibra 20 milimetrov s prikrajšano cevjo. Menda gre za orožje, ki je bilo ukradeno pred tremi leti Battistu ftigonastiju iz Fo-ljana. Takrat so neznand odnesli skupaj devet pušk. Sedem so jih že našli v neki kraški jami, osma naj bi bila najdba iz jaška v Ulici Lisert. Manjka torej samo še ena. Orožje naj bi v jašek skril zaenkrat neznan mladenič, ki ga vneto iščejo-	i
Razna obvestila
Kulturno društvo Sovodnje vabi v četrtek, 4. t.m. ob 20. url na predavanje o steklim. -Predaval bo dr. Dušan Furlan.
Planinski ples za člane in prijatelje Slovenskega planinskega, društva bo v soboto, 13, februarja. Vstop sa-, mo z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva, ob delavnikih od 9, do 11. ure ter od 17. do 19, ure do. oddaje razpoložljivih prostorov.
Smučarski odsek Slovenskega planinskega društva se bo udeležil tekmovanja za pokal Lepi vrh. ki bo v nedeljo, 7, februarja. Člani - tekr movalci naj se prijavijo na sedežu društva najkasneje do četrtka, 4. februarja. .
Kino
Cotiča
VERDI 18.09-22.n0 »Fracchia la belva umana*. P. Villaggio In A. Mazzamauro. Barvni film.
CORSO 18.00—22.00, «11 tempo delle mele». C- Brasov in F. Fosey. Barvni film.
V1TTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSJOR 17.30-22.00 «Le calde ragazze di Berlino*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Bianco, rus-so, verdone*. ’
Noro Carico
io okolira
SOČA J7.00-21.00 »Priča*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-22.09 «Mazurka v postelji*. Danski film.
DESKLE 19.30 «Hamburška mafija*. Nemški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Ves dan in ponoči je v Gorivi dežurna lekarna Marzini, Korzo I-talija 89, tel. 84 443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ul. 1. maja. tel. 73-328.
Prispevki
N-N, iz Gorice daruje 5.000 lir za Slovensko planinsko društvo v Gorici.
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
'
Mladinski krožek KD F. Prešeren je priredil v petek v občinskem gledališču v Boljuncu kulturni večer, posvečen handikapirancem. Na slikah: zgora| levo odprtje razstave slikarja
invalida Stojana Zafreda, desno ogled razstave, spodaj levo pa nastop Tržaškega okteta

Nastop mlade kantavtorlce Mateje Koležnik je v torek zvečer privabil v Slovenski klub številno občinstvo,
predvsem mlado
mm m- H J|	m m	ijl	Uga	|g Ig	
Jff 8	■ h				


V sredo je imelo v prostorih openskega Prosvetnega doma občni zcor SKD Tabor. Nc levi občinstvo, desno pa predsednica Stanka Hrovatin podaja poročilo o delovanju društva
m
_____j

hč . -J
5 .J

Kulturno društvo Jože Rapotec iz Prebenega je priredilo prvi turnir; v- brlškoll in trešetu, ki se ga |e ude' ,	težilo lepo število članov. Na sliki zmagovalci	i
predstavnika ZSKD Vojka Slavca, desno udeleženci
Gruden in ŠD Sok ol. Levo pozdrav
V petek je bil v Nabrežini redni občni zbor KD Igo
mniin

ega odseka K D Vesna |e bila v mali dvorani Kulturnega doma Albert Sirk v Križu temi »Vera In današn|l čas», v kateri sta sodelovala novinar Sto|an Spetič in duhovnik Tone Bedenčlč
V petek zvečer so tržaški skavti praznovali 30-letnlco ustanovitve svoje organizacije. Ob tej priliki so priredili družabni večer v gostilni Pri štrajnu v Dolini
Rokohitrc Mario Pogačnik je bil v p etek zvečer gost KD Valentin Vodnik v Dolini, kjer je v društveni dvorani prikazal svoj} »čarovnije*
V soboto je bil v gledališču »Prešeren* 11. pokrajinski kongres tržaške federacl|e Vsedržavne zveze zadrug In posojilnic. Na sliki.poseg tajnika Kmečke zveze Edija Bukovca.
Milanska lepotita 1982

V noči od nedelje na ponedeljek so izvolili milansko «lady». Je to zares lepa baletka Oriella Dorella, ki jo vidimo v družbi nogometaša
Beccalossija
KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE
Gostovanje Dunajskih simfonikov in zagrebškega Kazališta... teatra
Odlično izvajanje v ne preveč primernem prostoru - Druga verzija dela Dušana Jovanoviča, ki obravnava temo kominforma iz pred veliko let
Med januarskimi kulturnimi dogodki sta1 izredno pozornost vzbudili dve gostovanji:	Dunajskih
simfonikov v Cankarjevem domu ter zagrebškega gledališča KPGT v Slovenskem mladinskem gledališču z Jovanovičevimi Karama-zovimi.
Za drugo gostovanje Dunajskih simfonikov v Ljubljani (prvo je bilo pred leti v Slovenski filharmoniji) je kajpada vladalo med ljubitelji simfonične glasbe izredno zanimanje. Vstopnice so razprodali (rezervacije), še predno so bile natisnjene. Pravzaprav še je potrebno spomniti, da so gostovanje odličnega dunajskega orkestra napovedali že na otvoritvi razstave Dunajski bidermajer v Narodni galeriji v začetku lanskega leta predstavniki avstrijskega kulturno-političnega življenja. Bržkone so organizatorji pri tem mislili morda že na nastop v veliki dvorani Cankarjevega doma? To
se žal ni uresničilo. Koncert je bil v nabito polni, topli in suhi srednji dvorani. Nad devetdeset godbenikov je povsem zasedlo oder.
Prav gotovo je bilo doživetje gledati za dirigentskim pultom svetovno znanega dirigenta Wolf-ganga Savvallischa, ki je za svoje menda prvo gostovanje v Ljubljani izbral dela treh velikih predstavnikov glasbene ustvarjalnosti našega stoletja: Igorja Stravinskega, Richarda Straussa in Sergeja Prokofjeva. Uvodoma je orkester predstavil baletni) suito Pulcinella Stravinskega. Delo zahteva manjšo zasedbo orkestra: skrčena godala, izbrana pihala in trobila. Spričo pogojev nastopa Dunajskih simfonikov v kvalitetno neadekvatni dvorani je v celoti izzvenela interpretacija Pulcinelle najbolj zrelo: do izraza so prišli solisti v godalih, virtuozni dvogovori med fagotom in rogom ter flavtama in fagotom, izredna ritmična natanč-
PRED DNEVI JE UMRL STARI ISTRSKI ANTIFAŠIST MARINCICH
Spomini na «krvavi 1. map v Pulju
Provokacija je bila najavljena - Potvarjanje v italijanskem meščan-skem tisku - Pobeg iz «zapora» na božič 1944 mu je rešil življenje
ril za to, da bi bile izločene iz vsakdanjega življenja družbene krivice in nacionalna zapostavljanja. Pravzaprav je bilo to eden izmed ciljev mojega življenja. Nisem bil politik, nisem bil vodilna osebnost, pač pa preprost človek, ki je vendarle nekaj prispeval k uresničenju boljše družbe, že v mladih letih sem na primer opazil, da skuša fašizem zatreti vse. kar je hrvaškega in slovenskega v Istri. To me je prizadelo. Zato sem zasovražil fašizem, ki je tlačil tudi del italijanskih istrskih ljudi, pa čeprav z drugega zornega kota. V času prve svetovne vojne sem kot avstrijski vojak obšel številna bojišča, tudi rusko fronto irvprav skriahotevfcijih prinaša s seboj vojna, so mi dale še
K
sem opravljal najrazličnejša dela. V začetku 1920. leta sem se vljučil v socialistični mladinski krožek. Imel sem srečo, da sem se ošebnp spoznal z Giuseppom Podu jem, vodilno osebnostjo v tedanji sindikalni organizaciji. Bil je Poduje tudi-tajnik socialistične stranke ter urednik časopisa »Pro-letario*. Poduje je bil eden izmed pobudnikov bojev za delavske pravice.
«Po svojem prihodu v Pulj sem stežka našel zaposlitev, kajti bil sem eden izmed tistih bivših ruskih ujetnikov, ki so jih označili kot nevarne elemente, ker da so iz revolucionarne Rusije prinesli
ttllNllllMllllllimilllllllMIIIimilllllMIIIIIIIMMIIItllimitllllllMIIIIIIIIIIMIIMIIlllMHItllllllllllllllMIIIItlllllMII
Grafologija lahko pomaga tudi v šoli
Velika množica prijateljev in znancev je pred dnevi pospremila k zadnjemu počitku na pokopališče v Vižinadi. v srcu Istre, enega najstarejših tamkajšnjih antifašistov, Giuseppa Marincicha, ki je umrl prav na pragu 98 let. Bil je to preprost človek, ki pa je doživel vrsto dramatičnih dogodkov. Izhajal je iz kmečke družine, v dolgem življenju pa je doživel veliko priznanj za svoj boj za novo družbeno ureditev, za socializem. Giuseppe Marincich je bil eden izmed tistih ljudi, ki so 1920. doživeli tako imenovani «krvavi L maj* v Pulju in še veliko drugih dogodkov v času fašizma. Veliko letje živel v Pulju, nekaj let tudi v Trstu. Tik pred koncem druge 1 svfetoyne vojne se je vrnil v svoj ibjštni kraj, kjer je preživel l?t , leta. vse do svoje smrti, i "Pred nedavnim, pravzaprav le nekaj dni pred njegovo smrtjo smo se srečali z njim na njegovem domu in prav gotovo tedaj nismo mislili na tako bližnjo njegovo smrt, ko smo se z njim pogovarjali o njegovem življenju, pa tudi O razpih dogodkih v Istri’ v času njegovega dolgega življenja. Z »barba Pepijem* smo obudili spomine na razne dogodke in, se še najprej spomnili niegove mladosti.
»Rodil sem se v Vižinadi v dru-’ žini dokaj bogatega kmeta, V mla-<j|jh letih pa sem že zgodaj spoznal kaj je krivica, kaj je zapostavljanje, kaj je tlačenje. In zato sem se vse svoje poznejše življenje bo-
Mnogi časopisi obravnavajo tu-, li gralolčigijo in posvečajo gra-blogom del prostora na svojih traneh. Grafologi odgovarjajo či-ateljem, ki želijo s pomočjo pi-ave spoznati svoje značilnosti.
Pisava .je zrcalo človekove du-evnosti, ker se prav v črkah in ' načinu pisanja odraža človekov načaj. Kako razberemo pisavo? fseh znakov, s pomočjo katerih azberemo neki značaj, je 33. Znati pregovor: »Povej, s kom ho-li,š in ti povem, kdo si* lahko amenjamo z rekom: »Povej, ka-o pišeš in ta povem kakšen si.» i« na pogled opazimo, če je pitava velika ali majhna (se »ravi, da ima velike ali majhne rtce), če teži navzdol ali na-’zgor, če je razločna ali neraz-očna, če je natančna ali povrne itd... Za natančnejše merje-ije pa uporabljajo grafologi pri-neme pripomočke in sicer: ravnilo, kompas, lečo in kotomer, da ?hko natančno izmerijo velikost ičk, razdaljo mt ’ črkami in med »sameznimj besedami ter še ka-:o so napisane posamezne črke ali o vse napisane itd... Ko grafologi »leučijo vse značilnosti neke pi-ave, sestavijo psihografološki re-erat, v katerem je opisan zna-•aj posameznika. Grafolog bo o •sebi, ki piše z zelo majhnimi črtami, vedel povedati, da je po hačaju boječa in obtežena s kom-»leksom manjvrednosti ter zelo tritična do sebe. Nasprotno pa se ' .veliki pisavi odražajo velika samozavest, pomanjkanje samokritike itd...
Tu se ne bomo spuščali v podobno opisovanje posameznih značilnosti pisave in v pomen, ki ta imajo te za človekov značaj. Pomembno je povedati, da služi trafologija zlasti poslovnim lju-lem, ker že v raznih pismih s Poslovnimi partnerji lahko spoznalo, s kakšnim človekom imajo o-»avka V večji meri pa lahko •luži ta veda učiteljem, ker mo-
ra biti učitelj ne le vzgojitelj, ampak tudi pedagog in psiholog. Prav radi tega mora poznati otrokov značaj, ker je otrok živa stvarnost z lastno osebnostjo.
Otrokova pisava je v prvih letih osnovne šole še zelo nezrela in navadno zelo velika ter jasna in razločna, ker učitelj zahteva od otroka, da piše razločno in lepo. Koliko jeze in potrpljenja je treba, da se doseže od učenca lepa pisava. Učitelji, zlasti v prvih razredih osnovne šole, ocenjujejo, poleg vsebine spisov, tudi ob<iko in to je prav. Kljub prizadevanjem pa je večkrat pisava otrok površna, nejasna: mnogi pišejo navzdol, drugi pa navzgor ali pa izpuščajo posamezne črke ali znake, kot pike na «i> ali znak na črki «t» itd... To je zlasti opazno v višjih razredih osnovne šole in tudi na nižji.
Pri otrocih, kjer so ti pojavi zelo pogosti, ali jih je več, je nekaj narobe v njihovem značaju: morda je vzrok pomanjkanje ljubezni s strani staršev ali pa prevelika posesivna ljubezen, ki v otroku zamori vsakršno svobodno voljo in iniciativo. Pa spet premalo zaupanje vase, strah pred avtoriteto, površnost itd. Učitelj, ki se vsaj malo spozna na grafolo-gijo, takemu otroku lahko pomaga, ker ga razume in spozna izvor njegove površnosti ali nediscipline in mu pomaga, da postane bolj samozavesten, izkaže mu več ljubezni, če je ta potrebuje.
Otrokova osebnost mora biti vedno v ospredju pri njegovi vzgoji in prav ie, da jo učitelj razvija in sledi otrokovemu duševnemu in telesnemu razvoju. Učitelj se mora stalno izobraževati, da je vedno obveščen vsem. da je njegovo poučevanje vedno sveže in da je na tekočem o vsem. kar se dogaja okoli njega. Tudi znanje najelementarnejših pravil grafo-logiie mu lahko služi v njegovem poklicu.	M. P.
s sabo revolucionarne ideje. Zaradi tega so me pogosto odpustili z dela. Spominjam se. da sem 1920. leta našel mesto v puljski plinarni in sicer kot kurjač. Toda kmalu sem bil spet na ulici. Nato sem našel mesto v občinski službi za čiščenje kanalizacije. . .»
Toda vi, kot vemo, ste sodeloval tudi pri »krvavem 1. maju* 1920. leta v Pulju?
Veliko se je že pisalo in govorilo o tem. Ni, bilo vse, kar je bilo rečenega, točno. Skušal bom povedati, kako se je vse to dogajalo. Dne 30. aprila je bilo v eni največjih puljskih dvoran v Sala Apollo veliko zborovanje. Giuseppe Poduje je množici navzočih ljudi prikazal, kako nšfj^bo naslednjega dne, .1. maja, na mednarodni praznik dela povorka (jo skrajnosti urejena in naj delovhffttidje dokažejo svojo discipliniranost. Toda že med samim zborovanjem je prišel v dvorano podčastnik, ki je opozoril zborovalce, da je dobil ukaz streljati na demonstrante, če bi prišlo
Prof. Giuseppe Marincich
naslednjega dne do najmanjšega incidenta. In do tega je prišlo, toda doslej so vsi, ki so se ukvarjali-s «krvavim L majem*, na to dejstvo pozabili, predvsem v italijanskem tisku, ki je tedaj na veliko pisal in dogajanja potvarjal.
Pred kratkim so vas obiskali predstavniki zagrebške televizije. Prišel je tudi režiser Davor Marušič. Zakaj?
»Izročil sem jim svoje »Spomine*, ki sem jih napisal prav preprosto in ki bodo, kot upam, nekoč objavljeni v vseh treh jezikih, v hrvaščini, italijanščini in slovenščini. to se pravi v jezikih ljudi, ki živijo v Istri, čez nekaj mesecev namerava zagrebška televizija realizirati TV dokumentarec o »krvavem 1. maju* in o nekaterih drugih epizodah, ki sem jih v svojih »Spominih* zabeležil.
»Če se vrnemo na »krvavi 1. maj*, to se pravi na 1. maj 1920. leta, mi spomin pravi, da je bil to zelo lep sončen dan. Že zgodaj zjutraj so se začeli zbirati delovni ljudje z nageljčki v gumbnicah. Iz vseh ulic in krajev so prihajali na zborovanje, kjer je med drugimi govoril tudi že omenjeni Poduje. predsednik delavske zbornice. Nato se je množica, najprej 10 tisoč ljudi, usmerila v povorki proti središču mesta. V bližini oboka na nekdanjem Trgu Port’Aurea so bili razporejeni karabinjerji in bersaU^rii ter vojaški oklepni avtomobili, V tistem trenutku je nekaj škvadristov. ki so jih ljudje Hoh-o noznah in pnzn°ie razkrinka'!. k' na niso bili nikoli kaznovani. oHv»-fj'o s streh proti vo!a-kom n°kai kosov onek". In tedaj io v mno*ien nrvi ustrelil n"ki ita-'iianski častnik, katcega indenti* teto so'preiskovalne oblasti prikri-
vale. Okoli poldne je bila na Trgu PorfAurea strašna slika. Padli so štirje tovariši, in sicer: Čeh Alojz :Slebek, Hrvat Franjo Mrzljak, avstrijski Nemec Oddon Schmelzer in Italijan Fernando Sponza. Bili so štirje delavci različnih narodnosti, najbolj izrazita priča inter-nacionalistične solidarnosti. Seveda je tedanji italijanski meščanski tisk zatrjeval, da so ta pokol povzročili delavci. Kot vedno. To pa je bil tudi začetek konca. V naslednjih tednih in mesecih so fašisti na primer 13. julija v Trstu zažgali slovenski Narodni dom, v septembru istega leta pa Narodni dom v Pulju. Leto pozneje, septembra 1921 je prispel v Pulj sam «duče», ki' ga je v Pulj spremljalo tudi nekaj tržaških in milanskih-vodilnih fašističnih »kaporionov*. MussdWftHc"v puljskem gledališču obtožil puljske socialiste, da so se postavili «proti italijanskim interesom, na Stran sovražnikov Italije*.
Še o eni epizodi sva se s Giusep-pom Marinčičem pogovarjala, namreč o njegovi smrtni obsodbi.
»Bilo je konec 1944 leta. Kot vsi drugi, sem tudi sam pomagal partizanom, ki so se borili okoli Moto-vuna. Visinade, pač v naših krajih. In tedaj so me prijeli Nemci in 25. decembra 1944 sem bil obsojen na smrt. In vendar mi je iz hleva, kamor so me zaprli, uspelo pobegniti. Štiri ure pozneje bi bil moral biti ustreljen*.
E. O.
ib >zne
nost in zlitost, plemenit ton, homogeno muziciranje. Obe naslednja skladbi sta angažirali celoten orkester: štiri zadnje pesmi Richarda Straussa — Pred spanjem, September, Pomlad in Večerna zarja — je interpretirala svetovno znana sopranistka, Slovakinja Lu-cia Popp. Njena interpretacija občutenih pesmi na Hessejevi in Eichendorffovo besedilo je bila prefinjeno zastavljena, prežeta z muzikalnim občutjem, vendar pa ambient, vroč in suh zrak njenemu glasu niso dopustili večje odmevnosti, poslušalcem pa zaznave vseh odtenkov interpretacije pesmi. Tudi veliki orkester ni ustvaril pravega homogenega zvoka, tiste liričnosti in intime, ki bi jo Dunajčani bržkone zlahka ustvarili v boljših pogojih. Na te pogoje pa je potrebno misliti že pri načrtih, če se že lotevamo tolikšnih investicij.
V drugem delu so Dunajski simfoniki predstavili še Peto simfonijo Sergeja Prokofjeva. Delo je nastalo leta 1944, krstil pa ga je avtor 13. januarja 1945 v Moskvi. „: redkeje izvajana simfonija in kajpada manj znana kot avtorjeva prva, Klasična simfonija. Wolf-gang Savvallisch je delo (tako kot Stravinskega) dirigiral na pamet: lahkotno, zbrano, razgibano zlasti v četrtem stavku Allegro gio-coso; tu je prišel do izraza poln orkestrov zvok, čeprav ni nikoli presegel lepo oblikovanega for-tissima, (kar bi se gotovo zgodilo v Slovenski filharmoniji, seveda če bi vsi glasbeniki sploh prišli na oder.) Gostovanje Dunajskih simfonikov je bil velik koncertni dogodek: z dolgimi aplavzi, s cvetjem in darili za Poppovo in Sawallischa, vendar pa, če govorim zase, zares vrhunskega muziciranja ni ponudil. Verjetno so tudi glasbeniki sami opazili, da v taki dvorani sicer lahko igraš vrhunsko. vendar občinstvo tega v taki meri preprosto ne bo slišalo.
Redko se zgodi, da v prostor, kjer bo gledališka predstava, u-prava gledališča spusti domala trikrat več gledalcev kot ob drugih nastopih. V kletnih prostorih Slovenskega mladinskega gledališča v Festivalni dvorani, kjer sicer žanje velike uspehe Rističeva Mašit- v a-naolu in je za. posamezne predstave na voljo le kakih 150 vstopnic, je pred kratkim prvič, gostovalo zagrebš&«M*&tzaIi-šte, pOzorište, gledališče, teater*, neke vrste vsejugoslovansko gledališče. Predstavilo je novo verzijo Karamazovih Dušana Jovanoviča. Za obe predstavi so prodali okrog 1200 vstopnic:	predvsem
mlado občinstvo je zasedlo ves prostor okrog odra, pravzaprav o-sredn.iega dela dvorane, komajda dovolj velikega za samo dramsko dogajanje.
Rekli smo, da so gostje iz Zagreba gostovali z novo verzijo Karamazovih znanega dramatika in režiserja Dušana Jovanoviča. Delo je, kot je znano, avtor napisal že pred nekaj leti. V Beogradu so že pripravljali njegovo premiero,
a so ga tik pred predstavitvijo u-maknili. Nato je z naslovom Prevzgoja srca doživelo premiero v Celju, pa še v Sarajevu, delo jc izšlo v knjigi Jovanovičevih dramskih tekstov s spremno študijo kritika Andreja Inkreta.
Že ob beograjski napovedani premieri so se začele polemike in nato nadaljevale zlasti ob celjski postavitvi. Jedro »problematičnosti* dela je informbirojevska tema: osrednji junak drame Svetozar Mitič se je v prelomnem letu 1948 izrekel za resolucijo IB... V celjski predstavi je avtor ohranil zgradbo dvojno — v prvem čelu Mitičevo zgodbo do smrti na pragu jetnišnice po prestani zaporni kazni, v drugem pa po dvajsetih letih aktualizira usodo treh sinov in vdove. Časovna cezura dvajsetih let je v celjski predstavi porušila enotnost dela.,. Zagrebška predstava je ukinila prej razvidni časovni razpon. Režiser Ljubiša Ristič je, verjetno z avtorjevo privolitvijo, pripravil precej drugačno predstavo, lahko bi rekli, da jo je povsem razdrl in sestavil na novo. Drugega dejanja v »celjskem smislu* ni več: s tem je odpravljena problematika odraščajočih sinov, njihovih stranpoti, osebnostnega in moralnega zorenja, politične in nacionalne i-dentitete, skratka vsa polarnost, ki jo že a priori ponuje svet v dvajsetletnem razvoju. V zagrebški predstavi je Ristič odlomke iz drugega dejanja postavil na začetek, na televizijski ekran, gledalci in nastopajoči to »dejanje* gledajo še preden se začne predstava. Žal pa je' ta ekshibicija spričo nabito polnega prostora o-staia nerazumljena in brez pravega odmeva, zlasti med tistimi, ki celjske predstav- niso videli. Ristič je še marsikaj svojega dodal in v bistvu ustvaril politično dramo, katere jedro je napačna politična odločitev osrednjega junaka (prvi del) in nato njegova prevzgoja v zaporu do novega, vrednega člana družbe, ki se vrne na delo, k družini. S tem je delo sicer pridobilo na logični vsebinski izpeljavi, povezanosti celote, a zamolčalo je celo vrsto drugih problemov — predvsem subjektivne krivde v nenadni politični odločitvi, tragičnosti posledic politične zmote. Miličeve' sfrirtl tu sploh ni... Gledalec se mora odločiti. katera varianta se mu zdi boljša...	^	.- :kr. .
V zagrebških Karamazovih sta odlično poustvarila osrednji vlogi, zlasti v drugem delu. Miodrsg Krivokapič v vlogi Svetozara Mitiča ter Rade šerbedžija kot njegov prevzgojevalec v ječi. Nastopili so še Olga Kacjan, Perica Martinovič, Vladimir Rubčič. Jovanovičeve in Rističeve stvaritve imajo v zadnjih letih zelo velik odmev po vsej Jugoslaviji: za in proti, naj bo že kakorkoli, predstave vzbu'ak> zanima« ;e, polemike, opredeljevanja. Tudi to kaže na izredno živost našega gledališkega trenutka.
MARIJAN ZLOBEC
Mihaela Velikonja in njena naiva
»Ko je pred leti Mihaela Velikonja pričela tu in Um razstav-ljati svoja obarvam, stekla na način jugoslovanskih slikarjev-naivcev, zares nismo pričakovali, da bo ta Novogoričanka dolgo vztrajala in se s svojo umetnostjo med nami v Trstu tudi zasidrala, posebno ker se je umetnost, katere glasnik naj bi bila, porodila daleč od nas, v hrvaških Hlebi-nah...» je med drugim zapisal Milko Bambič ob zadnji osebni razstavi, ki jo je Velikonjeva prav v nedeljo zaključila v galeriji modeme umetnosti v Pasaži Rossoni v Trstu. Vendar Mihaela Velikonja ne le. da se je zasidrala, pač pa se hoče uveljaviti tudi drugače, seveda vedno na področju likovne ustvarjalnosti. Kot prva v našem mestu skuša svoje zadevno znanje, svoje dosedanje izkušnje prenesti na druge. Ko smo se pred dnevi, prav ob njeni zadnji razstavi v Pasaži Rossoni pogovarjali o njenih dosedanjih rezultatih, o njenih zadoščenjih doma in v tujini, nam je zaupala, da namerava prav v kratkem odpreti na svojem dom:: v Ulici Rossini 16 nekakšno večerno slikarsko šolo.
Ko je govor o naivi, pa naj gre za naivo jugoslovanskega, iuiijan-skega ali katerega koli izvora ali značaja, je že načenjanje razgovora o šoli malone zgrešeno, kajti naiva se rojeva in razvija izključno iz sebe, brez šole, pa čeprav imamo tudi slikarje — naivce, ki imajo slikarsko akademijo za seboj. Toda ko Mihaela Velikonja o-menja svojo šolo, ne misli na slikarsko šolo kot Uko, pač pa bi rada v večernih tečajih prenašala na svoje morebitne učence ali slušatelje le tehniko prenašanja olja na steklo, kar ni niti malo lahko, kajti posebno tako imenovana Medinska naiva predvideva in upošteva čudovito zlitost barv, kar vsekakor ni lahko. Vrhu tega barvamo na steklo nekako »narobe*. K temu bi mogli dodati še marsikatero specifičnost slikanja na steklo. Iz česar izhaja, da
Mihaela Velikonja ob enem svojih del
bi imela Velikonjeva marsikaj prenašati na svoje učence ali slušatelje. Vsekakor pa nima namena prenašati na njih svojega »stila* ali česa drugega.
Ker so v naših časih odpovedali že skoraj pri vseh likovnostih stari zakoni, tako da lahko vsakdo dela, kot se mu zljubi, bi bilo še neprimerno bolj zgrešeno mlade-
ga likovnika, ki bi se mu zahotelo slikati na steklo, siliti v to ali ono smer. Velikonjeva namreč meni, da bi posredovala lc strogo strokovno znanje, od časa do časa pa bi povabila na kako učno uro tudi kakega strokovnjaka, ki bi govoril o tej ali oni temi, vendar pa le s tega področja, s področja naivnega slikarstva.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja,
Na izvoru cirilice
13.00	Kronika
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	Un certo Harry Brent 2. nadaljevanje
14.30	Danes v parlamentu
15.00	Šola in vzgoja
15.30	Strašilo
16.00	Zdravniki ponoči
16.30	240 Robert - 2. del
17.00	TV dnevnik — flash
17.05	Neposredni prenos
18.30	Prosti kotiček
18.50	Majhne žene
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.40	Ko pesem postane film
21.35 Mister Fantasy
22.15	TV film - Kojak
Umor ravnatelja neke televizijske družbe, ki se trenutno ukvarja s problemi ma mil, je morda povezan s smrtjo nekega dekleta, ki si je verjetno vbrizgala preveliko dozo mamila. Preiskava se začne seveda najprej v krogu razpečevalcev mamil in vdova umorjenega ravnatelja televizijske družbe bi znala veliko povedati o vsej tej zadevi, kajti sodelovala je z možem, sedaj pa sodeluje tudi s policijskim komisarjem Kojakom.
23.20	TV dnevnik
Drugi kanal
12.30	Poldnevnica
13.30	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja,
Avstrija
14.00	- 17.45 Popoldanski program
17.45	TV dnevnik — flash
17.50	Šport
18.05	Srečanje s filmom
18.50	V osvajanju Zahoda
19.45	TV dnevnik
20.40	Film — Dom sedmih sokolov
22.05	Sestanek v kinu, film v prihodnje
22.10 Politična tribuna
23.15	TV dnevnik 2
Tretji kanal
16.20	Povabilo
16.20	II Marchese di Roccaverdina
19.00	TV dnevnik 3
19.30	Deželni program
20.05	Deset otroških zgodb
20.40	Torkov koncert
21.25	Maria Zef
Italijanska TV bo nocoj ponovno predvajala TV priredbo z naslovom Marija Zef. Gre za TV priredbo, ki sta jo pripravila Vittorio Cottafavi in Siro Angeli po romanu Paole Drigo. Priredbo so dali na spored tretje mreže pravzaprav šele pred kratkim. Gre za zgodbo mladega karnijskega dekleta, ki je ostala sirota še takorekoč v otroški dobi. in o žalostnih dogajanjih in na koncu o nienem obupnem maščevanju proti surovemu svetu, v katerem mora živeti.
23.25	TV dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
9.55	in 11.55 Haus:
Slalom za moške
17.15	Poročila
17.20	Potovanje škrata Spančka
17.30	Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu
Je to zgodba o samouku, o ljudskem izdelovalcu glasbil na strune, o Pavlu ali po domače Pavu šporčiču iz kraja Lipovlje na Hrvaškem. Pave je že v letih, toda še
vedno živahen. Že kot otrok je začel izdelovati razne predmete iz lesa. začenši z žlicami. Pozneje pa je začel izdelovati razna lesena glasbila, kot so tamburice, kitare in podobni instrumenti. In vsako sredo, poleti in pozimi. Pave odhaja peš na sejem v 20 kilometrov oddaljeni Otočec, kjer svoje »produkte* proda nato se odpravlja spet domov — na delo.
18.00	Pisani svet:
Sladko življenje
18.30	Obzornik
18.45	Mostovi — Hidak
V jugoslovanski ustavi piše, da sta avtonomni pokrajini Kosovo hi Vojvodina konstitutivni element federacije, hkrati pa tudi sestavni del Socialistične republike Srbi je. Vendar si to ustavno do ločbo mnogi razlagajo po svoje ip zato je v praksi vedno več nesporazumov, ki o-grožajo urejanje osnovnih, ključnih vprašanj in ki med Srbijo, Kosovom in Vojvodino postavljajo številne ovire. Zakaj so se odnosi znotraj te republike in obeh pokrajin tako skalili in kje najti izhod iz sedanjih težav, bo skušala pokazati oddaja z naslovom «Pretrgane vezi*, ki sta jo pripravila časnikar Darko Marin in režiser Jože Cegnar.
19.00	Knjiga
19.15	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Aktualno:
Pretrgane vezi
20.50	Obad, sovjetska nadalj.
21.55	V znamenju
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
Danes bodo v oddaji »Odprta meja* med dragim še naslednje vesti:
VIDEM — Seja PSI o političnem položaju
VIDEM, PORDENON - Tiskovna konferenca KPI o vlogi pokrajin in n obnovi
BOLJUNEC — Posvet o zadružništva
ŠPETER — Občinski svet o gradnjah
TRST i- 100-letnica Jovcea GORICA — Zasedanje o katoliškem ribanju na Goriškem TRST — športnik leta
16.00	Smučanje:
Haus — slalom za moške
17.30	Rezervirano za najmlajše
17.60	Film — ponovitev
19.30	Obzorja
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče
20.30	Čuvarji morja, celovečerni film
21.40	TV D - Dapes
21.60	Veter in hrast.
ob koncu TV D — Danes
Zagreb
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Glasbeni portreti
19.30	TV dnevnik
20.00	Teme — notranjepol. oddaja
20.50	Manhattan — ameriški film
22.20	TV dnevnik
ŠVICA
20.15	TV dnevnik
20.40	Dva za umor —■
21.30	Tema in obrazi
22.20	TV dnevnik
22.30	Šport v torek
film
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Domači obrazi; 8.45 Glasbene skice: 9.30 Ali ste že prebrali?; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Koncert; 11.30 Pol-dnevniški razgledi: Izbrani listi;
12.00	Kulturno pismo; Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Kotiček za filateliste: 14.30 Pesmi brez besed; 14.55 Naš jezik: 15.00 Glasbeni magazin; 16.00 Koder teče, ondod moči: 17.10 Mi in glasba;
18.00	Aleksander Marodič: »Avtostopar*; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski irogram)
6.30, 7.25, 14.30, 16.30, 17.30poročila; 6.00 - 7.30 Otvoritev; Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored; 7.30 Zaključek; 13.30 Otvoritev; 13.40 Objave; 13.45 Glasba; 13.45 Zanimivosti in reportaže; 14.00 Najava sporeda: 14.03 Glasbene želje poslušalcev: 14.40 Reklamni pas;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Zapojmo pesem; 16.15 Reklame: 16.18 Poje Dubrovka Jusič: 16.45 Objave in zabavna glasba; 17.00 Aktualna tema: 17.33 Polna roka sočnega rocka; 18.00 Zaključek.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 18.30 Poročila;
6.00	- 9.30 Z glasbo v dobro jutro; 7.15 Horoskop; 9.15 Berimo skupaj;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 šola, otroštvo in vzgoja; 10.20 Glasbeni intermezo;
10.32	Horoskop; 10.45 Mozaik — ideje, nasveti in glasba; 11.00 Kim, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z..14.33 Superklasifica;
15.00	Kantavtorji; 15.45 Pevski zbor Piccola Baita iz Verone; 16.52 Crpsh; 17.00 Jugoslovanska pop glasba; 17.32 Poje Eddie Ken-dricks; 18.13 Glasbena oddaja; 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00. 11.00, 12.00, 13.00,
19.00	Poročila: 6.00 - 9.00 Glasbena kombinacija: 9.02 Radio tudi mi; 11.10 Vrnem se takoj!; 12.03 Uli-
ca Asiago Tenda — spektakel s publiko; 13.25 Karavana; 13.35 Ma-ster -- glasbena oddaja; 17.30 Simfonični koncert; 18.05 Kombinacija zvoka; 18,35 Italijanska glasba; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu; 20.47 Pozabljene strani v glasbi; 21.00 Folklorna glasba: 21.23 Koncert za klavir in klarinet; 21.40 Glasbeni intermezzo: 21.52 Življenje... moškega; 22.22 Oddaja za šoferje; 22 50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda*
RADIO 2
6.30, 7.30. 8.30. 1J.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30. 19.30. 22.30 Poročila;
6.00	- 8.45 Glasba: 9.00 žena vašega veličanstva — ob koncu Milva: Prvo in zadnje: 11.32 Šolska.vzgoja; 11.56 Tisoč popevk; 12.48 Ta nora, nora glasba: 13 41 Sound - Track;
14.00	Deželni program; 16.32 šestdeset minut: 17.32 Radijski spektakel; 18.45 Radijska priredba: 19.50 Mass-music; 22.00 Mesto ponoči — Milano; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.29 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.30, 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila: 6.20 Rekreacija: 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Za šolarje; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za..11.05 Ali poznate: 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev; 13.20 Obvestila: }3.30 Priporočajo vam. .14.05 V korak z mladimi; 14.55 Minute za EP;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja: 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Slovenska zeml ja v pesmi in besedi; 20 30 S solisti in ansambli JRT: 21.00 Poročila: 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Operetna glasba; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Paleta popevk: 00.5 - 4.30 Nočni program
■ — glasba.


	| L ITALIJANSKA LISA	M	
Huda spodrsljaja Rome ia Udineseja
Videmčani igrali brez Causia Fiorentina in Juventus uspešna
Po predvidevanju naj bi bilo drugo kolo povratnega dela italijanskega prvoligaškega prvenstva prehodnega značaja, saj so vse vodilne ekipe igrale na domačem igrišču s precej lahkimi nasprotniki in kazalo je, da bo položaj na lestvici ostal bistveno nespremenjen. Zgodilo pa se je ravno obratno.
Po tem kolu je iz števila kandidatov za končno zmago odpadla Roma, ki je nepričakovano doma klonila proti Ceseni, ki ji je tokrat u-spel zgodovinski podvig. S tem porazom. ki je že drugi zaporedni, si je Roma verjetno zapravila vse možnosti za končno zmago, saj znaša njen zaostanek za vodečo Fio-rentino že pet točk. Poleg tega, pa kot zgleda, doživlja ekipa težko krizo.
Druga pomembna tekma je bila v Firencah, kjer je moral Milan pokazati, do kakšne mere mu je služila zamenjava trenerja. Igralci Milana so zaigrali izredno požrtvovalno in spravili v težave domačine, ki so zmagali precej tesno. Poleg tega je sodnik kar dvakrat spregledal enajstmetrovki v korist Milana. Zato se nam zdi. da kljub izredno slabemu položaju na lestvici, lahko gleda Milan na nadaljevanje prvenstva z zaupanjem.
Igralci Juventusa so v tem kolu slavili visoko zmago z Avellinom, saj so predvsem po zaslugi odličnega Virdisa nasuli gostom kar štiri gole.
Veliko težav je imel Inter, ki se je moral proti požrtvovalni ekipi Catanzara zadovoljiti z neodločenimi izidom, ki je glede na tekmo kot tako za Milančane že dober u-speh.
Udinese je tokrat nedvomno dokazala, da brez Causia izgubi ekipa vaj 70 od sto svoje moči. V nedeljo Causio ni igral in Videmčani so na domačem igrišču okusili grenkobo poraza. Opati je, da se Causio do konca prvenstva ne bi poškodoval, ali. da bi moral iz drugačnih razlogov biti odsoten, saj bi v tem primeru bili Videmčani v precejšnjih težavah.
V ostalih tekmah naj omenimo pomembno zmago Genoe nad neposrednim nasprotnikom v boju za obstanek v ligi, ekipo Coma.
REZULTATI 17. KOLA
Bologna — Torino	0:0
Fiorentina — Milan	•4:0
Ganba - Como	1:0
Lit’#-* Catanzaro	1:1
Juventus' — Avellino	4:0
Napoli — Cagliari	1:0
Roma — Cesena	0:1
Udinese	Ascoli	0:2.
LESTVICA
Fiorentina 25: Juventus 24;
In-
nudyne igral danes doma proti angleški ekipi Crystal Palače.
V tem pokalu pa bo zagrebška Ci-bona igrala jutri proti Hapoelu.
TENIS
TURNIR V PHILADELPHII
McEnroe boljši od Coimorsa
PHILADELPHIA - Američan John McEnroe je osvojil prvo mesto na turnirju Grand Prix v Philadelphii. McEnroe je v finalu premagal rojaka Connorsa s 6:3, 6:3, 6:1.
McEnroe je v polfinalu premagal Gerulaitisa s 6:2, 6:2, 6:4. Connors pa je odpravil Hooperja s 3:6, 7:6, 6:2, 6:2.
V TRETJI ITALIJANSKI LIGI <
Parma tudi tokrat neugoden tekmec
Triestina jo je doma premagala z dokajšnjo težavo - Mitri strelec
Triestina — Parma 1:0 (0:0)
TRIESTINA: Nieri. Marlazzi, Schi raldi, Leonarduzzi, Mascheroni, Ma rozzi. De Falco (82’ Rossi), Mitri, Dreolini (65’ Dominissini), Doto, A-scagni.
PARMA: Orsi, Montanini, Zuc-cheri, Zecchini, Catellani, Biagini, Toscani, Larini, Bulgarani, Cannata (82’ Česati), Pari (74’ Allievi).
SODNIK: Agnelli iz Siene
STRELEC: v 70’ Mitri
Triestina je le z veliko težavo premagala Parmo, to je nasprotnika, ki je že nekaj let za navijače Tri-estine strah in trepet. Take občutke je povzročila Parma tudi v nedeljo, saj je bila tržaška e-kipa v težavah kar do 70. minute, ko je Mascheroni z inteligentno podajo ponudil dobro žogo Mitriju, ki se je medtem osvobodil svojega nasprotnika. Mitri je žogo zaustavil, stopil v kazenski prostor in s točnim strelom premagal vratarja gostov. Stadion je «eksplodiral» Toda navijači so si popolnoma oddahnili,-šele ko je sodnik odžvižgal
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
Jadranovci sedaj tretji
Posnetek s srečanja, med Jadranom in Canello
konec srečanja.
Že na začetku smo imeli občutek, da bo tekma za Triestino zelo težka. Parma gotovo ni stopila na igrišče vdana v usodo, ki bi ji glede na položaj, ki ga trenutno zaseda na lestvici, določala vlogo poraženca. Nasprotno, zgleda, da Parmi Triestina vliva pogum in samozavest, saj so igralci v belih dresih igrali izredno zanesljivo v obrambi in vsilili tržaškim igralcem počasen ritem igre, ki je bil gostom seveda ugoden. Poleg tega so bili večkrat nevarni v protinapadih, kar je bilo tudi razumljivo, če u-poštevamo, da so igralci Triestine napadali masovno in tako prepuščali velike vrzeli v obrambi.
Domačini so igrali zmedeno in nervozno. Obramba Parme je bila vedno zelo pazljiva, tako da sta imela Ascagni in De Falco tokrat zelo težaven posel. Ob koncu prvega polčasa je bilo splošno prepričanje, da se bo tekma končala z neodločenim izidom. Toda v drugem polčasu je Triestina zaigrala bolj racionalno v napadu in obramba Parme je začela imeti precej težav. Najprej je moral branilec Catellani na sami gol črti odbiti nevaren strel De Falca. Nekaj minut kasneje pa je Ascagni s pravo bombo premagal Orsija, toda žoga se je odbila v spodnji del prečke in se vrnila na igrišče. Kazalo je, da so vrata gostov začarana. Končno, 20’ pred koncem je Mitriju uspelo zatresti mrežo.
Pri Triestini se je posebno izkazal Leonarduzzi, pri gostih pa nevarni Bulgarani.
I. P.
IZIDI 19. KOLA Alessandria - Mantova	1:0
Atalanta . Forli	3:1
Empoli Monza	0:1
Fano - Rhodense	1:0
Modena - Treviso	2:1
Padova - Sanremese	1:1
S. Angelo - Vicenza	1:4
Trento - Piacenza	0:0
Triestina - Parma	1:0
LESTVICA
Atalanta 29; Monza 28; Padova, Modena 27; Vicenza 26; Triestina 23; Trento 20; Forli 18; Treviso, Parma, Fano 17; Rhodense, Alessandria 16; Piacenza 15; Mantova,
IIIIIlimilllllllllllMIIHIIlMlIllllillllllllllllllllllMIlilll
Delovanje ZSŠDI
Sanremese 13; Empoli 12; S. Angelo 8.
Pro Gorizia v slabi formi
Pro Gorizia - Cittadella 1:1
(0:1)
PRO GORIZIA: Colavetta, Comis-so, Marassi. Zanetti, Sabbadin, Laz-zara, Bertoia (Modestini), Codarin, Masutti, Truant. Colombo.
Pro Gorizia je tudi v srečanju proti Cittadelli potrdila, da je trenutno v slabi formi. Goričani so namreč igrali precej medlo in večkrat je bilo opaziti, da ne znajo uveljaviti igre, s katero so v začetku prvenstva želi pozitivne rezultate.
Po tem polovičnem spodrsljaju imajo Goričani le 2 točki prednosti pred zasledovalci in ni izključeno, če bodo tako igrali, da jih bo kdo od ostalih ekip dohitel.


Beograjčani scuni na vrhu lestvice
V središču pozornosti *jugoslo-vanske košarkarske javnosti>' > je bil v 15. kolu seveda veliki beograjski derbi, v katerem sta sd spoprijela domači Partizan in zagrebška Cibona. ■
Kot v prvem srečanju v Zagrebu so bili tudi tokrat boljši Beograjčani, ki pa so se morali pošteno potruditi, da so lahko premagali Zagrebčane, čeprav je bila Partizanova zmaga zaslužena, pa je na dlani, da sta sodnika oškodovala predvsem oba Cibonina centra Knega in čosiča, ' saj v vsem srečanju nista izvedla niti enega prostega meta.
Tako ali drugače, Partizan ostaja tako sam na vrhu razpredelnice in ima seveda največje možnosti, da prične srečanja v «play-offs» na prvem mestu.
Kot srečanje v Beogradu pa so bile tudi vse ostale tekme tega kola izredno razburljive.
Za veliko presenečenje pa je poskrbela Ši-benka, ki je zmagala v čačku. Pomembni točki pa je osvojila tudi beograjska Crvena zvezda na težkem gostovanju v Sarajevu. Beograjčani so tako trdno na tretjem mestu lestvice.
Z dokajšnjo težavo pa je osvojil novi točki
Zadar, medtem ko je Sloboda Dita v Tuzli po dramatičnem srečanju premagala titograjsko Bu-dučnost in tako postaja položaj na spodnjem delu lestvice izjemno izenačen.
Tudi Iskra Olimpija ni imela lahkega dela v Ljubljani proti beograjskemu moštvu Radničke-ga LUK. Ljubljančani so namreč le proti koncu tekme ugnali požrtvovalne Beograjčane in si tako zagotoviti novi točki, s katerima so si verjetno že priborili pravico nastopa v «play-offs».
IZIDI 15. KOLA
Iskra Olimpija - Radnički LMK	96:87
Partizan - Cibona Zagreb	91:88
Bosna . Crvena zvezda	94:98
Borac - Šibenka Šibenik	91:94
Sloboda Dita - Budučnost	80:79
Rabotnički - Zadar	92:95
LESTVICA	
-M

Partizan Beograd 24; Cibona Zagreb 22; Crvena zvezda Beograd 20: Zadar, Iskra Olimpija Ljubljana in šibenka Šibenik 16; Bosna Sarajevo 14; Budučnost Titograd in Borac čačak 12; Radnički LMK Beograd in Sloboda Dita Tuzla 10; Rabotnički Skopje 8.
PRIHODNJE KOLO (6.2.)
Radnički LMK - Sloboda Dita; Budučnost -Bosna: Crvena zvezda - Borac; Šibenka - Partizan; Cibona - Rabotnički; Zadar . Iskra Olimpija.
..................................................................iiiiiiliiiiiiMiiitiiimiiiiilriiiiiMUi»<»i>in<i»«llžiftiiimiiiiimiiiiiiinniMniiiiiiiiiiiuaiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii.iiiHiiiiiinnfunm
V 23. KOLU PRVENSTVA A-2 LIGE
KOŠARKA
Tržačani in Goričani osvojili novi točki
OECE je doma s težavo premagal moštvo Rapidenta - San Benedetto zanesljivo odpravil ekipo Latertinija
82:77
Po nerodnem porazu v soboto v Vicenzi je Jadran se^aj tretji- na lestvici skupno z moštvom Autopiu iz Padove, ki je doma po pričakovanj«; ppeiRagato Canello. s Fornaeiari zanesljivo nadaljuje svojo zmagovito pot, čeprav je to-
ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 3 februarja, ob 18.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja košarkarske komisije. Dnevni red: 1. delovanje komisije: 2. kartoteka, 3. mladinske selekcije.
j*-	./--v- .J~ »;~5	• • - ;n
OECE — Rapident (42:42)
OECE: Bertolotti 20 (4:4), Robinson 14, Abromaitis 22 (2:2), Valenti 4, Tonut, Ritossa 18, Meneghel, Sco-lini 4 (0:1), Floridan, Čuk.
RAPIDENT: Della Valle 5 (1:3), Diana 6, Brogi, Tombolato 13 (3:3), Patrizzi, Dell’Angelo, Grochowalsky 25 (9:9), Bianchi 12 (0:2), Meister 16 (2:3), Creati.
SODNIKA: Fiorito iz Rima in Ma-lerba iz Brindisija
OECE se je z zmago nad Rapi-dentom in istočasnem porazu nekaterih neposrednih tekmecev ponovno vrnil med kandidate za prestop v A-l ligo Tržačani so tokrat zmagali zasluženo, čeprav njihova igra še zdaleč ni bila blesteča. Vendar smo tokrat videli nekaj čudovitih protinapadov, nekoliko hitrejšo igro in pa večjo zagrizenost v obrambi.
Odločilen je bil tokrat nastop e-tiega izmed igralcev, ki ponavadi sedijo na klopi, Scolinija. Ta je vstopil v drugem polčasu, prestregel nekaj nadvsem pomembnih žog k
■-**- K *’■ • ■***	•Š#?* ■** **«>»»<
Roma, Napoli 20: Avellino krat pred domačim občinstvom iz-y	H	■ tržil tesno zmago proti Vigorju iz
ter 2li kr—	.	.
18; Car an žaro 17; Ascoli. Torino,
Genoa 16: Udinese 15: Cagliari, Bologna. Cesena 14; Milan 12; Como 9.
PRIHODNJE KOLO (7. 2.) Ascoli - Fiorentina; Avellino -Udinese: Cagliari Roma; Catanzaro - Bologna: Cesena - Genoa; Como - Juventus; Milan ■ Napoji; Tijrino Inter.

NAMIZNI TENIS
PRVA ZENSKA ITALIJANSKA LISA
ATLETIKA
ARA CP v V
10K1L
Sovjet Sidorov prvi r.alijan Brunctti tretji
TOKIO - Na tradicionalnem ma ra onu v Tokiu je zmagal Sovjet Vadim Sidorov. na odločno tretje mesto pa se je uvrstil Italijan Bru-nel.ti
Velik poraženec te tekme je A-meričan Bill Rodgers.
VRSTNI RED
1	Sidorov (SZ)
2	Jones (VB)
3. Brunetti (It.)
4	Nakamura (Jap.)
5	Kortelainen (Fin.)
KOŠARKA
2.10’33” 2.10’41" 2.ll’22” 2.12’U” 2.12’15”
Trevisa.
Pacbera je v Bergamu iztržila izredno tesno, toda predragoceno zmago in je tako trenutno sama na drugem mestu prvenstvene razpredelnice.
Derbi kola prihodnjega zavrtljaja bo nedvomno v Trstu, ko se bosta spoprijela Jadran in vodilni Forna-ciari. Za to srečanje je že sedaj veliko zanimanje (ne samo med našimi navijači). Pričakovati je to-i rej rekorden obisk gledalcev.
Bo Jadranu uspel veliki podvig, to je premagati najuspešnejše moštvo tega prvenstva?
IZIDI 13. KOLA
Fiamma — II Mobile	118:100
Vicenza — Jadran	77:73
Interspar — Lido	67:63
Fornaeiari — Vigor	83:78
Sitip — Pachera	72:73
Autopiu — Canella	93:82
LESTVICA
Fornaeiari Reggio Emilia 26; Pachera San Bonifacio 20; Jadran Trst in Autopiu Padova 18: Fiamma Bočen 12; II Mobili Codroipo, Vigor Treviso, Canella San Dona in Palla-eanestro Vicenza 10; Sitip Bergamo in Interspar Sarmeola 8; Lido Be-netke 4
PRIHODNJE KOLO (6. 2.) Jadran - Fornaeiari (18.00 v tr žaški športni palači); Pachera -Fiamma; Lido - Sitip; Vigor - Interspar: Vicenza - Autopiu; II Mobile - Canella.
V Livornu le gola formalnost
Krasova dekleta so brez težav in s 5:0 premagala domačo ekipo Budassija
Sinudyne - Crystal Palače
V zadnji četrtfinalni tekmi pokala pokalnih prvakov bo bolonjski Sito,...„„i,■•■■■».■■■•».......................miimiiuMniiiiiin..................................""••"■»»‘i.miiii.""""
Namesto negotovih razpletov ene najtežjih preizkušenj v prvoligaški konkurenci so Krasova dekleta v prvem kolu povratnega dela prvenstva opravila in si privoščila niti toliko prijeten izlet v Livorno.
Zaradi neverjetnih okoliščin je bilo srečanje z domačim Budassijem le gola formalnost in naše predstavnice so si brez truda zagotovile gladko zmago s 5:0. Z osvojenima točkama so krasovke obdržale drugo mesto in sedaj čakajo na odločujoči spopad čez 10 dni s Fiatom iz Barija, še prej pa bodo gostovale v Cagliariju.
Tik pred nastopom se je Budassi znašel z eno samo igralko, in sicer Scartonijevo, ki so jo zaradi višje sile najeli komaj pred dvema tednoma. Državna prvakinja Cergol se ni predstavila, ker je baje bila nerazpoložena (vendar pa se je s podobnim izgovorom v letošnji sezoni izognila že večkrat nastopu, kar pomeni, da je verjetno njena odsotnost bila tudi diplomatskega značaja), njena namestnica Uva pa je le nekaj minut pred začetkom srečanja telefonirala, da je ... zasedena.
Tako se je simbolično morala predstaviti sodniku Eccardijeva, ki ne nastopa zaradi nosečnosti, ven-
NOGOMET
NA TURNIRJU V MOSTARJU
Beograjski Partizan presenetljivo prvi
Včeraj se je v Mostarju končal tradicionalni 18. nogometni turnir Veležu.
Nepričakovano je tokrat slavil Paitizan. ki je v velikem finalu gladko premagal favorita Crveno zvezdo s 3:1. Največ zaslug za končno zmago je imel tokrat mladi reprezentant živkovič, ki je bil strelec prvih dveh zadetkov za Par tizan Za igralce v črno-belih dre sili je bil uspešen tudi Varga, za Crveno zvezdo pa je dal častni gol Djordjič nekaj minut pred koncem tekme.
V finalu za tretje mesto pa .je domači Velež premagal zagrebški Dinamo s 3:2.
Velež se mora za zmago zahva liti predvsem Safetu Susiču, ki igra sicer za Sarajevo, ki pa je na tem turnirju ojačil Velež. Susič je do_ segel dva lepa zadetka, za Velež pa je bil uspešen tudi Vladič.
Strelca za Dinamo sta bila Čerin in Dumbovič. Naj omenimo, da je priznanji za najboljšega strelca in
najboljšega igralca turnirja prejel Safet Susič,
NA TEKMAH V KROSU
Uspešen teden za adrievec
Ta teden je bil za- atlete lonjer ske Adrie gotovo najvažnejši, saj so najprej nastopili v petek v Tarčentu na deželnem delu Mladinskih iger. nato pa še v nedeljo na tretjem in zadnjem pokrajinskem krosu. V Tarčentu je slovensko atletiko predstavljal David Gregori, ki je ob priložnosti tekmoval ža licej «Zois». Tudi tokrat nas atlet ni razoča ral, saj je v ostri konkurenci najmočnejših deželnih srednjeprogašev V nedeljo pa je mladinska vrsta Adrie nastopila na zadnjem od teh pokrajinskih krosov, v katerem so naši atleti, kljub okrnjeni postavi dosegli nekaj dobrih uvrstitev ter,
kar je najvažnejše, ohranili drugo mesto na društveni lestvici. Najbolje sta se uvrstila Marko Saksida med kadeti in David Kosmač med naraščajniki, katera sta pristala na tretjem mestu, medtem ko se je Maks Viller med kadeti uvrstil na šesto mesto.
KONČNE LESTVICE PO TREH TEKMAH
KADETI: 1. S. Cilicar (Mara thon); 3. Marko Saksida; 4. Štefan Zeugna; 7. Maks Viller (vsi Adria).
NARAŠČAJNIKI:	1. C. Licata
(Marathon); 7. David Gregori (tekma manj); 8. David Kosmač (oba Adria).
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. MA RATHON; 2. ADRIA: 3. SAAT; 4 S. GLACOMO.
V nedeljo bo lonjersko društvo spet pred težko preizkušnjo; prvič bo na državnem tekmovanju v Bre-ganzah v hoji nastopil član Pabio Ruzzier.
R. F.
dar pa ni oblekla športnega dresa. Kras je dejansko že startal z vodstvom 3:0 in prvoligaški dvoboj se je zreduciral le na tekmi med Scartonijevo in Krasovima posameznicama.
Sonja Milič je slavila s čistim 2:0, Sonja Doljak pa je morala nasprotnici prepustiti set, vendar je zmagala z 2:1.
V bistvu ni bil to niti dober trening.
B. S.
V preteklih tlnch v Trstu
Športna šola Trst ima novo vodstvo
V prejšnjih dneh je bila prva seja novoizvoljenega odbora Športne šole Trst. na kateri so začrtali glavne smernice delovanja’ v novem delovnem obdobju, obenem pa so tudi v skladu s statutom določili razne funkcije v odboru.
Glavni odbor Športne šole Trst sestavljajo ti odborniki: niž. sred. šola Cankar: Matjaž Hmeljak in Emilijana Kavčič;
osnovne šole: šiškovič Milena in Nevija Vitez (Bazoviški junaki); Neva Jagodic in Ivo Gerlani (Finžgar); Ivan Tavčar in Giuliano Ba-rini (Grbec); Helena Magajna in Majda Fakin (Kette); Tamara Cu-pin in Liljana Cossi (Milje - Korošci); Milan Klobas in Adriana Guštin (Milčinski); Adriana Tavčar in Divna Čuk (Gregorič - Stepančič); Majda Buda in Albert Štrajn (Ribičič); Vida Vidali in Helena Race (Širok); Pavel Pavlica in Klavdij Grbec (Župančič): vrtci: Savina Perosa (Sv. Jakob), Margherita Cesar (Greta), Majda Fischer (Dijaški dom). Anica Ober-dan (Ul. Conti), Lidija Šušteršič (Sv. Ivan), Ema Turko (Skedenj), Ivanka Pertot (Barkovlje), Zvezda Viola' <Milje):
društva- Bojan Pavletič m Vida Jagodic (Bor), Franko Volpi in Zlatko Jelinčič (SPDT), Bogdan Stanič in Majda Gerdol (Sirena);
v nadzornem odboru so Corrado Švab, Pino Rudež in Inko Starec.
Iz vrst članov glavnega odbora so v upravni odbor izvolili te odbornike :
predsednik: Bojan Pavletič; podpredsednica: Tamara Cupin; tajnica: Alenka Race; blagajnik: Franko Volpi: odborniki: Bogdan Sta nič, Anica Oberdan in Matjaž Hmeljak.
Zaradi večje decentralizacije de lovanja so na seji sestavili tudi enajst komisij, ki bodo koordini rale aktivnost športne šole na svo
jih področjih. Te komisije so: 1. za velike prireditve; 2. oropagan da; 3. zdravstvo; 4. gospodarska komisija; 5. vaditelji in objekti; 6. planinstvo; 7. jadranje: 8. komisija za gradnjo bazena; 9. zimo-vanje in letovanje: 10. šah; 11. stiki s prijateljskimi šolami.
V skladu s statutom bo imenovana tudi strokovna komisija, katero sestavljajo pedagog, socialni delavec. zdravstveni delavec in psiholog.
Športna šola Trst je tako zastavila delo za novo sezono, v kateri je svojo dejavnost še razširila, saj n.jena aktivnost ne bo potekala le na vseh tržaških osnovnih šolah in vrtcih, ampak tudi med nižješolci.
Rebolledo presenetil
VINA DEL MAR (Čile) - Čilenec Rebolledo je presenetljivo o-svojil prvo mesto na tem turnirju, s tem da je v finalu premagal favoriziranega Ramireza s 6:4, 3:6, 7:6.
Fiat Sud Lazio zmagal
FORMIA — V ženskem klubskem pokalu prvakinj v krosu je prvo mesto osvojil Fiat Sud Lazio iz Rima. Sloboda pa je bila šesta.
in dosegel dva bržkone odločilna koša v ključnem trenutku tekme. K temu lahko dodamo pozitiven nastop obeh Američanov, običajnega Bertolottaja in Ritosse.
Rapident je sicer solidna ekipa, ki razpolaga z odličnima tujcema in nekaterimi dobrimi igralci, kot sta Tombolato in Bianchi. Manjka-, jo pa jim ustrezne menjave, kar je bilo v nedeljski tekmi tudi usodno.
Marko
San Benedetto — Latertini 85:71 (49:35)
SAN BENEDETTO GORICA: Tu: rel 8, Jones 14, Sfiligoi 3, Ardessi 16, Mayfield 26, Biaggi 4. Paleari 14, Pieric, Nobili, Galluzzo.
LATERTINI RIM: S. Jones 13, Mašini 2, Gibson 36, Tomassi 2, Malachin 6, De Angelis 10, Cecchet-
V,23. kolu italijanskega košarkarskega prvenstva A-l lige je prišlo do presenečenja v Padovi, kjer je Benetton premagal moštvo Squibba.
Scavolini je sicer s težavo premagal v Mestrah domače moštvo Jesusa Jeansa s točko razlike in tako ohraJ»l:»prednpst.,štirih točk na :'Vrhu	prei
Robinson (OECE)
ti 2, Boccafurni, Gašperini, Iar-della.
Goriški San Benedetto je po pričakovanju premagal še moštvo Latertinija in je tako obranil drugo mesto na lestvici. Goričani so bili vsaj za razred boljši od gostov, med katerimi se je odlikoval le A-meričan Gibson, ki je bil s 36 točkami tudi najboljši strelec srečanja.
Po tej zmagi se je goriška peterka približala vodilnemu Cidneu na sami dve točki. Moštvo iz Brescie je namreč v nedeljo v derbiju kola izgubilo v Livornu proti domačemu Libertasu.
IZIDI 23. KOLA I.ibertas - Cidneo	87:86
Sapori . Sacramora	71:83
Stella Azzurra - Honky	69:84
Selečo - Tropic	66:65
San Benedetto - Latertini	85:71
OECE - Rapident »	82:77
Sweda - Matese	,89 ;84
■LESTVICA ■* ' Cidneo Brescia 40; San Benedetto Gorica 38: Libertas Livorno 30: Honky Fabriano 28; Matese Ca-serta, Tropic Videm in OECE Trst 24; Sapori Siena 22; Rapident Livorno 20: Sacramora Rimini 18: Stella Azzurra Rim 16: Svveda yi-gevano in Selečo Neapelj 14; Later. tini Rim 12.
PRIHODNJE KOLO (7.2.)	.
San Benedetto - Sapori; Sacramora - Latertini; Honky Libertas; Stella Azzurra - OECE; Matese -Tropic; Rapident - Sweda; Cidneo -Selečo.
Nepričakovan poraz Squibba Scavolini ohranil prednost
dyneja nad beneško Carrero. Bo-lonjčani so bili sicer v tej tekmi favoriti, nihče pa ni pričakoval, da bi .Nikoličevi varovanci premagali Benečane kar s 46 točkami razlike.
IZIDI 23. KOLA Cagiva,- Bancoroma	86:83
Benetton - Squibb	80:77
Jesus Jeans - Scavolini	89:90
Acqua Fabia - Latte Sole 59:53 Sinudyne - Carrera	112:66
Billy . Bartolini	92:80
Recoaro - Berloni	72:76
LESTVICA
Scavolini Pesaro 36; Berloni Turin 32; Squibb Cantu, Acqua Fabia Rieti in Sinudyne Bologna 28; Latte Sole Bologna in Billy Milan 26: Cagiva Varese 20; Recoaro Forli,’ Bancoroma Rim in Jesus Jeans Mestre 18; Carrera Benetke in Benetton Treviso 16; Bartolini Brindisi 12.
PRIHODNJE KOLO (6.2.) Bancoroma - Sinudyne; Bartolini •». Cagiva: Latte Sole - Billy; Squibb-Berloni; Carrera - Acqua Fabia; Scavolini . Recoaro; Benetton - Jesus Jeans.
---pred turinskim Berlo-
hijem,' ki ‘je’prav tako s težavo zmagal v Forli ju proti Recoaru.
«imnm»inimM»tn^yt^!^ijyuptjgHJg>^i|j|»nmnnH»»n»«nminiimimimniiiiimiiniiinnnmminiM
70 DIJAKOV IN 10 SPREMLJEVALČEV POKLICNEGA ZAVODA
Uspelo zimovanje
Tudi letos smo šli, tretji teden januarja, dijaki Poklicnega zavoda v spremstvu profesorjey na tradicionalno enotedensko zimovanje. Bilo nas je okrog 70 dijakov in še 10 spremljevalcev.
Bili smo v Ravasclettu, v hotelu Valcalda, smučali pa smo na smučiščih Zoncolana. Z vremenom smo imeli letos srečo, bilo je vsak dan sončno do sobote in tudi snega na smučiščih ni manjkalo. Razdeljeni smo bili na 3 skupine in vsak dan je ena skupina smučala tudi v po poldanskih urah, drugi dve pa sta se vrnili na kosilo in nato na pouk. Smučarski tečaji in smučanje na splošno je bilo zjutraj, popoldne pa smo imeli, obvezni pouk. Menim, da je bilo pri tem pouku najbolj zanimivo in poučno predavanje znanega domačega alpinista Sergia de Infantija. Govoril nam je najprej na splošno’o Karniji, o njihovih ljudeh in navadah, nato pa je odgovarjal na naša vprašanja o turnem smučanju, o osebni varnosti pri spu-čenju v^karnijskih Alpah. V zadnjem ,delu: nam -je obširno predaval o lanskoletni uspešni odpravi skupine alpinistov iz Karnije, Kanalske doline in Rezije, v južnoameriške Ande, na vrh Nevado Serapo, kateri je načeloval.
Ker je bilo • med nami dosti dobrih smhčarjev, je prof. Drasič skupno z ■ učitelji smučarske šole, organiziral zadnji dan pravo smu-
Ucl dijakov in spremljevalcev Poklicnega zavoda v Trata med malico na snega
čarsko tekmovauje v veleslalomu z udeležbo okrog 50 dijakov in spremljevalcev.
IZIDI
FANTJE
1.	Marko Kralj 2”0; 2. Marko Kalc 24”8: 3. Ivo Karol 25’’0; 4. Boris Paoli 25”6.
OTROCI
1. Jasmin Rudež 35”8; 2. Peter Ažman 37”2; 3. Peter Rudež 42”8; 4. Jana Drasič 43”0; 5. Tanja Se-ganti 44”0; 6. Fabio Perzan 56 ”6. ŽENSKE
l. Mira Starc 34”0; 2. Zoja Drasič 37”0; 3. Etena Zobec 37"; 3. Tamara Pahor 38”0.
VETERANI
1. Franko Drasič 24”7; 2. Ivo Selj, 33”0: 3. Miloš Kalc 34”8; 4. Vojko Pahor 37”2; 5. Danijel Zavadlal 67”2
začetnik;
tl Andrej Carli 33”8; 2. Andrej Pertot 34”0: 3. Robert Žnideršič 48”2; 4. Ivan Pertot 52”6.
A Dijak ‘Dimitrij Hmeljak
cliHilinniiiiifimiHlimilimiMtilltliMlilimlMiiimN
OBVESTILA
,
ŠD Breg
obvešču, da oh priliki smučarskega tekmovanja, ki ga organizira v nedeljo, 7. februarja, v Trbižu, SK Devin, priredi izlet s tekmovanjem. Zainteresirani naj se čim-prej zglasijo v gostilni Livio Sancin v Boljuncu.
* » #
Košarkarska sekctj’a ŠZ Bor
obvešča, da so treningi ženske košarke ob torkih (Ul. Caravaggio ob 20.30) in četrtkih (stadion «1. maj* ob 21.30).
Vljudno vabljene!
# # *
Namiznoteniški odsek ŠZ Bor
vabi stare in mlade, da sc udeležijo treningov, ki so ob torkih in petkih od 16.30 do 19.00 v telovadnici liceja «F. Prešeren«. Dobrodošli so tudi starejši ali stari rekreativci ter začetniki vseh starosti.
Za informacije telefonirati Rase-niju (74-50-92).
• * *
ŠD Mladina — smučarski odsek
obvešča, da se tečaj telovadbe nadaljuje in sicer vsak torek od 20. do 21. ure in vsak četrtek od 19.30 do 21. ure.
* » *
SPDT
obveščn tekmovalec naj se za tekmovanje, ki bo v nedeljo, 7. februarja v Trbižu, javijo dnnes.
2.	februarja na sedežu društva od 20. do 21. ure.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
Nfl SVETOVNEM PRVENSTVU V KOMBINACIJI
Prva zlata kolajna za Eriko Hess
V moški kombinaciji vodi po slalomu Steiner - Križaj ob izredno priložnost - Danes ženski veleslalom
bila taka: 1’22”03
r22”10
1'22”17 1'22”28 l’23”8i 1’24”15 1’24”25 v slalomu je s tem za po
8.99
17.95
20.96 21.21 21.60 55 09 68.33
moški
tudi
SCHLADMING — Švicarka Erika Hess je osvojila v nedeljo prvo zlato kolajno letošnjega svetovnega smučarskega prvenstva alpskih disciplin. Priborila si jo je v kom binaciji in to predvsem z odlično prvo slalomsko vožnjo, medtem ko je v drugi blestela Poljakinja Tlalka. Srebro je pripadlo Francozinji Helen, bron pa mladi Američanki Cooper.
Italijanke se niso posebno izkaze, z izjemo Zinijeve, ki pa je tudi precej zaostala za «področjem kolajn*.
Med Jugoslovankami je bila v slalomu najboljša Zavadlalova, ki je v drugi vožnji imela celo peti najboljši čas.
Lestvica slaloma je 1- Hess (švi.)
2.	Pelen (Fr.)
3.	Cooper (ZDA)
4.	D. Tlalka (Pol.)
5-	Kronbichler (Av.)
7-	Zini (It.)
9- Zavadlav (Jug.)
Enak vrstni red kot 7 a prva tri mesta (in delitev ko'ajn) obveljal tudi v kombinaciji. Ta lestvica je bila namreč taka:
L Hess (Švi.)
2.	Pelen (Fr.)
3.	Cooper (ZDA)
4.	Nelson (ZDA)
4. Charvatova (ČSSR)
8. Zini (It.)
10. Levskovšek (Jug.)
Včeraj so odsmučali kombinacijski slalom, smučanja so menili, da se bodo Pravi kombinatorci podali na progo razmeroma previdno, toda zgodilo se je prav obratno. Vsi specialisti 2a kombinacijo so vozili izredno ognjevito in taka vožnja je terjala tudi žrtve. S proge je šel tako tudi glavni favorit Wenzel, poleg nje-8a pa tudi Jugoslovan Križaj, ki je storil napako v drugi vožnji, potem ko je imel v prvi vožnji najhitrejši čas in je bil na najboljši poti da dobi ta slalom če je Križaj razočaral (pa tudi Kuralt, ki je odsto Pd) sta v jugoslovanskem taboru zadovoljila Cerkovnik in Franko, medtem ko so v italijanskem taboru ocenili Nocklerjevo uvrstitev za slabo, da ne govorimo o odstopu To-Oazzija.
Lestvica slaloma za kombinacijo bila taka:
L Steiner (Av.)
2.	Ortner (Av.)
3.	Canac (Fr.)
4.	Vion (Fr.)
5.	Soerli (Nor.)
6-	Nockler (It.)
7. Cerkovnik (Jug.)
8-	Liischer (Švi.)
Franko (Jug.)
10. Roth (ZRN)
Jutri se bodo pomerile za naslov svetovne prvakinje v veleslalomu dekleta.
Velika favoritinja je Irene Epple, k* je v tej zimi dobila kar tri veleslalome za svetovni pokal, enkrat Pa je bila druga.
Velika neznanka je poškodovana Američanka Tamara McKinney. Ne 8re pa pozabiti seveda tudi na Švicarko Eriko Hess, ki ji po krivici Pripisujejo zgolj možnosti v slalo-mu. So pa tu še Američanka Chri stin Cooper in nekatert mlade tek Piovalke, kot je Francozinja Eli sabeth Chaud, ki je presenetila na Veleslalomski tekmi v St. Gervaisu.
Jugoslovanska reprezentanca bo v veleslalomu nastopile s standard no trojico Anja Zavadlav. Metka Jerman, Andreja Leskovšek, Bojano Lornig pa bo v tej disciplini za •nenjala Tržičanka Polona Peharc. Naše reprezentantke so sicer v ve-
leslalomu znatno napredovale v primerjavi s prejšnjimi leti, vendar v tej zahtevni disciplini le ni moč pričakovati tako vidnih rezultatov kot v slalomu.
Italijanke bodo nastopile v tej postavi: Daniela Zini, Ninna Qua-rio, Wanda Bieler in Linda Roc-chetti. Čeprav se Italijanke doslej niso ravno izkazale, pa vendar prevladuje v italijanskem taboru pred njihovim današnjim nastopom optimistično vzdušje.
TRBIŽ — Šved Stig Strand je dobil nedeljski slalom za EP za FIS točke v Trbižu. Trofejo «Duca d’Aosta* pa so osvojili norveški smučarji.
Tako se je končal dvodnevni
«smučarski vikend* v Trbižu, ki je tako zaradi lepega vremena kot zaradi kakovostne udeležbe povsem uspel.
Po sobotni zmagi J. Franka v veleslalomu so jugoslovanski smučarji v nedeljo nekoliko popustili. Predvsem je bilo pričakovati več od Borisa Strela in Bojana Križaja, o-ba sta odstopila.
VRSTNI RED SLALOMA
1.	Strand (Šve.)	1’31”34
2. Heidegger (Av.-1		1’31”48
3.	Skajem (Nor.)	1’31”89
4.	Gros (It.)	1’32”20
5.	Pieren (švi.)	1’32”28
6.	Cerkovnik (Jug.)	1’32”33
9. Giorgi (It.)		1’32”66
12.	Kuralt (Jug.)	1’33”24
19.	Franko (Ju* )	1’35”56
NOGOMET
V NEDELJSKEM 18. KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Slovenski derbi v Bazovici osvojilo proseško Primorje
«Rdeče - rumeni» premagali Zarjo z 1:0 - Breg iztrgal točko S. Marcu Poraz Krasa proti Domiu v dramatičnih zadnjih minutah (štirje izključeni)
Zarja - Primorje 0:1	(0:0)
ZARJA: Puzzer, Žagar, I. Grgič, Benčič, Macor, Križmančič, F. Fa-bio, Sossi, Lenarduzzi, Fonda, V. Ražem (v 70. min. Tognetti).
PRIMORJE: Štoka, Husu, V. Per-tot (v 60. min. Tomizza), Zaharija (v 70. min. Angileri), Samese, Mi-cussi, Schipizza, Di Benedetto, De-bernardi, Bortolotti, Novel.
SODNIK: Persoglia iz Gorice.
STRELEC: Novel v 50. min.
RUMENI KARTON: Žagar (Zarja), Bortolotti (Primorje).
IZKLJUČEN: Husu v 87. min. zaradi dveh opominov.
Kronika derbija v Bazovici je precej skopa, česar je v glavnem kri-
V Schladmingu pred startom - po cilju
Mnogi reprezentantje na dopustih
Avstrijski reprezentantje v smuku, pa tudi nekateri drugi, so v teh dneh svetovnega prvenstva, ko v Schladmingu zares niso imeli početi kaj drugega kot pa se potikali iz lokala v lokal, dobili od vodstva po kak dan dopusta, da so odšli domov. Le Harti Weirather ni izrabil naklonjenosti vodstva ekipe in je za ves čas v Schladmingu.
Poznavalci Slabo vreme je zares ubijajoče delovalo na smučarje, zato so jih funkcionarji kar silili, naj se raje odpočijeio doma. To velja še zla sti za smukače, ki so že pred začetkom šampionata začeli trenirati na Planiu.
Veith se poslavlja
Reprezentant ZRN Michael Veith, ki ga je še pred štirimi teti, ko je na svetovnem v Garmisch - Par-lenkirrhnu osvojil v smuku srebr no kolajno, slavila vsa država, je skleni’ da bo tekmovalne smuči postavil v kot. «še to prvenstvo nato pa bom odnehal. Že nekaj časa mi ne gre tako. kot bi mi moralo, zato nima smisla, da se
1’41"26
1’41”41
1’41”87
1’41”91
1’42”34
1'42”88
r4.ro2
1’43”31
1’44”97
1'46”55
silim in gledam mlade, ki me po vrsti prehitevajo. Tudi odnosi v naši reprezentanci mi niso všeč, zato je bolje, da se poslovim,» meni Michael. Veith, ki se je nekam hitro odločil, da ne bo več tekmoval, saj je star šele 25 let.
Brez Krecka ni šlo
Tudi sklepna kombinacijska tekma za ženske ni minila brez posredovanja Heinza Krecka, ki v imenu mednarodne smučarske zve ze bdi na tem, kako udeleženci svetovnega prvenstva izpolnjujejo pravila o propagiranju materialov. Njegovemu očesu ne uide prav nič. Tako je tudi ugotovil, da svetovna prvakinja v kombinaciji Erika Hess nosi na rakovicah okrogel znak tovarne, ki jih je izdelala, znak na je za kak milimeter prevelik. Kre-cek je takoj zahteval diskvalifikacijo. vendar pa so zadevo hitro uredili, da ni dvignila velikega pra hu. Kreckovo skakanje od tekmovalca do tekmovalca gre najbolj na živce proizvajalcem smučarske opreme, ki podpirajo svetovno smučarsko elito, za kar gredo veliki denarji. Razumljivo pa je, da zah-
Zadrega zaradi Poljakinj
V novinarskem središču svetovnega prvenstva v Schladmingu so včeraj poročevalci, ki so želeli nekaj več napisati o poljskih dvojčicah Doroti in Marzorati Tlalka, zaman iskali informacje o teh dveh tekmovalkah pri poljskih dopisnikih. Šele pod večer so ugotovili, da so se sicer za svetovno prvenstvo v Schladmingu prijavili tudi trije poljski novinarji, da pa doslej še niso prispeli na prizorišče Stenmark danes v Schladmingu Veli i smučarski as Ingemar Stenmark, ki se sploh ni udeležil slovesnega začetka svetovnega or venstva, ker je ta čas treniral i La Villi, bo danes prvič prišel v Schladming. Hotel v šest kilome terov oddaljenem Ramsu, ki je rezerviran za Švede, je že obiskala policija, da bi se prepričala, če je vse varno, Tudi sicer bo imel švedski reprezentant med bivanjem v Schladmingu zaščito, ne same zaradi neprištevnih groženj, da mi gre za življenje, temveč zlasti zato, da bi imel med svetovnim pre-venstvom mir.
va raztrgana igra tako na eni kot na drugi strani. K taki igri je precej pripomogel sicer zelo solidni sodnik, ki pa ni dovoljeval najmanjšega prekrška in je vseskozi prekinjal srečanje. Ekipi bi se verjetno morali že od vsega začetka prilagoditi takim strogim merilom, čeprav moramo takoj pripomniti, da še zdaleč nista igrali grobo.
Tekma je imela precej različen potek v prvem in v drugem delu. V uvodnih minutah je bilo Primorje bolj prodorno v napadu, potem pa je precej popustilo, tako da je imela Zarja vseskozi terensko premoč in je tudi zamudila nekaj zrelih priložnosti (Fabio, Lenarduzzi, Ražem, prosti strel Križmančiča). V tem delu igre so bili Prosečani zlasti slabi na sredini, kjer so zaradi prav začetniških napak zgubljali žoge, čeprav bi tudi sami okrog 30. min. z Novelom skoraj spravili na noge ba-zovsko obrambo.
V drugem polčasu pa je bila slika na igrišču precej drugačna. Primorje je sicer podobno kot v prvem polčasu dobro začelo, vendar je tokrat tudi dobro nadaljevalo do konca. Prosečani so namreč že nekaj minut po odmoru povedli, vendar se ob tem niso zaprli kot v prvem delu, ko je kazalo, da so zadovoljni z neodločenim izidom, ampak so nadaljevali s hitrimi naoadi zlasti po krilih. Zarja je nekoliko odločneje odgovorila šele okrog dvajsete minute, vendar še zdaleč ne tako učinkovito kot v prvem polčasu. V tem delu igre velja omeniti prisebna posega vratarjev, Puzzerja na eni ter Štoke na drugi strani. Prav Štoka je tako popravil hudo napako, ki jo je naredil malo pred tem, ko je preveč tvegano zapustil svoja vrata.
D. B.
Breg - S. Marco 0:0
BREG: Micor, Klun, Pinzin, Ro-dela, Ražem, Dazzara. Albertini, Vižintin, Samec, Jež, Mondo.
S. MARCO: Hervatin, Giraldi, P. Stradi, Rosin, F. Stradi, Elini, Vi-sintin, Gerin, Clementin, Zolia in Pacor.
SODNIK: Tarondo (Videm).
Proti močnemu S. Marcu je okrnjeni Breg odlično opravil svojo nalogo in je odigral še kar zanimivo tekmo.
V prvem polčasu so imeli Brežani izredno priložnost v 35. min., ko je mladi Albertini iz razdalje šestih metrov od vrat močno streljal, toda. nasprotni vratar je, čeprav z izredno težavo, žogo le odbil v kot. Še eno tako priložnost je imel tudi Samec, ki pa je prav tako ostala neizkoriščena. Sploh lahko rečemo, da so si Brežani ustvarili vrsto lepih priložnosti, kar pa ne pomeni, da ni bil nevaren tudi S. Marco. Breg je napadal tudi v drugem polčasu, posebno proti koncu srečanja, ko je hotel izsiliti vsaj minimalno pred-
nost, vendar je nasprotna obramba zadržala vse njegove napade in se tako izid ni spremenil.
Med Brežani je igral najbolje Ro-dela, pohvalimo pa lahko tudi sodnika, ki je dobro opravil svojo nalogo.
Kras - Domio 1:2 (1:1)
KRAS: Skupek, D. Škabar, Terčon, Blažina (8. min. d.o Štoka) Šugan, Vascotto, Olivo Villalta. Lanza, R. Purič, L. Milič.
DOMIO: Barichievich, Bineti, La Passuala, Ferfolja, Quintavalle Vi-sintin, Barnaba. Crisman, Humani. Macorati (28. min. d.p. Ridolfo), Gherbez.
STRELCI: v 14. min. Terčon, v
tevajo kot protiuslugo tudi reklamo.
.......................................
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM
Mladost vrnilai So voda jam milo za drago
V gosteh se je oddolžila za poraz iz prvega dela • Zmaga Juventine v Koprivnem
Sovodnje — Mladost 0:1 (0:1)
SOVODNJE: Cabas, Tomažič, Pahor, Marson, Kovic, Petejan, Zea ro (Šuligoj), Florenin, Butkovič, Milloch, Gomišček.
MLADOST: A. Gergolet L. Fran-dolič, Černič, Ulian, Gerin, Mariz za, A. Frandolič, E. Gergolet. Bal-laminut, Semolič, Kobal. ■
STRELEC: Ballaminut.
V prvem slovenskem derbiju povratnega dela prvenstva 3. amaterske lige na Goriškem je dober-dobska Mladost premagala domačo enajsterico z golom, ki ie dosegel Ballaminut v prvem polčasu. Doberdobci so te tako oddolžili za poraz, ki jim ea ie zadalo Scvoc) nje v prvem srečanju (1:2).
Domačini so se zavedali, da bo predstavljala doberdobska enajste rica trd oreh za Marsonove varovance. Mladost igra namreč v zad-
njem času v izredni formi, kar potrjuje nedeljska, šesta zaporedna zmaga. Sovodnje pa so po zelo uspešnem začetku prvenstva zašle v krizo; v gosteh so igrale še vedno dobro (glej tekme s Sagradom, Caprivo, Audaxom), na domačem igrišču pa večkrat niso prišle do izraza.
Tako se je pripetilo tudi v nedeljskem derbiju. Gostje so bili boljši v prvem delu srečanja, ko so dosegli tudi zmagovit; zadetek, v nadaljevanju oa so poskusili domačini s stalnimi napadi in števil nimi ustvarjenimi priložnostmi nadoknaditi zamujeno. Vse te akciie oa so se izjalovile.
Pa ob;ektivni oceni nedeljske tekme menimo, da bi bil neodločen izid še najbolj pravičen, pri nogometu pa zmaga tisti, ki konkreti žira svoje akcije z zadetki in v
•m...........................................................................................................•■■""•■""■"■"i.......
NOGOMET
V 1. AMATERSKI LIGI
POMEMBNA ZMAGA KRIŠKE VESNE
Premagala je tretjcuvrščeno Palmanovo z 2:0 - Oba zadetka dosegel Bruno
Vesna — Palmanova 2:0 (1:0)
VESNA: Bubniči), Sch°ttini, So-dornaco, Somma, Pribac, Zucca (v 9. min. d.p. Cicchesc). Bruno, Pi sa». Candotti, Germani, Košuta. .PALMANOVA: Turchetto. Paco-^8. Marangon, Benussi. Strizzolo, Hiori, Snidero, Min:n. Ecrtossi, Ro m*no, Di Blas.
STRELEC: v 27, min. p.p. in 23. b p. Bruno.
Vesni je končno uspelo priti do *mage. Zlasti razveseljivo je dej-atvo, da so tokrat plavi z igro popolnoma zadovoljili. Prav vsi so
00	konca oprav; svojo nalogo, vra-
Bubnich in Bruno pa sta bila Rotovo nad vsemi. Prvi je večkrat *"ešil svoja vrata z drznimi posegi, arhgi pa je bil nerešljiva uganka Za branilce gostov.
Domačini so takoj pokazali, da je “^rat zmaga obvezn Napadi so vrstili kot na tekočem traku to-!?a Rol ni padel. Tokrat pa je sre-,a končno dala roko Križanom. V ‘3. minuti je namreč sodnik iz-jd.iučil Bertossi.ia in od takrat so “•li gostje prisiljeni v obrambo. Po Jeka,i neuspešnih poskusil) je kon Bruno povedel po lepi podaji ^Ucce. Niti >r golu pa niso Križani P°Pustili in njihov pritisk je trajal 110 konca prvega polčasa.
» d.p. je gostom le uspelo ustva riti nekaj lepih akcij, toda Bubnich k bil vedno na pravem -'estu. Prav J' trenutku, ko so gostje pospešili ritem svojih akcij, je padel drugi i°I domačinov. Cicche: : je podal
1	riinu, slednji pa je z lepim stre-J?11 v loku premagal nemočnega •‘Urchetta. Od tedaj se je Vesna v
glavnem le branila. Vezni igralci so se pomaknili nazaj in tako je napa dalcem primanjkalo uporabnih žog. Pribac je lepo dirigiral obram'>o in tak< so plavi obdržali osvojeno pred nost do konca.
Upati je le, da bod< Križani nadaljevali s to igro in rezultati ne bi smeli manjkati.
Fabio
Nadaljuje se mrtvi tek dvojice Is. Turriaco ■ Lucinico, ki praktično nima več tekmecev, da bi ji odvzeli prvo oziroma drugo mesto, pa čeprav manjka do konca prvenstva še 12 nedelj. Njihova prednost je prav z nedeljskimi izidi postala tako očitna, da bo prvo mesto nedvomno pripadalo eni od teh dveh ekip.
Bolj zapleteno pa je stanje na spodnjem delu lestvice Tokrat so vse ekipe razen S. Giovannija prišle do točke in zalo je težko napovedati. katere tri enajsterice bodo izpadle iz lige.
Do pomembnega uspeha je v nedeljo prišla kriška Vesna, ki je z dvema zadetkoma Bruna premaga la sicer solidno Palmanovo. S tem uspehom so Križani dohiteli ekipo S. Giovanni, h kateri bodo šli v goste prihodnjo nedeljo. Izid te{ia dvoboja bo zato izredne važnosti za obe ekipi, ki se borita za obstanek v ligi.
IZIDI 18. KOLA Fortitudo - Lignano Ronchi - S. Canzian Torviscosa - Muggesana Vesna . Palmanova Gradese - Is. Turriaco
1:0
2:2
0:0
2:0
0:2
Portuale - Costalunga	2:0
Sovrana - Sangiorgina	1:1
Lucinico - S, Giovanni	3:0
LESTVICA
Is. Turriaco 31: Lucinico 29; Pal manova 23; Torviscosa in Portuale 20: Costalunga 18; S. Canzian, Sangiorgina in Gradese 17: Sovrana 16; Lignano, Muggesana in Fortitudo 15; S. Giovanni in Vesna 12; Ron chi 11.
PRIHODNJE KOLO (7.2.)
S. Giovanni - Vesna; Sangiorgi na . Lucinico; S. Canzian Portua le; Palmanova - Torviscosa; Muggesana Gradese; Costalunga -Ronchi; Is. Turriaco Fortitudo; Lignano Sovrana.	B. R.
tem primeru boljši.
so bili
Doberdobci
P.I.
Capriva — Juventina 2:3 (1:2)
JUVENTINA: Businelli, Varacchi, Russo G., Medeot (k), Furlan, Devetak, Radikon, Bastiani, Klanjšček, Lauri (Russo F.), Cingerli.
STRELCI za Juventino: Medeot v 15. min.. Bastiani v 30., Klanjšček v 85. min.
Nedeljski spodrsljaj proti vodečemu Isonzu so štandrežci popravili v gosteh proti precej solidni Capri-
Priznanje
Primorskega dnevnika
V četrtem slovenskem derbi ju na Goriškem je Mladost premagala Sovodnje v gosteh z 1:0. Doberdobci so tako na lestvici za priznanje našega dnevnika dohiteli Sovodnje.
ODIGRANA SREČANJA Mladost - Sovodnje	1:2
Sovodnje - Juventina	2:0
Mladost - Juventina	3:1
Sovodnje - Mladost	0:1
LESTVICA
Sovodnje	3	2	0	1	5:2	4
Mladost	3	2	0	1	5:3	4
Juventina	2	0	0	2	1:5	0
Naslednji	slovenski	derbi	bo
že v nedeljo, 7. februarja, ko se bosta v Štandrežu srečali Juventina in Sovodnje,
-pr-
vi; zmago so si belo-rdeči priborili po zelo praktični igri, ki so jo izvajali predvsem v drugem polčasu. Še bolj so pohvale vredni, ker so morali premagati ne samo nasprotnika, pač pa tudi sodnika, ki jim je dosodil proti dve enajstmetrovki zares nepravični. Prvi polčas so Štandrežci odigrali slabo, kljub temu pa so prešli v prednost. V drugem delu so gostje zaigrali bolj e-nergično in kazalo je, da bodo še zaokrožili rezultat, ko je sodnik
napravil svojo največjo napako, saj je dosodil neverjetno enajstmetrovko v korist domačih. Po tem sodnikovem dejanju so imeli Medeotovi varovanci še večji vzpon ter so še enkrat zadeli nasprotnikova vrata.
David
TENIS
Lendl najboljši v Delray Beachu
DELRAY BEACH — Po dokaj razburljivi tekmi je Ivan Lendl v finalu tega turnirja premagal McNa-maro s 6:4, 4:6, 6:4, 7:5 in tako osvojil prvo mesto.
V polfinalu je Lendl premagal Teltscherja s 6:2, 3:6, 6:4, McNa-mara pa je presenetljivo odpravil Clerca s 6:2, 6:3.
IRSKA IICA
Izidi nedeljskega tretjega povratnega kola niso v bistvu mnogo spremenili začasne lestvice, še vedno zanesljivo vodi ekipa Stocka, ki je tokrat nasula v mrežo Roianeseja kar pet golov.
Za naše ekipe v nedeljo gotovo ni šlo najboljše. Zmagalo je le Primorje, ki si je zagotovilo derbi v Bazovici z Zarjo in s tem obdolžilo 'za poraz, ki ga je doživelo- proti Ba-zovcem v prvem derbiju na Prose ku. S tem uspehom se serija Primorja nadaljuje, saj. je bil to že 14. zaporedni pozitivni nastop Primorja v tem prvenstvu.
S točko se je morai zadovoljiti Breg, ki je igral proti S. Marcu, Če upoštevamo, da so morali Brežan' zaradi izključitev (Strnad, Pe-rosa in Cigui) na igrišče v precej okrnjeni postavi, potem predstavlja nedeljski remi nadvse pozitiven izid.
Ponovno (tretjič zaporedoma) pa je zapustil poražen igrišče v Repnu Kras, ki je tokrat klonil Domiu tik rred koncem tekme z U-melrovko. To je precej razburilo duhove nogo-metašeg Krasa in. kar štirje (Skupek’, Terčon, Olivo in Vascotto) so bili izključeni. Da tega ne bi bilo dovolj, pa so se duhovi razgreli tudi izven igrišča in ogorčeni navijači so zelo ostro protestira1': proti sodniku, ki je s težavo zapustil igrišče. Sedaj seveda, poleg poraza bodo prišli tudi disciplinski ukrepi, ki znajo precej oškodovati Kras.
IZIDI 18. KOLA Kras - Domio	,u'”u*ri2
Campanelle - Olimpia	0:1
Opicina - Libertas	0:0
Zarja - Primorje—-----------Ort1
S točk - Roianese	5:0
Breg - S. Marco	0:0
CGS - Op. Supercaffe	2:1
Čampi - Elisi - Zaule	1:1
				
r |	(§1	| |		1 d
1. -
2. —
3.	-
4.	-
5.	-
6.	-
12
11
10
1.	Hymour
2.	Jiosco
1.	Alcolico
2.	Agheila
1.	Lord Erik
2.	Elyot
1.	Finferlo
2.	Asanthe
1.	Fede Galizia
2.	Cusano
1.	Rutnne
2.	Cavio
KVOTE 11.881.800 lir 490.000 lir 36.000 lir
1 X
LESTVICA
Stock 29, Primorje 23, S. Marco, Čampi Elisi ; > CGS 20, Zarja in Campanelle 19, Zaule in Opicina 18, Libertas in Breg 16, Kras in O-limpia 15, Op. Supercaffe 14, Do-mk 10, Roianese 6.
PRIHODNJE KOLO (7. 2.)
Zaule - Zarja, Op. Supercaffe Čampi Elisi, Olimpia - Breg, Primorje - Opicina, Libertas • Stock, S-Marco - Campanelle, Roianese ■ Kras; Domio - CGS.	B. R.
PO ANKETI «MER1D1ANA»
Košarkar lomit športnik leta

Tržaški dnevnik «Meridiano» je na sinočnji svečanosti v nekem mestnem hotelu proglasil «športnika leda* na osnovi ankete med bralci in športnimi delavci. Prvo mesto je pripadlo igralcu .košarkarske ekipe OECE Albertu Tonutu, na drugo mesto se je uvrstil-nogometaš Triesti-ne Tiziano Ascagni, na tretje pa košarkarska, ekipa Jadrana. PbkaJ na-, šega dnevnika si je s četrtim mestom zagotovil rokometaš «Cividina» Roberto Pischianz, peta pa je bila mlada plavalka Francesca Locci.
44. Ferfolja, v 86. min Barnaba (U-metrovka).
SODNIK: Ponton iz Vidma
To je bilo prvo izmed štirih lažjih srečanj, v katerih naj bi si Kraševci nabrali čimveč prepotrebnih točk za obstanek v drugi amaterski ligi. Kras je računal na celoten izkupiček, s katerim bi se oddolžil gostom za pekoč Doraz v prvem delu prvenstva. Tekma pa se je končala za domačine žalostno, ker so poraženi zapustili igrišče in so morali kar štirje njihovi igralci predčasno zapustiti igri-jče. Položaj Krasa je no tem nepredvidenem porazu postal zelo zaskrbljujoč, kar jasno dokazuje, da bo pot, ki vodi k obstanku v ligi zelo težka
Ključni dogodek srečanja se .je pripetil v 38. min. drugega dela igre, ko je sodnik dosodil dvomljivo 11 metrovko v korist gostov. Upravičeni protesti domačinov so bili preostri, tako da je sodnik izključil Oliva, Vascotta. trenerja Man-zuta, stranskega sodnika Furlana, pa še vratarja, ki je žogi. iz mreže brcnil proti sredini igrišča in zadel sodnika v hrbet. Takoi nato pa je sodnik (tri minute pred iztekom regularnega časa; odžvižgal konec srečanja.
Po končanem srečanju so razburjeni navijači obkolili slačilnico in le s težavo (v spremstvu dven Krasovih odbornikov je sodnik zapustil vroče repensko igrišče).
Po dokaj dopadljivem srečanju v prvih minutah je Terčonu v 14. min. s krasnim strelom izven 16-metrskega prostora uspelo povesti Kras v vodstvo. Gostom pa je uspelo izenačiti minuti pred koncem prvega lela igre s Ferfoljo.
V nezanimivem drugem polčasu je sodnik v 32. min. izključil Terčona	Z.S.
OBVESTILO
i
Športna šola Trst
sporoča, da danes popoldne odpade pouk telovadbe na stadiona «1. maj* v Trstu.

NOGOMET
3. AL NA TRŽAŠKEM
Gaja in Primorec osrečila navijače
Gajevci premagali Rabuiese, Trebenci pa S. Anno
Pabuiese - Gaja 0:1	(0:0)
GAJA: Sancin, Maks Grgič, Križmančič, Gabrielli, Marko Rismon-do, Valter Kalc, Vrše. Zippo, Stani Kalc, Branko Grgič, Salvi.
STRELEC: v 18. min. d.p. Gabrielli (11-metrovka).
Gajevci nadaljujejo serijo uspešnih nastopov in so s to zadnjo zmago dohiteli na vrhu lestvice ekipo Giarizzole, imajo pa tekmo manj.
Že v uvodnih minutah je bilo jasno, katera je boljša ekipa na igrišču. Domačini so razigrane gajevce v glavnem zaustavljali z grobimi prekrški, katere je sodnik večkrat spregledal. Napadalci so kljub temu odločno iskali pot do mreže, nekajkrat pa so bili le premalo spretni.
(•IIHIIIIIIIIMIIIIIIIIllMHIIIIIIIIIIIIIIIMIUIIIIIUIIIIIIIIiltllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIimilllllllllltllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllillllllllllllllllllia
Naše enajsterice ¥ 3. amaterski ligi
Izidi prvega povratnega kola so spet spremenili zgornji del lestvice. V vodstvu imamo ponovno dvojico Giarizzole - Gaja, s točko zaostanka sledita Esperia S. G. in S. Vito. Vedno bolj oddaljeno pa je Aurisi-na, ki je tokrat doživela katastrofalni poraz.
Nepričakovani remi (dosežen sicer tik pred koncem) vodilne ekipe Giarizzole proti Ederi, je tokrat izkoristila Gaja, ki je zmagala v gosteh proti Rabuieseju s pomočjo ll-metrovke. S tem uspehom je dohitela Tržačane na vrhu lestvice. Ne smemo sicer pozabiti, da mora Gaja igrati še zaostalo tekmo s S. Anno.
Trebencem je zadostoval en sam gol, da so spravili na kolena S. Anno in s tem uspehom (četrti zaporedni) se je njihov položaj znat no izboljšal.
IZIDI 16. KOLA
S. Andrea - S. Vito	1:5
iiiiiNitiiHHiiiiiiiiimiMiiiniiiniiMiiiiiiiitiiiitiiiittitiiiiiiiiHifitiitnimiiiiiHiuiiiiimiiuiiiiniiiiHiiiiiimiiiMiriiiiiMiiiitfiiiiiniiHiiiiiiHiiiitiHiMMiHHiiiiiiiiiiHin
Naše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 9. KOLA
Sokol - Prata Pordenon	3:0
Nuove Ceramiche Spinea 0:3. II Pellicano - Bor	1:3
LESTVICA
Spinea 16, gokt' 11, Bor Intereuro pa 12, Prata Pordenon in II Pellicano Fratte 6, ”Uov- Ceramiche Videm 0.
ŽENSKA C-2 LIGA
1. SKUPINA IZIDI 8. KOLA .
AUSA Pav - Volley Club 3:1 Agi Gorica • Rivignano	0:3
Sloga - Julia	3:2
LESTVIC'
AUSA Pav in Sloga 14, Rivigna-
no 10, Julia 8, Volley Club 2, Agi Gorica 0.
2. SKUPIN V
Fontanafredda - Kontovel	3:2
Donatello - Breg	0:3
Vivil - Colloredo	1:3
LESTVICA
Colloredo 16, Breg 10, Vivil Fontanafredda 8, Kontovel 6, Donatello 0.
ŽENSKA D LIGA
1. SKUPINA IZIDI 8. KOLA
Solaris - Lib. Martignacco	1:3
S. Sergio - KilIjoy	2:3
Inter - Breg	3:1
LESTVICA
Martignacco 16, Killjoy 14, Solaris
8, Inter 6, S. Sergio 4, Breg 0.
2. SKUPINA
Sangiorgina - Sloga	3:0
Pieris - Bor	2:3
Lucinico - Italcantieri	3:0
LESTVICA
Sangiorgina 14, Bor 12, Pieris 10. Italcantieri 6, Lucinico 4, Sloga 2.
MOŠKA D LIGA
2. SKUPINA IZIDI 8. KOLA
VBL Krmin - Mobilcasa 3:0 Italcantieri - 01ympia	3:0
Juventina • CUS Trst	2:3
LESTVICA
Juventina 14, 01ympia Gorica, Italcantieri in Libertas Krmin 8, Mobilcasa 6, CUS Trst 4.
Edera - Giarizzole	2:2
S. Luigi - Union	3:1
GMT - Chiarbola	1:0
Esperia S. G. - Aurisina	7:0
Primorec - S. Anna	1:0
Rabuiese Gaja	0:1
LESTVICA
Giarizzole in Gaja 22, Esperia S. G. in S. Vito 21, Aurisina 19, S. Luigi, GMT in Priuorec 17, S. An na in S. Sergio 14, S. Andrea in Rabuiese 9, Edera 8, Chiarbola 7, Union 3.
PRIHODNJE KOLO (7. 2.)
S. Sergio - Rabuiese, Gaja - Primorec, S. Anna - Esperia S. G., Aurisina - GMT, Chiarbola - S. Luigi, Union - Edera, Giarizzole - S. Andrea.
B. R.
* * »
Vse kaže, da Isonzo nima več nobenih težav, kar zadeva napredovanja. Igralci iz Špetra so namreč z uspehom v Podgori dosegli svojo 14. zmago in imajo že 5 točk prednosti pred drugouvrščenim Au-daiom.
Poraz, ki so ga Sovodenjci doži veli na lastnem igrišču z Mladostjo, je nekoliko omejil možnosti slovenske ekipe za napredovanje. Vse kakor bo odslej moral Marson trd no paziti, da ne bodo njegovi igralci zgubljali nepotrebnih točk.
S presenečenji pa nadaljuje doberdobska Mladost, ki je v Sovod-njah dosegla svojo 6. zaporedno zmago. S takim tempom bodo Kraševci v nadaljevanju prvenstva prav gotovo pripravili svojim navijačem še kakšno zadoščenje.
Pomembno zmago je v Koprivnem dosegla tudi Juventina, ki je v zanimivem srečanju ugnala solidno Caprivo,
IZIDI 17. KOLA Italcantieri - Azzurra	3:0
Vermegliano - Poggio	0:0
Sagrado - Begliano	1:1
Piedimonte - Audax	0:1
Capriva Juventina	2:3
Isonzo - S. Lorenzo 3:0 Sovodnje - Mladost	0:1
Romana Brazzanese 0:2
LESTVICA
Isonzo 30; Audax 25; Sovodnje 24; Capriva, Sagrado 22; Juventina, Italcantieri 18; Mladost, S. Lorenzo 17; Vermegliano, Brazzanese 16; Piedimonte 15: Begliano 14; Azzurra 10; Poggio 5; Romana L (Audax in Azzurra imata tekmo manj).
PARI PRIHODNJEGA KOLA Mladost Italcantieri; S. Lo renzo Romana; Azzurra Capriva: Audax Sagrado; Poggio Piedi monte; Juventina . Sovodnje; Brazzanese Vermegliano; Begliano -Isonzo.
NAJBOLJŠI STRELCI Tesolin (Audax) 22; Kobal (Mia dost), Sammartino (Isonzo) 12; Klanjšček (Juventina) 10; Gergolet (Mladost) 9.
-pr-
Bologna - Torino	X
Fiorentina - Milan	1
Genoa - Como	1
Inter • Catanzaro	X
Juventus - Avellino	]
Napoii • Cagliari	1
Roma - Cesena	2
Udinese - Ascoll	2
Empoli - Monza	2
Nocerina - Campobasso	1
Venezia - V. Senigaliia	1
Torres - Siena	1
Slracusa - Barletta	1
KVOTE 13 - 87.420.300 lir 12 - 2.114.700 lir
V tem delu igre smo zabeležili silovit prosti strel Gabriellija, katerega je domači vratar s težavo u-branil. V 44. min. je Branko Grgič z močnim strelom zadel prečko in s tem se je praktično končal prvi polčas.
Druga polovica srečanja se je pričela s še cdločnejšim pritiskom na domača vrata. Maks Grgič je v samostojni akciji lepo prodrl v nasprotnikov kazenski prostor, kjer pa ga je domači branilec grobo zrušil. Več kot očitne enajstmetrovke pa sodnik ni dosodil. Le nekaj minut kasneje so domačini spet zrušili v kazenskem prostoru Gabriel-li.ja. Sodnik je dosodil najstrožjo kazen, katero je realiziral sam Gabrielli. Po doseženem vodstvu so gajevci nekoliko popustili. Domačini so se nekoliko opogumili, bili so pa le preskromni, da bi povzročali «ze-leno-rumeni* obrambi večje preglavice. Igra se je tako pomaknila na sredino igrišča, saj so gajevci v glavnem skrbeli, da obdržijo doseženo vodstvo. V končnih minutah srečanja so si domači igralci ustvarili dve zreli priložnosti, to pa je bilo tudi vse kar so (poleg grobe igre) prikazali v tem srečanju, katero so. varovanci trenerja Kralja zasluženo osvojili.
M. D.
Primorec - S. Anna 1:0 (1:0)
PRIMOREC: Rendželj (v 46. minuti Germani), Franko Kralj, Franko Milkovič, Križmančič, Husu, Lu-njan, Pavel Kralj, Edvin Kralj, Mule (v 65. min. Valter Milkovič), Marko Kralj, Finesi.
S. ANNA: Prugho, Mozetti, Or-sich, Paolich. Valzano, Suerti, Stia-nich. Morgan, Gigante, Rainis in Biagi.
Tudi ekipa Sv. Ane je morala položiti orožje proti dobro razpoloženim Trebencem. Primorec je namreč zasluženo zmagal, saj bi predvsem v prvem polčasu brez večjih težav lahko že zaokrožil rezultat. Gostje, ki so pravkar zamenjali trenerja, so startali na pozitiven rezultat, Trebenci pa so še enkrat dokazali. da ne nameravajo več nič popustiti nasprotniku. Že iz samega začetka so namreč napadali na via-ta gostov in v 15. minuti prišli tudi do gola. a ga je sodnik razveljavil, ker je bil Mule v dvomljivem o'f-side položaju. Sredi polčasa je Edvinu Kralju le uspelo doseči regularen gol na podajo Finesija. Nekaj ‘minut pred koncem prvega dela tekme so imeli Trebenci še idealno priložnost, da zatresejo drugič nasprotnikovo mrežo, dosojeno enajstmetrovko pa je Franko Kralj, žal, streljal mimo vrat.
V drugem delu je imel Primorec še nekaj zrelih priložnosti v protinapadih, napadalci pa niso bili pri tem dovolj prisebni, tako da je ostal rezultat nespremenjen. Bruno
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica. Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 83382 (85723)
Nuročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 120,00, letno 1200,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StTOn 8
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS 61000 Liubliana
2. februarja 1982
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT —
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formaiu. sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska S 2,iVj* fk*ovPfieg^
M
0B RATIFIKACIJI NOVIH SPORAZUMOV 0 SODELOVANJU j Gambija in Senegal
TRŽAŠKI POSLANEC CUFFARO (KPI) 0 ODNOSIH EGS - SFRJ IN OSIMU
Posebni ukrepi vlade naj omogočijo Italiji in deželi Furlaniji-Julijski krajini izkoriščanje novih priložnosti
RIM — Poslanska zbornica je 27. | nju novega mednarodnega gospo januarja ratificirala in odredila iz- darskega reda.
va.jan.je rovih sDorazumov o gospodarskem, tehničnem, finančnem, trgovinskem sodelovanju in na po droč.ju delovne sile med Evropsko gospodarsko skupnostjo m Jugosla vi jo ter med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Jugoslavijo ter priložene dokumente, ki so jih podpisali v Beogradu 2. aprila 1980 in o katerih so izmenjali note s popravki 3. aprila naslednjega leta. Ustrezni zakonski predlog je bila že soglasno odobrila poslanska ko misija za zunanje zadeve, v skup ščinsko razpravo je pa nosegel le tržaški komunistični poslanec An tonino Cuffaro. zaključil pa jo je v imenu vlade podtajnik v zung njem ministrstvu Mario Fioret.
Cuffaro je že uvodoma naglasil velik političen pomen ukreoa. ki predstavlja nov korak naprei v od nosih med EGS in Jugoslavijo, ka teremu so odprli pot osimski spo razumi med Italijo in SFRJ. Pri tem je poudaril veliko vlogo Jugo slavite v naporih za mir. za popu ščan.je napetosti, za razvoj izme niav. za izboljšanje odnosov med razvitim in nerazvitim svetom, pn čemer uživa velik ugled med ne uvrščenimi in državami v razvoju. *'i zadovoljstvom moremo ugotav l.iati,* .je dejal poslanec KPI. «da se ta vloga nadaljuje tudi no sror ti predsednika Tita. kar nam ne vzbuja začudenja, da je ostal ne ckrtijen mednarodni ugled Jugosla vije in da so se prijateljski od nosi z našo državo še okrepili.*
Italija je zato med vsemi člani cami EGS najbolj zainteresirana, da se novi sporazumi izvajajo hitro in v celoti, saj gre za globalne sporazume o sodelovanju na vseh področjih, pri katerem ima Italija že zelo pozitivne izkušnje. r,Ne smemo zamuditi novili priložnosti. ki nam jih ponujajo,* je re kel Cuffaro, ki .je naglasil zlasti
Tržaški poslanec je nato pouda ril, da sporazumi spodbujajo sode lovanje med jadranskimi lukami in pri razvoju prevoznih sistemov, ki so komplementarni, kar nudi lta liji priložnost za uravnovešanje nro metnih vodnih tokov med Tireu-skim in Jadranskim morjem. Omenil ie sodelovanje na področju ri bolova. izboljšanje pogojev za uvoz jugoslovanskih proizvodov v EGS in jasnejša določila glede odprave diskriminacij in delovnih pogojev jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v EGS.
Posebno pozornost pa ie Cuffaro namenil v svojem posegu učinkom novih sporazumov EGS - Jugoslavija za obmejno deželo Furlanijo Julijsko krajino, ker sprejemajo tako obmejne sporazume o blagov-
obetavne, zato mora vlada ustrezno ukrepati za njih uresničevanje, je zahteval Cuffaro. pri čemer je navedel cestne, železniške in rečne ■»vezave in luški sistem v naši deželi. Glede industrijskega sodelovanja je poudaril, da se je treba znebiti problema lokacije osimske mešane proste cone in določiti zanjo programe, finančna sredstva, carinske in druge olajšave, da se omogoči uresničevanje tega dela osimskih sporazumov.
Podtajnik Fioret je dejal, da se odnosi med Italijo in Jugoslavijo še razvijajo tudi prek stikov med podjetji, kulturnimi ustanovami in družbenimi organizacijami. Pohvalil je vlogo SFRJ kot posredoval ke potreb nerazvitih in držav v razvoju pri industrijsko razvitih deželah in zaključil, da spadajo tudi novi sporazumi z EGS v okvir pri-
združena v federacijo
BATHURST — 2,včerajšnjim dnem je stopil v veljavo ustanovni sporazum o združitv 1 v federacijo med Senegalom in Gambijo. Novousta-novl;sno državo, ki .jo sestavlja »etnično enako prebivalstvo*, bodo odslej imenovali Senegambi.ja.
Do združitve .je prišlo po dolgo trajnih pogajanjih, ki so se začela po proglasitvi gambijske neodvisnosti izpod britanskega jarma 1965. leta, Zaradi svoje geografske lege je bila Gambija zmeraj odvisna od sosednjega Senegala, ki je edina državo, s katero meji. Vendar odnosi med Senegalom in Gambijo niso bili vselej rožnati, čeprav z.dru žu.je obe državi tudi mnogo trgovinskih. idričnih in kmetijskih interesov. Prvi sporazum o sodelova nju so podpisali že leta 1965. Predvideval .je medsebojno varnost in obrambo, skupno zunanjo, politiko in izkoriščanje porečja reke Gambije.
Novi senegambi.jski predsednik .je dosedanjih senegalski državni poglavar Abdou Diouf, Javvara pa je bil imenovan za podpredsednika.
ni izmenjavi, kot tudi bistvo osim I zadevanj za krepitev sodelovanja škili sporazumov. Perspektive so na vseh področjih.
SALO’ — Trgovec z zlatnino ie prijavil, da so mu neznanci v Šaleju odnesli za 100 milijonov lir vrednosti raznega nakita. Ko so karabinjerji odkrili roparje in našli ukradeno blago so ugotovili, da vrednost zlatnine presega 700 milijonov lir.
PODCENJEVANJE NEVARNOSTI PLAZOV BOTROVALO NOVI TRAGEDIJI V GORAH
«Bela smrt» zajela 15 mladih zahodnonemških smučarjev na pobočju Elmaualma pri Salzburgu
zavlekla pozno v noč s pomočjo a-gregatov in žepnih svetilk, vendar so na površje vlekli le še trupla, možnost, da bi še kdo bil živ, pa je iz minute v minuto plahnela. Zadnje, trinajsto truplo so našli včeraj zjutraj.
Na istem kraju in v podobnih o-koliščinah je pred štirimi leti umrlo osem smučarjev iz Salzburga. Sploh pa je gorato območje pri Salzburgu poznano zaradi pogostih snežnih plazov, da je treba tudi nedeljsko nesrečo pravzaprav pripisati nepazljivosti in lahkomiselnosti.
g Mlade zahodnonemške smučarje, ki jih je zasul snežni plaz, so reševali tudi s pomočjo izurjenih psov (AP)
V DESETIH LETIH JE «BERUFSVERB0T» POSTAL ENA NAJBOLJ ZNANIH NEMŠKIH BESED
Pred desetimi leti so v ZRN uvedli Berufsverbot
V	■	,
Kako je vladi zbežal iz rok ukrep proti radikalom
Sklep je zaostril notranje napetosti v Zahodni Nemčiji do skrajnih meja in mnogi mu pripisujejo odgovornost za okrepitev levičarske teroristične dejavnosti
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BONN — Le malo nemških besed si je v kratkem času pridobilo tako univerzalno poznanost kot v teh dneh deset let stari «Berufsverbot» (prepoved opravljanja poklica). Bremenski župan Koschnick v samokri-
mežnosti krepitve sodelovanja pri tični retrospektivi celo ugotavlja, da izmenjavi tehnologije in pri sode I je prišel »the Berufsverbot* in «le lovanju na znanstvenem področju. ] Berufsverbot* v mednarodni jezik
ker bo to omogočilo Italiji, da se tudi prek Jugoslavije povezuje z državami v razvoju in siriekije pri povezovanju med razvitimi in nerazvitimi ter prispeva k ustvarja
kot tisti nemški prispevek, ki dela
Sklep ministrskih predsednikov desetih deželnih vlad in zahodnega Berlina, ki so ga imenovali «ukrep proti radikalom*, je januarja 1972 nastal v obdobju naraščajočega soočenja med desnico in levico o bistvenih vprašanjih notranjega in mednarodnega razvoja Zvezne republike Nemčije. Odpor proti tako imenovali bonski «vzhodni* politiki, ki je dala med drugim pogodbo s Poljsko in zahtevala priznanje meje na
Zvezni republiki Nemčiji dvomljivo' Odri in Nisi. je združeval desno slavo poleg prej udomačenih nedolž- stran političnega prizorišča tudi v
nih besed »Kindeigarten* in »Ruck sack*.
•MiMiiifitiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiitimiimitiminrtMiiiiiiiiiiiiitMtiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiitiiiiiii
BENEŠKI KULTURNI DNEVI
Dr. Hajos o položaju Madžarov v Sloveniji
Obojestranska funkcionalna dvojezičnost porok za preprečitev asimilacije
Primerjava položajev I prekmursko ozemlje je morda naj ikupnosli za vzajemno * bolj značilna obojestranska funkcionalna dvojezičnost, ki se po besedah dr. Hajosa uveljavlja dokaj dosledno tudi v praksi, zlasti v sodstvu in v upravi, medtem ko je manj zadovoljiv položaj v organih zdru ženega dela.
Temelj in osnova uveljavljanja dvojezičnosti pa je prav tako zuačil np dvojezična šola. Ko so jo uva jali pred dvema desetletjema, je ta šola vzbujala marsikateri pomislek, sedaj pa se je dobro uveljavila in bistveno prispeva k medsebojnem poznavanju obeh narodov, njihovih osnovnih kulturnih in zgodovinskih značilnosti in k sporazumevanju, saj vsi vsaj pasivno obvladajo oba jezika. Do uvedbe dvojezične šole je bila madžarska skupnost prikrajšana, ker narodnostna šola ni jamčila zadostnega poznavanja slovenščine. da bi učenci lahko nadaljevali izobraževanje na srednji šoli. U-speh dvojezične šole je tolikšen, da sedaj razmišljajo tildi o uvedbi dvo jezične srednje šole in v tem' okviru približno eno leto deluje v Len davi dvojezična pedagoška smer.
Madžarska skupnost je zelo vneto sodelovala tudi pri sestavi osnutka zakona o enakovrednosti madžarščine izven dvojezičnega ozemlja. Na mariborski fakulteti deluje lektorat in od lani tudi katedra madžarščine, na ljubljanski univerzi pa samo lek torat in madžarska skupnost si .zelo prizadeva, da bi tudi v Ljubljani uvedli katedro.
Dokaj zadovoljivo je stanje na področju informiranja ter v stikih z matico, urediti pa bo treba vpra sanje sprejemanja madžarskih programov. Narodnostna skupnost si nadalje prizadeva, da bi izboljšala in razširila televizijski program v madžarščini na ljubljanski televiziji, ki naj bi postal prava osnova dvojezičnega programa.
Končno je treba omeniti vlogo Sa moupravne interesne skupnosti, v kateri madžarska narodnost uveljavlja svojo vlogo subjekta. To telo deluje kot četrti zbor v občinskih skupščinah glede vseh vprašanj, ki zadevajo manjšino.
Predavanju dr. Hajosa je sledila živahna razprava, v kateri so prisotni postavili tudi vrsto vprašanj zlasti glede dvojezične šole. (vt)
ČEDAD
narodnostnih skupnosti informacijo in razmišljanje o narodnostnem vprašanju je cilj, ki sta si ga zastavila študijski center Nediža in čedajska sekcija slovet) skega raziskovalnega inštituta SLO RI. ko sta zasnovala letošnje »Be-nečanske kulturne dneve*. In pet kovo predavanje dr. Ferenca Hajb sa o Slovencih na Madžarskem ter Madžarskih v Sloveniji je bilo s svojo popolnostjo in jasnostjo res stimulativno kot redkokatero koli drugo.
Dr. Ferenc Hajos, pripadnik ma džarske skupnosti kot pove samo ime, predsednik komisije za narod nosti pri prekmurski konferenci SZ DL. jc svoje predavanje razdelil na dva dela: uvodoma je spregovoril o porabskih. Slovencih, v drugem delu pa obširneje o Madžarih v Sloveniji. Kakšen je torej današnji položaj porabskih Slovencev? Veliko boljši kot je bil pred leti zaradi načelno dobro zastavljene politike I.R Madžarske do narodnostnega vprašanja, obenem pa tudi še zelo težaven zaradi pomanjkanja intelektualnih kadrov in vsesplošne zaosta losti, ki pesti celotno železno župa nijo. Izboljšati bo treba tudi šolo, ■saj imajo doslej le tri do štiri ure pouka slovenščine, za bodoče pa razmišljajo o uvedbi dvojezične šo le po modelu, ki se je uveljavil v Prekmurju.
Težavni položaj probaskih Slovencev je posledica zgodovinske osam Ijenosti te narodnostne skupnosti, ki v bistvu ni imela stikov z ma tieo. kat; se pozna zlasti v jeziku, ki ima še precej arhaičnih elemen tov. Kulturni razvoj je bil tudi za radi gospodarske zaostalosti slab, k temu pa se je pridružila še raz navodovalna politika. Šele v zadnjih lt tih se je položaj spremenil, težko pa je seveda nadoknaditi zamujeno. Pričakujejo pa, da bo reden stik z malico prispeval h krepitvi narod no zavesti.
Povsem drugačen je položaj ma džarske skupnosti v Sloveniji, ka teci že 1. člen slovenske ustave pri znava status soustanovitelja republike. Iz tega člena izhajajo nato vse ostale pravice, ki so zapisane v ustavi, v zakonih in, nadrobneje, v občinskih statutih. Za dvojezično
drugih vprašanjih. Zamisel o poostritvi pogojev, za zaposlovanje v tako imenovanih javnih službah (od najvišjih uradnikov v ministrstvih do poštarjev uslužbencev na želez- r'	nje dobrSnega dela no
mm in cmmorimM in \r nan/irtim !	”	......
socialne demokracije* (1878). z desničarji, ki so leta 1922 branili družbeni status quo z zakonom o zaščiti republike in navsezadnje z ukrepom o idejnem prečiščenju uradništva iz aprila 1933, ki je dal podlago za nemoten vzpon nacistične države. Namesto da bi sklep pomiril notranje napetosti, jih je zaostril do skrajnih meja in najbrž nišo daleč od resnice tisti, ki menijo, da je z njim u-stvarjeni postopek vsesplošnega sumničenja prispeval tudi k razširjenju terorizma z levim predznakom. Socialni demokrati so si navsezadnje zapletli položaj tudi s tem, da so se morali soočiti z vedno hujšim od
porom v lastnih vrstah, da so s tem
™£j". SattJtžLSM! » generacije, d. p. » ..radi idej-
položaju ustrezala tako socialnim demokratom in liberalcem kot sestavnima deloma koalicijske vlade, kot tudi krščanskim demokratom v opo ziciji. Prvi so želeli s tem ukrepom zaustaviti prodiranje privržencev tedaj dokaj močnega neonacističnega gibanja v javne službe.
ne enostranosti zasliševalnih postopkov prispevali k temu. da je mo-, gočno uradništvo vedno bolj konservativno usmerjeno in jim meče . polena pred noge, ko naj bi ministrstva izdelala podrobnosti kakršnih koli reformnih načrtov. Stopnjevanje
hkntf na "biti "boli uaneški ml na- splošnega sumničenja-je okrepilo po-hkratt pa b.t,t«.lj; papeži _od pa ^ obveščeva]nih služb. dalo kri-
peža in onemogočiti zaposlovanje levičarjem, da bi izbili desnim kritikom iz rok sume o »zvezi z Moskvo*. ko je šlo za ureditev zunanjepolitičnih vprašanj. Desnica je seveda mislila le na levičarje, ki naj bi jih bilo treba preverjati, za-strašiti in jim onemogočiti opravljanje poklicev. Malo pozneje se je izkazalo, da je tedanja Brandtova koalicijska vlada z gotovostjo zgrešila del svojih zamišljenih taktičnih ciljev in dala desničarjem v roke mogočen inštrument politične narave. To se je zgodilo najprej zato. ker so bile službe, ki naj bi pre verjale zanesljivost prosilcev, politično pretežno desno usmerjene, da lje zato. ker so se hitro osamosvojile in si izdelale samostojne načrte. navsezadnje pa tudi zato, ker je opozicija zunanjepolitično geslo I o domnevnem paktiranju socialnih demokratov z Moskvo spretno prenesla tudi v notranje politično življenje. Sklep ministrskih predsednikov. ki je bil kompromis med dvema frontama z dokaj različnimi končnimi cilji, je bil poleg tega tako splošen v opisovanju (radikalov* oziroma ((ekstremistov*. da je dovolil različne interpretacije v različnih zveznih deželah. Tako imenovano cobvez-no preverjanje* ni bilo predpisano, toda sklep ga tudi ni prepovedal, vendar so ga pristojne službe takoj uvedle. V prvem letu in pol veljave se je pri uradih nakopičilo pol milijona dokumentov, ki so bili podobni zaslišanjem in so postopoma u-stvarili vtis, da so prosilci za zapo slitev v' javnih službah že vnaprej osumljeni simpatij za «radikale» in so Qni dolžni dokazati nasprotno. E-den izmed poznejših najbolj doslednih kritikov sklepa, bremenski župan Koschnick. zdaj ugotavlja, da sklep v bistvu ni ničesar spremenil v pravnem položaju javnih služb, toda je sprožil birokratski plaz. ki jc «z izgovorom, da odstranjuje ekstremiste iz javnih služb, zasul celo doraščajočo generacijo z zaslišanji na uradu za zaščito ustave in z rutinskim vnaprejšnjim nezaupanjem države do posameznika*. Koschnick danes tudi zagotavlja, da tega socialni demokrati in liberalci zagotovo niso želeli, toda to je bil «v najkrajšem času grenak izid*. U-pravičeno je levica, tudi znotraj socialne demokracije, poiskala vzporednice v zgodovini nemške držav nosti in socialni demokrati so se znašli na isti ravni s pruskim kraljem Viljemom in njegovim »ukrepom proti splošno nevarnim ciljem
la računalniškemu zbiranju osebnih jiodatkov in se deloma preselilo tudi v privatno gospodarstvo (mnoga podjetja diskretno poizve jo, pri ura-
du za zaščito ustave, kako je prosilec idejno naravnan in sum v levičarstvo praviloma pretehta strokovnost) .
Banalni sklep, kar je bil videti na prvi pogled, je tako mimo ustavnih določil in proti njim tako globoko spremenil Zvezno republiko Nemčijo, kot komaj kakšna druga odločitev. Čeprav so medtem pod pritiskom javnosti, tudi mednarodne, prakso omejili, je niso povsem preklicali. S tem so ohranili vzvod, ki praktično v daljšem obdobju suspendira vse tisto, na kar je zvezna republika kot parlamentarna demokracija in »najsvobodnejša država na nemških tleh* tako ponosna: šolar se sicer lahko udeleži demonstracije. toda zavedati se mora, da bo morda prišel s fotografijo v neki dpsje (računalnik) in morda deset let pozneje kot strokovnjak ne bo mogel dobiti Službe (opravljati poklica) zaradi sumov v njegovo »zanesljivost*. Po neuradnih podatkih je danes v Zvezni republiki'Nemčiji nekaj deset tisoč ljudi, ki ne 'mo rejo opravljati poklica (od učiteljev | do poštarjev). ker so padli v kolesje »sklepa proti radikalom v javnih Službah*.
MOJCA DRČAR-MURKO
SALZBURG — Trinajst mnvih je dokončni obračun snežnega plazu, ki je v nedeljo zasul skupino mladih zahodnonemških smučarjev na pobočjih hriba Elmaualm v bližini avstrijskega zimskošportnega središča Kitzbiihel (znano prizorišče tekmovanj za svetovni smučarski pokal), 30 kilometrov od Salzburga.
Skupino smučarjev je sestavljalo sedemnajst visokošolcev med petnajstim in devetnajstim letom starosti in izkušeni smučarski učitelj. Vsi ,so bili doma iz Berchtesgadna na Bavarskem, kjer so študentje obiskovali zasebno šolo «Zahodnonem-škega združenja za evropsko vzgojo*. V \Varfamvengnu, vasici ob vznožju Elmaualma, so se mudili na krajših počitnicah.
V nedeljo so se študentje podali na smučišča kljub zelo nenaklonjenemu vremenu in po snežnem me-
težu, ki je še povečal nevarnost plazov. Opozorila vaščanov niso zalegla.
Snežni plaz se je od pobočja nenadoma odtrgal na višini 1.400 metrov. Preden so se smučarji zavedeli, kaj se sploh dogaja, jih je zasula pet metrov debela snežna odeja. Osem fantov je bilo pri priči mrtvih, enemu pa je uspelo se izvleči iz snega in sprožiti reševalno akcijo. Tragediji je prisostvoval tudi last-uik neke koče, ki je prav tako stekel v vas po pomoč.
Reševalna akcija je stekla zares brezhibno. Na kraj nesreče je takoj prispelo okoli 150 civilistov, vojakov in izurjenih reševalcev, ki so navkljub nevarnosti novih plazov nesebično začeli iskati preživele. Izpod plazu so kmalu izvlekli štiri mladeniče, ki so še bili pri življenju. Reševalna akcija se je
Draga gostoljubnost
BEJRUT — Približno petnajst nižjih funkcionarjev zunanjega ministrstva Saudske Arabije in Kuvajta, ki so kot člani delegacije svojih držav na pogovorih posebnega nadzornega odbora za Libanon preživeli 36 ur v Bejrutu, je porabilo kar
189.000	libanonskih lir, približno 50 milijonov lir. Uprava hotela, kjer je skupina «šeikov» preživela svoje delovno potovanje, je šele po treh mesecih poslala račun libanonskemu zunanjemu ministrstvu, ki ga je seveda odklonil. Tudi za funkcionarje držav šeikov je le preveč, če porabijo v eni noči 50 milijonov lir za kaviar, Šampanje in drugo.
MILAN — V Milanu so včeraj aretirali 39-letnega Sergia Brusini-ja. no roclu iz Istre, ki ie predsi-nočjim streljal na skupino karabinjerjev, ki ga je ustavila s cestno zaporo v predmestiu lombardskega glavnega mesta. Priprli so tudi njegove sopotnike.
KAIRO — Egiptovska policija je zaplenila za sedem milijonov lir opija in aretirala štiri Pakistance, ki so ga poskušali pretihotapiti v Evropo.
GENERALNI DIREKTOR «UNESC0» NA OBISKU V ITALIJI
MBow: Ni mogoče zanikati možnosti jedrskega spopada
Javno mnenje bi moralo v večji meri vplivati na odločitve vlad na tem področju - Danes srečanje s Pertinijem
RIM — Generalni direktor UNE SCO Amadou Mantar M’Bow, ki .je v nedeljo popoldne dopotoval na petdnevni obisk v Italijo, je v pogovoru z novinarji zelo črnogledo orisal sedanje razmere v svetu. »Dokler bodo nekateri narodi poskušali vladati drugim in ne bodo upoštevali človekovih pravic, ne bt. trajnega miru na svetu*, .je pouda ril 61-letni Senegalec, ki že osem let vodi organizacijo Združenih na rodov za vzgojo, znanost in kultu ro. 155 članic OZN ie pred kratkim na njegov zelo precizen vprašalnik odgovorilo, da jih najbolj zaskr bljujejo vprašanja povezana z mi rom. M’Bow je k temu dodal, da .je večina teh držav izrazila tudi potrebo, da se prepreči nadaljnje slabšanje mednarodnih odnosov s krepitvijo dialoga med narodi, med narodnega sodelovanja in boja pro ti revščini
Kljub temu da se večina uaro dov tega zaveda, se še naprej širi predvsem usmeritev, ki vidi v obo roževalni tekmi in pripravljenosti za sponad najboljše možnosti za uveljavljanje svojih interesov. »So odvisnost v svetu je vedno večja, vendar večina držav se tega noče zavedati,* je dejal M'Bow «iri vsa ka država poskuša sama reševati svoje probleme. Ni globalne vizije sveta. Vsaka država posebej in tudi skupina držav je doslej vedno poskušala zvrniti breme krize na. sosedo.* Tako vizijo svetu, ki veča razkorak meti razvitimi in državami v razvoju, bo treba čimnrei od» pravilj,- če nočemo pahniti naše civilizacije v katastrofo.
Generalni direktor UNESCO, ki je že postal nek,e vrste »kulturna vest* sveta, v tem primeru ni za nikal možnosti jedrske vojne. Po njegovem so v veliki zmoti vsi tisti, ki so prepričani, da bi se ve lesili odpovedali jedrskemu orožju tudi v primeru globalnega spopada. Z .jedrskim spopadom bi bilo konec sveta. Tudi južna polobla, kjer bi. po nekaterih študijah, večina prebivalstva le preživela .je drsko obstreljevanje, bi bila obso jena na propad.
Generalni direktor UNESCO je sicer nato dejal, da dokler imamo na .svetu osebnosti kot sta papež Janez Pavel II. in Pcrtini, ki se prav dobro zavedata nevarnosti je diske vojne, le ni treba obupavati. Sredstva množičnega obveščanja in | sploii javno mnenje bi morali raje pritiskati na posamezne vlade, da se bodo začele postopoma zaveda--ti. da ne zadostujejo mednarodni sporazumi na vladnem nivoju ip da se bo treba čimprej globalno spopasti z vsemi problemi, ki de lijo svet na dva pola.
M'Bow, ki je dopotoval v Italijo na povabilo italijanske vlade se je včeraj sestal z ministrskim predsednikom Spadolinijem. s katerim se .ie pogovarjal o sodelovanju Italije z UNESCO in še posebej o varstvu Benetk, kulturnem spomeniku, ki ga je UNESCO vklju čil med najpomembnejše na svetu. Generalni direktor UNESCO se je včeraj srečal tudi z zunaniim mi-nlstfoin ColombotA. danes dopoldne pa ga bo sprejel predsednik Potim.
ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
PONUDBA OBČINSTVU ZA 300 MILIJARD LIR
OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1982 - 1989
Z DRŽAVNIM JAMSTVOM
za 150% izplačilo nominalne vrednosti kapitala in plačilo obresti do 30 % letne nominalne vrednosti
Koriščenje s 1. januarjem 1982 — Posticipirano izplačevanje obresti brez odtegljajev, 1 decembra in 1. julija — Amortizacija v 5-letnih obrokili s povračilom vsak januar cd leta 1985 do leta 1989 vključno, ene petine obveznic, ki prvotno sestavljajo vsak vrednostni papir — Svežnji: po 1000 obveznic nominalne vrednosti 1000 lir.
OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI
Donos šestmesečnih obrest; obveznic je enak šestmesečni obrestni meri, zaokrožen na C.05%, ki odgovarja letni obrestni meri. kot je razvidno iz matematičnega poprečja donosa 6-mesečnih navadnih blagajniških zapisov BOT in donosa paketa oproščenih vrednotnic C Bučni Poliennali del Tcsoro, Aziende Autencmc, Enti Territcriali in Eliti Pub-blici), z zajamčenimi minimalnimi obrestmi v Višini 8% za šestmesečje.
Obresti za prvi kupon, ki zapade 1. julija 19S2. znašajo ,	10%
POVIŠANJE KAPITALA
Fri izplačilu se bo prinosnikom priznalo povišanje na nominalni vrednosti, ki je enako poprečju vseli pozitivnih -in negativnih razlik, glede na 8% zgoraj navedenih šestmesečnih obresti, pomnoženo s številom šestniesečij, v katerih so izplačljive kvote kapitala ostale'v veljavi.
Pozitivna ali negativna razlika za šesimesečje januar - junij 1982 je določena v višini 2%
EMISIJSKA CENA EFEKTIVNI DONOS
Spremenljiv glede na ovrednotenje. Za pivo šestmesečje. poleg razlike 2% zaradi povečanja kapitala, letni donos odgovarja
89,25%
21,28%
DAVČNE OPROSTITVE
Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davek na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni davka na dohodke juridičnih oseb in krajevnega davka na dohodek.
DRUGE PREDNOSTI
Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme: dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah, vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pcoblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanski]) borzah.
Te obveznice daje na prodaj javnosti bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA po zgoraj navedeni ceni ter s poviškom za uravnavanje obresti.
Naročila se sprejemajo od 1. do 5. februarja 1982 pri običajnih bančnih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevani v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod.
Tiskovine z značilnostmi obveznic in pravilnika so na razpolago pri istih zavodih.