Štev. 6. V Kočevju dne 25. februarja 1940. Leto III. n n l;?aja vsakega 5„ 15. in 25. dne v mesecu; ča je na tak dan praznik, dan prej. — Pos. štev. 1'— din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. — Pcštno-ček. rač. št. 17.735. Oglasi po ceniku. — Izdaja feonz. lista, čigar predst. Jo Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ribnici. — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna J. Pavliček, Kočevje. Ostanimo še pri domovinski in narodni ljubezni, saj smo je potrebni mi, potrebuje jo pa tudi naš narod in naša širša in ožja domovina še bolj danes kot kedaj preje. Kje jo,dobimo! Naj nam govori o tem naš veliki učitelj naroda in voditelj dr. Janez Ev. Krek. „Jaz ljubim tisto stvar, ki mene izpopolnjuje, ki ustreza kaki moji potrebi, ki meni „paše". Tako ljubim stariše, brate in sestre, ker se ti skladajo z mojo osebo. Tako „paše" meni rojstna hiša, domača peč, okoli katere se zgrinjamo bratje in sestre. A domača hiša mi ne zadošča. Moja ljubezen hoče več. Raztegne se tudi na do-mačo vas, ki bolj ustreza potrebam mojega srca nego sosednja vas. V rojstni vasi imam znance. Njene hiše, travniki, hribi so se mi vtisnili v srce že kot otroku, f/ied njenimi prebivalci se čutim prostega, domačega, ljubljenega. A moja ljubezen gre še dalje. Ne ustavi se pri rojstni vasi, razteza se naprej na domačo župnijo z njeno cerkvijo, v kateri se shajamo znanci iz širšega okrožja. ' Pa tudi domača župnija ne stavi meje moji ljubezni. Mojemu srcu ni samo rodna dolina dražja nego druge, tudi domača dežela prednjači v njem pred .sosednjimi pokrajinami. A tudi pri domači deželi se ljubezen ne ustavi Ona gre preko njenih mej v tiste kraje, kjer stanuje isti rod kakor v moje ro; Meni kraju." (Čas XX. 161, 162.) h istega srca, iz katerega vre ljubezen do matere, očeta, bratov, sestra, iz istega prihaja ljubezen do naroda. In kdo uči otroka, da ljubi svojo mater? Kdo mu zaiskri oko, ko jo uzre po daljšem času ?! Kdo mu izsili jok, če jo kliče zamanj, če je nc uzre, ko je zahrepenel po njej! Nikdo ga ne uči, samo je to ukoreninjeno v srcu otroka kot žarek v soncu! To je tako samo po sebi umljivo, da se čudimo otroku, ki bi tega ne kazal. In, ko otrok doraste, kako ponosen je na našo mater, na našo hišo, na našega očeta. Včasih nalašč podražim otroka vpričo matere, pa mu povdarirn — to so mati iz te hiše. Pa se kot užaljen oglasi, češ to so naša mati. Pa pokažem hišo in jo nalašč drugače imenujem, pa se spet užaljen oglasi — ne, to je naša hiša, našega očeta! Čc otroka učimo ljubiti mater in domačo družino, nc delamo zaradi tega Lot da bi te ljubezni otrok ne poznal, marveč; d?, bi mu slaba nagnenja ne zatemnila te prve dolžnosti, ki je najbolj naravna. Bog je to še posebej povdaril na gori Sinaj z obljubo : Če boš spoštoval stariše, ti pojde dobro in dolgo boš živel, t. j. blagoslovljeno bo s teboj, če pa ne, ti bo kazen za petami. Iz iste zapovedi, ki veleva spoštovati stariše, izhaja zapoved ljubezni do ”lr|f istokrvne družine,, do naroda. Da je božja volja ljubiti narod, lepo kaže zgodovina božje vzgoje v stari zavezi izvoljeno1} naroda in nauk božjega Zveličarja v novi zavezi. Zakaj pa tako ostro zapoveduje sinajska postava ljubezen do starišev? .:0> ker Ijubezv mogoča starišem izpolnjevanje velikih dolžnosti ds otrok. Isto n je d svojim nore dati blagre, če so verno vesti, vdani in požrtvovalni. Kaj vse nam ort daje? Vse, kar človeku omogoči živ-Z®”]® v družbi' — besr' , j ik, bi ka-Ta človek, ni cel človek. Po besedi pa vse spoznavanje ni izobrazba. Kakor pa otrok v domači hiši ::ačne razvijati podzavestno narodno ljubezen, mu jo morajo vsi oni, ki ga sprejmejo, v vzgoji izpopolnjevati. To so domača hiša, cerkev in šola. Kdo bi znal bolj povedati, kaj je otrok v šoli, ki nasprotuje njegovi narodnosti, ki jo prezira, jo ubija, jo izbija iz mlade duše, kdo bi znal bolje povedati kot Kočevski Slovenec! Oh, kako bi radi podali zvesto sliko onih časov v Avstriji, ko je vse merilo na to, da se v slovenskem otroku zgodaj, že v prvem razredu do cela ubije ta naravni čut — zavest in ljubezen do naroda. Koliko so takrat Nemci žrtvovali, da bi kočevsko ozemlje ne nosilo slovenskemu rodu vdanih in zvestih src! Bogata društva, ki so imela za cilj vzgojo čisto nemško, Schul-verein, Sudmark in dr. so ustanovila več šol na Kočevskem z lastnimi sredstvi. Koliko nasilja se je v teh ponemčevalmh zavodih vršilo nad slovenskimi otroci, hoteč dopovedati otroku, da ni Slovenec, da je slovenski narod manj vreden, kratkomalo priskriti slovensko zavest, ime, jezik in narod. Joj, ko bi tisto zidovje - saj še stoji ■— moglo pričati o silnih narodnih krivicah na verni slovenski mladini 1 Prav radi bi Vse t-> prib ;.!i sedanji slovenski mladini, da bi videla koliko je naš slovenski rod na Kočevskem že prestal in utrpel. Da utrpeli smo tisoče, ki so morali ubogati svoje vzgojitelje i k' • s bi naravni klic krvi. Iz šole, v katero so stopili slovenski, prišli so čez leta kot nemški otroci. Mi je bilo sile, ki bi jih pozneje preustvarila, le kjer se je domača družina zavzela, se je vbrizgani raznarodovalni strup sproti uničeval. Tak človek je za življenje kot pobarvano pohištvo, ki v sebi ohranja prvotni les, a barva kaže nekaj drugačnega. Žal, oh žal, da je tuja roka za časa Avstrije prepleskala toliko naše krvi, pa še bolj žal, da se je taka tuja prevlaka zajedla, da je sedanji čas ne more odbiti. In, če se zbriše, odbije taka tuja snov, kako se takoj pokaže pristna naravna slovenska kri, slovenska zavest. Saj navlaka se kmalu spozna. Cc takega potujčenega poslušaš, takoj opaziš, da sc slovenski jezik ne more tako obračati v nemški besedi kot se suče jezik pravega Nemca. Pa tudi mišljenje takega je prisiljeno nemško. Se le vidi, da ni pristno. Baš, ker tak revež čuti, da ni istega kova kot Nemci, se sili, da bi bil še bolj nemški, odtod poturica še hujši kot Turek. To je proces pri vsakem narodu — ne le pri našem. Sedaj je vsako tako nasilje ustavljeno za vedno. Šole so državne in ne kakih društev kot nekdaj. Slovenski otrok se uči v domačem jeziku in smotrena šola na tem, da se v otroku izobražuje o n i naravni narodni čut iz domače hiše, utrjuje in krepi. Odtod pomen šolske vzgoje. Naj bi šolstvo na Kočevskem dajalo našemu slovenskemu naraščaju krepke narodne vzgoje^zidajoč na naravno zavest in na podlago četrte božje zapovedi, potem bo topogledno šola dosezala svoj cilj, slovenski narod pa sc- bo množil’ z zavednimi narodnimi krščanskimi značaji! Dal Bog! ■ “A,- . ' G2f voor;:±;3 I Šolska kronika na mnogih kočevskih šolah še danes priča, kako rožnate so bile razmere za časa Avstrije za nas Slovence na Kočevskem. Ne želim, da bi po tolikih letih pogreval že zelo zastarelo stvar, toda hočem samo malo spomniti na to one naše očete in matere, ki so danes stariši tistih otrok, ki obiskujejo slovensko šolo, čeprav njim to ni bilo mogoče. Imel sem priliko prelistati v glavnem kroniko ene izmed šol na Kočevskem, ki je višje organizirana in na kateri so v označenem času služili le nemški učitelji. O šolskem letu 1897-1898 govori kronika dotične šole dobesedno sledeče: „Vseh šolo ibveznih otrok je bilo: 79 dečkov in 72 deklic, skupaj torej 151. Vsi učenci so bili rimokatoliške vere. Po narodnosti pa je bilo nemške narodnosti 73 dečkov in 64 deklic, skupaj torej 137. Slovensko-nemške narodnosti pa 14 učencev in učenk." Ker od ustanovitve šole pa do šolskega leta 1918-1919 ni bilo v nobenem drugem letu zapisano, da- je šola imela vsaj°par učencev s 1 o v e n s k o - n e m š k e narodnosti, je pač tc i: eden dogodek, ki me je napotil, da sem poleg .kronike prelistal še katalog za to šolsko leto. V tem katalogu pa sem na podlagi imen dognal, c!a je bilo v tein šolskem letu točno 52 učencev, ki še danes govore dobro slovenski in se še danes smatrajo za zavedne Slovence bolj gotovo kot preje omenjenih 14. Težko si predstavljam, kako da je tedanji pisec kroniKe vendar le enkrat pri-poznal, da kočevski otok ni cel, pač pa luknjičav in da v njem žive ljudje, ki so vsaj na pol Slovenci. Zanimivo bi biio vedeti, zakaj ni niti preje niti kasneje zapisal, da so še Slovenci na Kočevskem. Najbrže je dobil od uradne strani recept molčanja. Najzanimivejša je pa statistika za konec tega leta. Kronist je zapisal dobesedno : „Na koncu šolskega leta je bilo nemške narodnosti: 78 učencev in 71 učenk, skupaj 149 učencev. En učenec in ena učenka sta slovensko-nemške narodnosti." Torej v enem samem šolskem letu je 12 učencev izgubilo svojo narodnost ter so postali Nemci. Zanimivo bi bilo vedeti, katera dva izmed onih 52 je kronist še smatral za Slovenca. V prihodnjem šolskem letu sta pa tudi ta dva izginila in kronist o narodnosti vobče ne govori več. Dandanes je pa na isti šoli večina otrok slovenske in le malo mešane narodnosti. ' Slovenščino obvlada skoraj vsaka oseba bodisi starejša ali mlajša. To nam je dokaz, da je tudi v prejšnjih časih bilo v kraju mnogo Slovencev, drugače bi se ne bili mogli naučiti slovenščine. Dandanes še ni nobeden učenec izgubil narodnosti za to, ker se je deloma naučil slovenščine. So pa že mnogi postali Slovenci, za katere imamo jasne dokaze, da so bili njih predniki Slovenci. Cc iv; ■ ; • 1 . c učenec nauči slovenščine, ga smatramo še v- .•:> ; ” ( '■ a; M-; e;:. Ć 1 c' - žavnega jezike je pa v korist le- nj v u, nr.. gotovo ne! t Dekan Anton Skubic: v. H) LrEPBi ^ J '-.y l ; ti pa 1 . p,-. •X ' t KV.' • J»T\ t C. ':.A s J Turška biblija Še enkrat srečamo Trubarja za časa nad-dijakona Andreja Majerja v Ribnici. Leta 1566. je Herbart Turjaški napadel Turke pri Novem, kjer je več Turkov tudi vjei. Med vjetniki je bil tudi bosenski turški paša Uzraim-beg in neki turški, svečenik (liodža). Več vjetnikov je zaprl v Črnomlju, omenjenega bega in svečenika pa je z več vjetniki pripeljal v Ribnico v grajske ječe. Uzraim-bega je dal kmalu prepeljati na ljubljanski grad, dočim je svečenik z drugimi vjetniki ostal v ribniških ječali. Ko je Trubar izvedel, da se v Ribnici nahaja turški svečenik — kar je lahko zaznal od lutrovskih Turjačanov, s katerimi je bil v živahnem stiku — je prihitel leta 1567. sam v Ribnico, kjer se je s turškim duhovnikom posvetoval, kako bi se dala Lutrova biblija prevesti na turški jezik in jo med Turke razpečati (Dimitz, III. 18.). Sicer bi bil rad prišel v stik tudi z onimi vjetniki v Črnomlju (Dom in svet, 1608. -2707), pa je imel premalo časa. Herbart Turjaški se očevidno temu ni protivil, ker je bil, dasi sicer veren mož,-vendar vnet pristaš lutrovske vere, ki so jo močno podpirali tudi ribniški graščaki, zato je imel Trubar pri vseh dostop. Svojega načrta pa Trubar ni mogel več izpeljati, zakaj čutil je da mu ne bo dolgo bivati v domovini. Na potu v Ribnico in nazaj je Trubar gotovo obiskal svoj rojstni kraj Rašico, saj leži ob cesti v Ljubljano, pogledal še enkrat in tudi slednjikrat na kraje, kjer je preživel svojo mladost in se navzel jezika, ki ga je pristnega porabil v svojih knjigah, to je ribniško-dolenjsko narečje. V Ljubljani je še hitro sklic d v hiši Sebastjana Krelja, kjer se je držal, sinodo kranjskih predikantov in takoj nato je j a h a j e na oslu urno zapustil Ljubljano in svojo domovino, katere ni videl nikdar več (Izv muz dr. XVIII. 48.), pa tudi Ribnice ne več, kjer bi bil zelo rad širil svoje nauke, saj mu je bila grajska gospoda tako zelo naklonjena, pa je v du-dovnikih, zlasti v naddijakonu Majerju našel ostre protivnike. Pa tudi Andrej Majer je kmalu nato umrl (1571?). Kje je bogastvo! Francoski zaklad znaša tri milijone kilogramov zlata, razen tega znašajo francoski krediti v Ameriki- 311 milijonov dolarjev. Angleški , zaklad pa znaša 2,400.000 kg zlata. ■ ■.... ................................;.... Bn : ' . : 17 LuOuEI'jCSi (Konec.) Člani pa so od piramide šli vse višje do struške poti in od st niške poti do gozdička hro-vaške cerkve. Pod Kraguljcem je proga zavila na levo na vrh Bukovcanove planjave. Omeniti je treba, da je ta najvišja točka višja za kakih 200 m od ravnine, kjer je bil začetek in konec. Od vrha planjave je dalje vodila proga navzdol preko ribniških stelnikov mimo Obrnišč, kjer je zavila v levo do srede Peščenjaka in od tu v lahnem smuku na cilj. Pred začetkom je okrožni predsednik dr. Lavrič pozdravil navzočne, zlasti odposlanca ribniške garnizije g. podpolkovnika Šproca, g. župana ribniške občine Oniča, tekmovalce in številno gledalstvo. Ob 3/i na 10 je vrhovni sodnik spustil s starta prvega mladca, nato pa vsake pol minute nadaljnje tekmovalce. Še predno so šli s starta vsi člani — še kakih 10 jih je čakalo — se je že pojavil prvi mladec na vrhu Pešeenka in ostro vozil proti cilju. Bil je to Kužnik Milan iz odseka Kočevje. Takoj za njim so naglo prihajali na cilj ostali mladci ki imajo v splošnem jako dober čas, le tožili'so, da sneg postaja vedno bolj južen. Na cilju so članice ribniškega dekliškega krožka mladcem postregle s čajem, toda eden od njih je še pred čajem vprašal, če bo prišel v časopis. Kmalu se je pripeljal brat Tanko, načelnik ribniškega odseka, ki je javil, da so skozi njegovo prvo kontrolo odšli vsi tekmovalci. Ni bilo treba dolgo čakati, ko je zadnja kontrola z lovskim rogom javila, da se cilju bliža prvi član. še zadosti svež je malo čez 3/4 na 11 pripeljal skozi cilj brat Lavrič Stane iz Sodražice, ki je kot drugi član odšel s starta, a takoj za njim brat Vesel Stane iz Loškega potoka, ki je odšel s starta deseti. Takoj smo vedeli, da bo ta, ki je pred odhodom poudaril, da je po letih najstarejši tekmovalec, med prvimi. Za n itn so se pojavljali drugi in pri desetem smo opazili visoko startno številko; bil je brat Trdan iz Ribnice, ki je odpeljal sedemnajsti. Drugi za njim je bil brat Marolt Jože iz Sv. Gregorja, ki je odpeljal predzadnji. Hudomušnež med gledalci je takoj ugotovil, da sc bodo „tepli“ za najboljše čase Potočani, Ribničani in Gregorci. Pa ie tudi uganil. Ko so prišli vsi tekmovalci na cilj, so jih dekleta in žene postregle, sodniki pa sb šli preraču-navrt-čase ter ugotovili naslednje uspehe (mladci): 1. Lavrič Janez, odsek Ribnica; čas 20,55, 2. Puželj Ludvik, odsek Sodražica, čas 21,20, 3. Kužnik Milan, odsek Kočevje, čas 21,45, " Sedaj si pa oglejmo komunizem ali boljševizem tak kot se v resnici izvaja. Poglejmo kako se je boljševizirala Rusija. Izbruhnila je krvava revolucija, ki je pomorila carja in njegovo družino, pomorila na stotine duhovnikov, na tisoč mož in žena. To je tista brezbožna revolucija, ki zatira vsako vero v Boga, ki skuša vso mladino vzgojiti brez misli na Boga in večnost, ki hoče vse Ruse napraviti za-popolne brezbožnike. Ozrimo se v Španijo, kaj so tam komunisti počeli v pretekli državljanski vojni. Rušili so cerkve, samostane in opravljali razna bogoskrunstva. Uničevali so različne dobrodelne naprave, narodne spomenike in svetinje. S satanskim sadizmom so okrutno morili in nečloveško mučili duhovnike, redovnike in civiliste. Onečaščali so redovnice in oskru-njevali grobove liki podivjanim hijenam. Voditelji teh krvolokov so imeli, umazane dobička-željne namene, kar nam dokazuje slučaj, da so prijeli na državni meji znanega komunističnega veljaka, ki jo je hotel pobrisati v Francijo z večjim zakladom dragocenosti uplenjenih v španskih cerkvah. In ubogi ruski delavec mora molčati in garati preko svojih moči, da je s sadovi njegovih žuljev sovjetska vlada mogla podpirati te španske zločince pri vršenju njihovih grozodejstev. Ob tem se nehote vprašamo: ali je mo- goče, da se najde še kak pristaš tega strašnega nauka ? Na to si lahko odgovorimo s tem, da je komunizem neka fanatična sadistična strast. Komunizem steza svoje kremplje po človeškem rodu pod najrazličnejšimi krinkami. Dasiravno dosledno zanika vsako narodnost, se, če je to treba, navidezno spremeni v izrazitega nacionalista. Pri nas Slovanih zelo rad zlorablja idejo slovanstva, češ, da je komunizem slovanski, katerega izvor je y slovanski Rusiji. V resnici pa ni nič drugega, kakor židovski marksizem, ki ga skušajo ruski boljševiki z zvijačo in terorjem vsiliti v slovansko dušo. Vsi početniki in voditelji boljševizma v Rusiji so Židje ali vsaj židovskega pokolenja. Zanimivo je, da so tudi v naši državi zapleteni v razne sodne komunistične procese ^večkrat člani buržujskih židovskih rodbin. Židje, ti zakleti sovražniki krščanstva, naš bratski ruski narod izkoriščajo in zatirajo. Čeprav so sami v neznatni manjšini, z orožjem in raznimi terorističnimi organizacijami strahujejo ljudsko maso in jo silijo k molku. Za vsak najmanjši znak nevolje proti obstoječemu rdečemu režimu kaznujejo prizadetega z dolgoletnim prisilnim delom v najhladnejših predelih Sibirije, v mnogih slučajih tudi s smrtjo. Oče sodobnega komunizma Marks, ki je po njem Ljenin posnel ruski boljševizem, je trdil, naj bi bili vsi ljudje ena velika delavska armada in država naj bi jih pošiljala sedaj sem, sedaj tja, kjer in kolikor bi jih bilo treba. Iz tega je takoj razvidno, da je bil Marks buržuj, ki ni kmečkega dela prav 4. Knavs Lojze, odsek Loški potok, čas 22,05, 5. Drobnič Lado, odsek Ribnica, Švajgel Zvonko, odsek Kočevje, Rus Anton, odsek Struge, vsi s časom 22,50, nato slede 6. Košmrii Ivan, odsek Loški potok, 7. Dernulc Jože, odsek Struge, S. Adamič Jože, odsek Sv. Gregor, 9. Batinica Milan, odsek Kočevje, 10 Škrabec Franc, odsek Ribnica, 11. Klun Jože, odsek Ribnica, dočim je Švajgel Branko iz Kočevja moral odstopiti, ker so se mu strgale vezi na smučeh, člani: 1. Marolt Jože, odsek Sv. Gregor, čas 43,50, 2. Vesel Stane, odsek Loški potok, čas 44,34, 3. Trdan Ludvik, odsek Ribnica, čas 45,30, 4. Adamič Jože, odsek Sv. Gregor, čas 46,03, 5. Pajnič Filip, odsek Loški potok, čxs 46,10, 6. Dernulc Janez, odsek Struge, čas 46,15, 7. Križman Vinko, odsek Struge, čas 46,55, 8. Lavrič Stane, odsek Sodražica, čas 47,21, 9. Lavrič Jože, odsek Loški potok, čas 47,46,. 10. Bevka Jože, odsek Ribnica, čas 48,12, 11. Košir Albin, odsek Loški potok, čas 48,27, 12. Grebenc Jože, odsek Sv. Gregor, čas 48,47, 13. Petelin Andrej, odsek Ribnica, čas 49,45, 14. Dernulc Miro, odsek Struge, čas 49,59, 15. Modic Stanko, odsek Sv. Gregor, čas 50,51, 16. Grebenc Jože, odsek Sv. Gregor, čas 50,58, 17. Butina B >ris, odsek Kočevje, čas 51,25, 18. Kužnik Albin, odsek Kočevje, čas 51,50, 19. Struna Franc, odsek Kočevje, 20. Hren Vinko, odsek Kočevje, 21. Košir Karol, odsek Sodražica. Na cilj jih je prišlo 21, dočim so trije bratje morali odstopiti, ker so imeli po poti nesrečo s smučkami, dočim se poškodoval na tekmah ni nihče. Prvi trije mladci in člani so dobili od Zveze fantovskih odsekov lepe diplome, prvih pet mladcev pa čevlje gojzerice, žemper, smučarske kape in nogavice. Člani pa so dobili smučarske potrebščine in sicer prvi kompletne smuči g palicami. drugi ie kompletne smuči s palicami, drugi le kompletne smuči, tretji le dilce, četrti vezi, peti pa palice. Tako so bile v dobrih dveh urah končane tekme, za katera je vaditeljski zbor bil na delu nekoliko dali časa. • Zanimali smo se tudi, kje je okrožni odbor, ki sicer nima premoženja, dobil sredstva za tako lepa darila, pa smo zvedeli, da so nekaj denarja naprosili pri denarnih zavodih v okraju in posameznikih v Ribnici, levji delež za darila članom pa je prispevala znana tvrdka Jakob Dražena, tvornica telovadnega ih smučarskega Orodja y Ribnici, kateri gre še posebna zahvala in katero okrožni odbor toplo priporoča. nič poznal. Mar je za kmečko delo vsak dober? Mogoče je pa Marks mislil na obdelovanje s stroji ? Toda, ali je vsaka tudi hribovita zemlja za tako obdelovanje sposobna? Ali naj s stroji negujemo sadno drevje? Ali naj s stroji oskrbujemo živino? Že iz tega se razvidi, kako je Marksov nauk brezmiseln. Delavce pa Marks še posebno uči, naj se združijo po vseh državah in po vsem svetu ter naj vržejo današnji gospodarski red. To se pa da doseči le z revolucijo. Odpravi naj se zasebna last podjetij, rudnikov, tovarn, vse naj bo last družbe in vsi naj bodo delavci v službi iste. Toda vse to bi bil le nov način tlake, nič drugega kakor moderno suženjstvo. Državni valpet bi ukazovali, sami bi brezskrbno postopali, kmetje in delavci pa bi zanje tlačanih. Da se nazorno izrazim, sistem komunizma je ta, da se ves kapital odvzame zasebnikom, da se isti podržavi in vsi sloji naj bodo sužnji tega državnega kapitala. Ves prebitek naj se osredotoči v državni blagajni, ki jo naj čuvajo Židje. Marks je učil materializem, to je, da ni Boga, ne posmrtnega življenja, ne neumrjoče duše, ne večnih verskih in nravnih resnic, nego, da je vse samo snov in snovno dogajanje ali pa gola posledica snovnega dogajanja. Bog, odgovornost, pravičnost, nravno dobro in nravno' zlo so same izmišljotine. Izmislili so si jih po Marksovem nauku bogataši in mogočnjaki, da bi lažje držali ljudi v pokorščini in služnosti. (Dalje prihodnjič.) 0 presgEoc] Banski svet - Proti komunizmu - zahteva po banovini Sloveniji Pretekli teden se je v Ljubljani začelo zasedanje banskega, sveta. Uvodno besedo je spregovoril g. ban dr. Marko Natlačen, ki je v svojem izčrpnem govoru naglasil glavna važna vprašanja. ki naj bi brigala naš narod. V zvezi z drugimi perečimi zadevami je naglasil zlasti važnost boja zoper komunizem, ki skuša povsod zastrupiti zdrave korenine vsakega naroda. G. ban je poklical v tem oziru na delo zlasti tiste, ki vzgajajo našo mladino. Dejal je, da naša šola ni le zgolj zato, da bi brusila ueenjakar-ske duhove, temveč je v prvi vrsti zato, da vzgaja mladino. To velja tudi za srednjo šolo. Tukaj bi morali profesorji mladino varovati komunizma. Pa tudi javnost, zlasti časopisje, bi se moralo bolj brigati, kaj agenti Moskve pri nas počno. Proračunsko zasedanje sveta dravske banovine se je pretekli teden končalo. Na sejah so razpravljali o delu vseh oddelkov banske uprave, naposled pa tudi o banovinskem proračunu. Pri zadnji seji so banski svetniki soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahtevo čimprejšnjo ustanovitev banovine Slovenije in ureditev ostalih delov države. Vodja demokratske stranke Ljuba Davidović je pretekli teden umrl v Belgradu. Že precej dolgo je bolehal, zadnji čas je pa nastopila kriza zaradi oslabelosti srca. Davidovie je bil eden poslednjih srbskih borcev, ki so doživeli vse borbe za osvobojenje Jugoslavije. Ljuba Davidoviea niso cenili samo njegovi pristaši, temveč tudi njegovi nasprotniki. Zmerom se je mal za svobodo, demokracijo in pravičnost. Posebno se je navduševal za naš sporazum. Lji b Davidovič je bil tisti, ki seje pred dvajsetimi leti kot prosvetni minister najbolj zavzel, da smo Slovenci dobili univerzo. Bil jo tildi dolgoletni profesor pokojnega kralja Aleksandra. Zavod za italijansko kulturo v Belgradu Z: ■ od za it ilij 1 ultui o s i 22. t. m. i v Belgradu. () ■ : j< ; : istvoval italiji | i vetni : i. Pozneje bodo enaka zavoda ustanovili tudi v Zagrebu in Ljubljani. Šolske razmere v Belokrajini Bel.okrajini naj se posveča tudi v šolskem oziru več pažnje. Učiteljski abiturijenti komaj postavljeni na belokranjske enorazrednice takoj prosijo proč, ker so po oddaljenih in zapuščenih šolali v res težkem položaju. V Čepljah je bila učiteljica že dvakrat ukradena, ravno tako učitelj na Planini. V Čepljah spi učiteljica z revolverjem pod glavo. Laž Nekaj dni po božičnih počitnicah jc bilo. Študent Tome je v nezakurjeni^ sobi žalostno podpiral glavo ob stari mizi. Čeprav je bilo v sobi strupeno mrzlo, je bil ves razgret v obraz. Na mizi je ležalo pred njim pismo. Mati mu je pisala. Strmel je v narodne, a njemu tako ljube črke; zakaj sveta je.bila roka, ki jih je pisala. Tako je bral: „. . . Poišči si ,štruktorja‘ (mati ni dobro razumela besede, pa jo je v svoji preprostosti tako zapisala), če ne moreš zmagovati učenja. Si bomo že kako pritrgali še ta denar, da ne bo leto zastonj. Uči se, saj veš, kako težko te Študiramo in ne uči se staršem prikrivati!“ Ha, Tone da bi dobil inštruktorja? Ne, nikdar. Kar je do božiča zavozil, bo pa sedaj popravil. Da bi se mati še bolj od ust pri-trgovala zaradi njega? Kar pa je zavoljo prikrivanja, o tein je bil že precej takrat sklenil: Prvikrat, mati, sem te hotel varati, a še takrat Se mi ni posrečilo, kajti mučil me je pekoč kes,; moral sen: stopiti pretite in se ti razo-deti: „Oh, mati, saj ni bilo res . . .“ DcaEiorna o Iz pesmi pri darovanju: „Gospodove zapovedi so pravične in razveseljujejo srce; njegove sodbe so slajše kakor med in satovje. Zato se jim tudi tvoj služabnik verno pokori. " Navedene besede so vzete iz 18 Davidovega psalma. Psalmist je premišljeval smisel in namen božjih zapovedi, primerjal je življenje poganov z življenjem Izraelcev, morda se je celo zamislil, kakšen bi bil ideal življenja, ki bi ga v vsem vodile božje zapovedi in prišel je do spoznanja, da Gospodove zapovedi prav nič ne omejujejo človeških pravic, ampak da so pravične. Kjer žive po božjih zapovedih, je za vse lepo poskrbljeno. Posamezni ima varovalno uzdo na svoji neukročeni naravi, da ne zdivja in človeka ne pahne v pogubo; ograje med posameznimi, brez katerih tudi ni mogoče živeti, so prav tako določene; vse temeljijo v pravičnosti ali ljubezni, ki ljudi ločita ter družita obenem, kakor je pač potrebno in koristno. Vse božje zapovedi so tako smotrno prilagojene človeškemu življenju, da njihovo premišljevanje „razveseljuje srce". Z zapovedmi je Bog tako modro in blažilno poskrbel za ureditev človeškega zasebnega in družabnega življenja, da se zdijo psalmistu božje sodbe slajše kakor med in satovje ter se jim je z vjsem veseljem pripravljen pokoriti. V Zagozdami in na Planini kuhajo učitelju privatne stranke kosilo že zjutraj preden gredo na polje in to kosilo v enem samem piskru čaka učitelja do opoldne v peči, ki ga sam potegne ven in si postreže z obedom. V Lazah rastejo v učiteljevem stanovanju, ki je v privatni hiši, v maju gobe iz stene za pečjo. Laz so je rešil učitelj na ta način, da je, sam bolehen, dosegel sprejem v dvoletno šolo za telesno vzgojo. Ko je pri preizkušnji pri teku omagoval, se je spomnil samo Laz in z zadnjo močjo se je pognal ponovno v tek in tako dosegel predpisano hitrost in le ion sijapn - Uvedli nabi- i !• > akcijo z . obd :-i;e.v otrol • '• ih jev in cele Bel K temu je pri mogla tudi k.v. Ij. banska uprava in po vseh naših belokranjski! i ' ! ■ . je razdelilo < \' j t obleke, blaga in šolskih potrebščin za ca. 41.000 din. Bog povrni vsem dobrotnikom 1 .Veliko je bilo s tem pomagano našim siromašnim otrokom, saj že od leta 1931 ni bilo tako hude zime kot je letos. Tiščimo se peči in čitamo tudi „Kočevskega Slovenca11, ki-prihaja v prav številnih izvodih tudi med nas. — V Dragatušu, Črnomlju in Vinici imamo tudi kmečko-nada-Ijevalno šolo, katero obiskuje prav zadovoljivo število poslušalcev. Tudi gospodinjsko-nadalje-valne šole in tečaji so v Črnomlju, Dobličah, Metliki in Semiču. V okraju imamo podružnico Sadjarskega in Vrtnarskega društva, ki uspešno delujejo v procvit sadjarstva. Saj nam je dobra lanska sadna letina dala pobudo, da smo zgradili več sužilnic in posušili veliko sadja, posebno sliv in jih oteli, da se niso prekuhale v žganje. Tako skušamo s šolo in dobrim časopisjem zboljšati gospodarstvo Bele Krajine, ki naj nam da. življenski obstoj, česar nekateri še vedno iščejo v tujini. Kočevje. Večkrat smo se oglašali v našem listu s prošnjo na železniško upravo, da bi se spremenil vozni red vsaj za zimski čas. Toda ostalo je vse pri starem. Ostra zima, ki vlada te mesece, pa je še bolj pokazala, kako nepri-praven je prezgodni odhod zjutracjega vlaka iz Kočevja in s postaje Dobrepolj. V divjem mrazu so morali ljudje po cele ure v mrzlih nočeh na postajo, še bolj pa trpijo železniški uslužbenci, zlasti oni po čuvajnicah, ki morajo obhoditi vsak dan progo. Železniška uprava je končno le uvidela opravičenje naše tožbe in z majem se bo spremenil vozni red v toliko, da bo vsaj eno uro kasneje odhod iz Kočevja in tako tudi po ostalih postajah. S tem bo ustreženo gotovo vsemu prebivalstvu in bo olajšana tudi služba železniškim uslužbencem. Ribnica. Dvorana Hranilnice in posojilnice se je pretekli ponedeljek napolnila s samimi možmi in fanti, člani Zveze lesnih domačih obrti, ko nas je povabil predsednik g. Škulj, da nam poroča o svojih posredovanjih v Belgradu. Kot smo zadnjič omenili, je naša obrt skoraj da u-stavljena v Nemčiji, kamor vsled vojnega stanja Nemčije zdaj ne smemo. Predsednik nam je podrobno opisal svoje obiske pri raznih merodajnih oblasteh v Belgradu. Uvideli smo, kako nam so najvišja upravna mesta naklonjena in dobili smo upanje, da se le odpre spet naša stara pot do dohodkov, ki nas preživljajo že 400 let. Z velikim odobravanjem je bila sklenjena resolucija z zahvalo in nadaljno prošnjo dvema merodajnima ministroma in našem slovenskem ministru dr. Kreku, ki vneto podpira naša prizadevanja. Z ogorčenostjo je ves zbor obsodil poskus razcepiti našo zadrugo. G, M. Šilc jo izrekel prisrčno zahvalo g. K. Škulju za njegovo neumorno- delo v korist naša največje slovenske domače obrti) kar je zbor potrdil z glasnim odobravanjem. Rob. Kakor povsod vlada tildi pri nas zelo ostra zima, ki zahteva tudi žrtve. Tako se je 17. t. m. pri Banih zgodila nesreča, kije zadela podružničnega cerkovnika pri cerkvi sv. Primoža. V soboto je šel po g. župnika na Rob za obhajilo stare ženske. Gospod župnik in cerkovnik sta z velikimi napori dosegla gorsko vas in izvršila previdenja bolnika. Nato sta se razstala z g. župnikom, ki je odšel v župnišče. Cerkovnik Korošec pa je mahnil proti svojemu domu. 0-slabijen je omagal na poti in drugo jutro so ga našli zmrznjenega v snegu. Zapušča družino a šestimi otrocii Jelendol. Ker lesna parna žaga še vedno ne obratuje, jo zajela nezaposelnost tudi one delavstvo, ki dela v gozdu, to je sekače in gozdne voznike. Neprecenljive koristi je za nas, da smo organizirani v ZZD, ki uvideva naš težki.položaj, ko smo brezposelni v tej ostri zimi. Dela na cestah in v stavbeni stroki so docela nemogoča, zato je ZZD nam hitro dovolila podporo za prvo pomoč. Obrnili smo se tudi na bansko upravo z zaupanjem, da v tej sili pomaga z živili. Prigorica. Izreden slučaj se je pri nas dogodil prejšnji teden. G. Merhar Anton gre v hlev in zagleda ob vratih lepega goloba. Mislec, da je to kak golob od soseda, se še ne zmeni zsaj. Gre drugič v hlev in zopet opazi isto živalco, ki je skakljala proti njemu kot- ga vabi, naj ga vzame v roke, kar ja g: Merhar tudi storil in ga odnesel v zakurjeno hišo. Ko pa natančno opazuje goloba, vidi, da ja izredna lepa žival in na krempeljih zagleda obroček z napisom .... in dve številki. Mahoma spozna, da je to vojni golob pismonoša iz sosedne države in ga odda oblastem, ki ga po predpisih komisijsko usmrte. Velike Lašče. Smučarski tečaj je priredilo pri nas prejšnji teden učiteljstvo kočevskega okraja, katerega se je udeležilo devet učiteljev iz raznih šol v okraju. S terenom so .bili smučarji zelo zadovoljni, se bolj pa s. snegom, ki je bil kot nalašč pripravljen za smučanje;. Bloke in Velike Lašče smo že kar zasloveli kot pripraven kraj za ta. novi šport, ki se je že tako udomačil povsod. Imenovanje. Cerkvena oblast je imenovala za župnika in dekana v Kočevju sedanjega župnika v Št. Rupertu g. Petra Flajnika. Župniji Kočevje je novi župnik in dekan dobro znan, saj je bil tu od 1923 do 1926 za kaplana. S svojim vestnim izpolnjevanjem dušnopastirskih nalog, s svejim prijaznim nastopom in ljudske potrebe umevajočim srcem si je bil pridobil srca župljanov v taki meri, da je takoj ob smrti dekana Brkerja bila splošna želja župnije, da g, Flajnik zasede izpraznjeno mesto, ki ji je sedaj cerkvena oblast ugodila. Podpora. Kr. banska uprava je nakazala strokovni organizaciji delavcev ZZD v Kočevju podporo 3000. din, Delavska zbornica pa 5000 din. Podporo je organizacija, ki ji je predsednik g. Struna, porazdelila v živilih med 80 delavcev. Na poedinca je prišlo od 80—140 din. Za posredovanje za omenjene podpore se delavstvo najlepše zahvaljuje gospodu duh. svet. Karolu Škulju, župniku v Dolenji vasi. ... Cessna rajja [^c-br;jgc']- Finci - Rusi - Švedska odklonila pomoč Angleška pomoč Rusi so neprestano-z nezmanjšano silo napadali Mannerheimovo črto in jo še napadajo. Finci so bili prisiljeni zapustiti prvo vrsto utrdb M&nnerheimove črte in. so se v redu umaknili na drugo. Pomen ruskih uspehov si politiki tolmačijo različno. Nekateri menijo, da je za Finsko položaj resen, drugi pa, da je celo kritičen. Vsi so si pa edini v tem, da Finska sama ne bo mogla več dalje zdržati brez tuje pomoči. To priznavajo tudi Finci sami, zato so pretekli tedeg prosili švedsko vlado, naj jim počijo pomoč. Švedska vlada je to odklonila, češ da preko, sedanje pomoči, ko -pošilja na Finsko prostovoljce, ne more iti, ker se je proti temu izrakol parlament. Izgovarja se tudi o tem, da bi jo v tam primeru Rusija napadla,, če bo zmagala na Finskem. Tudi zavezniki so si edini v tem,6 da je Fincem potrebna nujna pomoč, niso se pa še .zedinili, katera Čete naj pošljejo na Finsko. Američani menijo, da bi bile najprimernejše francoske in poljsko čete, Francozi pa, da bi bile najprikladnejše kanadske četo. Angleži pa menijo, da bi morale v prvi vrsti Finski pomagati Švedska in Norveška; Švedska ni samo pomoč odklonila, temveč je izjavila, da ne bo dovolila prevoza tujih čet čez svoja- ozemlje na Finsko. Ruski pritisk na Viborg Finska vojska je resno ogrožena. Sovjeti zadnja dni posebno pritiskajo pri Viborgn. Na nekaterih drugih mestih so Rusi prodrli že do drugega utrdbenega pasu Mannerheimove črte. Skrajni čas je, da dobi Finska pomoč. Angleški rušilec Ccssack napadel nemško ladjo „Altmark" - mednarodno vprašanje Veliko vznemirjenje je pretekli teden izzval incident, ki se je- pripetil v norveškem fjordu Josingu. Angleški rušilec „Cossack11 je namreč zasledoval nemško ladjo „Aifmarku, ki je plula eb- norveški- obali s 300 angleškimi ujetniki, častniki in mornarji. Kapitan angleškega rušilca je zahteval od kapitana- neke norveške ladje, naj preišče- nemško Ladjo, ker pa tega ni hotel storiti, je angleški rušilec vdrl za nemške ladjo v norveški fjord. Med posadkama obeh ladij eo je vnela borba, ki je terjala 7 žrtve med nest-škimi mornarji. Angleži so svoja- mornarje spravili na rušilec in odpluli. Nemčija je zaradi v* n -i . •--» ; tCtfk i '.T . W evk" i V. - - v 1.>- V v , . J Vljudno Vas prosimo, da z : ’ slo na- 'hv. O ; To V::;) 'V , ' ; po priloženih položnicah čim preje. tega incidenta odločno protestirala pri norveški vladi, češ da je kršila določbe mednarodnega prava, in ji zagrozila, da bo imel incident najhujše posledice, če ne plača odškodnine za ubite mornarje in za škodo na parniku ter ne vrne nazaj angleških ujetnikov. V Oslu so zaradi ostrega.tona tega protesta zelo vznemirjeni. Norveška vlada je pa zaradi incidenta protestirala v Londonu, češ da je angleški rušilec kršil norveško suverenost. Angleška vlada meni, "da Norveška ne bi smela pustiti nemške ladje z angleškimi ujetniki v svoje pristanišče. — Položaj na severu je postal zelo kočljiv. Napetost v Skandinaviji je zaradi incidenta, z nemško pomožno križarko „Altmarko11 čedalje večja. Vse-kako bo ta teden odločilen za Norveško in Švedsko, ki baje sami računata s tem, da bi se utegnili zaplesti v vojno. Romunija - Italija Zaupnik romunskega kralja Karola,, vodja romunske državne mladinske organizacije minister Sidorovici je pretekli teden odpotoval v Rim, na vabilo tajnika fašistične stranke Mutija. Obisku pripisujejo v obeh državah velik pomen. Ministra Sidorovicija so v Rimu sprejeli z velikimi častmi. Sprejela sta ga tudi italijanski kralj in predsednik Mussolini. Romunija si očitno želi v tem težkem času zaslombe pri Italiji, ki bi edina utegnila omiliti pritisk obeh vojskujočih se strank; . . . Rusija - Turčija Turški vrhovni obrambni svet se je sestal in bo zasedal teden dni. Predseduje mu maršal Čakmak. Pretekli teden je Turčija mobilizirala del svojega vojaštva in posebno utrdila sovjetsko-turško mejo. V nekaterih obmejnih krajih je proglasila obsedno stanje. Hkrati je v Turčiji stopil v veljavo obrambni zakon, po katerem sme vlada izdajati izredne ukrepe v primeru vojne ali vojne nevarnosti. Ta sklep vlade ja zbudil v Turčiji in izven nje veliko pozornost in kaže, da ni Turčija prav nič optimistična glede sedanjega položaja na bližnjem vzhodu. Posledice sklepov. Balkanske zveze--- usteu novitev jugoslovanske-fcolgareM. - trgovinske zbornice - odstop bolgarske vlade Gospodarske posledica sklepov zasedanja stalnega sveta- Balkanske- zveze se že kažejo na- vsem Balkanu. Pretekli teden so v Belgradu ustanovili jugoslovansko - bolgarsko trgovinsko zbornico, prihodnji teden bodo pa enako zbornico ustanovili v Sofiji. V kratkem se bodo začela trgovinska pogajanja-., z Romunijo v. Belgradu, prav tako ae pa pogajata med seboj Bolgarija in Romunija. Za gospodarsko zbližanje z balkanskimi sosedami si prizadevata tudi Grčija in Turčija. — Odstop bolgarske vlade dr. Kjosei-vanova je pretekli-teden zbudil veliko zanimanje. Dr. Kjoseivanov se je umaknil in prepustil mesto svojemu sodelavcu r vladi, dosedanjemu 'prosvetnemu ministru dr. Filovu. Za svojega naslednika v zunanjem ministrstvu je priporočil osebnega prijatelja in sodelavca dr. Popova, dosedanjega bolgarskega poslanika v Belgradu. Novi predsednik bo nadaljeval politiko svojega prednika, kar je sam izjavil časnikarjem. Glavne točke njegovega programa so mir, nevtralnost, narodno edinstvo, gospodarski in kulturni napredek. Tudi zunanja politika ostane nespremenjena. To je potrdil tudi zunanji minister Popov v izjavi našim časnikarjem ob odhodu iz Belgrada. Šivilja z dežele želi zaposlitve kot šivilja v. hiši ali z delom doma. Ponudbe- poslati na upravo lista pod — šivilja — Sprejem v obrtno uči:o prosi' mlad slovenski fant. Več se poizve na upravi lista.