DVOMESECNIK LETNIK 76, ŠTEV. 5(525) GLASILO i ZA SALEZIJANSKO DRUŽ Marija Pomočnica don Boskova Marija I »V teh dneh vam želim don Boskovega veselja in odpiram IV. mednarodni kongres Marije Pomočnice!« Tako je avgusta letos vrhovni predstojnik salezijancev Pascual V.Chavez nagovoril okrog 800 predstavnikov Združenja Marije Pomočnice z vsega salezijanskega sveta, med njimi je bilo tudi 51 Slovencev - iz Murske Sobote. PODOBA MARIJE POMOČNICE Don Bosko jo je opisal takole: »Marija se blešči v morju luči in veličastva. Obdajajo jo angeli, ki se ji klanjajo kot svoji kra-ljici.Vdesni roki drži žez-lo, kije znamenje njene oblasti, v levi pa Sina, ki razprostira roke in siplje milosti in usmiljenje tistim, ki se zatekajo k njegovi vzvišeni Materi. Okoli nje in pod njo so apostoli in evangelisti, ki kot v sladkem zamaknje-nju kličejo: Kraljica apostolov, prosi za nas!, in občudujejo presveto Devico. Zadaj je mesto Turin z valdoškim svetiščem v ospredju in s hribom Su-pergo v ozadju.« kot prednostno sredstvo za širjenje češčenja Najsvetejšega zakramenta in Marije Pomočnice. Don Boskova izročitev Mariji je v Združenju našla enega preprostih in stvarnih izrazov za obrambo vere Letos 17. maja je minilo natanko 100 let, kar je bila vTu-rinu okronana podoba don Boskove Marije Pomočnice. Sv. Janez Bosko, ta velik vzgojitelj mladih, seje zelo dobro zavedal pomembne vloge Marije Pomočnice pri svojem vzgojnem delu med množico mladih. Zatoje širil čaščenje Marije Pomočnice in z njeno pomočjo vzgajal svoje fante v dobre kristjane in poštene državljane. Tako je poleg družbe salezijancev, sester hčera Marije Pomočnice in don Bosko-vih sotrudnikov 1. 1869 ustanovil tudi Združenje Marije Pomočnice. DUHOVNO POSLANSTVO ZMP Združenje Marije Pomočnice je don Bosko ustanovil med preprostim ljudstvom. »Mi kristjani se moramo v teh težkih časih združiti. Če smo povezani z mnogimi, ki delajo dobro, nam to neopazno daje moči!« (iz Pravilnika ZMP). SEPTEMBER - OKTOBER • 2003 NALOGE ČLANOV ZMP " Pričevati za krščansko vero v svojem okolju. ■ Pogosto sprejemati svete zakramente. ■ Dejavno sodelovati v življenju krajevne Cerkve. * Udeleževati se sv. maše vsakega 24. v mesecu in na vse Marijine praznike, zlasti vsakega 24. maja, ko je praznik Marije Pomočnice. ■ Sodelovati pri družinskih obiskih s kipom Marije Pomočnice. ■ Trikrat na dan moliti »Angel Gospodov« za duhovne poklice. IZREČENE MISLI NA KONGRESU V TURINU Dobrodošli na zemlji naših svetnikov. Širite in osvojite čaščenje Marije Pomočnice, da bi jo vsi ljubili in častili. Člani ZMP se morate truditi posnemati Marijine kreposti, ona pa bo imela materinsko skrb za vas. Milost je, da lahko sodelujemo na tem kongresu. Kjer ste zdaj vi, je bil travnik, ki ga je don Bosko sanjal. To je travnik don Boskovih sanj. Marija mu je v sanjah zapovedala, naj zgradi svetišče. In danes smo se vrnili sinovi in hčere zahvalit Očetu, se mora travnik sanjnadaljevati. Kakšno pomoč pričakujejo mladi od vzgojiteljev in vzgojiteljic? Bog me ljubi z nežnostjo. Delajte to, kar vam bo Jezus povedal, pravi Marija. 5. Bernardka Gerič, hmp Salezijanskivestnik, Rakovniška6, p.p. 2404,1001 Ljubljana tel.:01/427.3028,e-mail:vestnik@salve.si, www.sdb.salve.si DAROVE za vzdrževanje Salez. vestnika in druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila oz. prosite poštne uslužbence, naj tudi sami jasno vpišejo namen: Salezijanci, Rakovniška6, 1000 Ljubljana. Račun: 24200 - 9004141717 sklic 00 06, DVOMESEČNI« 5/2003, letnik 76 (štev. 525) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Urednik: Janez Potočnik Lektoriranje: Jerneja Kovšca Grafična priprava in založba: Založba Salve, Ljubljana Tisk: Schwarz, d.o.o., Vrhnika ISSN 0353-0477 ► VSEBINA September oktober-2003 GORNII LOGATEC Z> \n p tr svetiA, i »VSE ZMOREM V NJEM, KI MI DAJE MOČ!« Tako je vzklikal sv. Pavel svojim kristjanom v Filipih. Njegovo življenje je bilo polno težav in preizkušenj in za premagovanje vsega tega sije nabiral moči pri Njem, pri Jezusu, ki gaje zaznamoval in temeljito spremenil njegovo življenje. Dolgo časa meje vznemirjala misel, kako je pravzaprav mogoče biti duhovnik, Božji služabnik, ko pa duhovnik še vedno ostane človek, z vsemi človeškimi slabostmi, omejitvami in pomanjkljivostmi. In res, najbrž bi duhovnik težko obstal, če bi ostal zgolj človek, če ne bi bil vsaj nekoliko tudi Božji mož. Ves čas, vse od takrat, ko sem v sebi začel gojiti željo postati duhovnik in se počasi odločati za to poslanstvo, sem v sebi nosil nek dvom. Po eni strani sem čutil, da me Bog kliče, po drugi strani pa sem se vedno znova spraševal, kako bom jaz to zmogel. Duhovniški poklic se mi je že od nekdaj zdel sicer lep, a precej zahteven, in prav zaradi tega meni nekoliko oddaljen, nekoliko nedosegljiv. Akaj kmalu seje zelo očitno pokazalo, da če Bog nekoga pokliče, mu tudi da potrebnih moči za to pot. Šele zdaj, ko gledam v preteklost, nekaj let nazaj, ugotavljam, daje bil Bog zares radodaren do mene. Šele zdaj vidim, daje mnogokrat iz nemogočega naredil mogoče in mi morda prav na ta način hotel pokazati, da me zares kliče. Prav v globokem zaupanju Vanj tudi stopam na pot duhovniš-tva. Ne vem, kaj vse me čaka. Vem pa in sem trdno prepričan, da me On, ki meje poklical, zagotovo ne bo izpustil iz svoje roke. Z Njegovo pomočjo in milostmi bom uspel premostiti tudi težave, ki so in še zagotovo pridejo v mojem poslanstvu. Zato zagotovo lahko še enkrat vzkliknem z apostolom Pavlom: Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč! In če k Njegovi mogočni roki dodam še Marijino priprošnjo in molitve in žrtve tolikih bratov in sester, se mi zagotovo ni bati prihodnosti. Drago Šenčur Že nekaj let poteka med šolskim letom pri sestrah HMP na Bledu tečaj italijanskegajezikav več skupinah. Razpoloženje pri naših šolskih urah je vseskozi prijazno in domače in veseli smo vsakršnega napredka v tujemje-ziku. Za sklep tečaja nas je šest udeležencev in naša učiteljica s. Simona obiskalo samostan sester HMP v Percotu v Italiji. Pot nasje vodila skozi Trbiž, nato pa po slikoviti cesti mimo Udin do Percota. Tu nasje kljub bolezni prijazno sprejela sestra prednica. V prijetnem klepetu in s tem preizkusu in utrjevanju našega znanja italijanščine nam je čas prehitro minil.Seveda na mizi ni manjkala izvrstna pizza in dobro vino. V samostanu imajo tudi otroški vrtec s 120 otroki. Bili smo zelo navdušeni nad simpatično ureditvijo in privlačnostjo celotnega vrtca. Potem smo si ogledali še Oglej, kjer nas je prevzela mogočnost oglejske bazilike z ogromno mozaično preprogo iz 4. stoletja. Zelo smo hvaležni sestram HMP na Bledu za razdajanje njihovega znanja. TUDI LETOS SMO SE UČILI GLEJ, TVOJA MATI! ♦ Rožni venec - tudi zate! Besede Jezusa Kristusa pod križem učencu Janezu. Te besede nam za naslednje šolsko leto podarja papež Janez Pavel II., predvsem mladim. Izrekel jih je na svetovnem srečanju mladih letos v Torontu. Med drugim pravi: 16. oktobra 2002 sem razglasil leto rožnega venca. Danes tudi vam, dragi mladi, izročam rožni venec. Preko molitve in razmišljanja skrivnosti vas Marija z gotovostjo vodi k svojemu Sinu! Naj vas ne bo sram moliti rožni venec, ko ste sami, ko greste v šolo, v vaših skupinah, gibanjih in združenjih; predlagajte molitev tudi doma, vašim staršem ter vašim bratom in sestram, kajti prav ta molitev bo obnovila in utrdila vezi med družinskimi člani. Ta molitev vam bo pomagala biti močni v veri, vztrajni v ljubezni in veseli v upanju. TRETJI KORAK Pot življenja ima lažje in težje predele, po katerih hodimo včasih z večjimi, včasih z manjšimi koraki. Na tej poti srečamo križpotja, kjer seje potrebno odločiti za neko smer. Vsak je poklican, da stori prvi korak in odkrije pot, na katero ga Bog kliče in kjer bo srečen. Po odkritju te poti nas čaka drugi korak. Ta nas vabi, da pogumno in z odgovornostjo stopimo na lastno pot. Toda ni dovolj začeti, potrebno je nadaljevati. Potreben je še tretji korak, ki je zvestoba. Na praznik mojih večnih zaobljub, v nedeljo 17.8. 2003 v Cerkljah na Gorenjskem, je g. inšpektor Lojze Dobravec govoril o teh treh korakih in mi zaželel, naj nikoli ne pozabim tretjega koraka zvestobe, ki se dopolni s smrtjo. Seveda pa tretji korak vključuje prvega in drugega, ki sta se v moji mladosti že zgodila. Da sem lahko storila prvi korak in bila pripravljena prisluhniti Božjemu klicu, ima pomembno vlogo moja kmečka, preprosta in verna družina, ki je od nežnih otroških let vcepljala v moje srce pristne vrednote. Odkriti, kam koga Bog kliče, ni bilo lahko nekoč in ni niti danes. Pri mojem odkrivanju Božjega načrta so odločilno vplivale večkratne duhovne vaje pri sestrah Hčerah Marije Pomočnice na Bledu. Prevzela me je njihova preprostost, ve- selje in ljubezen do mladine. Od odkritja, da bi bila rada ena izmed njih, do drugega koraka je bilo potrebno prehoditi še vmesno pot nejasnosti, dvomov, vprašanj (kam tako mlada?...), čudenja. Vedno sem se rada zatekala k Mariji in seji izročala in čutila sem njeno materinsko pomoč in varstvo. Po večletnem preverjanju in iskanju, če je res to pot, ki si jo je Bog zamislil zame v svoji neskončni ljubezni, sem pred šestimi leti na Bledu izpovedala prve zaobljube in pogumno stopila na pot pripadnosti Njemu. Zdaj pa sem Bogu obljubila zvestobo »za vedno«. Večne zaobljube so pomemben mejnik, ki bo zaznamoval vse moje nadaljnje življenje, ki ga hočem živeti v duhu sv. Janeza Boska in sv. Marije Mazzarel-lo in v občestvu s sestrami oz-nanjujoč mladini Kristusa. Geslo, ki sem si ga izbrala za to slovesnost, je: Ostanite v moji ljubezni! Qn 15,9) Verjamem, da je to skrivnost zvestobe oz. tretjega koraka. Njegova ljubezen je neskončna, večno nova, odpuščajoča, resnična ... Hvaležna Bogu za vse, kar mi je podaril v teh letih, predvsem za darživljenja.vere in poklica, se zahvaljujem vse vam, ki molite za nove duhovne poklice in za vztrajnost in svetost vseh Bogu posvečenih oseb. Vam, mladi, pa kličem: »Ne bojte se niti prvega niti drugega še manj pa tretjega koraka! Bogu odgovoriti na Njegov klic, Njemu služiti v zvestobi je največja sreča in veselje. Ne bežite pred Božjim klicem, ampak stopite pogumno na pot in hodite v zvestobi po poti zakonskega, samskega ali redovnega (duhovniškega) poklica. s. Lucija Nastran HMP SEPTEMBER - OKTOBER • 2003 V letošnjih počitnicah ^ijflP se je v Zelimljem zvrstilo približno 400 fantov in deklet - osnovnošolcev ter srednješolcev. Pri izvajanju duhovnih vaj pa je voditelju Petru Pučniku pomagalo H približno 40 animatorjev. Sodelovali so pri eni, dveh, 2 treh, nekateri pa celo pri vseh petih skupinah. »Ta pridni« so si ob koncu za nagrado ¿t privoščili še nekaj dni počitnic v slani vodi. Tudi letošnje poletje je v Želimljem zaživelo, kot se spodobi - zgodile so se duhovne vaje. Te so nas vodile do Babilona in nazaj. In kaj smo ugotovili? Da je najpomembnejša pot in da nas ta pot spreminja in se na njej lahko veliko naučimo. Kakšna je lahko ta pot, kaj vse in koga srečujemo na tej poti, česa se lahko naučimo..., pa smo prepoznavali ob gledaliških prizorih. KRATKE NOVICE H Ker pa se prave avanture odvijajo nam samim, smo v delu po skupinah navrgli naša razmišljanja, noreli na veselih večerih in velikih igrah, se srečevali s prijatelji in simpatičnimi Sarami, (ki smo jim pekli hrenovke in jih polivali z vodo iz potoka). Radi smo skupaj zapeli, molili, se igral banse, se zvečer sprehodili z baklami in občudovali Stvarnika v lepotah narave in v vezeh prijateljstva. Veselje v igrah, zagnano delo po skupinah, Petrove besedice za dušo ob prizorih, klepete in sprehode, tiho molitev ... pa je povezovala Očkova ljubezen do nas. Zato smo se vsak dan zbrali ob oltarju z veselo pesmijo, iskrenimi prošnjami in zahvalami. Sveta maša je postala že kar naša želja. In na zadnji večer našega bivanja v Želim-ljem smo v zakramentu sprave stopili k Jezusu s prošnjo: »Oprosti mi!« »Rad bi začel znova, rad bi sijal!« Simona Vode, animatorka m HRVAŠKA. Letos spomladi so bile v Zagrebu 14. mednarodne igre sa-lezijanske športne mladine. V tej sa-lezijanski športni organizaciji je vključenih že 30 evropskih držav, vanjo pa se vključujejo tudi že neevropske države. Tega športnega spektakla se je udeležilo 1200 amaterskih športnikov iz okolja salezi-janskih vzgojnih ustanov. ■ ITALIJA. Vatikan. 7. julija je bil v navzočnosti papeža Janeza Pavla II. prebran dekret o čudežu napriprošnjo častitljivega Alberta Marvellija (19181946), ki je bil bivši salezijanski gojenec. To pomeni, da bo kmalu tudi razglašen za blaženega. V Riminiju v Italiji je 15 let obiskoval salezijanski ora-torij. V njem je odkril nagibe, kako dati smisel svojemu življenju, namreč: iz življenja narediti dar za druge. ■ ITALIJA. Taranto. Že 25 let prihajajo z raznih koncev sveta sporočila, ki govorijo otem, kako so se mladi ob branju življenjepisa mlade Pavle Adamo in njenih misli spreobrnili oz. spet našli pot vere. V začetku julija je škof v Ta-rantu mons. Benigno L. Papa vodil sv. mašo v župniji sv. Janeza Boska v spomin na 25-letnico njene smrti. ■ TURIH - CoISe Don Bosco. Za don Boskov rojstni dan. Gregor in Gašper, ki sta leto dni na Rakovniku preverjala svojo odločitev za salezijanski poklic, sta bila med počitnicami v don Bo-skovem rojstnem kraju in se z nekaterimi drugimi kandidati za noviciat učila italijanskega jezika in se napajala duha svetih krajev. Na sam don Boskov rojstni dan (pa tudi ob kongresu združenja Marije Pomočnice) sta se sreča- la tudi z vrhovnim predstojnikom sale-zijancevRV. Chavezom (gl. spodaj). h INDIJA. Kalkuta. Priprave na bea-tifikacijo Matere Terezije. Mons. Luka Sirkar, salezijanski nadškof v Kalkuti, je oznanil, da bo Mati Terezija, ustanoviteljica misijonark ljubezni, oktobra v Vatikanu razglašena za blaženo. Slavja v njeni škofiji bodo trajala vse do sredine novembra. Ob razglasitvi za blaženo se bodo v njihovi škofiji zbrali tudi različni verski voditelji iz 17 provinc Bengalije, v začetku novembra pa se bo začel tudi poseben mednarodni filmski festival, ki bo namenjen novi blaženi. n ITALIJA. Vatikan. Prav letos mineva 100 let od nasilne smrti sv. Marije Goretti, ko jo je v obrambi čistosti večkrat do smrti zabodel osemnajst-letni mladenič. Med molitvijo Angel Gospodov na trgu sv. Petra je papež Janez Pavel II. spregovoril mladim: »Mladi, prizadevajte si za krepost čistosti!« Obenem jih je povabil, naj ne zlorabljajo počitnic, naj ne skrbijo le za poletno razvedrilo, ampak naj se potrudijo tudi za notranje življenje. ■ HONG KONG. V zadnjem obdobju dviga glas v obrambo demokracije salezijanski nadškof v Hong Kongu Jožef Zen. V nekem intervjuju je dejal: »V obrambo in spodbudo demokracije ne grem iz kakih političnih razlogov, niti zaradi samega sebe, ampak sledim nauku Cerkve!« K demonstracijam je pozval katoličane, spregovoril je dvajsettisočim demonstrantom... Na obisku v Nemčiji pa je poudaril, kako kitajski kristjani veliko pričakujejo s strani salezijanske družine. ŽELIMLJE < MATURA 2003 Rezultati letošnje mature so Gimnaziji Želimlje prinesli veliko veselje. Vsi dijaki so uspešno opravili maturo. Pet dijakov (vsi fantje) se je vpisalo med "zlate maturante" (dosegli so več kot 30 točk), eden med njimi je dosegel celo najvišje število točk (34). Povprečno številojočk maturantov Gimnazije Želimlje je bilo 22,83 (v Sloveniji 18,94). Razveseljiv je tudi podatek, da slabih maturantov sploh ni bilo, saj je maturant z najskromnejšim maturitetnim rezultatom dosegel 16 točk. , -3X uri L n ïzvîrïA ŽELITE PODPRETI SALEZIJANSKO POSLANSTVO IN USTANOVE? Nekateri nas v svoji velikodušnosti in skrbi vprašujete, kako bi mogli podpreti Don Boskovo poslanstvo in njegove ustanove danes pri nas. Hvaležno vas obveščamo o nekaterih možnih oblikah: • nakažete denarna sredstva na naš transakcijski račun: 24200 - 9004141717 sklic 00 06 (pripišite namen - črke spodaj) O nakazilu in namenu nas obvestite na naslov: Salezijanci Rakovnik Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana • odstopite certifikat ali delnice • zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine • (oporoka - lastnoročno pisana ali overjena pri notarju) Svoje darove lahko namenite: • za izvedbe posameznih projektov za obnovo Rakovnika (RAK) • za novince in bogoslovce (DP) • za misijone, Kerečev sklad (MIS) • za maše (navadne in gregori-janske) in Mašno zvezo(MZ) • za Salezijanski vestnik (SV) • za pomoč dijakom na naših šolah • za vzdrževanje salez. ustanov • in za novogradnje 0 vsem se lahko dogovorite z Blažem Cudermanom, inšpektorialnim ekonomom, tel. 01/427.4150 ali z Janezom Potočnikom, ravnateljem Rakovnika, tel. 01/427.3028. Hvaležni smo vam za vsak dar, vsak dan molimo za dobrotnike in vsaj enkrat mesečno obhajamo evharistično daritev po namenih dobrotnikov. Don Bo s ko vi salezijanci Svoboda Božjega otroštva I Zdrav in normalen otrok je poln energije, navdušenja, idej in pripravljenosti, da spoznava, odkriva, preizkuša, dela, ustvarja ... Vse življenje ima pred seboj in zato HOČE, da bo to življenje vsestransko razvito in bogato, koristno, veselo in zadovoljno. Cev naših družinah, župnijah ali drugih ustanovah živijo otroci in mladostniki, katerih življenjsko vodilo je »se mi ne ljubi«, »vseeno mi je«, »brez zveze« ... je to alarm, ki mora priklicati našo pozornost in prizadevnost. Na vseh področjih. Področje duhovnosti je eno takih, ki človeka oblikuje od znotraj in ga najmočneje zaznamuje. Vprašanje volje, ki odraža človekovo svobodo in razumnost,je z veliko pozornostjo obravnaval v svojih spisih o duhovnem življenju tudi sv. Frančišek Šaleški. SPOSOBNOST SVOBODNEGA PRESOJANJA - ODLOČANJA Po Frančiškovem mnenju je volja, razsvetljena z razumom, tista, ki v končni fazi določa namene in nagibe človekovega delovanja. Volja brez razuma je kakor reka, ki lahko ruši, ker njen tok ni kanaliziran na turbine ali mlinsko kolo, da bi bila koristna. Razum brez volje paje podoben električnemu stroju, kije lahko še tako izpopolnjen, nima pa energije, ki bi ga poganjala v njegovem delovanju. Celo Bog sam se na nek način zaustavi pred človekovo voljo, da bi jo spoštoval. Ko mlajši sin zahteva: Oče, daj mi delež premoženja! ..., se oče ne zoper-stavlja, čeprav ve, da bo to sinu v pogubo. In toliko primerov Svetega pisma, ko Jezus že vnaprej pove, kaj se bo zgodilo, tudi to, da ga bo Juda izdal in Peter zatajil, vendar dopusti, da se vse izpolni v skladu z Očetovo voljo. Bog nas ne sili, marvečnam želi privoščiti večno srečo! Zato nas Bogprivlači, nagovaija, motivi ravno-tranjosti naših src, da bi bili zmožni delovanja iz lastne notranjosti. Če nas SEPTEMBER - OKTOBER • 2003 ŠZ c ein kčltd) nekdo sili od zunaj, je to za nas tujek, četudi nam želi še tako dobro! Ob takem pojmovanju svobode pa seveda Frančišek zahteva, da tudi mi spoštujemo voljo drug drugega. Najvišji kriterij svobode je odločitev za dobro in Dobro, pa še tega ne moremo nikomur vsiljevati, marveč mu pomagamo odkrivati spoznanje in potrebnost te dobrote. MEJE SVOBODE Gotovo, da lahko uporabljamo svobodo tudi slabo -jo zlorabljamo, da nismo dovolj zreli za njo. Zato Frančišek kaže tudi na meje naše svobode: Mi imamo svobodo, da izbiramo dobro ali zlo. Če se odločimo za zlo, pomeni, da svobodo zlorabljamo, je ne znamo uporabljati, ker smo z nečim že zasužnjeni. Svoboda je torej v odločanju in prizadevanju za dobro - tudi preko zgolj človeških zmožnosti. Resnična ljubezen nam omogoča, da se celo svoji svobodi od-povemo in se hote, zavestno odločamo za podrejenost nekomu drugemu: Bogu, staršem, predstojnikom, možu, ženi... gre za krščansko pojmovanje svobode, kije lastna Božjim otrokom. Apostol Pavel nas tako uči ločevati med svobodo duha, ki sprejema tudi pokorščino drugim, in med navidezno svoboda mesa, ki nas vedno znova lovi v lastne zanke. Svoboda izključuje vsako obliko prisile ali ustrahovanja. Ne bojte se - vi pa ste sinovi, ne sužnji, podvrženi postavi ... Gre za svobodo, s katero smo zmožni v svoji notranjosti sprejemati Božjo voljo kot nekaj svojega injo uresničevati kot svoj način življenja in odnosov. V tem se kaže naša zrelost in odgovornost - za sebe in drug za drugega. mag. Franc Maršič, sdb dr. Pascual Chavez, vrh. predst. salezijancevl TISOČ DON B 0 S K 0 VIH OBRAZOV Želja vseh želja Edina resnična človekova želja je: videti Boga. Hrepenenje in iskanje nikoli ne ponehata ... A največji dosežek človeka ni gledanje, temveč poslušanje. Privilegij gledanja je imel le Mojzes, kot pravi Sveto pismo. ■ Gledati Boga iz oči v oči (Iz 52,8) je najgloblje hrepenenje človeka v Svetem pismu, kljub temu, da dobro ve, daje pravi Bog skriti Bog (Iz 45,15) in ga noben človek ni videl in ga ne more videti (1 Tim 6,16; 1 Jn 4,12); že samo, če bi skušal brskati po tej neskončni Skrivnosti, bi lahko bil ob življenje (gl. 2 Mz 33,20; 3 Mz 16,2; 4 Mz 4,20). Življenje vernika teče med spomini na Adamovo preteklost, ko je bilo uživanje Njegove navzočnosti nekaj vsakdanjega (1 Mz 2), in med upanjem, da ga ponovno vidi takšnega, kakršen je (1 Jn 3,2; Raz 22,4). Medtem pa se mora sprijazniti, da živi ne da bi ga videl, kar pomeni, da hodi skozi življenje in ve, da mu manjka. ■ Hrepenenje po Bogu, prežeto z zavestjo, da ga ne poznamo, razen iz pripovedovanj, je omiljeno z nestrpnim iskanjem krajev in prostorov, kjer menimo, daje navzoč: vstopiti v tempelj, sodelovati pri slavju, to je že nek način približevanja, iskanje njegovega obličja (prim. Ps 24,6), češčenje njegove moči in slave (prim. Ps 63,3). Ob tem pa vernik v sebi jasno čuti, daje zaman gojiti željo, da bi lahko gledal Nevidnega: edini način, da stopimo v stik z Bogom, ni gledanje, marveč poslušanje, saj Bog nima podobe, ampak besedo. Nasprotje so maliki, bogovi z obrazom, usti, rokami, nogami, a to so samo kipi, ki ne dihajo, ne govorijo, ne ustvarjajo. Pravega Boga si ne moremo predstavljati, lahko pa ga čutimo: njegovo obličje je Beseda; vernik se trudi poslušati ga bolj kot videti: Poslušaj, Izrael je njegova vera in njegova molitev (5 Mz 6,4). ■ Če je res, daje Bog obljubil, da ga bodo gledali čisti v srcu (glej Mt 5,8), to ni nič drugega kot prihodnost, ki jo On pripravlja ob koncu za svoje zveste (Raz 22,4). Gledanje Boga torej ni sposobnost vernika, čeprav je to del njegovega najglobljega hrepenenja. Kljub temu pa je Bog obljubil, da bo držal svojo besedo in se v svoji vsemogočnosti nekoč pokazal (1 Kor 13,12). Kdor v to verjame in se ob tem potrjuje, lahko že zdaj živi, kot da bi gledal Nevidnega (Heb 11,27). ■ Don Bosko je spadal med tiste verujoče, katerim je nekaj naravnega, da vživljenju računajo na Boga in vedo, da Božja navzočnost v človekovem življenju ni le navzočnost nekega gosta ali nekega zunanjega opazovalca (E. Vigano'). Tako globoko v sebi je nosil idejo o Božji navzočnosti, da njegove skrite in večne zveze z Bogom niso motile niti številne obveznosti, ki so zahtevale njegovo pozornost. Nasprotno, čutiti Boga vedno navzočega je bil za don Boska vir neskončnega veselja v brezmejnem morju njegovih dejavnosti (E. Ceria). ■ Naj tudi naš dan poteka, kakor bi gledali Nevidnega, in tako uresničujmo največje hrepenenje svojega življenja. SEPTEMBER - OKTOBER • 2003 C / ■ Z Marijo H ilT @ -|?