KRANJ, 8. OKTOBRA 1056 LETO IX. — ŠT. 80 DIN 10.— J * d a j a: Gorenjskt tisk /Ureja: Uradniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik uredništva 475 — uprave 476 ^•koči račun pri Komunalni banka **anj št. fll-KB-l-Z-136 / Izhaja v •onedeijek ln petek / Naročnina: ***na 800, poliet. 300, mesečna 50 din Glasilo SZDL za Gorenjsko Gorenjske Ponekod nerentabilnost - ponekod, žal, gospodarski kriminal KRANJ, 6. OKTOBRA. od prometnih zvez, so vsaj tako vi- Včerajšnja seja Upravnega odbora Trgovinsko zbornico v Kranju s oki kot večjega trgovskega podjetja, jo pokazala, da žulijo trgovino na Gorenjskem resne težave. Ugoto- če ne še večji. (Honorar priložnost- viti pa moramo hkrati, da so se krepko spoprijeli z njimi. Ustanovili nemu knjigovodji ni. veliko manjši so namreč posebno strokovno komisijo zbornice, ki bo analizirala po- kot plača stalnemu knjigovodji, ki o- ložaj trgovinske mreže v posameznih občinah in nato seznanila Občin- pravlja delo za več obratov večjega ske ljudsko odbore z dejstvi in predlogi, kako izboljšati stanje. podjetja itd.). Praksa slej ko prej pokaže, ali je **eki ukrep utemeljen in premišljen ali ne. Pri decentralizaciji trgovine so Prišle brez dvoma na dan določene slabosti. Ena izmed pomembnejših je Prav pomanjkanjo ustreznega strokovnega trgovskega kadra (zlasti samostojnih poslovodij), ki bi 'bili sposobni voditi številne trgovine, ki so So po reorganizaciji osamosvojile. Nestrokovno delo, ki izvira iz ne-*nanja in neiznajdljivosti, pa je mo-ralo, mimo drugih objektivnih težav, Privesti nekatere trgovine v nezavi-položaj. Pri mnogih je bilo nam-*eč ugotovljeno, da delajo s poslovno l2gubo, pri nekaterih pa je bilo opasti tudi gospodarski kriminal. Nekaj dejstev: v prvem polletju le-*°s so zabeležile poslovno izgubo trgovino »Gozd« v Železnikih v višini ^24.000 din, trgovini »Konzum« 'n *potrošnik« iz Škofje Loke 45.000 oziroma 80.000 dinarjev, trgovina »Zirov-«a« v Zireh 101.000 itd. Poslovno iz- gubo beležijo tudi trgovine v Preddvoru, Predosljah in »Specerija« v Kranju. Pri reviziji pa jo bila ugotovljena kraja v trgovini »Pri mostu« v Kranju za 800.000 dinarjev, v trgovini »Gozd« v Železnikih pa za 70.000 dinarjev. Decentralizacija je torej opozorila na vrsto problemov, ki jih bo treba rešiti. Predvsem bo nujno poostriti kontrolno službo, ki razen tega, da je šo vedno na šiibkih nogah, ni mogla spričo nastale razdrobljenosti samostojnih trgovin temeljiteje nadzorovati njihovega poslovanja. Zategadelj so tudi pojavi gospodarskega kriminala. Pokazalo pa se je tudi, da nekatere osamosvojeno trgovinice, zlasti na podeželju, nimajo življenjskih pogojev za nadaljnji obstoj. To pa iz razloga: stroški majhnega obrata, odrezanega Zategadelj je prav, da se zbornica rosno peča z mislijo, da bi bilo treba nerentabilno trgovsko obrate ponovno priključiti večjemu podjetju. I. A. Velik prispevek Železarne Jesenice k našemu ladjedelništvu BLEJSKI GRAD OBNAVLJAJO. ZGORAJ VISOKO STOPNIŠČE, SPODAJ OBNOVLJENI DEL GRADU Od 6. do 14. oktobra proslavljajo vse države, članice UNESCO »Teden muzejev«. Ti dnevi so namenjeni popularizaciji vzgojne vloge muzejskih ustanov, ki so zlasti pri nas še vse premalo upoštevane. Naši muzeji bodo v tem tednu pregledali uspehe dosedanjega dela. Več o tem preberite v reportaži na 4. strani. Z II. PLENUMA OKRAJNE GASILSKE ZVEZE V KRANJU Teč mladine v gasilske vrste Prejšnji mesec so izročili prometu ^jnovejšo in tudi najlepšo med našimi ladjami, motorno potniško ladjo Jugoslavija«, ki jo bila zgrajena v spl'tski ladjedelnici. Za ladjo, ki je *aPlula v širne vode Sredozemna, jo dobavila Železarna Jesenice 00 ®n debele pločevine, ki jo vdela na v dolgem in 30 m širokem ladij- 80 programa, ki obsega tudi gradnjo ladij za inozemstvo, letno okrog 60 tisoč ton ladijske pločevine, kar bi bi! ogromen prispevek Železarne Jesenice. Četudi zmogljivost jeseniške va-ljarne te potrebe ne more kriti, je njen dosedanji prispevek k našemu ladjedelništvu več kot velik. »NA POMOČ!« Gasilec iie pezna počasnosti ali površnosti — v največji naglici je treba razviti cevi in jih spojiti, da motorka Čim hitreje »potegne vodo« do pogorišča Jezersko, 7. oktobra Jezersko je danes sprejelo razen čla sodnik«-. Gasilske zveze LRS Matevža Prezlja, sekretarja OK LMS Marjana vali predloge za bodoče delo gasilskih gledali delo izvršnega odbora OGZ v predsednik in sekretar OGZ Kranj. 134 prostovoljnih gasilskih društev, v katerih dela več kot 9000 gasilcev (kar predstavlja 9% prebivalstva na Gorenjskem), jo dovolj zgovoren dokument o zmožnosti te organizacije, ki ima pri nas brez dvoma povsem določeno vlogo in pomen. Trdimo pa , m trupu. Tudi za nadaljnji dve .adji, ki sta v delu, in sicer »Jadran« /J »Jedinstvo«, ki bosta prav tako naj-^odernejo opremljeni, dobavlja ladij-^o pločevino jeseniška železarna. Ker ^ država stremi za obnovitvijo in »»as graditvijo našo mornarice, čakajo ladjedelnice še veliko naloge. ^Poredno pa čakajo velike naloge tu-valjarno pločevino Železarne Jese-^ saj bodo potrebovale vse ladje-Jnice za doseganje proizvodnega V društvih še vedno ni dovolj mladine ^ranj, 6. septembra. ^čeraj jo bil na Okrajnem komiteju v Kranju posvet s predsedniki jtrr3jnih društvenih organizacij. O-^ ^>ni komite je pripravil za razpravo fj.^Čke, n katerim naj bi predstavni 1 °rganizacij povedali svoje mne-• Motilo je to, da na posvetu ni b 0 zastopnika TVD »Partizan« in ^itnižke zveze. <}r ^zPravljali so, kako bi pritegnili v Hg/ftva Čimveč mladine. V društvih 92,.s*i odbor organiziral akcijo za *Pa t-itev strelstva na šolah; za TVD ti\ , ,12an« pa so sklenili (zastopnika na Posv^11)' naJ °i razširil lgv dejavnost po tovarnah in de-domovih, šolah in na vasi. l*i0 živijo danes, predvsem v do-tjj !'n> Že v zelo neurejenih razmerah lrnaJo pravega razvedrila po delu. ^0r{Vrze^ naJ ki pomagal izpolniti govorili so tudi o praznovanju 25. VSq • ki bo dan športnega življenja Vjj. Gladine. Za ta dan bodo pripravi v^^o ^Portno prireditev, na ka-%a s°delovala vsa gorenjska mla- Namesto razgovora Prenekaterc vrtce sem že obiskala. Večkrat sem prišla med otroke, ne da bi prej nameravala. Navadno je tedaj vedno deževalo in otroci so bili vsi v sobah. Tako se mi je zgodilo v Lescah, zadnjič v Radovljici in še nekajkrat. Imam pač smolo ... Zategnjcni -zra-vo, se je razlegal povsod, kamor sem stopila. Potem so me obkrožile začudeno in radovedne očke. »Pomudila se bom pri vas kako urico; čo me sprejmete seveda?« Vzgojiteljico so me vedno prijazno povabilo med živžav malih cicibančkov. Ti so hitro nadaljevali z igro in postali šo bolj razigrani — hoteli so pač pokazati, kaj vse znajo. Drugi so se sramežljivo muzali po tleh, včasih pa so me skrivaj pogledovale njihove očke. Cez nekaj 10 minut smo si postali žo prijatelji. »Kdo je najbolj priden med vami?« Težko je bilo odgovoriti, pogledovali so drug drugega, dokler se prvi ni opogumil. »Jaz,« Potem so nadaljevali drug za drugim: jaz, jaz ... Seveda vsi, toda kdo je najbolj poreden? Tu dolgo ni bilo prostovljcev, dokler se ni javil tisti mali navihanček, ki verjetno še vedel ni, zakaj pravzaprav gre. »Kaj misliš ti, Murka; kdo je najbolj priden?« Malo deklico v modrem krilcu in svetlimi kitkami jo vpraša-njo nekoliko zmedlo. Njene oči so tavalo po njenih prijateljicah in prijateljčkih. Za hip so se ustavile na koncu malo mizice. Nato pa je sramežljivo pogledala v tla. Oči so že povedale in tudi sama jo kmalu spregovorila: »Pavelček«. Mali prikupni dečko je kasneje izbral za najmarljivejšo deklico tudi njo — Murko. Užaljeni obrazki in pogledi so se zastrmeli v vzgojiteljico. To sta bili le izpovedi dveh malih ljudi, ki ju je igra in življenje zbli- Otroci govorijo žalo; vsakdo ima pač svoje dobre frizerke; lc učiteljica noče biti nobe- strani. Vsi so pač en kolektiv in vsi na. Zakaj? morajo biti pridni, da jim jo življ \ lje »Saj jo že imamo. Ostali bosta kar lepo. Danes jc pohvaljen tisti fantiček naši vzgojiteljici.« Rekli so, da ju za lepimi temnimi očmi, jutri po ona nič na svetu no zamenjajo. Tovarišici deklica v rdečem krilcu, potem ona, Bertoncljeva in Dolinarjeva sta si LEPO SE JE IGRATI Z združenimi močmi bodo »sezidali« hišo. Murka pa bo pripravila mehko posteljico, da bo njena punčka spala, dokler se ona jutri spet ne vrne v vrtec. ki je izgubila vse sprednje zobke ... Ko bodo veliki, bodo fantje postali šoferji, mehaniki, piloti, Slavček bo kuhar in drugi Slavček si bo kupil ko- vzgojill res prijetno družinico in ponosni sta lahko na to otroke. Otroci vedno najbolje poplačajo vsak trud. Tovarišica Bertoncljeva to dobro ve, nja. Dekleta bodo zdravnice, šivilje, saj dela z njimi že trideseto leto. nov II. plenuma OGZ Kranj tudi pred-Haceta, sekretarja OO SZDL Staneta Rožiča, ki so se zbrali, da bi obravna-organizacij na Gorenjskem in pre-I. polletju letos. Med referenti sta bila lahko, da si bo gasilska organizacija pridobila še večji ugled, če bo posvetila več skrbi idejno-politični vzgoji članstva. Problem zase so tako imenovano gasilske veselice. Le-te so doslej dostikrat jemale ugled gasilcem zaradi slabe organizacije in določene neresnosti. Zato jo prav, da se je plenum odločno zavzel, naj bi se te vrste prireditve organizirale ob pravem času in na ustrezni kulturni ravni, hkrati pa naj bi se njih število kar se da zmanjšalo. Strokovno usposabljanje in izurje-vanje članstva v društvih še ne dosega zadovoljive ravni, saj je posečalo razno strokovne tečaje in seminarje !e 5% članstva na Gorenjskem. Ob tem ^o jo treba zamisliti in pričeti z bolj organiziranim načinom vzgoje. Pereče je tudi vključevanje mladine v gasilske organizacije. Kaže, da bo treba najti ustrezno obliko dela, ki naj bi zagotovila množično vključevanje v njene vrste. Saj je jasno, da nima nobena organizacija prave prespekti-vo brez mladega naraščaja. NEKAJ PABERKOV Z RAZPRAVE * Lojzka Fojkar, predsednica ženskega sveta OGZ: Ženo - članice se ne udejstvujejo v zadostni meri v gasilski organizaciji. Ing. Kimovec: Požarno preventivni službi bo treba posetiti več pozornosti Se vedno jo povprečno 20% požarov nepojasnjenih. * Maks Blažič, poveljnik Občinske gasilsko zvezo Kranj: »Uvesti bi bilo treba vsaj enkrat na leto ocenjevanje dela posameznih gasilskih društev.« Viktor Pogačar, vodja mladinskega odseka: Prirejati je treba posebna mladinska in pionirska gasilska tekmovanja. I. A. VREMENSKA NAPOVFD ZA CAS OD 8. DO 14. 10. Prehodno poslabšanje vremena s krajevnimi ali kratkotrajnimi padavinami in ohladitev pričakujemo v začetku tedna (okoli 8. oktobra) in v začetku druge polovico tedna (okoli 11. oktobra). Sicer pa bo lepo in čez dan toplo vremo trajalo še dalje. Bohinj, 7. oktobra Včeraj je bil v Bohinju v hotelu izvajalno poslovno zvezo za območje zvezo nr. Gorenjskem. Udeležilo se ga podpredsednik Glavno zadružno zveze sednik OZZ Kranj TONE HAFNER, MIRKO PETERNELJ, zastopnik Zvez stvo ing. KARADŽIC, predsednik Ob in sekretar občinskega odbora SZDL Po daljših pripravah je bila končno na Gorenjskem ustanovljena prva Kmetijska proizvajalna poslovna zveza. Na ustanovnem občnem zboru v Bohinju so je pokazalo, da obstoji pred njo vrsta neposrednih perečih gospodarskih problemov, med katerimi so važnejši: zgraditev skupne zo-rilno kleti v Bohinjski Bistrici, rajo-nizacija planin, selekcija živino in ureditev pašnikov. Svoj čas so imeli v Bohinju, namreč najbolj moderno zorilno klet in osta^ 10 mehanizacijo za izdelovanje sira. Zato jo razumljivo, da jo bil bohinjski sir v kvaliteti vodilni sir v naši državi in jo znan tudi izven naših meja. Toda zorilno kleti, ki so bile najmodernejšo ob postavitvi leta 1883, so sedaj izrabljeno in zastarele. Zato je treba resnici brez bojazni pogledati v oči: na letošnjem Novosadskom sejmu je bil ljutomerski sir za razred bolj- 11 od bohinjskega. Očitno je vzrok samo v predelavi, saj Ljutomerčani nimajo takih pašnih pogojev in dobre krmo kot Bohinjci. Treba bo torej brez odlašanja modernizirati zorilnc Zlatorog občni zbor Kmetijske pro-Bohinjr. in Bleda, prvo Proizvajalne jo več gostov, med katerimi so bili: Slovenijo MATIJA KRMELJ, pred-tajnik živinorejskega odbora GZZ ing. no zbornice za kmetijstvo in gozdar-LO Bohinjska Bistrica TONE LOGAR Bohinjska Bistrica JANKO ROZMAN. kleti. Predvideno gradnjo skupne zorilno kleti v Bohinjski Bistrici, ki je središčo sirarstva, bodo, če bodo dobili potrebna sredstva, pričeli že takoj prihodnjo leto. Drugi, najvažnejši problem je ure- ditev pašnikov. Novi zakoni o gospodarjenju z zemljišči in premoženjem bivših agrarnih skupnosti, namreč prepovedujejo pašo v gozdovih. Treba bo najti del sredstev za krčenje gozdov in ureditev teh v pašnike. Računajo, da bi z ureditvijo okrog 900 ha pašnikov razbremenili 1C.000 hektarov gozdov. Stroški za krčenje enega hektara bi znašali predvideno okrog COO tisoč dinarjev. Tako visokih stroškov pa mlekarstvo seveda ne bo moglo prenesti, ampak bo treba pritegniti precejšen del družbenih sredstev. V prvem gospodarskem načrtu predvidevajo 120 hektarov novih pašnikov. Konferenca Zveze komunistov v Kropi Uspehi v proizvodnji, pomanjkljivo delo v množičnih organizacijah Kropa, 7. oktobra Danes je bila v tovarni »Plamen« v Kropi konferenca komunistov, ki sta so jo udeležila tudi člana Občinskega komiteja tov. Kajdiš in Silar, z Okrajnega komiteja ZKS pa tovariš Vinko Hafner. Po otvoritvi konferenco je bilo podano izčrpno poročilo o delu osnovne organizacijo ZK v Kropi, v katerem je bilo prikazano pozitivno in negativno delo organizacije v tovarni. Pri obravnavanju aktualnih političnih in gospodarskih vprašanj so analizirali „Od mleka, masla, sira, blagostanje Zapis s kravjega bala v Bohinju Poročilo o slanju otroške paralizo v kranjskem okraju V preteklem tednu smo prejeli 8 novih prijav o primerih otroške paralize, in sicer: 2 občina Radovljica, 1 občina Jesenice, 1 občina Škofja Loka, 1 občina Železniki in 3 občina Kranj. Ker gre v enem primeru za šolskega otroka, ki. se je zadrževal tudi v vrtcu, so i:; epidemioloških razlogov zaprli vrtec in nekaj razredov šole. izvira . . • " Bohinj, 7 oktobra Letos je Bohinj šo bolj romantičen ko+. druga leta. A kaj, ko je s to belo romantiko padlo tudi srebro na toplo-merju. Muhastno vreme to pot ni bilo naklonjeno bohinjskemu kravjemu balu. Zo včeraj jo sneg pobelil obronke Komarče. Z zasneženih planin so brhko »majerce« in postavni »majerji* dane?, prignali svoje trope v dolino. To je praznik zanje, zlasti za tiste, ki so prignali najlepšo in najbolj re-jeno živino. Originalnosti to bohinjsko prireditve tudi tokrat pridružila originalna bohinjska zamuda. Iz oblakov je začelo rahlo rositi, ko se je z Ukanca zaslišalo zvončkljanje in vriski prihajajočih »majerjev«, »majeric« in sirarjev. Liska, vodnica Petričevega tropa, je zvesto stopala za »majerco« Anico, ki jo prignala trep s planine Jezero (1457 metrov nad morjem). Sledili so Andrejev, Doganov, Vrbančev, Ukčev trop itd. Vsega deset lepih tropov. Vmes pa so priganjali živino »majer-ji« 3 svojevrstno »fasengo«. Prava paša Prireditve v »Tednu matere in otroka" v Šenčurju Upraviteljstvo osnovne šole v Šenčurju in tamkajšnjo AMD sta ob Tednu otroka organizirala za učence Predavanje v Kropi V Kropi je bilo v četrtek zvečer v okviru tedna otroka predavanje o o-troški paralizi, ki ga je imel dr. Slivnik iz Radovljice. Predavanja se je udeležilo nad 100 ljudi. C. R. LE DOBRIH STO METROV JE MANJKALO, DA NISO BILE TUDI JESENICE POBELJENE Sneg, ki jo zapadel v noči od petka na soboto je pobelil višje in tudi ni/je vrhovo Gorenjske. Vremenska napoved je prerokovala sneg le v višini 1203 m, a so jo zmotila skoraj za polovico, saj je manjkalo lo dobrih sto metrov, da niso bile tudi Jesenice pobeljene. Spričo sobotnega opoldanskega sonca so jo sneg v nižjih legah stopil, ostal pa je še na Poljanah, Me-žaklji, Planini pod Golico in drugih dokaj nizkih točkah v okolici Jesenic. osnovno šolo razne športne prireditve. Za prvi razred osnovne šole je AMD Šenčur s svojim avtomobilom pripravilo propagandno vožnjo po cestah občino Kranj. Spremljevalci so otroke med vožnjo seznanjali s cestno prometnimi predpisi in prometnimi nesrečami, ki jih lahko povzroči neprevidni šofer ali pešec. Za drugi razred osnovne šole so organizirali tekmovanje na skirojih. Prvo mesto je osvojila Marija Zver-šen iz Srednje vasi pred Anico Jenko iz Srednjo vasi. Za tretji razred je bilo tekmovanjo v Zrečah. Prvo mesto jo osvojil Franc Bregar iz Srednje vasi pred Milanom Martinjakom. Četrti razred je tekmoval v teku na 200 metrov. Najboljši čas jo osvojil Franc Žlindra iz Srednje vasi. Peti razred je tekmoval s samokol-nicami. Prvo mesto sta osvojila Franc Ajdovec in Anica Osojnik pred Francetom Golobom in Francko Skofič. Sesti oddelek je imel kolesarske dirke. Najboljši čas je imel Franc Ajdovec. Prvo plasiranim učencem so po tekmovanju razdelili lepa praktična darila, šolsko potrebščino in lično izdelano diplome. R. Carman za tisoče radovednih ljudi, ki so v špa-lirju pozdravljali bohinjske planšar-jo v narodnih nošah. Danes so postali popularni in prav je, da ti, vse leto prireditve. S kravjim balom jo pričel tudi teden zadružne mladine Gorenjske. Janko Rozman STARI OBIČAJI Med starimi bohinjskimi običaji je tudi vpisovanje v zlato knjigo. Fanta, ki jo postal polnoleten, sprejmejo v fantovsko družbo, prej pa ga vpišejo v zlato knjigo, kar jo seveda združeno s smehom in zabavo od sveta odmaknjeni ljudje, vsaj enkrat na leto dobijo priznanje za svojo mlečne izdelke, ki jih obiskovalci to prireditve morda iz dneva v dan uživajo in no vedo, da so jih izdelale spretne roko bohinjskih planšarjev. Na odru so se zbrali vsi, Tam so jim zapeli bohinjski pevci, bohinjska folklorna skupina pa jim je zaplesala. Nato sta po stari navadi Odarjev Janez in Zupančeva Anca kot najstarejša planšarja zaplesala prvi kravji bal — planšarski ples. To je za Anco in Janeza praznik. Brez treme sta udarjala s coklami ob pod po taktu polke, nato pa je Anca celo prešerno za-vriskala. Za njima so seveda zaplesali tudi ostali. Medtem je komisija že sklenila, komu bo podelila nagrado za najboljši trop. Letos bo srebrni nagradni zvonec nosila vodnica Petričevega tropa. Drugi je bil Doganov trop, sledijo mu Vorenčev, Vrbančev, Andrejev trop itd. So pozno popoldne in v noč so odmevali ob stene Komarče prešerni vriski planšarjev, katerim so se pridružili obiskovalci to tradicionalne Preddvor praznuje Preddvor, 7. oktobra BclCŽkCL Prebivalci bivše občine Preddvor so od 2. do 7. oktobra letos že tretjič proslavili svoj krajevni praznik. Praznik so pričeli proslavljati s športnimi igrami in sicer s šahovskim in na-miznoteniškim turnirjem domačih društev. V soboto so tamkajšnje organizacije položilo venco na spomenik padlih borcev in talcev, nato pa ao skupno krenili v prosvetni dom v Preddvor, kjer je domače društvo KUD »Matija Valjavec« izvedlo zelo uspelo akademijo. O pomenu krajevnega praznika in o razvoju gospodarstva v tem kraju jo govoril sekretar osnovne organizacije ZK Tone Tičar. V nabito polni dvorani so nastopajoči želi mnogo priznanja in aplavza za lepo izvedeni program. Ob zaključku praznika 7. oktobra so v dopoldanskih urah sledile še športne prireditve, medtem ko so v popoldanskih urah odkrili spomenik padlim borcem in talcem v Spodnji Beli. Spomenik je odkril predsednik občinskega odbora SZDL Martin Košir. Carman n tudi krajevno činitelje, ki podcenjujejo krajevno organizacijo ZK kot celoto, šo posebej pa tiste člane ZK, ki so na vodilnih mestih v političnih in gospodarskih organizacijah. Uspehi, ki so bili doseženi v proizvodnji po osvoboditvi, so prav tako rezultat dela članov ZK, saj so v tovarni od leta 1947 povečali proizvodnjo za štirikrat pri nekaj manj kot enkratnem povečanju delovne sile, čeprav so osnovna sredstva le malenkostno dopolnili. Kljub dobrim uspehom v proizvodnji pa ZK ni zadovoljila z uspehi na področju političnega dela. Pomanjkljivo je politično delo v množičnih organizacijah, kjer vsa teža politične aktivnosti prerada leži na ramah posameznikov. To osnovno napako bodo skušali odpraviti s pogostejšimi sestanki in uvajanjem študijskih sestankov, ker bodo na ta način postajali člani sposobnejši in bodo dobili več zaupanja v samega sebe ii» okolico. V svojo vrste bodo pritegnili več mladine. C. R. SMRTNA NESREČA - AVTOMOBIL ZGOREL Hotemaže, 7. oktobra Danes ob 16.30 uri se je v Hotema-žah smrtno ponesrečil Tone Brezar, delavec v »Planiki«, doma iz Srednje vasi. V vinjenem stanju je zavozil v hišo lastnika Pernuša, Hotemaže št. 8. Preden je stopil v avtomobil, je zapustil gostilno »Pri Gorjancu«. Avtomobil, ki je bil last »Avtošole« iz Šenčurja, je zgorel. Zdravnik, ki je prispel na mesto nesreče, je lahko ugotovil samo smrt. Brezar je zapustil ženo z dvema predšolskima otrokoma. RAZSTAVA V TEDNU OTROKA V RADOVLJICI Za teden otroka so v Radovljici ▼ prostorih muzeja pripravili razstavo. Taborniška organizacija je tu razstavila svojo priprave, gimnazijci svoje najboljše risbe in grafikone, ki prikazujejo njihov uspeh in ostalo dejavnost. Tudi cicibančki imajo tu urejen svoj kotiček. Pokazati so hoteli obiskovalcem svojo igrače in celo mali lutkovni oder. V tem tednu so otroci gledali posebno otroško kinopredstavo, cicibančki so obiskali nekatere leške tovarno in položili cvetje na grobove padlih. DOM GORENJSKIH GASILCEV V KRANJU Jezersko, 7. oktobra »Predlagam plenumu« je dejal predsednik OGZ Kranj Metod Kotar na današnjem plenumu na Jezerskem, »da pričnemo z akcijo za gradnjo osrednjega doma gorenjskih gasilcev v Kranju.« Člani plenuma so z odobravanjem sprejeli ta predlog ... Dejstvo je, da je dom gorenjskih gasilcev potreben. Le-ta bi bil predvsem središče strokovnega usposabljanja gasilskega kadra, katerega na Gorenjskem močno primanjkuje. In sredstva? Sklenili so, da bodo za sedaj v ta namen uporabili 20% okrajnega gasilskega sklada. Gradnja bo postopna* Pomoč družbe pa bo brez dvoma po* trebna. Sami gasilci bodo s prostovoljnim delom izdatno pomagali. Torej — dom bo. Kdaj — danes š« i moč povedati... I. A. LJUDJE IN DOGODKI V Avstriji: ravnotežje se podira Dasiravno je zadnje tedne v ospredju svetovne pozornosti predvsem sueško vprašanje, ne bo odveč, če nekoliko prisluhnemo tudi dogajanjem pri našem severnem sosedu, v Avstriji. Na to so nas med drugim spomnili tudi glasovi o nekaterih pogostejših stavkah v tej državi. Pred dnevi so stavkali peki v večjih mestih, delavci pri donavski družbi v Linzu, o tem, da bodo stavkali, če ne bo šlo drugače, pa govorijo tudi trgovski uslužbenci. Nekateri sindikalni funkcionarji iz vrst avstrijskih socialistov sicer mislili, da stavko niso najprimernejše bojno sredstvo proletariata v borbi za njegove pravice, češ da sindikalna materialna pomoč stavkajočim prazni sindikalne blagajne in s tem slabi moč sindikata v nastopanjih zoper delodajalce. Toda v zadnjem času morajo ti funkcionarji vsaj na videz spreminjati to stališče, saj bi sicer tudi očitno prišli v navskrižje s težnjami celotnega avstrijskega delavstva. Le-to je sicer v letih po drugi svetovni vojni prišlo do nekaterih koncesij (podržavljenje nekaterih ključnih podjetij, delno soodločanje v podjetjih, seveda lo na socialnem področju, ne pa tudi v gospodarski politiki podjetij, izpopolnjeno socialno zavarovanje itd.). Vendar pa se avstrij- skemu delavstvu ne cedita v usta mleko in med. Zlasti visokokvalificirani, kader obrača svojo oči v Zahodno Nemčijo, kamor ga vabijo boljši zaslužki. Standard avstrijskega delavstva je začel v zadnjem letu čutiti tudi izdat-ko za novo ustanovljeno vojsko. Cene življenjskih potrebščin pa so v Avstriji letos poskočile povprečno za okrog 7 do 10%. Delavstvo zato zahteva povišanje plač in na ta način skuša dohitevati cene. Odtod tudi čedalje pogostejše stavke. Toda čeprav so delodajalci prisiljeni, da deloma popuščajo pred tem pritiskom, se izkoriščanje stepnjuje, ker se spričo povečevanja proizvodnosti dela delež plač v bruto produktu zmanjšuje. Težnje delodajalcev po izdatnejšem prisvajanju presežne vrednosti in s tem po čim obilnejših profitih je moč še zlasti razločno čutiti v nastopanjih meščansiko-klerikalno Ljudsko stranke po zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so .bile letos maja. Do teh volitev je imela Ljudska stranka le enega poslanca več (skupno 74) v 165-član-skem parlamentu kakor Socialistična stranka (ki je imela 73 poslancev). Razen teh je sedelo v parlamentu šs 14 poslancev pronacistične stranke (VdU) in 4 poslanci KPA. Skoraj enako močni sta Socialistična in Ljudska stranka sklenili vladno koalicijo. Oba partnerja sta si razdelila položaje po proporcu »pol. meni, pol tebi«. Ta fifti fifti zasedba položajev se kaže v vladi, v sindikatih, v občinah in drugod. Tako ima Avstrija meščan-sko-katoliškega kanclerja, podkancler pa je socialist. V občinah, kjer je župan socialist, je praviloma podžupan eden izmed voditeljev Ljudske stranke in obratno, itd., itd. Na letošnjih volitvah pa je Ljudska stranka povečala število svojih mandatov v parlamentu za 8 (na račun razpadajočo pronacistične stranke), socialisti pa le za 1 (na račun KPA). Tak volilni rezultat je prevesil prejšnje ravnotežje med avstrijskima koalicijskima partnerjema v korist Ljudske stranke. Tako je desni konj v tej dvovprogi lahko začel bolj stezati glavo k jaslim in odrivati tekmeca. Zlasti se to pozna na področju, na katerem se je v glavnem sukala že predvolilna borba: na področju podržavljenih ključnih podjetij, pri čemer gre v bistvu za vprašanje vloge države v gospodarstvu. Medtem ko je bil prej Waldbruner, eden izmed prvakov Socialistične stranke, minister za promet in podržavljena podjetja, se je po volitvah to njegovo ministrstvo zožilo samo na promet, upravljanje podržavljenih podjetij pa je pre- šlo pod pristojnost, celotne vlade. Hkrati pa so podržavljene banke ostale pod finančnim min;strstvom, ki je v rokah Ljudsko stranke. Na ta način je Ljudska stranka lahko začela močneje vplivati na razvoj gospodarstva. Socialistična stranka smatra, da so podržavljena podjetja in njihova nadaljnja rast osnovni pogoj za gospodarsko in politično samostojnost Avstrije. Ljudska stranka, ki je predstavnica privatnega kapitala, pa teži za tem, da sredstev, ki jih ustvarjajo podržavljena podjetja, ne bi uporabljali za nadaljnji razvoj teh podjetij, marveč da bi jih odvajali v državni proračun, v katerega pa naj bi zato pritekalo manj davkov privatnih podjetnikov. To je težnja po večjem profitu privatnega kapitala, še več, to je v bistvu težnja po reprivatizaciji •podržavljenih podjetij. Ta borba obeh vodilnih avstrijskih političnih strank, ki se zaostruje, odkriva šo nekaj: oportunizem nekaterih vodilnih funkcionarjev v vrstah Socialistične stranke in socialistične frakcijo v sindikatu. V koaliciji z meščansko Ljudsko stranko so mnogi vodilni funkcionarji Socialistične stranke običajno iskali praktično rešitev posameznih problemov na škodo idejnega, načelnega programa svoje stranke, pri čemer pa so s še bolj razpetimi jadri jadrali v sporaztima-štvo, samo da bi ohranili koalicijo pri življenju. V sedanjih pogojih, ki jih Ljudska stranka zna izkoriščati sebi vprid, pa nekateri po letih, predvsem pa po miselnosti mlajši funkcio- narji v vrstah socialistov niso ve' zadovoljni s takim ravnanjem. Med mlajšimi najdete take, ki ug°" ta vi j a jo tole: »Nam mlajšim ni prav, kajti čutimo, da nas starejša generacija ne" kako odriva od vodilneših položajev, ki jih čuva zase. Res je, da ima* jo oni dolgoletne izkušnje, toda ^ marsičem ne dohitevajo več časa, ^ prinaša nove zahteve, nove nalog2-Tudi v tem je eden izmed vzrokoVt da smo na letošnjih volitvah povlekli krajšo slamico.« Se odločnejši posamezniki pa od' dajajo celo ostrejšo sodbo: »Nekateri naši starejši kolegi se pre" več trgajo od nas. Zgodi se pogosto» da se kateri izmed njih vrne z zasedanja ali posvetovanja, pa spravi g**3' divo v svoj arhiv, naših vprašanj, kaJ so novega sklepali, pa se otresejo t odgovorom, češ da ni bilo nič poseb' nega. To vzbuja često občutek, da nekateri starejši kolegi oklepajo V' dilnih funkcij, ne več toliko zarad1 ideje, marveč zaradi položaja, s k3' terim so v zvezi tudi osebne ugodno* sti.« V očitkih »mlajših« je mnogo re5' niče. Po njihovih izjavah sodeč s° njihove težnje usmerjene k radika1 nejšemu boju s političnimi nasp1"0*' niki. Vendar bi bilo za zdaj že težK kaj določnejšega trditi, kakšna 0 spričo teh »mlajših« teženj nadaUnj usoda avstrijske koalicije, ki je j™ doslej kdaj pa kdaj spreminjala s t oP njo svoje trdnosti. M. ^' e,8SGoreniske ST. 80 / 8. OKTOBRA 1956 BE2D 157292 Sftfiti ife fetou ^fifd šfifirf in telesna spoti in „i\Te potrebujemo drugega, kot primerne prostore!" pravijo funkcionarji šahovskega društva Kranj Velik uspeh Jeseniških šahistov v Franciji »Sah v Kranju postaja čedalje bolj Priljubljenr. igra. Posebno po vojni se Jo razširil med delavsko vrste in zajema vedno širše plasti naše mladine. Naši člani so dosegli vidne uspehe v slovenskem šahu,« so mi povedali funkcionarji ŠD Kranj. Sah kljub precejšnji množičnosti šo ni odigral tisto vloge, ki bi jo si-cer moral. Kje so vzroki? Odgovor lahko dobimo že iz naslova, toda potrebno je napisati o tem malo več. Kranjski šahisti so res dosegli le-&e uspehe. Njihovi člani zastopajo Slovenijo nr. tradicionalnem šahovskem dvoboju Hrvatska : Slovenija, Udeležujejo se raznih turnirjev republiškega značaja, do lani so bili Uloštveni prvaki Gorenjske. SD Kranj je pobudnik in organizator tradicionalnega spominskega šahovskega turnirja v počastitev rab-skim žrtvam. Ta turnir imamo vsako leto od 1953. leta, ko jo bila odkrita spominska plošča 4000 žrtvam, med katerimi jo največ Slovencev. Pri. vzgoii. mladino jo SD Kranj veliko naredil. Iz mladine je vzgojil odlično šahiste: Cudermana, Sicherla, Ravdekr, in druge. Barve njihovega društva na prihodnjem državnem šam-pionatu. bosta branil.-, ing. mojster Sto-jan Puc in mladi Cuderman. To je vsekakor lep uspeh, ker so do zdaj slovenski šah zastopali v glavnem ljubljanski igralci. Todr. mladine je še vedno premalo. Največji vzrok jo ta, da SD nima svojegr. prostora. Kljub prošnjam in intervencijam ga še niso dobili. Zdaj, ko vedno več govorimo o vzgoji mladine, bi ji morali največ nuditi. Pri nas jo drugače: mladino izgubljamo. Šolska mladina, ki čaka na vlak, bi lahko čakala pri šahu. Zdaj so pa njena pota čisto drugačna, prihaja na postajo prezgodaj, pijan-čuje, kvarta in se potepa. Najmlajši so tekmovali Jesenice, 7. oktobra Ljudska tehnika na Jesenicah je Pripravila ob zaključku Tedna otroka za najmlajšo prijetno doživetje. Nad 100 pionirjev se je zbralo danes do-Poldno pred domom »Partizana« in se Prijavilo za tekmovanje s skiroji. Velikemu zboru mladih tekmovalcev so Prisostvovali starši in ostalo občinstvo. Vodstvo in priprave za to tek-toovanjo jo prevzela Ljudska tehnika, izvedbo tekem pa Avto-moto društvo. 111 mladih tekmovalcev je preizkusilo svojo sposobnosti na skiroju. Tekmovanj« jo" dokazalo, da tudi naši najmlajši radi gojijo šport. Proga, je bila dolga 200 m. Najboljši tekmovalci so pili nagrajeni. Vrednost vseh nagrad je znašala 10 000 dinarjev, vsi sodelujoči pa so bili povabljeni tudi na zakusko. Ljudska tehnika s predsednikom Rjazančevim na čelu in Avto-moto klub zaslužijo javno pohvalo, ker sta za Teden otroka pripravila na'mlajšim prijetno tekmovanje. Občinski sind'kalni svet, sindikat Železarne in Jeseniška podjetja, ki so prispevala k izvedbi teh tekem v denarju in dari- NOV SVETOVNI REKORD V METU KLADIVA Dosedanji svetovni rekord Rusa Krivonosova — 66,38 metra, dosežen 8. julija letos, je porušil ameriški atlet Coxnolly, ki jo zalučal kladivo W,71 metra daleč. IZBOLJŠAN SVETOVNI REKORD V STRELJANJU Z VOJAŠKO puško S 114": krogi iz vseh treh položajev na 300 metrov je sovjetski strelec Edmar izboljšal svetovni rekord svojega rojaka Bogdanova. REZULTATI III. KOLA GORENJSKE NOGOMETNE ZVEZE Tržič: »Tržič« B — »Triglav« B 6:2; Bled: »Bled« — »Ločan« 0:8; Naklo: »Naklo« — »Mladost« B 2:7; Lesce: »Prešeren« — »Jesenice« 1:5. lih, so dokazala pravilno razumevanje do naših najmlajših. U. ČESTITAMO To dni je praznoval svojo petdesetletnico Franc Oman iz "Stražišča. ki zasluži vse prizna-ljo za svoj neumoren trud, delo in prizadevanje v telesnovzgoj-ni organizaciji TVD »Partizan«. Kot odličen organizator ter telovadec je žo pred vojno sodeloval pri »Sokolu«. Takoj po ■»svoboditvi jo zbral v Stražišču redke preživele ljubitelje telovadbe in začel z obnovitvijo fizkulturne organizacije. Najprej je bil postavljen na pogorišču bivšega Sokolskega doma nov dom, ki so ga leta 1953 še povečali. Pod jubilantovim predsedstvom in s pomočjo va-diteljskega zbora je društvo naglo napredovalo, tako da je dosti letos doseglo pomembne uspehe celo na državnem prvenstvu, kjer je osvojila prva, druga in tretja mesta. Jubilantove zrele ter preudarne smernico so upoštevane tudi pri O-krajni zvezi in Zvezi TVD »Partizan« Slovenije. Povsod priljubljenemu, vedno nasmejanemu, te;' izredno delavnemu jubilantu iskreno česti-amo in želimo šo mnogo uspe-lov v organizaciji »Partizan«! TVD »Partizan« Stražišče Niso redki primeri, da mladina igra šah po gostilnah za denar, za alkohol. To so vsekakor nekoristni in ne-vzgojni pojavi. Borimo so proti povzročiteljem nereda, ki ga po večini povzročajo pijanci, mladini pa dopuščamo tako početja. Na tak način nemoralnega življenja ne bomo zlepa zatrli. Čo se želimo izogniti takim pojavom, potem pričnimo pri vzgoji naših najmlajših. Za napačno vzgojo mladino smo krivi starejši, zavedajmo se tega! »Co bomo dobili prostor, se upamo število mladih šahistov potrojiti. Nameravamo pritegniti čim več mladine iz delavskih vrst. Zato je nujno, da jo lahko pridobiti — težje jo je za-čim prej dobimo svoj prostor. Mladino držati, zaradi tega apeliramo na organe ljudske oblasti, da uvidijo to nujnost in nam pomagajo«, so na koncu povedali organizatorji šaha v Kranju. Funkcionarji SD Kranj so res marljivi; organizirali so pri DPD »Svoboda« na Gorenjskem 18 šahovskih sekcij, kar je brez dvoma lepo število. Organizirali bodo podobno sekcije tudi po vaseh. Dela pri vzgoji mladine je ogromno, toda brez svojih prostorov ne bomo uspeli. Drugje na to bolj gledajo. Jesenice, Ljubljana in drugi imajo zelo lepo prostore. V drugih republikah imajo celo domove, nam Kranjčanom, ki smo med gospodarsko najmočnejšimi mesti v državi, pa vsaj skromnega prostora ni mogoče dobiti. Drobne vesti V nedeljo so taborniki organizirali namiznoteniško tekmovanje. Sodelovalo je 6 ekip. Prvo mesto so zasedli gojenci Usnjarskega tehnikuma. Pretekli teden je bil v Domžalah »strelski teden«. Vsako popoldne je bilo veliko mladih strelcev na strelišču. To je dokaz, da se bo ta šport v Domžalah kmalu dobro razvil. Pionirske tekme v Kropi Društvo »Partizan« iz Krope je v sredo priredilo v okviru Tedna otroka Pionirske tekme v teku in skokih. Tekmovalo je 80 tekmovalcev iz Kro-in. Kamno gorice. Zmagala je Kam-na gorica v razmerju 115:79 točk. Tudi v igri »Med dvema ognjema« so zma-Sali pionirji in pionirke iz Kamne gorice. Rezultati atletskega dvoboja pionirjev osnovne šole Krope in Kamne gorice: Tek na 100 m — pionirji 1. Šolar Jaka, Kropa 18.0 sek. 2. Bizjak Marjan, Kropa 18. 2 sek. 3. Poljšak Boris, Kamna gorica 19.0 *ek. Tek. na 200 m — pionirji 1. Benedičič Franc, Kamna gorica 35.0 sek. 2. RopiČ Janez. Kamna g. 35.5 sek. 3. Grilc Frido, Kamna g. 35.5 sek. Tek na 300 m — pionirji 1. Kržišnik Bogomir, Kropa 58 0 sek. 2. Caus Tomaž, Kropa 62.0 sek. 3. Koselj Tone, Kropa 62.3 sek. PIONIRKE 1. Jesenko Tilka, Kamna g. 20 0 sek. 2. Tomaževič Pavla, Kropa 20 1 sek ?. Košir Stanka, Kamna g. 21.0 sok PIONIRKE 1. Rajhard Marija, Kamna gorica 38 0 sek. 2. Rešek Mojca, Kamna gorica 38.0 sek. 3. Pogačnik Minka, Kamna gorica 30.0 sek. PIONIRKE 1. Koselj Ivanka, Kamna gorica 72.5 sek. Skoki v višino — pionirji 1. Kržišnik Bogomir, Kropa 115 cm 2. Plut Janez, Kamna gorica 110 cm 3. Ropič, Kamna gorica 105 cm Skok v daljino — pionirji 1. Plut Janez, Kamna gorica 386 cm 2. Kržišnik Bogomir, Kropa 323 cm 3. Frelih Vinko, Kamna g. 320 cm PIONIRKE Rjhard Marija, Kamna gorica 85 cm Leš Ivka, Kropa 80 cm Smrekar Anica, Kropa 75 cm PIONIRKE Re&efc Moica, Kamna gorica 263 cm Smrekar Anica, Kropa 248 cm Plevnik Magda, Kamna gorica 244 cm Šahisti Železarno Jesenice so kot metalurška reprezentanca Slovenije na povabilo društva izseljencev v Severni Franciji odpotovali na 10-dnevno gostovanje v Francijo. Ogledali so si lepoto Pariza in se nastanili v mestu Sallavnini, kjer je sedež društva izseljencev, ki bivajo v Franciji že nad 30 let. Nadvse prisrčen sprejem, ki ga je priredil župan omenjenega mesta ter društva in organizacije, je napravil močan vtis na goste iz Jugoslavije. Poslovilni večer je bil prav tako prisrčen. Prisotnih je bilo ?00 slovenskih rudarjev, predstavniki sindikalnih in drugih organizacij ter jugoslovanski konzul. Na svoji turneji po severni Franciji so odigrali naši šahisti štiri tekme. Prvo v mestu Seminu proti izbranemu moštvu tega mesta, ki so ga premagali s 4 : 2. Naslednjo tekmo so odigrali v mestu Lille proti prvaku Se- verno Francije, kjer so dosegli isti uspeh 4 : 2. Tretjo tekmo z rezultatom 6 : 2 so odigrali v mestu Avigno-nu in četrto v mestu Sallavnine z rezultatom 5 in pol : pol. Šahisti jeseniško Železarne, ki jih jo vodil po turneji podpredsednik kluba Janko Burnik, so doživeli na gostovanju v Severni Franciji izreden uspeh. SloVcnski alpinisti v Kaliji Odprava jeseniškega alpinističnega odseka, pomnožena z znanim celjskim plezalcem Debeljakom, jo v septembru plezala v skupini Treh Cin v italijanskih Dolomitih. Vreme naši' odpravi ni bilo najbolj naklonjeno, saj so bile steno delno že zaledenele, k temu pa sta še vsak dan nagajala mraz in megla. Zaradi tega so bili plezalci prisiljeni, da se poskusijo v sončnih straneh in krajših stenah. Z rezultati odprave smo lahko povsem zadovoljni. Njeni člani so preplezali. 7 težkih smeri. S tem so se ponovno uveljavili v mednarodnem merilu, kajti preplezane smeri so med najtežjimi v tem pogorju. Zadnji športni dogodki I. zvezna liga crvena zvezda : hajduk 3:0 (0:0) lokomotiva : velez 5:2 (4:0) zagreb : vojvodina 2:3 sarajevo : dinamo 1:2 (0:2) vardar : budućnost 1:1 radnički : partizan 3:1 spartak : bsk 1:2 (0:2) v vodstvu crvena zvezda I. conska liga ljubljana : uljanik 1:5 odred : split 0:1 (0:1) tresnjevka : grafičar 2:1 (2:1) Šibenik : reka 1:2 metalac : turbina 2:2 jadran : te^stilac 4:2 v vodstvu split Ljubljansko ~ primorska lig« branik : krim 5:0 grafičar : slovan 3:1 TRZlC : ilirija 3:2 (2:1) nova gorica : triglav 3:1 ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI - ZANIMIVOSTI Ob vsaki zibelki dve krsti Večina avstrijskih delavskih in nižjeuradniških družin si skuša obdržati svoj standard s tem, da se otep-Ijo otrok, tako da se lahko zaposlita moč in žena. Največ družin ima le po enega, kvečjemu dva otroka, v številnih družinah pa sploh ni slišati otroškega čebljanja. Tako na primer na Dunaju rapidno nazaduje število rojstev. Na 1000 Du-najčanov odpado komaj 7,3 novorojenih, medtem ko pride na pr. na 1000 Beograjčanov pa 31,8 novorojenčkov. »Na Dunaju stojita ob vsaki zibelki dve krsti«. S temi besedami Dunaj-čani. sami opišejo problem svoje usihajoča natalitete. Ko pa so dunajski volivci opozorili nekega poslanca, da bo na ta način Dunaj v 150 letih izumrl do zadnjega moža, se je poslanec hudomušno izmaknil odgovoru, češ: »Nič zato, bo tedaj že še živel kak drug Avstrijec, da bo pokopal tega poslednjega Dunajčana.« Vzrok za nazadovanje natalitete je deloma tudi v hudi stanovanjski stiski, ki. žuli vsa avstrijska mesta. Tako so n. pr. na Dunaju za 10 do 12 tisoč stanovanj, ki se letno oddajajo v najem, poteguje okrog 50.000 nujnih prosilcev. V Salzburgu pa je okrog 42.000 gospodinjstev in lo okrog 22.000 stanovanj. Terno zadene, kdor dobi sta-novanjo v kakem novem bloku, ki jih gradi dunajska občina in kjer so na- jemnino razmeroma nizke. Številni »Res, da je zdaj konjunktura in je iskalci stanovanj pa radi plačajo po v Avstriji pri okrog 2,2 milijona za- več tisoč šilingov podkupnine, samo da bi prišli do strehe nad glavo. Na nadaljnja vprašanja, kaj sodi o padanju števila rojstev, pa marsikateri Avstrijec odgovori tudi takole: poslenih lo okoli 70.000 brezposelnih (pozimi so seveda to število znatno poveča), toda... kdo ve, kaj nam lahko še prinese čas.« M. Z. Mesto v rečni strugi Nagon pri kukavicah Mlada kukavica, ki se izvali v tujem gnezdu, nikoli ne vidi svojih staršev, niti pripadnikov svojega rodu, mora pa vendar rešiti težko nalogo. Leti sama po neznani poti do neznanega sveta, vendar s svojim nagonom prileti tja, kamqr je namenjena. Samomori na Japonskem Po statistiki Združenih narodov je največ samomorov v ZDA. Na drugem mestu je Japonska. V Tokiu je bilo v zadnjih letih največ samomorov z nekega mostu — in to vedno na istem mestu. Za omejitev samomorov je mestna uprava na to mesto postavila tablo z napisom: »Preden izvršite samomor, premislite, če je to res nujno. Življenje ni tako strašno, kot se vam zdi.« Pravijo, da se je število samomorov na tem mostu zmanjšalo. Opica — kurjač Simpans »Maja« v dunajskem zoološkem vrtu ima svojo lopo zraven čuvajnice. Ko mu čuvajka reče: »Pojdi, zakuri, Maja«, gre takoj k peči, odpre vratca, prinese iz kota slamo in papir, naloži nekaj tresk, vzame vžigalice in zelo okretno prižge. Nato počaka, da ogenj zagori, šele potem se spet vrne k svoji čuvajki. Ze nekaj let čudi italijanske arheologe skrivnosten pojav velikega števila dragocenih starih etrurskih vaz v izložbah mnogih antikvariatov po vsej Italiji. Italijansko policijo so obvestili zaskrbljeni arheologi, med katerimi so nekateri domnevali, da gre za izredno primero falzifikatov. Italijanska policija je v enoletnem potrpežljivem zasledovanju odkrila skrivnost teh vaz in omogočila senzacionalna arheološka odkritja. Zasledovan nje je šlo od antikvariatov in turistov, pri katerih so našli vaze, preko vrste sumljivih prekupčevalcev in preko več aH manj obveščenih prič do čudovitih ribičev iz ustja reke Pad. Njihovega šefa je policija iskala že vrsto let zaradi nekaj ubojev, ki jih jo imel na vesti. Tu so jo zanka raz-vozljala. Namesto jegulj so ti ribiči iskali etrurske vaze iz ruševin antičnega etrurskega mesta, ki je bilo znano pod imenom Spina. To mesto je obstojalo pred 2400 leti. Nato so ga zalile in z blatom prekrile močvirske vode Belfiora in Valle Pena v porečju blatne reke Pad. Številna družina nordi Na podlagi nekih ohranjenih latinskih virov je bilo znano, da je obstojalo mesto Spina, znamenito etrursko naselje v dolini reke Pad. Mesto Spina je bilo odcepljeno od velike etrurske federacije, ki je bila nekoč na današnjem ozemlju Toscane, ki. dolguje svojo imo nekdanjim stanovalcem tega kraja. V ohranjenih latinskih tekstih jo zanje zapisano ime »Tusci«. Točen kraj, kjer je bila nekoč etrurska kolonija Spina, je bil neznan. Kraj, kjer je bilo mesto Spina, so našli ribiči v močvirju Belfiora, ne da bi za to vedeli. Njih so zanimale edino etrurske vaze, ki so jih lahko prodali za velik denar. Prenehali so z lovom na jegulje, ohranili so samo firmo. Posvetili so se samo temu — daleko bolj koristnemu in dobičkanos-nemu opravilu, — namreč iskanju antičnih amfor, do katerih ni bilo težko priti, ker se je bilo treba samo nekaj metrov potopiti. Kako dolgo se ti »ribiči« ukvarjajo z iskanjem teh dragocenosti, ni še znano, toda cenijo, da je bilo do sedaj prodanih okoli 1700 izredno dragocenih vaz. Sef te skupine potapljačev in lovcev na vaze Michel Nordi (družina Nordi, ki živi v tistem kraju, ima okrog 400 članov) je razporejal delo in ker mu ni nihče nasprotoval, jo uredil pravo trgovino. In prav ta prodaja je pripomogla, da je prišla vsa stvar na dan, in da so odkrili staro mesto, ki je bilo pogreznjeno v blato in vodo. spino je zalila voda pred 1900 leti Se ena nesreča se je pripetila Mic-helu Nordiju. Ko je policija stvar odkrila, se je začela zanimati za samo družino Nordi in odkrila, da je Michel nevaren, zločinec, ki mu je že nekaj let na sledi zaradi ubojev, ki jih je zagrešil. Brž ko je bilo natančno ugotovljeno, so pričele številne ekipe arheologov delati v bclfiorskih močvirjih. Podvodna raziskavanja so bila izredno plodna in dosedanji rezultati so prav senzacionalni za proučevanje stare Etrurije. In kakor je bil z raz-kopavanjem lave Vezuva, ki je v 70-letih pred n. št. zasula mesto Pom-peje, odkrito nedotaknjeno nekdanje rimsko mesto, tako so bile v delti reke Pad odkrite nekdanje zgradbe etrurskega mesta Spina. Velika dela, ki jih opravljajo, so odstranila mnogo vode in iz vode in blata se dviga nekdanja Spina. stare podzemeljske kanalizacije Etrurci so v deželi Comacchio v o-kolici Ferarre izsuševali močvirje s spretnostjo, ki je danes ne poznamo. Toda v času dolgih vojn niso mogla mesta dovolj paziti na -»oskrbovanje podzemeljskih kanalov, zato je prišlo do zamašitve, izliva vode in preplav-ljanja dežele. V Toscani se je to zgodilo v 90-tih letih pred n. št., toda 3 stoletja kasneje se je to ponovilo v območju močvirja reke Pad, kjer je bila Spina. Ze prve ruševine nekdanje Spine, s katerih so odstranjene naplavine, kažejo na izredna odkritja., katera šele predvidevajo. Iz blata so izgrebli izredne primere nakita iz masivnega zlata in izkopali starogrški kandela-ber v bronu iz IV. stoletja pred n. št. Arheologi so z žalostjo ugotovili, da je močvirsko blato mnogo manj varovalo Spino kot lava stare Pompeje. v času svojih »arheoloških« izkopavanj družina Nordi ni samo izvlekla in prodala mnogo dragocenih predmetov, temveč jih je mnogo več polomila in poškodovala. ST. 80 / 8. OKTOBRA 1956 Glas Gorenjske Uakede&ikav (Anmmkt s sodišča ► tkali atlasi Jabolka za žganjckuho In hruške moštarice za mošt, večjo količino prodam. Ribnikar Anton, Predoslje 95. Prodamo: več gostinskih miz z le-sonitno oblogo in več gostilniških stolov, vse po zmerni ceni. Poizve se v Pekariji Tržič. Borove plohe, suhe, 50 mm, prodam ali zamenjam za elektromotor 2 do 4 KM. Eventuelno tudi kupim. Naslov v upravi. Prodam železni štedilnik in električni števec. Govekar, Kalvarija, nova hiša, Kranj. Preklicujcm št. bi. 31485 izdan v Komisijski trgovini v Kranju dne 28. 8. 1956. Senk Marija. Prodam po ugodni ceni: travnik V« ha k. o. Kranj — Brezje, železja za 2 štedilnika, staro okno in žaluzije, sod za namakanje ter okenske železne mreže. Poizve se Kranj, Prešernova 13/11. Sprejmem mehanikarskega vajenca. Šenčur 192. Krojaški šivalni stroj, dolgi čolniček v brezhibnem stanju za 25.000 din prodam. Torkar, Višelnica 18, Gorje — Bled. OBJAVA V ponedeljek, 8. oktobra 195fi gostuje v Kranju Kulturno umetniško društvo »Vančo Perke« h; Makedonije. Na programu je nastop moškega in mešanega pevskega zbora, nastop folklorne skupine z makedonskimi plesi in solo-petjo ob spremljavi orkestra. Predstavo bodo v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju in sicer: za mladino ob 16. uri, za ostalo občinstvo pa ob 20. uri Na obisk vljudno vabi vse Kranj-čano Občinski odbor SZDL Kranj. ► Hiua KINO »STORZlC« KRANJ 8. oktobra, avstrijski film »DVA V AVTU« ob 16., 18. in 20. uri. 9. oktobra, ameriški film »LETEČA VRAGA« ob 16., 18. in 20. uri. 10. in 11. oktobra, ameriški barvni film »OVERLAND PACIFIK« ob 16., 18. in 20. uri. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 9. oktobra, ameriški barvni film »OVERLAND PACIFIK« ob 19.30. uri. 11. oktobra, ameriški film »ČUDEŽNI OTROK« ob 19.30. uri. KINO »SVOBODA« STRAZlSCE 10. oktobra, ameriški film »ČUDEŽNI OTROK« ob 19. uri. KINO NAKLO 10. oktobra, ameriški film »LETEČA VRAGA« ob 19.30. uri. KINO RADOVLJICA 9. in 10. oktobra, italijanski film »DESET LJUBAVNIH PESMI«, v torek ob 20. uri, v sredo ob 17.30. in 20. uri. ► (ftedatišie PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sreda 10. oktobra ob 20. uri premiera — izven Anton Tomaž Linhart: »TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI«. RAZPIS Občinski ljudski odbor Tržič razpisuje mesto služitelja za Nižjo gimnazijo v Tržiču. Pogoji: telesno zdrav, starost 30 do 40 let, politično neoporečen, vešč vseh domačih opravil. Nastop službe je možen takoj. Prednost imajo občani občine Tržič, kateri imajo stanovanje, ki bi prišlo v poštev za zamenjavo, tako da bi imel služitelj stanovanje v gimnaziji v Tržiču. Plača po uredbi. Prijavo je poslati Občinskemu ljudskemu odboru Tržič do 15. novembra 1956. RAZPIS Komisija za razpis mesta u-pravnika Otroških jasli v Tr-Mču razpisuje delovno mesto upravnika Otroških jasli Tržič. Kandidat za to mesto mora izpolnjevati enega izmed tehle pogojev: a) Medicinska sestra b) Otroška negovalka s tečajem za vodstvo jasli in s triletno prakso na vodilnih položajih v podobnih ustanovah. Prošnje s podatki o doseda-ljih zaposlitvah pošljite najkasneje do 31. oktobra 1956 na Občinski ljudski odbor Tržič. ► Hestece Aloj:j Sušnik, delavec v »Tiskanini«, stanujoč Zg. Besoica 10, je padel s kolesom in si ranil desno stran hrbta. Poškodba je srednje težka. Stane Gantar, računovodja pri podjetju »Merkur« Kranj in Darinka Cimper-man, nameščenka z Gorenje Save, sta bila zaradi poškodb pri prometni nesreči prepeljana na nezgodno kliniko v Ljubljano. Ivan Logar, nameščenec pri »Merkur« Kranj, je bil pri prometni nesreči lažje poškodovan po desni strani obraza. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dobri oče STERN JANEZ posestnik, Huje št. 5 Pogreb dragega pokojnika bo v torek ob 16. uri na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena in otroci Predavanje o televiziji na Jesenicah Društvo inženirjev in tehnikov, ki organizira stalna strokovna predavanja za svoje članstvo in ostale, je povabilo na Jesenice strokovnjaka televizije, asistenta Elektrotehnične fakultete iz Ljubljane tov. ing. Vadima Maraševa. Ta je predaval v četrtek zvečer v polno zasedeni dvorani Delavskega doma o razvoju televizije in ilustriral predavanje s slikami na epidioskop. Jeseničani so si lahko ogledali televizijski aparat, ki ga je imel predavatelj s seboj. Spor zaradi koze L. J. s Kokrice pri Kranju je dne 1. 7. 1956 na Kokrici z lesenimi vilami pretepel F. L. ter mu po glavi in ostalih delih telesa prizadejal lažje poškodbe. Zaradi tega dejanja se je zagovarjal pred sodiščem, češ da je prišlo do pretepa in prepira, ker mu f. L. ni pustil goniti koze po svojem svetu. Sodišče je obdolženca obsodilo zaradi lahkih telesnih poškodb na 14 dni zapora pogojno za dobo 2 let. Prilastila si je tuj denar L S. doma v bližini Škofje Loke je že aprila 1953 na svojem domu sprejela od blagajnika KZ Bukovice din 20.000 za svojo stanovalko K. H. na račun lesa, ki ga jo K. H. prodala KZ Bukovici. Tega zneska pi ni odvedla naprej, ampak si ga jo pridržala. Ko je K. H. pregledovala potrdila in obračunala s KZ Bukovico, je ugotovila, da tega zneska ni prejela. Ugotovljeno pa je bilo, da je na ustreznem blagajniškem izdatku podpisana kot prejemnica L S. To prilastitev donar-ja jo obdolženka zanikala, vendar je sodišče na .podlagi izjav oškodovanks, blagajnika, ki je izjavil, da je znesek izročil I. S., ter strokovnega mnenja izvedenca, da je podpis na blagajniškem izdatku od I. S., prišlo do zaključka, da je ta denar zatajila in jo obsodilo na mesec dni zapora. Razen tega pa mora oškodovanki vrniti tudi zatajenih din 20.000. Ukradel je dvokolo Ivan Brezar, kmečki delavec iz Smartnega pri Cerkljah je dne 15. 8 izpred neke gostilne v Smartnem u-kradel kolo, vredno okrog din 20.000 in ga skril na njivi. Ko so organi LM ugotavljali storilca te tatvine, so prišli do zaključka, da je verjetno Brezar ukradel kolo. Brezar jo najprej tajil, da bi kolo ukradel, končno pa je pod težo dokazov klonil. Ko je odšel z miličnikom, da pokaže, kam je skril kolo, se je med potjo organu LM uprl, ga napadel in skušal pobegniti, kar pa se mu ni posrečilo. Ob tej priliki je tudi organu LM prizadejal lažje poškodbe. Zaradi teh dveh kaznivih dejanj je bil od sodišča obsojen na 1 leto in 2 meseca zapora. Zaradi tatvine v zapor A. M. je bila za gospodinjsko pomočnico pri C. J. v Tržiču. V avgustu in septembru letos je v stanovanju, kjer je bila zaposlena, vzela razne stvari, med drugim tudi blago, din 28.500 gotovine, 100 DM in igralne karte. Na glavni obravnavi je obto-ženka vse tatvine priznala. Sodišče jo je obsodilo zaradi teh tatvin na 4 mesece in 15 dni zapora. Vročekrvnež za zapahi E. V. s Primskovega pri Kranju je precej vroče krvi. Tako se je dne 18. 9. 1956 na svojem domu spri z očetom in ga napadel s kuhinjskim nožem. Ko je v spor posegel organ LM, je vročekrvnež napadel tudi njega. Za tako postopanje jo stal pred sodiščem, kjer je dejanja priznal. Zagovarjal pa se je, da je bil močno vinjen in je iskreno obžaloval storjena dejanja. Ob upoštevanju teh okoliščin ga je sodišče obsodilo na 2 meseca in 10 dni zapora. Kazen ga bo verjetno spametovala, da bo v bodočo mirnejši. mM Z obiska v Pokrajinskem muzeju v Škofji Loki Odprta knjiga o življenju Loke V naši državi proslavljamo Teden muzejev že od leta 1954, medtem ko so drugod po svetu začeli s tem šele letos. Težišče muzejskega dela je v popularizaciji vzgoji.e vloge, v posredovanju izobrazbe mladini in širokim ljudskim množicam. Muzeji, ki posvečajo pozornost vzgojnim vprašanjem, so v tujini zelo upoštevani. Tudi pri nas naj bi muzeji predstavljali ustanove, ki so vsestransko trudijo za dvig kulturne ravni človeka. Prikazovali naj bi razen zgodovine tudi slike pokrajin in naselij ter njihovo kulturno podobo. Škof j a Loka, 5. oktobra . . . Vse dopoldne že neprestano lije. Sicer slikovito mestece ni ob takih dneh prav nič mikavno. Kam zdaj? Lepaki na ulicah opozarjajo na pričetek muzejskega tedna in vabijo občinstvo na ogled posameznih zbirk. Nudi se mi torej lepa priložnost za sprehod po Puštalskem gradu. Novost, ki jo je pripravil muzej v tem tednu, je zbirka izkopanin s Kranclja. Krancelj je grič nad Skofjo Loko, na katerem je do 1511. leta stal obrambni stolp. Lani in predlanskim so na tistem mestu izkopali več vrst orodja — klešče, krampe, dele konj- Pravi, da je ta obrt v mestu prav tako izumrla. Popravila starih klobukov obsegajo precejšen del naročil. Ob začetku jesensko sezone jih ima dovolj na zalogi. Včasih je delal večinoma nove in se je z izdelavo tulcev moral precej truditi. Sedaj pa, ko dobiva klebučevino iz tovarne »Šešir«, jo delo mnogo lažje. Ne samo ob klobukih, ob vsakem predmetu v muzeju bi lahko povedali zgodbo iz življenja Ločanov v najrazličnejših obdobjih. Makete starejših tipov kmečkih hiš, kuhinjska posoda, domače in poljsko orodje, poslikano steklo in platno, vse to nas se- TRADICIJA Sedemdesetletni klobučar Jernej Tavčar v svoji delavnici ske opreme itd., ki so ga uporabljali prebivalci stolpa v srednjem veku. Nadalje so našli tam ostanke steklenih predmetov, lonce in koščene otroške igračke. Ta zbirka pomeni za muzej veliko pridobitev. Zbirka v naslednji sobi nam odkrije loško cehovsko življenje. Pergament-ne listine, rezljane skrinjice, obrtniški izveski in velika bandera nam zgovorno pričajo o tistih časih. Posebno zanimivi so izdelki domače obrti: tkalske, glavnikarske, klobu-čarske, sitarske, čipkarske in kožu-harske. Lep ovčji kožuh z vezenimi ornamenti so odkupili šele pred štirimi leti. Kmetu Kozjeku s Sv. Barbare ga je napravil oče 85-letnega Matevža Eržena, ki domuje v leseni hiši tik ob gradu. On sam sc s tem ni ukvarjal, pravi pa, da je »pisal« na irhaste hlače. Ko sem si ogledovala priprave za izdelovanj o klobukov, me je spremljevalka opomnila na znanega loškega klobučarja Jerneja Tavčarja, ki sem ga tudi obiskala v njegovi delavnici. On je edini, ki je še ohranil tradicijo klobučarske obrti v Loki. Izučil se je pri očetu in že s 15. leti je na sejmih po Gorenjski sam prodajal klobuke. Izdeluje tudi klobučevinaste copate. znanja s kulturno dejavnostjo Loke in okolice. Baročna sobna oprava Kala-nov z Visokega in sobe s spomini pisatelja Ivana Tavčarja pa nas pove-dejo V časo »Visoške kronike«. Zbirka dokumentov iz narodnoosvobodilnega boja ima lepo urejene prostore v Domu Zveze borcev. Fotografije, orožje, zbirko partizanskih pesmi in stenčasi obujajo življenje tovarišev iz Gorenjskega in Škofjeloškega odreda, njihove diverzantske akcije, bitko za Dražgoše, napad na Železnike itd. Iz dražgoške borbe je ohranjena puška in čutara borca iz Bičkove desetine, italijanska brzostrelka nas spominja na blegaško ofenzivo, zaplenjena pištola pa na likvidacijo plavo-gardistično postojanke na Turjaku. Mnogo jo teh predmetov. Kako nazoren pripomoček za pouk zgodovine na šolah! Pa no samo za šolarje, za vsakogar jo v muzeju dovolj zanimivosti. Med našim ljudstvom moramo poglobiti zanimanje za lastno preteklost, muzeji morajo postati bolj obiskane ustanove. To je tudi del turističnih znamenitosti, ki jih znajo v tujini mnogo bolje izkoristiti kot pri nas. J. O. 8. L*Hn4»r}l »Človek, poglej, kaj pa je spet to?« plane hipoma pokonci in njegov obraz je izmaličen od zaprepaščenosti. Zunaj, le nekaj metrov od naju neso tuji vojaki na starem kesu pločevine telo moškega. Njegov obraz in glava sta ena sama krvava gmota, posejana že z neštevilnimi muhami!« Stojte, amigos, kaj je to?« kriči Sam kot blazen in vojaki obstanejo. Prvi izvije steklenico Samu iz odrevenele roke, pije in jo izroči sosedu, potem pa vpije, da bi v trušču bagerjev dopovedal Samu: »Ca-racho, kaj pa naj bo? Glavo je vtaknil v bager, pa mu jo je zdrobil! Zavoljo Antonije!« »Antonije?« »Da, da!« se reži soldato po ponovnem požirku, medtom, ko jaz nepremično zrem ves čas v tisto nekaj, kar je pred trenutki še bilo človek. In zdaj kriči vojak dalje: »Vi novinci ne veste, kako je to! Stalno dela tu devetsko moških, med njimi dosti belcev, haha. Toda deklet je le štiriidvajset! Več jih ni dovoljeno, tako pravi zakon. Vsakih deset dni je izplačilo; senorite seveda lahko izbirajo in izbero kajpada tiste, ki jim za eno noč prinese vso svojo mezdo. Tega, kajpada ne store vsi, saj so še druge stvari, ki jih je treba kupiti: so pa tudi taki, ki hočejo štediti. — Zato je tu mnogo nesrečnih ljubimcev, haha! — Le pomislite, amigos, pet let mora devetsto mož vzdržati tu itn gledati štiriindvajset lepih deklet! Bueno, pa se ta utopi, drugi položi glavo pod parno kladivo, oni se ustreli ali se konča na kak drug način, saj za izbiro načinov ni zadrege, haha! Da, le štiriindvajset jih je! Caracho, rad bi bil senorita, pa bi bil v dveh mesecih bogat! Spet naredi požirek! »Za vraga«, godrnja Sam. Vojaki odidejo. Rahlo se ziblje pod menoj mrežnica, na kateri ležim. V ostanke pragozda strmim. Počasi prihajajo tovariši v barako, obupanih obrazov. Zunaj grme stroji, pokajo mine. Sam izpije zadnje ostanke iz steklenice. MOŽJE IZ CHOCA Slabše je kot v Muzu, mnogo, mnogo slabše! Slabše ravnajo z nami, slabša sta tudi hrana in klima. Tam so bili nastavljeni kot delavci večidel Črnci, tu pa je množica belcev: Slovanov, Germanov, potem nekaj romanske krvi in razen sedmih Ame-rikancev celo dva Angleža in dva ali trije Nordijci. V svojem življenju sem opazil nekaj povsem značilnega, da so namreč Angleži sicer res vedno zraven, kjer je nevarno, kjer izzivajo zanimive pustolovščine, ali pa kjer vabijo neznana ozei^lja k novim odkritjem in raziskovanju, toda vedno si znajo urediti zadevo tako, da so nazadnje pravi uživalci zmeraj le oni sami, medtem ko ostane vse težaško delo drugim, ki hodijo zanje po kostanj v žerjavico. Zato tudi ni nič čudnega, da delata tu v Chocu le dva Angleža. Povprečna tipa sta in po njunem govorjenju bi človek sodil, da sta doma ne daleč od beznic VVhitechapela ali Wappinga, kajti njun besedni zaklad je bogat najodvratnejših psovk. Delo, ki so ga dodali Samu in meni in s katerim se ukvarjava sedaj že četrti teden, je nemarno, ker izčrpava najino silo, ruši živce in uničuje telo. Težka, moreča vlaga, potem pa vročina, naravnost nabita z mrzličnimi napadi in stanje do pasu v peščeni kaši, ki traja vsak dan polnih dvanajst ur, vse to učinkuje na nas strahotno in pa, — nekako svojstveno. Ta svojstvenost je pravzaprav tisto, kar je pri vsej zadevi najstrahotnejše, ker si je ne znamo razlagati. Včasih garamo kot obsedeni, strahotno sopeč in ihteč ter buljimo pri tem na lopato ali kramp, ki ju vihtimo v rokah, na nič drugega, ali pa delamo godnnjaje in se zlobno oziramo na vojake in paznike, dokler ne začno obdelavati naših golih hrbtov s kroglicami vlažne ilovice, ki zapuščajo skeleča mesta, kamor zadenejo, in nam obetati bič. Tudi v prostih urah sedimo ali ležimo v majhnih skupinah in molčimo. Kajti dostikrat je prokleta vročina tako moreča, da ne zatisnemo vso noč očesa. Nikomur se ne ljubi pogovarjati ali celo šaliti se. Postali smo neme živali. Pri obedih slonimo z naprej nagnjenimi zgornjimi deli telesa nad skodelami in goltamo krčevito, kar le moremo ali pa si kupujemo žganja in pijemo čez mero. V začetku pri tem jokamo, ker nam je hudo, ko se zamišljamo v brezmejno gorje svojega ničvrednega životarjenja, pozneje pa se pogreznemo v globoko razmišljanje in si delamo sijajne načrte za bodočnost. Cim teže so ti načrti izvršljivi, tem laže izvedljiva se nam zdi njihova zasnova. — Marsikdo omahne pri tem stanju v spanju podobno nezavest, iz katere se prebujajo čez nekaj ur z opustošenimi, strahotnimi obrazi, iz njih pa se blešče oči v blaznem žaru. Drugi, ki pijo dalje, postajajo dobrovoljno otroško veseli, fedki pa so, ki postanejo rabijatni in zgrabijo za nože, ki so kaj radi in hitro znajdejo v roki. Neprestano, z izjemo le kratkotrajnih odmorov — kajti tu delo noč in dan ne počiva — ropotajo stroji, šume vodni curki in bobne mine. Trušč je to, ki nas skoro gluši. Včasih si zamašim ušesa z zamaškom iz voska, pa ne vzdržim dolgo, kajti če nič ne slišiš, se ti zdi, da si čisto nebogljen. Pri tem trušču v Chocu sem se kaj hitro navadil razbirati z ustnic pomen besedi, ki jih izgovarjajo. Natančno vem, čo tuli paznik z roba jame dol k meni in požre ropot strojev vse glasove, kaj mi hoče povedati. Ali vpije name: »Delaj, prokleti gringo, če ne te dam bičati!« Ali pa godrnja pohvalno: »Bueno, dobro je tako, ti amerikanska svinja. Vidiš, saj gre, če le hočeš!« Tudi igro Samovih ustnic razberem, ko pogleda čez rob sosednje jame, grdo kot sam vrag, in mi reče: »Ali ne bi danes ponoči odkurila, čeprav še nimava dinamita?« .. . In vsakih nekaj dni pripelje nazaj nove srečolovce in ljudi, ki so podlegli sanjam o bogastvu. In v plamteči vročini, smrtonosnem ozračju rastlinjaka, ob strahotnem naporu, ob vročični mrzlici in pod vplivom peklenskega čara štiriindvajsetorice groteskno našminkanih žensk iz Choca, z njihovimi krvavordeče lakiranimi nohti, velikimi, globoko temnimi očmi, poginja večina mož iz Choca in z njimi propadajo njihove blesteče sanje. Med nami so moški zdelanih, izsesanih teles in pri pogledu nanje se ti zdi, da zreš na nepopisno odurne spake rahitičnih otrok s starčevskimi glavami. Med njimi so taki, ki jim je korak prihuljeno plazenje, zibanje na nožnih blazinah kot pri ujetih mačkah roparicah, ki nihajo v kletkah ob omrežju brez miru sem in tja z motnim pogledom, uperjenim v neznane dalje. Tudi takih je nekaj, ki so jim kretnje podobne odrezanim, sunkovitim gibom lutk na žici. Niti na levo, niti na desno ne obrnejo pogleda, vedno zro naravnost predse. Pa naj delajo, jedo, se nalivajo z alkoholom, ali pa so s stotinami drugih moških, ki so prosti, eprehajajo med kočami Stiriidvajsetorice — vedno mora pri pogledu nanje človek misliti na neme robote brez duše. Potem, so pa med nami še veliki, krepki možje, ki se pri delu ponašajo s svojimi mogočnimi mišicami in v svojih vedno redkejših svetlih trenutkih vzklikajo: »Kaj, tole malenkostno delo tu imenujete težak napor?« ŠT. 80 / 8. OKTOBRA 1956