Ucraina: reparti motorizzati italiani attraversano un ponte riparato dal genlerl. — Iz Ukrajine: italijanski motorizirani oddelki prehajajo čez most, ki so ga zgradili inženirci. Velik pomen Ducejevega srečanja s Fiihrerjem Štiridnevni sestanek obeh voditeljev med grmenjem topov Uradno poročilo Rim, 30. avgusta. Duce in Hitler “ta se sestala v Hitlerjevem glav-nem stanu med 25. in 29. avgustom. V pogovorih 25., 26. in 27. avgusta v Hitlerjevem glavnem stanu na severnem in vzhodnem bojišču, “ta podrobno proučila vsa vprašanja vojaškega in političnega znašla, ki se nanašajo na razvoj vojne in na njeno trajanje. Posvetovanje o teh vprašanjih je bilo navdihnjeno po tesnem tovarištvu ln. Po skupnosti usode, ki oznake odnošaje med obema silama Značaj razgovora je dajala neuklonljiva volja obeh narodov in njunih voditeljev, da nadaljujeta vojno prav do zmage. Novi evropski red, ki bo vzbrstel “ te zmage. • 'oo moral v najvišji *nozni meri izločiti vzroke, ki so v Preteklosti bili izvir za evropske *°jne. Uničenje boljševiške nevar-na eni strani ter bogataškega izkoriščevanja na drugi strani, bo dovoljevalo mirno, skladno in plodno sodelovanje v politiki, gospodarstvu in kulturi med vsemi na- ev- ‘jske celine- Med tem obiskom sta se Duce in ftttler podala v važne kraje na vzhodnem bojišču. Pri tej priliki sta pregledala tudi eno izmed italijanskih divizij, ki se bore proti bolj se vikom. Na južnem bojišču je Duceja in Hitlerja pozdravil maršal v. Rund-®tedt. Obiskala sta tudi glavni stan maršala Goeringa in vrhovnega Poveljnika nemške vojske, maršala Brauchitscha. V Ducejevem spremstvu je bil Načelnik vrhovnega generalnega štaba Cavallero z generaloma Mariom in Ga*, linom ter s skupino lastnikov iz v^iovnega poveljstva, ®alje načelnik Kabineta Anfuso kot zastopnik zunanjega ministra grofa Ciana, ki je bolan, ter berlinski Poslanik Alfieri. Vrste vojaških in političnih pogovorov med Ducejevim bivanjem ’ Hitlerjevem glavnem stanu, so z nemške strani udeleževali tudi načelnik vrhovnega poveljstva oboroženih sil maršal Keitel z gene-aiom von Rintelenom, zunanji Minister von Ribbentrop ter nem-** Poslanik v Rimu von Macken-Sen. Prisrčen sprejem v Nemčiji *>jicejev vlak, 30. avgusta. Na sta Duceja v Hitlerjevem ime-gp. Pozdravila pooblaščeni minister . nmidt in knez Albrecht Uraški st Nemškega zunanjega ministr-ja a ter poslanik Alfieri in itali-»nski vojaški odposlanec general viarras. nanUcejeva P0*1 v Nemčiji ni bila le Povedana, toda častna straža, ki Vsph razPostavljena ob progi po -- n nemških pokrajinah, koder je Y0 :: “cuiKKin poKrajinan, Kuuer je zbuHn italijanski posebni vlak, je uaila pozornost ljudstva, ki se je 2birVf^e^1 velikih in malih postajah ge j®:*0 v ogromnih množicah ter ff.u.^anjalo Duceju z dvignjenimi leg na stotine kilometrov da-'' °uce je odgovarjal skozi okno. Do? je Mussolinija sprejel na oPr. Poti. Z njim so bili načelnik 2Un®ralnega štaba maršal Keitel, čelnih minister Ribbentrop, na-vodi tiskovnega urada Dietrich, ter ™5i strankine pisarne Bromann mati ci nemški častniki in diplo- nosil vojno unifor-Po ??veSa maršala Imperija ter je Hitip j s^° in prisrčno pozdravil forJrrJa> ki je nosil sivozeleno uni-sta „°- Z vojaškim avtomobilom je jjH,nato odpeljala naprej, kjer ^°tem uredil svoj glavni stan. ®olinn So se začeli razgovori Mus-°črni i s Hitlerjem med štirimi Politih.de,no ob udeležbi nalvišjih Ti J in vojaških sodelavcev. Podrr>K Potem sešli še sami ter v onostih proučili vsa vpraša-' ** zanimajo obe zavezniški državi v sedanjem trenutku in v bližnji bodočnosti. Ni dovoljeno, pa tudi ne bi bilo mogoče ugibati o vsebini pogovorov. Toda uradno poročilo zatrjuje, da je obsegu posvetov ustrezala točna in daljnovidna ustvarjalna volja. Ni jih drugih državnikov na svetu, ki bi mogli med seboj govoriti s tako izbrano odkritosrčnostjo, z enakim zaupanjem. Ure in ure sta Duce in Hitler ostala sama, pretresla sta vse strani političnega in vojaškega položaja. Hitler je spremljal Mussolinija pri obisku tehnične organizacije vrhovnega poveljstva nemške vojske. Vrhovni poveljnik maršal von Brauchistch je pred ogromnimi zemljevidi Mussoliniju pojasnjeval položaj operacij na vzhodnem bojišču. Prišla so ravno poročila o novih mogočnih uspehih. Ob puščicah, Ki so označevale sovjetske divizije, so bile napisane številke plena in ujetnikov, kar priča o nji-novem uničenju. Večer prvega dne so prebili pod velikim šotorom. Duce in Hitler sta se pogovarjala z navzočimi častniki. Eni so pripovedovali o junaških dejanjih, katerih so se udeležili, drugi so se spominjali bojev drugod. Zunaj je pa globoki molk noči trgal samo težki korak straž ter ropot motorja kakega oddaljenega sla. Na bojišču Duce in Hitler sta ob zori naslednjega dne začela z obiskom na severnem bojišču in z letali šla tudi v kraje, kamor je Hitler po uspehu svojih čet prvič prišel. Na povratku je Mussolini sam vodil mogočni Hitlerjev stroj. Isti dan sta z letalom pristala po raznih nemških poveljstvih in dobila podrobne podatke o dosedanjih skušnjah in uspehih o vojni, v kateri se bije pet milijonov mož. Nato sta obiskala vrhovno poveljstvo maršala Goeringa. Ta se je Duceju, s katerim ga že dolga leta veže globoko prijateljstvo, prisrčno zahvalil za obisk in mu v besedi in sliki prikazal mogočne uspehe nemškega letalstva od začetka vojne. Mussolini je tudi sam videl sledove teh uspehov na uničenih sovjetskih letališčih. Goering je Duceju podaril album slik o obisku Bruna Mussolinija po atlantskih letalskih oporiščih. S severnega bojišča se je potovanje nadaljevalo na južno bojišče. Povsod je prihajalo do istih dogodkov. Vojaki so se svobodno zbirali okoli obeh voditeljev, v svojih uniformah, ki so pričale o boju in naporih. Hitler je dal znamenje, da bi rad govoril z nekom, na čigar prsih se je svetil železni križ. Predstavil ga je Duceju. Državnika sta bila zdaj bolj kakor kdajkoli prej vojaka med vojaki. Obdajali so ju sobojevniki. Stotine in tisoči fotografskih aparatov so se sprožili, da bi ohranili na plošči to srečanje z velikima tovarišema. Med enim izmed zadnjih obiskov na bojišču sta Duce in Hitler s spremstvom vred jedla menažo sredi vojaštva: juho in črn kruh. Na južnem bojišču je Ducejeva in Hitlerjeva skupina potovala v spremstvu oklepnih avtomobilov ter protiletalskih baterij na avtomobilih. Duce med svojimi vojaki Zadnji dan, ki ga je Duce prebil na fronti, je srečal svoje vojake. Na nekem križpotju, kjer so lesene taiilice kazale slovanska imena ter vojaška navodila v nemščini, je Duceja pričakoval poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora in nekaj njegovih visokih častnikov. Poročal je Duceju o svojih četah v bližini. Stopil je na njegov voz in mu naglo poročal o dosedanjih operacijah, o veličastni morali in popolni uspešnosti italijanskih čet. N e Kaj kilometrov dalje so italijanski oddelki docela motorizirani korakali proti prvi bojni črti, kjer se ze bijejo in napredujejo njihovi tovariši Mladi bronasti obrazi, jasna lica, iz katerih izžareva moško zdravje. Vojaki in črne srajce strmijo z očmi v Duceja, ki stoji na svojem vozu in zapovrstjo pozdravlja vse častnike vojake in miličnike. Ob Duceju odgovarja tudi Hitler na pozdrave. Ponosna slovesnost je v tem nemem pogovoru med Mussolinijem in med njegovimi ljudmi. Obračajo se proti njemu, kakor se vojak obrača k svojemu poveljniku, to je z vdanostjo in zaupanjem.'Tako pozdravljajo v poglavarju tudi svoje oddaljene rodbine, kakor da bi jih vse videli v Duceju, ki je prišel do skrajnih meja Evrope, kjer se oni bore. Oddelki ekspedicijskega zbora gieao mimo tako veličastno in v tako popolnem redu, da so Hitler in visoki nemški častniki ob Duceju vidno pretreseni od občudovanja in simpatije. Nato oba voditelja skupaj i mogočnem štirimotorniku še enkrat preletita stotine kilometrov. Tudi zdaj je nazaj grede Duce vodil letalo in zbujal občudovanje nemških pilotov. Ob koncu polena je skupina avtomobilov odpeljala Duceja in spremstvo k predsedniškemu vlaku. V petek zvečer se je začela pot v Italijo čez srednjo in jugozahodno Evropo, Od Duceja se je poslovil Hitler z ministrom Ribbentropom in maršalom Keitlom. Slovo med voditeljema je bilo zelo prisrčno in ob vsej poti je ljudstvo znova kazalo svoje Simpatije za Mussolinija. Vojaka med vojaki Rim, 30. avgusta. Duce in Hitler sta se sestala v vojnem območju in sta na severu in jugu obiskala fronte, živeč nekaj dni kot vojaka sredi vojakov. Večkrat so med njih razgovori lahko slišali odmev topovskih strelov in so bili prekinjeni s prihodom poročil od velikih enot, ki so zaposlene v bitki. Kontrast med tem sestankom dveh voditeljev Osi na bojni črti in sestankom Roosevelt-Churchill, ki je bil v dobro zavarovanem zalivu Atlantika pod varstvom raznih angleških in ameriških eskader, je preveč jasen in ga ni treba še ilustrirati. Oba voditelja svetovnega boi a proti boljševizmu sia se se- stala pod šotori na predstražnji črti boja dveh revolucij. Uradno sporočilo ugotavlja vojaški in politični značaj sestanka. Oba velika tovariša v zgodovinski revoluciji šta pregledala vso sliko vojne in miru. Uradno poročilo pravi, da je bil ta pregled vojnega položaja zgoščen v nepreklicni odločnosti obeh narodov in obeh voditeljev nadaljevati boj do skupne zmage. Obema voditeljema pa se je pojavil pred očmi tudi pregled bodočega miru v Evropi, delovni in solidarni ter prosti tako komunističnih programov, kot plutokra-tičnega izkoriščanja. Namesto osmih točk en sam ide-iii. iiapicucu sveta. Posebno veselo presenečenje pa je bilo za italijanske vojake, ki se bojujejo na svoji sredini Duceja, ki je komaj prestal družinsko izgubo, ki ga je zadela, vendar trdno odločen nadaljevati borbo. Ducejeva in Hitlerjeva navzočnost sredi nemških črt in navzočnost Hitlerja z Duce jem sredi italijanskih vojakov, sta dejali bojevnikom obeh revolucij, da je jeklo italijansko-nemškega zavezništva, prekaljeno v ognju skupnih žrtev in skupnih bitk bolj močno in kompaktno kakor kdajkoli in kakor more biti kovina, ki vzdržuje s svojo spojitvijo težo vse moderne zgodovine, Ducejeva brzojavka Hitlerju Rim, 30. avgusta. Pri vrnitvi v Italijo je Duce ob prestopu meje poslal Hitlerju tole brzojavko: Ekscelenca Adolf Hitler, Fiihrer in kancler Rajha, Berlin. Fiihrer! Navdušeni dnevi, ki smo jih preživeli skupno v vašem generalnem štabu in obiski pri naših četah, ki so v borbi proti boljševizmu, bodo ostali, kakor sem vam rekel, v neizbrisnem spominu v moji zavesti. Kakor sem ugo.o-vil, te očituje r.ad Sovjetsko zvezo čedalje bolj neizpodbitna zgodovinska daljnosežnost naših resolucij, ki sta rešili evropsko civilizacijo pred smrtno boljševiško nevarnostjo. Vračam se v Italijo z neizbrisno vizijo velikega pričetega dela in z bolj kakor kdaj prej absolutno gotovostjo v njegovo zmagoslavno zaključitev. Sprejmite mojo prisrčno zahvalo za prijateljsko gostoljubje, ki ste mi ga nudili ob sebi in med junaškimi in neutrudljivimi nemškimi oboroženimi silami in sprejmite moje prsrčne tovariške pozdrave. — Mussolini. Duce jev razglas o prepovedi odstranitve in obvezni prijavi vojaškega materiala na operacijskem ozemlju DUCE. Prvi Maršal Cesarstva, Poveljnik vojnih sil na vseh bojiščih, na podlagi 51. 15., 17. in 18. vojnega zakona, čigar besedilo je bilo potrjeno po omenjeni kr. uredbi, in na podlagi kr. uredbe z dne 10. junija 1940-XVlII, št. 566, ki predpisuje uporabo vojnega zakona na državnem ozemlju, odreja: Člen 1. Kdor koli brez odobritve pristojnega vojaškega oblastva ali brez upravičenega razloga odstrani strelno orožje ali njegove posamezne dele, strelivo ali raznesila. ki so vojaški material, se kaznuje, 5e je s tem ogrožena javna varnost, z ječo do treh let ali z denarno kaznijo do 5000 lir. Člen 2. Kdor koli najde polne naboje ali take, ki so kakor koli videti nevarni, mora to takoj naznaniti najbližjemu poveljništvu kr. karabinjer- utina plačana v gotovini Cena 80 DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIII. V Ljubljani 4. septembra 1941-XIX. štev. 36. (620) Bog oblači, Bog prevedri. Slovenski rek •DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Četrtkih. Orednifitvo In uprava v Ljubljani, MikloSičeva 14/111. PoStnl predal St. 345. Telefon St 33-32. — Račun poStne hranilnice ? Ljubljani fit. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dop sov ne sprejemamo. Za odgovor |e treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA iU leta S lir. leta 16 lir, vse leto 32 Ur. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. GENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in Širina 55 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 1.70 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice* beseda 0.80 lire. Mali oglasi : beseda 0.40 lire Oglasn* davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Italijanščina za Slovence (Gl. str. 9.) Kršitelji se kaznujejo z zaporom do enega leta ali denarno kaznijo do 2000 lir. Določb prednjih dveh odstavkov ni uporabiti, če je bila stvar oblastvu že znana. Člen 3. Ta razglas je objavljen z na-bitjem na vidnem kraju pri sedežih poveljništev zasedbenih čet. Prav tako je objavljen v Uradnem listu kraljevine Italije. Iz Glavnega stana oboroženih sil dne 30. julija 1941-XIX. MUSSOLINI * Ta razglas je bil objavljen v Uradnem listu kraljevine Italije it. 183 z dne 7. avgusta 1941-XiX in nabit na sedežih vojaških poveljništev dne ‘29. avgusta 19-tl-XIX. Zborovanje županov Ljubljanske pokrajine V četrtek 28. avgusta so se v palači Visokega Komisariata sestali vsi župani Ljubljanske pokrajine in vsi okrožni komisarji. Navzočni so bili tudi podprelekt dr. Bissia, podpoveljnik Zveze podpornih središč Gatti in dru-g; funkcionarji. Pred začetkom zborovanja je Eksc. Vis. Komisar naslovil pozdrav na Vladarja in Dueeja, nato se je pa v svojem govoru spomnil smrti kapitana Bruna Mussolinija in s tem počastil njegov spomin. Nato je v svojem govoru omenil, da je obiskal že 40 občin Ljubljanske pokrajine in se županom in po njih prebivalstvu zahvalil za prisrčne sprejeme. Poudaril je, da se bo po Duce-jevem ukazu zanimal za vse občine, tudi najmanjše in skrbel za njih blagostanje in napredek. Budna skrb fa-šistovske vlade ne bo veljala samo glavnemu mestu, temveč tudi najmanjšim naseljem. Visoki Komisar je nato očrtal prvi del programa javnih del. Nato je napovedal drug! del programa javnih del, ki bo obsegal predvsem dela v manjših krajih. Župane je nato pozval, naj sestavijo sezname del, ki so potrebna v posameznih občinah. Upoštevajo naj pa v prvi vrsti preskrbo z vodo in vodne naprave, cestna, elelt-trifikacijska in šolska dela. Eksc. Vis. Komisar je podrobno poročal o prehrani v številkah in podal županom popolno sliko o položaju prehranjevanja. Pozval jih je, 'naj nnj-strože pazijo na razdeljevanje nakaznic in živil, zlasti maščob, da bo redno oskrbovanje zagotovljeno. Pozval je župane, naj strogo pazijo na koristi prebivalstva. Nadzorujejo naj cene in pazijo na špekulante in njih zagovornike, ki jih je treba strogo kaznovati. Nato je govoril o nujnosti pospeševanja kmetijstva. Dal je županom navodila za sodelovanje pri povečanju pridelka no ukazih, ki jih je dal Duce vsem italijanskim županom. Tiste kmete, ki imajo neobdelano zemljo, naj župani spodbujajo k smotrnemu izkoriščanju. Kdor ne bo izpolnjeval te svoje prve dolžnosti, bo kaznovan. Eksc. Vis. Komisar je pohvalil župane za sodelovanje pri popisu prebivalstva in jim dal natančna navodila za ustanavijanje in delo anagrafskih zavodov. Nato je zbrane župane opozoril na izdane smernice glede javnega in zasebnega delovanja, ki jim ga nalaga županska čast. Dejal je, da odločujoči čiuitelji že proučujejo ukrepe za boljšo podporno organizacijo.«Oblasti bodo ustanovile brezplačne kuhinje za siromašne prebivalce, posebno za otroke. Priporočal je županom, naj skrbe za zdravstvene naprave in naj sporoče vse potrebe in nedostatke. Nato je očrtal delo in namen mladinskih orga- nizacij, ki jih bodo ustanovili v pokrajini s podpornimi, športnimi in razvedrilnimi smotri. Opozoril je župane na te ustanove, v katerih naj sodelujejo, ki pa so popolnoma prostovoljnega značaja. Nato je o prehranjevalnih problemih govorilo več županov in okrožnih komisarjev. Nekateri župani so predložili tudi vprašanja, tičoča se financ in uprave posameznih občin. Na koncu je Eksc. Vis. Komisar še očrtal delo, ki ga je fašistovska vlada že opravila v Ljubljanski pokrajini, s čimer je Italija izvršila ob- ljubo lojalnosti in s tem prispevala k normalizaciji razmer v pokrajini. Poudaril je pa, da lojalnost in velikodušnost nista slabost in bo razočaran, kdor bo tako mislil. Večina prebivalcev Ljubljanske pokrajine, ki je zdravo in delovno, mora nastopiti proti vsem elementom, ki sanjajo o sovražnih zmagah in s tem mečejo luč nelojalnosti na vse prebivalsvto. Izdani ukazi so strogi in se bodo prav tako strogo izvajali. Zborovanje županov Ljubljanske pokrajine se je zaključilo s pozdravom Kralju in Cesarju ter Duceju. Naredbe Visokega Komisarja Odprava starostnih meja za vpis v strokovne šole Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo ministrstva za trgovino in industrijo bivše kraljevine Jugoslavije z dne 12. aprila 1937., I št. 13.158/N in z namenom, da pospeši pritok učencev v obrtne poklice, odreja: Clen 1. Starostne meje, določene za vpis v posamezne razrede strokovnih šol vseh vrst in stopenj, so odpravljajo. Člen 2. Naredba ministrstva za trgovino in industrijo z dne 12. aprila 1937., I št. 13.158/N, se ukinja. Ljubljana dne 21. avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO GKAZ10LI Prevoz čebel na ajdovo pašo Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbi bivše banske uprave dravske banovine z dne 7. julija 1938., III št. 4926/1 in 15. julija 1939., št. 4749/1, o prevozu čebel na ajdovo pašo in upoštevajoč, da so vremenske razmere povzročile letos zakasnelo cvetenje ajde, odreja: Člen 1. Čebele, ki so bile prepeljane na ajdovo pašo letos do 25. avgusta, je treba odpeljati v osmih dneh po končani paši, najkasneje pa do 15. septembra t. 1. Člen 2. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 23. avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI Sprememba prodajne cene nekaterih vrst soli Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na potrebe, da se prodajna cena nekaterih vrst soli v Ljubljanski pokrajini prilagodi višji nabavni ceni državne monopolne uprave, in po zaslišanju mnenja pristojnega glavnega ravnateljstva v tej stvari, odloča : da se od 1. septembra 1941-XIX dalje za občinstvo določena prodajna cena za naslednji vrsti soli zviša takole: rafinirana sol od 230 na 300 lir za stot, kuhinjska sol od 95 na 120 lir za stot. Industrijski in živinski soli se cena ne spremeni. Ljubljana, 26. avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar aa Ljubljansko pokrajino EMILIO GRAZIOLI Nove odredbe glede zatemnitve Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je glede na potrebo, da se določi nov urnik za zatemnitev, odredil, v času od 1. septembra 1911-XIX pa do nadaljnjega veljajo za zatemnitev naslednje ure: Od 21. zvečer do 6. zjutraj naslednjega dne. Organi in agenti javne varnosti bodo skrbeli da s? bo ta odredba izpolnjevala. Kdor bi jo prekršil bo kaznovan po zakonu. Vladar in Duce se zahvaljujeta ljubljanskemu mestnemu svetu za vdanostni brzojavki V sredo 27. avgusta je bila v mestni zbornici redna seja mestnega sveta ljubljanskega. Takoj v začetku je ljubljanski župan dr. Juro Adlešič prebral odgovor na brzojavko, ki jo ;e mestni svet poslal na zadnji .seji Kralju in Cesarju. Brzojavka se glasi: »Vzvišeni Vladar je z živim zadovoljstvom sprejel čustva, ki mu jih izraža ljubljanski občn ki svet v imenu meščanov in me pooblašča, naj izrazim njegovo hvaležnost za prijazno misel.« Duce je pa odgovor na vdanostno brzojavko poslal po Eksc. Vis. Komisarju. Glasi se: »Duce mi je dal prijetno naročilo, da se Vam zahvalim za brzojavko, ki mu je bila po ?ana ob priliki prvega sestanka občinskega sveta po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine.« Županov govor je zbornica sprejela z živim zanimanjem in živahnim odobravanjem ter prisrčnimi ovaei.ami Kralju in Cesarju ter Duceju. Nato je župan dr. Adlešič sporočil, da mestni občini po odredbi Eksc. Vis. Komisarja pripadajo kra.i Delnice, Kamna gorica, Glince in Podutik. Za priključene kraje velja mestni proračun in se v njih pobirajo iste.davščine kakor v mestni občini 1 ubljan~ki. Nato je župan toplo pozdravil nove občane in izrazil željo, da bi z drugir.ii občani sodelovali pri vseh delih za napredek občine. Na seji so nato razpravljali o ureditvi cest, tržnic in parkov, dalje o preskrbi z živili, svoje poročilo je podal načelnik finančnega odbora, nato so pa razpravl.ali o troiarinskih, gradbenih in osebno-pravnih zadevah. Kr. Vis. kneginja Piemontska je pred nedavnim obiskala podporno blagajno Fiata in njeno kolonijo »Costa nzo Ciano«. V bolniški blagajni Fiata, kjer je vpisanih okrog 140.000 članov, se jo zanimala za posamezne oddelke in delo. Obiskala je tudi kolonijo. kjer je nastanjenih več otrok. Povsod se je prepričala o moderni opremi in vzornem delu. Visoko obi- skovalko so otroci v koloniji navdušeno pozdravljali. Dncejev odposlanec, Komisar za izseljevanje in kolonizacijo Lombrassa, se je pred kratkim pripeljal v Libijo, kier je slovesno razdelil Ducejeve nagrade najdejavnejšim italijanskim kolonistom v Cirenaiki. Obiskal je več vasi in sproti razdeljeval nagrade. Bil je tudi na grobu padlega tla la Balba, kamor je položil venec. Povsod, kamor je prišel, so ga kolonisti navdušeno sprejemali kot Ducejevega odposlanca. V spremstvu libijskega guvernerja in vrhovnega poveljnika Italijanskih Oboroženih sil v Severni Afriki se je ustavil v vasi Maddaleni, kjer je bil sprejem še posebno prisrčen. Sprejeli so ga zastopniki oblasti in mnogo prebivalstva. Navzočne je Du-cejev odposlanec nagovoril in poudaril, da je Italija ponosna na svoje sinove, ki so se kot kolonisti naselili v Afriki in tam obnavljajo in ustanavljajo mesta. Nato je komisar Lombrassa sam razdelil nagrade. Ljudstvo je navdušeno vzklikalo Kralju in Cesarju ter Duceju. Guverner Italijanske banke se je pretekli teden pripeljal v Ljubljano. Guvernerja Eksc. Vincenza Azzolinija je na postaji sprejel Ekscelenca Visoki Komisar Emilio Grazioli z višjim nadzornikom Italijanske banke v Ljubljani in skupino uradnikov. Ekscelenca Visoki Komisar je najprej pozdravil visokega gosta in se zahvalil vsem sodelavcem visokega zavoda v Ljubljani za veliko opravljeno delo. Izrazil je upanje, da bo italijanska banka tudi v bodoče nadaljevala svoje važno in plodno delo v Ljubljanski pokrajini. Guverner Italijanske banke se. je Eksc. Vis. Komisarju zahvalil za tople besede in obljubil nadaljnje skrbno delo svojega zavoda. Nato sta Eksc. Vis. Komisar in guverner Italijanske banke proučila vsa vprašanja in bančne probleme naše pokrajine. Eksc. Vis. Komisar Emilio Grazioli je pretekli teden obiskal osrednji urad za ljudsko štetje v Mandelčevi ulici v Ljubljani. Tani pregledujejo rezultate ljudskega štetja iz vseh občin pokrajine. Delo je smotrno razdeljeno v oddelke in je dobro ure-jeno. Visoki Komisar je bil zelo za-govoljen z delom in je svoje zadovoljstvo izrazil tudi ravnatelju ljudskega štetjr comra. Roselliju ter njegovim sodelavcem Predsednik fašistovske konfederacije i»rofesionistov in umetnikov nacionalni svetnik Kornelij di Marizio je prišel na povabilo Visokega Komisarja v Ljubljano. Nekaj dni je z zastopniki oblasti proučeval položaj profesio-nistov in umetnikov v Ljubljanski pokrajini, nato je pa v smislu prejetih navodil in v snorazumu z Visokim Komisarjem izdal nekaj navodil in na-redb za delo naših umetnikov v bodočnosti. Eksc. Vis. Komisar je pretekli teden sprejel pesnika Silvina Sardenka, avtorja pesniške zbirke »Roma«. Pesnik je Eksc. Vis. Komisarju poklonil izvod svojih pesmi, ki se mu je zanje Eksc. Vis. Komisar iskreno zahvalil. Poveljnik II. armade Eksc. general Amb rosi o je pretekli teden prispel v Zagreb, kjer bo ostal več dni. Sestal se je s pristojnimi hrvatskimi činitelji, ki bo z njimi proučil izvedbo zavarovanja Jadrana po pogodbi, ki sta jo Italija in Hrvatska pred nedavnim sklenili Vojno sodišče so dobili pretekli teden v Šibeniku. Otvoritvene svečanosti so se udeležili zastopniki oblasti, med drugimi kot zastopnik guvernerja Bastianinija generalni tajnik za Dalmacijo Eks. Bozzi. V svojem govoru je poudarjal veliko važnost vojaškega sodišča v Dalmaciji, ki ima nalogo utrditi oblast in dostojanstvo države v deželi, kjer je treba navezati novi na stari red in odstraniti ostanke n®* sprotujočih sj naziranj. PredsedniK vojaškega sodišča je pa poudaril, da bo vojaško sodišče uveljavilo načela stroge, a pravične rimske pravice. S 1. septembrom se je ukinil ves avtobusni promet na rednih progah ob nedeljah in praznikih. Od prihodnjega oktobra se pa ne bo dodeljeval vec bencin za motorne žage za- drva, J,a stroje za pripravljanje sena in za*'" ščenje tiskarskih in drugih strojev-Prizadeti si bodo morali poskrbeti motorje na pogon s# kakšnim drugi® kurivom in za čiščenje kakšna druga čistilna sredstva. Strogo disciplino na trgu z jajci J® uvedlo Ravnateljstvo za prehrano v Rimu. Vsa konzervirana jajca, nam®; njena za trgovino, se morajo, stavi” na razpolago Ministrstvu za poljedelstvo in gozdove. Količine konzerviranih jajc manjše od 5000 komadov so sicer iz te naredbe izvzete, vendar jih ne smejo niti prodajati, niti kupovati brez posebnega dovoljenja tega ministrstva. Jajca, ki jih uvažamo i® inozemstva, so pa vsa na razpolag0 Ministrstvu za poljedelstvo. Izdelovanje piškotov iz moke 'n sočivja je prepovedalo ministrstvo za poljedelstvo in gozdove. Kar iniai0 proizvajalci piškotov še v zalogi, ji® smejo prodajati do 5. septembra. V centilitrih bodo odslej prodajaj' olje vsi trgovci na drobno. Na živilskih nakaznicah bo za mesec oktober količina olja izražena v centilitrih, vendar ga pa trgovci lahko že septembra prodajajo po novi meri. približno 8 centilitrov pride 100 gra' mov olja. .Svoj razstavni paviljon bo imela na ljubljanska i velesejniu tudi Gorica; Razstavila bo vse svoje pridobitve, I*1 si jih je pridobila na gospodarske!"' industrijskem, trgovinskem, in obrtnem področju. Po »Navodilih za ponašanje in dcl° prebivalstva zaradi zaščite pred letalskimi napa d k, ki jih je izdala nekdanja banska uprava, se morajo .ravnat' vsi hišni posestniki in tudi ostali Pr®‘ bivalci. Vsaka hiša v ožjem nevarnostnem rajonu mora imeti svoje zaklon'" šče in svojega nadzornika hišne zaščite. Na cestni strani mora biti na vidnem mestu razločen napis: »Ric0' vero — zaklonišče«. Vsaka hiša, glede na njen okoliš, mora pa ime'1 v veži na vidnem mestu pritrjena n.a' vodila. Navodila se še dobe v zasči*-nem oddelku mestnega poglavarstva, Mestni trg 2/1 ali v Zaščitni šo» (Mestni dom). Prekrški teh predpis01! se kaznujejo z zaporom do 30 dni ah z globo od 38 do 3.800 lir. Prepovedana je uporaba jajc za izdelovanje slaščic. Prepoved, ki je doslej veljala za izdelovanje sladoleda, velja zdaj tudi za slaščice. Oves na knjižice za meso bo proda; jal mestni preskrbovalni urad na svop stojnici na Vodnikovem trgu vsak torek in vsak petek. Da bodo gospod1' nje lahko zredile piščeta, ki so ji® kupile pri mestni občini, bodo dobil® na mesno knjižico po 5 kil ovsa, in sl' cer po 2 liri kilogram. Prodajalec h° pa na zadnjo stran knjižice zabeleži1’ koliko ovsa je prodal. 18.000 Slovencev in Slovenk živi V Zagrebu, kakor so ugotovili pri davnem popisu vseh Slovencev v hr-;t' ski prestolnici. Slovencev je torej Zagrebu 7% celotnega prebivalstva. Da bo vsa družina vesela* je treba samo kupiti »Družinski tednik« l Listek »Družinskega tednika" ČUDO U-235 Napisal dr. R. M. Langer Pred nekaj meseci smo v nekem velikem listu brali, da je skrivnost atomske energije pred razjasnitvijo in da bo človeštvo že v kakšnem desetletju lahko izkoriščevalo neznansko množino energije, ki jo ima U-235, izotop urana. Od takrat so pa nadaljnja raziskovanja odkrila večje možnosti, kakor kdaj koli. Najprej smo mislili, da je potrebna večtonska sila za izkoriščanje te energije. Zdaj se pa zdi, da utegne pol kile ali celo manj snovi Urana-235 dobavljati to energijo. Zadostovala bo naprava, tako velika kakor pisalni stroj. Njeno jedro do pol kile urana, ki ima isto množino energije, kakor jo dobimo iz 10.000 hektolitrov bencina. Avtomobil s takšnim zabojčkom energije bi lahko vozil 5 milijonov milj daleč, ne da bi se ustavil. Očitno bo pol kile Ura-na-235 za 1000 dolarjev (približno 20.000 lir) še poceni. Da bomo pa lahko za en sam dolar prevozili toliko in toliko kilometrov, je samo ena izmed važnih prednosti, ki jih znanstveniki proro-kujejo od bodočega uranovega sto- letja, Od tega vira energije lahko pričakujemo splošno udobje, skoraj brezplačno in neomejeno oskrbovanje z različnim materialom. Energija bo v vsaki hiši in v vsaki tovarni poceni, in sicer brez posebnih vodov. Elektrika bo stala samo nekaj cente-žimov po kilovatni uri. Ni še preuranjeno preudarjati o spremembah, ki jih obeta novi vir energije. Zračni odpor in droge sovražne sile ne bodo ovirale letal. Za kratke nizke polete, kakor tudi za dolgotrajne polete v velikih višinah bomo uporabljali eno in isto letalo. Posluževali se bomo principa sedanje rakete, vendar nam pa ne bo treba sprejeti njene sedanje granatam podobne oblike. Petdeset milj višine bomo dosegli s hitrostjo več tisoč milj na uro, pri padanju proti zemlji bomo pa hitrost lahko zmanjšali, da ne bomo z letalom vred zgoreli kakor meteor. Pilot tega letala bo upravljal samo giroskop (aparat, ki združuje os v isti smeri), glavne gonilne in krmilne naprave. Stisnjen zrak ali para v teh napravah bosta zadostovala za pristajanje ali za start. Za dosego višjih ciljev bomo pa uporabljali jekleno paro kot pogonsko sredstvo za velike višine. Pari vrelega jekla bomo dali velik pritisk in jo tako zgostili v prah. Pojem soseščine se na svetu, na katerem sta dve točki, vsaka na drugem koncu tega sveta, a vendar oddaljeni druga od druge komaj za se- dem ur poleta, kajpak bistveno spremeni. Svet bo samo ena velika skupnost in nobenega opravičila ne bo za različno materialno blagostanje. Če boste imeli lepega dne poželenje po hladu, si ga boste lahko privoščili. Ce boste na sveti večer poželeli kopel v tropskem morju, ne bo nič lažjega kakor to si omisliti. Na božični dan boste lahko že spet doma Po želji si boste lahko celo noč ali dan naročili, kajti hitrost 2000 milj na wo je dvakrat tako velika kakor hitrost s katero se zemlja vrti. Avtomobili in letala bodo grajena iz plastičnega materiala in bodo na zunaj podobni žuželkam. Ta gradnja ima več prednosti, je lahka, močna in čedna na pogled. Sestavljanje tajnega aparata bo silno lahko. Vsako vozilo bo imelo pa aerodinamično linijo. Ameriška železnica proti Santa-Feju bo imela kmalu v prometu nekaj potniških vagonov, zgrajenih po tem principu. Zgradili so jih trije mladi možje, po imenu Hill, van Horn in Lindval. Ker bodo bodoča vozila popolnoma stabilna in varna pred tresljaji, bodo lahko vanje vgradili vse mogoče naprave. Ker bo krmiljenje avtomatskega značaja, boste lahko avto krmilili skoraj z vsakega mesta v avtomobilu, samo da boste tablico s stikali v roki držali. Na5važnejše v tej novi eri je pa motor. V bistvu je že gotov, čeprav so na vidiku še mnoge izboljšave. Ta »metr Ijčeku ali »U-235-motor« je zrno' ,n s^herne hitrosti in vrtljivo-sti, ki ju v normalnem primeru od njega zahtevamo. Njegova druga prednost 4e pa, da ga je lahko sestaviti, lahko krmiliti in mu streči, da je mnogostransko uporaben in prenosljiv. Vodo bo lahko U-235 prav hitro segrel na visoko temperaturo in iz nje napravil visok parni pritisk. Da to lastnost izrabimo, nam bo treba samo prevzeti princip »bliskovitega kotliča«. Vodo bo treba speljati skozi prostor z uranom-235 v porozni obliki. Prostor je lahko manjši kakor 15 cm v premeru Vodo bomo spremenili v paro z visokim pritiskom, ki bo strujila skozi celo vrsto turbinskih koles, naravnanih na eno in isto valovno dolžino. Hitrost je odvisna od hitrosti, s kakršno para struji skozi turbine. S pomočjo nekega ventila lahko tok speljemo na nasprotno turbino z istimi valovi in tako dosežemo zapreko ali pa pospešek. Popolno kontrolo je mogoče izvajati z zapahovanjem ali odpiranjem vodnega dotoka ali parnega odtoka, pri čemer dosežemo več ali manj energije pri istem pritisku. Pogonski mehanizem avtomobila je zdaj jasen. Pod karoserijo je tank vode, ki pomaga preprečevati izžarevanje urana in težišče drži v globini. Na vsaki kolesni pesti je majhen, vrtljiv turbinski motor, ki smo ga poprej opisali. Takšen avtomobil ne potrebuje ne diferenciala ne presta^ Uran mora biti tako vložen, da gf 1 mogoče tudi ven vzeti, ker bo preživel avtomobil. Takšen avto, k sprejme nazaj svoj lastni izpuh, lahko vozil, ne da bi se mu b> _ treba ustaviti, dokler ne bi imet » rabljenih gumijastih obročev ali sicer potreboval popravila. OprefflU^. no z novo izumljenimi propelerji, lahko takšno vozilo spremenili v čot < za zračne polete bi pa vozilo °Pr mili z zložljivimi krili, rr Pol kile urana-235 za 20.000 bi pomenilo isto, kakor če bi 1° litrov bencina kupili za 20 lir brst taks. V resnici je pa dolgotrajn°.e urana še dosti večja, kakor jo *caij ta primera. To je toplotni stroj, . ima petdesetodstotni učinek v PriBliL z manj ko desetodstotnim učinko kakršnega imajo današnji motorji. Opazujmo zdaj postopek, po k® a rem se iz urana-235 sprosti pravljic množina energije. Tu ne gre za ”P®a petuum mobile«. Uran-235 je Pose..jV, vrsta urana, ki je tako spremeni) ' da ga vsak neutron razkroji v P polnoma različne substance, na primer brom, jod barij, kript ^ Pri spremembi se začno te snovi O glo gibati, kar povzroči toploto. ^ trebna bi bila potencialna difere0^ skoraj 200 milijonov voltov, ef. hoteli doseči podobno sprostitev fnerj gije. Gorenje premoga bi v Pr'r0 ej s tem znašalo približno 4 volte, »o je 50 milijonkrat šibkeje kakor nova reakcija. c™ m/m T^r -r' Izjemne tarife y blagovnem prome-la bo vse svoje proiz-Ij^l^k« zmožnosti. Tudi sicer se je rile j®ki velesejmski upravi prija-28 veliko število največjih in naj- odličnejših italijanskih tvrdk in tovarn, ki bodo razstavile svoje izdelke. Tako kaže, da bo letošnji velesejem zelo pester in bo tudi oliisk z vseh krajev zelo mnogoštevilen. Med zatemnitvijo ni dovoljen« hoditi na perone nikomur, ki ne popotuje z vlakom. Tudi peronski listki se v tem času ne prodajajo. Ta predpis velja za vso državo. 6200 učencev išče italijanska letalska akademija letošnje leto. Prijavijo se lahko mladeniči rojeni leta 1923. in 1924., le v izrednih primerih tudi rojeni Leta 1922. in 1921. Prošnje naj predlože do 20. septembra ministrstvu za letalstvo. 4200 prebivalcev šteje Novo mesto po najnovejšem ljudskem štetju meseca avgusta. Organizacijo prehrane je »Prevod« poveril posebnemu komisarju g. inž. Antonu Maroltu iz jubljane, ki nadzoruje vso trgovino. V smislu uredbe Visokega Komisarja je mestni novomeški svet sklenil povišati plače. Vsi občinski uslužbenci prejmejo na plačo od 15. marca 20 % povišek, prizna pa se jim poleg tega tudi povišica od 1. aprila 1941. Tudi kar se popravil in novih zidav tiče Novo mesto napreduje. Zdaj bodo začeli delo na bombardirani osnovni in meščanski šoli. Delo je izlicitiral stavbenik g. Žiberna, ki se je zavezal, da bo stavba do konca novembra pod streho. General Milan Nedič je sporazumno z nemškim vrhovnim poveljnikom v Srbiji, generalom Danokelmannom sestavil novo vlado. Zunanji minister v novi vladi je Ognjen Kuzmanovič, notranji minister Milan Ačimovič, trgovinski in prometni minister Josip Koftič, delovni Panta Drastid, minister brez portfelja Momčilo Jankovič, finančni minister Ljubiša Nikič, pravosodni Čedomir Marjanovič, kmetijski Miloš Radosavljevič, prosvetni Miloš Trifunac. General Danckehnann je ob nastopu vlade v svojem govoru dejal med drugim, da pričakuje od nove vlade, da bo uvedla red in mir itv rešila nemške čete naloge, ki jo ima srbska vlada. General Nedič je v svojem govoru poudaril trdno voljo, da bo nova vlada zagotovila deželi red in varnost in izrazil upanje, da bo v kratkem mogoče s pomočjo potrebnih reform organizirati srbske oborožene sile, ki bodo same skrbele za notranji mir. Tako bo mogoče umakniti nemške čete, ki se bodo lahko posvetile drugim nalogam. Reka je postala hrvatsko izvozno pristanišče po dogovoru med zastopniki italijanske in hrvatske vlade. Hrvatska bo pristanišče uporabljala za tranzitni promet. Pristanišče je imela poprej v najem bivša jugoslovanska vlada, a ga je malo uporabljala, ker se je rajši posluževala su-šaškega pristanišča. Nov most čez Savo pri Zagrebu so v nedeljo svečano odprli. Slovesnosti so prisostvovali mnogi odličniki, med njimi tudi maršal Kvaternik. Prvi vlak, ki je vozil čez most, iz 33 vagonov sestavljen tovorni vlak, je peljal žito v Bosno, drugi vlak, s 40 vagoni, je pa vozil premog iz Bosne. * Enoletni trgovski tečaj g pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2 (telefon 29-86). Vpisovanje se vrši vsak dan do pričetka pouka dne 22. septembra. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo. V Nemčijo je odpotoval pretekli teden velik transport srbskih delavcev. Namenjeni so v industrijske tovarne na Dolnje Saško, v Berlin in Gdansk. Nekaj izmed njih jih bo odšlo tudi na nemške kmetije. Takšnih transportov je odšlo že več. ta Diota reakciji sloni naš uranov ra,jj.r' Nekaj neutronov s pomočjo U°n»-23saln0 stTUt‘ v zab°jeek z ura- .■=>ma S tem postane reakcija ne-hekat Zdaj strokovnjaki poznajo že gu|je ere umetne posežke, da ne iz-Izol ,asti nad tem procesom. takQ ‘ za rešitev tega problema so »trot u8odni, da se že več skupin lik8 ?Vajakov bavi z njimi. Celo ve-t*Zi«v strijska podjetja so začela doj *°Vati to področje in so kmalu Hite 8 a nove rezultate. Pred nedav-*ahk S° v Kaliforniji ugotovili, da obitaJne uranove atome s po-«toJ° neutronov spremene v nove teto ’ 8e dado razkrojiti in pri Urap- t«zvijejo neznansko energijo y a-235. Ara- *ab°ratoriju Westinghouse v b°dobm *° °dkrili, da fotoni, ki so *>haj0 navadni luči, vendar pa ritem;'Ve^° energijo, lahko sprožijo "‘riiita Urana'235. Ti dve odkritji po-tia-235se Pri procesu razkroja ura-gij6 , pri sproščenju njegove ener-ta fot °rajajoča se postranska produk-ieta j n°v \n neutronov takoj udej„tvu-riteroi; °b'*kujeta nove snovi z novo lj«Un* V praksi si lahko predstav-atotn ' da se pri razkroju vsakega »e snrUrana'^35, sproži drug atom in rit«rot;emeni v drugo snov z novo teltij. ■?'. ^ vsakdanjem življenju bi 2 tniijf *ri'e urana-235 bi ustrezalo Prv0tnJ'°n°m Btrov bencina namesto Hkratjlm milijonom litrov bencina, rinožin se skupna ekvivalentna a urana-235 podvojila in v tem članku naštete možnosti bi se torej zlahka podvojile. Zal je pa samo 1 atom od 140 uranovih atomov zato prikladen in ovira pri tem je zdaj ta, da še nismo iznašli najpraktičnejše metode za izločitev tega posebnega atoma urana-235, od ostalega urana. To je pa podobno mnogim problemom, ki so jih v preteklosti že rešili, zato lahko rešitev tega problema napovedujemo za bodočnost. Neizčrpne so pa praktične možnosti uporabe te energije. Tako bo na primer mogoče, da bomo v bodoče ceste topili namesto jih gradili. Z razpoložljivo intenzivno vročino bo na primer poseben stroj za gTadnjo cest lahko vse snovi, ki mu bodo prišle na pot, pretopil v lavo, in hkrati sam od sebe ,vliT kar najidealnejšo avtomobilsko cesto. Ker bo toplota tako poceni, da bomo lahko raztopili sleherno skalo, bo aluminij skoraj tako poceni, kakor glina, iz katere ga pridobivamo. Železno rudo bodo lahko že kar v ležiščih topili v kovino, namesto da bi jo kopali in jo prevažali v oddaljeno topilnico. Marsikakšen tovarniški ali gospodarski postopek bo poenostavljen. Gospodarstvo bomo lahko vodili iz hiše, ne oziraje se na kakovost zemlje in na letne čase. Po končani sedanji vojni se bodo morda godile reči, v primeri s katerimi so možnosti, naštete v tem članku, še siromašngb Železniški most pri Brodu so preteklo nedeljo izročili prometu. Pod nemškim vodstvom s sodelovanjem hrvatske železniške uprave, so delo na železniški progi in podrtem mostu izgotovili v treh tednih. Porušeno konstrukcijo mostu 90 dvignili iz Save, jo popravili in nadomestili manjkajoče dede. Z obnovljenim mostom bo promet z Bosno v veliki meri olajšan. 50 milijonov posojila je najel svet srbskih političnih komisarjev pri nemški državni hipotekarni banki za dograditev železniške proge od Kraljeva do čačka in za popravila železniških postaj v Nišu, Kraljevu in Velikem Bečkereku. S tem denarjem bodo poleg tega skušali zgraditi tudi večje število delavskih stanovanj. V Maribor je prispel te dni nemški notranji minister dr. Frick. Obiskal je Dobrno, Celje, kraje ob Sotli, Ptuj in Radence. Za 5A odstotkov bodo povišali pokojnine upokojencev bivše Jugoslavije na štajerskem. Predpogoj za zvišanje pokojnine je pa članstvo v štajerski domovinski zvezi. Romunski delavci bodo odšli na delo v Nemčijo. O tem so pred nedavnim razpravljali v Berlinu nemški in romunski zastopniki delovnih ministrstev. Proučevali so predvsem nemško ureditev socialnega zavarovanja. Pogajanja so baje rodila popoln uspeh. Gostinski obrati v Nemčiji ne smejo biti zaprti več ko en dan v tednu in še ta dan mora določiti oblast. Po-poročilu lista »Fremdenverkehr« je bilo v nekaterih mestih po več gostinskih obratov hkrati zaprtih, kar je pa po novi naredbi strogo prepovedano. Gostinski obrati so življenjsko važni obrati, zato morajo biti v korist prehrane prebivalstva zmerom odprti, pravi omenjeni nemški list. Železniške tarife bodo zvišali na Hrvatskem za 50®/«, kakor poroča »Hrvatsko gospodarstvo«, in sicer tako v potniškem kakor v blagovnem prometu. Bolgarska trgovinska delegacija pride v kratkem na Hrvatsko zaradi pogajanj za ureditev blagovnega prometa med obema državama. Vsak torek, sredo, četrtek in petek VESELI TEATER v Delavski zbornici. Začetek ob 20., konec ob 21.40. Vsakih 14 dni nov program Predprodaja vstopnic pri blagalnl v Delavski zbornici od ponedelika dalje od 10. do pol 13. in od 17. do 20. ure. Zastopniki hrvatskega kmetijskega ministra in ribiški strokovnjaki so se sestali v Crikvenici, da prouče hrvatsko morsko ribarstvo in možnost njegovega napredka. Strokovnjaki vrše tudi poskuse na licu mesta. Hrvatska vlada je dovolila podporo 1,1 milijona kun za ureditev 2141 gnojišč in 596 silojev za krmo. Te naprave bodo gradili po enotnem načrtu. Hrvatske knjižnice bode očistili vseh knjig in brošur, ki so nedostojne, kriminalne ali komunistične. Pobrali bodo tudi takšne vrste knjig po izložbah in trafikah. Židovski davek so uvedli v Bolgariji. Enkratni davek, ki ga morajo plačati vsi židovski prebivalci, bo vrgel samo v Sofiji okrog 620 milijonov levov. Davek je določen na 20 do 25 odstotkov vsega premoženja. Na Hrvatskem so našli v bližini Kutine metan. Za najdbo se posebno živahno zanima zagrebška mestna občina, ki bo metan lahko izkoriščala za kurjavo in razsvetljavo. V Benetkah so te dni odprli deveto mednarodno razstavo kinematografske umetnosti Na razstavi sodeluje 17 narodov: Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Finska, Hrvatska. Italija. Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Romunija, Slovaška, Španija, Švica, Švedska in Turčija. Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15 se vrši dnevno dopoldne in popoldne Zavod nudi praktično izobrazim za gospodarsko udejstvovanje. Toplo priporočamo ta največji in najmodernejši zavod te vrste. Zahtevajte osebno ali pismeno nove prospekte. Pomanjkanje učiteljstva občutijo na Hrvatskem. Zdaj pripravljajo nov zakon, po katerem bo ljudskošolski pouk podaljšan s 4 na 6 let. Za izvedbo novega zakona potrebujejo še najmanj 20.000 učnih moči. PLAČAJTE NAROČNINO! Novo eerkvico so zgradili na višini 1.600 metrov na Kavalarju nad Tar-vižem. Videmski škof je posvetil novo kapelo, k svečanosti se je pa zbrala velika množica ljudi. Kapelo so zgradili v spomin delavcev, ki so padli na fronti. Svečanosti so se udeležili tudi najodličnejši predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Novi bankovci po 100 in 1000 kun so že prišli v promet na Hrvatskem. Odslej je na Hrvatskem prepovedano plačevanje s 500 in 1000 dinarskimi bankovci bivše Jugoslavije. V veljavi so ostali samo še kovanci po 10, 20 in 50 dinarjev. V Zagrebu bodo zgradili šolo za slepe, gluhonemnico in veliko kliniko. Hrvatska vlada je prav tako dala kredit tud: za bolnišnico na Sušaku, v Osjeku bodo pa zgradili velikansko ljudsko kuhinjo. V Sarajevu bodo povečali dozdanje bolniške paviljone. Na Hrvatskem so prenehali veljati Reichskredit - Kassenscheine. Lastniki teh papirjev ne morejo več zamenjati pri hrvatski državni banki, ker je rok za zamenjavo že potekel 23. avgusta. V Zagrebu je v nedeljo zjutraj umrla žena maršala Kvaternika, Jožefa Kvaternik. Zadela jo je kap. Dosegla je 65 let. Bila je hčerka Jožefa Franka, ustanovitelja frankovskega sistema na Hrvatskem. Maršal Kvaternik, hrvatski vojskovodja in vojni minister, je postal »krilnik« ustaške milice. To je najvišja stopnja ustaške vojske. Hkrati je poetal član Paveličeve osebne garde. Na prihodnjem zagrebškem velesejmu bo uradno zastopana tudi Italija. Na velesejmu bo razstavilo okrog 100 italijanskih podjetij. Komunistične tolpe so razdrle železniško progo med postajama Kriva reka in Nakučani. Komunisti so čakali v zasedi na vlak. Ko je tovorni vlak pripeljal, so pričeli metati bombe in streljati na železniško osebje. Ranili so Reiljo Stefanoviča, ubili pa Bogdana Bogdanoviča. Tudi v okolici Velike Kikinde je pred dnevi spet prišlo do bojev med komunisti in organi javne varnosti. Orožniki so v medsebojni borbi pobili 24 komunistov. 20. avgusta je v Srbiji potekel rok za vrnitev vseh pobeglih moških na svoje domove. Moški, ki so se skrivali po gozdovih in koruznih ooljih, so se do tega dne lahko brez posledic vrnili domov. Kdor se pa do tega določenega roka ni vrnil, ne more pričakovati nobene milosti več, ker so ga oblasti proglasile za zločinca, ki ga morajo na vsak način iztrebiti. 7 milijonov kun je dala na razpolago hrvatska država za ureditev struge Kolpe in za ureditev sodobnega pristanišča ob njenem izlivu v Savo pri Kolpi. Z ureditvijo struge bodo pridobili veliko ozemlja, ga izsušili in preuredili v rodovitno polje. V tovarno za izdelovanje konserv iz sadja in povrtnine so spremenili Bato-vo tovarno za čevlje v Borovu. V tovarni bo zaposlenih okrog 400 delavcev in delavk. Dela za dvotirno progo od Zagreba do Dobove so se že pričela. V najkrajšem času bodo že pričeli polagati tračnice. Poleg tega bodo zgradili tudi železniški most čez Sotlo. Hrvatska vlada je odobrila kredit 25 milijonov kun za zgradbo novih šol ali za obnovo dozdanjih. Vsega skupaj bodo obnovili okrog 500 šol. Srbsko prosvetno ministrstvo je razpisalo natečaj za okrajne in mestne šolske nadzornike. Vsi zdanji šolski nadzorniki na srbskem področju se morajo javiti. Prav tako se morajo javiti tudi vsi begunci, profesorji in učitelji na svojih prejšnjih mestih. Kredit 6,809.000 dinarjev je odobril svet komisarjev v Beogradu za dovrši-tev vseučiliške otroške klinike v Beogradu, ki bo najmodernejša otroška klinika na Balkanu. Pet bomnnistov so javno obesili v nedeljo 17. t. m. na Terazijah v Beogradu. Komuniste so obesili v zgodnjih jutranjih urah in jih je lahko vsakdo videl. Oblasti so to napravile v opomin vsem tistim, ki še niso prenehali z razdiralnim delom. 250 srbskih beguncev je prispelo te dni v Obrenovac. Oblasti so jih najprej nastanile v šolah, šele pozneje se bodo preselili domov. Tudi v čičevac je te dni prispelo 240 beguncev. Razposlali so jih na domove. Hrvatski delavci v Nemčiji bodo ustanovili posebno lastno organizacijo »Ustaški delavec«. Zanje bo v Berlinu izhajal tudi posebni tednik. Pogreb prve hrvatske žrtve na vzhodnem bojišču je bil te dni v Furthu. V boju je padel hrvatski letalec Ivan* Rupčič. Pogrebu so poleg hrvatskega berlinskega poslanika prisostvovali tudi zastopniki nemškega letalstva, ki so položili na krsto hrvatskega letalca venec. Makaroni od zemlje do meseca V neki italijanski reviji so si zadali za nalogo, izračunati, koliko makaronov pojedo v Italiji na leto. če hi sešteli vse makarone, kar jih v enem letu navijejo vsi Italijani okrog vilic in ponesd v usta, ih dobili tako dolgo vrv iz makaronov, da bi segala od zemlje do meseca, in še nekaj čez. Tiha želja vsakogar je lepa preproga, ki daje stanovanju udobnost, domačnost in toploto : Predposteljniki, pliš od L. 27*— dalje. Garniture, pliš 3 kosi, skupaj od L. 209‘-dalje. Velike preproge, cca 200X300, pliš, perzijski vzorci, od L. 595'— dalje. Na zalogi: Manufaktura F. Ks. Souvan Hublja««, Mest« trg 24 Preizkušate svojo bistroumnost! Mislite si, da kupujete kačo naočar-ko. Vprašate za njeno ceno in dobite zanimivo ponudbo. Pojasniti moramo še, da nosi čudna kača prave naočnike. Torej njen lastnik pravi takole: kača skupaj z naočniki stane 110 lir, naočniki sami pa 10 lir več ko kača. Uganite torej koliko stane kača? Odgovorite na to vprašanje, potem pa preizkusite samega sebe! Z ozirom na to, kako boste skušali uganko rešiti, namreč lahko spoznate svoj značaj. Kdor bo zviti kači podlegel in zvijače ne bo spregledal, s tem še ni rečeno, da je manj razumen ko drugi, vendar naj se zaveda, da ima še malo izkušenj, da je površnež, vendar človek hitre odločitve, poleg tega pa prevladuje v njem čutno življen.e in mu zasenčuje razum. Kdor se kači ne da premotiti in takoj ugane pravo, se lahko zaveda, da je premišljen, črutno živl.enje je pri njem pod strogim nadzorstvom pameti. Včasih gre tu celo predaleč. Dobro se zaveda, kaj ve, pa tudi česar ne ve. Ne precenjuje niti drugih, niti samega sebe, pred vsem p« ne podcenjuje na videe zelo lahkih problemov. Kdor pa takoj zapade kači, potem se pa zmote zave in jo popravi, je sicer površen in hiter, vendar se tega varuje in se skuša popraviti. N ego vi čuti se sicer lahko prosto razvijajo, vendar ne dopusti, da bi razum trpel zaradi tega. Prav hitro spozna, da je tudi na videz najlažje probleme nevarno reševati samo z občutkom. Prava rešitev! Prebrati jo smete, šele ko ste si na jasnem o svojem značaju. Vsi tisti, ki trde, da stane kača 100 lir, so se ji pustili zapeljati. Kača stane 50 lir, naočniki pa 10 lir več, torej 60 lir, ali skupaj 110 lir. Seveda je napačna rešitev veliko bližja in jo vidite tako rekoč na prvi pogled. Takšne navidezne rešitve nam tudi ar življenju večkrat nevarno pre-te, kdor se jim da zapeljati, plača navadno dvojno ceno. Kako spoznavajo kakovost sira Ljudje na različne načine spoznavajo kakovost snovi. Ena zelo zanimivih je pa spoznavanje kakovosti sira. Kakovost sira določajo po njegovem zvenenju. Strokovnjak, ki se razume na razne odtenke tonov, ki jih oddajajo hlebci sira, udarja po hlebcu s srebrnim kladivcem. Cim čistejši in lepši ton ima, tem boljši je sir. Sicer pa mora razločiti kakovost sira samo pravi strokovnjak, ki ima že v ta namen izurjena ušesa. Hitrost bakterij Pogosto ne vemo, kako hitro se premikajo bakterije po naši krvi, in sicer zato ne, ker ne pomislimo na njih izredno majhnost. Bacil kolere se jjo-mika po krvi s hitrostjo 7,6 mm v eni sekundi, kar je že precejšnja hitrost. Ce bi primerjali bacil z gibanjem vlaka, bi vozil ta brzovlak 16 metrov na uro. Ogabne vesti Poročili so se: V Ljubljani: g. Peter Hlade in gdč. Marija Voduškov a. V Velikih Zavijali na Vipavskem: g. Rafael Paljk in gdč. Marija Makov-čeva. V Mariboru: g. Karel Jurgec in gdč. Prida Stropnikova. Bilo srečno! Umrli so: V Ljubljani: Antonija Schulzova; Marija Prepeluhova; 331etni Prano Stropnik, uradnik Hranilnice Ljubljanske jrokrajine; 781etni Emil Tdnnies, industrijec; Marko šuklje, dipl. phil., hon. statistik Higienskega zavoda v Ljubljani; Alfonz Aplenc. V Mariboru: Marija Kociperjeva; Jožef Pavalee; Prane Kranjc, železniški uradnik v pok.; Adolf Furlan, železniški ključavničar; 271etna Alojzij« Kavčičeva. V Devici Mariji v Polju: 651etn* Marija Tolmajerjeva. Na Golnika; Ivanka Urbasova iz Kranja. V Koča vasi pri Ložu: 861etna Marija Avsičeva. Naše sotaljel limonov jajc. vega zaliva, Lavoratorf itallan! In Germania. Allegria di contadine che tornano dal j* nei campi della bassa Sassonia. — Italijanske delavke, ki delajo v južn soniji, se vesele vračajo z dela domov Najmlajši med seboj OTROŠKA REPUBLIKA V TIVOLIJU Ali znate poslušati otroke? Otroška logika je pogosto boljša od logike njihovih mater Tivoli, septembra. Dnevi za kopanje so v zatonu, čeprav nam jesen še blagohotno prizanaša 2 vremenom. V Tivoliju so parki oživeli. Mlado in staro bi si rado sa poseči mamice. Če ima ta ali oni otrok lepo igračko, postane kmalu last vseh otrok, tako da se naposled vsi igrajo z njo in so vsi zadovoljni. Tukaj med triletnimi in štiriletni- privoščilo še poslednje žarke sonca, uživalo ob pogledu na sočno zelenje, ki se bo moralo kmalu umakniti jesenskim barvam. dica igranja z vodo mokra obleka. Včasih se tudi zgodi, da ta ali oni bučman kratko in malo štrbunkne v vodo, na srečo je zmerom dovolj požrtvovalnih reševalcev. Če poslušaš otroke, spoznaš, da zelo logično ni.slijo, kajti njih misli niso še prikrite, niti utesnjene v razne nazore, ali zakrite zaradi družabnih obveznosti. Odkrito povedo, kar mislijo pa če je grdo ali lepo. Zadnjič je neka mati silila svojo hčerko, naj je: »Vidiš, jaz sem že toliko pojedla, ti pa še tako malo,« jo je priganjala. »Ti si pa velika in več poješ,« jo je poučila štiriletna modrijanka. Velik dogodek za otroško republiko je, če privozi skozi Tivoli vlak. Kakor hitro otroci zaslišijo signal, že stečejo k ograji in zvedavo strmijo v vlak. Mlajši vriskajo od veselja, večji pa že moško štejejo vagone. Nekateri celo vedo, od kod je vlak privozil in kam vozi. Še nekaj minut nato je vlak predmet živahnih razgovorov, toda otroci ga kmalu pozabijo. 2e so zagledali novo otroško kolo in že velja vsa pozornost samo igrači. Do drugega signala. Tedaj ne pomagajo ne kriki mater, ne igrače, vsi se spet vsujejo k ograji, da bi videli vlak. Lepo, dobro je njih življenje. Sonce jih greje, mame skrbijo zanje in vsi jih imamo radi. Komaj čakamo, da prihlača ta ali oni mimo klopi, kjer sedimo sami odrasli in pove kakšno brihtno, ali nas pa samo pogleda z nedolžnimi, radovednimi očmi in steče dalje. K. I. V Tivoliju imajo upokojenci svoj Monte Carlo, otroci pa svojo republiko z zelo demokratičnimi zakoni, v katere morajo kajpak od časa do ča- rni kajpak še ni vprašanja emancipacije. Janezek se čez vse rad igra z Marjetkino lutko in jo ponosno prenaša od klopi do klopi. Marjetka se pa vozi na njegovem triciklu. Žive in umetne punčke so pri fantičkih posebno v časteh: »Viš jo punčko,« pravi mamica in že se ji mali kavalirček zvedavo približa, jo brez predstavljanja poboža po licu in novo znanje je sklenjeno. Otroški pogovori so pač čudovito prostodušni; v njih se odraža vse, kar je otrok doživel ali pa pobral pri odraslih. Zadnjič, ko je bil nekoliko zastrt, vetroven dan, sta se ob klopi, kjer sem sedela, ustavila dva fantička. Zaskrbljeno sta gledala v nebo kakor kmetič med košnjo. »Ti, ali bo danes sneg?« je vprašal prvi. »O, ne.« »Zakaj ne?« »Ker so ga ustrelili.« In moško sta odracala dalje, zatopljena v podobne resne razgovore... Tam pri fantičku z račko je ob lepih dneh zmerom velik semenj. Drobne ročice s pisanimi kangljica-mi zalivajo, kopljejo, polivajo. Matere kajpak niso preveč navdušene nad to vnemo, saj je pogosto posle- Babjevernost v zdravljenju Danes se ljudje drže neštevilnih zdravniških nasvetov in predpisov, samo da bi ostali zdravi. Vendar se še zmerom najdejo nekateri, ki se poleg zdravniških nasvetov drže še takšnih, ki so jih slišali od svojih starih dedov in babic, ne da bi vedeli, ali so pravilni ali ne, ali jim bodo škodovali ali koristili. Pri tem ne pomislijo, da je vsako človeško telo stroj zase. Enemu pomaga to, drugemu ono. Zdravilo, ki nekomu koristi, drugemu škoduje. Na srečo je takšnih ljudi danes že precej malo, včasih so pa imeli veliko besedo in marsikomu s svojimi predsodki in babjevrstnostmi škodili. Danes prav dobro vemo, da topla kopel, četudi jo priredimo vsak dan, nikomur ne škoduje. V starih časih so se pa našli ljudje, ki se niso upali kopati v topli vodi, čeprav so sicer veliko dali na čistost svojega telesa. Tudi to prav dobro vemo, da človek potrebuje najmanj šest do sedem ur spanja, da se popolnoma odpočije. Tu je spet nemogoče potegniti pravo mero; vsako človeško telo je različno dovzetno za napore in zato tudi potrebuje daljši ali krajši čas za odpočitek. Včasih so ljudje verovali, da preveč spanja človeku prav tako škoduje, kakor premalo. Danes vemo, da škoduje zdravju samo premalo spanja, preveč nas pa samo poleni. Najboljše za vsakega bi bilo pač spati tako dolgo, dokler ne občutimo prav nobene utrujenosti več. V starih časih so imeli ljudje s suhci posebno usmiljenje. Za vsakega, ki ni bil zamaščen, so trdili, da je jetičen, čeprav je bil popolnoma zdrav. Takšen človek je imel pred kakšnimi sto leti kaj težko stališče. Celo zdravniki, ki tedaj še niso bili s svojo zna- nostjo preveč daleč, so često ugotovili, da so suhi ljudje jetični, čeprav so potem živeli še dvajset let, ne da bi bili kaj bolni. Danes smo pametnejši in vemo, da so prav suhi ljudje najbolj žilavi in odporni, debelost je pa samo navidezna krinka, za katero se lahko marsikaj skriva. Prav tako so bili naši predniki prepričani, da ozon zastruplja ljudi. Ljudje so se bali hoditi v visoke gore, ker je tam vladal ozon. Danes vemo, da ozon v tako velikih množinah, da bi nam lahko škodoval, nastopa šele v višini deset tisoč metrov in zato praktično človeku ne more škodovati. Nekdaj so ljudje trdili, da je ob morju izredno dosti ozona. Danes vemo, da ta »ozon«, ni ozon, temveč razpadle alge in mrtve morske ribe. Naši predniki so tudi verovali v čudodelno moč vode. Nek zdravstveni postopek je velel, naj ljudje na dan spijejo točno šest kozarcev čiste vode in bodo stalno zdravi. Takšno zdravljenje se je obneslo seveda samo pri osebah s sugestijo, sicer pa ne. Tudi zdravljenje nahoda so naši predniki navadno jemali čisto napačno. Cesto so najhujši prehlad zdravili tako, da so stali na mrazu ali dežju in bili prepričani, da strup s strupom ubijajo. S takšnim početjem se pa seveda niso utrdili in odvrnili nahoda, temveč so se še bolj prehladili in dobili kronične katarje in vnetja. Tudi kar se zob tiče so imeli predsodke. Verovali so, da lep čist zob nikdar ne bo izpadel. Zob pa, ki je enkrat bolan, je najbolje, če ga takoj izruje zdravnik, ker iz njega nikdar več ne bo kaj prida. Na to, da se zob da popraviti, včasih niso mislili. Tudi na to ne, da bolnemu zobu tudi desetkratno čiščenje s ščetko na dan ne koristi in bo prav tako izpadel. Poseben strah so imeli naši predniki pred pomarančnimi in citroninimi peškami. Bili so prepričani, da zbole ljudje na slepiču samo zaradi teh zavratnih pešk, ki so špičaste in se zaderejo v slepič. Da so za obolenje slepiča potrebne pred vsem bakterije, tega niso vedeli. Krap je največji lenuh Krap je sladkovodna žival, ki doseže do 1,5 m dolžine, ujeli so pa že več ko 40 kil težke krape, katerih mes< je zelo dobro. Krap je ena najlenejših živali. P< ure in ure lahko nepremično leži n: vodi in se greje v toplih sončnih žar kih. Toda to nepremično ležanje ir gretje na soncu ribo poleni in s ten povzroča mnogo bolezni. Krapi največ krat obolijo samo zaradi svoje lenobe Bibiči in gojitelji rib v svojih goji ščih gojijo med krapi tudi ščuke, k nikoli ne mirujejo in zmerom plavaji sem in tja. S tem svojim večnim pla vanjem krape nekako prisilijo, da s-tudi sami prično gibati in plavati p vodi in se tako obvarujejo pred bo leznijo. »Oljnata kuga« uničuje živali Tehnika in živali se že od nekda ne razumeta. Neprestano se boriti druga z drugo, žal, pa tehnika skor zmerom zmaga. Takšen primer teh nične zmage nad živalmi nam nazor no kaže tudi »oljnata kuga«, ki uniču je morske živali, pogosto pa tudi rast line morja. Moderne ladje uporabljajo velik olja pri svojem pogonu motorjev. K takšna ladja pripluje v pristanišče očistijo njene stroje nesnage in zlijejo preostanke umazanega olja v morje. Pri tem ne pomislijo, da še tako tanka plast takšnega olja odreže morske živali in rastline od zraka, ki ne prodre skozi olje in jim s tem odvzame možnost življenja. Tudi morske ptice trpe zaradi tega olja. Ko namreč iščejo ribe v morju, se morajo dotakniti tudi olja, ki plava na njem. Pri tem ga nekoliko pogoltnejo in se zastrupe. Navadno tam, kjer plava na površini morja olje, plava tudi nešteto mrtvih ptic. Človekova glava raste do 55. leta Nekateri moški se čudijo, če ne morejo klobuka, ki jim je bil nekdaj popolnoma prav, čez nekaj let več deti na glavo, ker jim je premajhen. Nekatera opazovanja strokovnjakov so dognala, da glava raste pri moškem do 55. leta. Najbolj pa velja to načelo za intelektualce, ki si s stalnim duševnim delom krepijo možgane. Glava se najbolj širi med dvajsetim in štiridesetim letom, to pa zaradi tega, ker človek v teh letih največ dela z možgani. Kadar sami lahko spoznamo, da imamo širšo glavo, kar se seveda meri v milimetrih, smo lahko ponosni, ker že s tem lahko vidimo, da smo duševno dovolj delali. Mesto štorkelj V mestecu Pirdopu v Bolgariji, ki ima 5 tisoč prebivalcev, pride na vsakih tri tisoč prebivalcev dva tisoč štorkelj. Tako ima skoraj vsaka hiša svojo štorkljo. Nekateri pravijo mestecu zaradi tolikšnega števila štorkelj ,mesto štorkelj'. štorklje v tem mestu so tako vajene skupnega življenja z ljudmi, da se ne selijo pred zimo kakor njihove sestre v drugih krajih iz kraja v kraj. Te štorklje prebijejo tudi najhujšo zimo v svojem mestu, saj dobijo po hišah zatočišče, če ne v hlevih, pa- kar v hišah samih. Nekatere štorklje so dobile tudi svoje ime, ki ga pozna vse mesto, in če jo pokličejo po imenu, prileti radovedno pogledat, zakaj jo kličejo. Meščani so pa tudi tako navezani nanje, da jih zvesto varujejo pred lakoto in tudi pred drugimi nezgodami. Svetlikajoče se mačke Prebivalci Ria so doživeli te dni tragikomično presenečenje. Ko so se ponoči vračali domov, se je ta ali oni pošteno prestrašil svetlikajoče se živali, ki mu je hušknila čez cesto kakor strahoten privid. Dolgo niso mogli ugotoviti, kakšen nov strah je to, naposled ga je pa razkrinkal beli dan v obliki nedolžnih muc. Kmalu se je izkazalo, kako so dobile mačke čudno se bleščeča krzna, ki so plašila mirne meščane mesta Ria. Neki vajenec v neki lekarni je ujel tucat mačk in jih prebarval s tekočino, ki se ponoči sveti. Uboge živali so tako nehote postale strašila, Kar pa ne bi bilo tako hudo kakor okoliščina, da so zaradi kemičnih spojin, ki so jim prodrle v polt, zelo shujšale in dobile hude izpuščaje, tako da jim je jela dlaka izpadati. Mučitelja živali so že prijeli in bo dobil zasluženo plačilo. Rekord metulja Ne samo ljudje na kolesih, motorjih, avtombilih in drugih prometnih sredstvih dosegajo rekorde, tudi med živalmi so nekatere, ki v svoji vztrajnosti dosežejo prave rekorde. Tudi metulji so zelo vztrajni v letanju. V Kaliforniji živi lep metulj, temnordeče rjavkaste barve, meri z razprtimi krili 10 centimetrov. Nedavno so opazovali kako daleč lahko leti metulj, ki mu pravijo zaradi njegove barve, ki je podobna barvi kapucinske kute, mei .h. Metulj je preletel 1500 kilometrov dolgo pot, in sicer iz Kalifornije tia do Hudsono- Časopis iz snega in ledu Na Grenlandiji imajo sicer radijske aparate, zato pa pogrešajo časopisov, kjer bi lahko brali najnovejše novice tako rekoč ,črno na belem' No, iznajdljivi Severnjaki so si znali drugače pomagati in so ustanovili časopis ,belo na belem'. Ta časopis ni iz papirja, tudi ne iz svile, kakor so nekateri časopisi na Japonskem, pač pa iz ledu in snega-Vsak dan v visoko trdno, ledeno st6" no vklešejo najnovejše novice, ki so prispele po radiu in tako nastane originalen in zelo zanimiv časopis, ki Sa na naravni deski lahko bere vse prebivalstvo. Ljudje se zbirajo pred takšnimi časopisi in v gručah komentirajo novice, ki prihajajo z daljnega sveta v njih mirno zatišje. Priznanje na gramofonski plošči Te dni je umrl v Texasu bankir Geoffrey Sarver. V njegovi zapuščini so našli gramofonsko ploščo, ki jo J® sam posnel. Ko so jo navili, so vsi od presenečenja obstrmeli. S plošče se je oglasil Geoffrey ifj povedal, da je bil pred 16 leti umoru svojega tovariša. Podatki na plošči se izkazali za resnične, kajti so ugotovili, da je pred 16 zbudil veliko zanimanje in zavraten umor, čigar storilca ni mogla odkriti in je zato doslej nepojasnjen. Širom po svetu Okoli 70 tisoč kil srebra pridelaj® na leto na svetu. Od tega odpade na Mehiko 30 tisoč kil, na Združene države 20 tisoč, na Kanado 5 tisoč, na vse ostale, države pa le 15 tisoč kil srebra. Dež je zadušil nekega otroka v Kidanj u, ki je ležal na yrtu. Ko se je vlil dež, je mati odšla na vrt po otroka, a ko je prišla do njega, je v svoj® veliko žalost našla otroka mrtvega. Zavod za proučevanje psov so nedavno odprli v Stuttgartu. Zavod se bo bavil z vsemi vprašanji glede reje in izboljšanja pasjih pasem. Te dni so priredili razstavo psov, ki se je Je udeležilo 1500 najlepših psov. Najzanimivejši del razstave je pa tekma hrtov. Najlepši in najveličastnejši dvorec na svetu ima maharadža v Jaipuru v Indiji. Gradili so ga več let in ga cenijo na milijardo lir. Stavba ima dolgo vrsto pravljično opremljenih soban, na vsej stavbi pa ni nič manj kakor tri tisoč oken. Najmlajša italijanska babica je bil® stara komaj 36 let, ko je dobila prvega vnučka. V Italiji je nastalo pravo tekmovanje med mladimi in naj mlajšimi babicami, ker je vsaka zelo Ponosna, da ima še tako mlada vnuk® in vnukinje. Urad za preizkušanje vitaminov s° ustanovili v nemškem notranjem m nistrstvu. Zavod so ustanovili zato, d® bodo izpopolnili prehrano ljudstva ** jedili, ki vsebujejo dovolj vitaminov-ki so neobhodno potrebni človeškem11 telesu. Podzemeljsko vas prvih prebivalcev iz kamene dobe so našli arheologi Canoquebradski jami pri Jeanu n» španskem. V jami so našli mnog® ostankov prazgodovinskih prebivalce*-njihovega orodja in orožja, pa tud ostankov živali. V grenlandskem premogu so n®**j strokovnjaki mikroskopske sledov smrek, borov, javorov, lip, bukev, or -hov, cipres in drugih dreves. Znanstveniki so prepričani, da so v te ' ciarni dobi v tej deželi večnega le® rasli bujni gozdovi. Galebja jajca so pričeli izkoriščati n® Danskem, število galebov je na D®^ skem okroglo dva milijona, samice te znesejo v pomladnih mesecih 3,5 B* *• EL 1941XIX. Doživljaj enega dne Napisal FRITZ SCHICK Kadar je Roderich pregledoval zjutraj s vojo denarnico, ali bolje njeno vsebino, je bil skoro zmerom razoča-j n-. Takšen vsakdanji opravek, se mu j® sicer zdel izredno slovesen, vendar vči? zadov°ljiv. Denar, kakor je sam eekrat tarnal, pri njem ni imel obstanka. Tudi to jutro je Roderich pregledo-« vsebino svoje denarnice in ugoto-u ’.^a. je v njej en sam šiling. Ta ugotovitev mu je na mah pregnala se vesele misli. Trenutek je pomiš-Jt ’ P°\em je pa vzel iz suknjiča za-j vrii listek svoje črne obleke, terja-eY. za plačilo radia in naslov neke P ■Jateljice in vse skupaj spravil v enarnico. Potem je vzel iz nje edini “flg, ga položil na mizo in pričel nenavaden pogovor: inl i>anes nis^ navaden šiling,« je de-vr j 0'1®1''0!*.« danes si zame velika e™°st, ki mi bo pomagala dostojno Pr»Ziveti današnji dan. Samo ti mi j ®es pomagati, da bom dobro živel a, dan. Napni torej vse svoje moči in pomagaj!« rotem je šiling položil nazaj v de-^arnico in odšel iz sobe. Ko je Rodeča stopal po cesti, so mu čudne mi-sva'1? P° Ugibal je, kako bi Skl Šiling čim najbolje naložil. lenil je, da bo z njim poskusil igral-K0 srečo. Kavarna, v katero je Roderich za-*» je imela tri ločene oddelke. V so sedeli mladi moški s svoji-, 1 izvoljenkami, v drugem so pili favo Disatplii ,ir...................... tretj, tja - DRUŽINSKI TEDNIK Živali v ujetništvu Nilski konj Oedipus praznuje 35. leto Iz življenja edinega cirkuškega nilskega konja vil. pisatelji, umetniki in igralci, v •etn ie Pa bila igralnica in sto ‘l k°ra£il naš prijatelj. Odločno je - P1! v sobo, pozdravil navzočne da- Die ' m gospode, potem pa prisedel k ‘,lzmed miz. Svojo srečo je hotel li s^i pri remiju. Dobro se je za-?*> da je mogoče samo dvoje: ali ®^oje premoženje pomnoži ali pa izgu-j(]6Se. ta edini šiling in z dolgom od- tv 1Z igralnice. A kdor ničesar ne ®Sa, ničesar ne doseže in tega se je “1 tudi Roderich. j Pri prvi igri se je pokazalo, da •na Roderich izredno srečo. Zmerom nova so se ga držali ,asi‘, kakor da ‘ Se, edino v njegovih rokah dobro Počutili. Neka starejša poslikana dama J« menila, da mora imeti izredno ne-feco v ljubezni. Roderich ji je to Pfav rad pritrdil, da je vsaj tako zbu-i' nekoliko sočutja. Kaj kmalu je !e-j.UJ° na mizi pred njim štirinajst ši-'Ugov, kar se je Roderichu zdelo ve-1 kansko premoženje. S tem premoženjem je čez kakšno !ro zapustil kavarno in postal prav re volje. Zdelo se mu je, ko da ves svet smehlja, p Halo, Roderich,« je tedaj zaslišal. 8Dfedai je in videl, da mu teče na-iatv- ena ^zmeti njegovih ljubkih pri-L ,ilc- »Samo nebo vas je poslalo,« nii' l-t nafmejano povedalo dekle. »Podel ves dan prodajam dobro- D vstopnice, pa niti ene še nisem godala. Vi ste pa tako plemeniti in gotovo ne boste odrekli.« dob; Edini nilski konj, ki danes nastopa v cirkusu in s svojimi izvajanji zabava ljudi je star že 35 let. Rodil se je leta 1907. v berlinskem živalskem vrtu in že s svojim rojstvom izzval veliko zanimanje. Oedipus, kakor se nilski konj imenuje, je imel slabo mater. Bazen njega je namreč še vse svoje otroke pojedla takoj po rojstvu. Oedipus se pa ima za svoje življenje zahvaliti samo pazniku berlinskega živalskega vrta, ki je roparsko mater presleparil in ji Oedi-pusa takoj po rojstvu odvzel, čeprav je mati besno grizla okrog sebe, se mu je posrečilo novorojenčka zgrabiti za zadnji tački in ga izvleči skozi železno ograjo materine kletke na varno. Odslej je imel Oedipus skrbne vzgojitelje, ki so skrbeli zanj, ko za punčico svojega očesa in ga naposled le ohranili pri življenju. Po nekaj mesecih življenja so sicer strokovnjaki dognali, da raste njihovemu varovancu še ena zadnja tačka, torej lepotna nakaza, a vendar ga ta nakaza danes nič več ne kart ker na srečo ni rasla dalje Več ko dvajset let se v berlnskem vrtu ni rodil nilski konj. Sele ko je profesor Luta Heck odpotoval s svojo odpravo v vzhodno Afriko in prinesel s seboj samico in samca nilskega konja, so v živalskem vrtu spet laliko upali na naraščaj. Kronika berlinskega živalskega vrta pravi, da se je Oedipus lepo razvijal in so ga že leta 1909. cenili, da je vreden najmanj 7500 mark. Ko je bil pa star štiri leta je zanj izvedel Hans Stosch Sarrasani, lastnik velikega cirkusa, prižel ga je pogledat in ga kupil. Plačal je zanj 24.000 mark. Charles Braddbury, cirkuški dreser je šele dal nilskemu konjičku ime Oedipus. Z ljubeznijo in potrpežljivostjo ga je začel vaditi spočetka lažjih, pozneje pa težjih cirkuških umetnij. Cena Oedipusa je tako rasla z njegovim znanjem navzgor in dosegla po nekaj letih ceno 50 000 mark. Oedipus je takoj dobil svoj posebni cirkuški voz s stalno segrevano vodo in posebno oskrbo, čisto razumljivo, saj je prav on privabljal največ gledalcev. Nilski konji namreč tudi v cirkusih niso kar si bodi. In Oedipus je znal res nešteto nezaslišanih umetnij. Oedipus ne kaže nikakšnega domotožju po svoji domovini. Najbrže se niti ne zaveda, da njegovi sovrstniki veselo plavajo po tropskih rekah Afrike. Prav gotovo ne pozna njihovih veselih norčij. Vendar se mu prav dobro pozna, da ni prost. Oedipus je namreč poosebljena lenoba in dobrohotnost. Nič na svetu ga ne premoti, skoro nikdar se ne huduje. Njegovo ogromno žrelo z razmetanimi zobmi, kaže vse hujšega lastnika, kakor je v resnici. Kakor pripoveduje cirkuška kronika, se je Oedipus v vsem svojem življenju v cirkusu enkrat samkrat hudo raz- jezil. Ko je namreč Oedipus po svoji dnevni dresuri stopal skozi prostor, kjer so stali sloni, se je eden izmed njih z rilcem dregnil ob njega. To je bilo Oedipusu dovolj. Na mestu je obstal in se a vso močjo zaletel v svojega napadalca. Boj je bil kratek, toda silen. Napadalec je obležal ranjen na pozorišču. še danes se mu na ve- likanskih užeslh poznajo sledovi hudega boja z Oedipusom. To je Mia tudi njegova edina življenjska bitka, ki se najbrže ne bo več ponovila. Oedipus je namreč z dneva v dan bolj len in se mu ne pride kar tako do živega. 35 let namreč zanj ne pomeni tako malo. Zakaj tudi ujetništvo je napravilo svoje. Kako so iznašli sodavico Pogosto pijemo vino s sodavico in niti ne pomislimo, da se moramo tudi za sodavico zahvaliti nekemu bistremu izumitelju, kajti pred sto petdesetimi leti še ni bilo te umetne mineralne vode, pač pa samo prava mineralna voda. Kdo je iznašel sodavico in kako? Dr. P. Struve, nemški učenjak je obolel in se je moral zdraviti v Karlovih Varyh v letu 1818. Iz zanimanja, pa tudi iz dolgočasja je preiskal mineralno vodo in ugotovil, kakšne snovi vsebuje. Pozneje je skušal v svojem laboratoriju narediti prav takšno vodo in res se mu je posrečilo, da je naredil sodavico, ki sicer ni tako zdravilna kakor naravna mineralna voda, pač pa zelo prijetna za pitje. Edinstven hrast Med mestom Touenom in Le-Havrom na Francoskem raste blizu mesteca BeU lefosse več sto let star hrast. Pod tem hrastom sta sedela poleg tisočerih arugih ljudi še celo angleški kralj Karel H., (živel od 1660 do 1685), pozneje pa francoski kralj Ludovik 2CV-, (živel od 1715 do 1774). Torej je pravcati zgodovinski hrast. Hrast je ogromen in meri njegovo deblo v obsegu deset metrov. Vanj so postavili dva oltarja in ob njem dvakrat na leto mašujejo. Prva kapela je posvečena Mariji in je v njej po-, stavljen kip Device, ki ga je dala postaviti Eugenia, žena Napoleona. Stopnice okrog debla pa vodijo k drugi kapeli, posvečeni Kalvariji. Oba ključa kapelic ima shranjena poseben čuvar tega hrasta. La Domenica del Corriere »Pojoča« tla Japonski arhitekti se zaman trudijo, da bi zgradili tla, ki »pojejo«, ali ka-kakor se japonsko imenujejo »uguisu-bari«. Takšna tla so namreč gradili njihovi predniki pred tristo leti. Najzanimivejša in najbolje ohranjena takšna tla so v svetišču Chion-Inu v Kiotu. Tla vseh njegovih hodnikov, dolga kakšnih 240 metrov, so spretno podložena in obita s tankimi deščicami. Kadar stopa človeška noga po njih, se deščice upogibljejo in pri tem drgnejo druga ob drugo. Tedaj slišimo ptičjemu žvrgolenju podobne zvoke. Takšna hoja je baje zelo prijetna, človek ima občutek, da hodi po vrtu, kjer vlada maj in se bude mladi ptički. Takšnih »pojočih« tal pa nima samo omenjeno svetišče. Tudi grad Nijo, in nešteto drugih starinskih zgradb, se lahko ponaša s to znamenitostjo. Zal, da današnji modemi arhitekti z vsemi umetnimi modernimi pripomočki takšnih tal ne morejo zgraditi. Njihovi predniki pred tri sto leti so pa to opravili ■ golimi rokami tako rekoč. Dijaki pletejo Dr. Nagler, ravnatelj pennsylvanij-ske univerze, je prišel na posrečeno zamisel, da bi si siromašni visokošolci prislužiM izdatke za študijske stroške s pletenjem. Ustanovil je nekakšen klub pletiloev, zbral 150 dijakov in določil štiri ure na dan za pletenje. V štirih letih njihovega študija si visoko-šolcl, ki vsak dan pletejo po štiri ure, prihranijo 1700 dolarjev, kar jim zadostuje za kritje vseh študijskih stroškov v tej dobi. Dr. Nagler je pole« tega opazil, da dijaki, ki pletejo, veliko bolj zaupajo v svoj uspeh in so tudi bolj navezani drug na drugega, ko ostali visokošolci. Po prvem uspehu je sklenil dr. Nagler povečati svoj klub pletilcev. Ko je razpisal prijave, se je javilo kar 2500 visokošolcev, ki bi si radi s pletenjem prislužili denar. Dvojčki so nedeljivi Znanost se je zadnje čase precej zanimala za različne igre narave, v katere prištevamo tudi dvojčke. Znanstveniki so ugotovili, da so takšni dvojčki bolj povezani drug z drugim kakor si mislimo. Navadno imajo iste duševne in tudi telesne sposobnosti in se le v dvoje lahko lotijo kaj velikega. Posebno navezanost cinig na drugega kaže že na primer dejstvo, da so dvojčki kot otroci skoro nerazdružljivi če jih samo za nekaj časa ločimo, že se počutijo manjvredni in streme za tem, da se čim hitreje spet združijo s svojim življenjskim tovarišem. Najbolje za dvojčke bi zato bilo, če morejo skupaj dobiti primerno službo in se v njej skupaj boriti in ustvarjati, verjetno je, da bi tako dosegla velike uspehe. uivK ie deial Roderich,« kakšne rodelne vstopnice? Koliko pa sta-ne ena?« , 'Malenkost deset šilingov,« je slad- ^gostolelo dekle. Uraga prijateljica, povedati vam •lenani’ danes nič kaj nisem pri R. ,arilli« je nekoliko v zadregi dejal '°derich. Dlaf3 yendar ne boste trdili, da ai-vn>e.n*ti deset šilingov?« je nagajivo v?,5alo dekle. Hort •0 hudo 8Pet nil< Pritrdil je Qench. Ker mu drugega ni kazalo, P'ača]6* dobrodelno vstopnico in jo i j^a plačilo lahko sedite pol urice enoj v slaščičarni,« je spet sladko gorila lepotica. Pia? i Inoremo ravno reči, da je to V j 0 Rodericha kaj prida mikalo. Un^®arnici je imel samo še štiri ši-Čg ?'n to je bilo presneto malo. Kaj, torte? dekle Ilotcl° iesti ve6 kosov lewkoliko v zadregi je stopal poleg Hi 1Ce do prve slaščičarne. Dekle pa tudi aro®‘l° samo kosa torte, temveč taK 8kodelico čokolade in to ne stane . *nalo. Ko je strežnica vprašala Žei-ieSa, kaj želi, je dejal, da ga boli Se .• c *n ne bo prav nič jedel. To žiidn ?^elo njegovi prijateljici zelo v«o in kar n* moSla razumeti. Na r,a,.oJ?'0č mu je prigovarjala, naj si Ve„J * vsaj čašico grenkega encijauo-0(]L fsanja. Roderich je pa junaško na Bv -VSe izku5njave in mislil samo j, °J° prazno denarnico, jedla niegova lepa prijateljica podani.’ Ba i° vprašala: »Kaj boste pa >Ntf*Y2er Počeli?« 8e m-« • Se ie odrezal Roderich, »to jedla a>Nix!!vger počeli?« 8 se je odrez k*8* 130111 v Postelii i*1 bral « loiitg *k no,t £a Je o5teIo dekle, >od-**a Dl anie za jutri in pojdite danes Pelinies‘ Pridite ob devetih pome in SSLle bova v bar.« in , • »i upal ugovarjati, vdal R0 v svojo usodo, le šini, 8e « priajteljico razšla, mu a v glavo dobra misel. Kaj ko bi dobrodelno vstopnico prav tako oddal, kakor jo je dobil? Takoj je zapazil, da mu prihaja nasproti iiiuiia starejša dama, izredno bogata in dobra. Zakaj ne bi poskusil svoje sreče? Roderich je elegantno dvignil klobuk: »Poljubljam roko, gospa! Ne bodite hudi, da vas kar tako na cestj ustavljam. Danes sem namreč prodajalec dobrodelnih vstopnic ženskega društva. Takoj sem vedel, da boste imeli smisel za dobrodelnpst in z majhno vsoto pomagali siromašnim « >V kakšne namene pa bo denar?« je vprašala gospa. Roderich je prepričevalno dejal' »Prav za prajr bo z vsoto po/nagano enemu samemu človeku, ki je zdrsnil na rob prepada. Rešili boste mladega nadarjenega moža, ki vam bo vse Sive dni hvaležen.« »Kdo pa bo nastopal na tej dobrodelni prireditvi,« je dalje izpraševala gospa. »Izvrsten program bo,« je dejal Roderich in gospe naštel nek-»j najbolj priljubljenih igralcev, ki so jih imele starejše dame najrajši. »Dobro,« je dejala gospa, »dajte mi dve vstopnici.« »Zal gospa, imam samo eno,« je dejal sijočega obraza Roderich, »aaj veste takšne vstopnice so zmerom kakor vrednostni papirji.« Podal je vstopnico gospe in spravil deset šilingov, potem pa je zadovoljen odšeL Komaj je pa napravil nekaj korakov, že ga je prehitel ves zasopljen neki star prijatelj. »Roderich,« je dejal, »sam Bog mi je pomagal, da sem te našel. Pomagaj mi, popolnoma brez denarja sem in ne vem, kje bom danes prenočil. Gospodinja mi je odpovedala sobo. Dragi prijatelj, saj razumeš, prav gotovo imaš vsaj deset šilingov in te potrebujem za prenočnino.« Roderick je zavijal oči zdaj sem zdaj tja, vendar ni mogel iz kaše. »Menda je že tako v zvezdah zapisano, da moram biti zmerom suh,« ^ si je mislil in dal prijatelju deset šilingov, v denarnici je imel še trideset grošev. Roderich je zamišljen stopal dalje in ugibal, kako bi svoj poslednji denar primerno naložil. »Ravno ^ prav za tramvajsko vožnjo,« si je mislil, »Odpeljal ee bom po mestu neznano kam.« Takoj na prvi tramvajski postaji stopil v tramvaj, plačal vozovnico in se odpeljal. V vozu je bil neznanski naval. Roderich je stal v veliki gneči in ye tiščal krepkega moškega prebrisanih oči. Kakšnih pet minut se je tako prerival, tedaj je pa nekdo od zadaj z vso silo zgrabil njegovega soseda za rame in zavpil: >Na naslednji postaji boste izstopili,« potem se je nekoliko vljud-neje obrnil do Rodericha, Mn vi gospod prosim tudi.« Roderich je debelo pogledal, kaj naj pa to spet pomeni? Ali bo moral že spet kaj plačati? .. Šele ko so vsi trije na naslednji postaji izstopili, je izvedel, da mu je nesramnež v vozu ukradel denarnico, gospod, ki ga je pri tem zasačil, je bil pa policijski uradnik. Policijski uradnik je pretipal neznančeve žepe in našel v njih tri de-narnice. Vs6 tri j© pokazal Roderichu in dejal: »Izbiro imate, ta nepridiprav je dobro opravljal svoj posel. Prosim^ vzemite svojo nazaj.« Roderich je gledal svojo rdečkasto denarnico, venaar je ni vzel. »Zdaj ali nikoli, si je mislil. Vzel je najde-belejso denarnico in jo mirno spravil. Opazil je, da ga žepar Čudno gleda in se mu nasmiha, vendar si v svoji slabi vesti tega ni znal razložiti. Roderich je moral dati policijskemu uradniku še svoj naslov, potem je pa odšel. Vsebina denarnice je Rodericha izredno zanimala. Vzel jo je v roke in jo začel pregledovati. Njena vsebina je bila vse bogatejša kakor njegova. V njej je naš&l dva potna lista, nekaj drugih malenkosti, potem pa nekaj, pri čemer je Roderichu kar srce poskočilo — bankovec za sto šilingov. »O preljubi bankovee,« je poltiho dejal. »Tebi se imam zahvaliti, da bom danes sedel poleg lepega dekleta v baru, srebal opojno vino in plesa z lepo prijateljico.« Svojim mislim se ni dolgo vdajal Ura je bila že osem. Hitel je po taksi odšel po svojo prijateljico in se od peljal z njo v najboljši bar. Tam sta pila vino, plesala in se sijajno zaba vala. Po končani zabavi je peljal da kle domov, med potjo je pa dobil še zahvalni poljub. Ko je Roderich prišel v svojo sobo je bil zelo zadovoljen z dnevom. Se enkrat je premislil svojo zamotano dogodivščino, potem pa hotel odit spat. Tisti trenutek je nekdo narahlo potrkal. Roderich je začuden odprl in zagledal pred vrati žeparja, ki mu je v tramvaju odnesel denarnico. »Dober večer,« je dejal prišlec »oprostite, da vas motim v tako pozn uri. Rad bi dobil svoje potne liste nazaj.« »Potne liste?« se je začudil Roderich »Da,« je dejal prišlec, »bili ste tako ljubeznivi, da ste vzeli mojo denar nico namesto svoje in ste mi s ten izkazali izredno uslugo. Če bi namre policija dobila v roke moje potn liste, bi mi slaba predla. Rešili ste me velikih neugodnosti. Na srečo sem si zapomnil vaš naslov. Ušel sem ž različnim policijam in bom tudi ti srečno odnesel pete, če mi vmet mojo denarnico.« »Tu jo imate,« je nekoliko v zadreg dejal Roderich. »Potni listi bo še njej, sto šilingov sem pa porabil,« j skesano odgovoril. »Nič zato,« je dejal prišlec, »bankovec je bil tako ponarejen.« Vzel j svojo denarnico in vrnil Roderich njegovo. Trenutek nato je že izgini Roderich je bil spet sam. V glavi s mu je vrtinčilo. Dogodivščina eneg dne je bila res zamotana in je cel njegovi bistri glavi delala preglavici Pogledal je svojo denarnico in jo o( pri. V njej je našel en sam šilinj Tedaj ga je Roderich z vso vljudnosti nagovoril: »Dragi šiling, že spet si tu. Prizna moram, da si se dobro obnesel. Zan mlvejše dogodivščine, kakor sl mi , prinesel ti, si res ne bi mogel želeti Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir Alkohol — zlo v družini Iz gostilne je po samotni cesti prihajal majaje se suh in zmršen mož. Ob njegovi strani je stopicala majhna eklica, oblečena v borno, ponekod e raztrgano obleko, bosa, čeprav jv b večernih urah že precej hladno. Mož, pijan do onemoglosti, se je ie >o kratkem merjenju ceste, zvalil po 'eh. Ubogi otrok, ves trepetaje, je edel na tla poleg očeta in tiho za-okaL Nisem vedela kako naj ji pomagam, vendar sem ji svetovala, naj re domov. Otrok je zmajal z glavo n dejal: >Mati me je poslala po očeta in daj ne smem brez njega domov.€ Po dolgem času se je pijanea spet pravil na noge in se odmajal z otro-■■om za roko proti domu. Zasmililo ae mi je ubogo dekletce n pomislila sem, kako bridka je uso~ « ubogega nedolžnega otroka. Namesto, da bi kupil otroku tople obleke kos kruha, zapravlja denar po gostilnah in onesrečuje sebe in svojo 'ružinc Anka Zgodbica iz tramvaja Deževen dan je bil, ko san ae peljal v tramvaju. Vanj je stopil tudi tar možiček, da bi se popeljal v meri proti Sv.iKrižu. Ko je hotel >lačati vozovnico, je prestrašen ugo-»vil, da je bil denar izgubil. Sprevodnik mu je rekel: »Nimate denarja? Boste pač mo-ali na prvi postaji izstopiti.« V vozu je nastala tišina, ki jo je irekinjalo enakomerno udarjanje de-evnih kapljic. Kdo izmed potnikov bo plačal starčku vozovnico? Majhen, evno oblečen fantič je prekinil ti-ino. Pomolil je starčku liro in dejal: »Nate in plačajte!« Starček je vzel denar in medtem ko je plačeval vozovnico, se je mali arovalec izmuznil v sprednji del voza. Stopil sem za njim in mu ponudil liro, toda fant jo je ponosno odklonil. Očividec Kolesarji pozor! Pot preko Podutika, Pristave,THor-ula in Dobrave je prav prijetna za colesarske izlete. Včasih moraš svo-egu kovinastega konjička razjahati, e je klanec le prehud, vendar si pa >rav kmalu za svoj trud poplačan, co te na drugem klancu kar samo nese navzdol. Prav takrat, ko voziš po klancu navzdol, moraš posvetiti vso pozornost kolesu, ker se prav lahko zgodi, la ti poči os, odpove zavora ali se ti >a pripeti kaj takšnega, kakor se mi e zgodilo nedavno na Horjulskem dancu. Ko drvim po klancu navzdol in uživam pri tej divji vožnji in lepi okolici, kar na lepem zagledam pred seboj s smrekovimi hlodi zaprto cesto. Tik pred zapreko se mi posreči ustaviti kolo, če ne bi pa v krasnem oku priletela na cesto. Kdo je bil povzročitelj te nepri-etne zapreke? Kup otročadi je stal dvajset metrov od mene in opazoval uspeh svoje nakane. Mislim, da če >i prav čas ne opazila te zapreke, bi se lahko zgodila nesreča, ker se je za menoj vozilo še nekaj kolesarjev. Zato bi bilo pač najboljše, če bi starši enkrat za vselej prepovedali postavljati na ceste razne ovire, posipati jih z žeblji in črepinjami. Kolesarjem naj bo pa ta moja dogodivščina v opomin, da naj bodo oprezni in pripravljeni tudi sredi največjega užitka, da si bodo znali vsak hip pomagati. Kolesarka Na kopališču Zgodilo se je v onih vročih poletnih dnevih, ko si je človek prav rad privoščil mrzle vode, da se je vsaj za nekaj časa ohladil. Odšel sem na neko kopališče, kjer sem si poiskal primeren prostor na deskah. Nedaleč od mene je ležal na deskah, namenjenih kopalcem, bel pes. Ko se je naveličal ležanja, je pričel tekati okrog in ovohavati vse kote in ogle. Ker je po sreči ali nesreči zašel v vodo, je bil moker in je svojo mokroto kar po pasje otresal po kopalcih, ki so bili tako deležni neprijetne prhe. Vse to početje se mi je zdelo zelo čudno, ker sem nad blagajno čital napis, da je pse v kopališče jemati prepovedano. Iskal sem okrog gospodarja psa, pa sem zapazil, kako neka damica stiska k sebi mokrega šče-neta. Še več sem opazili Videl sem, kako si izmenjavata poljubčke in kako pes liže svojo gospodarico po obrazu, Vse to početje se mi je tako zagnusilo, da sem vstal in šel na drug, primernejši prostor, kjer mi ni bilo treba opazovati tako higieničnega početja. Kopalec. 6 ______ Dobri sfari časi NAPISAL F. UAGEMAN Jack se je resno zaljubil v vdovino hčer, lepo kakor reklamna slika za eobno kremo. Julija, tako je bilo dekletu ime, je bila sicer nekoliko premlada zanj, štela je šest in dvajset pomladi, medtem ko jih je Jack štel že petdeset, vendar ga to ni motilo. Prav dobro je vedel, da je kljub svoji 6tarosti še nenavadno svež in čil. Jackovi prijatelji so sicer zmigavali z glavami in trdili, da iz te moke ne bo kruha, vendar zaman. Dobro so vedeli, da je Julija lepa ko filmska igralka, da izvrstno jaha, igra bridge, poleg tega ima krasno postavo in naravne zlate lase. Jacku je pa srce takoj nagajalo, čim je le sedel v sedlo, bil je že nekoliko debelušen in po mnenju njegovih prijateljev prestar za ženitev. Kljub temu je pa Julija Jacka prav rada videla. Kadar je z njim govorila ali pa z drugimi govorila o njem, ga je navadno imenovala: »Prijeien dečko«. Zakaj tudi ne. Za Jacka ni vedela, koliko je prav za prav star, sama se je pa že približevala tridesetemu letu, bila je siromašna in imela mater, za katero bo tudi morala skrbeti. Najbolj ji je pa še ugajalo, da se je Jack tako negoval. Zato Jack pri prvih poskusih, da bi se svoji ljubezni približal, ni doživel poraza. Njegovo upanje je torej raslo iz dneva v dan. Tudi Julijina mati je bila nekaj posebnega. Bila je izredno negovana in svojih let nikakor ni kazala. Vsi, ki so jo poznali, so ji to priznavali. Ime ji je bilo Marija, štela je že precej čez štirideset let, vendar ni imela niti enega sivega lasu, bila je lepe, polne postave in se je zelo rada smejala. Imela je krasne bele zobe, lepe rjave oči in lepo izrezana usta. Sploh je bila mikavna gospa, kakor so vsi trdili. Vendar Jack vsega tega ni opazil. Kakor vsi moški njegovih let, ki se zaljubijo, je bil tudi Jack udarjen s posebno slepoto. Večkrat je že obiskal vdovo in njeno hčer na domu, vendar ie nikoli ni drugega opazil, ko svetlikajoče se oči mladega dekleta. Naposled je o njegovi usodi odločil radio. Julija in njena mati sta bili namreč pogosto sami in sta zato kupili radio, da bi se z njim kratkočasili. Nekega toplega nedeljskega popoldne je Jack spet prišel na obisk. Oblekel je svojo novo poletno obleko, ker je dobro vedel, da se v njej zdi za več let mlajši in se mu izredno dobro poda. V gumbnico si je spretno vtaknil cvet1 astre, lase je imel najmodernejše počesane in je diskretno dišal po sivki. S seboj je prinesel cvetlice za vdovo in hčer. Ko je podajal šopek Juliji, je pa zardel ko petošolec. Njena mati ga je nekoliko začudeno gledala, vendar ni rekla ničesar. Julija je odložila knjigo, ki jo je pravkar brala, postavila je Šopek v vodo, pogledala mater, ki je natakala čaj in ugotovila, da se nova poletna obleka Jacku izredno dobro poda. Takoj nato je odprla radio in pet minut nato je bila usoda treh ljudi zapečatena. Radijski napovedovalec je pravkar dejal: »Zdaj bomo začeli predvajati plošče melodij iz starih dobrih časov, kakor je to želela velika večina naših poslušalcev. Začnemo z .. .« Julija je poskočila in nejevoljno zavrtela gumb: »Samo teh starih plošč ne,« je dejala. »Zakaj pa ne?< se je vmešala njena mati, »stare melodije so mnogo lepše od modernih in človeka spominjajo na prejšnje dobre čase. Kajne, gospod Jack?« Jack je prav dobro vedel, da je idaj med dvema ognjema. Moral bi reči, da so stare melodije res grde in jih ni vredno poslušati pa ni in ni mogel. Lagati ni znal in stare melodije so mu bile resnično pri srcu. Tvegal je torej in dejal: »Stare melodije so res najlepše. Saj poznam skoraj vse.. .< Julija je počasi in zamišljeno umaknila roko od radia in se umaknila za Jackov hrbet. Ogledovala ga je od nog do glave, potem se s pogledom ustavila na njegovem obrazu in dejala: »Ali hočete s tem reči, da ste te stare melodije še sami slišali?« Jack je zardel in spet pobledel. Dobro je vedel, da je zagrešil veliko napako. Zamrmral je nekaj besed, ki ■o zvenele kot potrdilo na Julijino vprašanje, potem pa pobesil glavo. Zavedel se je, da je zdaj pokopal •vojo srečo. Julija je še enkrat premotrila njegov obraz, potem pa vzela v roke Knjigo, ki jo je bila prej odložila in brala. Naslov knjige »e je glasil: »Moderna nega lepote«. Tedaj se je iz radia že oglasila prva melodija: »O, moj ljubi Avguštin,«... Jack je bil nekaj časa s svojimi mislimi odsoten. Prav dobro je uganil nemi pogled črnih dekličinih oči. Vedel je, da ga je precenjevala in ugotovila, da je prestar. Zdelo se mu je, da so bile vse skupaj samo sanje. Da bi prekinil mučen molk, je dejal: »To pesem je v starih časih pel Leo Bauer.« »Ne, pel jo je Karl Christian,« Je popravila vdova in se nasmehnila. Sledtf je kratek prepir, kdo izmed čeden Jesenski plašč za tople in hladne dni. Kroj Je nov zaradi naborkov pod ramami in zaradi okroglega ovratnika. 4. IX. 1941-XDL ______ DRUŽINSKI TEDNIK ZATE, LJUBA MOJA! obeh ima prav. Potem sta Marija in Jack napeto poslušala dalje. Stola sta primaknila bliže k radiu, lica so jima žarela. Marsikdaj »ta s tresočim se glasom pomagala pevcu na plošči. Naposled sta morala globoko zadihati, spogledala sta se in se nasmehnila. Marija je ošinila Jacka in Jack Marijo. Spoznala sta tudi brez besed, da imata »orodni duši. Smejala sta se, lica so jima rdela. Čutila sta, da stare melodije vežejo okrog njiju neviden obroč. Čutila sta, da sta povezana ■ temi melodijami in s skupnimi spomini na minulo mladost. Julija je že davno odšla iz sobe, radio je pa ie zmerom prenašal ploščo za ploščo. Marija in Jack sta primaknila stole še bliže drug k drugemu. Solznih oči sta se zagledala drug drugemu v oči v neizmerni sreči. Zdi se, da moda meseca avgusta počiva. To je mesec, ko se obotavljamo, da bi si nabavili kaj novega, saj slabih dni še ni, topli so pa že v zatonu. Ta čas je pa najprimernejši, da na lastno pest pregledamo in prenovimo svojo garderobo. Ali se bojite, da bi se prenaglili, in popravljali obleke, preden veste, kakšna bo moda v jeseni? Brez strahu! Tendenca letošnje jeseni so nasprotja v barvah in v blagu. Moda res ne more biti praktičnejša, kajti dovoljuje nam, da z majhnimi sredstvi prenovimo stare obleke v nove. Torej hitro škarje in šivanke v ro- ke, da bomo lahko vse naše pridnosti oblekle že prvi hladni dan. Proč * oguljenimi in obledelimi deli, na nji* hovo mesto pa vstavimo novo blago« ki je nasprotne barve, kakor vsa obleka, za odtenek temnejše ali svetlejše. Zelo apartno je tudi kombiniranje enobarvnega blaga s kockastim ali črtastim blagom. Morda imate doma kakšen kos blaga, ki ga je za celo obleko premalo? Morda boste videle kakšen ljubek ostanek? Zdaj je najboljša priložnost, da ga kupite in s Pri' dom uporabite. Gornje slike vam kažejo nekaj primerov, kako prenovim0 dobro in z okusom stare obleke. B. kropu, jih odcedimo, prelijemo z mrzlo vodo in pustimo, da se odtečejo. Medtem prepražimo na masti očiščene umite gobe z nekaj sesekljane čebul® in zelenega peteršilja. Potem izmenoma zdevljemo v model za narastke v* kakšno drugo skledo plast makaronom potem plast gobic in tako do vrha-Zadnja plast morajo biti makaroni-Povrhu potresemo s kruhovimi drobtinami in prelijemo s kislo smetani« ki jo lahko sami posnamemo s kisleg“ mleka. Narastek pečemo v neprevroc pečici pol do tri četrt ure. Majhne modrosti za Evine hčere Ne bodi nezaupljiva. Ni vsak na5V®?’ ki ti ga daje starejši od tebe napače**j Nič ti ne bo škodovalo, če se boš 9“ časa do časa ravnala po teh nasvetu*- Staranje nikakor ni smešno. poB^ sli, da nobenemu življenju na širnem svetu ni prizanešeno s smrtj°> tako tudi tebi ne bo. Ne obtožuj svoje okolice, če ti ne kakšna stvar tako po sreči, kakor si želela. Ne huduj se na učitelja slabo šolsko nalogo, ne na mater tvojo slabo samovzgojo, ne na jezo in smolo, ki jo imaš s prijatelj*‘ ki sl si ga sama izbrala. Potegni sa. sebe za nos, to ti bo veliko bolj k° stilo kakor vsa druga jeza. ■I|IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII1IIIIIIIIIIIIII|,|I| I O K Y I R 11 I E M § E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. 5 | KLEIN | 5 LJUBU AN A, Wolfova * | Na te besede sem se spomnila ob pogledu nate, ljuba moja. Slučajno sem opazila, da se ti trese roka, ko si prižigala cigareto. Preveč kadiš, preveč ponočuješ, da bi izpolnila nenavadno praznoto svojega življenja, ki jo nenehoma slutiš. In tako si kvariš živce, prav po nepotrebnem. Ali ne bi nekoliko spremenila način svojega življenja? Ali ne bi za zmerom obrusila svojih krempeljcev in se odpovedala slovesu ,zanimive' ženske. Verjemi mi, te ,zanimivosti' se pozneje ne boš mogla več otresti, izpremenila se bo v smešnost. Kar je zdaj zanimivo, na videz upravičeno, se bo pozneje ljudem zdelo smešno, saj jih ne bo nič več slepila tvoja lepota. Če z dva in tridesetim letom ne boš imela moža in otrok, se bojim za tvojo življenjsko srečo. Pomisli namreč, da živi človek tudi drugo polovico svojega življenja, in kako neskončno dolga je, če je prazna m brez cilja. Zato ne igraj več svoje nevarne igre. Človek, ki ga nihče nima rad, je silno reven. Ti si takšen človek. Nekateri te požele, nekateri se te boje, nekateri te prezirajo. Nihče te ne ljubi. Ali ti ni težko, če to slišiš? Zdaj, ko to bereš, si prižigaš cigareto in nekoliko se je namršila. Kot samostojna ženska že od nekdaj nisi marala nasvetov, kaj šele ,pridig1! Vajena si ravnati nalašč drugače, kakor ljudje pričakujejo od tebe. To je tudi drobec tvojega odnosa do ljudi, odnosa, ki se ti bo v zrelejših letih maščeval, če ga ne boš izpremenila. Zakaj ne bi ljudi enkrat presenetila z odkritjem, da nisi samo lepa in sebična, temveč tudi prijetna, ljubezni in naklonjenosti vredna? Ali misliš, da ne bi bila ponosna, če bi imela dobrega moža in lepe, zdrave otroke? Ali misliš, da moški na tebi res občudujejo tvojo vnemamo duhovitost? Ne, njih zanimanje velja samo tvojemu telesu! Odloži cigareto, ljuba moja, in se zamisli. In vedi, da nisem ne zagrizena moralistka, ne stara, naivna tetka, ki povsod strahove vidi. Ne, opazila sem samo, kako strašno se dolgočasiš v sedanjem načinu življenja in ujela sem žalosten usmev okrog tvojih ustnic, ko je nekdo omenil, da se je gospod ta in ta poročil s tvojo sošolko. Bil je prav tisti, ki si nanj kot na svojega moža nikoli nisi drznila pomisliti! Naša kuhinja Kaj bo ta teden na mizi? Četrtek: Zelenjavna juha, cvetača v solati, pražen krompir. Zvečer: Kislo mleko, v oblicah krompir. Petek: Fižolova juha, makaroni, solata. Zvečer: Mlečen riž. Sobota: Goveja juha z vlivanci, sladko zelje1, krompirjev pire. Zvečer: Ohrovt z rižem2, solata. Nedelja: Ragu jeva juha, pečen domač zajec, pražen krompir, pesa v solati, zdrobov narastek. Zvečer: Ocvrte gobe, pražen riž, solata.. Ponedeljek: Krompirjeva juha, paradižnikova omaka, krompirjeva kaša. Zvečer: Pljučka s polento5. Torek: Ješprenčkova juha, kislo zelje, ajdovi žganci. Zvečer: Stročji fižol v solati, jajca. (Ta dva modela sta risa-na izrečno za „Družin8ki tednik" in nista bila še objavljena.) POPRAVILA NA LASTNO PEST Sreda: Juha iz stročjega fižola, zelenjavni zrezki*, solata, sadje. Zvečer: Makaronov narastek z gobami5, solata. Pojasnila: ‘Sladko zelje: Zeljnato glavo osna-žimo, zrežemo na večje kose in jih v slani vodi skuhamo. Ko je zelje mehko, naredimo svetlo prežganje, denemo vanj zelje ln ga zalijemo z vodo, v kateri se je zelje kuhalo. Da izboljšamo okus, pridenemo še nekaj, na koščke zrezanega krompirja in po okusu tudi kumine, ki jo na drobno sesekljamo. Preden denemo sladko zelje na mizo, ga še opopramo in po okusu dosolimo. •Ohrovt t rižem: Očiščen ohrovt zrežemo na rezance kakor zelje za zeljnato solato. Na masti lepo rumeno prepražimo najprej čebulo, strok sesekljanega česna in potem prepražimo še ohrovt. Ko je do polovice prepražen, mu pridenemo riža, osolimo, zalijemo z juho ali vodo in do mehkega dušimo. ■Pljučka s polento: Pljučka skuhamo in skuhana zrežemo na rezance. Na masti prepražimo sesekljano čebulo, malo zelenega peteršilja in nazadnje še pljučka. Ko jih nekaj časa pražimo, jih potresemo z moko in zalijemo prav malo z vodo ali pa še bolje z juho. Osolimo in po okusu opopramo. Posebej skuhamo polento, ki se prav dobro poda k pljnčkam. ‘Zelenjavni zrezki: 5 dek presnega masla ah masti zžvrkljamo z 1 jajcem, pridenemo pol kile kuhanega in pretlačenega krompirja, kuhane sesekljane špinače, kuhanega in sesekljanega korenja, zelenega graha, dušenih gobic, soli, popra ln 5 dek moke. Iz te zmesi naredimo zrezke ln jih spečemo na masti. Zelenjavne zrezke denemo s krompirjevim pirejem, dušeno peso ali solato na mizo. ■Makaronov narastek * gobami: Špagete ali makarone skuhamo v slanem Poznam te komaj nekaj mesecev, od tistega večera, ko smo te srečali v družbi naših znancev v kavarni. Takoj si zbudila pozornost nas vseh, saj si ena tistih žensk, ki obračajo nase poglede vseh žensk in večina moških, ki jih srečavajo. Zavedaš se svoje moči in jo izrabljaš, nič hudega ne sluteč jo preizkušaš na priložnostnih žrtvah, ne vedoč, da z vsako zmago izgubiš delček sebe, delček svojega bistva. Mlada si, lepa in muhava. Posebno ti je všeč, če imaš med častilci kakšnega poročenega moža, kakšnega družinskega očeta. To ti laska, ker nisi posebno modra. Včasih preneseš celo kakšno robato šalo, samo da bi bila zanimiva in moderna. V veliko veselje je, če so poročene žene nate ljubosumne in možje, ki ljubijo svoje mlade žene, te posebno dražijo. Saj ne zahtevaš od njih nič posebnega, samo drobne zmage, samo da vidiš, ali lahko povsod zmagaš. Takoj sem opazila tole: nekateri te občudujejo, drugi prezirajo. Nihče pa ne čuti do tebe prirodnega, ljubeznivega čustva naklonjenosti ali ljubezni. Nihče ti ne poklanja tistega spoštovanja, ki ga zakonski mož tako pogosto izkazuje svoji ženi, čeprav ima hkrati ljubico. Ob tem spoznanju mi je postalo žal zate. Ob vsaki priložnosti ponosno izjavljaš, da se še ne nameravaš poročiti, tako pogosto in tako ponosno, da tenkočuten poslušalec opazi v tem zatrjevanju skrito bolečino. Ali te morda še nihče doslej ni zaprosil, da bi z njim delila življenje? Ali res zbujaš samo silne strasti, ne pa nežne ljubezni? Da, nekoliko je to tvoja usoda. Nisi golobica, pač pa lepa, razvajena mačka. Že ko si imela komaj petnajst let, si bila ljubka, prikrita mačica. Še si bila ponižna živalca, samo včasih, kadar si opazila, da imaš nekakšno skrito moč v svojih zelenih očescih, si pokazala krem-peljčke. Najprej je bila to samo igra, kratkočasna zabava. Potem ti je prešla v kri, kakor pravimo. Danes si težko predstavljaš življenje brez takšnih zabav. Zdelo bi se ti prazno, dolgočasno ,malomeščansko', bi ga ti krstila sama pri sebi. Kljub šest bi dvajsetim letom si še premlada, da bi uganila, kako prijetno, kako neskrbno, čeprav nekoliko enolično je to ,meščansko' življenje. So ljudje, ki se zgražajo nad kičem, toda ne vedo, da so tisti, ki občudujejo kič, tako naivni, srečni ljudje, da jim je greh odpreti oči. Nekako tako je s tvojim odnosom do ,meščanskega' življenja. Morda res živiš bumejše, razgibano, nevarno življenje, toda mirne sreče ni v njem. Kako se ti je še kot dekletcu prileglo, če si kdaj lahko obmirovala v babičinem gugalnem naslonjaču pri kaminu! Ne, za nobeno ceno ne bi zamenjala svoje moderno opremljene sobe s ,to staro šaro', toda včasih si se le zatekla iz svoje moderne sobe v to starinsko ozračje... Tudi v življenju bi pogosto rajši zamenjala svoj nemirni način s staromodnim, družinskim mirom, toda bojiš se, da bi pri tem trpela tvoja osebnost. Nekoliko komplicirana si in zelo domišljava. Bojim se zate, ko boš prišla v nevarno dobo, tedaj, ko bo jela tvoja lepota veneti. Nekoč 8em govorila z zelo bistrim, kultiviranim umetnikom. Pogovarjala sva se o minljivosti ženske lepote. Dejal je med drugim: »Kadar vidim zelo lepo žensko, mi je zmerom nekoliko žal zanjo, saj ne bo nič brid-kejšega zanjo, kakor ko bo spoznala, da oveneva. Z nobenim pripomočkom, % nobeno kremo ni mogoče ustaviti propada, ki je toliko očitnejši, ker se je lotil umetnine, ki jo je bila ustvarila narava. Če takšna ženska nima druge opore kakor svojo zunanjost, je izgubljena. Nikoli več ne bo mirna, nikoli več zadovoljna. Zato bi morale tudi lepe ženske skrbeti, da bi si izbrale kakšen poklic, ki jih vse izpopolni, ali se pa še mlade poročile in se pozneje posvetile družinskemu življenju in otrokom. Če lepa ženska ostane v življenju sama, ji je starost vse hujša in bridkejša kakor povprečnim ženam.< dovolj pri ■nje večjih ostan-e tako raznih prilike. Odgovarjamo na vpcaša*i{a Metka: Brala sem, da je v modi ■Pet polno oprsje. Vendar se mi zdi, **a sem nekoliko premočna za nabra-he obleke v životku. Kako naj si polagam? Odgovor: Nepotrebno in neelegant-"° /e, če ženska bujnih prsi z nabrano obleko še podčrtava že tako Prebujno črto svojega oprsja. Ženske ■ bujnim oprsjem naj nosijo gladke, obleke s preprostim koničastim izre-■om ali pa obleke s prepetim život-kom. Ančka: Majhne postave sem, toda dobro raščena. Vendar bi vseeno rada ““a videti večja, posebno sedaj ko ■®nr zaročena z velikim mladeničem. *\ako naj se oblačim, da se ne bom sdela smešna? Odgovor: Majhne, toda dobro ra-oone ženske niso nikoli smešne, če *e znajo dobro napraviti. Se poseben ar veje od njih. Kajpak se morajo oblačiti svoji postavi primerno. Vse-ako se izogibajte prevelikih žepov, Previsokih klobukov, previsokih pet d ogromnih ročnih torbic. Tudi kloaki z velikimi okraji se ne podajo 1hajhnim postavam. Ne dajte se pre-jPotiti in ne kupite si čevljev z debeli lesenimi ali plutovinastimi pod-P ati! Podaj o se namreč samo slokim °lgim nogam. Gotovo bodo pa pre-Prosie nagubane obleke podčrtale o drobno vitkost. Tatjana: Brinetka sem z bledo polt-1° ,ln _s'oke postave. Sama imam zelo ada črno barvo, toda moji znanci mi Pravijo, da se mi ne poda, Vendar ugotovila, da v črnih oblekah ®oja postava najbolje pride do iz- Odgovor: Ce vam pravijo prijate-‘J1’ da se črna barva ne poda k vaše-** obrazu, imajo morda prav, to pa . be pomeni, da ne smete nositi run oblek. Okrasite črne obleke po volku z ovratniki, naborki ali čipkast trste barve, ki se vam najbolje Jc obrazu. Crne obleke že tako potrebujejo barvastega poudarka, da „ne zde preveč dolgočasne in otožne. Milena: Imam nekoliko »labo držo, mi j® ostala se od otroških let. f*to se mi bluze prav nič ne podajo. Ir v (>bleke mi ne padajo lepo. *-ako naj zakrijem, ta nedostatek: Odgovor: Vaš nedoetatek se bo •oko rekoč čisto Izgubil, če boste no-i bluze in krila. Bluze naj bodo pa a hrbtu prerezane in ukrojene v se-ojca. Spodnji del sedelca naj bo *°Wo nabran. Vera: Kakor hitro oblečem zvonča-J'<1 -rilo, se zdim sama sebi prede-in preokorna v bokih. Kakor J-to. so pa še zmerom moderna ne- VVr A n ooof ^ V n 4 ust sin Originalen kvačkan vzsrček .DRUŽINSKEGA TEDNIKA' V »Družinskem tedniku« smo že prinesli veliko originalnih vzorčkov za pletenje. To pot pa prinašamo originalen kvačkan vzorček, ki ga lahko uporabimo v različne namene. Vzorček lahko uporabimo za kvačkane prtiče. Izberemo si tanjši kvač-kanec, ki je lahko po okusu različne barve. Zelo lep prtiček je iz umetne svile, na kraju mu pa naredimo še nepredolge rese. V takšnem vzorčku kvačkamo tudi vložke za zavese. Kvačkanec mora biti debelejši in iste barve kakor je barva zaves. Prav tako pa lahko nakvačkamo poletno bluzo iz kvačkanca, bombaža, umetne svile, pa tudi iz tanke volne. Takšna bluza bo lahna in učinkovita. Zelo lepa je iz svetle rožnate ali modre barve. Popis vzorčka: Kratice: ver. = verižna petlja, ov. = ovita petlja, neov. — neovita petlja. Vzorček: 1. vrsta: same ovite petlje. 2- vrsta: 3 ov. * 2 ver. 1 neov v 3 ov. 2 ver. v 345 ov. — ponavljati od * dalje. 3- vrsta: * 3 neov. v 3 ov. 5 ver. — ponavljati od * dalje- 4. vrsta: 3 ov. v 3 neov. » 2 ver se utegne zgoditi, da pri likanju ostanejo sledovi. 4. Če je obleka ukrojena poševno, jo pustite tri dni viseti v omari na obešalniku, preden jo spodaj zarobite. 5. Krilo morate preizkusiti stoje in sede. To je zelo važno. 6. Če poskušate jopico, premikajte roke na vse strani, da bo hrbet zanesljivo dovolj širok. Kajti jopica, v kateri se ne morete premikati, se tudi prav gotovo slabo prilega. 3 ov. v luknjo, 2 ver. 1 neov. v srednjo 6. vrsta: 3 ov. v 3 neov. * 2 ver neov. — ponavljati od * dalje. 1 neov. v srednjo neov. 2 ver. 3 ov. v 5. vrsta: 3 neov. v 3 ov- 2 ver. ♦ luknjo. 3 neov. v 3 ov. 5 ver. 7. vrsta je enaka 3. vrsti. zvončasta krila? Kaj naj sto- rim? i 9^8°'- ar: Ce imate nekoliko široke tv '_ morate omisliti samo malo j, krilo. Blago naj bo tenko - fzko, da se bo oprijelo postave in y ..0 delalo nepotrebnih gub. Telo-e, •* boste shujšalil S. Pobrskajmo ned staro šaro! S prvimi septembrskimi dnevi se bližajo popravila in pripravljanja za jesen in zimo. Ne da samo pospravimo in počistimo stanovanje in vse omare, tudi pobrskamo med staro šaro in pogledamo še to in ono. Morda najdemo kakšno primerno stvar, ki smo jo že davno zavrgli, češ saj to ni več moderno. Toda to ni prav. Zmerom, še prav posebno pa zdaj, moramo porabiti vsak, še tako majhen košček blaga ali kakšne druge stvari. Najprej odberi-mo stvari, ki jih hočemo popraviti in prenarediti, da bodo kakor nove, potem se pa po redu lotimo dela. Ko skončamo ene stvari, se šele lotimo drugih. Nemoderne in preozke pletene jopice ? dobrim krojem «V POTRPLJENJE ^ ^Ahl Kar nevoščljiva sem vam, da jj^i nate sami tako lepe obleke kro-;5 Tako pogosto slišite govoriti glhn znankam, ki imajo toliko pobe«,*1 — da, prav pogum je potre-jjj ‘. — da se same lotijo krojenja bi- v^hja. In po pravici jih lahko Ji^jete, kajti ne samo. da si se-čisto po svojem okusu ■ brp kakor so si zamislile — in do-®iČ koliko je to vredno — tudi koliko denarja si prihranijo s tem. hika 8e ne znate krojiti in šivati, z^gTr he. oklevajte, saj vam bo morda *i hL i ko kdaj koli prav prišlo, če cq g*s*'e. vsaj kakšno preprosto oblek-sešili. Zato zberite ves svoj in vse svoje potrpljenje in se kolo ■ krojenja. Krojenje je namreč ga te umetnosti, šivanje pa dru-ae j**a°vica. Opozarjamo vas pa, da čedp V?mu> da imate pred seboj jit« kos blaga, ki se ga silno bobi b°kvariti, ne razburjajte preveč Žagj6 lotite dela čisto mirno in po- dili Sja’ vaJa in vaja! Če boste va nastegnete že mojstrica postati. \ g^j^dhjih vrsticah vam dajemo na ljat; ’ kako kroj pravilno uporab- na ne skušajte varčevati z dihe1? 8 tem, da tvorivo obrnete Nijs • > kakor kaže kroj na papirju. Hin nivbolj važnega kakor smer tka-Padla'06 ko^ete> da bo obleka ,lepo iftiat^8ak Posamezni kos kroja, ki ga * bu ilZre?ane8a ‘z papirja, pripnite komf . mi na blago, in sicer v ena-razdaljah in postrani proti pre ’ tako da se pri striženju nič ne kih «a e ‘n da nimate kakšnih dru 3 Prijetnosti, haj i^r°vizorno šivanje (heftanje) kakin Tla m°č skrbno izvedeno, s tvoj; a ^ cm dolgimi vbodi. Za tanka a uporabljajte rajši svilo, sicer lahko na več načinov popravimo in prenaredimo. Najprej jopico skrbno poderemo, nit zvijemo v pramena in jo operemo. Sušimo jo na odprtem in v senci, da volna ne obledi. Potem jo zvijemo v klobčiče in pričnemo ali plesti ali pa kvačkati. Iz takšne volne lahko spletemo novo jopico, če je premalo volne, si naredimo brezrokavnik, jopico, ki jo kombiniramo z drugo- Monograrai — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši jflateU&HUkcš LJUBLJANA, FranciSkanska ulica nasproti Uniona Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del barvno volno ali pa jopico za hčerko. Če je volna temnejše barve, lahko iz nje napletemo tudi hlačke za našega najmlajšega. V omarah najdemo kombineže in hlačke, ki so že tako strgane, da jih ne moremo več šivati. Iz takšnih kom-binež narežemo poldrug cm široke trakove, jih sešijemo skupaj, zvijemo v klobčič in z debelo kvačko ali debelimi lesenimi pletilkami napletemo predpražnik za kopalnico ali pa tudi pre- Urejuje A. Preinfntk Problem st. 137 Sestavil A. Schaffer N. W. Tagblatt 1935) Mat v 2 potezah progo za predsobo, če imamo več pisanih barv, lahko iz takšnega piate-riala napletemo tudi ročno torbico, jo uporabljamo za na trg in podobno. Kolikokrat smo se pozimi jezile, pokvarimo vse čevlje, če obujemo nje snežke. Da se tudi to zimo ne bomo jezile, si iz nogavic, ki jih ne moremo več nositi, naredimo prevleko čevlje. Odrežemo stopala in uporabimo samo vrhnji del nogavice, obvarujemo čevlje in hkrati porabimo tudi nogavice prav do zadnjega diha. Stare materine platnene rjuhe jemljejo poslednje slovo. Izrežite jih v neprevelike kvadrate in jih s kvačkan-cem ali čipkastim vložkom sešijte skupaj v lep prtič, ali pa za mične prtiče. Iz drugih koncev krpe in jih spravimo v domačo lekar no. Platnenih krp ni nikoli hiši. Rabimo jih za zavezovanje ran in pa za obkladke. Škatla, kjer spravljamo razne ke svile in podobnega blaga, je že polna, da ne vemo ne kod ne kam s tolikimi ostanki. V prejšnjih dobrih časih smo takšne neporabne ostanke da jali zbiratel.em krp, danes pa sami prav radi uporabimo še tako majhen kos. Iz takšnih ostankov naredimo preobleko za obešalnike in s tem varujemo obleko. Prav tako naredimo tudi ljubke prtičke, razne vrečke za robčke in podobno. Iznajdljivost in spretne roke lahko naredijo iz takšnih ostankov prave čudeže. Tudi predal, kamor smo spravl;ali volnene ostanke, se je že precej napolnil. Danes so ti ostanki še bolj kakor kdaj koli prej. Iz volnenih ostankov spletemo za otroka rokavičke z enim prstom, smučarske nogavičke, ki so lahko dvobarvne. Za najmlajšega pa spletemo za zimo l.ub-ke čepice, pisane ovratne rute in še veliko drugih praktičnih reči. Tudi domače copate naredimo iz takšne volne, za podplate pa porabimo star klobuk, ki ga na noben način ne moremo več uporabiti. Prav iz dna predala pa potegnemo stare babičine zavese, ki so podložene s svilo ali drugim blagom. Podremo jih, podlogo operemo, če je prekričeče barve, jo prebarvamo. Tudi del operemo in iz njega hčerki lepo obleko za svečane Iz podloge pa naredimo kuhinjske za-vesce ali pa jih uporabimo tudi za pregrinjalce otroški posteljici. Iz starega copatka, ki smo ga pozimi greli v postelji, pa naredimo: prevleko za likalnik. Copatko obleče-! mo na likalnik in ga tako obvarujemo: pred rjo in drugimi nezgodami. Ko bomo pospravljale po stanovanju, po omarah in predalih, bomo pregledale prav vse, kar se da porabiti. Ne zavrzimo nobene še tako neznatne reči, saj pravi že star pregovor, da po sedmih letih vse prav pride. Problem st. 138 Sestavil R. Biichner (Mannh. Tunder 1937. I. nagrada) Mat v 2 potezah . (Ta dva modela ata risana Izrečno za ..Družinski tednik" in ntsta bila še objavljena.) Z Jesensko hladnimi dnevi se je približala moda kostimov, tega najhva-ležnejšega ženskega oblačila. Kakšna je značilnost letošnjih jesenskih kostimov? Barve so umerjene, tvorivo kajpak prvovrstno, da nov kroj lepo pade. Kakor vidimo, so jopice izredno dolge, skoraj tričetrtinske, kar naredi postavo vitkejšo. Reverji so za spre- membo nekoliko bolj ženski, žepi pa veliki, našiti ali takšni, kakor smo jih bili doslej vajeni. Krilo Je po večini gladko in sega do kolen. Zanimivi so okroglo rezani žepi in reverji prvega kostima, česar doslej nismo bili vajeni. Tudi ovratnik drugega kostima, ki je iz mehkejšega blaga, Je nov ta ves kostim izredno poživi. Porabni nasveti R Če se vam zdi, da je čebula pre-« močna za solato, sesekljano zavijte; v prtič in jo nekaj časa držite pod« mrzlo tekočo vodo. ; Če s kuhinjskimi krpami prijemlje-', mo vroče lonce in drugo posodo, jih', predčasno strgamo in uničimo. Zato', st pripravimo iz bombaža spletene ali', skvačkane prtiče za prijemanje Ion-', cev. Dobre so pa tudi krpe, ki jih: naredimo iz starih in strganih brisač. Apnenec, ki se vam nabira v kotlih in drugih loncih, hitro odstranite, če denete v vodo kuhat nekoliko krompirjevih olupkov. Olupki vsrkajo ves apnenec in kamen kar na lepem izgine. Pruska igra Volk—Zollncr Stamberg, avgust 1941, I. e4, e5. 2. Sf3, Sc6. 3. Lc4, Sf6. 4. d4, edl. 5. 0—0, SXe4 [najbolje, vendar lahko privede do težkih bojev; Lc5 more Izzvati nevarni Max Lange-jev napad: 6. e5, d5. 7. ef, dc, ki je kljub visokim letom še vedno čil in dokaj nerazjasnjen). 6. Tel, d5. 7. LXd5 [slabše je 7. Lb5, Lc5 z 0—0] J>Xd5. 8. Sc3, Da5 [izmed obilnih možnosti najpametnejši umik) 9. SXe4, LcG. 10. 1x12 [Do sem je vse že zelo znano in običajno nadaljujejo s 10. Seg5, 0 0 -0. 11. SXe6 z daleč raziskano in izenačeno igro; Lid2 tudi ni slabo in krene na manj raziskano poti Dd5? [Beli hitro dokaže, da tu dama ne stoji dobro; Db6 ne zadostuje, za silo gre Dh5; najnaravnejši je razvoj z Lb4, ki vzdržuje ravnotežje]. II. Lg5, h6. 12. Lf6! [tega se ne bo lahko odkrižati, zato bo pa črni kralj trpel) Da5 [navidezno je zdaj beli v zadregi; njegova razvojna in pozicijska prednost pa ga že zapeljujeta k velikopoteznosti) 13. SXd4! gf6 [SXd4. DXd4, gf6. 15. SXf6 + , Ke7. 1«. Sd5+, Ke8. 17. b4! Da4 18. SXc7 + itd je nerazveseljivo) 14. SXe6, fefi. 15. SXf6+, Kf7. 16. Dd7 + !, Le7 [KX 16. 17. TXe6+ Kg 5. 18. f4+ in črni se že lahko poslovi od tega sveta). 17. DXe6+, Kg7. 18. Sd5, The8. 19. Te3 [znanilka smrti, seveda se črni še krepko otepa) Lg5 [poleg tega je bilo nekaj prida edino še: Tad8. 20. Tf3! n. pr.: Tf8. 21. SXe7, TXf3. 22. SXe6! (gf3? Dg5+), Dd2. 23. Dg4+, Kh8. 24. DXf3, bc6. 25. Df6 + , Kh7. 36. Df5 + , Kg7. 27. h4 in o beli zmagi ni ! dvoma). 26. Dd7+, Kf8. 21. b4! tza-: pre dami diagonalo in točko el n. pr.: :sxb4. 22. Tf3 + , Kg8. 23. Df7+, Kh8. ! 24. Sf6, LXf6. 25. DXf6+, Kh7. 2«. :Th3!) : DM. 22. Tf3+, Kg8. 23. h4! [pridobi 'važen tempo; zdaj ne 23. Df7+, Kh8. 24 Sf6, Te7! ubrani, na 23. Tf7 pa DXc2!) LXh4. 24. Df7+, Kh8. 25. 0g6 (z grožnjo Tf7) Se5. 26. DXh6^, Kg3. 27. Tf4, Dc6 [Ld8 bi bilo nekoliko teže ovreči, toda pozicija je *a črnega nevzdržna ; zadostovalo bi že 28. Sxc7!, še lepše pa 28. Se7+! BXe7. 29. De6+ in 80. DXe5 in osamljeni črni kralj se pač ne bo mogel dolgo upirati). 28. DXh4, DXd5. 29. Dg5+ črni se je vdal, ker ga že pretresa smrtni dih. ; Ljubka napadalna partija, ki im* tudi teoretično vrednost. PLAČAJTE NAROČNINO/ Pola mladosti 11 1 I M 1 i l i i i i i l i i l i i i i i i i i i I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I _____ LJUBEZENSKI ROMAN J I !_!_I IZ DANAŠNJIH DNI S. nadaljevanje Tisti večer je gospa Skalarjeva naročila Ivani, naj pripravi kaj sladkega, da si bosta z Alenko privoščili prijeten večer. Imela je marsikaj na srcu, zaradi česar bi rada govorila z moževo tajnico. Z bistrovidnostjo ljubeče žene je opazila, da je Alenka Zajčeva njenemu možu nenavadno všeč. Ana Skalarjeva je zaslutila nevar. nost, ki je bila toliko hujša, ker je bila osredotočena na dom, na tisti dom, ki ga je Skalar zmerom tako spoštoval in ga ogradil z visoko ograjo pred umazanimi valovi zunanjega življenja. Gospa Ana je tudi čutila, da tu ne bi šlo za hipno, opojno strast, temveč za globoko, tragično ljubezen človeka, ki bi hotel še tik pred zahodom svoje zrele moškosti doživeti mlado, čudovito ljubezen. Globoko je vzdihnila in pogledala Alenko, ki je mirna in nič hudega ne sluteč sedela njej nasproti: »Le glejte, da ne boste izgubili svojih rdečih ličk,« je dejala gospa Skalarjeva. »Večkrat sem že mislila, da bi vam dobro delo, če bi malo izpregli.« Alenka se je zasmejala. »Po štirih tednih službe še misliti ni na dopust, gospa Skalarjeva!« »Oh, kdo ve, jaz sem se nečesa prijetnega domislila, gospodična Zajčeva. Naj kar odkrito in kratko povem: rada bi vas vzela s seboj v Rogaško Slatino.« »Mene, gospa Skalarjeva?« »Da. Ne bi rada odpotovala sama. Tako bolehna sem zadnji čas. In če bi morala Tinka pustiti zaradi mene trening za teniški turnir, bi kuhala jezo, tako da ne bi bilo prijetno v njeni družbi. Zato je bolje, če jo pustim doma.« Temne gospenje oči ao odkrito počivale na Alenkinem zardelem obrazu. »Ali bo pa gospod Skalar privolil v prekinitev dela?« »Tega še ne vem. Najprej sem hotela vas povprašati, če bi vas to veselilo?« Alenka je zardela, čutila je, da ne zasluži tolikšne pozornosti. Hkrati ji je bilo kakor vsakemu poštenemu, mlademu človeku nerodno, sprejemati miloščino. »Seveda bi me veselilo, gospa Skalarjeva, in še kako! Zelo ste ljubeznivi, da me hočete vzeti s seboj, toda...« »Kaj ,toda‘, gospodična Alenka?« »Dvomim, da bi gospod Skalar dovolil, da bi ga zdaj pustila na cedilu. Dosti dela se mu je naku-pičilo.« Ana Skalarjeva je živčno zganila prtič. Čutila je, da je Alenka res tisto pošteno, dobro vzgojeno dekle, kakršna se ji je zdela in da govori brez prikritih misli in namigov. Obžalovanje in nežno ljubezen je začutila do nje, vsa tista čustva, ki bi jih morala čutiti do hčere, ki so pa z leti zamrla ob hčerini nesprejemljivosti in hladnosti. »Govorila bom o tem s svojim možem,« je naposled dejala in obrnila razgovor v drugo smer. Nekako ob istem času je zvonil Marko Brezar pri Juriju. Dvakrat dolgo, enkrat kratko, je bilo znamenje za posvečene. Jurijeva kuštrava glava se je prikazala ob oknu: »Glej ga no, ti!« In že so se zaslišali krepki, vendar nekoliko podrsa joči koraki, hiteči proti vratom. Jurij je odprl vrata in z velikodušno kretnjo povabil prijatelja v sobo. Marko je nerad hodil v obisk k svojemu prijatelju, ker ni prenesel nereda po sobah. Jurijeva soba je bila zgled samske sobe. široka postelja s čebulnato zaokroženimi stolpiči je bila že pripravljena za spanje, na mizi je dogoreval špiritov gorilnik, v kotu so stale smuči, ob oknu pa miza z risalno desko. Jurij sam je tičal v visokih klo-bučevinastih škornjih, ki jih je tako rad obuval, kadar je ostajal doma v slabo kurjeni sobi in delal. »če imam mrzle noge, 'nimam nobene ideje,« je pojasnjeval tistim, ki so se čudili tej nenavadni obutvi. »Na zdravje, Marko!« »Dobro, da si doma.« »Kje naj bom pa drugje, ko gre proti zadnjemu?« je zagodrnjal Jurij. »Kaj si pa ti tako dobre valje, kakor da bi bil našel mošnjo s cekini?« »še več kakor cekine, dragi moj!« »V svojih denarnih zadevah si pač ne morem misliti česa lepšega... No, na dan z besedo! AU misliš, da bom še uganke reševal?« Marko je sedel na edini stol, ki je stal sredi sobe — drugi je stal pri mizi ob oknu — in si odpel suknjo. »Ti, našel sem .kraljico brez*!« »Ne, res?« Jurija je novica očitno presenetila. »Ali se je naposled le oglasila?« »čenča, zdaj po štirih tednih!« Jurij je razočarano zažvižgal »Zakaj pa ne? Zenske so muhaste!« »Ne verjameš? Nič zato! Obleci se, ven greva!« »Izvrstno! Lačen sem kakor volk!« Deset minut nato je Jurij zaloputnil vratca Brezarjevega avtomobila, ki je proti svoji navadi z izredno hitrostjo zdrvel proti mestu. Večerjala sta pri ,Figovcu*, kamor je Marko posebno rad zahajal, če si je hotel privoščiti nemoten večer v družbi kakšnega prijatelja. Jurij si je kajpak privoščil levji delež večerje, toda delal se je, kakor da mu je Marko dolžan obilnega prigrizka, če ga hoče ves večer gnjaviti s svojo ljubeznijo. In potrpežljivo je poslušal prijateljevo pripovedovanje, hkrati pa pridno nalival črnino v kozarce. »Na njeno zdravje, Marko!« je zabrundal in dvignil kozarec. »Na zdravje, na njeno zdravje!« je ponovil Marko in proti svoji navadi zvrnil kozarec do dna. »Sicer pa, tudi zate imam nekaj novega.« »Kaj? Pa ne tudi kakšno dekle?« »Tisto ne.« Marko se je od srca zasmejal. »Ker sem prepričan, da boš po nekaj tednih zapustil risalno desko, sem ti mislil predlagati, da bi za spremembo narisal nekaj originalnih modnih modelov za salon ,Iris‘. Irina Slaparjeva menda dobro plačuje nadarjene modne risarje. Zakaj se ti ne bi poskusil v tej stroki?« Jurij se je nehal Močiti z vžigalnikom, ki ga nikoli ni hotel ubogati in izpod čela poeledal prijatelja: »Ali je bogata?« »Vse v redu, Jurij. Pri njej sem srečal nekega industrialca — imena si nisem zapomnil — zdi se mi, da je ozadje te izredne ženske. Vsekako imata oba nekaj pod palcem.« »človek bi se od veselja razjokal, da ima takšnega prijatelja kakor si ti,« se je raznežil Jurij. Nekateri ljudje postanejo ob desetem kozarcu pretepači, drugi govorniki, tretji so sladko ginjeni in hvaležni vsemu svetu. Jurij je bil med poslednjimi. »čas je že, da greva spat,« ga je opomnil Marko. »Jutri, ko bom izvedel na policiji, čigav je elegantni štirisedežnik, se bora oglasil pri tebi.« »Peter Skalar... Skalar?« je premišljeval drugo jutro Jurij, »človek božji, kje neki sem že pred kratkim slišal to ime? Pokaži naslov, Marko. Pod Rožnikom 24...?« Na lepem si je potrkal s prstom po čelu: »Mira Novakova, kajpak Mira!« »Kako Mira?« »Trenira na tenišču z neko gospodično Martino Skalarjevo za damski teniški turnir! To je tvoja .kraljica brez*! Kaj praviš k mojemu detektivskemu vohu?« Marko ni nič odgovoril, temveč se obrnil k oknu. Tako dolgo je iskal zaželeno ime, da ni mogel prav verjeti, da naposled ve zanj. .Martina' je premišljeval. .Nekoliko trdo ime za njen nežni, sijoči obraz/ Jurij je utihnil. Kadar je bil zelo ganjen ali razburjen, je zmerom dosti govoril. Prav narobe kakor Marko. Zata. se je Markovega mol- Mu je že bolje »Rad bi primemo knjigo za bolnika« »Ali naj bo morda kaj religioznega?« »Ne, hvala, mu Je že bolje « Predolg mesec Gospa Krokarjeva: »Gospa soseda, ali vsaj mesec dni izhajate s plačo svojega moža.« Gospa Peteršiljčkova: »S plačo že, toda z mesecem ne. Zmerom mi ostane enajst dni. Napredek »Helena, zakaj si pa danes tako dobre volje?« »Pomisli, danes sem prvič sama skuhala in moj mož tega niti opazil ni« Optimist »Danes sem sl kupil temne naočnike za avtomobil.« »Ali imaš avto?« »Ne, ampak srečko za avtomobilsko tombolo.« Mlad zakon Novopečeni zakonski mož pride toft-no ob enih domov, & kosilo še ni gotovo. »Torej moram h kosilu y restavracijo,« se razburja. »Počakaj no malo,« veselo d6 žena. »Zakaj, ali bo kosilo tako hitro gotovo?« »Ne,« pravi žena,« takoj se bom oblekla in odšla s teboj.« ka zmerom nekoliko bal, kar nerodno mu je postalo, kadar se je Marko takole obrnil vstran in gledal tiho predse. Marko se je obrnil: »Jurij...« »No, kaj?« »Kako bi pa to uredila?« »Hm. — Prav za prav morava samo dognati, kdaj ti dve damici trenirata. Pri lepem vremenu sta gotovo vsak dan na tenišču. Kratko in malo se postaviva k ograji in počakava na prvo žogo, ki prileti čeznjo. Vse ostalo se bo razvilo samo po sebi.« »Prav Jurij. Ali bi ti hotel vprašati Miro, kakšna je prav za prav ta njena znanka? Jaz ji rajši ne bi govoril o njej.« Jurij je raztreseno prikimal. Na lepem se je pa menda nečesa domislil, kajti skočil je pokonci, da bi kmalu prevrnil risalno desko in ogorčeno zakričal: »Nak, jaz ne bom govoril z Miro!« »Kaj pa spet imaš?« ga je nejevoljno vprašal prijatelj. Predobro je poznal Jurijeve muhe. »Imej me za neotesanca Marko, toda ne boš me pregovoril.« »Tak spregovori vendar, človek božji!« »Marko... Mira je vendar zaljubljena vate!« »čenče... to se ti samo dozdeva,« ga je tolažil arhitekt. Očitno mu V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh . tovarna JOS. REICH LJUBLJANA ni bilo posebno prijetno, da je bil prav Miro omenil. Misel na flirt z njo mu je bila postala že neprijetna. »Ne, ne, saj imam oči,« je odgovoril Jurij. Nenadno je zardel in pristavil: »Težko bi z njo govoril o teh stvareh, zdi se mi, da bi ji delal krivico. Dobro dekle je in rada te ima.« Marko si je skušal priklicati Miro v spomin. Šele tedaj se je bil domislil, kako dolgo že ni bil pri Novakovih. Vse odtlej, odkar je bil spoznal .kraljico brez*. Da, še zdaj se je spomni j al Mirinega razgretega obraza in njenega užaljenega pogleda, ko ga je zasačila, ko je risal v svojo beležnico dekle ob brezi. Res, Jurij ima morda prav... »Prav Jurij, toda kaj potem?« Jurij je skomignil z rameni in si prižgal novo cigareto. Kadar je kaj napeto premišljeval, risal ali dvoril lepi ženski, je zmerom kadil več kakor po navadi. »Morda bo najbolje, če ji pišeš. Saj si ji bil tako obljubil risbico, če ne boš spet pozabil pripisati svojega naslova, se ti lahko zgodi, da ti še odpisala ne bo.« »Prav. Kaj pa, če ima gospod Skalar več hčera in pride pismo v neprave roke?« Kdor se zadnji smeje... »Moj prijatelj se ml Je smejal, ko sem z natakarjem govorila francoski. Naposled se je pa le Izkazalo, da se najbolje smeje tisti ki se smeje zadnji.« »? ? ?« »Natakarju sem namreč rekla, naj račun predloži mojemu prijatelju.« V muzeja »Ta kip je star 2007 let,« pripoveduje uradnik muzeja. »Kako, da to tako natanko veste?« se oglasi eden izmed gostov. »Svojo službo v muzeju sem nastopil pred sedmimi leti. Takrat je bil kip star 2000 let.« Pameten sin »Kaj je pa rekel oče. ko si mu pipo razbil?« »Ali naj ponovim njegove zle besede?« »Ne.« »Potem pa ni nič rekel.« Na sodišča. Sodnik se na koncu razprave obrne k obtožencu in pravi: »Vi imate zadnjo beseda« Tedaj se obtoženec obrne proti vratom. kjer stoji njegova žena in dč zmagoslavno: »Ali al sllAala, stara?« »... ne bi rekel. Mira je nekoč dejala...« Jurij je nenadno utihnil, kakor da bi se bil zarekel. Spomnil se je bil namreč, da je nekoč Mira omenila, da je Martina Skalarjeva precej ohola in domišljava. ,Najbrže se ji kot edinki bogatega Skalarja predobro godi‘, je bila dejala. Toda tega ni mogoče povedati zaljubljenemu Marku. Marko je postal nestrpen: »Spomni se vendar že, kaj je bila dejala!« »Oh, kolikor vem, je rekla, da je Skalarjeva Martina edinka. Kar piši, ne moreš zgrešiti!« VI. Martina Skalarjeva se je pravkar vračala s treninga, ko je srečala pri vrtnih vratih pismonošo. »Ravno prav, gospodična Skalarjeva. Priporočeno pismo imam za vas. Ali bi podpisali?« Martina je raztreseno podpisala svoje ime, potem pa radovedno pogledala velik, temnosiv ovoj, ga na videz malomarno porinila v veliko športno torbico in se vnemamo — to se ji je zdelo posebno učinkovito in moderno — odpravila po belo nasuti stezi v vilo.« Priporočeno pismo zanjo? Kaj takšnega pač ni vajena. Kdo neki naj bi ji pisal priporočeno pismo?« Zadaj na ovoju ni bilo naslova. Vendar Martina pisma ni takoj odprla. Ni si hotela priznati, da jo je vznemirilo in da bi rada vedela, kdo ga je odposlal. Zdelo se ji je moderno in športno, če pismo vnemamo vrže na mizo, sama pa sede za toaletno mizico in si jame ščetkati trmaste, rdečkasto plave lase. Pozorno se je ogledovala v zrcalu. Ali je res tako napak, kakor ji zmerom zatrjuje oče? Kajpak, tako izrazito lepa ni kakor nova tajnica, toda takšne pravilne lepote se prej ali slej tako naveličaš. Martina je zahajala v tisto družbo, kjer ni potrebno, da so ženske lepe, pač pa .zanimive*, če je ženska .zanimiva*, je celo več kakor lepa. Ali je pa vsaj zanimiva? Da, to bi že utegnila biti. Z očmi je zadovoljna; sivozeleno se leskečejo pod temnimi trepalnicami. Lasje so tudi dobri, samo preveč ščeti-nasti so in drže samo preproste pričeske. Usta so nekoliko prevelika, zato so pa rdeča in razkrivajo zdrave, nenavadno bele zobe. »T3 sem podedovala po očetu* pomisli Martina, zapenjajoč si domačo obleko. Samo polt je prebleda in pod očmi se ji ob vsaki utrujenosti pokažejo temne, vijoličaste sence. Zdaj, ko je bila na soncu, so se na topem, šegavem nosu naredile drobne pegice, ki so se ji pa prej podale, kakor jo kazile. Drobno nabrana domača obleka je nekoliko zakrila mladostno oglatost njene postave. Martina je naposled segla po pismu in ga odprla z nožičem za rezanje knjig. Med prsti ji je zdrknil listič, na katerem je bila narisana breza, ob njej pa jokajoče dekle. .Najbrže ubog umetnik, ki si skuša tako služiti kruh. In tudi pismo je zraven! Gotovo prošnja za denar!* Brez pomisleka je vrgla Martina pisanje na mizo in odšla po debeli, beli pulover, da ga pomeri k novemu teniškemu krilu. Prav, ko ga Pacient: »Pri ribolovu.« Zdravnik: »čudno, saj ribolov pomirjevalno vpliva na živce.« Pacient: »2e, že, toda jaz nimam dovoljenja zanj.« Podobnost Teta: »Janezek je pa res čisto očetu podoben.« MaU: »Kako to? Meni se pa ne zdi « Teta: »In vendar je res. Kakor hitro mu odvzamete steklenico, že vpije.« V šoli Učitelj razlaga: »Grehi staršev se maščujejo na otrocih. Ali 'mi kdo ve povedati primer?« Janezek: »Kadar oče pomaga svojemu otroku pri domači nalogi « Moževe skrbi »Ali ti tvoj mož kdaj toži o slabih poslovnih uspehih?« »Za. Takrat, ko potrebujem novo obleko.« Ujel se Je »Janezek, zakaj imaš pa obvezan nos?« »Ve* mama, hotel sem samo podu-hatt, če je slanina v mišji pasti še sveža.« je jemala iz omare, ji je pa misel spet pohitela k risbici. Na koga jo neki spominja ta drobna ženska postava, ki jo je pa žal videti samo od zadaj? Nekoliko je podobna tej Zajčevi, tudi klobuk in črni kostim sta takšna, kakršna ima nova tajnica! toda saj ima lahko takšne kostime še nešteto Ljubljančank. Vseeno jo je pa ta misel sama spodbudila, da je spet vzela v roke pismo, sedla na stol in jela brati: »Spoštovana gospodična! Srečen slučaj mi je pokazal sled za vami... nu, vse postaja že kar rO“w mantično, ali ne? Skušam izpolniti svojo obljubo. Če vam sličica ugafa, bodite tako ljubeznivi in mi osebno odgovorite. Določite vi mesto in UTOi kjer se lahko sestaneva. Z odličnim spoštovanjem vdani Marko Brezar, ing. arh• Ljubljana, Mirje 23, I. nadstr. Martina je prebrala pismo, s® zagledala v zrak, ga spet vzela v roko in ga prebrala... Res ni vedela, kaj naj počne s tem pisa' njem. Ali naj bi bil to samo rafiniran prodajni trik ali kaj drugega? Zamenjava? Ne, to ni mogoče, kajti naslov in ime sta točna. In kolikor ve, v bližini tudi ni nobenega drugega Skalarja. Nu, saj utegne v miru premislit1« ali naj privoli v ta nenavadni se* stanek ali ne. In ščegetajoč občU' tek še nerešene skrivnosti jo )e prijetno vznemirjal. Pri obedu je bila Martina nenavadno raztresena. Nenehoma je mo* rala misliti na nenavadno pismo-Kakšen neki je, ta Marko Brezar? Bogve, ali je sploh njen tip" Pravkar ga je hotela primerjati z zasanjanim obrazom Charles* Boyerja, kar jo je zbudil v resnic nost jasni očetov glas: »Saj boš še ob belem dnevu zaspala'. Takšna utrujenost je P°* sledica tega nezmiselnega trenil' ga. Prihodnji teden bo tega koneC: odpotovala boš z materjo v Roga* ško Slatino!« Tudi Alenka je opazila Martini' no zasanjanost. In ugotovila je, d* je domača gospodična kar čedna, . kadar pozabi vihati nos in utripa« s trepalnicami. Ob očetovem nagovoru se je P* mehki dekličin izraz takoj izpre-menil. Gospa Skalarjeva se je hotela spretno Ogniti pričkanju. »Peter, mislim, da ne bi bile prav, če bi zdaj Tinko odtegnil gospodični Miri Novakovi, s kater° trenira za double v prihodnjem turnirju. Komaj sta se vigrali. P°* sodi mi nekaj tednov rajši gosp0-dično Zajčevo. Zdi se, da je slabo* krvna!« Skalar se je s hitrim pogledom ozrl v Alenko, ki je vsa zardela, s pobešenimi očmi na videz vnemar* no zajemala kompot. »Tako? In vendar je takšna kakor cvetoča pomlad! Ali bi mi mor* da še svetovale, naj odpotujem * svojo zlomljeno nogo v zdravilišč® za pljučno bolne?« Ana Skalarjeva je utihnila. Sp°' znala je, da je njen mož na tej točki celo občutljivejši, kakor se J® bila bala. Zaslutila je, da nikakor ne bi privolil, da bi vzela Alenk® s seboj; njena bližina mu je morda postala že predragocena. »Cele gore dela me čakajo Pr*‘ hodnji teden. Delo, kjer mi je spodična Zajčeva neobhodno W" trebna. In nekaj trgovskih Potr vanj, kjer nujno potrebujem taj' nico!« Gospa Skalarjeva je vzdihnila-Njen mož je opazil tiho odpoved ’ njenih krotkih, temnih očeh in ’ nenadnem občutku, da ji mor11 storiti nekaj dobrega, je dejal: »če že Tinka po vsej sili mara iz Ljubljane, si pa omis kakšno drugo družabnico.« . Martini se je odvalil kamen srca. Globoko se je oddahnila. , »Oh, čisto tujega človeka...« ' ugovarjala gospa. . „a Alenka se je na lepem neče* domislila. In kakor da bi se ba zamuditi primerno priložnost, J hitro dejala: „ »Gospa, če bi res koga iskal-jaz poznam zelo prijetno dekle « »Res?« e£j »No, to se boste ženske že m seboj zgovorile,« je nestrpno PJ kinil pogovor Skalar. »V svojo so grem, da se nekoliko počijem. ^ j, nes bom pričel narekovati že štirih, gospodična Zajčeva!« »Da, gospod Skalar.« .«19 Ko sta Skalar in Martina y£l iz sobe, se je gospa Skalan obrnila k Alenki: »Kdal bi se pa prišla vaša zna** ka predstaviti?« Alenka je pomislila. .„Ph.* »Najpozneje v dveh, treh »Lepo. Zdaj pa le pojdite na da se boste pred delom še na svežega ^ Vzrok živčnosti Zdravnik: »Prijatelj, neznansko ste živčni. Le kje ste si tako pokvarili živce?« KRIMINALNI ROMAN * NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P. I 1 I {Italijanščina za Slovence [ v besedi in sliki Epitatfio 27. nadaljevanje Maščevalec je obotavljaje se usmeril trudni korak po stopnicah avzgor. Zdelo se mu je, ko da ves hrnFan leze po navpični strmini dr« i' -*e naP°sied vendarle pri- rsai na poslednjo stopniščno plo-ln mu zameglilo pred očmi oio.? ■ 'ekel se J’e P1'611 vrata. S po-Meanjimi močmi je potrkal. „Jez. nekaj sekund so se vrata 1 in Previdno odprla. Prika-Zn" i6 ljubko Annino obličje. Dr£.u“en° in preplašeno hkrati je pogledala ven — in misleča, da i ^lnien človek pomotoma zašei i, ® , njeno stanovanje, je hotela Val vra^a- Toda nočni obisko-in se vmuznil skozi špranjo Tprf6- °P°tekel v njeno predsobje. osi ■’-e sPrevidela, da je mož lip • Mn Pomoči potreben; usmi-»a6 J-6 Premagalo njeno bojazen. „ ?}ni!« je vzkliknil Maščevalec slabotnim glasom. a b°žjo voljo! Vi ste! Kaj se Je zgodilo?« »Zaklenite! »Zakaj...« ^Policija... je za menoj...« vpet- hipov se je obotavljala; z le 1° ^ je sPrla. Naposled je pa nila ila k vratom in ji*1 zakle- »Hvala!« je hripavo del. sfusal se je vzravnati, pa je iz-S ? ravnotežje in telebnil ko snop S?, Meh. Anni je kriknila in se Klonil^ nadenj. Omedlel je; za-jnkani obraz je bil obrnjen ve -an' klobuk mu je padel z gla-b. krinka je zdrknila z ušesa. todbUrj?na se dotaknila Isrinke, je dahnil. roko. Pri priči je spet odmaknila tP? .?JC1 se je pa opogumila in poza I Mečevalcu krinko z obra-ip' ?asP°l zasenčeni obraz se ji Je zdel nekam znan. Z vso močjo nh 3e, uPrla v težkega moža in ga črnila. Iz prsi se ji je izvil udu-®n krik. Pri svetlobi je spoznala Keynoldsovo obličje. »Harry! Harry!« je tarnalo de-fele. »vi...« Za razmišljanje pa medtem ni “uo več časa Nekdo je večkrat za-Pored potrkal na vrata. Pot v nje-spalnico, iz katere je bila prav-*ar smuknila odpirat, je držala dnevno sobo. Odločno je za-|rabiia Reynoldsa za rame in ga Jv^ekla skozi vrata. Odprl je oči, snežnobelo dekliško posteljo in trudno nasmehnil. -?Tu morate ostati!« *prosim, se!« prosim, ne je šepnila, premikajte Deri naP°r°ni vseh svojih sil ga je žila Za pedi° dvigala in ga polo-Odn r P°steljo. Urni prsti so mu zcaKi- ?vratnik, slekli suknjič in beli i delovnik. Tedaj se je na m«- sraJci prikazal velik krvavo-1Qec madež... *^nni, veste...« Nikar ne govorite! Bodite mir-spite!« Pokrila kler bežno ga je in počakala, doni zaprl oči. V ogledalu je drhV°- 112113 svojo sliko: bledo, r^eco postavo v rožnatem kimo-<; v očeh strah in začudenje. Pet se je oglasilo trkanje, la ti • a spalnico in vtakni-! kla v žep- Razburjena je ste-Odnii stanovanjskim vratom in jih tlsnii Zunaj je stal Brent... Po- 3° je noter. 0grtwN’ kai si pa 80rcen0 vzkliknila. drznete?« je l*a?al mi je, toda drugače ne gre! 6a v am povem! Nekoga — neke-*asi rfSega starega znanca — smo tgUf .Vali v to smer in dovolj ftin ? vzrokov imamo, da ga išče->triav v tej hiši.« je ta človek?« »Maščevalec!« »v s* Pa upate...?« n0 r®okov imam dovolj... Približ-pQt]^ed tole hišo sem ga še videl, kaf eJ 3e pa nenadejano izginil ko Sa ?’ -£e ga imate morda skrite-’{5a)ši koj priznajte!« bi ■Jra*Co si upate domnevati, da ga Prav jaz skrivala... zločinca, ki briiK1 fsčete?« je na moč ogorčeno “nniio iz Anni. HU a Sa imenujte v božjem ime-tak0 ,arega prijatelja1, če vam je Hil tj^ubše,« se je zviška namrd ®rent. ftie i°sini vas, pojdite ln pustite »fipf 5lru!« Se ‘bom, toda ne prej, preden da p 0Itl na lastne oči prepričal, Haiflw' ni v vašem stanovanju. »K-. u-s°b° imate tu?« »Svinja je tam>< Merit bom.« da hi • 150 se je Anni trudila, Je t>v Prikrila svoje razburjenje, shraJiuPt stikal po kuhinji in mbi. Odondod se je napotil v kopalnico. V dnevni sobi je pogledal pod zofo in za zastore. »Kam pa tale vrata držijo?« je zdajci vprašal. »V mojo spalnico!« je strogo odgovorila Anni in naglasila besedico »mojo«. »Ali ste bili v postelji, ko sem trkal?« »Da.« »Drugih sob nimate?« »Ne. Zdaj ste se menda prepričali, da ste me po krivem obsojali?« »Še tja noter bi rad pogledal,« je lokavo menil in jo pogledal skozi polpriprte veke. »Saj sem vam vendar povedala, da je tole moja spalnica!« je ogorčeno vzkipela Anni. »Prav zaradi tega...« je predrzno del Brent. »Te pravice pa nimate, gospod! Priskrbite si najprej povelje za hišno preiskavo. Natanko vem, da državljanov ne smete nadlegovati v stanovanju brez pismenega povelja. Rečem vam...« »Zakaj se pa tolikanj branite, če ničesar ne skrivate? Hm? Pustiva povelje ob strani! Zahtevam, da mi odprete spalnico!« Ne da bi počakal njenega odgovora, je stopil k vratom in jih za-čel stresati za kljuko. »Lej, lej, zaklenjena spalnica! Ne mudite me, gospodična, ključ mi dajte!« »Ne grešite zoper predpise!« »Zaradi tega se boste lahko pozneje pritožili. Vi mi prav gotovo ne boste sodnik, gospodična. Zdaj pa poslednjič: Ključ sem!« »Ne dam vam ga!« je odločno zavpila Anni. »Prav; potlej bom pač odprl s silo.« Uprl se je v vrata, da bi jih vlomil. Anni je izprevidela, da bi bil vsak nadaljnji odpor jalov. »Počakajte. Tu, nate ključ!« Brent je odklenil in vstopil. Svojim očem ni verjel, ko je na zglav-niku opazil dobro mu znan obraz. »Harry Reynolds! Moj Bog...!« Anny je zardela do ušes, obšla jo je neznanska zadrega, toda kar koj se je znašla. Vse dobrote, ki jih ji je bil storil, in vsa krivica, ki mu jo je delala, so ji zdajci navdahnile odločen sklep. »Midva... midva...« je zajecljala. Brent jo je začudeno pogledal. »Hoteli ste reči, da je Harry vaš... in da je že ves večer pri vas; kajneda?« Anni je prikimala in se obrnila vstran. Mož v postelji se je pa s težavo po malem vzravnal in zapičil svoje temne oči v Brenta. »Brent, vi ste staro teslo!« »Kaaj?« »V tole stanovanje sem bil prišel kvečjemu pred desetimi minutami, da veste.« »Harry!« je kriknila Anni. »Le poglejte pod posteljo... tam ob znožju!« S tresočo se roko je pokazal smer. Brent se je sklonil in pobral krinko, ki je Anni v naglici ni utegnila skriti. »Vi, vi... Harry... vi ste.. Maščevalec?« »Da!« je odsekano pribil Rey-nolds. Brent je bil osupel. Obrnil se je k Anni. Vse to se mu je zdelo nemogoče. Anni je pa premišljala, kaj bi bilo zdaj najpotrebneje. »Ranjen je; obvezati ga moram. Prosim, pojdite zdaj... Jutri...« Zbežala je iz sobe, da poišče ob-vezila in tople vode. Brent je še zmerom bolščal v krinko. »Tega ne morem in ne morem razumeti...« je mrmral predse. »Nak,« je menil Reynolds s slabotnim glasom, »tega tudi ne morete. Zdaj pa bodite fant od fare in preložite aretacijo do jutri zjutraj. Prisežem vam, da sem za beg popolnoma nesposoben. Poglejte!« Odgrnil je odejo in pokazal krvavo ramo. Brent je kar zastokal ob pogledu na hudo rano in stopil bliže. »Jutri vas bom pa moral aretirati, Harry!« je opravičevaje se dejal. »I kajpak!« »Zal mi je. da sem tako napak... tako napak sodil Anny.« Reynolds ga je s pogledom prosil, naj ne govori o tem — in Brent se je uvidevno odstranil. Medtem ko je Anni skrbno izpirala rano in jo z vso nežnostjo obvezovala, je Reynolds molčal. Vendar je dekle nenehoma opazoval, medtem ko ga ona nalašč še pogledala ni. »Anni!« je zdajci nežno povzel. »Da...« Sulla porta d’un cimitero di un paesello italiano si legge: »Zakaj ste Brentu rekli...? »Kaj?« »No, saj še veste!« »Ker sem mislila, da bo verjel. Zakaj niste pustili, da bi tako mislil?« Stresel je z glavo in se nasmehnil: »Rajši na vešala, kakor vam sramoto !« »Vešala... vešala!« je kriknila Anni in solze so jo oblile. Prijel jo je nežno za roko. j »Zgolj prispodoba. Ničesar nisem* storil, za kar bi mogel zaslužiti to-1 likšno kazen. Verujte mi. Anni, da * no passegger) m popotnik, sem srčno vesel, da sem bil Mašče- * guardare gledati, valeč. Sporekel sem se s postava-* su na (predlog); zgoraj. O passegger, che guardi in su, Io fui quel che sei tu; Tu sarai quel che son io; Pensa a questo e va con Dio. Razloga besed cimitero m pokopališče. paesello (pa-ezello) m vasica. si legge (leddže) se bere, bereš (leggere; nepravilen glagol). passeggere in passeggero (skrajša- mi, toda z namenom in za dobro stvar. Nekaj let ječe mi je že prelestna resnica vredna, ki sem jo bil spoznal.« »Kakšna resnica?« je dahnila Anni. »Da me vi ljubite... Ne Maščevalca, temveč Harryja Reynoldsa... Bil sem že prisegel, da bom tole zakrinkano pošast za zmerom pokopal. To, kar ste hoteli zdaj vi zame storiti, me je navdalo z večjo radostjo, kakor kaznovanje nekaterih krivic. Anni, semle poglejte!« Obrnila se je k njemu — in videl je, da je imela solzne oči- »Anni, rad, neizmerno rad te imam!« Njej je zadrgnilo grlo. Zdelo se je, da jo nekaj boleče tišči k tlom. iui bil sem (essere), J va hodi, pojdi (andare; nepravilen ! glagol). II re dell'Egitto Maestro: Che cosa sai dirmi sugli antichi re deli Egitto? Scolare: Che sono tutti morti. Razlaga besed sai veš (sapere; nepravilen glagol). dirmi (nastalo iz dire mi) poveda-I ti mi. antico star. - re (množina neizpremenjena!) m ► kralj. Egitto m Egipt. morto mrtev; sono morti so mrtvi; Zdajci so se pa njeni občutki spro-}so umih (morire; nepravilen glagol), stili. Padla je na kolena, skrila J svojo glavico v njegovo naročje in...} jokala 1e* La popolazione della nostia tena Potlej je mirno zaspal, Anni je* pa vso noč čula pri njem, presreč-* na v zavesti čiste in resnične llu - * bežni. Zdaj se ji ne more zgodni* Quanti abitanti novera la terra? nič več! Nič na svetu ji ne more * Quanti ne puo sopportare? vzeti tega, ki je postal to noč samo* innanzi tutto, bisogna constata- nJen— jre che la popolazione del globo dal 36. poglavje »principio del XIX secolo a oggi si Je piu che raddoppiata: da 900 mi-Malo manj kakor leto dni poz-5ijoni siamo passati a 2000. Secondo neje je stopal ponosen moz skozi ^ calcoli di Malth gia ai nostri velika zelezna vrata-neke kraljev-*,. .. miliardi’di umani dov ske britanske jetnišnice. Na oko sijf?™1 venti mmarai cti urnam aov-presodil, da ni navaden kaznjenec. {1 ebbero pigiarsi su questa breve Narobe. Svobodno in veselo je zrljzolla. okoli sebe, lahak in gibčen je bil J La previsione non si e avverata, njegov korak. S polnimi pljuči jejma e pur vero che l umanita, gra-vsrkaval vase sveži zrak. Potlej jetzje agii immensi progressi della obstal in zavihtel klobuk ko je izJscienza negli ultimi cento anni, si avtomobila stopilo mlado dekle,|molti lica asgai rapidamente e, se CaSK i* »™dr r aue- »Harry! Naposled vendar!« jsto raddoppiamento, fra 110 anni, »Daj, da te vidim!« 2nel 2050, saremo quattro miliardi, »Notri, v vozu!« *e nel 2200 circa otto miliardi: cioe »Pa prav! Ukaži fantu naj naju Jla quantita massima di esseri uma- vozi okrog in okrog Londona. Re-1 ni che la terra, secondo le attuali gents Park, Hampstead! Anni,jconoscenze, possa nutrire Anni, kolikanj sreče mi je prinesel | ta dan!« Na varnem pred očmi radovednežev jo je vzel v naročje, jo vroče poljubil in se zazrl v njene lepe oči. »Tako dolgo si čakala name, Anni.« »Deset, dvajset let bi te bila ča- »No, tako hudo, hvala Bogu, ven-l: dar ni bilo!« »Sploh bi ti ne bilo treba iti v. zapor. Brent pravi, če bi bil ti sam! predlagal, naj te oproste, bi tej prav gotovo ne bili obsodili. Ti si< pa naravnost prosil, naj te zapro.: Grdun grdi!« mu je zažugala in; ga objela. ; »Res je. Skoraj tako se je zdelo.«; »Ali se ti ne zdi, da si bil neznansko neusmiljen?« »Nisem hotel biti, Anni, toda zdelo se mi je, da moram drago plačati srečo, ki se mi je tako nenadejano nasmehljala. Zdaj imam vsaj to prijetno zavest, da sem pošteno plačal svoje grehe. Ali ni tako prav, Anni?« »Saj nisi imel grehov, Harry!« mu je očitajoče zažugala. »Ne vem, kaj bi rekel. Postave so skovane — in vrzeli v njih ne sme človek na lastno pest mašiti.« »Harry, ne bodi tako strog s samim seboj!« ga je oštela Anni. »Dosleden sem; strog sem tudi do samega sebe. Videl sem pač več krivic, in sem jih skušal z lastno silo kaznovati...« »Ze, že, toda krivično vendar nisi ravnal,« mu je skočila v besedo. »Pustiva to, ljubica; pogovoriva se rajši o bodočnosti!« »O bodočnosti?« je skoraj začudeno vprašala in se mu zazrla v oči. »Da, Anni. O najini bodočnosti!« »Kje neki naju čaka?« »Tukajle... povsod! Kjer kolt! Svet je velik. Prosta sva in lahko potujeva, dokler naju bo volja. Prej pa, nikar me tako čudno ne Si črede pero che il nostro globo sia in grado di offrire vitto e al-loggio a una popolazione assai su-periore a otto miliardi di uomini. A ogni modo risulta dalle osserva-zioni della scienza che nel mondo il numero delle nascite e ora il quintuplo di quello delle morti. Cioe l’umanita aumenta di 50.000 capi al giorno, cioe 18 milioni al-1’aniTo. Razlaga besed abitante m prebivalec. novera šteje (noverare). terra f zemlja. ne jih. sopportare prenesti. innanzi pred; i. tutto predvsem, bisogna treba je (bisognare). constatare ugotoviti. popolazione f prebivalstvo. globo m krogla; zemeljska obla. principio m začetek. oggi danes. raddoppiare podvojiti se. ; secondo po. : calcolo m račun. Malthus znamenit angleški narodni gospodar (1766—1844). umano človeški; umani m/pl ljudje. pigiarsi stiskati se. zolla t gruda. previsione f napoved. non si d avverata se ni uresničila. pure vendarle. ultimo zadnji. si moltiplica množi se. assai (asaj) dosti; zelo. prendere per base vzeti za podlago. Ira v. massimo največji. šssere m bitje. attuale sedanji. conoscenza f znanje. possa naj more (potere; nepravilen glagol). nutrire (pre)hraniti. si črede misli se. pero toda; zato. sia in grado naj je zmožen (essere; grado m stopnja). oifrire ponuditi; postreči. vito m hrana. alloggio m stanovanje, bivališče. a(d) ogni modo vsekako. risultare slediti, izhajati (iz česa). ossetvazione f opazovanje. nascita f rojstvo. ora zdaj. qu'mtupIo (kulntuplo) petkraten, peteren. aumentare pomnožiti (se). capo m glava. Ouale e la luce piu igienica? Secondo uno scienziato russo, il dott. Koc, c’e un modo semplicis-simo per misurare il grado di tatica prodotto dalle singole luci. II metodo consiste nell'osservare quante volte si chiudono e si schiu-dono gli occhi in un dato tempo. Difatti e fisiologicamente dimo-strato che 1’occhio sl chiude ogni qualvolta la retina e affaticata. Impiegando 11 metodo su s6 stes-so, 11 Koc ha trovato che durante una lettura di 10 minuti l’occhio si socchiude: 6.8 al minuto con una candela 2.8 al minuto con la lampada a gas 2,2 al minuto colla luce solare 1.8 al minuto colla luce elettrica ad arco voltaico 2.9 al minuto colla luce elettrica a incandescenza. Tutte le luci che costringono 1’occhio a socchiudersl piu di tre volte al minuto devono essere scar-tate. La luce elettrica a incandescenza e quella del gas sono pro-prio al massimo limite di tolle-ranza. Razlaga besed luce f luč, svetloba. igienico (idženiko) higienski. scienziato (šenejato) m učenjak. c'e je; ci sono so (okerpljen po-možnik). semplicissimo zelo preprost, enostaven (semplice). misurare meriti. grado m stopnja. tatica f utrujenost. prodotto povzročen (produrre; ne-piavilen glagol). singolo posamezen, consistere (nepr. glagol) obstajati, sestajati. chiudere (nepr. glagol) zapreti. schiiidere (skjudere; nepr. glagol) odpreti. difatti v resnici, zares. lisiolčgico fiziološki; fisiologicamente (prislov) fiziološko. dimostrare (do)kazati ogni qualv61ta vselej kadar. retina f mrežica. affaticare utruditi. Jmpiegare uporabiti. letura f branje. socchiudere (nepr. glagol) pripreti. candela f sveča. lampada f svetilka gas m plin. luce solare sončna svetloba. arco voltaico obločnica. luce elčttrica a incandescenza električna žarnica. costringere (nepr. glagol) prisiliti. scartare izločiti, zavreči; škartirati. prčprio lasten, poseben; (prislov:) ravno. limite m meja. tolleranza f znosnost. glej, prej se bova pa zvezala za vekomaj.« Anni je zardela in pogled se ji je skalil. »He, ali si se ustrašila tega predloga?« jo je podražil ih jo ljubko prijel za bradico. »Ali se zdim mar plašna?« se je ljubko namuznila. Pogledala ga Je s široko razprtimi očmi in se mu nasmehnila. Pobožala je njegovo roko, tesno privito okoli svojega vratu. Odslovila sta šoferja in jo mahnila v okrilje visokih dreves. Zima je bila še v deželi ln hladen veter je bril okoli njunih lic. V srcih se jima je pa smehljala spomlad. Sla sta dalje in dalje, pozabila sta vse okrog sebe — in njuni vriskajoči srci sta vzleteli k soncu... KONEC ROBINZON na samotnem otoku | Št. 86. Vrnitev v votlino KRIŽANKA nja črka abecede. 6. Močna ali do-;; mače moško ime; kraj ob zasavski;; 1 234567891011 železnici. 7. Šesti ton c-durove skale;;; H- ■——j — del voza; tak vol je imeniten. 8. Pred-1! H — __ pona; poslanec iz sv. pisma; 9. Tuj-;; ________________ka za: draži; drevesa ga dajejo. 10.11 Podobnost, analogija; dihanje. 11.;; 4 ■ ■ Pogojni veznik; starim prebivalkam: 5 ■ Pl Balkana- ^ “ Navpično: 1. Oče; vrh v Ju-;; 7 m lijskih Alpah. 2. Cezar jo je osvojil;;; ™»g — ■------------MB neobhodno potreben za življenje. 3.;; — n-----® Veletok v Južni Ameriki; zemlja,;! — JBI — prst. 4. Kemični znak za galij; de-;; ^_________________ IH____________nuncirati. 5. Rimska številka; ozna- '■ 11 _BlI l l_______________čuje posamezno stvar ali reč; pripo-;; vedni pesniki. 6. Kvartaška barva;; \ Vodoravno: 1. Nauk o tempu ploščinska mera (= 57,57 m1). 7. Za-1 v glasbenem predvajanju; srd ali por; domači živali; isto kot prvo pod? slovanski polbog. 2. Teža zaboja ali 5. navpično. 8. Telesna straža, sprem- ♦ zavoja; grško moško ime (4. sklon ljevalec; kratica na listinah. 9. Bar- I mn.). 3. Vprašalni ali priredni vez- va veselja; pripadnik krščanske vere. J nik; nestvaren, neresničen. 4. Av- 10. Trojanski junak in Romulov! strijsko mesto; osebni zaimek. 5. Lev prednik; zarod, potomstvo. 11. Viso-;; tako govori; športna panoga; osred- | ke starosti, ostarel; nihče drug. ; • 2?$ \l?6___________________ - . I \r>’>____________________________________________________ Petek je storil vse, samo da bi Povedal je svoje ime, ki si ga pa skupaj odveslali proti votlini. M si oče spet opomogel od prestanega Robinzon pri najboljši volji ni potjo je kapitan pripovedoval strahu. Tekel je v votlino in pri- mogel zapomniti. Zato ga je krat- usodi svoje posadke, ki je se nesel kruha in vina. ko in malo imenoval četrtka. ujetništvu divjakov na enem izm Stari mož si je kmalu opomogel. Naposled so skočili v čolne in vsi bližnjih otokov. št. 87. Važen sklep mesto? Na srečo je tlakovanje manj mučno in zamudno. DESETKRATNO z b je del telesa, s S pa reč iz lesa ; z d nam ladjo nosi, z j le žalost trosi; z l divjaku služi, s p se s strelom druži; z r nam čas določi, s s ga sad potoči; s s pretres človeka, s t ima ga reka. Pozneje se je izkazalo, da je bila vse listine iz svoje kabine, se reši- bližnji otok in osvoboditi posadko ladja, ki sta jo odkrila Robinzon teljema ni mogel dovolj zahvaliti, ladje iz rok divjakov, in Petek, tista, ki ji je poveljeval Naši štirje prijatelji so zdaj usta- Petek je bil sicer tega sklep® rešeni kapitan. Ko je kapitan iz- novili nekakšno državico, katere zelo žalosten, zakaj bal se je 2* vedel, kaj vse sta naša junaka re- poglavar je bE Robinzon. Novi po- svojega očeta, ki je tako spet tve-šUa iz nje, se je silno razveselil, glavar je takoj odredil, da morata gal glavo. Vendar Robinzonovega Posebno, ko je spet imel v rokah četrtek in kapitan odveslati na sklepa ni mogel ovreči. št. 88. Novo presenečenje RAČUNSKA NALOGA 123—45—67+89 = 100. Obdrži isti red številk od 1 do 9, razvrsti pa med številke drugače in poljubno število znakov plus in minus (m in manj), da bo izid spet ravno sto! Celo več možnosti je. ŽENSKA STAROST Neka dama je takole pripovedovala na zavit način o svoji starosti (to ni nič nenavadnega, samo tako duhovito ni vedno) in starosti svojih otrok: »Zdaj sem trikrat starejša kot moj sin in devetkrat toliko kot hči. V svojem 36. letu bom še dvakrat tako stara kot sin in trikrat kot hči. Ko bom pa obhajala srebrno poroko (251etnica), bosta oba otroka skupaj toliko stara kot jaz. Koliko smo zdaj stari jaz in oba otroka in s kolikimi leti sem se poročila?« Kako se piše, pa menda le ne boste zadeli?! DOPOLNILNICA V soglasniške skupine: glr, skr, nrg, kcn, rbc, drg, str, vstavi samoglasnike, da dobiš besede takega pomena: 1. zabavljač, 2. jadranski polotok, 3. divjak ga ne uporablja in ne Balkanec, 4. zelnati štor, 5. dolina, 6. pesnik Slovfenskih goric, 7. bojeviti domačin iz vzhodne Afrike. Če spraviš najdene besede v pravi red, povedo njih začetnice slovenskega pesnika (roj. 1882.). Smrtno bled je pripovedoval, d® sedi v zadnjem delu votline dun-Tedaj se je Robinzon sam spl®2” v votlino, da bi se sam prepriča** V votlini je našel staro umirajo0® lamo. Privedel je lamo na svetu* da se je psiček Koder potolažU. Se isti dan sta se Robinzon in viti iz votline. Neprestano je lajal Petek odpravila na lov. Treba je in zavijal. Robinzon je zato po. bUo namreč dobiti čim več mesa, verU Petku nalogo, da ugotovi, zada bi z njim nasitila pričakovano kaj psiček laja. lačno posadko. S seboj sta hotela Petek je takoj zlezel po vseh šti-vzeti tudi psička Kodra, vendar ga rih v notranjost votline in se že za nobeno ceno nista mogla spra- čez trenutek ves prestrašen vrnil. šf. 89. Nepričakovan obisk SPREMENILNICA Kako dospeš najhitreje iz Turina v Meran na oddih? (Pojdi od besede do besede, tako da vsakokrat spremeniš pa eno črko. DELITEV ZAPUŠČINE Štirje otroci naj si enako razdelijo očetovo zapuščino. Hči, ki je bogato poročena, se odpoveduje svojemu deležu. Tako pripade vsakemu od njenih bratov toliko preko 700 lir, kolikor bi sicer prejel pod 700 lir. Kako velika je dediščina? STOPNICE Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka: Vodoravno po vrsti: 1. Hertz, sreča. 2. aduti, emplr. 3. mit, diva, Ga. 4. (l)iteraren, Ag. 5. Tana-narivo. 6. iz, v, jd. 7. soj, Maxwell. 8. paradigmam. 9.. iz, Od in, Iko. 10. kader, gojen. 11. amore, uhata. Dopolnilnica: Kihali Lermontov. čaroben lik: 1. ajd, 2. Avari, 3. Rja-vina, 4. Drina, 5. Ina. Enačba: Str-anka, ma-slina, ta-pir, rl-bič, Ca-pet — Strmatarica. Premi talnica: Stenar, Golica, štruca. črkovnica: Če pravica ne pomaga, krivica ne bo. Neverjetna igra: Bili so seveda igralci na instrumente ki so v orkestru igrali. Zapleten pravni spor: Učenec je takole utemeljil: če mi sodniki prav dajo, potem mi ne bo treba plačati; če pa bodo sodniki proti meni, tedaj mi po pogodbi ne bo treba plačati, kajti s tem bi izgubil svoj prvi pravni spor. Tako ali tako, Protagoras je kratko potegnil. 1. samoglasnik, 2. azijski veletok, 3. oblika pomožnega glagola, 4. glavno mesto belg. Konga, 5. zelo neprijetna padavina, 6. azijsko velemesto. SKRIT PREGOVOR Bajram, Amritsar, Pazin, necoj, pergament, kloven. Iz vsake besede vzemi po štiri zaporedne črke, iz prve pa tri. Te izločene črke, na kitajski način čitane, sestavljajo pregovor. MUČNO TLAKOVANJE Kako dolgo pot bi moral narediti tlakovalec, če bi hotel uvrstiti 2000 kamnov s premerom 10 cm in bi moral po vsak kamen sproti na začetno Robinzon in Petek sta se previd- stili Se tri, ki so šele na grožnjo no skrila za drevje in opazovala, ostali zadaj. kako se je čoln vsidral na obali To početje je bilo zelo čudno vl-njunega otoka. Iz njega so stopili deti. Petek je s prestrašenimi očmi do ušes oboroženi možje in se pre. sledil oboroženim možem in dejal vidno približevali. Robinzon je na- Robinzonu; »Ali vidiš, da tudi beli štel osem mož, za seboj so pa pu- ljudje jedo svoje tovariše.« »To vam bom jaz pojasnil,« je ?eJal hlastno, »tu sem na dopustu 'n,sy°3e zaročenke že dolgo nisem ”del... že leto dni... od najine zaroke. Vse se je med tem časom spremenilo — a to se vas ne tiče. včeraj sva se hotela sestati. Zaročenka mi je obljubila, da bo s svojo prijateljico in z menoj v Paviljonu Dauphinu na čaju. Tedaj se i? Pa zgodilo nekaj nenavadnega, ^toliko prej... ob štirih... me je Poklicala po telefonu in mi odpovedala sestanek, ne da bi navedla j®*;- Telefoniral sem njeni pri-‘ttfijici... tudi njej je bila odpovedala sestanek.. Nekaj tu ni bilo l zdelo se mi je torej naj- bolje, da se takoj k njej odpeljem. se je moj avtomobil ustavil pred “iso, sem jo videl stopiti v taksi... marsikomu se to ne bi zdelo dostojno, a naposled imam kot zaročenec tudi pravice, posebno v tak-sp pkoliščinah... skratka: sledil j?01 ji... in ko sem videl, da se pe-je v okraj, kamor se dama brez "Premstva ne bi smela upati, se mi je zdelo prav, da je nisem pustil “fez nadzorstva... Pred Augustino-vun muzejem je izvoščka odslovila, jr. sem presenečen... nikoli mi ne ,, Prišlo na misel, da se zanima za »oscene lutke. Hotel sem iti za njo, Potlej sem se pa premislil... odrekla P-11 je bila sestanek... zato nisem notel igrati vloge moškega, ki teka za dekletom.« .Chaumont je za trenutek utih-mi; sovražno nas je motril, kakor aa. bi pričakoval od nas kritike za ‘‘legovo vedenje, kritike, na katero “inče izmed nas še mislil' ni. čez nekaj trenutkov je nadaljeval: »Ob vhodu je visel napis, da je :“Uzej samo do petih odprt. Takrat ^e' bila pa že pol petih ura. čakal so111' 30 £e vrata nato zaprla, ';em mislil, da je pač zapustila hi-OjPri drugem izhodu. Kajpak sem J:11 divji... nihče rad ne stoji pol «'e na cesti... in še zaman. Davi V2tn Pa izvedel, da se sploh ni vrni-a... in gospod Bencolln pravi, da jnuzeja. ni mogla zapustiti skozi Kaksen drug vhod, ker ga ni.« »In vendar je še eden!« je vzklik- 11 Augustin vneto. »Pa ne za obiskovalce,« je menil Bencolin. »Ne... to ne... vrata drže qa stransko ulico, a dejstvo je, da so...« »Vrata, ki so zmerom zaprta,« je “Sncolin suho pristavil. Augustin mu je s strahom po-Sledal v oči. Nihče ni spregovoril aiti besedice. Na lepem je pa stari »lož poskočil in njegov glas se je 'spremenil, ko je zakričal: »Govorite vendar! Kaj boste zdaj storili? Ali me boste prijeli kot borilca?« »Za zdaj še ne,« je odvrnil Benčin, »za zcjaj si bomo samo mu-Hej. ogledali... to je eno... In dalje .operno še zmerom vedeti, ali ste dekle videli.« , Augustin je položil svoje vele ro-na mizo. Njegove ustnice so ho-J, * oblikovati besede, a niti glasu 111 bilo slišati. Naposled je zaječal: »Da! Odgovor, ki ga želite, se »jasi: da... videl sem jo! A to ni ts *’:• v muzeju so se godile reči... Zrif1 si ne morem pojasniti... Qi se mi, da sem blizu blaznosti...« »Vse nam povejte,« ga je pozval r„ nc°lin in obzirno potegnil sta-eSa moža nazaj na stol. ! *Ne vem, ali me boste razumeli,« jL.^ačel hlastno Augustin. Bilo je tp~“n°, da je že dolgo hrepenel po v da bi se izpovedal. »Muzej oscenUj lutk — za vas je to morda lip Sna stvar... zame... To je živ-J®nie s samimi pokojnimi... Nobe-KL,r°ke, ki bi ti pomigala... nobe. dr^a glasu, ki bi te nagovoril... Ka-z.Unaj na cesti sonce sije — ga Vsovidim- znotraj, kjer tičim, je e skrivnostno... Zelene luči ima-sk?‘" ki vse predmete oblivajo s cel nostno svetlobo... Kdaj pa kdaj - *o meni postane tesno pri srcu... W. 0 mora biti... javnost tako In to se poda tudi k stra-® Prizorom, ki jih kažemo... je Marat, krvaveč... z bodalom je TU'" ležeč v kopalni kadi... Tam ^Udovik XIV., z glavo na mo. jMBf =3 ■== g fi1 i 1 • ROMAN < ► rUsk, gijj-em tnalu... vernem posnetku SftiM ■e - tam je Napoleon na dii Postelji... skozi okno se vi- svet i sv. Helene... To je moj ščpk Dobro vem, da so samo vo-g0 ?.e lutke... če pa človek tako dol-b; med njimi... Pridejo ure, ko Piin - 2 hjimi spregovoriti... sto- bliznCez vrv> da bi jim bil čisto mftJv-.a ne smete misliti, da si do-teraJ^em, da žive... če bi se ka-bi ~i,‘zmed' njih premaknila... če ort ^l1 odgovorila — mislim, da bi strahu obležal mrtev.« Pil a t>mont se Je nestrpno prestoli ®encolin mu je dal znamenje, niti očesa ni trenil od Justina. ^abi]6},0 se je. da je stari mož pokoj (j . ?v°i° okolico, šepetaje, ka-dovni • vse to sam sebi pripove-le nadaljeval: ^e’ če Pridej0 ljudje v fUsn i« °bstanejo pred lutko Cafova]« mi.siijo, da je kakšen obi-iftiain bolj smešno je pa, če obiskovalca za voščeno lut- ko, ker se slučajno nekaj trenutkov ne gane — in krik nato, ko dozdevna lutka zakašlja!« Augustin se je zahihital sam pri sebi, a na lepem se je zazdelo, kakor da bi se zavedel naše navzočnosti. Dvignil je pogled in dejal: »Ali je kdaj kdo izmed gospodov slišal o madame Louchardovi?« »Meni se ima zahvaliti, da je prišla ob glavo,« je suho odgovoril Bencolin. »Oh — saj potlej ste njen dober znanec... meni ni simpatična — je pač tako. Nekatere lutke človek posebno ljubi... čisto zaupen je z njimi, druge pa spet... Z Louchar-dovo se nisem mogel nikoli sprijazniti... celo takrat ne, ko sem jo modeliral... zdelo se mi je, kakor da bi se vosek upiral... pri delu sem se celo ranil, kar se mi sicer nikoli ne zgodi... Kljub temu. je nastala mojstrovina... tudi lepo mesto je dobila... če jo vidite tam stati... čedno... elegantno... z njenim prijaznim smehljajem, ne Di nikomur niti na misel prišlo, da je morilka, ki je sekirico sukala kakor druge ženske kuhalnico... čisto nedolžna se zdi na pogled, v svojem kratkem krznenem ogrinjalu in rjavem klobučku.« Augustin je molčal, a izraz njegovega obraza nam je izdajal, da ga muči grozotna predstava. »Nekega večera sem jo videl,« je izdavil, »že več mesecev je tega... šla je v svojem rjavem klobučku čez galerijo...« Chaumont je udaril s pestjo po mizi. »Pojdimo,« se je surovo zadrl, »možaku se je zmešalo.« »Ne... ne...« je vzkliknil Augustin proseče, »poslušajte... bila je pomota... stala je na svojem mestu... Poslušajte do konca — zakaj če je bilo dekle vaša zaročenka, je vendar vse to v zvezi... Torej takole je bilo... mlada dama je vstopila.,, mislim, da je najprej mislila, da sem voščen... Zelo lepo dekle... in tako živahno... Vprašal sem jo, ali bi rada Napoleona videla... Ljudje, ki prihajajo k meni, ga hočejo vsi videti... najimenitnejši med vsemi lutkami... a zmajala je z glavo... hotela je vedeti, kje stoji Satir.« »Satir?« mu je Chaumont segel v besedo. »Kaj je mislila s tem?« »Eno izmed lutk,« je odvrnil Augustin. »Pokazal sem ji pot. Satir stoji v kleti... v sobi strahov... a nisem šel z njo... svojega prostora ob vhodu vendar ne smem zapustiti. Ko je šla po stopnicah navzdol, sem pogledal na uro... bilo je nekaj minut po pol petih... potlej sem se ozrl dol... gospodična je bila pravkar krenila za vogalom... in potem... In potem... Neslišno ;e šla neka ženska za njo... imela je kratko krzneno ogrinjalo, ki sem ga že poznal, in majhen črn klobuček... če verjamete ali ne — bila je natanko takšna, kakor madame Louchardova.« 2. poglavje Ženska in Satir Vreščeči glas je umolknil. Chaumont je prekrižal roke. »Ali ste slepar ali pa blaznež.« »še tretje je možno,« je Berco-lin segel v besedo, »morda je bila oseba, ki je bila voščeni lutki na moč podobna.« Obrnil se je k staremu možu. »Ali ste kaj ukrenili?« »Saj nisem mogel! Predstavljajte si, da bi ji sledil in bi zagledal voščeni obraz s steklenimi očmi... Ne... toliko poguma nisem imel. Stekel sem k blagajni in vprašal svojo hčer, ali je predala vstopnico dami v krznenem ogrinjalu in rjavem klobuku — a vedel sem, da bo zanikala...« »Kaj ste potem storili?« »Popil sem kozarček konjaka.« »In potem?« »Potlej sem legel v sobi na divan in sem tam ostal do petih.« »Kaj pa, če bi bil še kdo prišel?« »Tik pred koncem malokdaj še kdo pride.« »Ali je to vse, kar veste?« »Da.« Augustin je strmel v tla in naposled zamrmral: »Blazen... jaz naj bi bil blazen... Morda sem res...« Bencolin je vstal. »Pojdimo v muzej.« Ko smo šli čez plesišče, sem pogledal po možu s tičjim profilom. Sedel je še na istem mestu. Tri prazne steklenice na mizi so bile pojasnilo za njegove steklene oči. Ko smo bili spet na cesti, je bilo nočno življenje že potihnilo. Velikanski obok Vrat St. Martina je grozeče kipel proti oblačnemu nebu. Veter se je zaganjal v vejevje dreves in trgal ovenele liste, ki so nam padali pred noge. Tu in tam je bila še luč. Skozi okna smo videli natakarje, ki so zehaje skladali stole na mize. Dva stražnika sta na nekem vogalu strumno pozdravila, ko sta spoznala Bencolina, nato pa nadaljevala svoj obhod. Okraj, kamor smo zdaj prišli, se je zdel kakor izumrl. In vendar sem imel neprestano občutek, kakor da nam sledijo oči, kakor da bi za spuščenimi oknicami stala truma sovražnikov, sleherni trenutek pripravljena na naskok. Rue Apolline je kratka in tesna. V vogalni hiši je bar s plesiščem. Na umazanih zavesah so se premikale zibajoče se sence. Ravno na nasprotni strani smo se ustavili. Nad vhodom je visel zarjavel napis, čigar zlate črke so bile komaj še čitljive. Napis se je glasil: MUZEJ AUGUSTIN Zbirka voščenih lutk in redkosti Ustanovil I. Augustin 1. 1862. Odprto od 9 zjutraj do 5 popoldne in od 8 zvečer do polnoči Augustin je pozvonil, čez nekaj trenutkov je zaropotal zapah. Pred-sobje, v katerem smo stali, je razsvetljevala cela vrsta zaprašenih žarnic, razvrščenih v obliki črke A. Na stenah so napisi napovedovali senzacije v sobi strahov in poudarjali vzgojno vrednost ogleda mučil izza časa inkvizicije in lutke krščanskega mučenika, ki so ga bili vrgli levom. Naivna patetičnost teh napovedi nama je z Bencolinom izvabila samo bežen smehljaj. Na Chau-monta pa naštevanje znamenitosti, ki jih je kar z očmi požiral, očitno ni ostalo brez vtisa. Dekle, ki nam je vrata odprlo, je stalo ob strani in nas gledalo z neprikritim zanimanjem. Niti za trenutek nisem podvomil, da imam Augustinovo hčer pred seboj, čeprav ni bila staremu gospodu prav nič podobna. Najbolj so na njej zbudile pozornost temne oči, ki so izražale neprestano čuječnost. Na lepem je stopila bliže, prijela očeta za roko, pomigala z glavo proti nam in ga vprašala: »Policija?« Augustin je prikimal. »Upam, da si jim povedal, da smo imeli veliko izgubo, ker smo morali že ob enajstih zapreti? Ali si pa samo nesmiselnosti govoril?« Stari mož je ugovarjal, potlej jo je pa prosil, naj povsod prižge luč. Dekle je zmajalo z glavo. »To lahko sam storiš, oče... rada bi medtem govorila z gospodi.« Augustin je ponižno pokimal in šel odpirat vrata. Dekle nas je spustilo v sobo, ki je očitnto spadala k stanovanju. Tu ni nič spominjalo na mučenje in zločine. Dišalo je po pečenem krompirju. S prekrižanimi rokami se je vstopila pred nami, pokazala z brado proti sobi, v kateri smo pustili njenega očeta, in rekla: »Otročji je že... prosim, govorite z menoj.« Ne da bi bil kaj omenil skrivnostnih reči, o katerih je pripovedoval Augustin, ji je Bencolin na kratko razložil dogodke; pokazal ni z ničimer, da utegne spravljati lastnika muzeja in njegovo hčer v zvezo z umorom Chaumontove zaročenke. Nisem si bil čisto v s vesti, ali sem prav opazil, a zdelo se mi je, kakor da bi gospodična Augustinova na lepem postala nezaupna. Kakor da bi Bencolinove besede, čeprav ni bilo v njih niti sledu sumničenja, prav zato zbudile njeno nezaupanje. »Ali je moj oče... zadevo pojasnil?« »Povedal nam je samo, da dekleta ni videl oditi.« »To drži — a j a z sem jo videla, ko je odhajala.« »Kako je to mogoče?« se je začudil Chaumont. »Saj sem vendar zunaj čakal.« »Koliko časa, če smem vprašati?« »Dokler niste vrat zaprli... celo še dalje... še deset minut dalje.« »že mogoče... zelo pozno je prišla k izhodu... nato sva še nekaj časa kramljali... in nato sem ji odprla.« »To mnogo pove...« je dejal Bencolin prijazno. »Kramljali ste torej z njo — koliko časa?« »Tega ne vem čisto natanko... kakšne četrt ure... morda tudi dalje.« »Dobro! In še nekaj — kako je bila oblečena?« »Kako je bila oblečena?« »Da... kaj je imela na sebi. Plašč ali kostum... ženske to pač opazite...« Naše zdravje KILA JE LAHKO SMRTNONEVARNA A. C. Ljubljana. Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri! Človek s kilo je podoben človeku, ki mu visi meč nad glavo. Vsak dan je v smrtni nevarnosti. Kile se največkrat pojavljajo v zra-steh. Tu se izbuli trebušno ostenje, naredi se žep, v katerega zleze skozi ozko odprtino nekaj črevesja. Vsa hrana, ki se premika po črevesju, gre tudi po vijugi, ki je v kilni vrečici. Ob raznih prilikah dnevnega življenja se lahko zgodi, da se črevesne vijuge priprejo na vhodu v klino vrečico. Vijuge črevesja začno zaradi stisnjen ja žil, ki ne dobiva več sveže krvi, odmirati, črevesna vsebina v priprti vijugi začne razpadati in se napihovati. Bakterije, ki so običajni stanovalci našega črevesja, začno prodirati skozi odmirajoče ostenje Črevesja v okolje. Vnete potrebušnice je posledica tega in to je oni Damoklejev meč, ki streže po živ-1 enju. Vnetje potrebušnice je največkrat začetek žalostnega konca. Mnogo je ljudi s kilami, ki jih nosijo po desetletja. Ali kolikor ljudi, toliko različnih kil imamo. Nekatere imajo široka vhodna vrata, ki omogoča o lahko polzenje črevesja iz te trebušne votline v vreče in nazaj. V splošnem so take velike kile s široko razprtim vhodom, z obilno izpadlim črevesjem manj nevarne kakor male za pest velike. Nevarne so manj ali zato človeka pri delu veliko bolj ovirah. Kdor ima kilo, naj ne čaka na operacijo. čim mlajši je, tem lažje bo prenesel operacijo in čim manjša je kila, tem lažja je operacija. Kdor čaka, samo zamuja ugodni čas, kila se pa veča iz leta v leto. Odsvetujejo vam operacijo, češ da se kila ponavlja. Po statistiki kirur- ških oddelkov se večini operirancev kila ne povrne. S. Z. Ljubljana. Plod začne z gibanjem preje, kakor ga matere začutil Povprečno ga začutijo v sredini nosečnosti in odtod zračunavan e dneva poroda. Nekatere matere ga Začutijo preje, nekatere pozneje in zato gibanje ploda- ni zanesljiv mejnik za določen je poroda. Porod ne bo nič preje, če je otrokovo gibanje preje za-paženo. Iztok je vzrok srbečice. Draži kožo in pride do srbenja. Iztok nastane zaradi okuženja močno spremenjenega okolja v nožnici, kar se Izraža v povečanju spolovil in njihovi polnokrvnosti. Dobro bi bilo, da greste k zdravniku, ki vam bo preiskal gnojni izcedek pod drobnogledom in vam potem dal navodila glede zdravljenja. Mnogo varnejši je porod z zdravimi spolovili. P. Z. Novo mesto. Imeli ste vnetje rebrne mrene na levi strani in zdaj vas večkrat boli. Kaj je to in ali je to znak za novo nevarnost za zdravje? Vsako vnetje porebrnice in popljuč-nice pušča posledice. Imenovane bolečine na levi strani povzročajo zaostali sledovi prejšnjega vnetja. Narede se vezivni trakovi, ki vežejo porebrnico, notranjo prevleko reber s popljučnico, opno na pljučih. Ob spreminjanju vremena, ob lahnem obolenju (angina, nahod) ali močni izčrpanosti po delu, omenjene vezi povzročajo tiščanje in zbadanje. Ob vsaki priliki takšnega tiščanja izmerite vročino. Vnetje porebrnice se rado ponavlja in takrat se zbadanje in vročina močno povečata. Tri leta po vsakem vnetju rebrne mrene, je potrebna vsaka polletna preiskava pljuč. Mnogokrat se pojavlja v razdobju teh treh let tuberkuloza pljuč in da jo pravočasno zapazimo, gremo vsake pol leta k zdravniku. Trpeča Krka. Zdi se mi, da je vzrok vaših bolečin v obolenju živca (ischi-jadica). Vzrok tega obolenja je lahko prehlad, še bolj verjetno bo v obolenju levih materničnih priveskov (adnexov), Ni mi mogoče povedati, kaj vam je. Točne jša preiskava po ginekologu vam bo to razjasnila. Tudi zdravljenje bo temu primemo različno. Dr. Gajo. »Družinski tednika je pred kratkim odprl za svoje bralce posebno zdravniško rubriko; nje namen je, svetovati in pomagati našim čitateljeni v vseh zdravniških vprašanjih. Na tem področja prinašamo strokovne članke; bomo odgovarjali na vprašanja is tega področja, v kolikor je mogoče nanje pismeno odgovoriti. Prosimo za stvarnost. kratkost in jasnost! Dopise naslavljajte na »Družinski tednik« (Naše zdravje). Ljubljana. Gospodična Augustinova je molčala. »Nekaj oblek je namreč zmanjkalo,« je dodal Bencolin, »in to bi nam bilo migljaj...« »Ne spominjam se.« »Tako!? Ne spominjate se!?« je zavpil Chaumont. »A kakšne zunanjosti je bila... tega se boste pač spomnili!?« Ni takoj odgovorila: »Mislim, da je bila... kostanjeva... prej majhna... temnih oči...« »Da, kostanjeva je bila!« je dejal Chaumont, »a nihče bi ji ne rekel, da je majhna... izrazito visoka, elegantna postava — in sinje oči!! Zakaj lažete?« »Ne lažem... saj je tudi mogoče, da sem se zmotila... človek govori s toliko ljudmi... a to še ne spremeni dejstva, da vse ostalo drži... res se je s svojega ogleda pozno vrnila, res sva kramljali in r e s sem odprla izhod samo zanjo.« Tisti trenutek je vstopil Augustin, »Luči gorijo, gospodje... a če hočete vse preiskati, boste potrebovali žepne svetilke... naša razsvetljava je samo na učinek preračunana.« Z roko je pokazal proti vratom: »Ali smem prositi? Vse vam je na razpolago... ničesar nimam skrivati...« Bencolin se je še obotavljal. »Ta soseščina...« je zamrmral. Zdajci se je obrnil k Augustinu: »Ali imate telefon?« »Da — v ateljeju... to se -pravi: v svoji delavnici.« »Dobro — peljite me- tja. A najprej še eno vprašanje: rekli ste, da je hotela gospodična Duchenova vedeti, kje stoji Satir. Nekaj mi tu ni popolnoma jasno — kako spada Satir v zbirko voščenih lutk? Marat — to razumem... Napoleon — takisto! A Satir?« Augustin je od presenečenja debelo pogledal, »Kaj res še niste slišali o ,Sein-skem Satirju1?« »Ne — o tem nisem še nikoli slišal.« »To je stara pariška legenda o vampirju, ki domuje na dnu Seine in ženske ugrablja... navadno ga prikazujejo s kopiti... zato ga imenujejo Satirja... Sicer je pa v teh pripovedkah po večini nekaj resničnega... imamo namreč pisane dokaze... ali bi jih radi videli?« »Pozneje. Kje stoji lutka?« »Ob vhodu v sobo strahov. Za razliko od drugih lutk, ki so verni naravni posnetki, je Satir sad moje domišljije; dobil sem zanj priznanje z več strani...« »Da, da,« mu je Bencolin segel v besedo, »prosim, peljite me zdaj k telefonu.« Medtem ko je šel za starim gospodom, je prosil Chau-monta in mene, naj ga počakava v dvorani. Gospodična Augustinova je med tem časom sedla v gugalnik, vzela iz šivalne košarice rdečeprogasto moško srajco in začela krpati. »Saj poznata pot, gospoda,« je dejala, ne da bi naju pogledala. Sel sem za Chaumontom v predsob j e. Tam se je on ustavil, vzel cigaretnico iz žepa in mi ponudil cigareto. Nekaj trenutkov sva molče kadila. Chaumontovi pogledi so nemirno švigali sem in tja, kakor da bi sleherni trenutek pričakovali napad. »Ali ste poročeni?« me je zdajci vprašal. »Ne — samo zaročen.« »Potlej si lahko predstavljate, kako mi je pri srcu... kakor da sploh ne bi bil jaz sam... Vse, kar se je do včeraj zgodilo, je bilo kakor v drugem življenju... Odkar so me peljali k njenemu truplu...« Na lepem je umolknil. »Pojdiva noter,« je rekel hripavo. Zelo sem sočustvoval s tem mladim možem, ki so ga dogodki tako neznansko potrli. Njegova previdnost ob najinem vstopu v prednjo dvorano je bila v očitnem nasprotju z njegovo običajno vojaško hojo. Njegov obraz je izražal bojazen; celo grozo bi to utegnili imenovati. Ali je mislil na to, da je na tem tlaku komaj pred štiri in dvajsetimi urami odmevalo klopotanje elegantnih majhnih damskih čeveljčkov? Tišina v tem muzeju je bila moreča. Zatohel vonj je preveval ozračje. Stala sva v nekakšni podzemeljski jami, preplavljeni z zeleno svetlobo, ne vedoč, od kod prihaja. Vse se je zdelo neresnično, spačeno, pošastno... Ko sem zavil za nekim oglom, je stal pred menoj velikanski stražnik. Nisem mislil, da je Bencolin poklical že svoje ljudi semkaj, in čudno se mi je zdelo, da mož ni v civilu. Da je Beneolin pozval namesto svojih najožjih sodelavcev navadnega stražnika, se mi je zdelo skoraj nerazumljivo — tako je bilo pač. Sicer se mu pa niti ni zdelo vredno umakniti se. Stal mi je na poti in me gledal s predrznimi očmi. Na lepem me je mrzlo oblilo po hrbtu... ta mož sploh ni bil živ... bil je le ena izmed Augu-stinovih lutk! Dalje prihodniil ŠPORTNI TEDNIK Ljubljana — pokalni prvak SNZ. — Ljubljansko nogometno prvenstvo se nrične 12. oktobra. — Športni dogodki minule nedelje. Saj še vemo, kako se je pričelo: ko smo imeli nadaljevati spomladanski del nogometnega prvenstva, vsaj za domačo potrebo, odnosno ko so imeli postaviti na dnevni red tekmovanje v državni ligi, so nastopili tisti aprilski dogodki, ki so na mah presekali ves dsljnji potek v našem športnem obratu Po prvem preplahu in po ugotovitvi, da ne kaže po nepotrebnem držati križem rok, so se v nogometni zvezi odločili za nekak nadomestek prvenstvenega tekmovanja, pa so razpisali pokalno prvenstvo za letošnje leto. In so zaigrali nedeljo za nedeljo po izločilnem sistemu, da sta naposled ostali na terenu dve moštvi: belo-zeleni in šiškarii. Ni šlo vse gladko. Razvoj dogodkov je prehitela poletna vročina in je kazalo ostanek tekmovanja prenesti na začetek jeseni. Potem je nastala še aforica z drugo finalno tekmo med Šiškarii in Ljubljano. Govorijo nekaj o »zeleni mizi«, pa miza v tem primeru ni zelena in sploh ni tako hudo. Skratka, vrinili so vmes tekmo med Ljubljano in ljubljansko reprezen tanco. Končno sta se moštvi le sestali na našem nailepšem igrišču Po vsem, kar se je pred tem sestankom dogajalo in dogodilo, je nastalo za odločilno finalno tekmo pravo razpoloženje; ono borbeno nogometno razpoloženje, ki je bilo sorazmerno še dokaj dober posnetek borbenosti iz nekdanjih dni. Na tekmo je prišlo ljudi, da je bil hermežanski blagajnik gotovo zadovoljen. Tudi sama tekma ni bila kar tako. Igralo se je res borbeno in zagrizeno. Nekaj potez med tekmo je dalo naslu-titi. da bi moštvi mogli nuditi tudi kaj boljšega. Terensko so bili domačini gladko močnejši in ob polčasu so z naskokom 3-1 bili že pokalni prvaki. Toda igra traja dva polčasa in na koncu je bilo 3-3, skupaj s prvo tekmo 6-5 za belo-zelene, ki so tako postali pokalni prvak SNZ za leto 1941. Škoda, da nista obe moštvi nastopili v svojih najmočnejših postavah. Za Hermežane ni igral " 'hov najprodornejši napadalec R nik, ki je moral delati pokoro za greh prejšnje nedelje, ko ni sledil klicu zveznega kapetana, da bi bil nastopil v ljubljanski enajstorici. Ni bil g tem oškodovan samo sam igralec, večja škoda je nastala klubu in moštvu, ki je moralo pogrešati njegovo sodelovanje. Nauk za bodočnost: disciplina, tudi športna, je ne samo potrebna temveč tudi koristna reč. Belo-zeleni imajo v svojih vrstah neka! težkoč in so nekateri igralci pod domačim areetom Potem je imel Smole smolo, da z zastrupljeno nogo ni smel na igrišče. In Pupo je bil po višji sili zadržan od sodelovanja. — Če bi bili vsi ti igralci nastopili, bi »e bilo res izplačalo prisostvovati tekmi, borbi, ki bi bila še vse bolj napeta, zanimiva in lepa. Ugotoviti je treba, da bodo morali belo-zeleni napeti vse sile, če bodo hoteli zadržati svojo pozicijo nasproti konsolidiranemu šišenskemu moštvu. Šiškarji imajo po dograditvi svojega stadiona lepo možnost, da posvetijo več pozornosti pravemu športnemu delu na terenu. Kaže, da se tega zavedajo, in se morda smemo nadejati, da bo na šišenskem igrišču nastalo novo, močno športno torišče, ki bo tudi v nogometu prispevalo svoje za naš napredek. In da ne pozabimo: za Kolinsko tvornico so sedli Poljanci, vsi ambiciozni, delavni in tudi zahtevni. Urejajo nekdanje Slovanovo igrišče, ki ni med najslabšimi v Ljubljani, 6e v tihem pripravljajo in bodo morda iznenadili. Koga? One, ki se jih tiče! Če bo prišlo do izvedbe letošnjega prvenstvenega tekmovanja, bo nastala med trojico Ljubljana. Hermes, Mare trdovratna in težavna borba, za katero bi želeli, da je ne bi morali meriti in ocenjevati po onem, kai smo nogometa gledali poslednje nedelje. Saj bomo morda šli naprej, kljub vsemu, samo vedro je treba gledati v bodočnost s precejšnjo dozo optimizma in trdo prijeti za delo. Ni še vseh dni konec, tn ni treba, da bi v našem športu v malodušju tarnali, kako je sedaj vse za nič. Bo že še boljše! • Tukajšnji zastopnik CONIa Buratti je za te dni sklicat sestanke z vsemi v poštev prihajajočimi ljubljanskimi športnimi krogi. Gotovo bo skušal na teh sestankih dobiti točen vpogled v naše športno življenje in delo, v njegove potrebe in v sistem dosedanjega našega udejstvovanja. Zastopniki našega športnega pok reta bodo ' bržčas porabili to priliko in prikazali zaupniku najvišje italijanske športne instance naš sedanji težavni položaj. Še posebej se bo gotovo uredilo vprašanje našega nogometnega prvenstva, ki je INTEHNA KLINIKA V LJUBLJANI Pred kratkim so odprli novo, moderno urejeno in opremljeno poslopje ljubljanske bolnišnice * Iz zdravniških krogov smo prejeli spodnji aktualni članek: Od srede prejšnjega meseca posluje. Nekako v sredi bolnišničnega vrta stoji dolga, svetla zgradba. Mimo kirurgije in okulističnega oddelka pelje pot, ki se prav pred vrati klinike razširi v prostor še poln stavbnih potrebščin. Tesno k steni glavnega poslopja je namreč prizidana klinična predavalnica. Opeko bi še lahko štel v njenih zidovih in tudi naftranjost je šele nakazana. Do oktobra bodo dela nikom lahko za simbol. Saj pravijo, da dajeta oleandrov list in cvet prečudno dobro zdravilo za bolna srca. Včasih je res čudno, kaj vse se lahko slučajno primeri. Iz tega prostora drže steklena vrata v del stavbe, ki je namenjena raz-iskavanjem in študiju. Tam prav na koncu je svetišče mladega inženirja: biokemični laboratorij. Nešteto cevi je vzidanih v steno. Tla so iz cementa. Soba je še prazna, a ne bo preteklo mesec dni, ko bo v nji vse Camera di soggiorno. končana in takrat, ko bodo njene klopi prvič zasedli slušatelji zdravilstva in jim bodo profesorji spregovorili pozdravne besede, takrat bo velik praznik. Morda ne na zunaj, a v naših srcih bo. Saj bo izpolnjena želja, ki se je rodila že pred stoletji. Kronano ho delo vseh onih, ki so se že od 16. stoletja dalje borili za slovensko medicino in slovensko univerzo. Pred leti, ko so tesne razmere v bolnišnici dovedle do misli zgraditi novo stavbo, pač niso mislili oni, ki so to željo uresničili, da bodo v stavbi nastanjene klinike. A čas iz-preminja namere. Namesto lesene, zasilne zgradbe je zrasla lepa, svetla, moderna hiša. Kirurgični oddelek naj bi bil v njej. Pa se je izprevrglo tako, da je hiša sprejela pod svojo streho interno in kirurgično kliniko. Vendar se je zgodilo, česar si skoraj misliti nismo upali. Vse, kar si je zamislil on, je ostalo, še več: s tisto plemenito besedo, ki je lastna narodu, čigar dediščina je tisočletna kultura, so nam naši novi gospodarji povedali, da ne bodo rušili, marveč dopolnjevali vse, na kar so vezana naša srca. Danes je v novi zgradbi življenje v polnem teku. Morda bi bilo boljše, če bi rekli: v zgradbi je boj za življenje v polnem teku. Zakaj v pritličju posluje kirurgična klinika in v prvem nadstropju interna. Dolgi, široki hodniki so mirni, tihi. Nikjer ni hrupa, nikjer ljudi, razen onih, ki smejo in morajo biti na svojih mestih: zdravniki, študentje, sestre in strežniško osebje. Mimo vratarjeve lože vodi široko stopnišče v prvo nadstropje. Nekaj zelenja so razpostavile sestre. Prijetno je za oko in nekaj toplote prinaša v hlad svetlih, tihih sten. Dolg hodnik je razdeljen v troje: v prostor, ki služi za nekako vstopišče. Oleandri cveto v njem. Kdor jih je postavljal tja, se morda niti ni zavedal, da hi bili bol- Foto Lojze Mavec Dnevna soba za bolnike. polno tistih krhkih, prozornih posod, v katerih se bo marsikdaj odločalo o zdravju in življenju. Sosedna soba je knjižnica. Svetla in vsa bela, le dolga miza ima zeleno prevlako, in tam za okni utripljejo v vetru listi drevja. Ob stenah so visoke omare, v njih knjige in zvezki, ki bodo pomagali pri delu in študiju. Skrito zatočišče vseh onih, ki jim je zdravilstvo pri srcu. Nedaleč od njega je one prostore, ki morajo biti v vsaki zgradbi. Dnevni prostor za zdravnike je poln sonca, svetlobe in domačnosti. Astre in cinije ga krase, njih žarke barve spominjajo na jesen, na tisti čas, ko cvetje ujame še vso prelest barv, a vonja ne več. Morda so tudi one simbol: za vse tiste bolnike, ki bodo odhajali zboljšani, a ne docela ozdravljeni. Eno je namreč vzeto zdravniku: čudežev ne zmore, in kakor da jesen cvetju utripajočo lepoto barv, a ne vonja, da zdravilstvo bolniku včasih le zboljšanje, a ne več popolnega zdravja. V desno plat od vstopišča so bolniške sobe. Devet jih je po številu. V naj večjih je po sedem postelj, v najmanjših po tri. Povsod je svetlo, sončno in zračno. Bele postelje, pregrajene z modrimi odejami, so pripravljene, da sprejmejo vse one, ki bodo iskali pomoči v težkih dneh svoje bolezni. Povsod je mir, celo iz sob, v katerih so že bolniki, ni slišati nemira. Čudno je, kako vsak bolnik spoštuje soseda, dokler je še pri zavesti; ve, da bi preglasna govorica motila okolico, zato vlada po sobah tišina. Za najtežje bolnike je prihranjena posebna soba. Dnevni prostor je prav takšen kakor prostor, namenjen zdravnikom. Nekaj več življenja je v njem takrat, ko bolniki jedo. Vsi tisti, ki lahko hodijo, smejo tja sesti za težke, hrastove mize, ki so jih sestre belo pogrnile. Po jedi zaživi še bolj, obiski posedajo na klopeh. Trikrat na teden jih smejo bolniki sprejemati. Prijetno jih je gledati, kako se poltiho menijo o domu, družini, polju in o vsem, kar je doma, a živi v njih srcih. Tudi v tem delu hiše so kopalnice, prhe in vse ostalo, kar je neobhodno potreba V vsem nadstropju je delo že v polnem razmahu, Vodi ga profesor Camera per ammalati. — Bolniška soba. Foto Lojze Mavec soba za preiskave krvi: majhna, belo-rdeča, ustvarjena za drobno, na zunaj neznatno delo — za delo, ki zahteva vztrajnosti, brezmejne natančnosti in mnogo potrpljenja. Skromna sestra skrbi za mikroskope, stekelca, barvila in še za vse ono, kar omogoča zdravniku, da dela brez prevelikih izgub časa. Skoraj da je ni slišati, ko streže vsemu onemu, kar so ji naložili v opravilo. Z druge strani hodnika se odpirajo vrata v kopalnice, umivalnice in vse dr. Karlo Lušicky. Svojega neizmernega znanja ne skriva, vse, prav vse razdaja med zdravnike in študente. Njegova beseda je topla, dobra in prijateljska, njegov način, kako uvaja v zdravniško in znanstveno delo, kaže človeka, ki je zdravnik v polnem pomenu besede. Želimo mu, da bi njegov trud obrodil bogato in velike žetev, žetev, ki bo dala našim ljudem zdravja in mladim študentom vlila v srca spoštovanje in ljubezen do bolnikov in zdravilstva. za sedaj odloženo, ki mu pa bo, kar upamo, kmalu določen nov termin za pričetek. Če bomo kaj o poteku teh razgovorov zvedeli, ne bomo o njih molčali. * 0 pričetku italijanskega nogometnega prvenstva je bilo med vso italijansko športno javnostjo mnogo ugibanj. Po italijanskem prvenstvenem pravilniku bi se moralo tekmovanje pričeti prvo nedeljo v 6©ptembru. V ta namen je bila tudi sklicana seja direktorija za začetek avgusta. Potem je vse utihnilo. Sedaj je spregovoril predsednik itali janske nogometne zveze general Vaccaro, ki je določil nedeljo 12. oktobra za pričetek prvenstvenega tekmovanja. Obenem je tudi »klical sejo direktorija v Rim za desetega septembra. 0 razlogih za odložitev tekmovanja smo že zadnjič nekaj omenili. Težkoče so obstajale v tem, da so nekateri — in to gotovo odločilni krogi — bili morda proti temu, da bi se v teh resnih časih izvajalo tekmovanje, v katerem nastopajo igralci, ki so morda potrebnejši na drugih borbenih toriščih. Spet drugi so zagovarjali tezo, da je zlasti nogometno prvenstvo socialen pojav, o katerem je treba voditi račune in ki ga ne kaže zaradi nekoliko tucatov igralcev prekiniti! Seveda je bilo treba računati z dej- stvom, da tiči dober del igralcev v vojaški suknji Vse kaže, da je voditeljem nogometnega športa uspelo premagati vse te raznolike težave in da so sedaj mogli razpisati pričetek tekmovanja. Tekmovalo se bo v vseh razredih nacionalne divizije, to je v A, B in C. Med drugimi nedeljskimi športnimi dogodki je v prvi vrsti omeniti, da so Ilirijani izvedli v svojem bazenu prvenstveno tekmovanje v skokih. Prvenstva so si priborili: V skokih seniorjev s stolpa Sega Bojan, 89,76 točke; v skokih seniork 6 3 m deske Kobrova Tatjana 79,96 točke; v skokih seniorjev s 3 m deske Janovsky Vladimir, 129,07 točke; v skokih ju-niork Šušteršič M., 35,52 točke; v skokih juniorjev Erzin Pavel, 36,84 točke. Tekmovanje je pokazalo, da je premagan zastoj zadnjih let in da se je za »koke pojavil naraščaj, ki bo nemara ohranil kontinuiteto v tej športni panogi, v kateri smo Slovenci V6a ta leta imeli glavno besedo. V Italiji je bila to nedeljo spet na sporedu velika kole»arska prireditev. Dirkali so na krožni progi po treh dolinah okoli mesta Varese. Proga je merila v celoti 242 km in je prispel prvi v cilj Coppi Fausto iz Castella- nije v 6:44,19, kar da 36.090 km povprečja na uro. Švicarsko nogometno prvenstvo se je pričelo točno po določenem sporedu. Rezultati prve nedelje so bili: Luzern-Servette 0-5, Ziirich-Nordstern 2-0, St. Gallen-Chaux de Fond 4-1, Grenchen - Biel 4-0, Cantonal - Young Fellows 3-1, Young Boy» - Grasshop-pers 2-2. * Triestina še vedno ni opustila namena, da bi v svoje letošnje moštvo vključila tudi ljubljanske igralce Ceglarja, Erberja in Laha. Pogrevajo v Trstu okolnost, da so vsi trije zagledali luč dneva v Trstu odnosno v Gorici in da bi sedaj po priključitvi ljubljanske pokrajine Italiji bilo v re du in prav, če bi Triestina te tri igralce kar tako dobila. Omenjajo tudi, da zveza v Rimu še ni dala privolitve, da bi Triestina omenjene igralce verificirala zase. Mi smo o tej stvari že svoj čaa povedali, kako stoji s športno - pravne strani. Italijanska zveza ne privoli v preverifikacijo igralcev, če prejšnji klub ne da izrecne odpustnice. No, in saj vemo, kaj tiči za takimi odpustnicami. Triestina bi rada prišla zastonj do treh izdelanih igralcev, pa po vsej priliki ne bo iz zadeve nič. Vsaj malo bodo morali odpreti tržaški mošnjiček in spustiti kako lirico. Sicer igralcev ne bol 0. C. Foto Lojze Mavec Camera per ammalati. — Bolniška soba. Kakteje imajo mece v nožnici Ali ste že kdaj videli, kako so kak-te.e oborožene? Poglejte in prepričali se boste, da imate pred seboj do zob oboroženega vojščaka. Potegnite iz kaktejinega telesa bodico in jo podrobno oglejte! Ugotovili boste, da je vsaka bodica podobna bodalu v nožnici. Z lahkoto potegnete iz zunanjega okvira, torej nožnice, ostro konico — bodalce. Prav gotovo se vam čudno zdi, zakaj imajo kakteje to čudno obrambno sredstvo. Najbrže mislite, da imajo kakteje bodice zato, da vas neprijetno zbadajo? Ne. Kakteje imajo bodice zato, da se branijo pred vročino. Naše kakteje, ki jih gojimo na oknih, so doma na vročih tleh. Neprestano so izpostavljene soncu, torej tudi izhlapevanju. Ker bi zeleni listi preveč izhlapevali vodo, bi bila rastlina tako rekoč obsojena na smrt. Z dolgimi bodicami svetle barve se pa kakteje izredno dobro obranijo izhlapevanja. Svetla barva najbolj ščiti pred sončnimi žarki, zato so tudi bodice na koncu zmerom najsvetlejše barve. Vlago pa še posebno obdrže nožnice. Strokovnjaki so opazili, da pri nekaterih kaktejah ostanejo samo nožnice, do-čim »bodalce« odpade. To pa narava napravi samo pri tistih kaktejah, ki imajo zmerom dovolj vlage in postanejo torej nožnice nepotrebne. 300 km na dan Žival prav dobro ve, kje je doma. Za poskus so odpeljali lastovke iz Berlina v Madrid in v Atene in jih tal« spustili. Kmalu so se spet vrnile v Berlin, saj so preletele oddaljenost 1850 km ali 1800 km v šestih do devetih dneh. Kakor vidimo, vedo lastovke prav dobro, kje so doma in se znajo domov tudi hitro vrniti. če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila* potem sezite po »Družinskem tedniku«! FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal strttorlevo ul-® pri frančiškanskem mostu vsakovrstna otaia. caimoglcdi, lopiornen, naroinatr. nvgrometn. itd. Vtlika ubira ut. ilemine iti srednjim. Samo kvalitetna optika Ceniki bremiečno MALI OGLASI cvetlični med m ta medico dobite ceneje v Medarnt. Ljubljana. Židovska dl „REALITETA“ zavod za kupoprodajo nepreml£n*0 je samo v Ljubljani ■Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 DAMSKA KROJACICA, Gregorčičev® 12/11 izdeluje vso damsko garderobo prvovrstno in po zmerni ceni. KROJAČI IN ŠIVILJE! Damsko moško krojno knjigo dobite pri felj Alojziju, strokovni učitelj, Ljub^ ljana, Masarykova 14. Najnovejši SJ* stem. Zahtevajte prospekti Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani,