Letošnji rr/i maj se je vršil v znamenju podvignjene samozavesti da-i mase. Oproščen malodušja in brezupja jo proletariat praznoval svoj praznik n boja, kljub črni bedi, brezposelnosti in še grozeči reakciji, Enoletno edovanjs, vspodbujanje in klicanje Komunistične stranke je rodilo uspe-Tudi tako žeijeno enotno fronto bo ustvarila samo Komunistična stranka; (Gt zbor najzavednejših in najdrznejčib revolucionarjev. IZh * K Tuuia DZEMSTVU: Celote rv. CloViCA j plačano . . L 18'20 polult., ui- u ^ .... 9io čet'tlet,. S* ' n „ .... 4-60 Posamezni izvod 20 cent., zastatizvodi po 40 cent. — Uredništvo in uprav-ništvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. <38asElo KomunisSKne stranke Italije Praznovanje prvega majnika . Proletariat je proslavil letos svoj majniški elan povsod tako kakor mu je bilo v danih razmerah mogoče. Mednarodna kapitalistična ofenziva je sicer skušala praznovanje Prvega Majnika preprečiti, a se ji ni posrečilo. V mnogih dišavah s« prepovedale meščanske vlade javne shode, obhode in drugačne manifestacije; ponekod je bilo prepovedano razobesiti rdeče zasta-ive; drugod se je zopet skušalo na razne načine motiti proletarske manifestacije. Marsikaj! se je kapitalistični reakciji posrečilo. Nikjer se ji pa ni posrečilo, da bi prisilila ta dan proletariat na delo. On je praznoval svoj dan tudi Skrit v svoji izbi. Prekrižal je roke in življenje v tovarnah je zamrlo. S tem Ije dokazal, da ni življenja, da ni sedanjosti in bodočnosti brez njega. Na-pram vsem prepovedim, vsem provokacijam in vsem motenju njegovih pri ireditev od strani \pla3anih kapitalističnih agentov, je bil proletariat tudi na letošnji majniški dan kot miren in ponosen velikan napram bolnemu palčku, ka žalosten zaključuje svoje smešno & obenem zlo življenje. 1 Majnik dan je postal mednarodni praznik proletariata. On ga je hotel imeti, on si ga je izvojeval in ga bo praznoval. Ni je sile na svetu, ki bi mu mogla to preprečiti. Gospodje se bodo imorali prepričati morda prej nego si to sami mislijo, da je proletariat nepremagljiv, da ne pomaga nič staviti polen na njegovo pot, da mu nihče ne more ukrasti bodočnosti. Praznovanje Prvega Majnika se je iz [vršilo povsod dostojno. V Berlinu je pretekel dan mirno. (Vršilo se je več shodov in skupen obhod po mestu, ki se ga je udeležilo nad 800.000 delavcev. V Londonu se je tudi vršilo več shodov popolnoma mirno. Na shodih se je nabiralo prispevke za gladne ruske o-IroKe. Na Španskem, Portugalskem, Čeho-slovaškem in drugod je pretekel dan mirno. Povsod je bilo delo ustavljeno, povsod je bilo praznovanje splošna V Parizu je prišlo po shodu, ki se je vršil v Delavski zbornici proti volji redarstva, do resnega spopada med delavci in policijoti. Pri tem je bil ranjen tudi komunistični poslanec Mar-cel Chachin, ki se je nahajal med de-(nostranti. • V Bulgariji so bili shodi in obhodi prepovedani. V Sofiji in drugih mestih je redarstvo s silo onemogočilo fsborovanja, ki so jih priredili komunisti in anarhisti. ! V Jugoslaviji so sklicali shode sindikati, Dosedaj nimamo poročii o ne-inirih. Izgleda kakor da je potekel tudi tam dan popolnoma mirno. Delavci so nabirali na shodih za ruske gladujoče. i Pii nas v Italiji ni bilo mogoče praznovati tega dne ne da bi tekla človeška kri. Praznovanje je bilo sicer povsod splošno. Toda kapitalistična bela garda, ki se pri nas imenuje fašizem, ni mogla in ni smela pustiti pri mini tega dne. Provocirala je povsod kjer je mogla; povzročila marsikje nemire in jih večinoma diobila po glavi. Tako imamo v provinci Bologne dva mrtva in 50 ranjenih; deset ranjenih v galernu; enega mrtvega in tri ranjence v Perugi; dva ranjenca v Brindisi; Bva mrtva in pet ranjencev v Padovi. Sploh so se vršili nemiri povsod kjer Imajo fašisti še kaj1 moči in so bili fa-iisti tepeni povsod kjer je nastopilo delavstvo s potrebno eneržijo. Toda kljub temu je delo povsod počivalo. Kapitalistična bela garda je pač tposobna, da natepe posameznega delavca ali celo da ga ubije. Velikega proletarskega gibanja ne more ustaviti. Tega noče še bela garda razumeti. Bo pa razumela jutri. ____________________ Bela garda je povsod podpirana "od policijb. Prefekti, policijski ravnatelji pa dol do najzadnjega redarja, vse pomaga fašistom. Fašisti se smejo sprehajati vojaško organizirani in oboroženi s puškami, samokresi, bodali in palicami. Delavstvu se ni dovolilo niti obhodov na dan Prvega Majnika. To si mora proletariat zapomniti. V Trstu |e praznoval proletariat Prvi Majnik pač kakor navadno. Mesto je izgledalo praznično. Delo je povsod počivalo. Prodajalne vse zaprte. Redarstvena oblast je prepovedala vsak obhod po mestu in organizirala, da to prepoved u-reshiči, veliki vojaški aparat. Izgledalo je kakor, da se nahaja mesto pred vojaškim napadom. Delavska zveza je sklicala shod v Delavski zbornici. Toda ljudstva je bilo toliko, da je napolnilo vse ulice pred Delavsko zbornico. Zato se je nameravalo prirediti shod na odprtem. Ko je oa sodrug Pascottini otvoril shod iz balkona delavske zbornice, je takoj nastopila polica jeka kavalerija ki je z bru )alno silo naskočila množice, jih {epala s kopiti. — Množica m bila pripravljena na tak zavraten polisi jski napad jn je skušala zbežati v Delavsko zbornico in v postranske ulije. Tržaški proletariat ni še videl take-ja živalskega in zavratnega napada. To mu bo v pouk za bodočnost. Republikanci, ki so imeli svoj shod aa Garibaldijevem trgu, so, ko so izve-deli za to kar se je pred Delavsko zbornico zgodilo, svoj shod zaključili v zna jienje protesta. Delavska zveza je pa tudi sklenila da juspendira shod, ki se je imel vršiti v Delavski zbornici. Ves ostali čas majniškega dne je po-Jekel v Trstu mirno. Zastopniki delavsko zveze so skle-mili takoj predlagati osrednjem^ odboru delavske zveze naj se proklamira Iplošno stavko po vsej državi, ki naj Čaja 24 ur. Drugi dan pa je ostal irvest temu sklepu le komunistični zastopnik. Drugi člani zveze, ki niso komunisti, so sklenili, da bo bolje ako prirede v protest er: shod in da izdajo poseben oklic. Tako se je vršim praznovanje majniškega dne v Trstu. . V Gorici Goriški proletariat je dostojno praznoval svoj praznik. Na shod so prihiteli v velikem številu zlasti delavci in kmetje iz okolice, iz Solkana, Poclgo-re, Vrtojbe, Štandreža, Rtmč, kljub ne-gotovomeu vremenu. Shod se je vršil pod milim nebom na prostoru pred že- , lezničarsko zadrugo ob solkanski cesti. Shod jle c*voril Železničar RatLuai. v imenu krajevnega odbofaTDelc v ne zveze, pod katere okriljem se je vršilo prvomajnišfco praznovanje. Predsednikom je bil izvoljen s.. Mcnegotti. ki je na kratko označil pomen prvega majnika in nato podal besedo Tumorju: kot govorniku, določenemu od Delovne zveze. Govornik je opozoril zbrani proletariat nato, da se shod vrši v podz-nožju Sabotina, Sv.Gore in Gore Sv.Ga-brijtela, ki so namočene s proletarsko krvjo, prelito za interese kapitalizma. Meščanstvo je poplačalo žrtve proletariata z belo reakcijo in z brezposelnostjo. Kakor so vladajoči razredi v prvih početkih krščanstva, dalje za časa francoske revolucije, zaman skušali potlačiti ljudsko gibanje, tako bo tudi sedaj proletarski razred znal odstraniti vsako oviro svojemu razvoju. Njegovo sredstvo je enotna fronta proletariata, postavljena proti enotni fronti meščanske reakcije. Govornik se je še spominjal genovske konference, ki ne sme pomeniti nobenega premirja s kapitalizmom temveč le početek široko-poteznejše borbe žnjim. Govoril je nato s, Kosič, ki je prav primerno bičal p'ototje~«leKaaske primorske gospode narodnjlakov, ki še špekulirajo z zaupanjem še nezavednih delavcev in kmetov. Gospodje slovenski narodni poslanci nič ne povejo sedaj, kako je potekla njih »borba* za vojne odškodovance. Vse kaže, da je vlada morda ugodila zahtevam veleposestnikov, trgovcev in gostilničarjev in jim obljubila lepe vsote denarja, ni u-godila pa bednim delavcem in malim kmetom, ki imajo še vedno vse porušeno. Kaktor so pa gorišfci proletarci prebili že vrsto let v bornih barakah, spali na mokirih tleh in niso zgubili vere v svojo lastno moč, ki edina jih more rešiti iz tega neznosnega položaja, taiko ostanejo še nadalje zvesti sa-mom sebi in se ne dajo nikakor preslepiti od gospode slovenskih političnih sleparjev. Shod je zaključil s. predsednik in pripomnil, da je policija prepovedala obhod po mestu. Množica se je kljub temu podala v mesto v večjih skupinah. Na trgu sv. Katarine, na Karnu | in še dal v mestu je prišlo do malih spopadov z izzivajočimi fašisti. Spopadi niso .imeli posledice, ker so karabinjerji vršili »strogo* svojo službo in mirili. Goriški proletarci, M so se ta dan popolnoma vzdržali dela (izvzeto par železničarjev) so se razšli mimo na svoje dame. V Pulju Shoda, ki ga je sklicala Delavska zbornica, se je udeležila velika množica ljudstva,. Shod je otvoril s. Pirc. Govorila sta s. Ravagnan, za Komunistično stranko in neki anarhist. Izgredov ni bilo. Policija je razpostavila svoje straže na veliko in naravnost zasedla prostor zborovanja. Fašistov ni bilo blizu. V Reki Proletarska manifestacija na prvi majniik je uspela nad vse pričakovanje lepo. Shoda, ki se je vršil v javnem vrtu, se je udeležilo na tisoče delavcev, ki so se popolnoma vzdržali delal Govo rila sta ss. Quarantotlo za Delavsko zbornico in Cavarocchi iz Trsta za Komunistično stranko. Besede govorni kov so bile sprejete z velikim navdušenjem. V Nabrežini Nabrežina je proslavila letos svoj delavski dan skoro tako kakor v letih pred vojno in pred reakcijo. Ravno tako se sicer ni praznovalo, marveč skoro tako. In sicer zaradi tega, ker so na takozvanem kompetentnem mestu poskrbeli, da bi delavstvu tudi letošnje majniško slavlje zagrenili, da bi mu ga po možnosti, pokvarili. Gospod civilni komisar v Sežani je namreč prepovedal obhod po vasi do postaje. To je bil prvi poskus da bi se z njim delavstvo provociralo. Drugi poskus je bil v tem, da so vzeli karabinjer! v popoldanskih shodih s silo rdečo zastavo, ki je bila razobešena na oknu poslopja kjer imajo sedež delavske organizacije. ~ T° poslednje delo so izvršili karabinjerji skoro gotovo na željo nabrežinskih nacionalističnih ro-goviležev, ki jih rdeča barva slepi kakor navadne bike. — Bog naj jim ta greh odpusti. Prišlo je tudi nekaj! ro-goviležev iz Trsta ki so streljali po poti iz avtomobila na delavce, 'ki so se vračali iz Nabrežine domov v Križ ali Prosek. Drugih neprilik. se ni zgodilo. _ Ali kljub vsemu temu je bila Nabrežina vsa v rdeči praznični obleki.. Skoro da nismo spečali delavca ali delavke brez topa rdečih nageljnov, ki so bili tako *iva priča resničnega majniškega slavja m zunanji znak prepričanja in .hrepenjenja teh starih borilcev proletarske armade. Točno cb 9 dopoldne se je vršil shod na dvorišču Pahorjeve gostilne. Udeležba je bila velika. Pred pričetkom zborovanja je zasvirala nabrežinska godba proletarsko himno internacionalo. Nato je sodrug Colja otvoril shod v imenu delavske zveze pod ko je okriljem se je zborovanje vršilo. Pozdravil je navzoče in podal nato besedo poročevalcu sedrugu Regentu, ki je najprej v slovenskem in potem v italijanskem jeziku obrazložil pomen majniškega praznovanja. Oba govora je zaključil SKUPOČA. so gozdove .razkopali ogromne-zemeljske prostore in od tam dobavljajo rudo in druge zemeljske zaklade, tako da njihov obstanek ni več odvisen ravno od narave. Če jim eno leto ne rodi žita, morejo živeti od že pripravljene hrane. Razen tega so udomačili mnogo živali, katerih meso uživajo, hkrati jim pa pomagajo pri obdelovanju zemlje, pri prevažanju itd. Obleka, ki jo izdelujejo iz različnih rastlin, volne in kože raznih živali, omogučuje človeku, da prebiva na vsakem zemeljskem delu — tudi v najoddaljenejših severnih krajih, kjer vlada večna zima. Po pravici se pravi, da človek nosi s seboj podnebje — ne samo zato, ker.se zna oblačiti in se na ta način varovati pred prirodnimi nezgodami, ampak tudi radi tega, ker zna kuriti ogenj, ki se po pravici imenuje največja ljudska iznajdba. Devetnajsto stoletje je prineslo človeštvu ogromno število strojev, s katerimi dela: orje, seje, prideluje surovino in ustvarja ogromno množino blaga, ki presega skoro vsako naše razumevanje. Ljudje znajo izkoristiti paro, e-lektriko, vodo in mnogo drugih priročnih sil. Podjarmili so si jih in mesto da bi se jih bali, kakor nekdaj divjaki, jih smatrajo za blagoslov in z njihovo pomočjo povečavajo produktivnost dela in ustvarjajo nove fizične in duševne vrednote. In vse to so dosegli ljudje v boju pro ti «neizogibnosti i. Mnogo stvari, ki so jih smatrali nekdaj za neizogibne in močnejše od sebe, vidijo danes v popolnoma drugi luči. Zasužnjili in podredili so si mnogo sil, ki so se jim morala nekdaj; pokoravati, predv katerimi so stali kakor omamljeni, razočarani, brez moči. S kakšnim strmenjem in versko ponižnostjo so stali nekdaj divjaki na obali velikih morij' in oceanov! Kako slabotne so se čutili pred temi orjaki vodne mase! Niti misliti si niso mogli da bo prišel čas, ko se bo svobodno prešlo vsa ta vodovja. Ljudje so od najdavnejših časov poskušali potovati po vodi in v devetnajstem stoletju se je to potovanje tako Izpolnilo, da se danes nikakor ne more smatrati oceanov in morja za naravne meje in zapreke, ki ločijo eno deželo od druge, eno kopno od drugega. Prisiljeni, da se trdno drže zemlje vsled zakona težnosti, so ljudje od pam tiveka sem fantazirali, kdaj bo prišel dan, da tudi sami polete v zrak, kakor letijo nebeške ptice. Ali minulo so stoletja in tisočletja, dokler se v zadnjih časih tudi te sanje niso uresničile. Danes režejo zrakoplovi zrak in že prenašajo pošto, blago in potnike iz enega kraja v drugi. Sedaj to obstaja zveza med Ne\v Yorkom in San Franciscom v Ameriki, Kmalu se bo uspostavila zveza med Evropo in Ameriko in med ostalimi zemljami. Človek je bil sicer, vedno podvržen naravi in njenim zakonom, ali — kot vsako živo bitje — je vedno s svoje strani kljuboval, kolikor je mogel, vsemu, kar je oviralo njegovo življenje in razvoj. In iz te klubovalnosti, istega boja, iz te silne tekme med človekom in naravo se je ustvarila človeška kultura, ki se ji čudimo in ki nas dviguje nad vsa ostala bitja. Potem ko so se razvile družbe, države, uredbe in Histanove, se je zopet v teh organizacijah vodil boji med posameznimi skupinami, ena se je borila da obdrži svoje gospodarstvo, in druga —■ da dobi gosDodarstvo, da postane svobodna in neodvisna. Da ni bilo teh bojev, da ni bilo poedincev, pametnej1-ših in iskrenejših od ostalih ljudi, bi bila človeška družba tudi danes na isti stopinji, na kateri so bile družbe najstarejših znanih zgodovinskih in predzgodovinskih plemen. Ali tudi ta boji je neizogiben: vse družabne izpremembe, ki ustvarjajo napredek ,so neizogibne — in niti posamezniki, niti razredi ne morejo tega napredka zaustaviti. Edino da ga morejo ovirati, ali sile, M ženejo človeka naprej, delajo neprestano, in vsaka ovira je samo nov vzrok, ki žene ljudi lepšemu in popolnejšemu redu nasproti. Stari rimski in grški gospodarji sužnjev sp, mislili in govorili, da je suženjska ustanova večna in neizogibna. Ali v Grčij! so se pojavili misleci, ki so teoretično pobili to zablodo, v Rimu se je pa dvignil močni Spartacus in s svojimi tovariši dejansko pokazal prijateljem suženjstva, da so sužnji sila, kadar se združijo in kadar jih veže skupni cilj. Ni minulo mnogo časa, ko se je suženjstvo kot socialna in »neizogibna* ustanova začelo rušiti. Prišel je čas druge »neizogibnosti«, ki j® odgovarjala novim razmeram, novim odno-šajem proizvajanja, razdelitve dobrin In prometa. Prešlo stoletje je obstojalo v Ameriki zamorsko suženjstvo, o katerem sta cerkev in država govorili, da je večno in neizogibno. Ali pojavili sp se bori tel ji proti tej! ustanovi: Lov®joy, Phillips, uarrison, Brovvn in na tisoče drugih, ki so rekli: ne! Te borce so mučili in preganjali, nekateri od njih so končali na morišču in vislicah, ali danes ni več zamorskega suženjstva v tej državi. — Mogotci so obesili Brow-na, ali Broiun je obesil suženjstvo. Ali kljub temu pridigajo še danes duhovniki: «Sluge,..pokoravajte se svojim gospodarjem!* kajti suženjstvo še ni odpravljeno. Propadla je samo ena njegovih oblik!, ali prišla je druga. In ne ve se, katera je slabša in nevarnejša: ali nekdanje osebno suženjstvo ali današnje mezdno. Dalje ima današnja doba nešteto Špartakov in Brownov. Danes znaša njihovo število na milijone — in razkropljeni šo po vsem svetu.------------ Ali se bo obdržalo piezdno suženjstvo? Vsi znaki govore, da ne. Na mesto te družabne »neizogibnosti* pride druga, ki je popolnejša in daje več svobode in sreč® za vse ljudi. Ta neizogibnost — j« socializem. sodrug Regent z vsklikom na komunizem in na proletarsko solidarnost. In iz grl zbrane množice je zaoril navdušen klic: Živela proletarska solidar- nost, živel komunizem, živela proletar ska internacionala. Po končanem poročilu je godba vnovič zasvirala internacionalo in pevski zbor je zapel delavski pojdrav, Nato se je množica mirno razšla. Popoldne se je vršil na trgu pred gostilno koncert in prijetna domača zabava, ki se je je udeležilo malone vse nabrežinsko prebivalstvo. V Komnu Delavci in kmetje v Komnu so praznovali letošnji prvi majnik. kakor se zares spodobi zavednim borcem proletarske armade. Delo je počivalo v delavnicah in na polju. Komen in vsa okolica je imela praznično lice. Ob 11 dopoldne se je vršil na trgu pred občinsko hišo shcc},'ki se ga je udeležilo delavstvo in mali kmetje iz Komna in bližnjih vasic. Shod je otvoril sodrug Vrabec in podal besedo poročevalcu sodrugu Regentu. Le ta je v daljšem govoru pojasnil pomen majniškega praznovanja. Opisal je zgodovino bojev, ki jih je bilo delavstvo v imenu Prvega Majnika, za osem urni delavnik in za zboljšanje svojih življenskih razmer. Kar si je Na meddržavni konferenci v Genovi se še vedno nadaljuje, pri diplomafič-ni mizi, boj med staro in novo Evropo; boj: med reakcijo in revolucijo; boj med idejo, privatne in idejo kolektivne lastnine. Zaenkrat lahko trdimo, da je zmagala Genovi do sedaj Rusija. Kapitalistične države so dejansko priznale sedanjo rusko vlado in' sedanji ruski sovjetski sistem. Drugače nebi bile povabile Rusije na konferenco. Na konferenci je hotela Francija uve ljaviti načelo, da obstoje namreč na svetu samo dve velesili: Francija in Anglija in da morajo postati.vse druge države in državice podrepnice teh dveh velesil. Rusija in Nemčija ste pa dokazali s -pogodbo, ki ste jo medsebojno sklenili, da se mora računati tudi z njima in sicer prvovrstna računati. Konferenca je morala priznati to pogodbo kot gotovo dejstvo. Male državice so pozdravile to pogodbo tajno sicer toda z velikim navdušenjem. Angleški predsedniški minister Lloyd George je v govoru priznal, da tvorite Rusija in Nemčija dve tretjini Evrope in da ni mogoče te dve treUini s silo premagati. V istem govoru je nastopil ojstro tudi. proti Franciji, ki je hotela nadaljevati s svojo napadalno politiko proti Rusiji. Lloyd George je priznal, da se nahaja v Evropi vse polno spornih vprašanj radi katerih lahko pride do novo še hujše vojine nego j® bila zadnja. Zato da mora konferenca rešiti povoljno vsa ta vprašanja ker, da se mora obvarovati svet pred novim krvoprolitjem. Kako jih bo* rešila, nam bo pokazala bodočnost. Ententa ni več edina. Francija je o-samljena zato se že čuti bolj šibko. Rada bi še nastopala napadalno, se pa močno boji zveze med Rusijo in Nemčijo. Odkar je Rusija energično odgovorila na ententin memorandum potom katerega se je hotelo Rusijo ukloniti, so se gospodje nekoliko streznili. Iz ruskega odgovora so razumeli, da je ruski proletariat pripravljen braniti svojo neodvisnost in svoje proletarske inštitucije, na vsak način in z vsemi sredstvi. Ruska delegacija je povedala odkrito, da so proletarske ustanove v Rusiji definitivne. Da se nihče ne sme utikavati v notranje zadeve te proletarske države. Da ni mogoč« vrniti nek danjim privatnim lastnikom potom revolucij jim vzetega in sedaj socializiranega imetja. Na Ruskem ni več mogoče uspostaviti privatne lastnine. Ententa se je pripravljala petnajst dni, da odgovori na tak odgovor Rusije dostojna in na način, da nebi spravila konference v nevarnost. Anglija je namreč že priznala, da ima Rusija, kakor vsaka druga država, pravico, da samo proletariatu in bi znala postati nih. Zato je ententin odgovor Rusiji bolj mil nego je bil prvotni memorandum. Meščansko časopisje je postalo bolj oprezno nego Je bilo prve dneve. Prte delavstvo v dolgih bojih priborilo mu hoče kapitalizem potom ofenzive sedaj vnovič vzeti. Temu se mora postaviti delavstvo v bran obenem pa ne sme pozabiti na svoje končne cilje za katere se proletariat vseh * narodov bork t. j. za odpravo privatne lastnine proizvajalnih sredstev, pa odpravo izkoriščanja in za komunizem. Množica je sledila z vidnim zanimanjem izvajanjem poročevalca in se pridružila njegovemu zaključnemu klicu: Živela mednarodna proletarska slavnost, živel komunizem. Po shodu se je množica mirno razšla. Sprevod je bil namreč tudi tukaj prepovedan. Popoldne se je vršila domača zabava ob veliki udeležbi domačih delavcev, ki so pokazali s proslavo tega majniškega dne da so zares za-1 vedni in da hočejo ostati tudi v bodoče zvesti borilci v vrstah mednarodnega komunističnega proletariata. Po dmgih krajih Tudi drugod po deželi v Furlaniji, Istri se je vršilo praznovanje prvega majnika z zanosom, ki ga je dala proletariatu Julijske Benečie enoletna neumorna in uspešna borba proti kapitalizmu in beli gardi. Dobro uspeli javni- shodi so se vršili še v Gradiški, Izoli ter v drugih malih krajih, od koder nismo pa dobili še nobenih sporočil. i nisi! lini znava v večini, da nastopa ruska delegacija izredno previdno, energično in ob enem pametno. Rusija brani sebe in ves svet. Zlasti brani pogumno to prvo postojanko proletarske revolucije pred reakcijo, ki je danes nevarna samo priletariatu in bi znala postati kaj kmalu nevarna vsaiki najmanjši svobodi ip splošnemu miru. Ententa je torej dejansko že razrušena. Male državice gledajo z vidnim zadovoljstvom, da je dobila Francija po glavi. Rusija pridobiva bolj in bolj1 na simpatijah. Bolj: in bolj zmaguje in se uveljavlja proti vsem sovražnikom. Kot proletarci se moramo tega veseliti ker bi bil poraz Rusije začasen poraz proletarskega gibanja. ____________ Bpdoči dnevi nam bodo prinesli definitiven odgovor na vprašanje o vspe-hu, /ki ga bo imela konferenca. Tam na konferenci brani Rusija ves proletariat dočim brani ententa kapitalizem. Nič čudnega ako je proletariat na strani ruske delegacije ki ji vošči naj večje vspehe. Boj proti neizogibnosti Znanstveniki so mnenja, da obstoji v vseji naravi zakon neizogibnosti, ki se mu mora pokoriti vse živo in neživo. Pristaši raznih ver pa mislijo, da je vse, kar se dogaja, kar se je že zgodilo in kar se bo zgodilo, rezultat «božje volje*. Prva vrsta ljudi pravi, da je ta neizogibnost lastna naravi sami, da je tu od vekomaj: in da bo večno. Drugi mislijo, da more bog po svoji previdnosti vse izpreminjati, da se ne more ubežati njegovi volji, ki se ji moramo pokoravati. V prvem slučaju imamo točno določeno neizogibnost, v drugem pa — neminljivo samovoljo nekega bitja, o katerem nihče ne ve in ne more vedeti. Vsa živa bitja so podvržena rtarav-nim zakonom in njihovemu delovanj®, in tu pride v poštev tudi človek. Ali bila je doba, ko se je nahajal človek v zelo primitivnem stanju, ko je bil blizu živalim — in tedaj je bil popolnoma brez moči v borbi z naravnimi nezgodami. Ravno tako brez moči, kakor so divje zveri in ostale živali, in včasih mu je bilo celo še slabše. Ali polagoma so se razvijali njegovi posamezni organi, v prvi vrsti možgani, z njimi pa tudi duševne zmožnosti. Človek se je razvijal kot posameznik in kot pleme in dočim ko se je prej: ogibal škodljivega delovanja prirodnih pojavov, lahko danes že nadzoruje mnogo naravnih sil ,in ne samo nadzoruje, ampak jih stavi naravnost v svojo službo, da se jih poslužuje v proizvajanju in prometu. On ne pričakuje več, da mu narava sama da svoje sadove, ki so mu nekdaj bili za hrano, ne skriva se po votlinah, ne spi na drevju, ne hodi nag po gozdu. Ljudje si danes pripravljajo hrano- na vse mogoče načine: imajo o-rodje za ubijanje divjih *zveri. Skrčili Običino aa kaže: dobra stvar nije ni• kad skutpa, a loša stviar ne mote da bude jeftina. A to bi- anialčito d/a, j© bolje kad pMiimo više zai dobmui nobiu, negio diat uizmiemo lošjui miakiair d)a je kolika jtefiteni-jia. S -druga 6ibra'nie, to znoSi da- za bogiafia&n ntlibaidl nmmiei skupofe, jer oni utvek može dia, ptetii- dletom- robu; a, ainotiimijlu stia-Lno tišitii sktupoča — jer njepresllainio miotr® da« se torpi- i diat steže kiatjiš (rameni) k/alka bi uh-Va/tita fcnaij a krajam-. I kad! bil mas nieiko pitan- Šta j® !lo iskupeda, monaili bi dlai rekniemo: skupoča je beda i lemer, radnog na« rodn. Kaid jie neč o skupotd-i, naldi sla samo a lome k-cll-ifco to oskudiiciai sirobinijisika raate i&i tepadia!, što gg netko diogadja. Saidi, poete raz-oirnioig evetakiog- nato, dati ogrne- 'diai sikupoča siatrno raste. Z-atoog-a još grme# u> bapitoltsbičikomi dir-ušlven/otn porefcku, im kc/m aro tenate sntosi- naid-mi nabodi, -a, u prtram redu ptroletairuia.1 «— Zlo, u kosite inisra jta baeto ampartoliidtič-ki riat, muhi :dlai se pcpraivii-. Kad bi ga jscipnavOjaiti cin/im daScnra pr o/izmed tmi h Vnetžnasti što siačtoijtamaiiui kapiltail/idtiičibi profit, n® t4 bito khpitoKiatiičkoig porab k,a. Jo*, kapiteli! je sa/m/a dldito kapiteli dok 'n/oni- profit. Jisano jla, oindia- naidm niamoid' mdli dlaimsts za klsipiteSiifefiički- pro f,it, kalo i pr©, a pousidl legla jteš i to po pirlBivlOainje zla Sto mami j-a ositaMiio nat, u bc® m/.ug /j,a mterato iklaipi-Miatftčnla tež-rija za -piriofiitclm-. D,akte, beda naftni se u večava, -kako s® velii, sfcupočiar raste. Skupoičia! se n® satetoji ui proštom skaikainjiu c-eima, kdjie pl’lačattnio zai žlivc/t-n-e pcliTetoeiiišne. Orna e® topnama nastoji u- apiadlamljiu proisavteitoniih vreinbs-t; kotj/a dtotoija riaidfeiiiikf zai Mii nad. Sssvim je civeiedmioi dia ffi oen-e robi- skačui — dictk radlri-ffce i čimciviai-čklei plače ostalim iste -Mi oeino cstojui isto — dldk es plače smtiizujiu, tali- ro icdntas mradiju oania-mia i- .pasatoma m mtantja* — dldk e® pro* dužiuje •rsiilnio virom® i uidla/naju ra/ane taikise ti t. d. U agiiaimioj! Jujgdstaviilji su orne atgnainniLh p/rddiikalliai cka 30 pu-to veda rneigo pra tfato, inisfltrjiae S pta-ta oko 15 piutia*. a todu/ilrteM' produkte, ■ma/nočito ioni- što linebalju g'rdinoij mani seljiaikte, pcakluipffii su ma ato piuite. Drugi piri/m©r j® iindustoMiniii Aust/raj«': radnteike n/adnitoa au 100 pulta veča od prodnatan-h, a oeo® mijniužailijih atgjiar-nih pi:qdiuakllia su lOOO p/uto vate. U šu nkam: ftlu&nu r.-Mitmso dlai ntoupdčia rasi©, to test da se ra testi ulio/žesmi trud dieto/vite ,«» miatrije cd pirdiztvKictenih VKidinicii-lii. Pc/rašlicimi dkrupiofe, utv-eča« vai sis pafauia rauinag naroda- uapate, a pricteltairmfeu se z-apmivo prlitffiž-uje pro* pntjfc. . 'j Skupoča -jte -nisilztoeži-vBi nu^dlai kaiai-t-skdti-čkoig pciretkia, jter j® 'javor kaipifc. puafiitei, a prof-iit je teimcStjmii slto*> kapi-liilis/liičkicg’ dirustva. DaMe: skupofa je nuida mpiiaMsttikog poretka i niego• va je podloga. Orna j® nopatvo i paltasja proteliariiato. trnu ‘li kdgai 'koijiii to nte mioža di vidd? N®. A kaldl itd na-zuimii-jie, ko/jii inncil-eter če i dullj/e dla/ trpii- stapoču, ii diailjia dias sstha dia muko mečuivieira, saimio mt lijubav, ovioiga »redla* u !dlrtuš(lvu, ramsa za ljuba/vi kapiiiiialliiuiliičikicg' profitih?! Ni- jiadiam. Boroči' se pncStiv sklupotč-a bic-ri-mia se ra svoje pravo tmai život, bcriim-o to pro-ti:v tomtefe kislp-i-tteili/siiiičkiag cllnuštivta, bo ri-mio so ra siroji kohiaiSni colji •— m osto bddljten/je radJntcig nirnodla-. Zat/Os ko je prid eter i mi jie. stop fcoidl o&ijiu, u front pncibilvi sikup/Me! . AZ-BUKl. V svrho razprmljamja, kako bo mog la komunistična mladina Julijske Benečije najbolje izvrševali sklepe im, resolucije sprejele na zadnjem narodnem kongresu, sklicuje narodni izvr-temini odbor za nedeljo 7. maja v Delavski zbornici v Trstu deželni kongres katerega se udeleži tudi s. Berti, član narodnega izvrševalnega odbora. . DNEVNI RED: 1) Volitev predsedništva in verifikacija pooblastil. 2) Moralno in finančno poročilo. 3) Poročilo o sklepih narodnega kon gresa (poročevalci ss. delegati na narodnem kongresu). 4) Naloge komunistične mladine (poroč. s. Berti). 5) Izvrševanje sklepov narodnega kongresa. 6) Demisija deželnega osrednjega odbora in izvolitev volilnega odbora. 1) Raznoterosti. Kongresa se smejo udeležiti vse Mladinske sekcije po enemu delegatu sa vsakih 20 članov. OroiJe delavstva Pozivamo tudi mladinske pripravljalne odbore, Ljudske odre in Komunistične sekcije odraslih, da polijejo svojega zastopnika na ta kongres. — Zavedna slovenska delavska mladina Trsta in okolice je vabljena, da v veli-, kem številu prisostvuje kongresnim delom, Ta dan naj se opusti nameravane izlete, zabave itd. Vam podružnicam Ljudskega odra V kratkem se bo vrHl kongres Ljudskega odra v Trstu. Dnevni red, dan in kraj objavimo potom okrožnic pravočasno. Vse podružnice pa naprošamo, da skličejo nemudoma društvene sestanke, ter imenujejo na istih svoje delegate. —- Po pravilih pritiče za vencih 20 članov en delegat. Fse one podružnice, ki imajo poravnali račune s vodstvom, opozarjamo, da to riemudOr ma store ter istočasno pošljejo tudi imena delegatov in število članov podružnice, ker je od tega odvisen dolo-čilni dan kongresa, Upamp. da bodo vse podružnice to takoj storile, da bomo imeli v desetih dneh od vsih podružnic tozadevna poročila. VODSTVO LJUDSKEGA ODRA. Pomaže vesti Volitve 20 kips Betoni zsig Volitve za kongres Delavskih zadrug vzbujajo pri nas neprimerno več zanimanja in razburjanja kakor so ga vzbujale občinske volitve ali državnozborske. Saj pa so za nadaljni razvoj delavske politike v naši pokrajini tudi dosti važnejše kakor občinske in državnozborske. Socialdemokracija nam je ob tej priliki zopet pokazala, da ni več sposobna, da vodi samostojno politične boje in da se mora naslanjati na nacionalistično malo buržoazijo in zato se nam stavi vprašanje pri teh volitvah fcratkomalo tako le: ali bodo slu-Ižile Delavske zadruge v bodoče buržoa-' ziji, ali delavcu in kmetu? t Delavstvo Primorske se izreka odločno in energično proti prvemu delu tega vprašanja. Socialnademoikracija je vslecl tega potisnjena v pozicijo, kjer se mora posluževati najskrajnejših sredstev in kjer mora vedno jasneje dvigati lažiproletarsko masko z obraza. Ker je njen obstoji postavljen kon-čnoveljavno na ostrino noža, je kratko-malo prcklamirala, da se bo posluževala DIKTATURE pri volitvah. In res: ona se požvižga na vse točke zadružnih pravil in na vso proletarsko mora* ilo in izrablja vsa ogromna sredstva. [Zadrug v svoje bojne namene. Akio je ’na članskem zboru samo en član iz [drugega skladišča navzoč, proglasi jzbor za neveljaven in razpiše nove volitve, dočim so bili v Labinju in drugod i navzoči celo faHsti nečlani — in te volitve so seveda zanjo veljavne! — Uprava se ne briga za to, da ona sploh ni upravičena soditi o tem, ali se ie izvršil članski zbor pravilno ali ne, temveč da spada ta sodba edino v delokorg kongresa, ki izvoli v ta namen posebno verifikacijsko komisijo; ona si je prisvojila kratkomalo vse pravice. Ravnateljstvo vlada nad tem ogromnim delavskim podjetjem absolutistično, ono duuira. i ; V pravilih ni.nikjer zapisano, da se Člani drugih skladišč ne hi smeli udeležiti drugih članskih zborov (samo ■nimajo pravice glasovanja na drugih •zborih!). Pravila nasprotno jasno po-ivedo, da član tudi lahko pooblasti vsakega drugega člana svojega družinskega gospodarstva, da ga zastopa na zboru. Toda po razlagi socialne demokracije, imajo tako pravico samo ženske in ne mošikii. Po njihovem mož ne sme zastopati svoje žene članice, toda očeta člana lahko zastopa deset, dvanajstletna hčerka. To je absurdum, je proti pravdam, je norost, je neproletarsko, je samovoljno, je vse, kar hočete, ali kal njih to briga? Oni dilkirajo? Oni morajo postopati tako, ker gre Za to, ali pojdejo po. copatah ali ne. Vsa sredstva so torej dobra po mnenju te gospode. Toda kljub tolikim ~nasilstvom je njihov boj brezupen. Celo v onih krajih, kjer so računali z gotovo zmago, so izgubili 8 delegatov. Segli so po poslednjem sredstvu. Na vseh zborih, kjer opazijo, da šo v riian j šini, razpustijo — proti praviiftm seveda! — zbore, ali pa pobegnejo z njih, da se ne more vršiti. Tako so napravili ,v Pulju, Gorici in Moši. V Miljah, Hre-vatinih, Ghiamporu in Škofijah so jih odpovedali, ker so pričakovali gotov poraz, v zadnjem trenutku. V Nabrežini so bili sklicali trikrat članski zbor in ker je zaključil s strašnim porazom zanje, bi ga sklicali radi še enkrat. Gre pač za to, da s svojimi šikanarai utrudijo članstvo in da priženejo potem na zbor pa svojih nacionalističnih mamelukov, ki glasujejo za njihovega kandidata. Toda Slani iz Nabrežine in okolice bodo prišli tudi v četrtič na članska zbor, ako ga bo socialdemokratič-na klika ponovno sklicala, toda ne ža to ,da bi na novo volili svojega zastopnika, temveč, da povejo tej kliki, da se jim gabi njihovo početje in da jim potem moško pokaže vrata. Če računa ta sodrga z nezavednostjo proletariata, se bo prepričala, da so minuli časi, ko so imeli pravico misliti in govoriti samo Marice in podobni iz delavcev prelevljeni škrici. In da bi vsaj1 do kongresa sleparili ljudi o svoji moči, proglašujejo vse naše zmage za svoje. Po njihovem štetju imajo do sedaj — reveži! — že 43 glasov, dočim opozicija samo 7. Povemo da je to grda laž! Tudi iz Sv. Križa so naredili svojo zmago! Mi jim to zabavo prav radi privoščamo. Ako že nimajo drugega, naj se zibljejo vsaj še par tednov v sladkih nadah na svojo zmago! Je to sicer skromna uteha, ali uteha je menda le. Žalostno je sicer, da se mora delavstvo boriti proti tistim, ki so jih smatrali šo včeraj1 svojim vodnikom, toda pri nas je cilj vse in osebe nič. Kadar se bo najboljši naš današnji sodrug po- pittonil, ga bo delavstvo ravno tako potisnilo v staro šaro, kakor je že sto in sto različnih Pittonijev in jim ne bo redilo debelih trebuhov s svojimi žulji. To naj se zapomnijo vsi Pittoniji. Članski zlboir v Nabrežini Članski zbor v Nabrežini je bil nad vse zanimiv. Kakor je bilo pričakovati, so se tržaški socialni patriotje pošteno potrudili, da rešijo svojega zvestega o-prodo Marico. Ta trud je bil tem resnejši, ker je Marica edini Slovenec med jugoslovanskim proletariatom v Italiji, ki je še pripravljen prodajati za judeževe srebrnike njegove koristo italijanski in slovenski gospodi. V Opatiji imamo sicer tudi še' eno tako šlevo, toda ona ima še manj upanja, da bi prodrla, kakor pa Marica, zato so potili sicalistični ravnatelji in-uslužbenci Delavskih zadrug v Nabrežini pravi krvavi pot za Marico. Seveda zaman, ker v Nabrežini so Delavske zadruge res še delavske! Članskega zbora se je udeležilo zlasti mnogo članov s Sliv-nega, Šempolaja in tudi drugih okoliških vasi. kar se Marici ni posebno dopalo. Zato pa jih je drugi dan po shodu prav pošteno opsoval v «Lavo-ratore socialista«. Prerekel jim je vse lepe priimke in se delal norca iz njihovih predlogov kakor človek, ki zmer ja in preklinja iz obupa. Pa pustimo mu to socialdemorkatično zabavo, saj druge revež menda tako ne pozna. Ko je bil po dveurnih šikanih izvoljen sodr. Colja za predsednika zbora, se je shod mirno vršil dalje. Po suhoparnem in zamotanem poročilu uprave, so člani pokazali, da niso tako nepoučeni o dogodkih v Zadrugah, kakor bi si ta gospoda želela. Sodrug Kralj je stavil celo vrsto vprašanj, iz katerih se je skušal Marica izmotavati deloma tudi z izsiljevanjem in z lažmi, toda ob tej] priliki so povabili člani v dvorano sodr. ■Gustinčiča, ki je s par kratkimi dokazi pribil Marico na sedež, kjer je obtičal nem dffkonca debate. Omeniti moramo še posebe lepa in točna izvajanja članice Marije Ca-hariieve, ki je z jasnim dokazilnim materialom pokazala, kako razumevajo nekater i Marični hlapci enakost vseh članov. Lepooblečenim gospem, nečlanicam, se klanjajo do tal, dočim delajo z delavkami kakor se jim ravno poljubi. Uprava je dobila nezaupnico in delegatu se je naročilo, da zahteva na kongresu komisijo za preiskanje vse uprave. Za delegata na kongres je bil izvoljen sodr. Colja, za nadzornike skladišča pa sodr. Rojc in sodr. Kralj. Marica pa je bled ko rjuha zapustil zborovalnico. Dobil je že zdavnaj; zasluženo šolo. Članski zbor v Sv. Križn Članski zobr v Sv. Križu se je vršil popolnoma mirno, ker se je zdelo članom vsakio prerekanje z Marico in bur-žujskimi ravnatelji odveč. Iz tega je napravil «Lavoratore Socialista«, odnosno Marica, iz. Sv. Križa svojo^ zmago. Resnica pa je', da so v Sv. Križu sa-mo člani naših misli in drugači tudi ni mogoče, saj: socialnih demokratov v Sv. Križu ni. Pa da bi tudi bili, ne vemo, kateri slovenski sodrug bi mogel glasovati za to, da naj Zadruge ne odpirajo več svojih skladišč v slovenskih krajih71 Kateri slovenski sodrug bi mo gel glasovati proti Sežanskim, komenskim, ajdovskim, štandreškim in vr-tojbniškim sodrugom, ki že dve leti prosijo za skladišča? Kateremu slovenskemu sodrugu bi mogla biti bližja gospoda z Acquedotta in via Roma, kakor pa ti njegovi sotrpini? Takih izdajalcev med slovenskimi proletarci ni! Članski zbor v Solkanu Izvoljen je naš delegat, podrobnega poročila pa še nimamo. Tclka nesrečm ria delu v Sv. Križu. Sinoči so pripeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico delavca Mih&ieilla SHtarc iz Konto-velja pri Trstu. Omenjeni delavec je padel pri opravljanju zidarskega pošla s s?dem metrov visokega zidarskega odra. Starc se je tBŽko pobij na glavi in si bržkone zlomil vratino kost. Padel j« z odra v trenutku, ko sie je hotel okreniti in je zgubil ravnotežje. Taka je usoda marsikakšnega stovbinsketga delavca. Teb! tovariš Ti čitaš «Delo»? Menda zato ker se zavedaš da si človek in kot tak hočeš, skupno z vsemi tlačenimi doseči človeške^ pravice? Dobro! Mari misliš da je vse v tem? Nel Pomni, da je Kristus pustil čredo in šel iskat zgubljeno ovčico. Pomisli koliko revnih, ubogih kmetov in delavcev spoštuje gospod-sko geslo: «Bog in narod«. Ti siromaki niti od daleč ne slutijo da jih gospoda, v imenu Boga in naroda, tlači. Ze kot otroka so ga v tem geslu vzgajali in učili kakšne dolžnosti ima. O pravicah ni bilo besedice. Poznajo oni našo delavskio-kmetsko stranico? Ne! ker čujejo vedno le slabo govoriti o nji. Oni vsi hrepenijo po ko- munizmu. Vedno preklinjajo današnje življenje, toda ne vedo da le potom komunizma si lahko zboljšajo svoje stališče in dosežejo človeške pravice. Tovariš, vedi da naša sveta dolžnost je odpirati oči revnemu ljudstvu. Zaradi tega pojdi, kakor jaz>, osebno med mnoiico in pojasni vsem kako potrebno je, da vsi kmetje in delavci čitajo svoj list «Delo». Kdor si ne more kupiti, pa posodi mu list in Komunistični koledar. Napravi to svojo sveto dolžnost, za kar ti bodo vsi kedaj' hvaležni. V prvi vrsti pa stoj mladina. Vsak začetek je težak. Le vstrajno naprej' za dosego pravic. Tovariš! Ti moraš v najkrajšem času dobiti enega naročnika za «Delo», Na svidenje! Vedno rdeč. iMskl od©? Podružnica Podgora TajnPhvio poidimžin/ice «Ljudskega o-dria« naizniamijia vsem Marnom in članicama, da sto društvene izkaznice za lseio 1922 pripravljjeine. Zato sto vabljeni vri, dia, priatejio poinjie. Ob tej prilike se napotena vs9 cmie klatenim »»Delto« ne prihaja redino, d!a, sporioee to tajniku. — Blagajnik podružnice . je na razpolago članom vsako prvo iin trdijo soboto v mtesecu cd 7 ure zvečer naprej. Vsakdo ima sveto dolžnost,' da plačuje redno svoj mesečni .pnispsvJ&k, .Knjižnica je odprita vsak tarok in vuiak petek cd 7 ure zvečer dalije. Pevsko vate se vrie vsako sredo ob 8 zv.#er in vsako nedeljo ob 9 dopoldne tam kjer se je ur-it zadnji sestanek članov. Apelira- mo na vse sodinuge, zlasti na starejše pevce, da se pevskih vaj gidtpvo udeleže. Misel, dla je »Ljudski cider« le za mladino, je piškava. «Ljudski oder« jo za vse, za stairio im mladici ker vsi so potrebni knjig in izobrazbe in tudi miato poštenega razivedrilla. Naprej torej in pogumno. Vse proletarske institucije vzdržujejo svoje centralne urade z lastnimi, mesečnimi prispevki in ravno tako je dolžnost tudi podružnic L. O., ker so to potom svojih delegatov na lanskem kongresu i3. marca v Sv. Križu same določile. Ako odbori posameznih podružnic tega ne store, jle dolžnost čla-nev opominjati jih, ker vemo, cla plača vsak član posebej matično pristojbino'. Opažamo tudi, dasi smo že v majniku, da je še mnogo podružnic, ki še niso dvignile izkaznic pri vodstvu ter niti dale na znanje če delujejo ali ne. Pri tej finančni krizi pa je nemogoče tajniku vse podružnice obiskati, kar je naravno, zlasti, ker ni vodstvo ze 6 mesecev dobilo od nikjer nikake podpore. Zanašamo se, da bodo podružnice vzele ta poziv v -poštev. Ljudski oder na Trnovem pri Gorici priredi 7. maja oh 3 .urah popoldne« na dvorišču gostilne France. Rijavca št. 13 svojo prvo veselico s sledečim sporedom: I. Delavski pozdrav, moški zbor. II. Kovaška, deklamacija. III. Nazaj v planinski raj, mešan zbor. IV. Vasovalec, moški Zfcor. V. Slovo,, mešan zbor. VI. Anarhist, burka. Po veselici plesna ziibava. Pri veselici in plesu svira godbeni odsek Ljud. odra iz Solkana, Vabimo proletarce in proletarke vasi in okolice, dia nas v obilnem številu obiščejo. Odbor. Glasovi Bovec POZIV VSEM SODRUGOM IN SO- DRUŽICAM BOVŠKEGA OKRAJA. Vas, ki se zavedate, da edino potom proletarske edinosti in edino potom, prave zastopnice vseh zatiranih in teptanih, Komunistične stranke, vas, ki veste, da edino potom izobrazbe pridemo do svojega cilja, to je osvobojenia izpodt buržoaznega jarma, vseh vas kličemo‘ na delo za pr o bujenje vseh še nezavednih delavcev iv, delavk. Vi morate zastaviti ves svoj vpliv in moč, da se naš list «DELO» naseli v vsako kmečko in delavsko hišo, v vsako družino. Teden od 1.—13. maja je teden za nabiranje novih naročnikov. Vsak pravi in zavedni delavec mora tekom tega tedna pridobiti vsaj dva nova naročnika «Delu». Vsi na delo za «Delo», za naše pravo! Živela delavska internacionala! Živela svetovna revolucija, živela proletarska vladal Živela zastopnica delavskih interesov, Komunistična stranka! Živelo naše «Delo»i Tajništvo Komunistične sekcije. Ti našim naporom, napraviti list vedno boljši, lepši in raznovrstnejši, mora iti vsporedno prizadevanje vseh. sodrugov, da- pridobijo listu novih naročnikov, da prispevajo v njegov Tajni sklad, ter da list razširjajo. Bovško Komunistično sekcijo stavimo za vzgled vsem ostalim sekcijam, Ljudskim odrom in drugim proletarskim organizacijam. Sodrugi, bodite vstraj-ni na delu! Uspeh ne bo izostal. Uredništvo. Kras postaja krasen Preteklo nedeljo mi je v Komnu pripovedoval neki Skrbinec da je bil v Škrbini izvoljen nov župan. Pravil je, da so se vršile volitve na 18. m. m. Ker pa je bil izvoljen za župana komunist, so začeli jugofašisti razgrajati in so skupno z orožniki razveljavili volitve, Med tem časom so se posiužili najlažjih sredstev da so si pridobili nekaj revnih in še nezavednih proletarcev, kar je bilo dovolj da so zmagali. tOa so pa to dosegli, so morali napraviti kakor fašisti v Reki. To me je silno razveseljlo, ko sem namreč slišal da je v Škrbini že toliko zavednih delavcev in kmetov, da se lahko merijo z petolizci. Pridni, pridni kraševci! vsa čast vam. Le dol z gospodo. Tovariši, povejte vsem svojim sosedom ,prijateljem in znancem, da naša stranka, ki obstoji iz samih delavcev in kmetov, noče nifi drugega nego pravico: Hoče, da naj bi si vsak sam zaslužil to kar potrebuje. Ali je prav, da delavec ki vse naredi, nič nima, bogataši pa ki nič ne delajo imajo vse? Kmetje in delavci, družimo se vsi v. naši stranki in čitajmo naš list, ter daj-! mo ga čitati drugim da nas bodo spoznali. Bodočnost je mladine, ona pa mora biti naša. Živeli zavedni delavci in kmetje! Kraški fant. * Prosek NAŠI GOSPODJE NAS UČIJO PAMETI. Pred par dnevi je v naši zadrugi slučajno zmanjkalo krompirja, ki se je prodajal po L 0.90 kg. In glej; takoj ko so to izvedeli naši trgovci, so podražili krompir na L 1.30 in L 1.50 kg. Tu je jasno kaj bi se vsega lotili ti požrešneži ako ne bi bilo Delavskih zadrug. Zategadel je naša dolžnost, da kupujemo vsi vse kar potrebujemo v Delavskih zadrugah in da pridružimo Del. zad. še vse druge, da bodo potem lahko še ceneje prodajale. Nekateri bodo rekli: Kamor grem brez denarja, tja grem z denarjem! Dobro. Pa pomisliti moramo, da Del. zad. so naše, od vseli ijas, ki smo vanje vpisani; tako da smo sami gospodarji in zato bi bilo mnogo bolje,ako bi si v potrebi izposodili denar kjerkoli in nakupovali v Del. zad. Tako bi dali dobiček samim sebi in ne gospodu trgovcu. Čitatelj! Tvoja sveta dolžnost je, da pojasniš vsem znaneem in prijateljem kakšne važnosti za delavca in kmeta Del. zadruge. Kdor pa zapazi kako napako v Del. zad., naj takoj1 da v javnost, ker hočemo da mora biti v tej naši instituciji vse v redu. V svojo korist, nakupujmo vse v Del. zadrugah. Živela kine&ko-delavska sloga. Rdeč prosečan. Nabrežina Dramatični odsek Javne ljudske knjižnice v Nabrežini vprizori v nedeljo dne 21. maja 1922 veseloigro v štirih dejanjih (Vražja misel). — Toliko na znanje bratskim društvam v okolici. * Za brata in sestro Aiiagiča NABIRALNA POLA Ljudski oder Gorjansko: Kosmina Ivan, Jelen Karl, Pe-telian Josip, Kralj Alojz vsak po L 1, Colja Ivan, S.uban Vinko, Kosmina Ludvik, Ručtež Vinko vsak po L 0.50, Slokar Angela in Stžpnn&ič Fr., učitelj, po L. 5, Stantič Anton, Golja Albin po 0.50, Uršič Josip, Suban Alojz, Trčon C.iril, Kosovci1 Franc po L 1, Uršič Franc, Golar Ladislav, Uršič Alojz, Božič Josip. Trčon Josip, Dugulin Vinko po 0.50, Vičič Silvester 0.25, Kosmina Viktor, Suban Ludvik po 0.50, Petelin Alojz 0.25, Perančič Ivan, Buda Anton po 0.50, Furlan Ra-tel,.. Mezinc Ka.r.l po 1, Jalen Andrej, Kosmina Franc po 0.30, Pe. telin Ivan 0.25, .Colja Ivan 1, Suban Joško 0.30, Uršič Avgust; 1, Božič Franc 0.25, Uršič Ludvik 0.50, Stantič Alojz 0.40, Petelin Josip, Kosmina Rafael po 1, Golar Julija 0.30, MeMiak Valentin, Uršič Josip 1, škof Peter 0.20, Znlna Anton i. Božič Edvard, Frankič Dominik po 0.30, Colja, Ivan 40, Uršič Alojz, Pivc Jožko. Bojko Mih, po 1; skupaj! L'. 43.30 NABIRALNA POLA Giropada: Nabrano skupaj L. 42.50 Iz Kamna sprejeli po L R. (brez nabiralna polj) L. 95.— Do ti j’ naj zada i s:ta,ra užitim ca da. je ne pozabimo kako j’ ono reka! «Pučki ne-prijatelj«. Pcpo: Ja, ja slllara vtžanca je bila va,-vek ta da su užali i kacoti rabit po ne-dejah puli ms. Tone: Ala spij i homo spat! Pepo: Sada zdravo da si- d niže moj. Se san videl i razumel. Tone: Dovidjenja. Vsega skupaj L. 180.80 Prej izkazanih L. 540.25 in pomotoma izpuščenih dinarjev 5 Skupaj L. 721.05 in dinarjev 5 Ispravak U dopisu «Sa jugoslavenske greni-ce» od 20. aprila o. g. izmakla je ova pogrešita: ona j; što našim drugovima neče da potpisuje putnica nije glavar Jelušjč nego podkomesar policije J, Kovačič kojega se i drugu navedeno u članku tiče. Delavska prireditev v Gorjanskem Podružnica L. O. priredi dne 14. t. m. svojo prvo veselico, na katero so vabljene vse bližnje podružnice. VeS o tem prihodnjič, ker smo za to številko sprejeli prekasno obvestilo. IZ UREDNIŠTVA Gradišče, L. A. Pismo dobili. Objavimo prihodnjič. Kaj pa bo toliko jezite nad italijanskimi jezikom? Poljubin, I. L.: Prihodnjič! Tolmin, I. K.: Emako. * Vstcd prvomajniškega praznika izidemo danes na dveh straneh. — Ostalo poslano gradivo objemimo prihodnjič. VSI ONI KI SO DOBILI KOMUNISTIČNI KOLEDAR V RAZPRODAJO SO NAPROSENI, DA POŠLJEJO SKU-P1ČEK NA Ing. D. GUSTINČIČ, TRST — SV. IVAN ST. 1009. Istarski razgovori ■naggaMttteMMMpeaeii.aiMfii iiiiiim i i TmHL.uoP"»w«cig Tone: Kako mi ti Pepo pasu ješ, gre ti na mod e (le pak ne? Pepo: Baš kad me pitaš ču ti roč prilično mi gre, tr več znaš kisko. Tone: Ja, ja znam več prez da mi ni re-83Š, ja več znan &a misliš s ten reč. Pepo: Ala ja bim se s tobun škomhtil da meznaš! Tone: Ben j, aila šu dajmo za duplicu vina! Pepo: Reci ana sad malo 6a tt ja mislim reč. Tone: JecLan (moment, ču samo pogljedat va onu maju staru knjigu. Pepo: Oho, ovo j’ najbrže jedan ki varuje va. flamdomije. Tone: Nišu to famdamdjte leh stvari prave i istinite. Pepo: Ala hodi hodi, duplicu vina si zgubil. Tone: Halt, ovde jter sve! Pepo: Sad če skočit vrag mnka. Tone: Ti dragi mioj Pepo misMš' ovako, da oni od Konzuma mislte dat samo ženskim pravo glasa, i ovde piše dia si va vetoj masle i da sada neznaš kernu dat punomoč: ti si star i bolan pak mečeš moč na skupščin« prit1 a ženi nimaš) hčeri nimaš, samo imaš sina i nevesto a vsa ci-rkulare piše ovako, da punovliasttt žonu, hčer, punicu, kun jodu i nevesto; sina, brate; tasta i zeta teh nesmeš, pak tl misliš’ da kako češ ti sada punovlastit navest«, a sina za kega si se naučil i delal dia nemoreš, zato ti razbijaš glavni. Pepo: Pobogta imiaiš pravo to ti je prava istina. Ti si Tone StroMgo. Daj. mi to knjigu da i ja mallo pogiljedam ča pak imaju oni išpektari va onoj njihoj gla-vin©. • Tone: Ček a j no, ču ti ja povediart ča moraš storit i ča njih bol i ča imaju va gtaivine. Sedi ovde kraj mene i poslušaj me dobro! . Pepo: Ala Su! Tone: Tako, to si sada na čudo. Cuješ najprvo ču ti pročitiat pravila, čuj no: Član’ — može — vršiti — svoje pravo — i — po — ovlašfiemiku — ako — ovlitf-sti — svoju ženu ili drugu koju osobu svog — kučanstva. Si me razumel kako to kfenta dobro. Pepo: Zvoni kako on pokojni zvon ka-stavski ki j” zvonil z’ onon tepen glasom Tone: Saida kiadia nimaš ženi prepiši ale ovfliasti lepo ti tvojgru sina a z njihen cirkudaron nolca gredu oni va kundot da prostiš. Pcpo: Tako je! Tone: A njim ako va gravinah šumi le- Rezne v@stE Boj pravnikov in zdravnikov radi zapuščine siamskih dvojčkov. — Simrt čeških siamskih dvojčkov Jožefe in Roze B!a žck j© razkrila, cla siiai sestal zapustili o-greenno premoženje 100,000 dolarjev, ka-tereg-j sla si pridobili s kazanjem in igranjem na gosli v gledališčih. — Dvojčka sla umrl« brez oporoke in zapuščinsko sodišče v Chicagu mora zdaj odločita, kdo j o dedič. Roza. je zapustila enajstletnega sina in po «*konu je deček edini dedič svoje matere. V Chicagu se 'nahaja, brat dvojčkov Frank Blažek, poleg toga so pa na, Češkem n? trije bratje in njun oče, ki je star 85 let, je tudi šieživ v stari domovini. Dedičev jo torej dosti. — Nastalo je, pa še drugo vprašanje, s katerim os bodo morali baviti učenjaki in sodniki. Ali je deček sin samo enega dvojčka ali obeh? To vprašanj© s® je rodilo iz vprašanj13:: .ali stiai bili Jožefa in Roza Blažek ena. sama osebnost ali sta tvorili dve ločeni celoti? — Dr. C. \V. K. Briggs, ki j® preiskati dvojčka po njuni smrti, da jle odkril rede ksilufiaij dvojnega 'materinstva. On trdi, da stla bili obe sestri miaillt otroka, in deček je vsled tega edini dedič vsega nju. nega pretmoženjia. Odkrito jo tiudi dejstvo, di3i s'ia obe sestri dojil otroka, in gojila enako materinsko ljubezen do njega. — Dr. Benjamin Breakstone jle pa nasprotnega mnenja, da Otrokova mati je edino Roza, ki ga je v resnici porodila brez ozira, n,s, dejstvo, da jie Jožefa, todi trpela porodne bolečine in dojita otroka. Dr. Briggs odgovarja, da z znaristvenega stališča tvori' organizem obeh dvojčkov eno mater. — i* tega. vprašanj©1 se morda ra,zvij® zanimiv legalni konffikt, ki bo m sodnike in znanstvenike menda prvi slučaj te vre!© na svetu. Če nimajo ognjegmei potnih listov. — Kakšne razmera vladajo na mejah «nove Evrope«, jo razvidno iz dogodka, ki se je odigral v Brennenu na Tirolskem, kj©r je zdaj nova iitalijianskai mejia., Ko so pri. čelis goreti hiše na itaiSijianski strani meje, je avstrijska požarna« hramba hitela na pomoč, Hoda na meji so italijanski žandarji ustavili ognjegasce, češ! dia mor rajo imeti potae liste, ako hočejo čez me- -jo. Ognjegasci seveda niso iskali potnih listov, prodno so šli gasit in za to so ma, rali šteti na, avstrijski strani in gledati, kako je ogenj do Hal uničil veliko skladišče in' več drugih hiš. Italijanke bi rade bile Eve in Magdau, tene. — Neki rimski list je stavil' vprašanje, katere zgodovinske ženo bi današnje žene rade bilo. Večina odgovorov je bila, dia< bi bile rade Evo, kajti Eva ni po-zn)a;la ljubosumnosti niti se ni njen mož Adiasn potepal okrog ponoči. Za, Evo ja dobila največ glasov svetopisemska Magdalena, ki je bila tako srečna,, da je uživala greh in Mjub temu jie postala svetnica! Telefonsko mesto. — Stockholm 'je nedvomno mesto, v katerem! j/e telefon najbolj v rabi. Stockholm: šteje okrog 400 tisoč prebivalcev in ima nad' 100 tisoč telefonskih naročnikov. Poleg tega je na jiavnih krajih po mestu 350 telefonskih stanic. Francija in cerkve. — Kolikor bolj se vdotnačuje v Fratnciji militarizem in kapitalizem, toliko manj demokracije je tam. Militarizem in kapitalizem nujno potrebujeta pomoči cerkve, oe hočete biti uspešhla. Iz togo, razloga se je Francija že začeto klanjajti Rimu. Današnja francoska vlada ni več vlada ljudstva temveč vladaj posedujočega, razreda.. In tlako pravi poslednje poročilo iz Pariza, dlai je dovollila izdanje bonov za 200 milijonov frankov, da se zgradi 3000 cerkvenih po-slopij. v krajih, ki so bila po vojni apusito-šena. Namesto učnih zavodov, namesto zavodov za oskrbo vojnih sirot in pohabljencev bo Francija začeto z grajtenjem cerkva. Slava Franciji — božjie oko plava nad njo, gama pa j« podvržena kurji ste. poti. Svetovna zaloga zlata. — V zadnji Številki «Month'ly Bulletim. of Statitus« jo objavljen! pregled, ki podaja zalogo zlata v posameznih državah sveta (izvzemši Rusijo). Banke Združenih držav imajo dai pridemo mi va ta vel parlament. Pepo: A ča češ pak 1 storit ako no buš mogal prit: ženi nimaš leh samo onu matu hčericu? Tone: Viš to bi oni oteli dla bi samo ženskami i z maleani posla irruali. Oni zhmi-ju da te njin dat jenu cikuladicu, pak te jih zet na kolono i evo ti skupščina i kongres, ovako bi segurno dlobiii. ) Pcpo: OštUjla. ki mvolucioneri! Tone: Sada znaj! da njin sa glavinai gori, zato njin je trebe stavit! malto mokreh obdbgi da njin ona febra pasa, te moral si skupa va špitaJ a najbrž« i on Granc aš je čapall bol od njih pak i on pati- , , Pepo: Cia) od sada, ehe jo® od neznan ka-dhj trpi on ito. Gsi nežna® onu štorij« od nj/ega kada su opaltijski socijaliSti vo-tali va Livarne s 50 glasi a bilo ih je samo 8 a od Granda izkaznica socijoli-stička jw i damaska va onetm starem artnarine o dorganizacije več sa plesniva i brižna čeka na oni soldi lce mora plati!. Tone: Ali j’ Tepi fsocilaliefta,, pak dia če re-volucijon sffcorit! Pepo: No, a rad pustimo to Č8i Homo malo gutnrut) ča krepkega da burno mogli na skupščine od konzuma boje govorit. Tone: Ja, da ozdravejamo za onputia. Pak b ^ ™ w ’all8lt8' 498,500.000 liber štarlingov (— 25 ito če poč barka k vragu, «8 oni na bi oteli Hir); angleška državna banka ima zlata 128,300.000 Ubor štorlingov; francoska banka ima zlato 220,700.000 liber Šteriingav, španska batnka ima zlata 99,400.000 liber Šteriingov, italijanska banka ima zlato 85,500.600 liber Storim-' gov, japonska banka ima zlato 144,700.000 liber šteriingov, banke ostalih držiev i. majo 247,000)000 liber šteriingov. — Zdaj pa ssono pomislimo na lakoto, ki divja po celem sviriu in za katero uimina v Rusiji 30 milijonov ljudi in itavno toliko na Ki-’ tajskem*, pa bomo takoj videli, kako neizmerno podel in okruten je obstoječi ka-pri-listični sistem, na podlagi katerega r -in,to vse državo sveta narzen Sovjetske Rusija. ■ ..1 ■ Z:pni fonograf. - Htaiy H. Pratov v Chicagu jo iznašel fonograf, ki je teko majhen, da se lahko vtakne v žep in, se bo lahko prodajal po pet ameriških centov. Fonograf igra vsako ploščo in razliko, jo v tem dia sa vrti igša, ne pa plošča. Prrat-Ley je’ patentirat svojo iznajdbo in pravi, da ima že več ponudb za izdelovati j e žep. nega fonografa1. Izdajatelj: lzvrševalni odbor Komunistične . ^enke Italije. Odgovorni urednik: Egidio Gennari Tiskarna: ,J1 Lavoratore". ......... PODLISTEK »DELA** A. NIEMOJEWSKI - 3. T.: HUDOURNIK Tovarišem Sieczfci, Tureymu in Swoboclnyu fe ukazala stranka, tja razrušijo štiri kilometre od St. oddaljeni železniški most. Napotili so se v mraku in šli po polju, ker je na cestah mrgolelo kozakov in so vsakogar zaustavljali, — Swo-Bodny, star kamnosek, je bil dobro vešč ravnanju z dinamitom; Sieczka m Turcym sta mu bila dodeljena samo v pomoč. Večer je bil vlažen in iz nižin so se vile megle. V sive oblake zaviti so dremali gozdovi, vasi in brzojavni drogovi. Trojica je šla v tem pravcu, da ni izgubila izpred oči železniške proge, in da se je mogla prepričati, je li proga v istini tako zastražena, kot je bilo javljeno stranki. Kmalu so se prepričali, da je bila stranka dobro informi-rana. Po stezi levo od železniške proge je prije*iilo pet kozakov tesno eden za drugim. Delavci so se prihulili v grmovju in čakali, dokler ni utonila patrulja v megli. Izginila je v nasprotni smeri. Ker je na tem nestu segala ho-sta tik do proge, so lahko ostajali vedno ob njej in opazovali brzojavne žice. Kmalu so prišli do dveh zvrnjenih drogov. Točno so si ogledali okolico, da si utisnejo k/raj v spomin. Sli so še dalje. Sieczka se je splazil na progo in iskal kilometerska kamen. Našel ga je Sedaj ni več daleč... r > Razrušenje mosta je bilo nujno in potrebno, ker se je kontrarevolucija med železničarji vedno močnejše širila; grozil je zlom že dalj časa trajajočega železničarskega štrajka. Kontrarevolucija je poklicala na pomoč policijo in vojaštvo, odpravljala je vlake s svojimi oboroženimi uradniki. Toda vse to ni ni® pomagalo, množica je čakala na tračnicah in vpila strojniku: Povozi nas! Ta je brlizgal .zaviral, dokler ni vlak! obstal. Sedaj- so zdrveli tovariši v vagone, in gorje izdajalcem, če se jim ni posrečilo, da so se skrili med občinstvom. Vagone so pustili na odprtem polju in odtrgano lokomotivo pustili peljati do naslednjega izogi-ballšftk, odkoder so jo odpeljali v njeno štacijo, v njen «hlev». V zadnjih dnevih se je povzpel boj s kontrarevolucijo do viška. Zazdelo se je včasih, kot da bo morala teči kri. — Izdajo so zakrivali na razne načine, bila je opremana s frazo »treh, eden za drugim sledečih uporov»i) in vedno je priganjal beli orel 2) s pahljanjem svojih nedolžnih peruti praznujoče železničarje k delu. Vsak tovariš je bil teh «treh, eden za drugim sledečih upo- 1) Mišljeni so potljski upori prali Rusiji v latih 1831, 1848, 1863. 2) Bel orel na rdečem polju je poljski narodni in državni grb. rov* in onega belega orla že do grla sit. — Besede «domovina» izdajalci niso nikdar izpustili iz ust. Ce so ti »(nacionalisti# proletariatu govorili o preteklosti, so storili vse, da bi to preteklost delavnemu ljudstvu pristudili. Patriotizem, poljstvo, upori, Kosčiuško, Kilinski 3) legija, vse to je bilo ozad-no gibanje je zločin!* Ko so se tovariši navduševali ob priliki prigodljajev v Petrogradu, Re-valu, Sevastopolju, Harkovu, ko je polagoma ginilo sovraštvo do ruskega naroda, je načela protirevolucija znova staro rano: «Rusi vas bodo izdali, oni samo provocirajo, da vas potem lažje zgrabijo*. In zajedno so videli, kako se je ta protirevolucija Klanjala agAr-cem v Moskvi, kako je v svojem časopisju nastopala proti splošni vblilni pravici, kako se je borila proti vsem štrajkom in kako mizerno stališče je zavzela glede bojkotiranja državnih šol. Ce se je kaj posrečilo, je to proglašala kot svoji uspeh, prenapolnila deželo s pozivi novih zavzetij, dajala direktive, ki jih ni nikdo poslušal, ki so povzročile le vzžarenje strankarskih prepirov. Ker je Str»j»ks kljub vsemu se trajal, je proglašala to kot njeno delo, če je bilo sklenjeno, da ga ukinejo, je razglašala in razširjala vesti, da se vrši vse po ukazu (od most, da izvrši nameravano. Po-ožiti je moral mino ali pod tračnico ali v kamnito ploščp. 2e je skoro izvršil in pripravljal prižigavnico,. ko so pričele tračnice naenkrat drhteti, začetkoma slabo, a potem vedno močnejše. Swobodny je izmaknil glavo in zaklical: »»Kaji je?* Poleg proge je tekel Sieczka in dajal znamenja. Kozaki! Swobodny je vzel z največjo hladnokrvnostjo v roko netilo pričel a trenjem, ogenj je vzplapolal, prižigavnica se je brzo vnela. Nenadoma je pridrvel z druge strani Turcyn in zavpil: «Pusti, pusti, za Boga!® — Swobodny ga je pogledal začudeno, a ga je menda razumel, kajti zKraDU je nož, odrezal prižigavnico, vrgell & del v vodo in se hitro skril pod mostom. Turcyn in Sieczka sta zbežala prihuljeno med drevje in opazovala skozi gosto vejevje, kaj se bo zgodilo. Iz dalje sta doznala dobro poznani dolg žvižg. Iz motne megle sta se izkopali dve očesi lokomotive in tretje na hrbtu navzgor obrnjeno je osvetljevalo dimnik' in še nek predmet. Sami niso vedeli, kaj pomeni ta sama drveča lokomotiva, ta luč na njenem hrbtu, to clolgo žvižganje. Sele ko se je približal ta novi vrag, so opazili rdeči prapor, osvetljen po luči na hrbtu kamina. Prapor sam je bil pritrjen na dimniku. Sieczka je hitro sklepal,\ia se lokomotive gotovo poslužuje stranka radi ukinjenega prometa v svrho pospeševanja direktiv. Zažvižgal je Swobodnyu dvakrat »pozor* in oni mu je odvrnil z e-nakim signalom. Medtem so prijezdili z druge strane kozaki. Razjezdili so, en mož J« zgrabil vajeti konj, drugi so snemali karabin-ke; se postavili ob progi m namerili. Železni drve« hudournik, žvižgajoč, bruhajoč dim in soparo, z znamenjem revolucije na čelu, je grmel in šumel kakor prevratna pošast, kakor oznanje-valeč požara, ki je objel pol Evrope in pol Azije. . Groza, moč, veličast je bučala na tračnicah vedno bližje in bližje. Brliz- ganj ' je bilo vedno močnejše. Rjovelo ie: Varujte me! Revolucionarna furija se je bližala mostu, že je bila tu. Trije možje stojo na njej. Kozaki so pomerili in sprožili. Telo se je zrušilo z dvignjenimi rokami na tračnice. Stroj; jo zbesnel kot blisk mimo, brlizganjo je postajalo vedno tišje, zvenelo vedno oddaljenejše. Turcyn je komaj dihnil, ko jo bilo že vse mimo. Kozaki so se vrgli na truplo z nagajkami. Potom so proiskali mrtveca, nažgali laterno in se oddaljili proti mo9tu. Sieczka je stresel tovarišev rokav. Spogledala sta so in oba sta bila smrtnobleda. Kozaki so pritrdili laterno na ograjo mosta in preglodu-vali papirje. Turcynu jo zastalo dihanje. Sieczka se je križa!. V tem hipu je .zagrmela silna 'kspjozija. Zračni pritisk je bil tako **»<» in, do sla sc zvrnila oba po tleh. „,» dišala sta klopot razpodenih konj, zaduhaln sta dinamit. Čakala sta še trenutek. Tiho ječanje. »»Ostani tu!» je zašepetal Turcy», «grem pogledat!* Zlagoma, pazljivo so je pla«! hied drevjem k mostu in kmalu je Sieczkti izpred oči. Jočanjo je preetalo. Smrtna tišina. Sieczka je skoro :d c donel vslad mraza in razburionia. Pokril je obraz zrokami in Šklepetal a iol»mi. Naenkrat j« začutil na fobi roko in zaslišal: »(Pojdiva!» Vstal je, 1urcyn j« bil bled kot. »id. Si«cidty so k Uh o povlekel za njim. Sla sta-sama.