Nataša Logar, Ana Bojinović Fenko, Mira Vončina, Mirjam Kotar,

Irena Vipavc Brvar, Andreja Krnjajić, Borut Kirar, Tina Kalan





Navodila za pisanje in oblikovanje

strokovno-znanstvenih del FDV





Ljubljana, 2022





Navodila za pisanje in oblikovanje strokovno-znanstvenih del FDV



Avtorji:

Nataša Logar, Ana Bojinović Fenko, Mira Vončina, Mirjam Kotar, Irena Vipavc

Brvar, Andreja Krnjajić, Borut Kirar, Tina Kalan



Delovno-posvetovalna skupina:prof. dr. Ana Bojinović Fenko, Nataša Godec, lekt. dr. Nina Gorenc, Borut Kirar, mag. Mirjam Kotar, Andreja Krnjajić, doc. dr. Nataša Logar, asist. dr.

Jure Požgan,prof. dr. Dejan Verčič, mag. Irena Vipavc Brvar, Mira Vončina, Petra Miklavčič, Luka Radičević, Tina Kalan.



Jezikovni pregled besedila: Tina Lengar Verovnik



Izdajatelj: Fakulteta za družbene vede, 2017, 2. dopolnjena izd. 2020, 3. dopolnjena izd. 2022.



Dokument je v pdf formatu objavljen na povezavi https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-

source/dodiplomski-studij-1-stopnje/navodila-za-pisanje-in-oblikovanje-strokovno-

znanstvenih-del-fdv_2017.pdf . Datum objave 1. april 2022.



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 102209027

ISBN 978-961-295-016-3 (PDF)



Uporaba, razmnoževanje in predelava v nove dokumente so dovoljeni v nekomercialne namene ob doslednem navajanju vira:

Logar, N., Bojinović Fenko, A., Vončina, M., Kotar, M., Vipavc Brvar, I., Krnjajić, A. in Kirar, B., Kalan, T. (2022). Navodila za pisanje in oblikovanje strokovno-znanstvenih del FDV. Fakulteta za družbene vede.



To delo je na voljo pod pogoji licence Attribution-NonCommercial 4.0 International.





Spremna beseda k prvi izdaji




Strokovni jezik zajema različne oblike specializiranega izražanja. Uresničuje se tako v ustni kot pisni obliki – torej v obliki predavanj, predstavitev, razprav na okroglih mizah ipd. ali pa v obliki seminarskih nalog, znanstvenih esejev, filmskih kritik itd. V času študija se boste nenehno srečevali z obema oblikama, mnoge od žanrov znotraj njiju pa boste morali tvoriti tudi sami. Z

govornim predstavljanjem in pisanjem strokovno-znanstvenih besedil boste dokazovali poznavanje vsebinskega področja, pa tudi svoje raziskovalno, metodološko in jezikovno znanje.

Kot že naslov pove, se Navodila za pisanje in oblikovanje strokovno-znanstvenih del FDV (dalje Navodila) posvečajo pisnim izdelkom. V Navodilih smo izhajali iz temeljnih vsebinskih, oblikovnih in bibliografskih elementov zaključnega dela, ki ga študent/študentka pripravi ob koncu prve, druge in tretje stopnje študija, tj. diplomskega dela, magistrskega dela in doktorske disertacije. Navodila so obvezujoča tako za našteta zaključna dela kot tudi za pripravo drugih strokovno-znanstvenih študijskih izdelkov (seminarskih nalog, esejev ipd.), z napotki in nasveti pa jih dopolnjuje še vsakokratno mentorsko vodenje.

Besedilo smo skušali napisati pregledno, tako da boste pravila lahko hitro usvojili. Tako bo forma, torej oblika ali podoba, postala rutinska, akademska poštenost pa dosledno izvedena in bo torej več časa ostalo za tisto, kar je bolj pomembno: strokovna vsebina. Iz istega razloga Navodila usmerjajo k temeljnemu znanju in veščini znanstvenega pisanja na osnovi najpogostejših praks, ne pa vseh, ki obstajajo ali se šele razvijajo.



September 2017

Avtorji





4



Kazalo



1 FORMALNO-VSEBINSKA ZGRADBA STROKOVNO-ZNANSTVENEGA DELA ....... 7

1.1 Začetni del .............................................................................................................. 8

1.1.1 Naslovnica ....................................................................................................... 8

1.1.2 Prva notranja stran ............................................................................................ 9

1.1.3 Zahvala .......................................................................................................... 10

1.1.4 Izjava avtorja oz. Izjava o avtorstvu ................................................................ 10

1.1.5 Naslov, povzetek in ključne besede ................................................................. 10

1.1.6 Kazalo ............................................................................................................ 11

1.1.7 Seznam uporabljenih kratic in simbolov .......................................................... 12

1.2 Osrednji del .......................................................................................................... 12

1.2.1 Uvodni del...................................................................................................... 12

1.2.2 Teoretsko-empirični del .................................................................................. 12

1.2.2.1 Tabele in slike ............................................................................................. 13

1.2.2.2 Opombe....................................................................................................... 13

1.2.2.3 Navajanje besedil drugih in sklicevanje ........................................................ 14

1.2.2.3.1 Plagiatorstvo .................................................................................... 15

1.2.3 Sklepni del ..................................................................................................... 15

1.3 Zaključni del ......................................................................................................... 15

1.3.1 Viri ................................................................................................................ 15

1.3.2 Stvarno in imensko kazalo .............................................................................. 16

1.3.3 Priloge ........................................................................................................... 16

2 JEZIK STROKOVNO-ZNANSTVENIH DEL ……………………………………………17

3 OBSEG IN VIDEZ ZAKLJUČNEGA STROKOVNO-ZNANSTVENEGA DELA .......... 18

4 SKLICEVANJE V BESEDILU ...................................................................................... 19

4.1 Elementi virov ...................................................................................................... 20

4.1.1 Avtor.............................................................................................................. 21

4.1.2 Leto ............................................................................................................... 22

4.1.3 Naslov ............................................................................................................ 22

4.1.4 Nahajališče vira .............................................................................................. 22

4.1.5 Manjkajoči elementi ....................................................................................... 23

4.2 Sklic na celotni vir ................................................................................................ 24

4.2.1 Sekundarni viri ............................................................................................... 24

4.2.2 Primarni viri – dokumenti ............................................................................... 25

4.3 Sklic na del vira .................................................................................................... 27

4.4 Posredno citiranje in povzemanje .......................................................................... 28

4.5 Citiranje in povzemanje iz nearhiviranega osebnega komuniciranja in intervjujev ... 28

5 OBLIKOVANJE BIBLIOGRAFSKEGA SEZNAMA VIROV ........................................ 30

5.1 Internetni viri: DOI, deljenje povezav, hiperpovezovalnost..................................... 31

5



5.2 Oblikovanje seznama bibliografskih podatkov v poglavju Viri ............................... 31

6 PRED ODDAJO ............................................................................................................. 57

7 VIRI............................................................................................................................... 58

6





1 FORMALNO-VSEBINSKA ZGRADBA STROKOVNO-ZNANSTVENEGA DELA



Znanstveno delo ima natančno opredeljen predmet obravnave. O njem prinaša nove ugotovitve ali pa odkriva nove povezave med že znanimi ugotovitvami. Znanje nadgrajuje na način, da ga drugi raziskovalci pri obravnavi iste teme ne morejo zaobiti, ter vsebuje vse podatke, ki so potrebni za preverjanje pravilnosti hipotez in zaključkov (Verovnik, 2001, str. 10–12).

Strokovno delo se od znanstvenega loči predvsem po tem, da v relevantnem obsegu še ne prinaša novih spoznanj o temi, ki jo obravnava, vendar pa imajo tako strokovna kot znanstvena dela mnoge skupne značilnosti. V Navodilih obravnavamo marsikatero od njih, zato smo v naslovu s "strokovno-znanstveni" zajeli oboje, čeprav se bomo v nadaljevanju, kot je bilo pojasnjeno že v Spremni besedi, izhodiščno posvečali zaključnemu delu.

Prvine zaključnega dela je mogoče razdeliti v tri sklope: začetni del, osrednji del in zaključni del (prim. Verovnik in Logar, 2001; Logar, 2016, str. 14–19; Krnjajić, 2017). Znotraj teh delov si morajo prvine (pri tem opozarjamo, da ne gre za naslove poglavij ali podpoglavij) slediti v naslednjem zaporedju:

Začetni del:



naslovnica



prva notranja stran

navedba ocenjevalcev doktorske disertacije (velja za doktorske študente, ki so prijavo teme doktorske disertacije oddali po 14. 10. 2017)



zahvala (neobvezno)



izjava avtorja oz. izjava o avtorstvu



naslov dela in povzetek ter ključne besede v slovenščini in angleščini



kazalo oz. kazala



seznam uporabljenih kratic in simbolov (neobvezno)

Osrednji del:



uvodni del



teoretsko-empirični del



sklepni del

Zaključni del:



viri

7





stvarno in imensko kazalo (le pri doktorskih disertacijah)



priloge (neobvezno)

Če je zaključno delo napisano v angleškem jeziku, je treba upoštevati strukturo, kot je določena v ustreznih pravilnikih.



1.1 Začetni del

1.1.1 Naslovnica



UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE





Ime in priimek avtorja/avtorice



Naslov zaključnega dela



Diplomsko delo/Magistrsko delo/Doktorska disertacija





Ljubljana, leto



8





Navedeni vzorec vsebuje vse elemente, ki jih mora vsebovati naslovnica: na vrhu je z velikimi tiskanimi črkami napis UNIVERZA V LJUBLJANI, pod njim FAKULTETA ZA DRUŽBENE

VEDE. Sledijo z malimi tiskanimi črkami zapisani ime in priimek avtorja/avtorice, naslov dela ter podnaslov Diplomsko delo (ali pa Magistrsko delo/Doktorska disertacija oz.

Esej/Seminarska naloga/Poročilo itd., če gre za izdelek pri predmetu). Na spodnjem robu je napis Ljubljana in za vejico leto. Celotno besedilo naslovnice je sredinsko poravnano in zapisano v črkovni vrsti Times New Roman. Naslov dela je v velikosti 16, vse ostalo je v velikosti 14. Naslov dela je tiskan krepko, ostalo besedilo pa navadno.

1.1.2 Prva notranja stran



UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE





Ime in priimek avtorja/avtorice





Mentor/mentorica: naziv ter ime in priimek

Somentor/somentorica: naziv ter ime in priimek





Naslov diplomskega dela




Diplomsko delo





Ljubljana, leto

9





Prva notranja stran vsebuje vse podatke z naslovnice (zgoraj je primer za diplomsko delo) ter dodatno še naziv in ime mentorja/mentorice ter morebitnega somentorja/morebitne somentorice, ki ju umestimo nad naslov dela, in to s celotnim pedagoškim ali raziskovalnim nazivom pred imenom. Oblikovanje je enako kot na naslovnici.

1.1.3 Zahvala

Zahvala ni obvezna. Če jo vključimo, jo umestimo na novo stran, in sicer v spodnjo tretjino lista. V njej se poimensko zahvalimo vsem posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izdelavi zaključnega dela, in organizacijam, ki so finančno, s podatki ali na drug način podprle raziskavo.

1.1.4 Izjava avtorja oz. Izjava o avtorstvu

Izjava ima obliko obrazca, ki je dostopen v spletnem referatu (na 1. in 2. stopnji) ter na strani fakultete za študij 3. stopnje. Obrazec je treba natisniti v obstoječem formatu in ročno podpisati ter vezati v vse tiskane izvode pred list, na katerem so naslov, povzetek in ključne besede (izjave se ne uvaža v elektronsko verzijo zaključnega dela).

1.1.5 Naslov, povzetek in ključne besede

Naslov dela naj bo kratek, jedrnat in usmerjen na osrednjo problematiko dela. Nikakor naj naslov ne bo prepis raziskovalnega vprašanja ali (hipo)teze. Dober naslov odraža tako konceptualni pristop k problemu kot empirično realnost raziskave. Če želi avtor naslov oblikovati privlačno, naj bo tak le prvi del naslova, drugi del naslova pa naj vsebino umesti na strokovno-znanstveno področje. Če se odločimo za podnaslov, ga zapišemo za dvopičjem in z malo začetnico (če ga seveda ne začenja lastno ime).

Primeri dobrih naslovov s podnaslovi:

Regionalizacija ukrepov aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji: primer Savinjske regije Ruski divide et impera: vzroki za nekonsistentnost izvajanja energetske politike Evropske unije Analiza groženj mednarodnemu miru in varnosti s strani sodobnega pomorskega piratstva: primer piratstva ob obali Somalije



Primeri šibkih oz. slabih naslovov:

Mladi in politična participacija

Bralna kultura

Vzroki za uspešne zgodbe spoznavanja partnerjev na spletu, nevarnosti, ki izhajajo iz nepoznavanja spletnih komunikacijskih orodij, ter pomen nezrelosti mladih pri vstopanju v partnerstva 10





Naslov dela na tem mestu (torej za izjavo o avtorstvu) oblikujemo v malih tiskanih črkah in krepko. Za naslovom sledi prazna vrstica in šele nato povzetek.

Povzetek je zgoščena predstavitev vsebine besedila brez pojasnjevanj ali kritičnih osvetlitev.

Vsebuje kratek opis raziskovalnega problema, ciljev in metod dela ter ključnih ugotovitev. Ne vključuje podatkov, ki niso navedeni v nalogi. Običajno je napisan v obliki enega odstavka.

Pri diplomskem in magistrskem delu obsega od 150 do 250 besed, pri doktorski disertaciji od 2 do 4 strani (za doktorske študente, ki so oddali prijavo teme doktorske disertacije pred 14. 10.

2017) oz. do 300 besed (za doktorske študente, ki so prijavo teme doktorske disertacije oddali po 14. 10. 2017). Povzetek je napisan z medvrstičnim razmikom 1 (preostali del besedila zaključnega dela ima razmik 1,5 – o tem gl. več v poglavju 3).

Povzetku v novi vrstici sledijo ključne besede. V diplomskem in magistrskem delu jih navedemo od 3 do 5, v disertaciji najmanj 5, pri krajših pisnih izdelkih pa niso potrebne. Ključne besede so besede in besedne zveze (lahko tudi lastna imena), ki kar najbolje odražajo vsebino dela. Pri določanju ključnih besed si lahko pomagate z iskalnikom dvojezičnih (slovenskih in angleških) predmetnih oznak ODKJG.

Naslov, povzetek in ključne besede so prevedeni v angleščino. Pri diplomskem in magistrskem delu morajo biti vsi trije deli v obeh jezikih natisnjeni skupaj na eni strani.

1.1.6 Kazalo

Obvezno je le kazalo vsebine. Druga kazala dodamo, če imamo zanje vsaj tri enote (torej vsaj tri tabele ali vsaj tri slike). V tem primeru naslov Kazalo spremenimo v Kazalo vsebine.

Kazalo vsebine mora vsebovati popolne naslove poglavij in vseh podpoglavij z navedbo številk strani, na katerih se posamezno poglavje ali podpoglavje začenja. Poglavja in podpoglavja številčimo v obliki desetiškega številčenja na več ravneh (1, 1.1, 1.2, 1.2.1 itd.). Uvod označimo s številko 1. Če ima delo tudi priloge, v kazalu najprej navedemo naslov Priloge, pod njim pa celotne naslove vseh prilog skupaj s stranmi, na katerih se začenjajo. Priloge se označujejo z velikimi tiskanimi črkami, več o naslavljanju prilog pa gl. v podpoglavju 1.3.3.

Kazalu vsebine sledijo (a kot rečeno samo, če imajo najmanj 3 enote) še Kazalo tabel in Kazalo slik. V teh dveh kazalih navedemo zaporedne številke in naslove tabel oz. slik in številko strani, na kateri se nahajajo. O številčenju tabel in slik gl. podpoglavje 1.2.2.1.

11





1.1.7 Seznam uporabljenih kratic in simbolov

V tem seznamu razložimo (a) kratice in simbole, ki smo jih ustvarili sami povsem na novo za potrebe svojega besedila, ter (b) kratice in simbole, ki jih sicer nismo napravili prvi, a so znane le ožjemu krogu strokovnjakov. Splošno znanih kratic in simbolov, kot so npr. EU, DDV, BDP,

€, tu ne razlagamo. Pri prevzetih kraticah, za katere se v rabi ni uveljavila slovenska različica in smo jih zato tudi sami uporabljali v izvorni obliki, podamo tudi njihovo podstavo in prevod.

Seznam je abecedni in urejen s tabulatorji v tri stolpce (1. kratica/simbol; 2. beseda ali besedna zveza, iz katere je kratica nastala, pri čemer podstavo v tujem jeziku zapišemo v ležečem tisku; 3. slovenski prevod, če kratica ni slovenska), npr.:

GI



genetski inženiring





ICRC



International Committee of the Red Cross

Mednarodni odbor Rdečega križa

WHO



World Health Organization





Svetovna zdravstvena organizacija

ZZDej

Zakon o zdravstveni dejavnosti





1.2 Osrednji del


1.2.1 Uvodni del

Uvodni del bralca uvede v tematiko. V njem razčlenimo izhodišča in cilje dela ter na kratko podamo za vsebino relevanten strokovni okvir oz. opis področja, s katerega prihaja izbrani problem. Po literaturi povzamemo znane rešitve in ocenimo njihov pomen za svoje delo.

Identificiramo raziskovalna vprašanja, na katera bomo odgovorili, ali trditve (teze), ki jih bomo okrepili ali ošibili, oz. hipoteze, ki jih bomo preverili (več o tem gl. v Bučar, Šabič in Brglez, 2002). Identificiramo raziskovalne metode. Orišemo zgradbo dela in navedemo morebitne omejitve raziskovanja.

1.2.2 Teoretsko-empirični del

Teoretsko-empirični del je vsebinsko glavni. Razdeljen je na smiselno povezana poglavja in podpoglavja, vsa ustrezno desetiško oštevilčena. Pri tem je treba paziti, da naslovi posameznih delov niso predolgi in prezahtevni ter da besedilo ni preveč razpršeno. Priporočamo, da delo ne obsega več kot štiri naslovne podravni.

Besedilo se v grobem največkrat deli na dva dela. V prvem, teoretskem delu opišemo in na podlagi kritičnega branja ocenimo stanje raziskav obravnavanega problema, pri čemer se 12





opiramo na dosegljive informacije v domači in tuji strokovni in znanstveni literaturi. Že znana teoretska dognanja in razmišljanja predstavimo povzemalno, povezano in pregledno. V

empiričnem delu sledi podrobna izvedba lastne raziskave in predstavitev rezultatov. Analizo rezultatov predstavimo sistematično, v diskusiji pa ji dodamo še (samo)kritičnost. Rezultate, če je to relevantno in smiselno, prikazujemo tudi v obliki tabel in slik.

1.2.2.1 Tabele in slike

Zaželene so tiste tabelarične in slikovne ponazoritve, ki pripomorejo k razumljivosti in preglednosti dela; njihov smisel je sintetični prikaz zbranih podatkov ali ugotovitev.

Uporabljamo samo generični poimenovanji "tabela" in "slika" in ne poimenovanj, kot so graf, skica, shema ipd. (to so slike) ali preglednica (to je tabela).

Tabele in slike morajo biti opremljene z natančnimi naslovi s čim večjo pojasnjevalno vrednostjo. Naslovi so nad tabelo ali sliko in so oštevilčeni. Tabele in slike številčimo ločeno, številčenje obojih pa je dvomestno: prva številka označuje številko glavnega poglavja, druga pa zaporedno številko tabele ali slike v tem poglavju. Za naslovom tabele ali slike ni pike.

Vsaka tabela ali slika mora biti v besedilu vsaj enkrat omenjena (npr.: gl. Tabelo 2.1, Na Sliki 2.1 je razvidno, da ...) in po potrebi širše pojasnjena. V besedilu naj bodo tabele in slike vstavljene čim bližje mestu, na katerem se nanje sklicujemo (ne pa npr. dve strani za tem).

Če je tabela ali slika prevzeta iz drugega vira, mora biti neposredno pod tabelo ali sliko naveden njen vir, in sicer v obliki navedenke (o tem gl. v poglavju 4 in 5). Pod tabelo napišemo besedo Vir, tej pa za dvopičjem sledi sklic.

1.2.2.2 Opombe

Opombe oblikujemo kot podčrtne opombe in jih zaporedno številčimo od začetka do konca celotnega dela (tehnično za to poskrbi urejevalnik besedila prek funkcije Vstavi opombo).

Številka opombe je zapisana brez presledka za predhodnim znakom. Opomba naj bo umeščena takoj za tisti del besedila, ki ga želimo dodatno pojasniti (ali za izbrano besedo, katere pomen bomo dopolnili z opombo, ali na konec stavka, če dopolnjujemo pomen celotnega stavka).

Opombe načeloma ne sodijo k naslovom in podnaslovom, le redko tudi v uvod in sklep.

Velikost pisave opomb je 10, besedilo je obojestransko poravnano. Vsaka opomba se začne z veliko začetnico in zaključi s piko. URL-naslovi v opombah niso dovoljeni. Prav tako v 13





opombah ne navajamo virov citatov ali povzetkov – z eno izjemo: če citiramo ali povzemamo posredno (gl. dalje).

Po naravi so opombe bodisi vsebinske bodisi tehnične (Bojinović Fenko in Požgan, 2016, str.

12). V vsebinsko opombo o pojavu zapišemo podrobnejše pojasnilo, ki za rdečo nit naše razprave ni ključno, ampak zgolj informativno. Zapišemo lahko tudi, kateri avtorji se dodatno ukvarjajo z neko temo, mi pa se z njo v našem izdelku ne, ker za nas ni osrednja. Tehnične opombe se nanašajo na posredno citiranje: v njih zapišemo bibliografske podatke o viru A, ki smo ga citirali ali povzeli posredno, torej iz vira B (o tem gl. tudi podpoglavji 1.2.2.3 in 4.4). V

tehnične opombe lahko zapišemo tudi osnovne podatke o primarnih virih, lahko pa tudi podrobnejše podatke, če so pomembni za obravnavo (npr. število držav pogodbenic pri mednarodni pogodbi), ne zapisujemo pa sem, kot že rečeno, bibliografskih podatkov ali mesta objave primarnega vira (URL-naslova).

1.2.2.3 Navajanje besedil drugih in sklicevanje

Kakršnokoli nelastno besedilo, ki ga avtor ali avtorica uporabi pri pisanju, je treba vedno označiti s sklicem na to besedilo oz. na vir podatkov. To velja tako za neposredno navajanje (citiranje) kot tudi za zapis idej in ugotovitev drugih avtorjev z lastnimi besedami (povzemanje).

Citiranje označimo z dvojnimi narekovaji. Če je prvotni avtor v besedilu, ki ga citiramo, že uporabil narekovaje, te v svojem citatu spremenimo v enojne (torej namesto "x" zapišemo 'x').

Pri citiranju je navedba strani obvezna, pri povzemanju prav tako, izjema so sklici na celotno delo (več o tem gl. v podpoglavju 4.1). Če je le mogoče, citiramo iz izvirnega dela; posredno citiranje je dovoljeno le izjemoma, tj. če do izvirnika ni mogoče dostopiti.

Krajši citati (pet vrstic ali manj) so vključeni v tekoče besedilo brez novega odstavka. Začetek in konec citata sta označena z dvojnimi narekovaji. Vir je naveden v povedi, ki citat uvaja, ali pa na koncu citata. Če je citat daljši od petih vrstic, ga je treba postaviti v novo vrstico s povečanim odmikom od levega roba, ki velja za celotni citatni odstavek. Povečani odmik od roba obsega 1,5 cm. Tak citat izpišemo v manjši velikosti (11) in z manjšim medvrstičnim razmikom (tj. razmikom 1). V tem primeru se citat ne označi z narekovaji (zato tudi dvojnih narekovajev, če jih je avtor uporabil v delu besedila, ki ga citiramo, ne spreminjamo v enojne; gl. zgoraj). Vir citata je tu prav tako vključen v stavek, ki citat uvaja, in ni del citatnega odstavka.

14





V besedilu se na drug vir skličemo v obliki navedenke, in sicer v skladu z zgledi v poglavjih 4

in 5.

1.2.2.3.1 Plagiatorstvo

Plagiatorstvo je ena od kršitev akademske poštenosti. Vsako strokovno delo temelji na znanju, vedenju, analizah in informacijah drugih avtorjev, zapisanih v knjigah, člankih, dokumentih, medijskih prispevkih itd., zbranih v bazah podatkov ali ustno podanih v intervjujih, na konzultacijah ipd. Uporaba teh virov mora biti navedena in jasno razvidna iz besedila.

Prikazovanje dela in znanja drugega avtorja kot lastnega brez navedbe vira je plagiatorstvo.

Plagiatorstvo pomeni krajo intelektualne lastnine in nespoštovanje znanstvene etike ter predstavlja hujšo kršitev Pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani.

1.2.3 Sklepni del

V sklepnem delu besedila kritično in vsestransko ocenimo rezultate raziskave ter jih po možnosti primerjamo z dosežki drugih avtorjev. Odgovorimo na raziskovalna vprašanja, okrepimo ali ošibimo teze ali potrdimo oz. ovržemo v uvodnem delu zastavljene hipoteze.

Izpostavimo najbolj presenetljive in pomembne ugotovitve ter morebitne probleme in slabosti dela. V sklepnem delu ne navajamo novih podatkov in se praviloma ne sklicujemo več na druge vire. Ovrednotimo, ali smo dosegli cilje, zadane v uvodu, in podamo ideje, ki so nastale med raziskavo ter bi lahko bile predmet novih oz. dopolnilnih raziskav, ali pa navedemo morebitna odprta vprašanja in nakažemo smernice za njihovo rešitev. Zaključki morajo biti natančni, kratki in jasni.



1.3 Zaključni del

1.3.1 Viri

Viri so nahajališča podatkov in znanja. Ločevati je mogoče med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi viri (Južnič, 1992, str. 106–142). Primarni viri so dokumenti (pravni, zakonodajni, izvršilni in ostali, torej sodbe sodišč, ustava, zakoni, odločitve mednarodnih organizacij ali mednarodne pogodbe, vladne strategije, pravilniki, zapisniki), statistični podatki (anketni podatki, podatki iz podatkovnih zbirk), podatki iz intervjujev (objavljenih ali neobjavljenih), podatki kvalitativnih raziskav (etnografski podatki, fokusne skupine, opazovanja, eksperimenti itd.). Kot primarni vir lahko obravnavamo tudi govore, na primer govor politika. Sekundarni 15





viri so besedila, ki analizirajo in interpretirajo primarne in druge sekundarne vire ter na njihovi podlagi podajajo nova spoznanja in ugotovitve (znanstvene monografije, učbeniki, znanstveni in strokovni članki, prispevki na znanstvenih konferencah, diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije, podatki s spletnih strani institucij, enciklopedije, leksikoni ipd.).

Terciarni viri so že zbrani seznami virov (npr. citatni indeksi, geslovniki, bibliografije, knjižni katalogi, kazala).

V poglavju z naslovom Viri (in ne Seznam literature, Viri in literatura, Literatura ipd.) navedemo vsa dela, na katera smo se sklicevali skozi celotno besedilo. Del, na katera se v besedilu nismo sklicevali, v ta seznam ne dajemo. Zelo pomembno je, da tako pri sklicevanju v besedilu kot pri oblikovanju seznama virov natančno upoštevamo pravila, predstavljena v poglavjih 4 in 5.

1.3.2 Stvarno in imensko kazalo

Zaključna dela na 1. in 2. stopnji študija nimajo stvarnega in imenskega kazala, v doktorskih disertacijah pa je tako kazalo obvezno. Oblikujemo ga kot eno skupno kazalo, lahko pa tudi kot dve ločeni kazali.

V stvarnem kazalu po abecednem redu navedemo ključna poimenovanja iz besedila, tem pa sledijo navedbe strani, na katerih se ta poimenovanja pojavljajo. Če gre za zelo pogosto rabljeno poimenovanje, se omejimo na najpomembnejših 10 pojavitev. V imenskem kazalu po abecednem redu navedemo osebe, ki nastopajo v besedilu, in to v obliki priimek, za vejico pa še ime – enako kot pri stvarnem kazalu imenu sledi navedba strani, na katerih se ime pojavlja.

S tem omogočimo bralcu učinkovito spoznavanje z avtorji konceptov in lažje iskanje po tiskanem besedilu.

1.3.3 Priloge

Med priloge sodijo vse informacije, ki so sicer potrebne za prikaz celovitosti, bi pa bodisi motile osnovno sporočilo, ker bi bralcu odvračale pozornost od osnovne teme, bodisi so preobsežne, da bi jih vključevali v osrednje besedilo, a so po drugi strani pomembne za njegovo kredibilnost (dolgi seznami, zapisi intervjujev, anketni vprašalniki ipd.). Priloge morajo biti naslovljene in v enakem zaporedju, kot so omenjene v besedilu. Označene so z velikimi tiskanimi črkami (Priloga A, Priloga B itd.). Če so priloge nadalje notranje členjene, se posamezne podenote označujejo z arabskimi številkami (npr. Priloga A.1). V osrednjem besedilu se na vsako prilogo vsaj enkrat skličemo.

16





Enako kot v besedilu je tudi pri prilogah pomembno navajati (objavljati, uporabljati) podatke v skladu z veljavno zakonodajo na področju varovanja osebnih podatkov (ZVOP-1, GDPR) in avtorskih pravic (ZASP) ter Etičnim kodeksom za raziskovalce in Pravilnikom o disciplinski

odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani.



2 JEZIK STROKOVNO-ZNANSTVENIH DEL



Diplomsko delo je napisano v slovenskem jeziku. Izjemo – pisanje v angleškem jeziku in strukturo dela v tem primeru – ureja Pravilnik o zaključnem delu na programih prve in druge

stopnje ter Pravilnik o študiju na programu 3. stopnje (veljaven do 30. 9. 2018) in Pravilnik o

organizaciji in izvajanju interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Humanistika

in družboslovje (veljaven od 1. 10. 2018 dalje).

Strokovno-znanstvena dela morajo biti razumljiva, jasna, natančna in jedrnata. V njih predvsem opisujemo, definiramo, analiziramo, utemeljujemo in razlagamo. Njihova glavna naloga je informativno-spoznavna. Pravopisne in slovnične napake se v strokovno-znanstvenih besedilih ne smejo pojavljati, enako kot za to vrsto besedil manj ustrezno ali neustrezno besedišče.

Posebno pozornost je treba nameniti strokovnim poimenovanjem (terminom). Uporabljati je treba uveljavljeno terminologijo, ki je skladna s knjižnojezikovnim standardom. Če obstaja za isto vsebino več poimenovanj, dosledno uporabljamo enega samega. Če obstajata za isto vsebino tako prevzeti kot slovenski izraz, ima načeloma prednost slovenski. Pri vsebinah, ki v slovenščini še nimajo poimenovanja, je treba predlagati slovensko ustreznico. To storimo tako, da ob prvi omembi v oklepaju napišemo izvirno poimenovanje, v nadaljevanju pa nato dosledno uporabljamo le predlagano slovensko ustreznico.





17





3 OBSEG IN VIDEZ ZAKLJUČNEGA STROKOVNO-ZNANSTVENEGA DELA



Obseg diplomskega dela je po študijskih programih različen (gl. Predstavitveni zbornik

študijskih programov 1. stopnje), medtem ko se za magistrsko delo predvideva obseg od 45 do 80 strani (oz. od 15.000 do 20.000 besed), za doktorsko disertacijo pa od 160 do 350 strani (pri čemer v ta obseg niso vštete priloge). Robovi lista so na vseh straneh široki 2,5 cm. Poravnava je obojestranska, črkovna vrsta je Times New Roman velikosti 12. Razmik med vrsticami je 1,5 (izjema so daljši citati – o njih gl. podpoglavje 1.2.2.3, in povzetek – o tem gl. podpoglavje 1.1.5). Razmik med odstavki obsega 10 pt spodaj in 10 pt zgoraj (prva vrstica odstavka ni tabulatorsko umaknjena v desno). Izjema so oštevilčeni, alinejni ali kako drugače označeni naštevalni odstavki  ti dodatnega razmika 10 pt nimajo, saj bi bile vrstice z njim preveč razmaknjene.

Vsako glavno poglavje (ne pa tudi podpoglavje) se začne na novi strani. Naslovom glavnih poglavij sledi ena prazna vrstica, pri naslovih podpoglavij pa naredimo prazno vrstico le zgoraj, pri čemer jo lahko od vključno tretje podnaslovne ravni dalje (tj. pred podnaslovom, oštevilčenim z npr. 1.2.3) tudi izpustimo.

T. i. glava besedila je prazna, v t. i. nogi besedila pa so samo številke strani (opombe, ki jih vstavimo s funkcijo Vstavi opombo, niso del t. i. noge). Strani besedila morajo biti zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami od vključno notranje naslovnice do zadnje strani (vključno s stranmi prilog; če strani prilog ni bilo mogoče oštevilčiti v elektronskem dokumentu, jih oštevilčimo ročno). Zaporedna številka strani stoji na sredini spodaj, pri čemer se številka izpisuje od vključno kazala naprej (predhodne strani se torej štejejo, nimajo pa vidne številke).

Tehnična navodila za tako oblikovanje številčenja v programu Word se nahajajo na spletni

strani fakultete.

Pri oddaji v oceno ali za zagovor se delo natisne v formatu A4, in sicer od vključno uvodnega poglavja dalje dvostransko. Vezava pri diplomskih in magistrskih delih je mehka, pri nekončnih izvodih doktorskih disertacij pa spiralna. Vezava v platno je potrebna le pri vseh končnih izvodih doktorskih disertacij. Barva platna disertacije je črna, črke so zlate. Natančnejša navodila o oddaji del so napisana v Pravilniku o zaključnem delu na programih prve in druge

stopnje ter Pravilniku o študiju na programu 3. stopnje (veljaven do 30. 9. 2018) in Pravilniku

18





o organizaciji in izvajanju interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Humanistika

in družboslovje (veljaven od 1. 10. 2018 dalje).





4 SKLICEVANJE V BESEDILU


Znanje je akumulacija dela več posameznikov in s citiranjem se prispevek avtorja umešča v kontekst med druge raziskovalce. Citira se tista dela, teorije ali raziskave, ki so neposredno vplivali na besedilo. Kot že navedeno v podpoglavju 1.2.2.3, se na vir skliče tako v primeru dobesednega prepisa kot povzemanja česarkoli nelastnega avtor besedila uporabi pri pisanju (pa tudi pri govornem predstavljanju strokovne vsebine). To velja tudi za slike in tabele (ne glede na to, ali so prosto dostopne na spletu), lahko pa tudi za vprašalnike anket, statistike, zemljevide in (druge) priloge, kot so na primer transkripti intervjujev ali fokusnih skupin.

Navedba vira se nahaja na dveh mestih: v besedilu se na vir skličemo v obliki navedenke, na koncu dela pa vir bibliografsko polno identificiramo v poglavju z naslovom Viri. Vsak vir, ki je naveden v besedilu, mora torej biti natančno naveden v Virih in obratno. Izjemi sta le dve: samo v osrednjem besedilu, ne pa tudi v poglavju Viri, polno identificiramo (a) dela, kot sta npr. Sveto pismo in Koran, katerih poglavja oz. deli so standardizirani v vseh izdajah, ter (b) osebno komuniciranje, ki ni arhivirano (o tem gl. podpoglavje 4.5). Citata in vira ni potrebno navajati tudi v primeru splošnih omemb1 spletnih strani, revij ali programov in v primeru navajanja epigrafov.

Pri pravilih za oblikovanje navedenk in seznama v poglavju Viri, prikazanih v nadaljevanju, smo se ravnali po 7. izdaji priročnika Publication manual of the American Psychological

Association (2020), pri čemer smo nekaj elementov iz angleškega jezika poslovenili: et al. > in drugi

p., pp. > str.

ibid. > prav tam

& > in

as cited in > v



1 Splošna omemba je ilustratorno imenovanje primera, poznanega široki javnosti brez navajanja točnejših podatkov, npr. »Prevladujoča religija v Evropi je krščanstvo.« Če ste v dilemi, lahko vedno vključite tudi navedenko.

19





ed., eds. > ur.

in > v

edition > izd.

vol. > zv.

circa, cca., ca., ca, c. > pribl. (ne pa okrog, ok., okr.)

Advance online publication. > Predobjava na spletu.

Za vire, ki tu niso prikazani, se zato – kolikor je mogoče – upošteva še preostala navodila 7.

izdaje navedenega priročnika APA. Priročnik si lahko izposodite v ODKJG.





4.1 Elementi virov


Pri navajanju virov ter oblikovanju navedenk je pomembno, ali se sklicujemo na celotni vir ali le na njegov del (npr. na določene strani), koliko avtorjev ima ta vir oz. ali so ti znani ter ali gre za vir, ki ni tipičen strokovni ali znanstveni vir (torej npr. ni knjiga, članek ali poglavje v zborniku).

Navajanje virov vključuje vse potrebne elemente za identifikacijo vira, ki ga je avtor znanstvenega dela uporabil. Navedbe v seznamu virov vključujejo odgovore na vprašanja

»kdo?«, »kdaj?«, »kaj?« in »kje?«. Navedba vira v besedilu se lahko izvede kot navedenka ali kot tekoče navajanje v besedilu, napotuje pa na seznam literature z navedbo prvih dveh elementov (»kdo« in »kdaj«). Elementi so med seboj ločeni s piko.

Slika 4.1: Prikaz elementov vira zapisanega v seznamu virov in v besedilu



avtor

leto

naslov



(kdo)

(kdaj)

(kaj)



Lovec, M. (2017). Limits to a power game: Negotiating the Transatlantic Trade and Investment Partnership in agriculture and food. Teorija in praksa, 54(2), str. 265–283.





Vir ali nadrejena publikacija (lahko



revija, spletna stran, knjiga, ipd.)



(kje)



20





Navedenka: … (Lovec, 2017) …

Tekoče navajanje v besedilu: … kot navaja Lovec (2017), se pojavlja …



Navedenka: … (Ustava Republike Slovenije,

2006, 3.a člen)

…

Ustava

Tekoče navajanje v besedilu: …kot določa Republike

(2006), v 3.a členu …

Slovenije



Navedenka: … (Ustava Republike Slovenije,

2006, 3.a člen)

…

Tekoče navajanje v besedilu:

…kot določa Ustava (2006), v 3.a členu …



Vir: Concise guide to APA Style (2020, str. 182).



4.1.1 Avtor

Avtor je oseba ali skupina, odgovorna za delo. To vključuje ne le avtorje člankov, knjig in drugih del, pač pa tudi urednike knjig, režiserje filmov, voditelje podkastov idr. Pri navajanju avtorja (v seznam virov) se vedno najprej napiše priimek, za vejico pa še prvo črko imena.

Posebnost so uporabniška imena in posebni nazivi, ki se navajajo v celoti. V primeru dveh avtorjev ju loči »in«, v primeru več kot dveh avtorjev pa se jih v seznamu virov navaja do 20, v navedenkah pa vedno le prvi. V primeru skupin se navaja celotno ime, ki mu sledi pika. V

primeru, da avtor ni naveden, je prvi element opisa naslov vira.

Kadar je kot avtor navedena skupina ljudi, govorimo o korporativnem avtorju. To so lahko vladne organizacije, podjetja, raziskovalne skupine ipd. Pri navajanju je pomembno, da se v poglavju »Viri« izpiše polno ime, uporabljamo pa tudi najbolj natančen izraz. Pri tem se najprej navaja nadrejeno organizacijo samo, če je navedena v viru ali pa, če je to potrebno zaradi jasnosti. Npr.

Fakulteta za družbene vede, Inštitut za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij

Ministrstvo za obrambo, Notranjerevizijska služba

21





Ministrstvo za finance, Notranjerevizijska služba

Primeri so navedeni v podpoglavju 4.2.1.



4.1.2 Leto

Drugi element vira se največkrat navaja v obliki leta (dalje leto), lahko pa je navedeno tudi natančneje in vključuje mesec, točen datum, letni čas ali časovni razpon. Pri spletnih straneh se na strani navedeno leto ne navezuje nujno na prispevek, ampak lahko na celotno spletno stran, zato se za spletne vire, ki nimajo posebej navedenega datuma objave praviloma uporablja okrajšava »b. d.« (brez datuma).



4.1.3 Naslov

Pri naslovu ločujemo med samostojnimi deli in sestavnimi deli. Prvi, na primer knjige, revije, poročila, zaključne naloge, filmi, družbeni mediji, spletne strani (kot celote) ipd., imajo naslov izpisan ležeče. Sestavni deli, kot so članki v revijah, prispevki na spletnih straneh ali poglavja v knjigah, pa niso zapisani ležeče, ampak se ležeče poudari naslov v viru – v navedenih primerih revija, spletna stran ali knjiga, v kateri je bil sestavni del objavljen. Naslov se zaključi s piko, razen, če je na koncu naveden vprašaj ali klicaj, ki piko nadomesti.



4.1.4 Nahajališče vira

Pri sestavnih delih se kot nahajališče navede revijo ali knjigo, skupaj z DOI ali URL naslovom, kjer je na voljo. Za samostojna dela, poleg DOI ali URL, v tem elementu navajamo založnika, podatkovno bazo ali arhiv, družbeni medij ali spletno stran. Pri nahajališču vira navedemo vse potrebne podatke, npr. pri revijah poleg naslova tudi letnik, številko in strani članka (razen, kjer niso navedeni), pri zbornikih pa urednike, naslov zbornika, strani ter založnika.

Posebnost so spletne strani in družbena omrežja. Slednje se navaja le kadar je vsebina izvorno s tega vira, drugače se navede stran, s katere je bila vsebina povezana. Sam naslov (npr. Twitter, BBC News) ne navajamo v ležeči pisavi. Navedbi sledi pika in naslov URL. Pri spletnih straneh naslov v viru izpustimo, če je enak naslovu prispevka, ki ga navajamo. Pri navajanju spletnih 22





naslovov se, če je to le mogoče, navede DOI, če delo DOI nima, pa URL – v obeh primerih se naslov navede v obliki (preverjeno delujoče) hiperpovezave.



4.1.5 Manjkajoči elementi

Lahko se zgodi, da eden ali več elementov ni navedenih v viru, ki je bil uporabljen v raziskavi in ga želimo zapisati v izdelek. V tem primeru se zapis prilagodi:

Manjkajoči

Rešitev

Navajanje vira

Navedenka

element





Prisotni so vsi


Navede se avtorja, leto, naslov in

Avtor. (Leto).

(Avtor, leto)





elementi


nahajališče

Naslov. nahajališče.





Avtor


Navede se naslov, leto in nahajališče

Naslov. (Leto).

(Naslov, leto)

nahajališče.





Leto


Navede se avtorja, namesto leta »b. d.«,

Avtor. (b. d.).

(Avtor, b. d.)

naslov in nahajališče

Naslov. nahajališče.





Naslov


Navede se avtorja in leto, opiše delo v

Avtor. (Leto).

(Avtor, leto)

oglatih oklepajih in doda nahajališče

[Opis dela].

nahajališče.





Avtor in leto


Navede se naslov, namesto leta (b. d.) in

Naslov. (b. d.).

(Avtor, b. d.)

nahajališče

nahajališče.





Avtor in


Delo se opiše v oglatih oklepajih in doda [Opis dela]. (Leto). ([Opis dela], naslov

leto ter nahajališče

nahajališče.

leto)

Leto in naslov Navede se avtorja, namesto leta doda (b.

Avtor. (b. d.). [Opis (Avtor, b. d.)

d.), samostojno določi naslov, ki opiše

dela]. nahajališče.

delo, ter naslov navede v oglatih

oklepajih in navede nahajališče

Avtor, leto in

Delo se opiše v oglatih oklepajih,

[Opis dela]. (b. d.).

([Opis dela], b.





naslov


namesto leta navede (b. d.) ter doda

nahajališče.

d.)

nahajališče





Vir


Navede se kot osebno korespondenco


Ni navedeno

(Avtor, osebno

komuniciranje,

datum)

Vir: Concise guide to APA Style (2020, str. 215).



23





4.2 Sklic na celotni vir

4.2.1 Sekundarni viri

Če se sklicujemo na celotno delo, ki ima znanega avtorja (osebo ali institucijo), v oklepaju najprej napišemo priimek avtorja oz. ime institucije, nato pa za vejico še letnico izida dela, npr.: (Sullivan, 2013)



(Global Environment Coordination, 1994)

Če sta avtorja dva, navedemo priimka obeh z vmesnim in, npr.:



(Macionis in Plummer, 2012)

Če so avtorji trije ali več, vedno navedemo le prvega avtorja ter dodamo in drugi, npr.: (Della Porta in drugi, 2003)



(Haralambos in drugi, 2005)

V vseh teh primerih ohranjamo zaporedje avtorjev, kot je navedeno v viru (torej ga ne

"popravljamo" v abecednega).

Če se sklicujemo na več del istega avtorja, ki so izšla v istem letu, za letnico po vrsti dodajamo črke abecede. Črko a dobi delo, katerega naslov je po abecedi na prvem mestu, nato črko b delo, katerega naslov je po abecedi na drugem mestu, itd. Na enak način jih vključimo tudi v seznam virov, kjer jih po abecedi in letu razporedimo med druge vire:

Fink-Hafner, D. (2019a).

Fink-Hafner, D. (2019b).

Fink-Hafner, D. (2020).

Finke, D. (2012).

Če se na taka dela sklicujemo na istem mestu, jih naštejemo za vejico, priimka avtorja pa ne ponavljamo, npr.:



(Bojinović Fenko, 2016a, 2016b)

24





Enako ravnamo tudi, ko je delo napisalo več istih avtorjev in je v viru njihovo zaporedje povsem enako.

Če se v besedilu hkrati sklicujemo na več del, jih ločimo s podpičjem, npr.:



(Moynihan, 1997; Weinstein, 1998/1999; Brezovšek in Črnčec, 2010)

V tem primeru najprej navedemo starejše vire in potem novejše, med viri, ki so nastali v istem letu, pa uporabimo abecedno zaporedje.

Če se v besedilu zaporedno in brez prevelike vmesne razdalje (npr. dveh strani) sklicujemo na isti vir (tj. na isto delo istega avtorja in isto stran), navedenke ne ponovimo, temveč v oklepaju napišemo (prav tam). Če so se strani spremenile, ravnamo enako, le da zamenjamo podatek o straneh, npr.:

Avtorja ugotavljata, da je kriminalizacija postala norma (Zavratnik in Šori, 2016, str.

28) in da se je oblast na vstajo odzvala z uporabo represivnega aparata (prav tam, str.

29).



Za razliko od naslovov časopisnih prispevkov, naslovov poglavij ali naslovov spletnih strani z neznanim ali skupnim avtorstvom pri naslovih periodičnih publikacij, knjig, brošur ali poročil z neznanim ali skupnim avtorstvom uporabimo ležeči tisk (ne narekovajev), npr: ( Merriam-Websterś collegiate dictionary, 2005)



Enako kot pri sklicu na vir, ki ima znanega avtorja, tudi tu velja, da če se v besedilu zaporedno sklicujemo na isti vir (tj. na isto delo istega avtorja), navedenke ne ponovimo, temveč v oklepaju napišemo samo (prav tam).

4.2.2 Primarni viri – dokumenti

Dokumenti so pravni, zakonodajni, izvršilni in ostali. Podrobno so navedeni v Tabeli 5.1. Pravni viri so v osnovi sodbe nacionalnih in mednarodnih sodišč. Zakonodajni viri so v osnovi odločitve političnih organov ter so nacionalni (ustava, zakoni, podzakonski akti itd.) in mednarodni (odločitev odločevalskega organa mednarodne vladne organizacije). Izvršilni dokumenti so gradiva in strateški dokumenti nacionalnega (vladnega) organa in organov mednarodne vladne organizacije. Ostali dokumenti so zapisniki, pravilniki ipd. Dokumente pridobimo od zanesljivih uradnih institucij, v okviru katerih je dokument nastal.

25



Pravne in izvršilne dokumente zapišemo v besedilo z naslovom dokumenta in večinoma z letnico njegovega nastanka. Če je dokument, ki ga obravnavamo, v tujem jeziku, v besedilu navedemo slovenski prevod naslova dokumenta (v besedilu torej ne navajamo naslova dokumenta v tujem jeziku). Hkrati ta vir identificiramo v opombi pod črto z vsemi podatki razen z mestom dostopnosti – to velja za pravne in zakonodajne dokumente, ne pa za izvršilne.

V seznamu virov tak vir zapišemo popolnoma enako kot v opombo, le da mu dodamo še podatek o tem, kje smo ga pridobili (npr. kot prilogo k monografiji ali na spletni strani organizacije, v okviru katere je nastal). V besedilu so v ležečem tisku zapisane samo sodbe sodišč, medtem ko je v seznamu virov v ležečem tisku zapisan tudi naslov vira v tujem jeziku (če smo tak vir analizirali).

Namesto naslova dokumenta lahko uvedemo kratico ali okrajšavo, lahko pa uporabimo tudi v stroki uveljavljeno priredbo imena, vendar pa kratico, okrajšavo ali priredbo uporabljamo samo v besedilu, ne pa v opombi pod črto ali v seznamu virov. Skrajšamo lahko tudi imena ustanov, skupin, organizacij, korporacij ipd. Enako kot pri naslovih virov to storimo pri prvi navedbi, in sicer tako, da v skrajšano ime navedemo v oklepaju za besedo dalje, v nadaljevanju pa dosledno uporabljamo le to obliko. Npr.:



Statistični urad Republike Slovenije (SURS) zbira podatke o ...

ali

V Deklaraciji o načelih mednarodnega prava o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državami v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov (dalje Deklaracija sedmih načel) je določeno, da ...

Tudi v navedenko v takem primeru napišemo skrajšano obliko, npr. za zadnji zgled: (Deklaracija sedmih načel, 1970).

V besedilo za naslovom dokumenta zapišemo letnico nastanka vseh dokumentov razen mednarodne pogodbe. Besedilo mednarodne pogodbe je namreč podpisano v nekem kraju na določen datum, a ga morajo države nato še ratificirati v nacionalnih parlamentih, zato je izjemno pomemben tudi podatek o drugem datumu, ko je pogodbo ratificiralo zadostno število držav, da je začel veljati; v besedilo torej ne zapišemo nobene letnice, v opombo in v seznam virov pa oba datuma, tj. datum podpisa in datum ratifikacije (Bojinović Fenko in Požgan, 2016, str. 5–

6).

26





Izvršilne dokumente zapišemo drugače od gornjih pravil za pravne in zakonodajne. Izvršilne dokumente, ki so po navadi strateški dokumenti nacionalnega (vladnega) organa in organov mednarodne vladne organizacije (npr. strategija ministrstva ali bela knjiga Evropske komisije), navedemo kot sekundarni vir po avtorju dokumenta in brez opombe. Npr.:



Ustava Republike Slovenije (2006)2



Dublinska uredba (2013)3



Ustanovna listina Združenih narodov (51. člen)4



Tožilec vs. Radislav Krstić (2001)5



Ministrstvo za zunanje zadeve (2015)



Evropska komisija (2017)

Ime institucije, na katero se nanaša izvršilni dokument, navedemo v jeziku vira (povsem enako kot pri sekundarnih virih, kot so poročila, podatki s spletne strani ministrstva ali mednarodne organizacije). Če smo analizirali poročilo Evropske komisije v slovenskem jeziku, je avtorica Evropska komisija. Če pa želimo navesti podatke s spletne strani Svetovne trgovinske organizacije, na kateri je besedilo napisano v angleškem jeziku, kot ime avtorja uporabimo World Trade Organization. Imen organizacij v tem primeru ne pišemo ležeče, saj gre za lastno ime ustanove, ki je avtorica besedila. V primeru, da navajamo vir v tujem jeziku, moramo v seznamu virov njegov naslov zapisati tudi v slovenskem prevodu, in sicer v oglatem oklepaju.





4.3 Sklic na del vira


Če se sklicujemo le na del vira, je treba navesti še strani vira, ki so za nas relevantne. Če je bolj kot navedba strani smiselna navedba člena, točke, poglavja, slike, tabele, enačbe ipd., za letnico navedemo člen, točko, poglavje itd. Če delo nima označenih strani, jih bodisi določimo s štetjem, če je to mogoče in smiselno (npr. v PDF-dokumentu), bodisi navedbo strani izpustimo.



2 Ustava Republike Slovenije. (2006). Uradni list Republike Slovenije št. 68/06. 30. junij.

3 Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev).

4 Ustanovna listina Združenih narodov – Charter of the United Nations, podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu, v veljavi od 24. oktobra 1945.

5 Tožilec vs. Radislav Krstić (sodba) – Prosecutor v. Radislav Krstić (trial judgement). (2001). IT-98-33-T. ICTY, 2. avgust.

27





Če citiramo, je treba izrecno navesti le strani, s katerih smo citat pridobili. Če gre pri tem za eno stran (pri primarnih virih pa za en člen, eno točko ipd.), navedemo le to stran (oz. le ta člen, točko ipd.). Če je v izvirniku citat natisnjen neprekinjeno na več straneh, navedemo celoten razpon strani.

Če povzemamo z več strani, a s prekinitvami, navedemo samo strani, ki smo jih povzeli, če pa je za nas relevanten celoten razpon strani, navedemo prvo stran, na kateri smo začeli povzetek, in za stičnim pomišljajem (ne vezajem) še zadnjo stran tega obsega.

Npr.:



(Sullivan, 2013, str. 26)



(Global Environment Coordination, 1994, str. 5, 9, 12)



(Macionis in Plummer, 2012, str. 14–16)



(Ustava Republike Slovenije, 2006, 14. člen)



(Dublinska uredba, 2013, preambula)





4.4 Posredno citiranje in povzemanje


Če citata ali povzetka avtorja nismo vzeli iz izvirnega dela, ker do tega dela ni bilo mogoče dostopiti, to v oklepaju označimo za predlogom v, npr.:



... kot je ugotavljal že Prijatelj (1908, str. 50, v Lukšič, 2015, str. 715), kar pomeni, da smo Prijateljevo misel, objavljeno leta 1908 na str. 50, citirali po Lukšičevem delu iz leta 2015, in sicer s strani 715. Lukšičevo delo navedemo v končnem bibliografskem seznamu virov, Prijateljevega pa z vsemi bibliografskimi podatki že na tem mestu v besedilu, in sicer v opombi (gl. opis tehničnih opomb v podpoglavju 1.2.2.2). Pri oblikovanju zapisa takega vira v opombi (najprej priimek, nato okrajšano ime, sledi letnica v oklepaju itd.) upoštevamo pravila iz podpoglavja 4.2.



4.5 Citiranje in povzemanje iz nearhiviranega osebnega komuniciranja in intervjujev Kot nearhivirano osebno komuniciranje razumemo besedila, ki jih ne moremo dokazati, ker jih ne hranimo (več). Takih besedil v končnem seznamu v poglavju z naslovom Viri ne navajamo, pač pa jih navedemo samo v besedilu.

28



Avtorja, ki nam je v obliki osebnega komuniciranja (konzultacije, pogovor, pismo ipd.) povedal ali napisal misli, ki jih želimo citirati ali povzeti, navedemo v besedilu tako, da ime okrajšamo, priimek izpišemo v celoti, nato pa v oklepaju dodamo navedenko v naslednji obliki:



... po ekologu J. Mohlhenrichu (osebno komuniciranje, 2008, 5. januar)

Če dneva ni mogoče navesti, navedemo vsaj mesec (v obliki: januar 2008), če pa še tega ne, vsaj leto.

Če imamo táko komuniciranje shranjeno v osebnem arhivu, npr. v obliki e-pošte, posnetka zaslona, ohranjenega pisma ipd., vira še vedno ne navedemo v seznamu virov, navedenka v besedilu pa ima naslednjo obliko:



(Pahor, osebno pismo, 2015, 17. maj)6

Pri tem v besedilo takoj za zaklepajem dodamo še naslednjo opombo: Osebno pismo je na voljo pri avtorju/avtorici.

Če gre za intervjuje, katerih posnetke in zapise hranimo le v osebnem arhivu in torej javno niso dostopni, jih prav tako ne navedemo v seznamu virov, navedenka pa ima naslednjo obliko: (Pahor, osebni intervju, 2015, 17. maj)7

Pri tem v besedilo dodamo še naslednjo opombo: Zvočni posnetek intervjuja je v obliki surovih podatkov na voljo pri avtorju/avtorici oz. Zvočni posnetek in zapis intervjuja sta v obliki surovih podatkov na voljo pri avtorju/avtorici.

Če pa gre za dokumentirane, objavljene oz. v arhivu raziskovalnih podatkov ali medijskem arhivu shranjene intervjuje, ki so javno dostopni, jih navedemo v seznamu virov in se nanje skličemo v obliki običajne navedenke, npr.:



(Smith, 1989)





6 Osebno pismo je na voljo pri avtorju/avtorici.

7 Zvočni posnetek intervjuja je v obliki surovih podatkov na voljo pri avtorju/avtorici.

29





5 OBLIKOVANJE BIBLIOGRAFSKEGA SEZNAMA VIROV



V poglavju z naslovom Viri navedemo popolne bibliografske informacije o virih, na katere smo se sklicevali v besedilu. Navajanje del, na katere se v besedilu nismo sklicevali, je etično sporno in zato ni dovoljeno. Zaključna dela, za katere se pri ocenjevanju ali pregledu ugotovi, da imajo take elemente, so sankcionirana.

V poglavju Viri med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi viri ne ločujemo – vse torej uredimo v enoten seznam. Vse enote tega seznama so razvrščene po abecedi priimka prvega avtorja oz. institucije, ki je delo objavila, ali naslova dela, če avtorstvo ni znano. Seznam je oštevilčen z arabskimi številkami in ima obliko visečih odstavkov (številka je torej poravnana z levim robom, vse vrstice preostalega besedila pa so nekoliko zamaknjene v desno).

V seznamu virov imena avtorjev navajamo v naslednji obliki: najprej priimek, temu pa nato sledi začetnica imena. Če ima vir do vključno dvajset avtorjev, navedemo vse. Če je avtorjev več kot dvajset, navedemo prvih devetnajst, vstavimo vejico in tri pike s presledkom ter zaključimo z zadnjim navedenim avtorjem.

Več del istega avtorja navedemo po letnici izida od starejšega do novejšega. Če navajamo delo, ki je šele v tisku, ga navedemo na zadnjem mestu del tega avtorja. Če imamo v seznamu več del istega avtorja (oz. istih avtorjev v enakem zaporedju), ki so izšla v istem letu, k letnici dodamo črke a, b, c, č itd. (natančneje v podpoglavju 4.2.1).

Pri angleških naslovih knjig, člankov, poročil ipd. z veliko začetnico pišemo samo prvo besedo v naslovu in podnaslovu ter lastna imena, medtem ko pri imenih revij in konferenčnih zbornikov ohranjamo velike začetnice pri vseh polnopomenskih besedah (ne pa pri členih, predlogih in veznikih). Pri drugih jezikih sledimo pravopisnim pravilom posameznega jezika. Pri navajanju virov, ki so izvorno napisani v nelatinični pisavi (v grški, cirilski, hebrejski idr. pisavah), je treba ime avtorja in naslov dela prečrkovati v latinični zapis (o tem gl.

http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf od člena 1106 dalje).

Za lažje razumevanje se lahko odločimo za prevod naslova v slovenski jezik, ki ga navedemo v oglatem oklepaju takoj za originalnim naslovom.



30





5.1 Internetni viri: DOI, deljenje povezav, hiperpovezovalnost V strokovnem in znanstvenem objavljanju je vse bolj razširjeno navajanje identifikatorja DOI.

DOI (identifikator digitalnega predmeta) je namenjen zagotavljanju trajno delujoče internetne povezave do ažurnih informacij o digitalnem predmetu (vključno z informacijo o njegovi lokaciji na spletu).

DOI se navaja izražen kot naslov URL: http://dx.doi.org/10.1037/rmh0000008

Če smo v dvomih glede pravilne DOI-številke, jo lahko preverimo na https://dx.doi.org/.

Če je treba internetne naslove zaradi dolžine deliti, je pomembno, da ohranimo njihovo delovanje. Povezavo s presledkom delimo za poševnico (/), podčrtajem (_), vezajem (-), enačajem (=), piko (.) ali katerim drugim ločilom, nikoli pa povezave ne delimo sredi besede ali za http://.

Internetne povezave oblikujemo kot delujoče hiperpovezave.

Frazo »Pridobljeno … na« uporabljamo le v primeru, ko je potrebno navesti tudi datum dostopa (tak primer so spletne strani, kjer se vsebina spreminja, npr. spletne enciklopedije).



5.2 Oblikovanje seznama bibliografskih podatkov v poglavju Viri

V Tabeli 5.1 je prikazano, kako se na različna dela sklicujemo v besedilu v obliki navedenke in kako napišemo vse bibliografske podatke o njih v poglavju Viri. Pri pisanju je treba predstavljenim zgledom slediti v celoti  to pomeni, da pri okrajšavah (npr. okrajšavah imen ali besed, kot so ur., str. in druge), ločilih (oklepaji, pike, vejice, dvopičja itd.), zaporedju in vrsti podatkov (najprej priimek, nato ime, sledi letnica izida itd.) ter vrsti tiska (pokončni ali ležeči) in enotnih ubeseditvah (npr. v tisku) v ničemer ne odstopamo od prikazanega.

31



Tabela 5.1: Oblika navedenk v besedilu in navedbe bibliografskih podatkov v poglavju Viri: primeri Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila





Monografije in deli monografij


Monografija z


(Šlibar, 2009)

Šlibar (2009)

Šlibar, N. (2009). Rund um Literatur: der literarische Text.

Pred dvopičjem

enim avtorjem

Znanstvena založba Filozofske fakultete.

med naslovom in

podnaslovom ni

presledka.

Monografija z

(Macionis in

Macionis in

Macionis, J. J. in Plummer, K. (2012). Sociology: A global

Pearson in Prentice

dvema avtorjema

Plummer, 2012)

Plummer (2012) introduction. Pearson/Prentice Hall.

Hall nista dve

založbi, temveč ena

sama, ki ima v

imenu poševnico.

Znak / je del imena.



Monografija z do

(Della Porta in

Della Porta in

Della Porta, D., Sedmak, M. in Lukšič, I. (2003). Temelji politične

20 avtorji

drugi, 2003)

drugi (2003)

znanosti. Sophia.



(Žilič Fišer in

Žilič Fišer in

Žilič Fišer, S., Čander, M., Cizej, B., Čar, A., Štefer, A., Čauševič, Do vključno 20

drugi, 2005)

drugi (2005)

A., Turčin, N., Demšar, D., Godec J., Gregorčič, M., Holc, J.,

avtorjev v seznamu

Kos, N., Kunej, M., Madžarac D., Miše M., Ravter S., Šeško M.,

virov navajamo vse

avtorje.

Koselj, B., Milanovič, Ž. (2013). Rastimo skupaj! Let's grow!

Ker je končno

Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture.

ločilo del naslova

(v tem primeru !),

za njim ni pike.

Monografija z več (Godechot in

Godechot in

Godechot, O., Apascaritei, P., Boza, I., Henriksen, L., Hermansen, Tri pike pomenijo kot 20 avtorji

drugi, 2020)

drugi (2020)

A. S., Hou, F., Kodama, N., Křížková, A., Jung, J., Elvira, M.,

izpust preostalih

avtorjev razen

Melzer, S. M., Mun, E., Sabanci, H., Thaning, M., Bandelj, N.,

zadnjega. Pred

Baudour, A., Avent-Holt, D., Kanjuo-Mrčela, A., Lippényi, Z., … tremi pikami in za 32



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


Tomaskovic-Devey, D. (2020). The great separation etop earner

njimi naredimo

segregation at work in high-income countries. Max Planck

presledek.

Sciences Po Center.

Monografija z več (Harlow in

Harlow in drugi

Harlow, L. L., Mulaik, S. A. in Steiger, J. H. (ur.). (1997). What if

(ur.) je ustaljena

uredniki

drugi, 1997)

(1997)

there were no significance tests? Erlbaum.

okrajšava za enega

ali več urednikov.

Ker je končno

ločilo del naslova

(v tem primeru ?),

za njim ni pike.

Poglavje, sestavek (Kustec Lipicer

Kustec Lipicer

Kustec Lipicer, S. in Doupona Topić, M. (2015). Sport clubs in

Pri navedbi vira za

v monografiji z

in Doupona

in Doupona

Slovenia. V C. Breuer (ur.), Sport clubs in Europe: A cross-

poglavje navajamo

najprej začetnico

urednikom

Topić, 2015)

Topić (2015)

national comparative perspective (str. 369–380). Springer.

imena, ki ji sledi

http://dx.doi.org/10.1007/978-3-319-17635-2

priimek (torej ne

obrnjene oblike

zapisa avtorja).

Monografija,

(Global

Global

Global Environment Coordination. (1994). Facing the global

Založnika sta dva,

korporativno

Environment

Environment

environment challenge. Global Environment Coordination

ločimo ju z vejico.

avtorstvo

Coordination,

Coordination

Division, The World Bank.

1994)

(1994)



E-knjiga, spletno

(Jogan, 2016)

Jogan (2016)

Jogan, M. (2016). Katoliška cerkev in družbeno zlo. Fakulteta za

dostopna

družbene vede, Založba FDV. https://www.fdv.uni-

lj.si/docs/default-source/zalozba/kc-in-družbeno-

zlo_final.pdf?sfvrsn=2



E-različica tiskane (Schiraldi,

Schiraldi (2001) Schiraldi, G. R. (2001). The post-traumatic stress disorder knjige, izdaja za

2001)

sourcebook. http://dx.doi.org/doi:10.1036/0071393722

različne formate

(Adobe Digital

33



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


Editions, Kindle,

DX Reader ipd.)



Referenčna literatura



Enciklopedije,

( Merriam-

Merriam-

Merriam-Websterś collegiate dictionary (11. izd.). (2005).

Navedemo dodatne

priročniki, slovarji Websterś,

Websterś

Merriam-Webster.

informacije, ki so

pomembne za

2005)

( 2005)

identifikacijo in

najdljivost (npr.

izdajo, številko

poročila, številko

letnika), in sicer v

oklepaju takoj za

naslovom. Med

naslovom in

oklepajem ni pike,

informacija v

oklepaju je v

pokončnem tisku.

Referenčna

(VandenBos,

VandenBos

VandenBos, G. R. (ur.). (2007). APA dictionary of psychology.

Ime in priimek

literatura z

2007)

(2007)

American Psychological Association.

avtorja je Gary R.

VandenBos.

avtorjem

Okrajšali smo torej

tudi prvo ime in

naredili med obema

okrajšavama

presledek.

Monografsko delo (Koch,

Koch

Koch, S. (ur.). (1959–1963). Psychology: A study of science (zv.



v več zvezkih

19591964)

(19591964)

1–6). McGraw-Hill.

34



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


Geslo v spletnem


(Hanna, 2013)

Hanna (2013)

Hanna, R. (2013). Kant's theory of judgment. V E. N. Zalta (ur.),



referenčnem delu

The Stanford encyclopedia of philosophy. Pridobljeno 2. 7. 2020

na https://plato.stanford.edu/entries/kant-judgment/

Geslo v spletnem

("Behaviorism",

"Behaviorism"

Behaviorism. (b. d.). V Merriam-Websterś online dictionary.

Pri publikacijah

referenčnem delu

b. d.)

(b. d.)

Pridobljeno 2. 7. 2020 na https://www.merriam-

brez datuma objave

na mestu, kjer bi

brez avtorja ali

webster.com/dictionary/behaviorism

morala biti letnica,

urednika ter

navedemo “b. d.”

datuma objave

(brez datuma).

Tiskana izdaja

(SURS, 2012)

SURS (2012)

Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. (2012). Statistični

Kratica v oglatem

letopisa

letopis 2013. Statistični urad Republike Slovenije.

oklepaju je kratica,

ki smo jo

uporabljali v

osrednjem besedilu.



Visokošolska zaključna dela



Visokošolska

(Ferligoj, 1983)

Ferligoj (1983)

Ferligoj, A. (1983). Razvrščanje v skupine z omejitvami

Pri neobjavljenih in

zaključna dela,

(doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani, Ekonomska

v spletnih arhivih

ter podatkovnih

neobjavljena

fakulteta, Ljubljana.

servisih

(dostopna samo v

nedostopnih delih

tiskani obliki na

najprej navedemo

fakulteti

institucijo, nato

zagovora)

kraj zagovora dela.

Zaključna naloga, (McNiel, 2006)

McNiel (2006)

McNiel, D. S. (2006). Meaning through narrative: A personal

Če je zaključno

dostopna prek

narrative discussing growing up with an alcoholic mother

delo dostopno prek

plačljivih servisov,

komercialnega

(magistrsko delo). ProQuest Dissertations and Theses. (UMI No.

kot npr. ProQuest

podatkovnega

1434728)

Dissertations in

servisa

Theses database,

navedemo

35



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


evidenčno številko

v tej zbirki.

Zaključna naloga, (Popović, 2016) Popović (2016)

Popović, D. (2016). Onstran ideologije dela in ideja

Če je zaključno

dostopna v

univerzalnega temeljnega dohodka [doktorska disertacija,

delo dostopno prek

javnih podatkovnih

institucionalni

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede].

zbirk, kakršna je

podatkovni

http://dk.fdv.uni-lj.si/doktorska_dela/pdfs/dr_popovic-daniel.pdf

npr. Repozitorij

zbirki/arhivu

UL, navedemo

povezavo.



Članki



Članek v

(Lovec, 2017)

Lovec (2017)

Lovec, M. (2017). Limits to a power game: negotiating the

Naslov revije in

strokovni,

transatlantic trade and investment partnership in agriculture and

letnik izdaje se

pišeta v ležečem

znanstveni reviji

food. Teorija in praksa, 54(2), str. 265–283.

tisku.

(samostojni avtor)



Članek v reviji,

(Zavratnik in

Zavratnik in

Zavratnik, S. in Šori, I. (2016). Od "Nesimo jih vun!" k zamolku



dostopen (tudi)

Šori, 2016)

Šori (2016)

ulice: diskusija o kriminalizaciji uporov in premiku k družbi

prek spleta

nadzora. Družboslovne razprave, 32(82), str. 13–32.

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MRC97DBL

Članek v

(Baltrunaite in

Baltrunaite in

Baltrunaite, A., Bello, P., Casarico, A. in Profeta, P. (2014).



strokovni,

drugi, 2014)

drugi (2014)

Gender quotas and the quality of politicians. Journal of Public

znanstveni reviji

Economics, 118, str. 62–74.

(do 20 avtorjev)

(Žlahtič Zupanc Žlahtič Zupanc

Žlahtič Zupanc, M., Pogorelčnik, A., Kržišnik, D., Lesar, B.,



in drugi, 2017)

in drugi (2017)

Thaler, N. in Humar, M. (2017). Model za določanje življenjske

dobe lesa listavcev. Les, 66(1), str. 53−59.

36



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


Članek v

(Tomaskovic-

Tomaskovic-

Tomaskovic-Devey, D., Rainey, A., Avent-Holt, D., Bandelj, N.,



strokovni,

Devey in drugi,

Devey in drugi

Boza, I., Cort, D., Godechot, O., Hajdu, G., Hällsten, M.,

znanstveni reviji

2020)

(2020)

Henriksen, L. F., Hermansen, A. S., Hou, F., Jung, J., Kanjuo-

(več kot 20

Mrčela, A., King, J., Kodama, N., Kristal, T., Krízková, A.,

avtorjev)

Lippényi, Z. … Tufail Z. (2020). Rising between-workplace

inequalities in high-income countries. Proceedings of the National

Academy of Sciences of the United States of America, 117, 17, str.

9277–9283.

Članek v

(Splichal, 2009)

Splichal (2009)

Splichal, S. (2009). Javno v zasebnem, zasebno o javnem:



suplementu revije

mnenjske poizvedbe v političnem procesu. Javnost, 16(supl.), str.

S81–S98. http://javnost-thepublic.org/article/pdf/2009/5/5/

Članek, sprejet v

(Maras,

Maras in drugi

Maras, P., Thompson, T., Gridley, N. in Moon, A. (2016). The

Članek je dostopen

objavo, a še ne

Thompson,

(2016)

"About me" questionnaire: Factorial structure and measurement

na spletni strani

uvrščen v številko

revije, v kateri bo

Gridley in

invariance. Journal of Psychoeducational Assessment. Predobjava

objavljen.

revije; dostopen

Moon, 2016)

na spletu.

Advance online

na spletni strani

http://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/0734282916682909

publication

založnika

slovenimo v

Predobjava na

spletu.

Članek, sprejet v

(Briscoe, v

Briscoe (v tisku) Briscoe, R. (v tisku). Egocentric spatial representation in action Članek še ni

objavo, a še ne

tisku)

and perception. Philosophy and Phenomenological Research.

dostopen na spletni

uvrščen v številko

strani revije.

http://cogprints.org/5780/1/ECSRAP.F07.pdf

Založniki lahko

revije; shranjen v

avtorjem dovolijo,

zeleni odprti

da objavijo spletno

dostop

različico članka

pred tiskano objavo

v institucionalnem

37



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


repozitoriju (npr.

Repozitoriju UL).

Članek v

(Lipičnik, 1993) Lipičnik (1993) Lipičnik, M. (1993, februar–julij). Avtocesta Ljubljana Maribor: nadaljevanjih

petletni plan. Gradbeni vestnik, 2(2–7).

(izhaja v več (ne

nujno zaporednih)

številkah

dnevnika, tednika,

mesečnika)

Prispevek v

(Slabe, 2017)

Slabe (2017)

Slabe, D. (2017, 25. maj). Evropa in Trumpova nova ljubezen do

Pri prispevkih iz

časniku (dnevnik,

Nata. Delo, str. 3.

dnevnega časopisja

tednik, mesečnik)

pred navedbo strani



napišemo str.

Prispevek v

("Poletna noč in "Poletna noč in

Poletna noč in Jože Privšek. (2017, 21. junij). Dnevnik, str. 29.

V primeru

časniku, brez

Jože Privšek",

Jože Privšek"

neidentificiranega

avtorstva avtorja

navedbe avtorja

2017)

(2017)

nadomestimo z

naslovom

prispevka.

Prispevek v

(Isaac, 2017)

Isaac (2017)

Isaac, M. (2017, 21. junij). Uber founder Travis Kalanick resigns.

Svetujemo

časniku, dostopen

C.E.O. The New York Times.

navajanje popolne

konkretne

(tudi) prek spleta

https://www.nytimes.com/2017/06/21/technology/uber-ceo-travis-

povezave do e-

kalanick.html

objave.

Pri straneh, ki

omogočajo iskanje,

lahko v izogib

nedelujočim

povezavam

uporabimo naslov

domače strani.

38



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


Članek z

(Engesser in

Engesser in

Engesser, S., Ernst, N., Esser, F. in Büchel, F. (2017). Populism



identifikatorjem

drugi, 2017)

drugi (2017)

and social media: How politicians spread a fragmented ideology.

DOI

Information, Communication & Society, 20(8), str. 1109–1126.

http://dx.doi.org/10.1080/1369118X.2016.1207697



Članek iz e-revije, (Makiya, 2008)

Makiya (2008)

Makiya, K. (2008, 17. marec). How did I get Iraq wrong? Slate.

brez strani

http://www.slate.com/articles/news_and_politics/politics/2008/03/

how_did_i_get_iraq_wrong_9.html

Članek z

(Van de Schoot

Van de Schoot

Van de Schoot, R., Winter, S. D., Ryan, O., Zondervan-



dodatnim

in drugi, 2017)

in drugi (2017)

Zwijnenburg, M. in Depaoli, S. (2017). A systematic review of

gradivom na

Bayesian articles in psychology: The last 25 years. [Dodatno

spletu

gradivo na spletu]. Psychological Methods, 22(2), str. 217–239.

http://dx.doi.org/10.1037/met0000100.supp





Recenzije


Recenzija v obliki (Vobič, 2013)

Vobič (2013)

Vobič, I. (2013). [Recenzija knjige Zgodbe s ploščate Zemlje: laži,

prispevka v reviji

izkrivljanja in propaganda v globalnih medijih, N. Davies].

Družboslovne razprave, 29(73), str. 152154.

Recenzija

(Axelman in

Axelman in

Axelman, M. in Shapiro, J. L. (2007). Does the solution warrant



videoposnetka

Shapiro, 2007)

Shapiro (2007)

the problem? [Recenzija DVD-ja Brief therapy with adolescents,

J. M. Litrrell]. PsycCRITIQUES, 52(51).

http://dx.doi.org/10.1037/a0009036

Recenzija

("BioShock 2

"BioShock 2

BioShock 2 reviews. (b. d.) [Recenzija videoigre na spletu].



videoigre, brez

reviews", b. d.)

reviews" (b. d.)

http://www.gamebanshee.com/reviews/96980-bioshock-2.html

avtorja, s spleta

39



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila




Periodične publikacije

Celotno

( Cosmopolitan,

Cosmopolitan

Cosmopolitan. (2010, maj–december). Adria Media Ljubljana.

Analizirana je bila

analizirano

2010)

(2010)

celotna vsebina

mesečnika za

besedilo

obdobje

mesečnika

majdecember.

Tematska številka (Stare, 2016)

Stare (2016)

Stare, J. (ur.). (2016). Možnosti in priložnosti za strukturne



revije, redno

spremembe v javnem sektorju [Posebna številka revije].

številčena

Mednarodna revija za javno upravo, 14(2/3).

Dodatna številka

(Poler Kovačič,

Poler Kovačič

Poler Kovačič M. (ur.). (2015). Osolnikov zbornik [Dodatna



(suplement)

2015)

(2015)

številka revije]. Javnost, 22(supl.).

revije,

neštevilčena



Konferenčna gradiva





Zbornik s

(Sitar in drugi,

Sitar in drugi

Sitar, A. S., Aleksić, D., Kovač, J., Peljhan, D., Rozman, R. in

posvetovanja, ki

2016)

(2016)

Stare, A. (ur.). (2016). Corporate governance: Challenges and

je samostojna

development: Conference papers. 4th International Conference on

monografija

Management and Organisation, Brdo pri Kranju. Slovenian

Academy of Management.



Prispevek v

(Koleša in

Koleša in Jaklič Koleša, I. in Jaklič, A. (2016). Managing interorganisational zborniku s

Jaklič, 2016)

(2016)

networks for internationalisation of small and medium sized

posvetovanja, ki

enterprises. V A. S. Sitar, D. Aleksić, J. Kovač, D. Peljhan in R.

je samostojna

Rozman (ur.), Corporate governance: Challenges and

monografija

development. 4th International Conference on Management and

Organisation (str. 132–158). The Slovenian Academy of

Management.

40



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


Prispevek v


(Katz in drugi,

Katz in drugi,

Katz, I., Gabayan, K. in Aghajan, H. (2007). A multi-touch

Knjižna zbirka ima

zborniku s

2007)

(2007)

surface using multiple cameras. V J. Banc-Talon, W. Philips, D.

štete zvezke, ki jih

navedemo za

posvetovanja, ki

Popescu in P. Scheunders (ur.), Lecture Notes in Computer

naslovom zbornika.

je monografija v

Science: zv. 4678, Advanced Concepts for Intelligent Vision

Advanced

okviru knjižne

Systems (str. 97–108). Springer.

Concepts for

zbirke

Intelligent Vision

Systems je v

ležečem tisku, ker

je to ime letne

konference.



Prispevek s

(Kovač in Jukić, Kovač in Jukić

Kovač, P. in Jukić, T. (2017). Recent regional developments in

posvetovanja,

2017)

(2017)

red tape reduction  a concept analysis of Web of Science

objavljen v reviji

journals. Lex localis, 15(3), str. 433457.

http://dx.doi.org/10.4335/15.3.433-457(2017)

Povzetek

(Cugmas in

Cugmas in

Cugmas, M. in Ferligoj, A. (2015). Comparing partitions from



prispevka s

Ferligoj, 2015)

Ferligoj (2015)

non-equal sets of units. Predstavljeno na 20th Young Statisticians

posvetovanja,

Meeting, Vorau, Austria, October 16th to 18th.

objavljen na

http://www.stat.tugraz.at/ysm20/Cugmas.pdf

spletu

41



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila




Poročila



Elaborat, tehnično (Abram in drugi, Abram in drugi

Abram, A., Kevorkijan, V., Cvahte, P. in Dražić, G. (2014).

Vrsto poročila

poročilo

2014)

(2014)

Hidrotermalna priprava fotokatalitičnih prevlek na aluminiju (IJS

in/ali dodeljene

delovno poročilo, 11719). Institut

identifikacijske

"Jožef Stefan".

številke navedemo

v oklepaju takoj za

naslovom.



Raziskovalno

(Adam in drugi,

Adam in drugi

Adam, F., Makarovič, M., Tomšič, M. in Lah, P. (2006). Stanje

poročilo

2006)

(2006)

medijskega pluralizma v Sloveniji: preliminarno raziskovalno

poročilo. Inštitut za razvojne in strateške analize.

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministr

stvo/raziskave-

analize/mediji/Stanje_medijskega_pluralizma_v_Sloveniji_01.pdf

Poročilo organa

(European

European

European Commission, Directorate General for Research &

Naslove poročil

mednarodne

Commission,

Commission,

Innovation. (2011). Fourth FP7 monitoring report: Monitoring

pišemo v ležečem

tisku (enako kot

organizacije

Directorate

Directorate

report 2010. http://aei.pitt.edu/46062/

monografije).

General for

General for



Research &

Research &

Innovation,

Innovation

2011)

(2011)

42



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila





Interna glasila organizacije


Interna


(Lek, d. d.,

Lek, d. d. (2011) Lek, d. d. (2011). Poročilo o uspešnosti podjetja: interno gradivo. Lek kot založnik publikacija

2011)

Lek.

oz. izdajatelj (za

navedbo naslova)

podjetja brez

nima oznake vrste

avtorjev

podjetja (d. d. na

tem mestu

izpustimo).



Podatki, računalniški programi, merilni inštrumenti in aparati



Programska

(Logar in drugi,

Logar in drugi

Logar, I., Prezelj, I. in Degan, R. (2013). Interaktivno ocenjevanje

Imen programov,

oprema,

2013)

(2013)

tveganj kritične infrastrukture = Integrated computer program for

aplikacij in jezikov

ne pišemo v

individualno

interactive risk assessment in the field of critical infrastructure

ležečem tisku.

avtorstvo

[Programska oprema]. LUZ.

V oglatem oklepaju

http://riskgis.projekti.si/PassAuth/AutoAuth.aspx?ReturnUrl=/gis/

navedemo obliko

profile.aspx?id=OcenjevanjeTveganj@RiskGis

vira.

Programska

("1KA", 2017)

"1KA" (2017)

1KA (različica 17.05.02) [Programska oprema]. (2017). Fakulteta

Kadar pri

oprema

za družbene vede. http://www.1ka.si

programski opremi

letnica ni znana, je

navedba različice

programa obvezna.

Merilni

(Friedlander in

Friedlander in

Friedlander, M. L., Escudero, V. in Heatherington, L. (2002). E-



instrument

drugi, 2002)

drugi (2002)

SOFTA: System for observig family therapy alliances

[Računalniški program in videoposnetki z vajami]. http://softa-

soatif.com/programa-e-soatif-2

43



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


Podatki iz


(Pew Hispanic

Pew Hispanic

Pew Hispanic Center. (2006). Changing faiths: Latinos and the

Naslov podatkovne

podatkovnega

Center, 2006)

Center (2006)

transformation of American religion (Hispanic religion survey)

zbirke napišemo v

ležečem tisku.

arhiva

[Podatkovna datoteka].



http://www.pewhispanic.org/datasets/page/2/

Podatki iz

(Hafner - Fink

Hafner - Fink in

Hafner - Fink, M. in Malešič, M. (2016). Slovensko javno mnenje



podatkovnega

in Malešič,

Malešič (2016)

2015: Mednarodna raziskava Stališča o delu (ISSP 2015),

arhiva ADP

2016)

Mednarodna raziskava Stališča o vlogi države (ISSP 2016),

Ogledalo javnega mnenja in raziskava Stališča o varnosti

[Podatkovna datoteka]. Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih

podatkov. ADP - IDNo: SJM15. http://www.adp.fdv.uni-

lj.si/opisi/sjm15/



Podatki iz

(European

European

European Commission. (2015). Eurobarometer 82.4: The

podatkovnega

Commission,

Commission

European Parliament, robots, gender equality, and smoking

arhiva GESIS

2015)

(2015)

habits, November-December 2014 [Podatkovna datoteka]. GESIS

Data Archive. ZA5933 Različica 5.0.0.

http://dx.doi.org/10.4232/1.12265

Podatkovni portal

(SURS, 2015)

SURS (2015)

Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. (2015). Prebivalstvo

z interaktivnimi

po starosti in spolu, statistične regije, Slovenija, polletno

orodji

[Podatkovni portal SI-STAT]. Statistični urad Republike

Slovenije. http://pxweb.stat.si/

Kartografska

(SURS, 2016)

SURS (2016)

Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. (2016) . Indeks



aplikacija

staranja [Kartografska aplikacija STAGE]. Statistični urad

Republike Slovenije. http://gis.stat.si/

Spletna stran,

("Society for the "Society for the

Society for the prevention of cruelty to animals. (b. d.).

Naslove spletnih

celotna, besedilni

prevention", b.

prevention" (b.

http://www.spca.com/?lang=en

strani pišemo v

pokončnem tisku.

podatki, brez

d.)

d.)



navedbe avtorja

44



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


ali korporativno


avtorstvo

Spletna stran,

(Kraizer, b. d.)

Kraizer (b. d.)

Kraizer, S. (b. d.). Safety on the Internet.

Datuma, ki je na

besedilni podatki,

http://safechild.org/categoryparents/safety-on-the-internet

spletni strani

naveden ob zaščiti

individualni avtor

avtorskih pravic

(ang. copyright), ne

navajamo kot

datuma objave

posameznih vsebin

te strani.

Spletna stran,

(SURS, 2013)

SURS (2013)

Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. (2013). Statistični

Fraza pridobljeno

statistični podatki

letopis 2013. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 2.

na, če se podatki na

strain spreminjajo,

7. 2020 na http://www.stat.si/StatWeb/sl/yearbooks/index

drugače ni

potrebno.

Podatki v tabelah,

(National Center National Center

U.S. Department of Education, National Center for Education

To obliko

grafih, na slikah

for Education

for Education

Statistics. (2009). Tabela 151: Percentage of public and private

uporabimo, kadar

tabele ali slike ne

Statistics, 2009,

Statistics (2009,

high school graduates taking selected mathematics and science

prevzamemo v

tabela 151)

tabela 151)

courses in high school, by sex and race/ethnicity: Selected years,

celoti iz drugega

1982 through 2005. V U.S. Department of Education, National

vira, temveč se

Center for Education Statistics (ur.), Digest of Education

sklicujemo le na

Statistics (izd. 2009).

posamezen podatek

iz nje.

http://nces.ed.gov/programs/digest/d09/tables/dt09_151.asp



Avdio-vizualni mediji



Radijska oz.

(Smith, 1999)

(Smith, 1999)

Smith, K. G. (producent). (1999, 19. september). Every day news

Podatki so iz

televizijska oddaja

[Televizijska oddaja]. West Broadcasting.

napovedne oz.

odjavne špice. Če

(posnetka ni oz. je

te ni, podatek

nedostopen)

poiščemo na

45



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


IMDB.com, v

Wikiviru in na

podobnih straneh.

Radijska oz.

(Parks in Keith,

Parks in Keith

Parks, M. in Keith, T. (2017, 17. julij). Timeline of Trump and



televizijska oddaja 2017)

(2017)

Russia in mid-2016: A series of coincidences or something more?

iz spletnega

[Radijska oddaja]. V NPR (producent).

arhiva

http://www.npr.org/2017/07/17/537323120/timeline-of-trump-

and-russia-in-mid-2016-a-series-of-coincidences-or-something-m

Radijska oz.

(Vešligaj, 2017) Vešligaj (2017)

Vešligaj, M. (avtor in voditelj oddaje). (2017, 17. julij). Porast



televizijska oddaja

turističnih obiskov v Ljubljani [Radijska oddaja]. V A. Terlep

iz podatkovnih

(ur.), Prvi program: Studio ob 17h. Radio Slovenija.

zbirk oz. arhivov

https://radioprvi.rtvslo.si/2017/07/studio-ob-17-ih-61/

Epizoda RTV-

(Sepic, 2008)

Sepic (2008)

Sepic, M. (scenarist). (2008, 15. januar). Federal prosecutors eye



serije, del radijske

MySpace bullying case [Epizoda radijske oddaje]. V NPR

oz. televizijske

(producent), All Things Considered.

oddaje, spletni

http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=18121662

dostop



Epizoda RTV-

(Egan in

Egan in

Egan, D. (scenarist) in Alexander, J. (režiser). (2005). Failure to

V tem primeru

serije, del radijske Alexander,

Alexander

communicate [Epizoda televizijske serije]. V D. Shore (izvršni

natančen dan

objave ni znan. Če

oz. televizijske

2005)

(2005)

producent), House. Fox Broadcasting.

je datum

oddaje (posnetka

predvajanja znan,

ni oz. je

ga napišemo.

nedostopen)

Film

(Greene in del

Greene in del

Greene, C. (producent) in del Toro, G. (režiser). (2015). Crimson



Toro, 2015)

Toro (2015)

peak [Film]. Legendary Pictures.

46



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


Filmski izrezek


(Kaufman,

Kaufman in

Kaufman, J. C. (producent), Mosconi, R. (režiser) in Hawkey, P.



(ang. film clip) s

Mosconi in

drugi (1979)

(scenarist). (1979). Coca-cola classic ad: Mean Joe Greene

spleta

Hawkey, 1979)

[Videoposnetek].

https://www.youtube.com/watch?v=xffOCZYX6F8

Glasbeni

(Lang, 2008)

Lang (2008)

Lang, K. D. (2008). Shadow and the frame [Skladba]. V



posnetek, CD

Watershed [CD]. Nonesuch Records.

Podkast

(Van Nuys,

Van Nuys

Van Nuys, D. (producent). (2008, 18. december). #187 – Happy at

2008)

(2008)

last with Richard O’Connor, Ph.D. [Zvočni posnetek]. Shrink Rap

Radio. http://shrinkrapradio.com/187-happy-at-last-with-richard-

oconnor-phd/



Vizualna umetniška dela



Fotografija iz

(Yerkes, pribl.

Yerkes (pribl.

[Fotografije Roberta M. Yerkesa]. (pribl. 19171954). Robert

Naslove sicer

fizičnega arhiva

19171954)

19171954)

Mearns Yerkes papers (predal 137, mapa 2292). Rokopisi in

nenaslovljenih

umetniških del

arhivi, Yale University Library, New Haven, CT.

napišemo v

pokončem tisku in

v oglatem oklepaju.

Fotografija s

(Close, 2002)

Close (2002)

Close, C. (2002). Ronald. [Fotografija]. Museum of Modern Art,

Naslove umetniških

spleta

New York.

del, ki imajo lastni

naslov, pišemo v

http://www.moma.org/collection/browse_results.php?object_id=1

ležečem tisku.

08890



Fotografija iz

(TV Ljubljana,

TV Ljubljana

TV Ljubljana (1956). Fotografije iz zapuščine Frana Žižka

spletnega arhiva

1956)

(1956)

[Album fotografij].

ali podatkovne

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-2GG4ZGFF

zbirke



47



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


Umetniško delo s

(Zvest, 2003)

Zvest (2003)

Zvest, A. (2003). Soline [Slika]. http://www.sloart.si/p-1362-

spleta

apollonio-zvest-soline.aspx





Zemljevidi


Zemljevid

(Metsker maps,

Metsker maps

Metsker maps. (1979). Metsker's map of Island county,

Če zemljevid nima

1979)

(1979)

Washington [Zemljevid]. (pribl. 1 : 70.000). Metsker Maps.

formalnega

naslova, naslov

oblikujemo sami in

ga navedemo v

oglatem oklepaju.

Če zemljevid nima

individualnega ali

korporativnega

avtorja, postavimo

naslov na prvo

mesto. Za

navajanje v

besedilu uporabimo

ključne besede iz

naslova.

Zemljevid iz

(Magocsi, 2003) Magocsi (2003)

Magocsi, P. R. (2003). Population movements, 19441948



atlasa oz.

[Zemljevid]. (1 : 8.890.000). V P. R. Magocsi, Historical atlas of

monografije

Central Europe. (Revidirana in razširjena izd.). Str. 53. University of Washington Press.

Zemljevid iz

(Clut, 2006)

Clut (2006)

Clout, H. (2006). Figure 2: France: Types of countryside



revije

[Zemljevid]. (Merilo ni navedeno). V H. Clout. Rural France in

the new millennium: Change and challenge. Geography, 91, 207.

48



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


Zemljevid s spleta (U.S. Fish and

U.S. Fish and

U.S. Fish and Wildlife Service (kartograf). (2009). Cahaba River



Wildlife

Wildlife Service Natural Refuge [Zemljevid]. (1 : 24.000).

Service, 2009)

(2009)

https://permanent.access.gpo.gov/lps109506/2009BoundaryMap.p

df



Zemljevid v

(Thom, 2009)

Thom (2009)

Thom, B. (2009). Hul'qumi'num traditional territory statement of

serijski publikaciji

intent [Zemljevid]. (Merilo ni navedeno). V B. Thom, The

z DOI

paradox of boundaries in coast Salish territories. Cultural

Geographies, 16(2), 193.

http://dx.doi.org/10.1177/1474474008101516





Standardi in patenti


Standard

(ISO, 2016)

(ISO, 2016)

International Organization for Standardization [ISO].



(2016). Occupational health and safety management systems—

Requirements with guidance for use (ISO/DIS Standard No.

45001). http://www.iso.org/iso/catalogue_detail?csnumber=63787

Patent

(U. S. Patent

U. S. Patent No.

Smith, I. M. (1988). U. S. Patent No. 123,445. U.S. Patent and

Navedemo leto

No. 123,445,

123,445 (1988)

Trademark Office.

odobritve patenta in

ne datuma

1988)

zaprositve za

dodelitev patenta.

49



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila





Dokumenti


Ustava

(Ustava

Ustava (1991 in Ustava Republike Slovenije. (1991 in dop. 2006). Uradni list Pri pravnih in

Republike

dop. 2006) v 3.a Republike Slovenije št. 68/06. 30 junij. http://www.us-

nekaterih

zakonodajnih

Slovenije, 1991

členu določa

rs.si/media/ustava.republike.slovenije.pdf

dokumentih takoj

in dop. 2006, 3.a tudi, da

za navedenko

člen)1

dodamo številčenje

za opombo pod črto

Mednarodna

(Ustanovna

Ustanovna

Charter of the United Nations [Ustanovna listina Združenih

in v opombi vir še

pogodba

listina

listina

narodov], podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu, v veljavi od

natančneje

Združenih

Združenih

24. oktobra 1945. http://www.un.org/en/charter-united-nations/

opredelimo.

narodov, 51.

narodov po 51.



člen)2

členu omogoča





…



Mednarodna

(Pogodba o

Glede na 49.

Pogodba o Evropski uniji, podpisana 7. februarja 1992 v



pogodba

Evropski uniji,

člen Pogodbe o

Maastrichtu, v veljavi od 1. novembra 1993, kot jo spreminja



49. člen)3

Evropski uniji… Lizbonska pogodba, podpisana 13. decembra 2007 v Lizboni, v



veljavi od 1. decembra 2009. http://eur-lex.europa.eu/legal-



content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:C:2016:202:FULL&from=SL

Sklep sodišča

(Sklep

Ustavno sodišče

Sklep Ustavnega sodišča (2016). Št. U-I-85/16, Up-398/16.

Ustavnega

je odločilo

Republika Slovenija, Ustavno sodišče. 14. julij. http://www.us-

sodišča, 2016, 3. (2016, 3. točka), rs.si/media/u-i-85-16.up-398-16.pdf

točka)4

da…

Sodba

( Tožilec vs.

V sodbi (2001)

Prosecutor v. Radislav Krstić (trial judgement) [Tožilec vs.

mednarodnega

Radislav Krstić, je v 1. odstavku Radislav Krstić (sodba)] . (2001). IT-98-33-T. ICTY, 2. avgust.

sodišča

2001, 1.

navedeno

http://www.icty.org/x/cases/krstic/tjug/en/krs-tj010802e.pdf

odstavek)5

50



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila





Zakonodajni dokumenti


Zakon


(Zakon o

Po ZDR-1

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1. (2013). Sprejet v Državnem

delovnih

(2013, 2. člen),

zboru Republike Slovenije, v veljavi od 12. aprila.

razmerjih 

velja, da…

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944

ZDR-1, 2013, 2.

člen)6

Odločitev

(Splošna

Splošna

Splošna deklaracija človekovih pravic. (1948). Sprejeta in

mednarodne

deklaracija

deklaracija

razglašena z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov št.

vladne

človekovih

človekovih

217 A (III), 10. decembra.

organizacije

pravic, 1948, 5.

pravic (1948) v

http://www.ohchr.org/EN/UDHR/Documents/UDHR_Translation



člen)7

5. členu

s/slv.pdf

zagotavlja…

(Dublinska

Dublinska

Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne

uredba, 2013,

uredba (2013,

26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev

preambula, 39.

preambula, 39.

države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za

točka)8

točka)

mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan

izpostavlja, da

tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev). http://eur-

…

lex.europa.eu/legal-

content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013R0604&from=en

Gradivo za seje

(Besedilo

v Predlogu

Besedilo Predloga zakona o dajatvah za motorna vozila. (2017).

državnih organov Predloga zakona zakona o

Vlada Republike Slovenije predsedniku Državnega zbora, 16.

in teles

o dajatvah za

dajatvah za

junij. Prva obravnava. http://imss.dz-

motorna vozila,

motorna vozila, rs.si/imis/a47281f59658bf7af1f8.pdf

2017, Ocena

(2017), je

stanja)9

zapisano…

51



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


Gradivo za seje


(Sporočilo

Komisija je v

Communication from the Commission to the European Parliament

organov

Komisije

sporočilu

and the Council  An area of freedom, security and justice serving mednarodne

Evropskemu

Evropskemu

the citizen [Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu

vladne

parlamentu in

parlamentu in

 območje svobode, varnosti in pravice v interesu državljanov] .

organizacije

Svetu, 2009, 4.

Svetu (2009, 4.

(2009). COM (2009) 262 final, 10. junij. https://eur-

naslov)10

naslov) zapisala

lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2009:0262:F

…

IN:en:PDF





Izvršilni dokumenti

Strateški

(Ministrstvo za

Ministrstvo za

Ministrstvo za zunanje zadeve. (2015). Slovenija: varna, uspešna



dokument vlade

zunanje zadeve,

zunanje zadeve

in v svetu spoštovana: Zunanja politika Republike Slovenije.

2015, 3.3

(2015, 3.3

http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/foto/1507/STRAT

naslov)

naslov)

ESKI_DOKUMENT_-_KONCNO_-_PDF.pdf

Strateški

(European

Bela knjiga o

European Commission. (2017). White paper on the future of

V tekočem

dokument

Commission,

prihodnosti

Europe [Bela knjiga o prihodnosti Evrope]. COM(2017)2025, 1.

navajanju je

potrebno naslov

mednarodne

2017, 2. naslov)

Evrope

3. https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-

sloveniti v oglatem

organizacije

….(European

political/files/white_paper_on_the_future_of_europe_en.pdf

oklepaju

Commission,

2017, 2. naslov)





Intervjuji


Posneti intervju,

(Smith, 1989)

Smith(1989)

Smith, M. B. (1989, 12. avgust). Intervjuval C. A. Kiesler



dokumentiran,

[Posnetek na traku]. President's oral history project, American

arhiviran

Psychological Association. APA Archives, Washington.

52



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


Intervju, objavljen (Mandič, 2007)

Mandič (2007)

Mandič, S. (2007, 17. oktober). [Intervju o spremembah

Naslov, ki smo ga

v RTV-oddaji

stanovanjskega zakona]. Intervjuvala A. Šter. V Diagonale

oblikovali sami,

napišemo v

[Televizijska oddaja]. RTV Slovenija.

oglatem oklepaju.

Intervju, objavljen (Kanjuo -

Kanjuo - Mrčela Kanjuo - Mrčela, A. (intevjuvanka) in Korajžija, N. (novinar).

Primer vira (revija

v obliki pisnega

Mrčela in

in

(2002). Omejujejo vas samo pričakovanja drugih. Manager, (7/8), Manager), ki nima letnika izdaje.

prispevka

Korajžija, 2002) Korajžija(2002) 6971.

Intervju, objavljen (Lavtižar

Lavtižar

Lavtižar Bebler, D. (intervjuvanec). (2008, 5. marec). [Intervju o



v RTV-oddaji,

Bebler, 2008)

Bebler(2008)

noveli zakona o odvetništvu]. Intervjuvala A. Šter. V Diagonale

dostopen v

[Televizijska oddaja]. RTV Slovenija.

spletnem arhivu

http://4d.rtvslo.si/arhiv/diagonale/12363214

medija

Intervju,

(Pahor, osebni

Pahor (osebni

/

V končnem

neobjavljen,

intervju, 2015,

intervju, 2015,

poglavju “Viri”

takega intervjuja ne

nearhiviran

17. maj)11

17. maj)

navajamo. Takoj za

navedenko dodamo

številko za opombo

pod črto in v

opombi pojasnimo,

da je vir na voljo

pri avtorju/avtorici.



Blogi, osebno in internetno komuniciranje



Blog

(Damijan, 2017) Damijan(2017)

Damijan, J. P. (2017, 19. julij). Demokracija po ameriško:



privatizacija vlade in tiranija na delovnih mestih [Blog].

https://damijan.org/

53



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


Osebno sporočilo

… po ekologu J. … po ekologu

/

V končnem

(elektronsko ali

Mohlhenrichu

J. Mohlhenrichu

poglavju z

naslovom Viri

navadno pismo,

(osebno

(osebno

takega

konzultacije ipd.)

komuniciranje,

komuniciranje,

komuniciranja ne

 nejavno in

2008, 5. januar)

2008, 5. januar)

navajamo.

nearhivirano (niti

v lastnem arhivu)

Osebno sporočilo, (Pahor, osebno

Pahor (osebno

/

V končnem

arhivirano v

pismo, 2015, 17. pismo, 2015, 17.

poglavju “Viri”

takega intervjuja ne

lastnem arhivu (v

maj)12

maj)

navajamo. Takoj za

obliki e-pošte,

navedenko dodamo

posnetka zaslona,

številko za opombo

ohranjenega

pod črto in v

navadnega pisma

opombi pojasnimo,

da je vir na voljo

ipd.)

pri avtorju/avtorici.

Sporočilo,

(Crotty, 2015)

Crotty (2015)

Crotty, D. (2015, 11. maj). Re: Should we retire the term



arhivirano na

"predatory publishing"? [Komentar na spletnem forumu].

internetu (forumi,

https://scholarlykitchen.sspnet.org/2015/05/11/should-we-retire-

diskusijske

the-term-predatory-publishing/

skupine)

Sporočilo,

(Baker, 2016)

Baker (2016)

Baker, D. (2016, 8. april). NIST seeking volunteers for Black Box



poslano na

Test [Sporočilo, poslano na seznam e-naslovov].

seznam e-

https://groups.yahoo.com/neo/groups/forensic-

naslovov

science/conversations/messages/13282

Sporočilo na

(Zuckerberg,

Zuckerberg

Zuckerberg, M. (2017, 19. julij). [ One way to bring the world

Citiranje družbenih

Facebooku

2017)

(2017)

closer together is by helping more people join meaningful

medijev: če objava

nima naslova, ga

(osebna stran)

54



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila


communities …] [Osebna stran]. Facebook.

oblikujemo sami

https://www.facebook.com/zuck?fref=ts

(uporabimo do 40

besed iz objave) in

ga napišemo v

oglatem oklepaju.



Twitter sporočilo,

(Reuters Top

Reuters Top

Reuters Top News [Reuters]. (2016, 1. november). Inside David

korporativni avtor News, 2016)

News (2016)

Bowie's art collection [Tweet]. Twitter.

https://twitter.com/i/moments/793575609028915200

Twitter sporočilo,

(Gates, 2013)

Gates (2013)

Gates, B. [BillGates]. (2013, 26. februar). #Polio is 99%

Povezave na

individualni avtor

eradicated. Join me & @FCBarcelona as we work to finish the job zunanje vire se navede v oglatih

and #EndPolio [dodan video: http://b-gat.es/X75Lvy] [Tweet].

oklepajih po

Twitter. https://twitter.com/BillGates/status/306195345845665792 naslovu TED-pogovori

(Palmer, 2013)

Palmer (2013)

Palmer, A. (2013, februar). Amanda Palmer: The art of



asking [Videoposnetek]. TED conferences.

https://www.ted.com/talks/amanda_palmer_the_art_of_asking

Youtube posnetki

(Asian Boss,

Asian Boss

Asian Boss. (2020, June 5). World’s leading vaccine expert fact-



2020)

(2020)

checks COVID-19 vaccine conspiracy: Stay curious #22 [Video].

YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=WQdLDMLrYIA

Govor, objavljen

(Juncker, 2017)

Juncker (2017)

Juncker, J.-C. (2017, 13. september). Govor o stanju v Uniji 2017.

na spletu

Evropska komisija. http://europa.eu/rapid/press-release_SPEECH-

17-3165_sl.htm

Odprti izobraževalni viri (Open Educational Resources – OER)

Odprti

(Fagan, 2019)

Fagan (2019)

Fagan, J. (2019, March 25). Nursing clinical brain. OER

Veže se jih samo na

izobraževalni viri

Commons. Pridobljeno 7. 1. 2020, na

spletno stran, ki

omogoče

(OER)

https://www.oercommons.org/authoring/53029-nursing-clinical-

neposreden prenos,

brain/view

(kot datoteko).

55



Tip objave





Navedenka v


Tekoče

Navajanje v seznamu virov

Dodatna

besedilu

navajanje





pojasnila





Ostalo


Pismo iz zasebne


(Zacharius,

Zacharius

Zacharius, G. P. (1953, 15. avgust). [Pismo Williamu Ricklu].

zbirke

1953)

(1953)

Kopija v posesti Hendrike Vande Kemp.

Arhivski ali

(Allport?, pribl.

Allport? (pribl.

[Allport, A.?]. [pribl. 1937]. Marion Taylor today—by the

Podatke, ki smo jih

zgodovinski vir,

1937)

1937)

biographer. Neobjavljen rokopis, Marion Taylor Papers.

pridobili izven vira,

navedemo v

katerega avtor

Schlesinger Library, Radcliffe College, Cambridge.

oglatem oklepaju.

ali/in datum je

Z vprašajem

(relativno) znan,

nakažemo, da smo

vendar ni naveden

o avtorstvu samo

na dokumentu

sklepali.





56





6 PRED ODDAJO

Pred oddajo besedila je dobro preveriti še naslednje: ali so okrajšave enotne, ali smo uporabljali le eno vrsto narekovajev, ali smo kje natipkali preveč presledkov in ali je kateri od naslovov ostal v zadnji vrstici strani "sam" (torej brez nadaljnjega besedila). Zadnji pogled je nato smiselno nameniti še kazalu vsebine. Pri tem ponovno ocenimo natančnost, smiselnost členjenosti in jezikovnostilno enotnost vseh naslovov ter po potrebi preuredimo osrednje besedilo, če je iz kazala razvidno, da zgradba dela ni sistematična, uravnotežena in enotna. Pred oddajo ponovno preverimo tudi, ali internetne povezave, ki smo jih navajali, delujejo.





57





7 VIRI



1. American Psychological Association. (2009) . Publication manual of the American Psychological Association (6. izd.). American Psychological Association.

2. American Psychological Association. (2020) . Concise guide to APA style: the official APA style guide for students (7th ed.). (2020). American Psychological Association.

3. Bojinović Fenko, A. in Požgan, J. (2016). Pravila znanstvenega pisanja: navodila za študente pri predmetu Osnove znanstvenega pisanja. Fakulteta za družbene vede, interno gradivo.

4. Bučar, B., Šabič, Z. in Brglez, M. (2002). Navodila za pisanje: seminarske naloge in diplomska dela. Fakulteta za družbene vede.

5. Diplomsko delo: številčenje strani v urejevalniku besedil Word. (b. d.). Fakulteta za družbene

vede.

https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/dodiplomski-studij-1-

stopnje/diplomsko-delo-stevilcenje-strani.docx?sfvrsn=12

6. International DOI Fundation. (2016). DOI handbook. http://dx.doi.org/10.1000/182

7. Izjava o avtorstvu diplomskega dela. (b. d.). Fakulteta za družbene vede.

https://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/navodila-

pravila-in-obrazci/obrazci

8. Južnič, S. (1992). Diplomska naloga: napotki za izdelavo. Amalietti.

9. Krnjajić, A. (2017). Najpogostejše napake pri pisanju diplomskega dela. Fakulteta za družbene vede, interno gradivo.

10. Logar, N. (2016, julij). Slovenski znanstveni jezik: učbeniki, priročniki in fakultetna navodila – pregled. Fakulteta za družbene vede, interno gradivo.

11. Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani. (b. d.). Univerza v Ljubljani.

https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/organizacija__pravilniki_in_

porocila/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/201307121441614/

12. Pravilnik o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje (2017 in dop. 2019).

Fakulteta za družbene vede. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/dodiplomski-

studij-1-stopnje/pravilnik-o-zaključnem-delu-na-programih-prve-in-druge-stopnje-

doc.pdf?sfvrsn=4

13. Pravilnik o študiju na programu tretje stopnje (2009 in dop. 2014). Fakulteta za družbene vede. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/doktorski-studij-3-stopnje/pravilnik-o-

studiju-na-programu-tretje-stopnje.pdf?sfvrsn=42

58



14. Pravilnik o organizaciji in izvajanju interdisciplinarnega doktorskega študijskega

programa Humanistika in družboslovje (2018 in dop. 2019). Fakulteta za družbene vede.

https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/doktorski-studij-3-stopnje/pravilnik-o-

organizaciji-in-izvajanju-interdisciplinarnega-doktorskega-študijskega-programa-

humanistika-in-družboslovje.pdf?sfvrsn=14

15. Predmetne oznake ODKJG. (b. d.). Fakulteta za družbene vede. https://www.fdv.uni-

lj.si/knjiznica/digitalna-knjiznica/katalogi/iskanje-predmetnih-oznak-odkjg

16. Predstavitveni zbornik študijskih programov 1. stopnje. (b. d.). Fakulteta za družbene vede.

https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/dodiplomski-studij-1-stopnje/zbornik-

%c5%a1tudijskih-programov-1-stopnje.pdf?sfvrsn=37

17. Toporišič, J., Ahlin, M., Dular, J., Gantar, K., Jakopin, F., Menart, J., Moder, J., Pogorelec, B., Suhadolnik, S., Dular, J., Hajnšek - Holz, M., (ur.). (2001). Slovenski pravopis. ZRC

SAZU. http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html

18. Verovnik, T. (2001). Izbira teme in iskanje literature. V N. Logar in T. Verovnik (ur.), Nastajanje strokovnih in znanstvenih besedil: med pisanjem in družbenim kontekstom (str.

10–19). Študentska založba.

19. Verovnik, T. in Logar, N. (2001). Zgradba zaključnega strokovnega in znanstvenega dela.

V N. Logar in T. Verovnik (ur.), Nastajanje strokovnih in znanstvenih besedil: med pisanjem in družbenim kontekstom (str. 20–35). Študentska založba.

59