NIXON Y PEKING IN MOSKVO
Severnoameriški predsednik Nixon je k svojemu potovanju v Peking dodal še obisk Moskve, kamor se namerava podati po svojih razgovorih z rdečimi Kitajci. Nixon je sicer izjavil, da nima njegov obisk v Pekingu nobene zveze z obiskom v Moskvi, ali obratno, toda njegova izjava je izključno uradna. Vsakomur je razvidno, da bosta oba obiska med seboj po vsebini povezana.
V Moskvi na Nixonovo objavo, da se bo podal tudi v Kremelj na obisk, niso posvetili, na zunaj, posebne pozornosti. V sovjetskem časopisju ni bilo posebnih komentarjev. Še več: kratko poročilo o Nixonovi napovedi so sovjetski časopisi prav vsi, brez izjeme, po naročilu od zgoraj, prinesli sicer na prvi strani, toda v spodnjem kotu. Na drugi strani pa so sovjetski časopisi v enem stavku pojasnili svojim bralcem, da je Nixon svoj obisk v Moskvi napovedal sam.
Na Kitajskem o Nixonovem obisku v Moskvi molčijo. Objavili so samo, da bo Nixon prišel na Kitajsko še pred prihodnjim majem. Nixonov osebni odposlanec Kissinger je znova odletel v Peking, da pripravi vse potrebno za Nixonov obisk.
Komentarji o Nixonovi politiki do rdeče Kitajske in ZSSR so v svetovnem tisku in v zunanjih ministrstvih zahodnih držav različni. Nekateri opo-
VOJAŠKI MANEVRI V JUGOSLAVIJI
(Nad. s 1. str.)
govoril z najširšim odporom ves narod in drugič, da bo naša država, z odločnostjo vseh svojih sil, branila pravico graditi si svoj lasten družbeni sistem.“
Na manevrih so sicer preiskusili nekatero novo orožje, ki ga ima jugoslovanska vojska bodisi od Sovjetov bodisi od zahodnih sil, utemeljena pa je bojazen, da predstavlja še tako dobro oborožena in izurjena vojska takega obsega, kakor je jugoslovanska, dejansko le majhno oviro sovjetski Rdeči armadi, če ji bodo v Kremlju kdaj dali povelje za pohod do Jadrana. Za tuje o-pazovalce je imelo tudi izključno notranji propagandni pomen zabrisavanja prometnih znakov na cestnih križiščih in po posameznih naseljih, „da sovražnik ni vedel, skozi katere kraje se premika“, kajti vsaka modema vojska ima itak svoje specialke in se ne ozira mnogo po prometnih znakih. Od madžarske in romunske ali bolgarske meje do jadranske obale pa so za sovjetske tankovske enote razdalje dejansko kratke.
Zato Titovo napovedovanie o „ljud-ski doktrini ljudske obrambe“ izgleda bolj kot samotolažba, kakor pa pre-pričliiva grožnja Sovjetom.
Slej ko prej imajo prav tisti ki so mnenja, da je usoda Jugoslavije odvisna od zadržanja zapadnih vojaških in diplomatskih sil.
zarjajo na nevarnosti popuščanja zahodnega sveta pred sovjetsko in kitajsko ekspanzivnostjo, drugi pa menijo, da je vsaj za Nixona obisk v Pekingu in v Moskvi, praktično istočasno v prestolnicah dveh nasprotujočih si komunističnih velikanov, velik diplomatski
uspeh: Nixon, ki je po osebnem prepričanju in v svoji zunanji politiki odločen protikomunist, sedaj obiskuje dve središči svetovnega komunizma, medtem ko Sta si Moskva in Peking v svojih doktrinarnih pogledih tako nasprotni, da ne moreta organizirati niti sestanka svojih nižjih uradnikov kaj šele, da bi se sestali njuni voditelji.
Pogajanja o Kitajski v ZN
Ameriški načrt o Kitajski in Formozi
V	Glavni skupščini ZN so ta teden začeli debatirati o problemu včlanje-nja rdeče Kitajske v ZN in vzporedno s tem o vprašanju nadaljnjega članstva Formoze.
Ameriški predlog o dveh kitajskih članicah v ZN temelji na Rogersovi zamisli obravnavanja kitajskega problema v podobnem smislu, kakor so pred ustanovitvijo ZN pred 27 leti obravnavali problem Belorusije in Ukrajine-
Kakor je znano, je Roosevelt, na prigovarjanje Churchilla, takrat pristal na tri sovjetske glasove v ZN: Rusije, Belorusije in Ukrajine. To zahtevo je postavil Stalin, češ, da so „te tri države večje in važnejše, kakor marsikatera druga članica v ZN“, dasi je nato pristal, da pa v Varnostnem svetu_ kjer vlada vsemogočni veto, Moskva ne bo imela več kot en glas. Podobno hoče ameriški zunanji minister Rogers sedaj rešiti problem dveh kitajskih članu v ZN: rdeče Kitajske in Formoze.
V	Glavni skupščini naj bi imeli Kitajska in Formoza vsaka svoj sedež, v Varnostnem svetu samo rdeča Kitajska. Rogers meni, da bo morala Formoza na to pristati, če hoče še obstati v ZN, prav tako pa bo moral na to pristati tudi Peking, če hoče brez ovir postati član ZN.
Rogers meni, da bo organizacija ZN pred podobnim problemom, ko bo dejansko začela funkcionirati napovedana konfederacija med Egiptom, Sirijo in Libijo. Te tri države bodo imele enega predsednika, dasi bodo ohranile (svoib državno avtonomijo. Istočasno bodo ohranile vsaka svoj sedež v ZN, dasi bo nastal problem, če in kadar bo nrišlo do reševanja vprašanja sedeža konfederacije v Varnostnem svetu Z-N.
Dokler bosta Kitajska in Formoza različni po svojem režimu< bosfa v ZN hodili vsaka svojo pot. Če se bosta režima kakor koli kdaj v bodočnosti prilagodila drug drugemu, bosta Kitajska in Formoza še vedno mogli ohraniti vsaka svoj ¡sedež v ZN.
Amerikanci menijo, da bo na zgornji način najbolj zadovoljivo rešen problem dveh kitajskih članic v ZN, ni pa v organizaciji s 130 člani, kolikor jih danes ZN štejejo, praktično več nevarnosti, da bi mogla Kitajska kdaj v bo-
dočnosti, če bi tudi Formoza bila komunistična, z dvema glasovoma preglasovati katero važno odločitev v skupščini, kakor to doslej ni mogla storiti Moskva, ki ima v skupščini dejansko tri glasove.
Mednarodni teden
V baziliki sv. Petra v Rimu je papež Pavel VI. preteklo nedeljo proglasil k blaženim poljskega frančiškana Maksimiljana Kolbeja, ki je v nacističnem taborišču smrti Auschwitzu prostovoljno žrtvoval svoje življenje za poljskega častnika Frančiška Gajowni-czeka, očeta dveh otrok. Ko je nacistični poveljnik taborišča Fritsch, kot kazen zaradi pobega enega izmed pripornikov, izbral deset nesrečnikov za smrt z lakoto v podzemskem bunkerju, je med njimi doletela ta usoda tudi Ga-jowniczeka. Ta je prosil Fritscha, nai ga pusti živeti zaradi otrok, nakar se je na njegovo mesto javil, pa+er Maksimiljan Kolbe. Po treh tednih stradanja mu je nato taboriščni zdravnik 14. avgusta 1941 s strupeno iniekcijo povzročil smrt. Vatikanski raziskovalci o-koliščin in življenja patra Maksimiljana so med drugim ugotovili, da je bil on edini znani pripornik, ki je svoje življenie žrtvoval za svojega sotrpina.
Ameriški finančni minister Connally je izjavil, da „druge države kričijo kakor otroci“ vsled 10 odstotne carine na uvoz. „Težko nas je prizadela kriza v letih 1969 in 1970, pa nismo zvra-čali krivdo na Francijo, Nemčijo ali Japonsko“ je dejal Connally.
Sovjetski predsednik Kosygin je minulo nedeljo priletel na osem dnevni obisk v Kanado. Obiskal bo poleg Ot.ta-we tudi Montreal, Vancouver in Toronto.
V Persepolisu, v Iranu, se je zaključilo slavje ob 2500-letnici obstoja Perzije. Slavja se je udeležilo osem kraljev, en cesar (abesinski) trije vladajoči princi, 13 predsednikov, 10 šejkov, 10 suPanov, dva ministrska predsednika, en kardinal in trije podpredsedniki, med njimi severnoameriški Agnew. Na slavje, ki ga je vodil perzijski šah Reza Pahlevi, je prišel s svojo Jovanko tudi jugoslovanski komunistični diktator Tito.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
PREDSEDNIKOVO POTOVANJE IN DOMAČI ZAPLETLJAJI
Že pred meseci, kmalu po prihodu generala Lanusseja na predsedniško mesto, je Argentina pričela v zunanji politiki voditi smer „odprtih mej“, ki je bila nasprotna dotedanji politiki „ideoloških mej“. Prvi javni izraz te nove politike je bil obisk predsednika sosednje države Čile, marksista Allen-deja v Salti, kjer se je sestal s predsednikom Lanussejem. Kmalu zatem je oilo objavljeno, da mu bo general La-nusse ta obisk vrnil^ da bo pa tudi obiskal Peru in Bolivijo, ki je takrat še bila pod vlado levičarskega generala Torresa. Ta je kmalu zatem padel. Tako se je predsednik Lanusse preteklega
13.	t. m. napotil na večdnevno potovanje le v Peru in Čile.
Zbližanje s Perujem je bila precejšnja potreba, zaradi vzajemnih zlasti gospodarskih interesov obeh držav, in ker želi Argentina priti v tesnejši stik z državami tkim. Andske skupnosti. Sestanek in večdnevno bivanje so vlade in tudi opazovalci označili za „zelo pozitivno“. Ob tej priliki pa je gen. Lanusse objavil, da se argentinska politika odprtih meja tiče obeh strani, in napovedal, da se bo kmalu sestal tudi s predsednikom brazilske desničarske vlade gen. Garastažujem Medicijem.
Obisk v .Čilu, v mestu Antofagasta, pa je drugo vprašanje. Kot ob prvem stiku, tako lahko tudi sedaj rečemo da je levji del dobička odnesel Allende. Njegova marksistična vlada .se precej maje, zlasti na gospodarskem polju. Stiki z Argentino, večja trgovska iz-t menjava, zlasti nakup živil, ki jih v
„Bariloški pevčki44 v Buenos Airesu
Ko smo pretekla leta objavljali poročila o delovanju in uspehih tega zbora, ki ga vodi naša rojakinja ga. Lučka Kralj-Jermanova, si nismo mislili, da bomo ta zbor mogli slišati tako kmalu tudi v naši sredi.
Iz Bariloč nam sporočajo, da bo ta otroški in mladinski zbor na povabilo tukajšnjega Državnega podtainištva za kulturo ter s sodelovanjem Ravnateljstva za kulturo v Bariločah, dospel konec oktobra tudi v Buenos Aires. Poleg nastopa na radiu ter v provinci, o čemer smo poročali že zadnjič, _ bo pevski zbor imel dva koncerta tudi v Buenos Airesu. Prvi, posvečen religiozni glasbi, bo v četrtek 28. oktobra, ob 20 (osmih) v ulici Corrientes 718 (Metodistična cerkev). Drugi, glavni koncert tega gostovanja pa bo v soboto 30. oktobra ob 21 (ob devetih) v Auli Magni Medicinske fakultete v ulici Paraguay 2150. (Prva vzporedna s Cordobo).
'Spored prvega koncerta obsega pesmi od našega Gallusa pa do Pergol e-sija, Mozarta in Schuberta, medtem k" bomo na osrednjem koncertu slišali skladbe avtorjev od XVI. stoletja do danes: umetnih in pa narodnih, tako južnoameriških kakor evropskih (slovanskih in španskih).
Vstop k obema koncertoma je prost in vsi ljubitelji lene pesmi, zlasti mladina, so k udeležbi prisrčno vabljeni.
Čilu primanjkuje, pa jih Argentina lahko prav zaradi soseščine najceneje nudi, bi levičarski vladi dale vsaj lahek oddih. Velik oddih pa dobi tudi na političnem polju, kjer tako lahko „dokaže“ svojo „nevezanost“. To je tudi Allende krepko izrabil. Saj je zanimivo poročal dopisnik buenosaireškega jutranjika „La Prensa“, ko je dejal, da „tega že ne razumemo več“. Gen. Lanusse, ki velja za desničarja in liberalca (ki je v privatnem življenju praktičen katoličan), je govoril obdan od rdečih zastav in Leninovih slik. Allende, izpovedan marksist in mason. pa ie v nedeljo prisostvoval maši v antofa-gaški katedrali. Vprašanje je: kdo se bo okoristil s to ideološko zmešnjavo?
Medtem pa gre v državi sami razvoj naprej. Po neuspelem vojaškem uJaru ie precej razburjenosti. Vlada je sicer dokazala svojo moč a opazovalci napovedujejo še precej dolgo „čiščenje poimov“ v vrstah vojske. Politiki ise pripravljajo na volitve, ki so se daleč, sindikalisti pa debatirajo zlasti o zedinjenju. Medtem pa gospodarstvo hira še naprei. Rezerva deviz se manjša kliub ustavljenemu uvozu, dolar na je poskočil že na 8.25 na finančni borzi.
Anton Nose — 75-letnik
V	Nemčiji, kjer živi zadnje čase, je
praznoval petinsedemdesetletnico svoje življenjske poti Anton Noše- Jubilant, ki je do nedavnega bival v Argentini, je gotovo eden najbolj vztrajnih, a obenem tihih delavcev za našo slovensko emigrantsko stvar. Ne moremo pozabiti, koliko truda in žrtev je Anton Nose položil v tisto delo našega društvenega življenja, ki se na zunaj ne vidi, a brez njega skupnost ne bi mogla doseči svojega cilja in tako lepih uspehov.	,	.	. t, A
Naš slavljenec je doma iz vasi Podtabor v Strugah. Tam se je rodil v letu 1896. Študiral je najprej v domačem kraju, nato pa v Novem mestu. Po vrnitvi na dom je prevzel vodstvo krajevnega konzumnega društva. Aktivno je posebel tudi v krajevno javno življenje. Leta 1939 je od Konzumnega društva odkupil trgovski lokal ter je nato sam v njem vodil trgovino in gostilno.	..
V	domačem kraju si je z Manjo Rusovo iz Čateža v 'Strugah ustvaril srečno družinsko življenje ki ga je Bog blagoslovil z 12 otroci. Dva sinova sta bila med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo domobranca, katera so Angleži leta 1945 vrniU iz Ve-trinja. Komun is*-' so jih z ostalimi pobili. Leta 1945 je odšel z jubilantom v emigracijo samo njegov sin Maks. Begunska leta je Nose preživel v Italiji v Monigu, Serviglianu in Senigaliji, od koder je leta 1948 prišel v Argentino. ¡Dobil je takoj namestitev v ministrstvu za javna dela.
Pred meseci se je podal na pot v Nemčijo, kjer 'se je po dolgih letih zopet sestal s svojo ljubljeno družino. Sedaj živi v Nemčiji pri sinu Jožetu, ki ima v Diisseldorfu restavracijo.
Jubilantu želimo ob lepi obletnici še dolgo, dolgo življenje 'in zdravje^ da bi tudi še v. naprej mogel, z božjim blagoslovom, delati kot doslej, za prid slovenske demokratske skupnosti v tujini.
F. S. Finžgar: Razvalina življenja
V dnevih 1„ 2., 3. in 9. oktobra sta Slov. gledališče in Slov. kult. akcija z združenimi močmi uprizorila Finžgar-jevo Razvalino življenja na odru Slovenske hiše. Prvi večer je veljal kot slavnostna prireditev v počastitev stoletnice avtorjevega rojstva. Poročevalec se je zavoljo zadržanosti v petek udeležil drage predstave. Pripominja, da je to le časnikarsko poročilo in ne strokovna ocena predstave.
Zaradi slabega vremena (neurja s točo) se je predstava pričela skoraj pol ure po napovedanem času. Najprej je stopil na oder režiser Nikolaj Jeločnik in po precej obširnem govoru o pisatelju F. S. Finžgarju razložil svojo režisersko in dramaturško zamisel, ki jo je razvil na podlagi svoječasne kritike prof. dr. Fr. Koblarja, ki jo je napisal ob uprizoritvi Razvaline življenja v ljubljanski Drami 1. 1921. V tej kritiki pravi prof. dr. Koblar, da ¡se je Finžgar s to dramo skušal odtrgati od ljudske igre in zgrabil dramo, pa se zdi, kakor da Ji v hrupu današnjih dni ni prišel do dna, ali pa si je premislil. Namenil se je, da pojde preko svojega mostu, pa je stopil nazaj in nadaljeval: „... mislim, da ga nikakor ne smemo podreti.“ Jeločnik pa je povedal, da je on s svojo igravsko skupino pogumno popeljal prek Finžgarjevega mostu, ne da bi Finžgarju kal odvzel ali dodal. A ne samo tor dramo je tudi usodobil, izčasil, izkrajevil, izprovincializiral etc... Vsekakor zanimiv poizkus, le
vprašanje je, če in koliko se mu je vse to posrečilo.
Z odrskimi deli je skušal Finžgar izpolniti zahtevo, ki jo je svoj čas postavil Fr. Levstik, „da bi se moralo pisati v domači besedi, v domačih mislih na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi in na odru, kakor vidi svoJ obraz v ogledalu“. Finžgarjeve igre so vse tako domače, odlikuje jih bliščeča živa ljudska govorica z modrimi ljudskimi pregovori in reki. K temu mu je pripomoglo poznanje ljudskega značaja in jezika. Poleg umetniškega ustvarjanja pa je pri FinžgarJu značilen sociološki vzgojni pomen njegovih iger, bodisi da kaže ljudstvu ogledalo 'strasti in napak, bodisi da mu kaže vrednost slovenstva in domače zemlje.
Razvalina življenja je izrazito kmečka drama, zajeta iz dna ljudskega življenja. Po zgodbi je mračna realistična podoba kmečkega življenja izpred 60 let ali še več, še preden Je po Evangelistu Kreku pohujeno prosvetno in socialno delo prenovilo ljudsko življenje v mnogih pogledih. Seveda napak in strasti ni bilo mogoče povsem izkoreniniti. Vsebina drame je —• na kratko — tale: Urh Kante, žganjar in bogat kmet, ki mu je bogastva prva vrednota, prisili svojo hčer Lenčko, da pusti posestnika Ferjana, ki ga ima rada, in vzame bogatega soseda Martina. Martin bi po svoji vesti moral vzeti Kantetovo rejenko Tono, s katero je
imel otroka, a ga zvabi denar in lepo dekle. Ta pa, prisiljena v zakon, ne more zatreti v svojem srcu liubezni do Ferjana. Zato ga Martin in Kante skušata gospodarsko uničiti. To povzroči v Lenčki odpor in ojači ljubezen do Ferjana. V obupu začne piti. Tudi Martin se vda pijači in začne znova zalezovati Tono. Razmerje med Lenčko in Martinom postaja nevzdržno. Ker se Lenčka vedno bolj približuje Ferjanu in v duhu že greši z njim, ji padec prepreči Martin, ki Jo v pijanosti zadavi.
Dane so torej vse osnove za močno dramo, a je pisatelj ni dogradil iz njih, ker ga je oviral njegov umetniški nazor (po Koblarju). Moral bi jo graditi s čisto umetniškim merilom in opustiti svoje tipičnosti ljudske igre. Zato je povsem dramatično izdelana le Lenčka, medtem ko je Tonina igra le medlo nakazana. Če bi bil izdelal dramo z enako močnim poudarkom na Toni v trikotu Martin—Lenčka—Tona, bi mogla drama izzoreti v pravo podobo slovenskega Otela. Vendar pa je 'poleg Lenčke tudi Martin in Kante dramatično doživita poraz vsega, čemur sta 'služila, tako da se jima zamaJe svet.
Naloga, ki si jo je zastavil Jeločnik, pač ni bila lahka in v Vsem načrtu skoraj neizvedljiva. Pa je — kljub vsemu — s ¡svojo znano neutrudno prizadevnostjo in sposobnostjo ustvaril močno in učinkovito predstavo. Izdelal jo je z veliko skrbio tako v celoti kot v posameznostih. NaJbolj je zaživela drama v drugem dejanju, kjer ie tudi zgradba igre najmočnejša. Morebiti bi celo kazalo drugo in tretie dejanie združiti v eno celoto (z močnimi črtami v 3. de-
janju). Napetost namreč v tretjem dejanju popusti in že po drugem dejanju — celo v prvem — zaslutimo, kakšen bo konec. Vendar je vse take slabosti pokrila izvrstna igra in je režiserju in igravcem res treba čestitati. Kar odveč pa se zdi ponovitev besedila o krivdi (iz prejšnjega dejanja) na kraju igre. To je že pravi pouk v besedah, a tega mora gledavec sam spoznati iz dejanja igre. Res je to v smislu Finžgarjevega pisanja, a bi bil kraJši konec bolj učinkovit.
Po predstavi se je precej govorilo o tem, če 'se je poskus usodobljenja res, povsem ali le deloma posrečil. Precei jih je bilo mnenja, da ne. 'če bi hotel režiser to res doseči, bi bilo potrebno spremeniti besedilo igre in ga uskladiti s sodobnostjo —■ ali pa napisati novo dramo z istim motivom in osnovami, primerno današnjim in splošnim razmeram, Jo postaviti v nedoločen kraj, o=ebe drame pa izslojiti. Razvalina živ-Penia (Finžgarieva) pa je izrazito kmečka drama z dogajanjem na Slovenskem, z živo ljudsko, našo, slovensko besedo. Poglavitno ali prvo pri igri pa je beseda, šele potem vse drugo. Samo nevtralna kulisa, sodobna meščanska noša etc. pa ni še dovolj za usodoblje-n:e če v igri nastopalo kmetie, naj bodo res Kmetje, ne pa meščani. Zato ie upravičeno vzkliknila neka žena po preds+avi: „Tako se gospoda gre kmeta!“ Tudi preprosti gledalci so čutili, da se besedilo bije z igro. Precej sta se približala kmetiški podobi voznik in notovka — a tadva nista bila usodob-liena. In potovk in takih voznikov že davno ni več — po usodobljenju itd.
bi morala biti prva kaka prodaJavka, drugi pa šofer. Tudi ne izražajo kmečki ljudje ljubezni po meščansko, kot smo to videli v kar mučno dolgih erotičnih prizorih. Tu pač ni oporekati usodobljenja, a le pri meščanih, čez Finžgarjev most to ni pripeljalo niti za korak. Na odra naj se take stvari, kadar so res potrebne, le nakažejo. Mnogo zgražanja je povzročila neprimerna beseda na koncu dragega delanja. Finžgar te ni napisal in tudi slovenska ni. Pač pa bi v 'svojem vzgojnem prizadevanju, če bi jo slišal, protestiral in rekel, kot je svoj čas v ljubljanski Drami: Gledališče je posvečen kraj umetnosti, zato ga ne oneča-ščajmo s prostaštvom! Na ugovor, da si drugod tudi dovolilo take reči, pa je vzkliknil: Mar moramo Slovenci res biti vedno opice — posebno v slabostih!
Take in podobne komentarje je slišal poročevavec po predstavi. A vrnimo se k predstavi!
Poskus prekoračiti Finžgarjev most in poskus usodobljenja, izčasenja etc. je bil res po svoje zelo zanimiv. Nekaj novega. A o tem naj povedo svoje mnenje literarni kritiki!
Prave podobe kmetiškega življenja res nismo videli, a to tudi ni bil namen režiie. V smislu Jeločnikove dramaturgije pa je treba reči, da je predstava dosgla močan Uspeh in da je večina igravcev pokazala prav umetniške vrline. Celo tisti niso preveč zaostajali, ki so imeli to 'smolo, da So morali igrati vloge oseb, ki jih sam pisatelj ni dovolj izdelal. A so pokazali celo več, kot jim je vloga dala. Urh Kante (Lojze (Nad. na 3. str.)
AÑO (LETO) XXX (24) No. (štev.) 42
BUENOS AIRES 21. oktobra 1971
ESLOVENIA LIBRE
KAJ BO S SLOVENIJO?
ZDA BI DOBAVILE KVEČJEMU OROŽJE
Lit nuevo atropello
La policía secreta soviética registro hace algunos días el departamento del historiador Roy Medvedev en Moscú y confiscó manuscritos inéditos sobre José F. Stalin, los judíos soviéticos y el papel que desampeñaba la URSS en Europa orienta^ informaron fuentes disidentes.
Los informantes dijeron que Medvedev ha protestado ante las autoridades oficiales y demandó la devolución del material que, adujo, representaban años de trabajo.
Medvedev es hermano gemelo del geneticista Zhores Medvedev quien fue recluido en un manicomio durante tres semanas en junio de 1970 y libertado después de una campaña de protesta internacional iniciada por Roy y el físico nuclear Andrei D. Sakharov. Zhores Medvedev había publicado críticas de la ciencia y política soviéticas.
Tanto dentro de la Unión -Soviética, como en los países del mundo libre, se han levantado airadas voces de protesta, por este nuevo atropello contra la libertad humana.
Novo preganjanje
Sovjetska tajna policija je preiskala pred dnevi stanovanje ruskega zgodovinarja Roya Medvedeva in zaplenila rokopise o Stalinu, sovjetskih judih in o vlogi Sovjetske zveze v Vzhodni Evropi, tako so popočali disidentski viri.
Poročevalci so navedli tudi, da je Medvedev protestiral pred oblastmi in zahteval vrnitev zaplenjenega materiala, ki predsavlja zanj dolga leta truda.
Roy Medvedev je brat dvojček Zhoresa Medvedeva, ki je bil v juniju leta 1970 tri tedne zaprt v norišnici in nato osvobojen zaradi ostre mednarodne kampanje proti takemu postopanju, katero sta sprožila Roy in nuklearni fizik Andrej Saharov. Zhores Medvedev je bil objavil kritike o sovjetski znanosti in politiki.
Tako v Sovjetski zvezi kakor v svobodnem svetu ¡so se dvignili ogorčeni glasovi in protestirali proti temu novemu primeru preganjanja in kršitve človeške svobode.
Ob 20-letnici Rozmanovega zavoda
Leta 1948 je slovensko begunsko semenišče nadaljevalo svoje življenje in delo v Argentini- Že v San Luisu je škof Rožman skupaj z vodstvom semenišča sklenil ustanoviti dijaški zavod. Po preselitvi semenišča v Adrogue pri Buenos Airesu so marsikatere ovire odpadle.
Kateri je bil glavni razlog za ustanovitev zavoda? Semenišče je tedaj imelo 30 bogoslovcev, ki bi v šestih letih semenišče izpraznili, na prihod novih kandidatov pa ni bilo mogoče upati, vsaj ne v zadostnem številu. Zato je bil z začetkom šolskega leta 1952 ustanovljen „Škofov dijaški zavod“ po zgledu škofovih zavodov v št. Vidu.
Namen „Škofovega zavoda“ je povedan v 2. odstavku osnutka zavodovih pravil: „Namen škofovega dijaškega zavoda je priprava gojencev, ki imajo duhovniški poklic, za vstop v slovensko veliko semenišče. A v ustanovi je zavarovana popolna svoboda pri izbiri poklica. Zato naj vsi gojenci prejemalo popolno tukajšnjo izobrazbo (s potrebno slovensko); z „bacliilleratom“ državno priznanim, da bodo tisti, ki ne bi vstopili v veliko semenišče, mogli uspešno nadaljevat; in dovršiti visokošolske študije na tukajšnjih univerzah in postati dobri slovenski v Argentini vzgojeni izobraženci in najboljši katoličani, po dobri katoliški verski vzgoji, ki so jo v zavodu skupaj z duhovniškimi kandidati prejeli.“
Če kdaj, potem je danes še bolj razumljiv ta dvojni namen zavoda. Že v Škofovih zavodih doma so poudarjali, da ne potrebujemo samo dobrih duhovnikov, ampak tudi dobrih katoliških mož, obrtnikov in izobražencev. V kolikšni meri je bil ta namen dosežen, pozna najbolje Bog, ki vidi, koliko so srca zavodarjev ostala zvesta besedam in zgledom predstojnikov in okolja, v katerem so preživeli srečna zavodska leta. Dalje vsak zavodar sam v sebi čuti, bodisi poročen ali duhovnik, z ba-chilleratom ali ne, vsak zase ve, koliko močno sled je pustil zavod v njegovem življenju in koliko je sam doprinesel, da bi božja in slovenska sled v njegovem kasnejšem življenju nikdar ne zginila. Tako ali tako pa čuti koristnost Rožmanovega zavoda naša izseljenska družina. Tudi če bi leta in okolje v kom zabrisala zavodsko versko in slovensko vzgojo, mu bo za vedno ostalo v pameti in v ¡srcu jasno poznanje kaj je prav in kaj ni prav, kaj je versko življenie in kaj je verska otopelost, kaj je naše in kaj ni, kako moram naše ljubi 'i in tuje spoštovati. To skupno mišljenje in življenje v zavodskih letih je med bivšimi zavodarii ustvarilo duhovno bratstvo, ki mora nujno dobro vplivati na viden ali skrit način na celoto.
Ob 20-letnici so posebej tisti, ki jim je zavod neposredno pomagal do omenjene vzgoje, dolžni hvaležnost najprej Bogu, ki je dal škofu Rožmanu in vodstvu semenišča že tedaj spoznanje in pogum za ustanovitev zavoda. Če kdaj, potem gotovo ob 20-letnici pravičnost zahteva veliko hvaležnost vsem predstojnikom, ki so ¡skozi vseh dvajset let ali po več let bogatili včasih muhaste zavodarje s svojim verskim in narodnim poučevanjem, prepričevanjem in opominjanjem. Veliko smo dolžni vsem dobrotnikom, ki so na tako različne načine spremljali skrito življenje zavoda v oddalienem Adrogueju- Bog naj povrne predstojnikom, dobrotnikom in staršem na vsakemu najbolj primeren in potreben način!
Dragi rojaki! Hvaležni smo vam za molitveno in denarno pomoč. Prosimo vas, da tudi v bodoče spremljate delo in potrebe zavoda. Vabimo vas na proslavo 20-letnice, ki bo 31. oktobra na zavodskem vrtu! Dragi starši, v zavodu je prostora za 40 do 50 fantov. Pošljite svoje fante srednješolce v zavod. S tem boste pomagali sebi, svojim sinovom in zavodu, da bo še naprej mogel vršiti svoje versko in slovensko poslanstvo.
Bivši zavcdar
Gotovo je, da bi se junija 1948, ko se je jugoslovanski režim odločil za lastno pot komunizma, Stalin odloči) za invazijo Jugoslavije, ko bi ga ne zadrževal od nje jaltski dogovor (1945), po katerem sta isi Zahod in Vzhod razdelila vpliv nad Jugoslavijo, in pa st’-ah pred atomsko bombo, ki so je imele tedaj le ZDA. Moskva se še do danes ni mogla sprijazniti z „nezvesto;,o“ jugoslovanske partije.
Lanska jesen se je zdela zrela za sovjetsko ukrepanje:	mednacionalni
spori v Jugoslaviji so se skrajno zaostrili, gospodarska kriza je zavzela nevarne mere partijsko in vladno voi-stvo je bilo zbegano. Moskvo je zadržal od njenih načrtov mogoče najbolj Nixrn z obiskom Jugoslavije lanskega oktobra. S tem je hotel pokazati beograjski režim doma in svetu, kdo stoji za njim.
Letošnjo pomlad so gotovo ne brez blagoslova iz Moskve oživili delo jugoslovanski ¡stalinisti v državah Varšav skega pakta, te članice so pa od srede maja vprizorile verigo manevrov v bližin; jugoslovanske in romunske meie V odgovor na to je moral jugoslovanski zunanii minister na obisk v Peking. Pa tudi Ceausescu je šel tja.
Povsem novo razmerje v sorazmerju sil v svetu je pomenila nepričakovana. Nixonova napoved, da bo obiskal Kitajsko. Moskva je ta korak razumela kot , komp)ot za razdelitev sveta“. Madžarski tisk je celo odkril ob tem kitajsko orotisov.ietsko os Tirana—Beograd— Bukarešta.
Šef sovjetske partije Brežnjev je v
V Titovi Jugoslaviji so pred dobrim tednom končali z „največjimi vojaškimi manevri, kar jih je doslej imela jugoslovanska vojska“, kakor je poročala uradna jugoslovanska tiskovna a-gencija Tanjug.
Tokrat je Titovo vojaško poveljstvo prvič „preizkusilo nov obrambni sistem sodelovanja med rednimi oboroženimi silami in pred nekaj leti ustanovljeno ljudsko obrambo“, slonečo na kraievnih obrambnih celicah, ki jih sestavljajo najzavednejši partijci, izvežbani tudi za gverilsko bojevanje. Tanjug je poročala^ da se je sodelovanje med redno vojsko in „ljudsko obrambo“ izkazalo kot „popolno“ in da se je „povisem obneslo.“
Manevrom so dali naslov „Svoboda 71”. Ljubljansko Delo je zapisalo, da „bolie ne bi mogli,“ dasi je „za našo deželo številka ob svobodi povsem odveč. Svoboda 45, 71 ali 2000!“
Poveljnik manevrov je bil poveljnik štaba jugoslovanske vojske Viktor Bu-banj (slovenisko: boben) udeležili pa so se jih — ne na terenu samem, temveč na spremljajočih ¡slavnostih, ki jih je posečal Tito, tudi stari slovenski par-‘ijci (v uniformah, s titovkami na glavi): Edvard Kardelj, Sergej Kraigher, France Popit, Janez Vipotnik, Stane Kavčič, Mitja Ribičič, Marko Brulc, Stane Dolanc, Miha Marinko, Franc Leskošek Marijan Brecelj in Rado Pe-haček. Na manevrih so obujali spomine na partizanske ■— oni so jih imenovali: pohode, dasi so bili predvsem v Sloveniji običajno le begi pred zmagovitimi domobranci.
Sovražniki na manevrih so bili „plavi“ (!), ki so „zasedli vso Belo Krajino“ ter predele Like in področje v severozahodni Bosni, „naši pa so bili rdeči“, k; se jim je „posrečilo sovražnika uničiti.“ Raznovrstni komentarji so se širili med ljudmi, ko se je na manevrih maršal Tito pojavil v plavi maršalski uniformi.
Še več komentarjev pa sta povzročila dva Titova govora na manevrih. Prvega je imel na sestanku z delegacijo Združenja rezervnih vojaških Eta-rešin> drugega ob zaključku manevrov
odgovor na Nixonovo napoved 'sklical v začetku avgusta na krimski polotok svoje kolege vzhodnega bloka, razen Romunov. Za primer spopada s Kitajsko so sklenili, zavarovati si hrbet proti Zahodu (v enem mesecu je bilo berlinsko vprašanje rešeno), zagotoviti si meje s Kitajsko (število vojakov na kitajski meji so Sovjeti dvignili na 3 milijone 375.000), proti „neubogljivim“ komunističnim državam pa so sklenili, nadaljevati boj za utrditev enotnosti (en dan po konferenci so začele članice Varšavskega pakta manevre na Madžarskem in Brežnjev je določil dan svojega obiska Beograda).
Kako se bo razvijalo „balkansko vprašanje“ v bližnji bodočnosti?
Na to vprašanje ne more danes nihče z gotovostjo odgovoriti. Celo Rusija verjetno še ne ve, kaj bo storila na tem področju. Še vedno obstaja upanje, da najdeta Moskva in Beograd neki skupni jezik in se vse uredi za zeleno mizo.
Kaj pa v nasprotnem primeru? Ali bi se Moskva odločila za invazijo, kljub temu da Jugoslavija ni članica Varšavskega pakta ? Ali bi v tem primeru vmes posegla Kitajska? Kdo ve. Gotovo je le, da ZDA ne bi poslale v Jugoslavijo niti enega vojaka, kvečjemu bi dobavile orožje.
Odgovor na ta vprašanja je v bodočnosti. Že sedaj pa je gotovo le to — prav v času posebnih napetosti v svetu postane to še bolj jasno — da je bil za povojno Jugoslavijo komunizem vse prej ko blagoslov.
“Naša luč”, Celovec, oktober 1971
„pred 200.000 glavo množico“, je poročala Tanjug, obakrat v Karlovcu, kjer je bil sedež vodstva manevrov.
Šovinizem in razredni sovražnik
Vojaškim starešinam je Tito med drugim očital, da se premalo „posvečajo skrbi za enotnost naše države,“ nakar je prešel na napadanje „nezaželenih elementov, sovražnikov naše socialistične ureditve.“ Opozoril je, da „tudi šovinisti dvigajo glave“ in povedal, kako on, Tito, „gleda na šovinizem. O šovinizmu Srbije, Hrvatske ali Slovenije ni mogoče govoriti, kajti kje bi bil potem delavski razred, ki je nosilec našega razvoja... Kako bi torej mogli govoriti o šovinizmu nasploh ? Zato lahko govorimo samo o posameznih nacionalističnih skupinicah znotraj Hrvatske, Srbije, Slovenije in drugih republik.“
še vedno se Tito tudi ne more znebili strahu pred tkim. „razrednim sovražnikom“, ker je nadaljeval: „Razredni sovražnik je živ, stopil je na plan, iz nacionalizma in šovinizma je naredil oporišče za svoj boj proti socializmu ... Položaj je včasih prav nemogoč... se zdi, da vsa Jugoslavija vre, še več, kot da se je razredni nasprotnik prebil celo v vrhove. Tega ne smemo dovoliti...“
Tito se je nato povrnil na tkim. spremembo uistave, ki so jo nedavno izvedli: „Med pripravljanjem ustavnih dopolnil... so se širile vse mogoče govorice, da naša skupnost na primer razpada, da se bo jugoslovanska enotnost razbila itd. Pri tem ni šlo samo za politično hujskaštvo sovražnika, temveč je bilo precej nerazumevanja tudi pri naših (partijskih) ljudeh...“
Politična emigracija
V mislih je Tito imel politično emigracijo, ko je nadaljeval:
„Ob Jugoslavijo zaradi njene zemljepisne lege pljuskajo razni negativni sovražni valovi. Tovariš iz Slovenije je malo prej dejal, da imamo odprte meje, da k nam prihajajo milijoni tuj-
cev. Prav gotovo so med njimi takšni, i ki delajo proti nam... Toda pridobijo] si lahko kvečjemu nekaj posameznikov. Takšne posameznike moramo razkrinkati, dognati moramo, v katerem okolju delujejo... najpogosteje izvirajo iz hTelektualnih krogov... in niso zrasli na naših tleh, temveč so bili presajeni k nam od zunaj. Res je, da imamo nasprotnika in to takega, da ga ne smemo podcenjevati. Zato ga moramo še ostreje kot doslej zatirati.“
Tito je nato znova postavil samega sebe na laž za mnoge svoje trditve v minulih letih, da vlada v njegovi Jugoslaviji enakopravnost, ko je sedaj dejal:
„Zdaj vidimo, česa si naše ljudstvo želi. Želi si živeti v skupnosti ne glede na šest republik^ ne glede na to, da imajo republike ’zdaj veliko pristojnosti, ki jih prej niso imele.. . Takšne družbe ni mogoče ohranjevati s kako centralistično usmeritvijo... doseči želimo, da se bodo vsi počutili enakopravne, da ne bo nihče čutil pritiska večjega, močnejšega, temveč, da bo vsakdo popolnoma svoj gospod. Tako kot je vsa Jugoslavija suverena in neodvisna, tako so v vsaki republiki narodi, ki tam živijo, gospodarji na svojih tleh... samo takšna lahko ostane Jugoslavija kot skupnost na|s vseh.“
Titov nepozabljivi problem je tudi tkim. samoupravljanje, ki ga izvaja „delavski razred sam“. K temu razredu je Tito v svojem govoru sedaj prištet še „pošteno socialistično inteligenco, inženirje in vse tiste, ki ustvarjajo, proizvajajo, Visi ti so samoupravljalci, pripadniki delavskega razreda, ki je temeljna sestavina nase družbene ¡skupnosti.“
Sramota biti Jugoslovan
Tito je spet napadel svoje lastne partijce: „Včasih se tudi z ravnanjem nekaterih voditeljev in z njihovimi dokaj neodgovornimi izjavami ne morem strinjati. Nekateri Eso začeli pozabljati, da smo Jugoslovani. Govorili so o republiki, o Jugoslaviji pa so molčali. Veljalo je skoraj za sramoto, če si priznal, da si Jugoslovan. O sebi rečem, jaz ¡sem Jugoslovan in nič drugega tudi biti ne morem. . . Nikoli nisem tajil,. da ¡sem se rodil na Hrvatskem. Ampak zakaj bi zdaj poudarjal, da sem Hrvat ? Dorasel sem v Jugoslaviji, sredi delavskega razreda. Takšnih pa je na stotisoče.“
„Zato ne morem dovoliti, da bi nam zdaj posamezniki, ki jih ščuvajo od zunaj,. pljuvali na vse tisto, kar smo ustvarili. Ne moremo pozabiti, na primer v teh krajih — v Liki, na Kordu-nu itd. — da so nekoč ustaši z bajoneti metali otroke v ogenj. To ni mogoče. In naprej — ali si lahko dovolimo, da b0 kdo zdaj prepeval razne šovinistič-
ne pesmi? Ne moremo... Ne smemo dovolili, da bi se to spremenilo v kugo. . . da bi se spet razbohotilo sovraštvo med našimi narodi.“
,„Žalostno je, ker smo dovolili — celo znotraj ZK — da posameznik; ali skupinice delujejo proti nam, proti našemu socialističnemu razvoju. Hoteli bi, da bi prišli drugi ljudje, da bi dobili nekaj „novega“, ¡toda to „novo“ bi pomenilo korak nazaj, korak v preteklost, tega pa ne bomo dovolili.“
Nad vsem partija
Za konec govora, ki je spet razgalil razrvanost družbe v komunistični ■Jugoslaviji, je Tito mimo vseh samo-upravljalcev mimo vseh „suverenih republik“ prešel na vseobsegajočo, po načelu „demokratskega centralizma“ organizirano ZKJ, ki je nad narodi, nad republikami, nad delavskim razredom: „Na čelu vsega prizadevanja pa je bila ZK, ki je opravila velikansko delo, brez katerega vsega tega ne bi dosegli. .. Zdaj nas čaka 2. konferenca ZKJ. To konferenco moramo dobro pripraviti. .. Treba je doseči popolno e-notnost celotne ZKJ: naša samoupravna socialistična skupnost kot celota. Skratka, komunisti morajo še učinkoviteje delati za skupne cilje, ki smo si jih postavili... Kdor ni revolucionar, kdor ne gre naprej z duhom časa in potrebami naše družbe ne more biti komunist. Zveza komunistov mora biti revolucionarna organizacija.“
Proti ZSSR
Na zaključnem zborovanju v Karlovcu pa se je Tito večinoma dotikal zunanjepolitičnih problemov Jugoslavije, zlasti odnosov z ZSSR: „Kakor mi spoštujemo pravico vsake države in vsakega naroda, da živi svobodno in neodvisno življenje, tako tudi ne bomo dovolili nikomur, da bi z nami drugače postopal.“	T'
Tudi, ko je Tito nadalje trdil, da „še vedno obstojajo sile in krogi, ki se poslužujejo nasilja, da bi obvladali druge države in narode“, je mislil na ZSSR. Posebej je to še veljalo( ko je dejal, da so „cilji teh pritiskov v glavnem majhne države. In teh pritiskov ni svobodna tudi ne naša država.“
Ob mislih na njegova izvajanja v prvem govoru je malokdo mogel povsem reisno jemati v poštev tele Titove trditve: „Nobena tuja sila naj ne dvomi v našo odločnost in odločenost, da bomo najodločneje branili svojo 'svobodo in neodvisnost. Naš koncept ljudske obrambe se je spremenil v ljudsko doktrino. Hočemo, da vsakdo, ki se igra z mislijo, 'da bi bliskovito napadel Jugoslavijo, ve za dve stvari: prvič da bo na vsak poskus napada iz tujine od-(Nad. na 2. str.)
VOJAŠKI MANEVRI V JUGOSLAVIJI
TITOVA SVOBODA 71 IN SAMOTOLAŽBA
Rožmanov zavod v Adrogue slavi 20-letnico
V NEDELJO, 31. OKTOBRA:
Dopoldne: ob ll sv. maša O poldne: kosilo
P opoldne: ob 15: “Poslednje ustoličenje” — po Fr. Brenku priredil in režira M. Willenpart — Nastopa nad 60 oseb
Pridite preizkusit cesto, ki ste nam jo vi pomagali tlakovati! Hvaležni smo vsem darovalcem in veseli bomo snidenja z vami!
Slovensko zavetišče dr. Gregorija Rožmana
bo pripravilo v nedeljo, 24. oktobra, v zavetišču, Martin Fierro 4262, Barrio Peluffo, San Justo
PRIJATELJSKO KOSILO (ASADO)
Db 11 sv. maša za pok. Skebetom Cirilom in Kresnikom Borisom. Pridite in podprite gradnjo zavetišča, ki je že v teku
	IZŠLA JE IV. KNJIGA
	t Franc lžanec
	ODPRTI GROROVI
„POSMRTNI RAZGOVOR VETRINJSKIH JUNAKOV“	
	Knjiga vsebuie:
•	320 strani dokumentov iz let strahote:
•	Pričevanja
•	Črteže predaj in morišč
•	Štirideset fotografij
•	Dva zemljevida slovenske Koroške
•	Celoten pregled morišč
Najpomembnejša knJiga mora za trideseto obletnico	
slovenske Kalvarije v vsako slovensko hišo.	
Na razpolago	je v dušnopastirski pisarni, Ramón Falcón 4158
	za ceno 2.000 pesov.
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: lamón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Ali veš, kaj pomeni Tvoj glas pri volitvah?
Rodočnost Argentine po volitvah leta 1973
Vabi SKAD vso slovensko mladino. — Predava arh. Franc Pemišek v Soboto, 23. oktobra, ob 19 v Slovenski hiši.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAEL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires ÍPta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N" 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanj« po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; aa Evropo pa lt USA dolarjev za pošiljanje z aviaaako pošto. — Evropa, ZDA in Kanada n pošiljanje z navadno pošto 9 USA deL Talleres Grifico« Vilko S.R.L., Eetadee Unidos 425, Buenei Airee. T. E. 33-7811
Nedelja, 17. oktobra
Slovenski ljudski tabor
ob desetletnici
Slomškovega doma:
Ob 9: Zbiranje in uvodni nastop godbe.
Ob 10: Dviganje zastav, pozdrav, prenos Mariie Pomagaj, blagoslovitev križa in sv, maša.
Ob 12.30: skupno kosilo.
Ob 16: Popoldanski program pri katerem sodelujejo Slomškova šola, pevski zbori, folklorna skupina in številne narodne noše.
Ob 19.30: Fantje na vasi. Nato odrski prikaz zgodovinske dobe turških vpadov (dr. Tine Debeljak).
Vsi rojaki lepo vabljeni!
j Dr. Tone žnžek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, isredo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T.E. 47-4852
UNIV. PROF.
DR. JEAN RLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Slovenski dom v San Martinu
PEVSKI KONCERT
v soboto, 23. oktobra ob 20
Pojejo: Sanmartinski mladinski zbor, Sanmartinski dekliški oktet, oba pod vodstvom g. Borisa Pavšerja Slovenski pevski zbor v San Martinu, pod vodstvom g. Slavka Rupnika
Vstopnina: 2.— in 1.56 pesa. Mladina do 18 leta ne plača vstopnine
Po ravnajta zaostalo naročnino Svobodne Slovenije
S. prosvetni večer Zedinjene Slovenije
v soboto, 23. oktobra ob 20. uri
PO SREDNJI ŠOLI KAM?
Predaval bo univ. prof. Jacinto Luzzi Predavanje je namenjeno srednješolski mladini, ki se mpra odločiti za poklic. Vabljeni dijaki in starši!
Slovenski dom Carapachay 24. oktobra
TRADICIONALNI POMLADANSKI PIKNIK
ves dan
Po maši skupno kosilo, ob 18 pa se nam bo predstavil domači
ansambel.
Obleko krojaču, čevje čevljarju, avto mehaniku, za naložbe vašega denarja pa je najboljša
KREDITNA ZADREGA S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Pripravljamo novo izdajo slovenskega telefonskega imenika. Prosimo vse rojake, ki imajo telefon, da nam sporoče svoje številke do 30. novembra 1971.
SDO in SFZ Ramos Mejia
\	vabita na
POMLADANSKI PLES
i	Ki bo v soboto, dne 23. oktobra, ob 21.
!►.
'!	Sodeluje orkester Salvex
f
Bog je poklical v 39. letu starosti našega dragega očeta, moža, sina in brata
J ožeta Zora
Pokopan je bil na pokopališču v Rio Ceballos (Cordoba) dne 5. oktobra 1971.
Rajnega Jožeta priporočamo v molitev!
Za njim žalujejo:
v Argentini: žena Graciela in otroci; mati Marija Zor;
sestra Francka por. Podgorelec z družino; v Nemčiji: sestra Marica por. Papež z družino; v domovini: brat z družino.
t
Društvo Zedinjena Slovenija žaluje ob smrti
g. Igorja Domicelja
velikega dobrotnika in mecena slovenske šolske mladine.
Naj mu bo Gospod bogat plačnik za vsa njegova dobra dela! Sveta maša zanj se bo darovala v Slovenski kapeli v sredo, dne 27. oktobra 1971, ob 19.
Društvo Zedinjena Slovenija
Usoda Vzhodne Evrope
(Nadaljevanje in konec)
V začetku leta 1945 je po teh zapiskih Eisenhower spet protestiral pri 'Rooseveltu in tudi pri britanskem predsedniku Churchillu. Zatrjeval je, da so zahodne sile v močnem položaju in da pred koncem vojne naj ne bi sprejemali dokončnih odločitev o razdelitvi Evrope med zahodnimi zavezniki in ZSSR.
Nekaj dni pozneje so se na jaltski konferenci Roosevelt, Churchill in Stalin sporazumeli o povojnih načrtih z Evropo. „In od takrat naprej,‘‘ je izjavil Eisenhower, „so vsi moji premiki, vsi moji načrti morali upoštevati dogovor, kje bodo ostali po vojni.“
Blokiranje sovjetov
Iz zapiskov razgovora iz leta 1952 je razvidno, kako je Einsenhower razlagal svojo vojaško strategijo iz zad-dnjih tednov pred koncem vojne:
„K0 sem začel zadnje operacije, mi ni nihče povedal, temveč sem to sam odkril, da še ni sprejeta prava odločitev glede Danske — vsi so pač domnevali, da bodo vsi gentlemani. Odločitve o Danski ni bilo. Ni bilo tudi odločitve o Avstriji.
In sedaj, kam naj po vsem tem gredo moje enote? Hotel sem, da bi šle tja, kjer bi njihova navzočnost zaustavila Ruse. V Vzhodni Nemčiji sem
šel 150 milj dlje, kot so mi bile postavljene meje. Moral sem se umakniti 150 milj zaradi že sklenjenega sporazuma.
Potem je prišel ministrski predsednik (Churchill) in me prosil, naj sporočim v Washington, da tega ne bom storil (umaknil svojih enot). Rekel sem mu: „Zakaj, ministrski predsednik, saj ste se vendar dogovorili. To je bila vaša napaka, vaša odločitev. Vi in Stalin in predsednik (Roosevelt) ste se sporazumeli. Moram se umakniti.“ U-maknil sem se, medtem pa sem blokiral Ruse, da niso mogli na Dansko, s tem, da sem pustil močne sile pri Lii-becku. Ko sem prišel že do Linza v Avstriji, so oni (Rusi) vendarle prišli do Dunaja pred nami. Skušal sem poslati svoje sile tja, kjer se mi zaradi nikakršnega sporazuma ne bi bilo treba umakniti. V središču je bilo zame vse vnaprej določeno. Ravnal sem se po posebnih navodilih. Nikoli se nisem umaknil niti za korak, če za to nisem dobil ukaza.“
Eisenhower je nadaljeval:
„Politiko so ustvarjali tisti, ki so imeli v rokah politično oblast — kar je tudi prav. Politična oblast se ne more prenesti na vojaške strokovnjake niti na koga drugega odgovornosti ali pooblastila za ustvarjanje (politike).“
Eisenhower: „Izdaja naših prijateljev“
Glede političnih odločitev, ki so pripeljale do povojne razdelitve Nemčije in Berlina ter do komunistične kontrole nad celotno vzhodno Evropo pa je Eisenhower izjavil naslednje:
„Bilo je tako, da se privoli v kar koli, samo da bi si pridobili prijatelje. Res, bilo je prav, da se pridobijo prijatelji, toda celotni proces je bil popolnoma zgrešen zato, ker so poskušali podkupiti berača, namesto da bi mu pokazali, kakšna je naša moč, ki smo jo takrat imeli.
To je bila izdaja naših prijateljev in zaveznikov. Mislim, da je bila od vsega najhujša stvar Poljska, ko so privolili v to delitev — da gre vzhodni del (Poljske) k Rusiji, Poljska pa zato dobi nekaj delov Nemčije.“
O vzrokih za poraz, ki so ga zahodni zavezniki doživeli v „zunanji politiki,“ je Eisenhower povedal tole:
„Konec lefa 1945 smo imeli največjo vojaško moč, ki jo je svet kdaj poznal. Prav gotovo bi bili lahko vztrajali pri zahetvi, da se izkaže pravica nekaterim narodom, posebno baltiškim narodom, Poljakom in narodom na Balkanu.“
K tem dokumentom je primemo o-meniti še dokumente, ki jih je nedavno objavil Eiserihowerjev sin John in ki ise nanašajo na Eisenhowerjeve ideje o povojni Evropi, v začetku leta 1945:
„Eisenhower je prosil grala. Bedel-Smitha, naj poudari na Malti (kjer sta se Roosevelt in Churchill sestala pred konferenco na Jalti), da bi zavezniške sile na zahodu šle do linije, ki je precej bolj vzhodno, kot je to določila zavezniška kontrolna komisija. Morda bi bila Roosevelt in Churchill raje odložilo. kakršen koli sporazum o povojnih okupacijskih conah do rezultatov vojaških operacijah?... Smith ni ničesar dosegel... Na Jalti so sprejeli sporazum. Ta odločitev je imela velik vpliv na poznejše vojaške operacije.“
Churchillovi predlogi
Zanimivi so tudi Churchillovi posku si, da bi spremenil načrte, ki se jih jt trdovratno (po prigovarjanju svojih sovjetofilskih svetovalcev) držal Roosevelt. Churchill je takole reagiral na Eisenhowerjevo sporočilo, da se bo moral ustaviti na Labi:
„Ne vem, zakaj ne bi prekoračili Labe. Če bo sovražnikov odpor popustil, kar vi gotovo pričakujete in kar se prav lahko izpolni, zakaj potem ne bi prekoračili Labe in šli čim dlje na vzhod? To ima velikanski politični pomen... Razen tega pa ne mislim, da bi Berlin že izgubil svoj vojaški, kaj šele politični pomen.“
Churchill je poslal sporočilo tudi Rooseveltu:
„Mislim... s političnega gledišča, da bi morali iti v Nemčiji čim dlje proti vzhodu in če bi s tem prišel Berlin
v naš doseg, bi ga prav gotovo zavzeli. To se zdi logično tudi z vojaškega stališča.“
Patton in zgodovina
Največji ameriški zagovornik prodora v vzhodno Evropo in zavzetja Berlina pa je vsekakor bil tankovski general George Patton, poveljnik ameriške 3. armade.
John Toland v svoji dokumentarni knjigi o drugi svetovni vojni „Zadnjih 100 dni“ med drugim piše, da je gral. Patton 11. aprila 1945 dejal Eisenho-werju: „Bolje bi bilo, da bi zavzeli Berlin, pa hitro — nato naprej do Odre.“
Gral. Fatton je dokazoval, da bi sile grala. Simpsona lahko zavzele Berlin v 48 urah. Kot poroča Toland, je gral. Eisenhower odgovoril: „Kdo bi si to želel?“ Nakar je gral. Patton potrepljal Eisenhowerja po rami in dejal: „Zgodovina bo zate odgovorila na to vprašanje.“
Zgodovina je zapisala posledice dejstva, da sta Berlin in vzhodna Evropa padla v roke Sovjetom. In zgodovina tudi vedno bolj oži krog tistih medvojnih državnikov, ki so dejansko povzročiti, da morajo vzhodnoevropski narodi, med njim slovenski, že nad četrt stoletja prenašati največje zlo dvajsetega stoletja — komunizem.
Eisenhower sedaj izstopa iz tega kroga.

KADENCI — Deveti festival sodobne komorne glasbe ise je začel v Radencih 25. septembra. Na otvoritvenem koncertu Je nastopil Trio bratov Lorenz iz Ljubljane, ki je izvajal izključno dela slovenskih avtorjev: Ostreča, Stibil-ja, Kogoja, Ukmarja in Švare. Drugi koncert je imel kvintet Danzi iz Amsterdama; mezzosopranistka Djurdja Čakarevič je ob spremljavi pianista Zdenka Maraševiča pela pesmi Blacher-ja, Slavenskega, Baranoviča in Periči-ča, ob koncu pa je vrhunski češki godalni „Praški kvintet“ predstavil razen Bartoka še sodobno češko glasbeno literaturo, pisano za tako sestavo.
LJUBLJANA —; Na sedmem seminarju za slovenistiko so ugotovili, da učijo slovenščino na 30 vseučiliščih po svetu. V Jugoslaviji predavajo slovenščino na univerzah: Zagrebu, Novem Sadu, Beogradu, Skopju in Zadru. Tržaška univerza ima tudi nastavljenega profesorja za slovenščino, ki pa je Italijan. V Vidmu na fakulteti za modeme jezike ustanavljajo stolico za slovensko jezikoslovje. Predstojnik stolice bo Slovenec, ki bo posebej predaval slovensko književnpst in slovenščino. Slovenščino predavajo tudi na univerzi v Padovi, v Rimu, v Milanu, na Dunaju, v Gradcu, v Bratislavi, Pragi, Brnu, v Krakovu, Varšavi, v Budimpešti, v Sofiji, v Frankfurtu in Miinchenu, na danski univerzi v Aarhusu ter na nekaterih ameriških univerzah, med njimi tudi na harvardski. Pač pa ni nobenega pravega stalnega lektorata za slovenščino na sovjetskih univerzah.
CELJE — V prostorih gledališča so 25. septembra odprli mednarodno zlatarsko razstavo, na kateri so poleg družbenih zlatarskih delavnic razstavljali tudi zasebni zlatarji. Istočasno pa so v Celju odprli tudi 4. slovenski obrtni sejem. Na obrtnem sejmu je razstavljalo skoro 200 obrtnikov iz Slovenije in tujine.
VIŠNJEVIK — V tej vasi goriških Brd je klub starih goriških študentov ob sodelovanju domačinov odkril 26. septembra spominsko ploščo narodnemu buditelju duhovniku Andreju Žnidaršiču (1835—1913). Njegovo delovanje je pomembno saj je v svojem 30-letnem službovanju v Brdih uspešno budil slovensko zavest bil pa jfe tudi eden red kih slovenskih publicistov ki so pred plebiscitom 1866 opozarjali slovenski javnost na problem beneških Sloven cev.
CELJE — V celjskem Likovnem salonu so odprli majhno retrospektivno razstavo del Maksima Sedeja st. Razstava obsega 14 grafik, dve risbi in osem oljnih kompozicij na platnu ali na lesonitu. Vsekakor premalo, da bi prikazali vse razvojne faze slikarjeve-
ga dela, vendar dovolj za ugotovitev slikarske kvalitete.
KRANJ — Hladno vreme v septembru je prineslo prvi sneg. Pobelili je 16. septembra Julijce, Karavanke in Kamniške Alpe do višine 1500 m.
KRANJ — Stane Tavčar iz Kranja se je odpravil 11. septembra z mopedom na 10.000 km dolgo pot v Izrael in na Sinajski polotok. Pred odhodom je izjavil, da ga vleče tja, ker je Izrael v sredini svetovne pozornosti. Mopedist, star 42 let, je znan popotnik, saj je naredil že več podobnih potovanj.
Umrli so od 18. do 22. 9. 1971:
LJUBLJANA: Leopold Macher, trgovec; Antonija škrabar r. Lukančič (83); Dr. Marjan Pavšič, veterinar; Viktor Picelj, up.; Lojze šiško, poslovodja; Marjana Cankar (92); Ivana Smole r. Logar; Stane Šefic (prom. nesreča); Zora Cegnar r. Zupančič; Josip Goršič, strojar v p.; Edvard Frelih, up.; Karel Matkovič, prof. v p.
RAZNI KRAJI: Roza Zdolšek r, Finžgar, Lovrenc na Dravskem polju; Franc Janežič, up., Šmarjeta pri Rimskih toplicah; dr. Igor Jeršin, stomatolog, Črnomelj; Franc Židan, up., Polje; Franc Kožar, kov. mojster (90), Domžale’; Janez Pezdirc, up., KranJ'; Ivana Hočevar, Zg. Hrušica; Sabina Dobravec jr. Ziegler, Radovljica; Rozalija Florjančič (Štruklova mama, 94), Blagovica; Minka Kolenc r. Zakotnik, Sto-žice; Avgust Berlan, up., šentlenart; Ana Lukežič r. Letnar, Brinje; Ivan Burgar, Mengeš; Ivan Starc, Kranj; Marija Viler r. Kavčič, Trzin; Alojz Gruden, pos. in bivši trg., Škofljica; Henri Maire, Celje; Tilka Možina r. Hiršel, Novo mesto; Franc Zorman, up., Celje; Jerica Lutman r: Ulaga, Dravlje; Andrej Hofer (84), žel. up., Ptuj; Frančiška Inocente (83), Postoma; Franc Flander, up., Preddvor; Štefan Kroflič, peč. mojster, Celje.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Zedinjena Slovenija se prav iskreno zahvaljuje Slovenski hranilnici „Slogi“ za lep dar (500 novih pesov) za tiskovni sklad šolskega odseka.
5. prosvetni večer Zedinjene Slovenije bo v soboto 23. oktobra ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše. Predaval bo univ. prof. p. Jacinto Luzzi o temi: PO SREDNJI ŠOLI, KAM? Namenjen srednješolski mladini, ki se mora odločiti za poklic. Vabljeni dijaki in starši!
Slovenska radijska oddaja bo v soboto 16. oktobra, posvečena vsem našim materam.
Deseta počitniška kolonija za otroke. Zedinjena Slovenija tudi letos pripravlja v kordobskih gorah otroško kolonijo od 7. do 12. leta starosti. Prijave sprejema v svoji pisarni v Slovenski hiši do 24. oktobra vsak dan od 15,30 do 20 (razen ob sobotah in nedeljah).
Število je omejeno.----Dnevna oskrba
pri g. dr. Hanželiču znaša 7.—, ves prispevek pa 150.— pesov. Prijavi se lahko le otrok, ki obiskuje slovensko šolo. K prijavi je treba priložiti 30.— pesov. Kolonija bo odpotovala iz Bs. As. v ponedeljek, 27. decembra zvečer, vrnila pa se v sredo zjutraj, 12. januarja.
SLAVJE 15-LETNICE NAŠEGA DOMA
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1970
JE ŽE IZŠEL
Od nedelje, 10. t. m. je na razpolago v Slovenski hiši, po slovenskih domovih in pri vseh stalnih poverjenikih.
ZBORNIK ima 328 strani, umetniško in gorniško prilogo. Cena za Argentino znaša 2.800 starih pesov; za pošiljanje po pošti 3.000 pesov.
Preteklo nedeljo, 10. t.m. so Slovenci iz San Justa obhajali petnajstletno slavje Našega doma. „Petnajst let, o domovina v ječi sedeča, Naš dom branik je tvoj na tujem“, kot je bilo geslo tega praznika. Geslo, ki izpričuje Vse veliko poslanstvo, delo in požrtvovalnost, ki go ga rojaki, zbrani okrog Našega doma v teh letih doprinesli za ohranitev in razvoj slovenstva med nami.
SV. MAŠA IN DOPOLDANSKA PROSLAVA
Jasno pomladansko jutro je pozdravljalo rojake, ki so hiteli k sveti maši v sanjuško cerkev. Res izredno je bilo njih število, saj so veliko svetišče domala napolnili. Prišli so iz vse sanjuške okolice, pa tudi iz drugih krajev Vel. Buenos Airesa.
Ob osmi uri je k oltarju pristopil dušni pastir dr. Alojzij Starc in daroval sveto daritev za vse žive in umrle člane Našega doma. Med mašo je ubrano pel sanjuški zbor, mlada Marija in Lovro Tomaževič sta prebrala berili; rojaki so glasno molili in sodelovali pri obredih; pri obhajilu pa skoraj vsi pristopili k obhajilni mizi.
Dr. Starc je v svojem cerkvenem nagovoru vzpodbujal vernike k duhu zahvale in prošnje ob 15-letnici. Zahvale za vse milosti let begunstva in naše naselitve v Argentini, za prejete darove kot člani sanjuškega in slovenskega božjega ljudstva in pa ob tej obletnici, zahvala kot člani Našega doma. In prošnja: za g. Janka Mernika, prejšnjega dušnega pastirja, za člane in zadeve Našega doma tudi v bodoče, in končno prošnjo, da se vsi nekoč snidemo po smrti v večni domovini.
Po sveti maši so se rojaki napotili proti Našemu domu, kjer ’se je kmalu pričela dopoldanska proslava. Pred zbrane goste v krasni in obširni dvorani je stopil g. Rudi Bras, pozdravil vse navzoče in napovedal točke programa, katere je tudi potem še s svojo besedo povezoval.
Pred občinstvo so prikorakali fantje in dekleta z zastavami, slovensko in argentinsko, v narodnih nošah. Za tem so vsi navzoči zapeli argentinsko in slovensko narodno himno, nakar je nastopil sanjuški pevski zbor pod vodstvom g. Š. Drenška. Občutno in blagodone-če so zapeli Napitnico, Tam na vrtni gredi in Gremo v Korotan. Zbrani so pevce nagradili s toplim odobravanjem.
šajmo razumevati, da se ne bomo preveč odtujili od nje.
Naj zaključim s ponovno zahvalo v imenu sedanjega odbora vsem članom za vse opravljeno delo s prošnjo, naj nam Vsemogočni pomaga itudi v bodo če graditi in voditi ta branik slovenstva na tujem.
Bog vas živi.
Besede govornika so zbrani potrdili z dolgotrajnim ploskanjem.
Pozdravi in nastopi
Duhovno misel je nato podal dr, A lojzij Starc, ki je navezal svoje misli na preteklost in bodočnost Našega doma, njegovo poslanstvo in pomen zlasti v verskem oziru, za ohranjanje in napredovanje slovenskega in krščanskega življenja rojakov.
Svoj pozdrav ob prazniku petnajstletnice je izrekel tudi predsednik Zedinjene Slovenije g. Božo Stariha. O-menil je zgodovino Našega doma, ki je košček domovine na tujem. Izrekel je zahvalo vsem za dolgoletno delovanje in posebej omenil še Ludvika Hrena, Lojzeta Zakrajška, Franceta Benkota, Toneta Oblaka in Petra Čarmana.
Sledili so nato posamezni nastopi. Najprej so dekleta pod vodstvom g. Rudija Brasa pretresljivo zapele Kot ptičica sem pevala in Mamica moja povej mi.
Slovenska beseda. Blago je zvenela sluhu in duhu. Najprej je g. Rudi Bras v skrajšani obliki prebral Velikonjeve Amerikance, nakar je Nuška Beličeva občuteno recitirala Balantičeve Prošnje za besede. _ ...
Nato pa je še otroški zbor Balantičeve šole iz. San Justa, katero vodi gdč. Zdenka Klanjškova, lepo zapel gostom. Pod vodstvom gdč. Anice Mehle in ob klavirski spremljavi gdč ' Mirjam Jerebove so otroci podali V jeziku sladkem, Le predi dekle in Zdravico.
Vse nastopajoče je občinstvo nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem.
POPOLDANSKO SLAVJE
bil pred 15 leti blagoslovljen ta mogočni in lepi „Naš dom“. Spominjajmo se s hvaležnostjo tudi tistih sodelavcev jn dobrotnikov doma, ki so odšli že po plačilo za svoje delo k Bogu in jih ni na današnjem slavju. Nadaljnje misli njegovega govora pa prinašamo na prvi strani našega lista.
OBVESTILA
SOBOTA, 16. oktobra 1971:
V	Hladnikovem domu ob 20. uri ponovitev avdiovizualnega prikaza “Zasuta usta govore”, v spomin padlim junakom.
NEDELJA, 17. oktobra 1971:
Slovenski ljudski tabor v Slomškovem domu. Ob 9 zbiranje občinstva in uvodni nastop mladinske godbe. Ob 10 dviganje zastav, -slovesen prenos Marije Pomagaj, blagoslovitev križa in kon-celebrirana sv. maša. Popoldanski program ob 16; zvečer odrski prikaz turških vpadov.
Na Pristavi po slovenski maši materinska proslava.
ČETRTEK, 21. oktobra 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 18.30 na sestanku Lige žena — mati predava g. Jure Rode: „Katoličan v zmedi sedanjega časa“. Vabljena tudi dekleta.
PETEK, 22. oktobra 1971:
V	Slovenski hiši ob 20 sela Zveze okrajnih šolskih svetov.
SOBOTA, 23. oktobra 1971:
Pevski koncert v San Martinu.
NEDELJA, 24. oktobra 1971:
V	Slovenski hiši Misijonska proslava z tridejanko: Gospodova ura.
V	Našem domu po slovenski maši sestanek žena in deklet iz San Justa. O
sedanji modi bo predavala gdč. Vlada Remec.
ČETRTEK, 28 oktobra 1971:
V	Slovenski hiši ima Zveza mater in žena ob 16.30 predavanje ge. Vere Debeljak: Slovenska žena za svobode naroda.
SOBOTA, 30. oktobra 1971:
Slavnostna prireditev in večerja V Slovenski hiši v proslavo narodnega praznika 29. oktobra.
NEDELJA, 31. oktobra 1971:
V	Rožmanovem zavodu v Adrogue 20-letnica ustanovitve.
Teološki tečaj. Zaključno predava-vanje bo v soboto, 16. oktobra, ob 18. Izpiti za ta letni kurz pa bodo v soboto, 20. novembra, ob 18.
Deveti kulturni večer Slov. kulturne akcije bo v soboto, 16. oktobra ob 8 zvečer v gornji dvorani Slovenske hiše z javno diskusijo o predstavi Razvalina življenja 1971, ki smo jo uprizorili s Slovenskim gledališčem. Na večeru bomo predvajali tudi film o naši predstavi.
Uprava Vestnika sporoča: če kdo od naročnikov Vestnika ni prejel zadnJe številke (IV) zaradi nerednosti na pošti, naj to sporoči Dušnopastirski pisarni ali upravi Vestnika, da mu pošljemo drug izvod.
Govor predsednika Našega doma Na oder je stopil predsednik Našega doma, g. Peter Čarman, in na zbrane rojake naslovil -tele besede:
'Spoštovane članice in člani, spoštovani gostje:
V teh dneh ko praznujemo petnajsto obletnico Našega doma nam nehote u-hajajo misli v leto 1956, ko smo se ravnokar uživljali v tukajšne razmere in se borili z graditvijo lastnih domov. Že takrat se nam je pojavila misel, da bi potrebovali neki prostor, kjer naj bi se zbirali in po domače pokramljali ter predvsem nemoteno po slovensko zapeli. Te želje in potrebe so tedanji pionirji na kaj spreten način tudi uresničili. Lahko si predstavljamo kako velik je bil idealizem tedanje- dobe, marsikdo si' je odtrgal od svojih najnujnejših potreb in priložil svoj kamenček. Iz tega nenehnega prilaganja skozi petnajst let je zraslo to kar sedaj gledamo in uživamo.
Potem se je predsednik Čarman zahvalili vsem, ki so tako požrtvovalno delovali za Dom in za ohranitev slovenstva na tujem. Nato je dejal:
Ob pregledu preteklosti se nam nujno odpre pogled v bodočnost, in bodočnost je naša mladina, ki bo predajala svojo bilanco ob drugi petnajstletnici. Mi smo napravili zanjo vse kar je bilo v naših močeh. Pa tudi v bodoče jim bomo pomagali, le to jo prosimo, naj nrehitro ne zavrže naših šeg in navad, da ne bomo prehitro izgubili ta naš slovenski dom.
Razumemo, da mora iti s časom na-prei, toda gotove principe svojih prednikov mora upoštevati, Če hoče, da bomo z njo srečni tudi mi. Mi jo pa sku-
MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI
Tekmovanje v košarki za dekleta
bodo v nedeljo, 17. t. m., na Pristavi po sledečem redu:
13.30: San Martin — Ramos Mejía, 14.30: Morón — Ramos Mejía, 15.15: Carapachay — Slovenska vas, 16.00: Slovenska vas — Morón, 16.45: San Martin — Carapachay.
Nogomet: Vrhovno vodstvo športnih dni je tekmovanje v nogometu za letos ukinilo.
Popoldanski del slovesnosti je bil napovedan za 17. uro. že precej pred tem časom so se rojaki iz vseh krajev in strani Velikega Buenos Airesa pričeli zgrinjati v Naš dom. Prostori, zlasti pa obširna dvorana doma so komaj zadostovali za tolikšno število gostov.
Slavnostni program je otvoril g. Ivan Oven, ki je v imenu doma pozdravil najprej predsednika NO g. Miloša Stareta z gospo, nato dr. Alojzija Sfarca in pa predsednika Zedinjene Slovenije g. Boža Stariha z gospo, predstavnike domov in organizacij ter vse navzoče. Nato je napovedal spored, ki se je takoj razvil.
Beseda predsednika NO
Na oder je stopil predsdenik NO g. Miloš Stare in na zbrane Slovence naslovil svoj govor. V uvodnih besedah je poudaril da smo dolžni zahvalo in priznanje vsem tistim požrtvovalnim rojakom, ki so z delom, požrtvovalnostjo in materialnimi sredstvi omogočili, da je
Nastopi
Burnemu odobravanju, ki je sledilo besedam slavnostnega govornika, so sledili številni in lepi nastopi. Najprej sta gdč. Mirjam in Kristina Jereb šti-riročno na klavir podali Šopek narodnih pesmi. Za svoje dovršeno izvajanje sta bili deležni lepe pohvale občinstva.
„Mucke in miške“ je bilo naslov igrici, ki so jo upodobili najmlajši iz Našega doma, katere je vodila gdč. Marica Zakrajšek. Ljubki prikaz je osvojil srca vseh gledalcev.
Folklorni ples „Ob bistrem potoku je mlin“ pa so dovršeno izvedli naraščajniki. Mladi pari fantičev in dekličev, katere je vodila gdč. Emica Urbančič so pokazali lep nastop, vživetost in ljubezen do slovenskega plesa. Gledalci so jim zato dolgo ploskali.
Prizor „Vojska kralja Matjaža“ pa so podali mladci in mladenke. Pod skrbnim vodstvom ge. Anice Zakrajšek so se dobro naučili in prijetno podali svoje vloge, .za ,kar so bili deležni nagrade občinstva.
Zlasti pa je treba pohvaliti gimnastične vaje fantov, katere jé vodil Franci Zupanc. Za mlada leto zelo dovršeni nastopi in težke vaje, so bili izvedeni res dobro in s popolno sigurnostjo. Ploskanje navzočih kar ni hotelo ponehati.
V počastitev argentinskega narodnega "praznika, pa je nastopila tudi ar-, gentinska folklorna skupina, katero vodi gdč. Laya. Rojakom je ta skupina pokazala več lepih argentinskih folklornih plesov, ki so navzoče takoj o-svojili, saj so jih podali zelo dovršeno, (gotovo se temu stalno posvečajo in izpopolnjujejo). Je pa tudi argentinska folklora lepa, in gledalci so nastopom vztrajno ploskali.
Seveda pa ni moglo manjkati slovenske folklore. Skupina, ki jo vodi gdč. Klavžar je nastopila v belokranjskih narodnih nošah. Mogli smo opaziti različnost med obema folklorama. Naša, slovenska, je bolj umirjena kot argentinska, a zato nič manj lepa, in v srce segajoča. Bolj umirjen korak in nastop prija slovenski duši in nastopajoči so v vsem lepo in dovršeno izvedli svojo izvedbo v slast in veselje vsega občinstva.
Končno je prišla zaključna skupina. Vsi nastopajoči so se zbrali v ospredju dvorane. Na zastoru prednje stene je P ko z ves program visel grb Našega doma, ki je sedaj dosegel ves svoj pomen. Fred njim so se razvrstili nastopajoči, prav pred občinstvom pa je telovadna skupina fantov postavila živo piramido, na katere vrh je splezal mlad fantič s slovensko in argentinsko zastavo. Medtem pa je vsa dvorana zapela tisto lepo pesem: „Kdor ima srce, ve za dom, solze...“ In res so v mnogih očeh blestele solze, spomin na daljno domovino katere del je tu ta branik na tujem.
VINCENCI JEVA KONFERENCA
Za mesec dobrodelnosti
Zakaj si mi ukazal. Gospod, ljubiti'vse brate?
Tako miren sem bil v svoji hiši, uredil sem. si življenje, moja notranjost me ni vznemirjala, bil sem zadovoljen s■ samim seboj,
bil sem zavarovan pred dežjem, blatom, mrazom, lakoto-zaprt v svojem stolpu, sam s seboj.
Toda ti, Gospod, si odprl majčkeno špranjo, prisilil si me poškiliti skozi priprta vrata
•	• - in kakor udarec plohe v obraz, me je prebudil krik bratov,
kakor prebliskne žarek sonca, si me vznemiril
•	• .m jaz, nepreviden, sem pustil vrata priprta.
In zdaj sem zgubljen!
Ljudje od zunaj so me opazovali.
Nisem si mislil, da so bili tako blizu; tu v hiši, na ulici, v uradu; sosed, tovariš, prijatelj.
Komaj sem se ozrl, sem jih videl s stegnjeno roko, s strmečim pogledom, z v me zapičeno dušo, proseč, kakor reveži pred vrati cerkvd.
Udrli so v hišo.
In ne prihajajo prazni,
obloženi so s silnimi tovori:
z b er gl jami nepravičnosti (ki sem jih tudi sam pomagal tesati), z zavoji grenkobe in mržnje, z ogromnimi kovčki trpljenja...
In moj položaj?
in moja družina? in moj prejšnji mir?
Ne boj se, pravi Gospod, danes si vse pridobil.
Med tvojimi brati sem se splazil v tvojo hišo...
Michel Quoist, Oraciones.