gioielli - dragulji
¿Ifmolalan
vnšn DRflGUUflRNfl z vami od leto 1949
Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com
Predsednika SSO in SKGZ pozdravljata sklepe paritetnega
V Rimu je parada ponosa po mestnih ulicah doživela velik uspeh
Na Stadionu 1. maja so predsinočnjim predstavili zbornik o zgodovini Narodnega doma pri Svetem Ivanu
/3
Primorski
NEDELJA, 17. JUNIJA 2007_
Št. 143 (18.926) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Tragedija Palestincev kot večno prekletstvo
Dušan Udovič
Prizori, ki smo jim priča zadnje dni na televizijskih ekranih so res pošastni. Po izmaličenih in kadečih se četrtih Gaze se Palestinci spopadajo z drugimi Palestinci, veselijo se smrti svojih lastnih ljudi, zgodovinski nasprotnik Izrael pa, kot da ga ni. Palestinci drug drugemu rušijo uboge domove, vdirajo v hiše in streljajo vsevprek. Saj kaj imajo sploh rušiti na tistem ozkem jeziku ozemlja, kjer živijo kot raja v ogromnem getu, brez možnosti izhoda, brez dela, brez hrane, brez perspektiv. Edino orožja ne zmanjka nikoli, municije je vedno v izobilju, otrokom je kalašnikovka glavna igrača komaj jo lahko držijo v rokah. Za povrh mednarodna skupnost prekinja s humanitarno pomočjo v trenutku, ko jo palestinski ljudje najbolj potrebujejo.
Kakšno neskončno licemer-stvo. Kajti res je, da so drugi bolj krivi za to bratomorno prelivanje krvi kot Palestinci sami, v prvi vrsti Združene države Amerike, ki niso prenesle zmage Hamasa na lanskih prvih demokratičnih volitvah in so ga na vsak način hotele zrušiti. Tudi tako, da so obo-roževale sile Al Fataha in jih silile v spopad. Izgovor je, da islamski fundamentalizem ne sme prevladati za nobeno ceno. Ampak dejstvo je, da je islamski Hamas na volitvah zmagal in ni bilo druge poti, kot z njim iskati dogovor, težak kolikor se hoče.To je tudi nekaj časa poskušal palestinski predsednik Mahmud Abas, a mu je pod pritiski ZDA zmanjkalo tal pod nogami. Tako se tragedija Palestincev nadaljuje in poglablja, kot da visi na njih večno prekletstvo.
gorica - Na trgu pred Severno postajo predstavili čezmejni projekt Ljubezniva zemlja
Kmetje z obeh strani meje stavijo na kakovost
Za boljše trženje proizvodov si prizadeva mreža štiridesetih kmetijskih podjetij
BLIŽNJI VZHOD - Bratomorna vojna med frakcijami
Vojskovanju med Palestinci še zdaleč ni videti konca
GAZA - Napetostim in bratomornemu nasilju med Palestinci ni videti konca. Bratomorna vojna se je včeraj preselila na Zahodni breg, kjer so privrženci v Gazi poraženega Fataha začeli nasilno preganjati ter zapirati pristaše Hamasa, ki so tam v
manjšini.
V Gazi so medtem najbrž pristaši Hamasa vdrli v nekdanjo hišo pokojnega voditelja Jaserja Arafata in jo izropali. To, kar je bilo še do pred kratkim nemogoče, se je včeraj zgodi lo.
Formalno odstavljeni palestinski pre mi er	Is mai -
l Hanija je medtem novo varnostno poveljstvo na območju Gaze, kije po spopadih prejšnjih dnih pod nadzorstvom Ha ma sa.
Na 30. strani
GORICA - Kmetje z obeh strani meje stavijo na kakovost, da bi bolje tržili svoje pridelke pa so združili moči in ustanovili mrežo štiridesetih kmetijskih podjetij iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenije, ki odjemalcem ponujajo kakovostne pridelke po ugodni ceni. Projekt čezmejnega sodelovanja, ki je prejel finančno podporo iz sklada Interreg 3A in pri katerem so aktivno soudeleženi zveza neposrednih obdelovalcev Coldiretti, konzorcij Cjase, Videmska univerza, zveza potrošnikov Federconsumatori in Kme-tijsko-gozdarska zbornica iz Slovenije, so imenovali Terra amica-Ljubez-niva zemlja, predstavili pa so ga včeraj na trgu pred Severno postajo v Gori ci.
Na 11. strani
Slovenska komponenta Levih demokratov o Demokratski stranki in nedavnih občinskih volitvah
Na 2. strani
Goriški župan Romoli o izvajanju zaščite: »Pravic ne bomo krčili. Zakon je pravičen.«
Na 10. strani
Lonjerci jezni zaradi uvedbe enosmernega prometa po Ul. Fabiani
Na 5. strani
2
Nedelja, 17. junija 2007
ALPE-JADRAN
/
SLOVENSKA MANJŠINA - Seznam občin iz zakona 38
manjšina
SKGZ in SSO pozdravljata
Benečija bližja
sklepe paritetnega odbora srednji
Pavšiča in Štoko skrbi finančna kriza mnogih manjšinskih ustanov	šoli
TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza in Svet slovenskih organizacij pozdravljata petkove sklepe paritetnega odbora za slovensko manjšino glede seznama občin zaščitnega zakona. Njuna predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka v tem okviru pozitivno ocenjujeta zlasti dokument, ki ga je odbor poslal rimski vladi.
»Dokument, ki ga je paritetni odbor po slal v Rim, na tanč no in po glob -ljeno odgovarja na pripombe in pomisleke prejšnje, Berlusconijeve vlade. Večjih del teh pomislekov je bilo sicer politično motiviranih, mislim pa, da je prav, da je odbor s konkretnimi ar-gu men ti in do ka zi raz bli nil vse dvo -me o prisotnosti Slovencev v Miljah, Čedadu, Trstu in Gorici,« meni Pavšič.
Predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar je izrazil pričakovanje, da bo mi nis tr ski svet vzel v pre tres seznam občin najkasneje do konca prihodnjega meseca. Tudi Pavšič računa na razmeroma pospešeno obravnavo seznama, tako da bi bilo lahko jeseni že vse nared za izvajanje členov zaščitnega zakona, ki temeljijo na sez-na mu ob čin. Ne gre na mreč po za bi -ti, da mora morebitni sklep vlade z odlokom potrditi predsednik republike Giorgio Napolitano.
»Ko govorim o pospešeni obravnavi seznama občin imam v mislih časovni rok od odločitve paritetnega od-bo ra do skle pa mi nis tr ske ga sve ta. Drugače so časi izvajanja ali bolje rečeno neizvajanja zakona 38 itak že zelo dolgi, tako da je časovni dejavnik v tem trenutku zelo pomemben, če že ne bistven,« dodaja predsednik SKGZ. Pritiski nekaterih desno usmerjenih županov in izvoljenih predstavnikov na paritetni odbor se mu zdijo bolj de-ma goš ki, kot stvar ni.
Časovni faktor se zdi zelo po-mem ben tu di za Što ko, ki me ni, da mora biti vsa zadeva okrog seznama ob čin re še na po le ti, dru ga če se obe -tajo nove težave. »Septembra se bo namreč dejansko začela kampanja za deželne volitve in vsi vemo, da je to delikatno obdobje, v katerem je slovenska manjšina zelo ranljiva,« pravi predsednik SSO.
Levosredinska vlada po njegovem ni ma se daj več no be nih iz go vo -rov za dodatno odlašanje oziroma zavlačevanje pri odobritvi seznama občin. Paritetni odbor je naredil svoje, sedaj je na potezi Prodijeva vlada, dodaja Štoka.
Sez nam ob čin iz za ko na 38 pa ni edina skrb krovnih organizacij, ki že kar nekaj mesecev opozarjata Rim na težavno finančno situacijo manjšinskih kul tur nih usta nov. De nar, ki ga italijanska država letno namenja Slovencem, je isti iz leta 2002 in to ne glede na stopnjo inflacije in zlasti stro-
Rudi Pavšič in Drago Štoka bosta jutri spet skupaj potovala v Rim. Tokrat za finančna sredstva manjšinskim organizacijam in za šolska vprašanja
kroma
škov, ki naraščajo več kot letna inflacija. Nekaj težav se pojavlja tudi s finančno pomočjo, ki jo Slovenija nudi manjšini preko svojega vladnega urada za Slovence po svetu in v zamejstvu. Deželna uprava se s predsednikom Riccardom Illyjem trudi za pomoč manjšini iz svojega proračuna, problem pa so državna sredstva.
S tem v zvezi se bosta jutri v Rimu Pavšič in Štoka sestala s podtajni-kom na finančnem ministrstvu Pao-lom Centom. Predstavila mu bosta situacijo in zahtevala večjo finančno pomoč manjšinskim ustanovam. Zadevo v prvi osebi spremlja tudi vladni podtajnik Miloš Budin, pred nekaj tedni pa je Pavšič izročil zunanjemu ministrstvu Massimu D'Alemi spomenico o vseh odprtih, tudi finančnih problemih naše manjšine.
Drugi problem, ki ga bosta predsednika krovnih, načela med obiskom v Rimu bo šolska problematika. Na šolskem ministrstvu se bosta v torek razgovarjala o položaju šolstva v vi-demski pokrajini in tudi o problemu stolic na naših višjih srednjih šolah. Skratka kar nekaj aktualnih vprašanj na tem rimskem obisku.
Če se povrnemo na petkovo sejo paritetnega odbora, velja omeniti pozornost, ki jo dokument namenja tudi izvajanju državnega zakona 482 (zaščita jezikovnih manjšin). Pri tem se omenja goriško občino, ki je bila za slovensko manjšino vključena v ta zakon, na osnovi katerega je uprava že sprejela tudi vrsto zelo konkretnih ukrepov, kot sta izdajanje dvojezičnih in drugih osebnih dokumentov in t.i. dvojezično okence, ki v Trstu - za razliko od Gorice - obstaja samo na papirju.
RIM - V Beneški Sloveniji obstajajo dobre možnosti, da bo tamkajšnja slo ven ska manj ši na do bi la tu di sred -njo šo lo, ki je tre nut no ni ma. V to smer si aktivno prizadeva vladni podtajnik Miloš Budin, ki je v preteklih dneh imel vrsto delovnih srečanj s sodelavci šolskega ministra Giuseppeja Fioronija. Budin je s tem v zvezi omo-go čil, da bos ta v to rek na mi nis tr stvu v Rimu predsednika krovnih organizacij Drago Štoka in Rudi Pavšič imela se sta nek o naj bolj pe re čih šol skih prob le mih na še manj ši ne,.
V Špetru Slovenov v sklopu tamkajšnje dvojezične šole trenutno delujeta vrtec in osnovna šola, v sklopu obvezne šole torej manjka le srednja šola. Zanjo si prizadeva tudi deželna vlada oziroma deželni šolski urad, ki deluje v sklopu odborništva za šolstvo. V postopku za srednjo šolo (pouk bi se lahko začel v šolskem lelu 20082009) je neposredno angažirano tudi šolstvo ravnateljstvo, ki ima sedež prav v Špetru.

societAfinanziariaperazioni
finančna delniška družba
Ulica Malta, 2 - 34170 Gorizia - vpis v register podjetij št 00064860315 Vpisani kapital € 30.000.009,00 - U.I.C. 32734
Vabimo cenjene delničarje na redno skupščino dne 28. junija 2007 ob 18.00 uri, in v drugem sklicu dne 29. junija 2007, ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Italico Brass 20, s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo Upravnega sveta o poteku poslovnega leta 2006; Poročilo Nadzornega sveta. Bilanca z dne 31. decembra 2006; sklepi;
2.	Prilagoditev vrednosti in pogoj ev za nakup lastnih delnic;
3.	Imenovanje Upravnega sveta s predhodnim določilom števila upraviteljev, določitev letnega honorarja in sejnine;
4.	Imenovanje Nadzornega sveta, imenovanje predsednika slednjega in določitev letnega honorarja;
5.	Podelitev mandata družbi za nadzorovanje računovodskih izkazov;
6.	Podelitev mandata družbi za revidiranje letnega in konsolidiranega letnega poročila;
7.	Razno.
Skupščine se lahko udeležijo delničarji z ustreznim potrdilom, ki ga v skladu z zakonom izda banka pri kateri so deponirane delnice.
Za Upravni svet, predsednik Boris Peric
OPČINE - Skupščina slovenske komponente LD
Napori za Demokratsko stranko in ocena volitev v Gorici in Nabrežini
Uvodne besede Igorja Dolenca in poseg vladnega podtajnika Miloša Budina
Skupščina slovenske komponente LD na Opčinah
kroma
OPČINE - Demokratska stranka in nedavne upravne volitve so bile v središču pozornosti na skupščini deželne slovenske komponente Levih demokratov. Uvodno poročilo je imel koordinator komponente, deželni svetnik Igor Dolenc, na skupščini je bil navzoč tudi vladni podtajnik Mi loš Bu din.
Dolenc je ugotovil, da živimo
v živčnem in nelahkem političnem obdobju nastajanja Demokratske stranke. Ta projekt s težavo prodira v širšo zavest ljudi, v prvi vrsti mla dih. Zlas ti med tis to kom po nen -to mladih, ki so kulturno in profesionalno najbolj angažirani pri premo-ščanju situacije, v kater se je znašla Italija zaradi krize političnega sistema.
Samo seštevanje dveh vodilnih političnih oligarhij LD in Marjetice je brezpredmetno in bi gotovo še poglobilo razkorak med družbo in politiko. Iz tega izhaja potreba po novem političnem in kulturnem skupku, ker se nahajamo v novem zgodovinsko -razvojnem obsegu, kjer se postavlja problem kateri politični kulturi bo uspelo najti ustrezne odgovore na dileme, ki jih novi družbeni kontekst postavlja, je poudaril Dolenc.
Darjo Betocchi čudi, da politiki skušajo govoriti samo to, kar ljudje hočejo slišati. V resnici bi bilo bolj pravilno, da si politiki tudi vzamejo
lastne odgovornosti. Pri ljudeh manjka spo zna nje ozi ro ma pre pri ča nje , da je Demokratska stranka zares nova pot. Štefan Čok še kar dvomi v prve korake nove stranke in skrbi ga dejstvo, da v državnem pripravljanjem komiteju ni nikogar izpod 40 let. Čok je prepričan, da tudi med Slovenci manjkajo novi obrazi, ki bi jih še kako potrebovali na volitvah v Gorici in v Nabrežini.
Livio Semoličje ugotavljal, daje Fassinov dokument v Gorici dobil 48 odst. pod po re, kar gre oce nje va ti kot kritika lokalnemu vodstvu stranke. Tudi v Gorici je potreben drugačen pristop med Slovenci in Italijani, pri čemer je Semolič izpostavil jezik in šolstvo ob ugotovitvi, da je več kot po lo vi ca za ko nov na rod no me ša nih.
Goriški pokrajinski svetnik Marko Jarc je prepričan, da so na Goriškem boljši pogoji za zavezništvo Unije, kot za Demokratsko stranko. Opozoril je, da med ljudmi narašča nezadovoljstvo do predsednika Dežele Riccarda Illyja, na kar je treba biti ze lo po zor ni.
Ravel Kodrič je prepričan, da si moramo po volilnih izidih v Devinu-Nabrežini iskreno povedati, če nam takšna zavezništva nudijo več škode ali koristi. Demokratska stranka je novost in ne sme izpasti kot poplit-vitev naprednosti. Deželna svetnica Tamara Blažina je poročala o doga-
janjih v deželnem svetu v zvezi z zakonoma za Furlane in za Slovence. Pred koncem meseca bodo v pristojni komisiji na sporedu avdicije, zakona pa bosta morda odobrena še pred poletnimi počitnicami.
Sandy Klun je obžaloval, da v stranki LD in tudi znotraj slovenske manjšine premalo diskutiramo o odnosih med Italijani in Slovenci. Razdalje se žal poglabljajo, je dejal pokrajinski svetnik, ki je ugotavljal, da so na Krasu člani LD v glavnem le Sloven ci, o če mer se gre za mis li ti.
Vladni podtajnik Budin je izrazil prepričanje, da Italija potrebuje konkretne odgovore, danes pa manjka prava, homogena vladna večina. Tudi zaradi tega je nujno potrebna Demokratska stranka. Na severu Italije je problem dosti bolj občuten.Odgovor na to ni federalizem, ki gaje zastopala desna sredina, kar je samo ošibilo državo in čut za državo.
V Nabrežini je bil pristop do volitev po Budinovem mnenju iz kulturnega in političnega vidika zgrešen oziroma star. Nevarna je tudi konflik-tualnost ki jo je čutiti med nami do Italijanov, kar je prisotno tudi med mladimi. Tudi glede Demokratske stranke je treba nujno širiti debato izven naših struktur. Pomembno sredstvo so primarne volitve, ki jih moramo uporabiti, kjerkoli je možno, je povedal še vladni podtajnik.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
3	Nedelja, 17. junija 2007	TRST	/
APrimorski
~	dnevnik
KONCERT
Na Proseku
STADION 1.MAJ - Predstavili zbornik o svetoivanskem Narodnem domu
Zgodba o enem od žarišč narodnega prebujanja Slovencev skupina
O publikaciji je spregovoril zgodovinar Jože Pirjevec
Na dobro obiskanem srečanju, ki je potekalo v mali telovadnici Stadiona 1. maj na Vrdelski cesti, so predsinočnjim predstavili zgodovinski zbornik o Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Knjiga je sad dolgoletnega dela, ki je bilo zaznamovano z zavzemanjem za pridobitev prispevkov in sredstev, ki so omogočila izid pričujoče publikacije. Kot je dejala Bogomila Kravos, gredo največje zasluge za njen izid deželni svetnici Stranke slovenskih in italijanskih komunistov Bruni Zorzini Spetič, bistven pa je bil tudi doprinos društvene delavke Tatjane Čač. Petkovo predstavitev je glasbeno obogatil nastop pevcev Mladinskega pevskega zbora Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot.
Zbornik zaobjema šest daljših referatov, ki so jih zapisali Gorazd Bajc, Igor Čok, Bogomila Kravos, Samo Pahor, Aleš Plesničar in Neva Zaghet. Širši družbeno-zgodovinski okvir obdobja, ki je privedlo do narodnega prebujenja v mestu in okolici, je v daljšem posegu nazorno opisal zgodovinar prof. Jože Pirjevec. V svoji uvodni misli je dejal, da je naslov knjige nekoliko zavajajoč, saj se njena vsebina nikakor ne omejuje na Narodni dom pri Sv. Ivanu, temveč je veliko obširnejša.
Pirjevec je dejal, da smo v 19. stoletju pri Sv. Ivanu lahko bili priča naglemu gospodarskemu vzponu Slovencev, ki je seveda spodbudil tudi kulturno delovanje. V drugi polovici tega stoletja je bila zgrajena tudi sedanja cerkev, posvečena sv. Janezu Krstniku. Do tedaj je bil namreč na tem območju razširjen kult sv. Pelagija. Do 19. stoletja so bila posestva na območju današnjega Sv. Ivana last patricijskih družin iz mesta, nato se je, kot rečeno, slovenski človek začel osamosvajati, tako gospodarsko, kot tudi narodnostno. Še posebej po letu 1860 je pri Sv. Ivanu vzklila cela vrsta slovenskih trgovcev in obrtnikov. Dogajanje na krajevni ravni je bilo seveda povezano s tistim na širšem prostoru. Leta 1848 smo lahko bili priča prvemu nacionalnemu programu, ki se je imenoval Zedinjena Slovenija. Čeprav je bila marčna revolucija zatrta, je bil po slabem desetletju cesar Franc Jožef zaradi porazov na italijanski fronti prisiljen izdati ustavo.
Prebujenje narodov se je tedaj seveda začelo tudi v Trstu. Šlo je za to, kdo bo na tem območju prevladal. Asimilacija Slovencev iz podeželja v večinsko mestno tki-
Zbornik vsebuje šest daljših referatov, ki so jih napisali Gorazd Bajc, Igor Čok, Bogomila Kravos, Samo Pahor, Aleš Plesničar in Neva Zaghet
kroma
vo se je v drugi polovici 19. stoletja zaustavila. Prvi nacionalni spopad v mestu se je zgodil leta 1868 na začetku današnje ulice Battisti, kjer sta v manjšem incidentu med meščani in okoličanskim bataljonom, ki so ga sestavljali povečini Slovenci iz mestne okolice, izgubila življenje dva človeka. Incident je bil povod za razpust bataljona.
Čeprav je Sv. Ivan doživel velik kulturni razmah, ne smemo pozabiti, je dejal prof. Pirjevec, da so se še vedno pojavljali poskusi asimilacije. Leta 1880 je bila ustanovljena družba Concordia, ki je težila k postopnemu amalgamiranju italijanskega in slovenskega elementa, seveda na škodo drugega. Pripadniki družbe Concordia so
zato dobili ironičen vzdevek »cikorijaši«.
Poudariti gre, da so v tem času pri Sv. Ivanu delovala mnogotera društva. V prvi vrsti gre tu seveda za Društvo Edinost. Pomembno vlogo je odigrala tudi cerkev, pod okriljem katere je delovala Marijina družba. Med kulturna in telovadna društva pa lahko prištevamo pevski zbor Zora, Tamburaški orkester, telovadno sekcijo Sokola in druge. Seveda je pri Sv. Ivanu delovala tudi šola, in to zasebna, saj tedanja deželna oblast ni dovolila odprtja javnih šol v slovenskem jeziku.
Kulturni center, ki ga danes poznamo pod imenom Narodni dom pri Sv. Ivanu, je bil zgrajen leta 1903. Napad in opustošenje je doživel leto dni po požigu Na-
rodnega doma v mestnem središču. Leta 1927 so Svetoivančani v bližnjem poslopju imeli še zadnjo kulturno prireditev, in sicer umetniško razstavo, na kateri so razstavljali Milko Bambič, France Gorše in Albert Sirk.
Po drugi svetovni vojni, in sicer ko je bila leta 1954 sklenjena Londonska spomenica, h kateri je bil priložen tudi Posebni statut, smo imeli Slovenci pravico, da stavbo dobimo znova v svojo last. Dejstvo, da ta po tolikih desetletjih še vedno sameva in razpada, prav gotovo ni v čast niti državi, pa niti nam Slovencem, ki se še vedno nismo uspeli dogovoriti kako in kaj z njo.
Primož Sturman
Z današnjim koncertom tro-bilne skupine Verdi iz Trsta se bodo pričela tradicionalna glasbena srečanja »Zaigrajmo skupaj na Pro se ku«, ki jih pod po kro vi telj -stvom Zahodnokraškega rajonskega sveta, Zveze slovenskih kulturnih društev in Zadružne kraške ban ke že de se to le to za po red organizira Godbeno društvo Pro-sek.
Koncerti bodo tudi letos pote ka li na dvo ri šču se de ža Za -hodnokraškega rajonskega sveta. Uvod ni ve čer bo do po pe stri li čla -ni tržaškega orkestra: le-tega je leta 1994 ustanovila skupina pozav-nistov, ki so sodelovali s tržaškim opernim orkestrom. Ko se jim je pridružil še tubist, so ustanovili trobilno skupino.
Tre nut no igra v or ke stru šest članov, vsi pa so profesionalni glasbeniki, ki sodelujejo z mestnim opernim in simfoničnim orkestrom. Repertoar tega glasbenega sestava (ki se lahko pohvali s širokim programom) vključuje vse glasbene zvrsti, od jazza, rocka, swin ga in la tin sko-ame riš kih skladb do filmske in klasične glasbe. Tudi nekaj priznanih italijanskih skladateljev je napisalo več izvirnih skladb prav za ta sestav.
Orkester pogosto sodeluje z glasbenimi matinejami v tržaškem gledališču Verdi ter v številnih gle da li ščih ta ko v na ši de že li kot v Sloveniji ter na Hrvaškem.
Od leta 1996 izvajajo premi-erni koncert pred tržaškim festivalom operete.
Orkester se bo predstavil z izbranim programom za nastop na odprtem, med naslovi pa gotovo izstopajo Bernsteinova West side story, Sinatrova New York, New York ter Gershwi no vi ever -gre eni.
Obeta se torej izreden glasbeni večer, katerega ne bo skvari-lo niti slabo vreme, saj bo ob priliki dežja koncert v veliki dvorani Go spo dar ske ga druš tva na Kontovelu. (m.r.)
4
Nedelja, 17. junija 2007
TRST
/
kmečka zveza - Čezmejni evropski projekt o kmetijstvu manjšin
Agromin, korak k umetnosti degustacije
Po tem vinskem sprehodu je udeležence vodil somelje Sergij Cesar
Za vsakim kozarcem vina se skriva človek. Njegovo večje ali manjše znanje, delovne navade, ljubezen do vinogradniškega poklica. Vsak kozarec vina nas nagovarja, ampak običajno v je zi ku, ki ga ne po zna mo do vo lj dobro. Če želimo res poznati vina in njihove lastnosti, moramo najprej raz ume ti ta je zik in spo zna ti pro ce se, ki so grozd spremenili v nektar bogov. Šele s postopnim spoznavanjem bomo znali ceniti tudi najzahtevnejše in ne obi čaj ne oku se.
Dvodnevna delavnica, ki jo je Deželna kmečka zveza priredila v okviru čezmejnega evropskega projekta Agromin - kmetijstvo manjšin, j e imela ravno ta namen: približati ljudi k umetnosti degustacije, k spoznavanju avtohtonih tržaških vin, njihovih značilnosti in možnosti združitve s hrano. Vodil jo je somelje Sergij Cesar, na me nje na pa je bi la v pr vi vrs ti gostincem, saj predstavljajo gostilne in restavracije najučinkovitejše sredstvo za promocijo vin. Cesar je uvodoma najprej spregovoril o faktorjih, ki izoblikujejo njihove značilnosti. Ti so v prvi vrsti teritorij, klima, večja ali manjša izpostava soncu, a tudi znanje, kultura, tradicija, »duša« vinogradnika. Če k temu dodamo, da raste samo na italijanskem ozemlju okrog tri tisoč različnih avtohtonih trt, ni čudno, da je po nu dba ta ko raz no li ka in bo -gata. Najbrž je zato nekdo nekoč rekel: še že liš spo zna ti ne ko skup nost, prisedi k njeni mizi in poskusi njena vi na ...
Na mi zi tr žaš kih Slo ven cev je mogoče najti malvazijo, vitovsko, re-fošk, teran, a tudi chardonay, souvig-non, merlot in cabernet. Udeleženci zanimive in poučne delavnice so pos-ku si li vi na, ki so jih »us tva ri li« vi no -gradniki Bole, Grgič, Kante, Lupinc, Ota, Škrk jn Ušaj. Sergij Cesar j e izpostavil njihove značilnosti (malvazi-jo na primer spoznaš po sončno rumeni barvi, teran po svežem, skoraj mineralnem in »kraškem« okusu), a tudi s katerimi jedmi se najbolje spajajo in katere jih preprosto »izničijo«
Za konec pa še razveseljiv podatek: ljudje danes spijejo v povprečju tretjino manj vina kot pred sto petdesetimi leti. Poraba se je torej zmanjšala, povečala pa se je želja po kako-vos ti, kar ne dvo mno ko ris ti tr žaš kim vinogradnikom, ki obdelujejo sorazmerno majhno področje in proizvajajo omejene količine vina. (pd)
Somelje Sergij Cesar (desno) je predstavil čare nektarja bogov
kroma
ZDRAVICA V REDAKCIJI PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Naš kolega Mario Bucik je odšel v zaslužen pokoj
Odhodi v pokoj iz naše redakcije se vrstijo drug za drugim, letos bomo morda potolkli vse rekorde. K sreči so tudi novi prihodi, ki blažijo neizbežno dozo nostalgije, ko odide kolega, na katerega si se lahko zanesel in nanj računal v vsakem trenutku za celo vrsto let. Tak je Mario Bucik, ki je v našo hišo vstopil pred davnimi leti kot korektor, profil, ki ga že dolgo ni več in ga krepko pogrešamo. Nadaljeval je delo v stavnici, potem v Zadrugi Primorski dnevnik in nazadnje v tajništvu redakcije, kjer je bil nepogrešljiva referenčna točka za novinarje, tiskarje, zunanje sodelavce in sploh vsakogar, ki je kdaj vsopil v našo hišo. Tako kot je ob poslovilni četrtkovi zdravici povedal direktor DZP Pavel Ma-horčič, smo mu vsi hvaležni za vesten delovni doprinos, kolegial-nost, pa tudi prirojeno prijaznost in subtilno duhovitost.
DSI - Jutri zvečer
V ospredju srenje, jusi in občinske uprave
Društvo slovenskih izobražencev bo posvetilo jutrišnji večer problematiki odnosov med krajevnimi upravami na eni strani ter srenjami in jusi na drugi.
Po znani razsodbi DUS (Deželnega upravnega sodišča) št. 369 iz leta 2000, je začela Dežela FJK priznavati pravno osebnost srenj in jusov. S tem seveda še ni bilo konec vseh težav starodavnih ustanov skupne lastnine, saj so občine vztrajale pri tem, da je srenj-ska oziroma jusarska lastnina v resnici njihova. To se je v glavnem dogajalo zaradi fašistične zakonodaje o tako imenovanem "uso civico", ki je določal, da so površine, kjer se le-ta izvaja, občinska last.
Že leta 1998 pa je sodnik na zemljiški knjigi začel zavračati prošnje raznih občinskih uprav, ker same niso bile vpisane v zemljiško knjigo kot lastnice, a so kljub temu hotele odtujevati ta zemljišča ali jih podvreči služnostim. Tr-žaš ko so diš če je do da nes ved no potrdilo take odločitve.
Ker so medtem nastajali spori in tudi tožbe med občinami in srenjami oziroma jusi, je postalo nujno iskanje sporazumne poravnave med njimi: po eni strani je občina priznala, da ni lastnica spornih zemljišč ali zgradb, srenja ali jus sta pa pristala na to, da zgradbe in pokopališča na jusarski zemlji ostanejo na razpolago občini, dokler se njihova namembnost ne spre me ni. Pri tem je pri -šlo tudi do sporazumne uporabe denarnih sredstev, ki so se v desetletjih nabrala v občinskih blagajnah na račun srenj ali jusov.
Dolinska občina je bila v tržaški pokrajini najbolj pozorna do teh pravic, zato je sedanja županja Fulvia Premolin podpisala prvo tovrstno poravnavo s srenjo Bolju-nec. Nekatere druge občine se na to pripravljajo in zanimivo bo slišati, kaj se je do danes naredilo in kateri so obeti za naprej.
Okrogla miza bo v Peterlino-vi dvorani (Ul. Donizetti 3) z začetkom ob 20.30, udeležili pa se je bodo dolinska županja Fulvia Premolin, predsednik srenje Boljunec Silvester Metlika in občinski pod-tajnik v Dolini Igor Giacomini.
tržaška občina - Protest predstavnikov levosredinske opozicije v mestni skupščini
Izgoni iz stanovanj, socialni problem
Desnica govori o pomenu družine, a ne stori nič, da bi porebnim družinam zagotovila streho nad glavo
Tržaška občinska uprava je popolnoma pozabila na stanovanjsko vprašanje. Zadnji, petkov izgon iz stanovanj v Ul. Or-landini zgovorno potrjuje trditev, ki so jo včeraj na tiskovni konferenci iznesli predstavniki leve sredine v tržaškem občinskem svetu Fabio Omero (Levi demokrati); Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove), Alfredo Racovelli (Zeleni), Ales-sandro Minisini (Marjetica), Roberto De-carli (Občani) in Bruna Tam (Marjetica).
V mestu je vedno težje dobiti stanovanje, saj so cene najemnin v zadnjem času močno poskočile. Težave pri iskanju stanovanj imajo tako brezposelni kot tudi mlade družine, ki jim nestalna zaposlitev onemogoča, da bi si uredili družinsko življenje.
Tržaška mestna uprava je na tem področju zatajila. Namesto da bi se lotila reševanja vprašanja in pripravila načrt, da bi nudila predvsem mladim družinam streho nad glavo, je zadevo prepustila sodstvo, ki jo rešuje z odloki o izgonih. To pa ni nobena rešitev, kajti ljudje so ob stano-
vanje, nimajo pa možnosti, da bi si zagotovili drugo. Prav tako občina predaja zadevo v roke podjetju za ljudske hiše Ater, ki pa se mora držati strogih zakonskih določil o dodeljevanju stanovanj. Zato morajo najbolj potrebni čakati tudi po osem let nanje. Gre torej za pereč socialni problem, ne pa sodni, kot se dogaja zadnje tedne in mesece.
Iztok Furlanič je ošvrknil desnosre-dinsko večino: z besedami poveličuje pomen družine, z dejanji pa ne stori nič, da bi predvsem mladim in otrebnim družinam zagotovila streho nad glavo.
Racovelli (Zeleni) je ponovil predlog o srečanju s tržaškim javnim tožilcem Nicolo Maria Pacejem, na katerem naj bi vzeli v pretres celotni položaj spornih zasedb stanovanj, saj naj bi imel namestnik javnega tožilca Federico Frezza na mizi še nekaj aktov o prisilnih izgonov. Furlanič je ob tem poudaril, da ne podpira ilegalcev, vsa ta odprta vprašanja pa predstavljajo socialni problem, ki bi ga morala mestna uprava rešiti.
Z leve: Omero, Furlanič, Racovelli, Minisini, Decarli, Tam.
/
ŠPORT
Nedelja, 17. junija 2007
5
LONJER - Ukrep mestne uprave brez posvetovanja z domačini
Ul. Fabiani enosmerna: Lonjerci jezni na občino
Dovoljena le vožnja navzdol - Rajonski svet zaman zahteval srečanje z županom
To, česar so se Lonjerci že več tednov bali, se je v petek zgodilo. Tržaška občinska uprava je uvedla v Ul. Max Fabiani enosmerno cesto. Tako je na ulici, ki se spušča iz državne ceste za Bazovico v Lonjer, odslej dovoljena vožnja samo navzdol, proti vasi, ne pa več navzgor, to je iz vasi do državne ceste.
Občinski delavci so cestna znaka o enosmerni ulici namestili v petek, in sicer tako v središču vasi kot v križišču Ul. Fabiani z državno cesto. Ampak: včeraj dopoldne sta bila oba cestna znaka prekrita s črno prevleko. Popoldne pa je prevleka z znaka sredi vasi izginila (ali jo je odpihnil sunek vetra?...), medtem ko je bil gorni znak na križišču z državno cesto še vedno prekrit.
Lonjerci so že pred več kot mesecem ne urad no izve de li, da naj bi ob či -na nameravala uvesti v Ul. Max Fabiani enosmerno cesto. Zadeva je priroma-la v rajonski svet za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol, kjer je svetnik Levih demokratov Štefan Čok skupno s svetnikom Stranke komunistične prenove Petrom Be-hrensom predlagal sestanek z občinskimi upravitelji, da bi na skupnem srečanju preverili, ali je tak ukrep sploh potreben, ali ne. Predsednik rajonskega sveta Gianluigi Pesarino Bonazza je predlog osvojil. Na glasovanju so ga podprli vsi svetniki, tako desnosredinske večine kot levosreinske opozicije, razen enega od svetniko Forze Italia, ki se je vzdržal, ker »ni poznal ulice,« kot je sam izjavil.
Zahteva po srečanju z občinskimi upravitelji je romala na občino, ni pa imela odziva. Rajonski svetniki so pričakovali, da bo so sestanka prišlo, in to pred vsakršnim ukrepanjem mestne uprave. Pa so se ušteli.
Lonjerci so sprejeli uvedbo enosmerne ceste v Ul. Max Fabiani z velikim nezadovoljstvom. Prepoved vožnje po ulici navkreber do državne ceste jim bo povzročila veliko nevšečnosti, saj bodo morali zapeljati po drugi, daljši poti, preko križišča na Katinari, če bodo, na primer, hoteli v Bazovico. Domačini so se takoj aktivirali proti ukrepu. Že v petek so zbrali nad sto podpisov pod resolucijo, ki zahteva takojšnjo ukinitev spornega prometnega ukrepa. Dejstvo, da sta bila včeraj cestna znaka prekrita, jih je še bolj zbegalo, ker jih nihče ni obvestil, kaj se sploh dogaja, prav tako pa jih ni nihče včeraj obvestil, ali je vožnja po Ul. Max Fabiani navzgor dovoljena, ali ne. Niti mestni redarji niso vedeli rajonskemu sveteniku Štefanu Čoku povedati, kdo je cestna znaka prekril...
Včeraj popoldne se je s tiskovnim sporočilom oglasila tržaška občina. Obvestila je, da je bila v Ul. Max Fabiani uvedena enosmerna cesta. Ukrep naj bi bil potreben »zaradi večje zaščite prometne varnosti«. Poleg tega je občina odredila, da se morajo vozila, ki privozijo po Ul. Fabiani navzdol v vas, v križišču sredi vasi dati prednost vozilom na Lo-njerski cesti.
V sporočilu je še zapisano, da je bil ukrep potreben zaradi »precejšnjih težav, ki so jih povzročala vo zila, ki so pri -vozila po Ul. Max Fabiani navzgor do križišča z državno cesto za Bazovico, ko so morala zavoziti na državno cesto.«
»Sam župan Roebrto Dipiazza je bil pred časom priča prometni nesreči na tem odseku,« je še zapisano v tiskovnem sporočilu tržaške občine.« Prav zaradi tega je župan posegel pri prometnih uradih tržaške občine in izdal točna navodila za ureditev zadeve.
Ob koncu tiskovnega sporočila je še zapisano, da je »tržaški župan pripravljen osebno srečati domačine, saj se zaveda, da bo ukrep povzročil prebivalcem tega območja določene nevšečnosti.«
Rajonski svetnik Štefan Čok je bil nad tako županovo razpoložljivostjo neprijetno presenečen: »Škoda, da ni župan odgovoril na našo resolucijo ter privolil v sestanek s krajevnim prebivalstvom pred uvedbo enosmerne ceste,« je pokomentiral.
Zgoraj: Štefan Čok; spodaj: cestni znak opozarja, da je Ul. Max Fabiani v Lonjerju enosmerna
kroma
RONKE
Eno
letališče
štiri imena
•••
Na dnevnem redu jutrišnje seje tržaškega občinskega sveta so kar štiri resolucije o poimenovanju letališča pri Ronkah. Prvak UDC Roberto Sasco je predlagal poimenovanje letališča po Gianniju Barto-liju, prvem tržaškem županu po vrnitvi Italije po drugi svetovni vojni; prva dama Nacionalnega zavezništva Alessia Rosolen je predlagala »letalca z Reke« Gabriele-ja DAnnunzia; načelnik Levih demokratov Fabio Omero tržaškega letalca Goffreda de Banfielda (ki pa se je med prvo svetovno vojno boril na avstrijski strani...), svetnica Marjetice Bruna Tam pa prvo italijansko letalko Rosino Ferrario.
Skratka: štiri imena za eno samcato letališče. Mogoče pa bi se lahko poiskalo še eno, peto ime: Edvard Rusjan. Geografsko gledano bi bil v Trstu rojeni in v Gorici delujoči pionir slovenskega letalstva še najbližji Ronkam.
Predsednik sekcije Camper cluba La Granda iz treh Benečij Alberto De Marchi se je z darilcem zahvalil gostiteljici Eriki
kroma
čiti z dobro organiziranim sprejemnim centrom za tovrstna vozila. Na Tržaškem bi morali urediti prostor, ki bi turistom z avtodomi nudil vodovodne in električne priključke, pa tudi polnitev plinskih je-
TRŽAŠKA POKRAJINA - Obisk skupine več kot 50 voznikov na Krasu
Z avtodomi k Šucu v Briščike
Gostje iz Veneta in Tridentinskega so si ogledali Briško jamo in okusili kraške dobrote
Cela kolona avtodomov je včeraj pripeljala v Briščike. Ustavili so se pri Briški jami, vozniki in sopotniki so izstopili in si ogledali kraški podzemski biser. V tem kraškem naravnem okolju se je začel včerajšnji drugi dan obiska članov Camper cluba La Granda iz treh Benečij v tržaški pokrajini. Skupno jih je na Tržaško prispelo nekaj več kot petdeset. Organizacijo obiska je prevzela tržaška pokrajina s podpredsednikom in odbornikom za gospodarski razvoj in kmetijstvo Walterjem Godino na čelu, medtem ko je bil »referent« voznikov avtodomov za obisk Alfieri Prelaz, po rodu s Katinare.
Camper club La Granda je največji tovrstni italijanski klub in eden največjih v Evropi. V Italiji šteje 18 sekcij, ena od teh je tudi sekcija iz treh Benečij, ki šteje skupno 130 članov.
Sekcija prireja vsako leto skupno potujoče srečane. »Raduno itinerante«, mu pravi Prelaz. Letos so se odločili za obisk na Tržaškem.
Že dan prej so si gostje iz Veneta in Tridentinskega ogledali spominsko svetišče pri Redipuglii, zatem so se pomu-dili ob izviru Timave in pokukali v Devinski grad. Včeraj je bil na vrsti osrednji Kras in njegove značilnosti.
Gostje so se najprej popeljali do svetišča na Vejni, po ogledu Briške jami pa so se podali v kamnoseško delavnico Pavla Hrovatina, kjer jim je umetnik predstavil in razkazal svoje stvaritve v kraškem kamnu, zatem pa so jih na Kmetiji Šuc čakale kraške dobrote, od sirov do vin, od ekstradeviškega olja do medu. Sirar Alberto Canova jih je seznanil z načrtom, ki je vzklil na pokrajinski ravni pred tremi, štirimi leti, z namenom, da bi promovirali tipične domače proizvode, v prvi vrsti sir. Krajevni živinorejci so ob strokovni podpori izvedenca začeli proizvajati sire, ki so kaj kmalu zasloveli po kakovosti tudi zunaj pokrajinskih meja. Tako je dobilo kraško ozemlje - po vinu in medu - še tretji razpoznavni proizvod, medtem ko se je ekstradeviško olje uveljavilo predvsem na breških pobočjih.
Podpredsednik pokrajine Walter Godina je pojasnil, zakaj tolikšno zanimanje za obisk skupine članov iz kluba avtodomov. »Tako imenovani potujoči turizem se vse bolj uveljavlja in postaja tudi za naše kraje zelo zanimiv. In to kljub temu, da na Tržaškem dejansko ni primernih struktur za sprejem avtodomov, kajti parkirišča za bivalne avtomobile v Ul. von Bruck pri Lloydovem stolpu pod viaduktom hitre ceste ne moremo ena-
klenk. Nadalje bi moral imeti urejeno igrišče za otroke, saj z avtodomi potujejo družine z otroki in tudi kakimi majhnimi domačimi živalmi povrh,« je poudaril Godina, in dodal: »Samo na ta način
Mlada in manj mlada gosta iz Veneta sta si ogledala tudi »proizvajalki« mleka na kmetiji Šuc
kroma
bomo lahko za tovrstne turiste vabljivi. Zanje pa bi lahko bil Kras zelo zanimiv. Kraška narava, enološka in gastronom-ska ponudba bi jih znali pritegniti, ponudili bi jim priložnost za oddih, pa tudi ogled zanimivosti v bližnjih krajih, saj tudi teh ne manjka.«
Obisk na kmetiji Šuc je bil usmerjen prav v to: v sistemsko ponudbo kraških proizvodov. Razni siri, od mehkejših do več mesecev staranih, črna in bela vina, domača panceta, vrhunski med in ekstradeviško oljčno olje so priklenili goste iz Veneta in Tridenta ob pogrnjene mize. Okusi Krasa, kot se je že pregovorno udomačil izraz, so jih tako prevzeli, da si je marsikdo preskrbel zalogo dobrot za potovanje proti domu. Nekateri so z res pohvalnimi besedami ocenili obisk: zanje je bil vsaj bežen ogled Krasa nadvse prijetno presenečenje.,
Pred odhodom se je predsednik sekcije kluba voznikov avtodomov Alberto De Marchi lepo zahvalil gostiteljici Eriki in ji predal darilce, medtem ko je Godina v spomin na srečanje podaril gostom komplete peres in svinčnikov, za potniški dnevnik, seveda.
Malo pred odhodom se je karavana okrepila še z dvema bivalnima avtomobiloma. Na Kras sta privozila kar iz Sicilije in Kalabrije.
Popoldne so se potujoči gostje po-mudili ob spomeniku bazovske fojbe in si ogledali Rižarno. Danes bodo na vrsti še Milje, nekateri pa so že sklenili, da se bodo podali tudi v bližnjo slovensko in hrvaško Istro.
6
Nedelja, 17. junija 2007
TRST
MAVHINJE - neobičajna knjižna predstavitev ZTT v osmici pri Fabcih
Deželni svetniki v vlogi pesniških kritikov
Poezije Aceta Mermolje in Marija Čuka v presoji politikov
Da je šlo za novo poglavje v predstavljanju poezije, je bilo jasno že na prvi pogled. Za mizo, namenjeno glavni gostji večera, se pravi poeziji, so sedeli politiki. Kaj pa imata skupnega poezija in politika? Čemu torej izbira tako neobičajnih pesniških kritikov, kijih navadno videvamo na povsem različnih polih? Pojdimo po vrsti.
Na sugestivnem dvorišču osmice pri Fabcih v Mavhinjah se je v četrtek zvečer, v siju sveč in objemu zbora čričkov, zbralo precejšnje število radovednežev. Tretje dejanje niza predstavitvenih večerov novih pesniških zbirk Marija Čuka in Aceta Mermolje (To ni zame in Zibelka neba in dna) z naslovom Vračanje besede, ki jih prireja Založništvo tržaškega tiska, je bilo prepuščeno dokaj neobičajni zasedbi. Slovenskim politikom Ta-mari Blažina, Igorju Dolencu, Igorju Kocijančiču, Stojanu Spetiču in Mirku Špacapa-nu so namreč založniki ponudili zanimiv in hkrati nelahek izziv, da se preizkusijo v vlogi pesniških kritikov. Čukovih in Mermolje-vih verzov in da razkrijejo na tak način lastno percepcijo poezije. V imenu organizator-jevje uvodoma spregovorila Martina Kafol, ki je kot nekakšna profesorica od svojih »dijakov« želela slišati, ali so opravili svojo nalogo.
Prva je bila na vrsti Tamara Blažina, ki je obe zbirki označila kot precej mračni in pesimistični. V njih je začutila neko siromaštvo in občutek utesnjenosti v družbi, a je kljub temu v nekaterih zasledila tudi žarek upanja v boljši jutri. Tudi sama se je v mladih letih preizkusila v pisanju, takrat je tudi njej ležala pesimistična, »dark poezija«, danes pa gleda na svet povsem drugače, zato si je iz obeh zbirk izbrala poeziji, ki izžarevata pozitivnost.
Med zgodovinsko in literarno temo je v šolskih letih. Igor Dolenc vedno raje izbiral prvo, zato se je moral za to priložnost pošteno potruditi, da bi razumel, kaj sta pesnika mislila, ko sta zlagala verze. Iz njegove dobre in zelo podrobne analize je bilo razvidno, da iz nekaterih pesmi izhaja pomanjkanje komuniciranja, dialoga in razumevanja med ljudmi, pomanjkanje uravnovešenosti med nemirom in negotovostmi življenja, oba avtorja pa po njegovem mnenju iščeta uteho oziroma rešitve za življenjske potrebe ravno v verzih. Kdo ve, če bi tudi ime Igorja Kocijančiča kdaj blestelo med smetano slovenskih pesnikov, če bi se še aktivno ukvarjal s pesništvom kot v najstniških letih? Svoje ljubezni pa nikakor ni opustil, saj verze še vedno veliko prebira. Tokratne naloge seje lotil sredi glasovanja deželnega rebalansa, »med šumi v ozadju«, zbirki pa sta ga nagonsko zelo pritegnili. V njih je razbiral današnji svet, ko se človek znajde sredi besed, sredi dialogov brez umetnosti, kjer je veliko nedorečenega in marsikaj izpade različno kot bi si sicer človek želel.Tudi Stojan Spetič je marsikatero dolgočasno občinsko sejo popestril z branjem poezij, saj so to zanj utrinki omame, neke vrste umik iz stvarnosti v samosvoj svet. V obeh zbirkah je iskal tiste verze, ki so mu dajali sozvočje, mu omogočali, da je nekaj čutil in hkrati spoznaval avtorja in zakaj ne, tudi samega sebe; ni jih analiziral, ampak doživljal jih je kot nekakšen film, ki mu razodeva misli avtorja. Zaključni poseg je bil poverjen Mirku Špacapanu, ki mu je bila tovrstna oblika predstavitve izredno všeč, saj, kot je izpostavil, primanjkuje v današnjem svetu časa za poglabljanje v opus, v katerega avtor izlije samega sebe. Zadnji kritik je bil posebno pozoren na uporabo novih oblik sintakse in na izbran pesniški jezik, ki ponuja nenavadne besede s tisočerimi pomeni, v katerih lahko vsakdo najde to, kar mu najbolj leži.
Tako Čuk kot Mermolja sta bila nad večerom prijetno presenečena, saj si nista pričakovala take poglobitve in tako pozornih bralcev. »V umetnosti je edino resnično dojemanje posameznika in sporočilo je torej večplastno,« je komentiral Čuk, Mermolja pa pri tem dodal, da je »povsem normalno, da vsak dopisuje zraven še svojo poezijo, saj je avtorjeva le en element, ki ga bralec naknadno nadgraja.« Prijetno vzdušje se je zavleklo dolgo v noč, ob kozarčku domačega soka in vina ter ob nežni glasbeni spremljavi Martine Furlan in Marka Čepaka, ki sta s privlačnim glasom in nežno melodijo pričarala celo manjkajoče zvezde na nebu. (sas)
Kaže, da je politikom srečanje s poezijo šlo kar dobro od rok
kroma
TRST - Na pobudo Doma glasbe
Štirinajst kakovostnih jazzovskih poletnih večerov
Jazz je glasbena zvrst, ki je bila tradicionalno domena redkih ljubiteljev in slad okus cev, v zad njih le tih pa se vse bolj uveljavlja tudi med širšo, manj podkovano publiko. To je zaznavno tako na svetovni ravni - jaz-zovske skladbe se uvrščajo na lestvice najbolj prodanih albumov, kot tudi na naših jleh, kjer se z jazzom ukvarja vse več mladih ustvarjalcev.
Zato so se predstavniki Doma glasbe (Casa della Musica) letos zavzeli za organizacijo prve večje jaz-zovske prireditve v Trstu. Pobuda z naslovom TriesteLovesJazz, katero so včeraj predstavili na sedežu Doma glasbe v Kavam, sodi v sklop poletnih večerov SerEstate, čigar pokrovitelj je tržaška občinska uprava.
Spored predvideva 14 julijskih in avgustovskih večerov s 25 koncerti, ki se bodo odvijali na Trgu Verdi, na Velikem Trgu in na Trgu Hortis. Vsi dogodki bodo brezplačni, saj je njihov namen širjenje jazzovskega du-
ha med občani.
Višek prireditve bodo nastopi priznanih izvajalcev iz Amerike, začenši z Alom Fosterjem in njegovim kvintetom (17. julija). Foster je celih 13 let sodeloval z velemojstrom Mi-lesom Davisom, slednji pa ga je označil za »perfektnega bobnarja«. Duo Tuck & Patty iz San Francisca (19. julija) predstavlja čudovit primer naveze kitara-glas in se dotika različnih glasbenih žanrov. Newyorčan Michael Powers (28. julija) je vzhajajoča zvezda bluesa, ki se lahko ponaša s tremi nominacijami za prestižne nagrade Blues Awards 2007. Šlo bo za njegov krstni nastop na italijanskih tleh. Skupina Mercadonegro (9. av-gus ta), či gar 13-član sko za sed bo se -stavljajo godci iz vseh koncev Latinske Amerike, izvaja glasbeno mešanico latin jazz, v kateri je prostora za cumbio, salso in son cubano.
Posebno poglavje bo namenjeno izvajalcem iz srednje Evrope. V
sekciji Mitteljazz se bodo 20. julija predstavili češki Rudy Linka Quartet, 10. avgusta pa slovenski Jazzon Ensemble (10. avgusta) - skupina, v kateri sodelujejo najboljši glasbeniki z jazz-festivala v Novem Mestu - in avstrijski The Baritone Orchestra.
Tudi skupine iz Trsta in okolice bodo imele priložnost, da zaigrajo pred domačim občinstvom, in sicer 24., 29. in 30. julij a ter 14. avgusta. Med več kot 50 izvajalci bodo stopili na oder tu di ne ka te ri zna ni za mej -ski obrazi, kot so Martina in Marko Feri, Tom Hmeljak in Marko Rupel.
Spored bodo dopolnili še nekateri nenavadni dogodki: 8. julija bo čas za gospel koncert z gosti iz ZDA; 12. julija bo z Mike Sponza Bandom nastopil ameriški večplastni umetnik Vincent Williams, ki s petjem in plesom ponuja gledalcu pravi spektakel; 26. julija se bo jazz tržaškega Bandor-kestra 55 pomešal z duhovitostjo ek-stravagantne Orkestre Zbylenka. (af )
TRST - Odprli knjigarno Feltrinelli
Sodobno struktura
opremljena z raznoliko ponudbo
Knjigarna v Ul. Mazzini je v resnici trinadstropen, bogato založen nakupovalni center
kroma
Obnova signalizacije na nekaterih ulicah
/
Na nekaterih mestnih ulicah bodo od jutri do četrtka, 21. junija, obnavljali cestno signalizacijo. Obnova bo (razen v primeru slabega vremena) potekala vedno v večernih in nočnih urah med 20.30 in 7. uro. Točneje bodo jutri dela v Ul. Marchesetti (odsek Forlanini-San Pasquale), v torek bodo v Ul. San Pasquale, v sredo v Ul. Forlanini (odsek Marcheset-ti-Revoltella) in v četrtek v ulicah Pasteur, Koch, Castiglioni in Gor-tan. Na vseh prizadetih območjih bodo vsekakor predhodno postavili ustrezna obvestila in znake.
Projekt ARCI za civilno službo
V	okviru državnega razpisa za civilno službo, ki so ga objavili 12. junija in ki predvideva selekcijo 25.924 prostovoljcev in prostovoljk, je tržaška sekcija združenja ARCI Servizio civile predstavila projekt Med narodi in kulturami. ARCI Servizio civile združuje več združenj, med katerimi sta na krajevni ravni tudi ZSŠDI in ZSKD. Projekt Med narodi in kulturami predvideva selekcijo 12 prostovoljcev oz. prostovoljk za delovanje na športnem, kulturnem in skrbstvenem področju. Prošnjo in ustrezno dokumentacijo lahko vložijo mladi med 18. in 28. letom starosti. Prošnjo je treba posredovati do najkasneje 12. julija ob 14. uri v uradih ARCI Servizio civile, Ul. Fabio Severo št. 31, tel. 040761683, elektronska pošta trie-ste@arciserviziocivile.it. Dodatne informacije nudijo na spletni strani www.arciserviziocivile.it.
Danes vodeni obisk razstave Gilla Dorflesa
V	muzeju Revoltella bo danes na voljo vodeni obisk razstave Gillo Dorfles 1935-2007, ki ga bo ob 11. uri nudila Danica Krstic. Razstava je razdeljena na tri dele, na ogled pa so tudi zanimivi keramični izdelki. Vstopnina je 6 evrov, po znižani ceni 4 evre. Vodeni obisk je brezplačen.
Il gattopardo v Podlonjerju
Trst je bogatejši za eno knjigarno, saj so v petek v Ul. Mazzini 39 slovesno obeležili povratek založniške hiše Feltrinelli v mesto ob zalivu, uradna otvoritev pa je bila včeraj. Pravzaprav ne gre zgolj za klasično knjigarno, saj je pritličje trinadstropnega nakupovalnega centra namenjeno filmom, glasbi in videoigricam trgovine Ri cor di. Knjiž na po nu dba je kar se da bogata (skupno je prisotnih 15 tisoč različnih knjig), seveda razdeljena v različne sekcije, med katerimi kot prva izstopa »Zgodovina Trsta«.
Živo zadovoljstvo je na otvoritvi iz ra zi la pred sed ni ca za lož be, In ge Scho en thal Felt ri nel li. Vdo va Gi an gi -acoma Feltrinellija je bila v mladih letih priznana fotoreporterka. Prav njeni črnobeli posnetki s portreti številnih slavnih osebnosti (od Hemingway-a, Ginsberga, Picassa in Chagalla do Castra in Kennedyja) spremljajo obiskovalce ob prehodu v naslednje nadstropje, kar daje celotnemu prostoru po seben čar.
S predvajanjem filma Il gattopardo se bo jutri ob 20.30 v Ljudskem domu Giorgio Canciani v Podlonjerju (Ul. Masaccio št. 24) nadaljeval niz, posvečen režiserju Luchinu Viscontiju. Pobuda, ki jo prireja krožek Charlie Chaplin, se bo zaključila v ponedeljek, 25. junija, s predvajanjem filma La terra trema (Zemlja se trese), posnetega po romanu Giovannija Verge I Malavoglia. Film so povsem obnovili in ga opremili s podnapisi v italijanščini za boljše razumevanje številnih dialogov v sicilijan-skem narečju. V primeru lepega vremena bodo filma predvajali na odprtem. Za informacije tel. 040572114.
Placidov film v Naselju sv. Sergija
S predvajanjem filma Romanzo criminale se bo jutri v Naselju sv. Sergija nadaljevala prireditev »Pot do knjižnice gre preko... kinodvo-rane in periferije«, ki jo je sprožila občinska uprava v sodelovanju z občinsko knjižničarsko službo in raziskovalnim centrom la Cappella Underground. Film (režija Michele Placido, med igralci Stefano Accorsi in Kim Rossi Stuart) bodo predvajali ob 21. uri v občinski knjižnici Mattioni v Ul. Pe-tracco št. 10. Vstop je brezplačen, za informacije tel. 0406758200 (knjižnica Hortis), 040634753 (knjižnica Quarantotti Gambini), 040823893 (knjižnica Mattioni) in 0403220551 (Cappella Underground).
/
ŠPORT
Nedelja, 17. junija 2007
7
PRIMORSKI DNEVNIK - Razpis
Natečaj za nagrado Albina Bubniča
Tema: Kaj sem našel na podstrešju
Primorski dnevnik razpisuje 7. nateča za nagrado Albina Bubniča ob 30. obletnici njegove smrti, 23. junija 2008.Tema natečaja:Kaj sem našel na podstrešju
Obdelava teme je svobodna in je lahko vezana vse tisto, kar se morda skriva po naših podstrešjih ali kleteh, za kar nismo vedeli in je lahko velike vrednosti, ker nam govori o nekdanjih časih. Zajema lahko zapise po pripovedovanju in pričevanjih starejših ljudi, ki so ohranili ustno izročilo o nekdanjem življenju v naših krajih, o starih navadah, o dogodkih iz vojnih in drugih časov, o posebnostih, legendah, anekdotah in drugih zanimivostih. Zapise ali študije lahko opremimo z izvirnimi dokumenti, pisnim gradivom in fotografijami ali njihovimi kopijami ter s fotografskimi ali video posnetki ljudi, predmetov in značilnih krajev, ki nam tako ali drugače lahko pričarajo drobce preteklosti, ki leze v pozabo.
Natečaja se lahko udeležijo skupinsko ali posamezno osnovnošolci, dijaki slovenskih nižjih in višjih srednjih šol v Italiji, zamejski univerzitetni študenti in drugi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z družboslovnim ali zgodovinskim raziskovanjem. Udeležijo se ga lahko tudi učenci, dijaki, študenti in ljubiteljski raziskovalci iz Slovenije.
Prispevke je treba poslati v dvojniku do 30. maja 2008 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6 ali v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, opremljene z oznako „Natečaj za nagrado Albina Bubniča" ter
23. junija 2008 bo minilo 30 let od smrti našega delovnega kolege Albina Bubniča, po katerem nosi ime nagrada, ki je vabilo mladim, da se preizkusijo v pisanju
geslom. Podpis, geslo in polni naslov je treba priložiti v zaprti zalepki. Rokopisov ne vračamo. Najboljši spisi, ki jih bo ocenjevala posebna komisija, bodo nagrajeni in objavljeni.
Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz Sklada Albina Bubniča:
Za skupinske prispevke učencev osnovnih šol:
1.	nagrada 600 evrov
2.	nagrada 400 evrov
Za spise in raziskave dijakov nižjih srednjih šol:
1.	nagrada 600 evrov
2.	nagrada 400 evrov
Za spise in raziskave dijakov višjih srednjih šol:
1.	nagrada 800 evrov
2.	nagrada 500 evrov
Za študije in raziskave univerzitetnih študentov in ljubiteljskih raziskovalcev:
1.	nagrada 1000 evrov
2.	nagrada 600 evrov
JUTRI OB 20.30
Škof Jurij Bizjak v Bazovici
Župnija Sv. Križ od vedno slovesno praznuje svoja zavetnika sv. Petra in Pavla 29. junij a. Tako bo tudi le tos in si cer v ne -deljo 1. julija . Po slovesnem bogoslužju bo sledila še bolj slovesna procesija po vasi.
Že vrsto let kulturno društvo Vesna bogati ta vaški praznik z pestro kulturno ponudbo. Vedno večje je tudi sodelovanje celotne vasi pri nedeljski slovesnosti, posebno pri procesiji. To sodelovanje in sprejemanje drug dru ge ga je pri šlo do izra za tudi ob nedavnem škofovem obisku. Bi le so de jan sko nav zo če vse komponente kulturnega, športne ga in dru žab ne ga vaš ke ga življenja. Letos je tudi župnija v sodelovanju z kulturni društvom »Slomškov dom« stopila k temu šir šemu praz no vanju z ponudbo, da bi en ve čer posve ti li raz -ume vanju in pome nu Sv. Pis ma da nes.
Predavanje bo imel koprski škof dr. Jurij Bizjak. On je znan izvedenec in strokovnjak prav na področju sv. Pisma. Predavanje bo s poglobljenim pristopom os-mislilo praznovanje vaških zavet-ni kov, saj iz tega praz no vanja izhaja tako bogata in raznolika ponudba v teh predpraz nič nih dneh. Gotovo pa bo tudi pripomoglo k večjemu poznanju te enkratne knjige.
Predavanje bo v Slomškovem domu in to jutri ob 20.30.
Bedenčič Anton
Dobrodošel mali
Lenart
Našemu predsedniku Paolu in ženi Marinki čestitamo, novorojenčku pa želimo, da bi se čimprej veselo igral s sestrico Petro in z bratcema Jernejem in Gorazdom.
Vsem skupaj nazdravljamo in želimo veliko zdravja in veselja. Vsi pri ŠKD Cerovlje in Mavhinje.
NAROČNIKOM
PRIMORSKEGA
TlDlillM
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
Bari	32	11	28	82	59
Cagliari	49	87	S6	S	8
Firence	66	28	26	84	25
Genova	19	87	3S	1S	6
Milan	29	S8	26	71	89
Neapelj	29	73	6	38	13
Palermo	39	31	3S	37	86
Rim	43	60	49	71	19
Turin	76	86	58	57	33
Benetke	60	61	83	26	51
Nazionale	6	62	8	40	61
29 32 39 43 66	73 jolly 60
Nagradni sklad	3.714.515,07€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 1.485.806,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
23 dobitnikov s 5 točkami	32.300,14€
1.976 dobitnikov s 4 točkami	375,96€
52.059 dobitnikov s 3 točkami	12,57€
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
3 dobitnikov s 4 točkami	37.596,00 €
152 dobitnikov s 3 točkami	1.257,00 €
2.718 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
18.218 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
42.975 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 17. junija 2007
DOLFE
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.42 - luna vzide ob 7.14 in zatone ob 23.23. Jutri, PONEDELJEK, 18. junija 2007
MARKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1007,9 mb raste, veter 6 km na uro za-hodnik, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje skorfaj mirno, temperatura morja 23,6 stopinje C.
OKLICI: Ferruccio Crevatin in Norma Corbatti, Francesco Baglio in Elisabet-ta Amadei, Alessandro Corongiu in Manuela Manzin, Roberto Salvatore Gazzaneo in Ilaria Iacobelli, Michele Sal-vagnin in Cristina Gatto, Massimiliano Perazzetta in Biljana Jovanovič, Marco Causero in Nicoletta Kavcic, Giuseppe Autiero in Viliana Pecorari, Bruno Zornada in Ines Radnič - Vale, Diego Rava-lico in Marina Albrisi, Michele Bestiac-co in Rossana Di Lauro, Giorgio Pu-
gnetto in Sara Costabile, Luca Orgiana in Barbara Bubbini, Alessandro Ianniello in Carmela DAlessio, Enzo De Denaro in Milena Lovato, Luca Molinari in Nadia Gamboz, Stefano Volpi in Elisa Fe-drigo, Franco Reggente in Nataša Ko-zarov, Francesco Troise in Giuseppina Mercato, Marco Volo in Francesca Can-ziani, Ludwig Maximilian Friedrich Wolfgang von Stepski Doliwa in Simona Berretti, Enrico Voivoda in Maria Fratte, Fabrizio Lombardi in Doris Hančič, Riccardo Zecchina in Arianna Montorsi, Mauro Biasin in Jessica Ca-gnin, Paolo Fornasaro in Moira Iuri.
[I] Lekarne
Nedelja, 17. junija 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Liberta , Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18, Bazovica (040 226165).
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
UTrg Liberta (040 421125), Škedenjska
ulica 44 (040 816296).
Bazovica (040 9221294) - samo s pre-
dhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Od ponedeljka, 18. junija, do sobote, 23. junija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Melara - Ul. Pasteur (040 911667), Drevored XX septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141 - 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'orologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. dell'orologio 6 - Ul. Diaz 2 (040 300605).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstve-
na služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
ALCIONE - 15.00, 19.00 »Notturno Bus«;
17.00, 21.00 »Quattro minuti«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »I fantastici 4 e Silver Surfer«.
ARISTON - 18.30, 21.30 »Mio fratello è fi-
glio unico«. CINECITY - 10.50, 12.45, 15.00, 16.30, 17.25, 19.00, 19.50, 21.30, 22.10 »Ocean's thirteen«; 10.45, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.20 »I Robinson: una famiglia spaziale«; 22.15 »Grindhouse-a prova di morte«; 10.55, 12.30, 15.00, 18.15, 20.15, 21.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 11.00, 12.50, 14.50, 15.30, 16.40, 17.30, 18.30, 19.30, 20.20, 21.30, 22.10 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; 11.00, 14.45, 16.35, 18.25 »Paprika: sognando un sogno«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il
sole nero«. EXCELSIOR AZZURRA -16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il matrimonio di Tuya« nagrajen v Berlinu leta 2007. FELLINI - 17.40, 19.55, 22.10 «Le vite de-gli altri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Io e Beethoven«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.10, »La città proi-bita«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.40, 20.50 »Šola za barabe«; 16.40, 19.00, 21.20 »Goyeve prikazni«; 20.30 »Pirati s Kari-bov: Na robu sveta«; 14.00, 16.10, 18.20 »Shrek Tretji« (sinhroniziran). NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ocean's thirteen«; Dvorana 2: 11.00, 16.30, 19.15, 22.00 »I pirati dei Ca-raibi: ai confini del mondo«; Dvorana 3: 11.00, 15.30, 17.10, 18.50 »I Robinson«; 20.20, 22.20 »Grindhouse«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il destino nel nome«; Dvorana 5: 11.00, 16.00, 22.15 »Paprika: sognando un sogno«. SUPER - 16.00, 22.15 »Paprika: sognando
un sogno«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; Dvorana 2: 14.45, 17.40, 20.40 »I pirati dei Caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 3: 15.30, 17.45, 20.10, 22.20 »Ocean's thrteen«; Dvorana 4: 15.40, 17.40, 20.00, 22.00 »Io e Beethoven«; Dvorana 5: 14.30, 16.30, 18.30 »I Robinson«; 20.10, 22.15 »Il destino del nome«.
S Izleti
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 048178398 (Mila), 0481-78121 (Miloš).
H Čestitke
Jutri bo praznovala 8. rojstni dan naša draga TATJANA PIPAN. Da bi bila vedno tako pridna doma in v šoli kot do sedaj ji voščijo sestra Katja, mama, tata in nonoti.
Naš GREGOR bo jutri praznoval 18. rojstni dan. Vse najboljše in veliko uspeha v življenju mu želimo nono Dušan, noni Darinka in Marija ter vsi ožji sorodniki.
Super Enalotto Št. 72
Superstar
POIMENOVANJE OTROŠKIH VRTCEV PIKA NOGAVIČKA, MAVRICA, MISKOLIN, PALČIČA IN KEKEC
DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA DOLINA
K uspehu slovesne prireditve so pripomogli:
AGRARIA - FIORERIA STOKOVAC AGROSHOP
ALBERGO RISTORANTE SONIA
ANTONVENETA ABN-AMRO
B.B. ARTIGRAFICHE
BARCONTRADA
BAR S. LUIGI
BOM BOM SLAŠČIČARNA
BREG S.N.C.
CARROZZERIA VESCOVO COMEC
DANFER IMPORT-EXPORT DESPARGOBET DOMOTECH FANY CONFEZIONI
FRUTTA VERDURA - BARBARA TONEL
GEOM. FRANCO CREVATIN
GRAPHART
IVICAŠVAB
JASNA PANGERC
JEŽ RICEVITORIA - GIORNALI
JOLLY - BORUT PERTOT
KB KAMNOSEŠTVO
KONZORCIJ OBRTNIKOV DOLINA 1
LA FOTOCOPIA
LEKARNA OTA-RUSTIA
LEKARNA VAL ROSANDRA LOCANDA GAIA MACELLERIA DA REMO MAURITIBERIO MESNICA PANGERC MESNICA PREGARC M. METALPLAST - GIARDINAGGIO MILAN TULS.N.C. MIZAR RO.BI.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC MLADINSKI KROŽEK DOLINA MLADINSKI PIHALNI ORKESTER RICMANJE MODIM
OBČINA DOLINA OBČINA MILJE OTA SLAŠČIČARNA PAM ŽELEZNINA PAROVEL GROUP PARTIZANSKI KLUB
PETOŠOLCIOSN. ŠOL BUBNIČ, TRINKO IN VENTURINI
PEVSKI ZBOR OSN. ŠOLE VORANC PICERHA PUB KARIS PIZZA AL TAGLIO "PUFFO" PROF. FLAVIO SGUBIN PROF. MAURA SCARAMELLA PROF. MAURIZIO MARKEŽIČ PROF. NEDA SANCIN
RIBOGOJNICA - PIVOVARNA ZOBEC
SKD PREŠEREN
SKD RAPOTEC
SKD SLAVEC
SKD SLOVENEC
SKD VENTURINI
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA TRST S-PLAST
SRENJA BOLJUNEC
STARŠI MALČKOV
ŠD BREG
ŠOLSKO OSEBJE
TEDESCO DISCOUNT
TFA - BORIS GRUDEN
TRATTORIA AL PONTE
TRGOVINA JESTVIN DARIO SLAVEC
TRGOVINA SANCIN CAROLINA
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA
TUTTO DISCOUNT STRICCA MAURIZIO
VASJA KRIŽMANČIČ
VOJKO JERCOG
ZADRUŽNA GOSTILNA SEDMAK NIKO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA ZERJAL S.N.C. ZLATARNA TUL ZUDEK
ZVEZA BORCEV BOLJUNEC ŽUPNIK MAKS SUARD
KOORDINACIJSKI ODBOR SE VSEM NAJT0PLEJE ZAHVALJUJE.
6
Loterija 16. junija 2007
8
Nedelja, 17. junija 2007
TRST
/
□ Obvestila
AŠD PRIMOREC prireja danes, 17. 6., ter 23. in 24. junija Športni praznik pri nogometnem igrišču v Trebčah. Delovali bodo dobro založeni kioski, potekal bo turnir v malem nogometu, v večernih urah pa bo ples.
ŠRD VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 33. Šagro v Praprotu. Danes, 17. junija, ob 10.30 tekma v skrlah za 10. memorial Radovan Doljak; ob 14. uri odprtje kioskov; ob 18.30 tekma v košnji; ob 19. uri nastop otroške plesne skupine SKD Vigred in mladinske plesne skupine AŠKD Kremenjak; ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren. Praznik se bo nadaljeval tudi 23. in 24. junija.
ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center PIKAPOLONICA. Vpisovanje je možno do sobote, 23. junija.
SKD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ IN VAŠKA SKUPNOST IZ ZAZIDA vljudno vabita na tretjo izvedbo Pohoda na Lipnik. Izletniki se bodo zbrali danes,
17.	junija, v Zazidu, od koder bodo ob 9. uri krenili na pot. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. Vljudno vabljeni.
UMETNIKI KRAŠKEGA OKRAJA predstavljajo razstavo v vinoteki v Zgoni-ku. Razstava je odprta še danes, 17. junija, od 18. do 21. ure. Razstavljajo: Nadja Bencic in Franka Kovačič An-dolšek za Občino Devin Nabrežina, Bogdan Butkovič za Občino Sovodnje ob Soči, Milan Bizjak in Štefan Pahor za Občino Repentabor, Paolo Hrova-tin in Gianfranco Volk za Občino Zgonik, Tatjana Tavčar in Domine Doctor (Marko Vodopivec) za Občino Dolina, Mirjam Kocjan za Občino Sežana, Božica Mihalič za Občino Hrpelje/Kozina, Mojca Senegačnik in Damjan Švara za Občino Komen, Mi-lovan Valič - Milo za Občino Miren -Kostanjevica.
BLIŽAMO SE PRAZNOVANJU župnijskih zavetnikov sv. Petra in Pavla. Slomškovo društvo iz Sv. Križa pri Trstu toplo vabi ljudi od blizu in daleč v Slomškov dom v Sv. Križu jutri,
18.	junija, ob 20.30 na predavanje, ki ga bo imel strokovnjak sv. Pisma, koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Predaval bo na temo »Pomen sv. Pisma za današnji čas«. Letošnje leto je namreč posvečeno sv. Pismu. Sledil bo razgovor in še kaj.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo jutri, 18. junija, posvetilo večer problemom agrarne skupnosti v Tržaški pokrajini. Tema večera je Tranzakcija - sporazumni akt med občinami in družinskimi skupnostmi. Govorili bodo dolinska županja Fulvia Premolin, predsednik srenje v Boljuncu Silvester Metlika in dolinski občinski podtajnik Igor Giacomi-ni. Okrogla miza bo v Peterlinovi dvorani, Ulica Donzetti 3 ob 20.30.
SKD IGO GRUDEN prireja POLETNE DELAVNICE za mladostnike in odrasle (oblikovanje naravnega usnja) v
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155
SHELL Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4
ESSO Ul. Flavia 120/1, Sesljan center
Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL
Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - državna cesta 202, Ul. Carnaro - državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3
V sodelovanju s FIGISC Trst
dneh 18. in 19. ter 25. in 26. junija 2007 od 20. do 22. ure. Nadaljevalne delavnice po dogovoru 2. in 3. ter 9. in 10. julija 2007. Za vpis in pojasnila tel. na št. 333-8980166 - Erika Kojanec ali 040- 200620 - Mileva. Za otroke v dneh 9., 10. in 11. ter 16., 17. in 18. julija 2007 od 9.30 do 11.30 (šivanje bleščic). Za vpis in informacije tel. 3388475906 Sandra Poljšak.
TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCE BREG vabi vse redne in podporne člane ter prijatelje na sestanek v torek, 19. junija, ob 19.30 na dolinsko županstvo, da se pomenimo v zvezi z organizacijo proslavljanja 30. obletnice ustanovite. Prisotnost bo dobrodošla in zaželena.
TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v petek, 22. junija, ob 20.30, na zmedeni excursus etno glasbe - balkanska, klezmer, ruska, argentinska, gospel - »TRIA ETNOPLOČ«, ki ga sestavljajo harmonikar Aleksander Ipa-vec, saksofonist Piero Purini (Purič) in trobentač Matej Špacapan. Ob »ploču« bo skočilo tudi nekaj na mizo. Rezervacije do torka, 19. junija, na tel. št.: 040-633513 ali na 3496182258.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bosta v torek, 19., in v torek, 26. junija, redni pevski vaji.
AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ
v tržaški pokrajini vabi na srečanje o skupni lastnini »Agrarna skupnosti v Italiji in Sloveniji« v sredo, 20. junija, ob 20. uri v vaškem domu Vrhpolje pri Kozini. Na večeru bosta spregovorila Bruno Ferluga, predsednik Agrarne skupnosti Vrhpolje in Silvester Metlika, odgovoren za stike v Sloveniji.
AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Ker so še razpoložljiva mesta se vpisovanje nadaljuje do 20. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji.
SKD IGO GRUDEN obvešča, da je likovna razstava »OAXACA - Ekspresije mehiške krajine« Gerarda De la Barrera odprta do 20. junija s sledečim urnikom: petek in sobota od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure.
ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni!
KMEČKA ZVEZA sporoča, da 21. junija zapade rok za predstavitev prošenj za odškodnino po lanskoletni suši, ki jo je Odborništvo za kmetijstvo priznalo za obdobje 7. junij - 3. avgust 2006. Za tržaško pokrajino je bila priznana samo škoda na travnikih in sicer 26,23% povprečne letne proizvodnje. Kdor pa je utrpel več kot 20% škodo tudi na ostalih kolturah, lahko vseeno zaprosi za prispevek, le da bo moral utrpeno škodo dokazovati z ustrezno dokumentacijo. Pozivamo vse, ki jim je lanskoletna suša povzročila vsaj 20% škode, in bi zaprosili za odškodnino, da se čimprej zgla-sijo v naših uradih.
SKUPINA 1. MAJ 1945 vabi v četrtek, 21. junija, ob 21. uri v bar Knulp v Ulici Madonna del mare 7/A na predstavitev knjige »Il ritorno di Sendero
luminoso«, ki piše o komunističnem gibanju v današnjem Peruju. Predstavil jo bo avtor Silvano Ceccoli.
KD SLOVAN - Padriče prireja v sklopu vaškega kresovanja VIII. nočni orientacijski pohod »Po sledeh mr.jascev«, ki se bo odvijal v petek, 22. junija. Vpisovanje bo v prostorih Gozdne zadruge od 20.30 do 21.45. Start skupin bo ob 22. uri. Informacije na tel. št. 349-7386823 ob večernih urah, e-mail: slovan@fastwebnet.it
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek občine Dolina vabi na Praznik komunističnega tiska na Krmenko. V petek, 22. junija, ob 18. uri srečanje s senatorko SKP Lidio Me-napace na temo odporništvo in mir na svetu; sledi ples z ansamblom Oasi. V soboto, 23. junija, ob 18.30 poseg evropskega poslanca SKP Roberta Musacchija, sledi ples z ansamblom Mi. V nedeljo, 24. junija, ples z ansamblom Evergreen. V ponedeljek, 25. junija, ples z ansamblom Oasi.
KD SLOVAN - Padriče priredi 23. junija KRESOVANJE 2007; ob 17.30 extempore za otroke, od 18. do 19. ure ogled svetoivanskih venčkov ter nagrajevanje, ob 20.30 nastop MePZ Skala-Slovan. Sledi prižig kresa Zad za kalom. Vabljeni!
OPZ LADJICA prireja poletno šolo angleščine za začetnike od 9. do 13. julija 2007, in sicer za otroke zadnjega letnika otroškega vrtca in prvih treh razredov osnovne šole. Prijaviti se je treba do 23. junija voditeljem zbora ali družini Brecelj na tel. št. 040-209023.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. št. 328-4559414.
SKLAD MITJA ČUK prireja v sodelovanju z vaškimi društvi na openskem Pikelcu kres za god sv. Ivana v soboto, 23. junija. Kdor ima na razpolago les, naj nam sporoči v jutranjih urah po tel. 040-212289.
SLOVENSKI KLUB sklicuje v ponedeljek, 24. junija 2007, izredni občni zbor, na katerem bodo člani preučili možnost včlanitve v nastajajoči Di-stretto culturale. Prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. Vabljeni.
V SLOMŠKOVEM DOMU V SV. KRIŽU bomo 24. junija 2007, ob 20.30, odprli razstavo vseh kriških ustvarjalcev, pod naslovom »Poznaš kulturno, glasbeno in likovno bogastvo svoje vasi?«. Razstava bo na ogled vsak dan do 1. julija od 17.00 do 20.30, v soboto 30. junija pa od 10.00 do 13.00 ure.
ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007: tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORA-TORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040-211113 ali na št. 3358186940.
SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA - obveščamo, da bosta pilates in vadba za hrbtenico v juniju ob torkih in četrtkih z običajnim urnikom.
SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v torek, 26. junija 2007, ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi v naslednjem šolskem letu individualne tečaje vseh pihal, trobil in tolkal. V juniju potekajo predvpisi: vsi novi učenci, ki se bodo vpisali v glasbeno šolo POR do 30. junija, bodo deležni 50 evrov popusta na celoletni šolnini. Za dodatne informacije in prijave: 320-4511592.
f AŠD PRIMOREC ^N
priredi
ŠPORTNI PRAZNIK
na nogometnem igrišču
v Trebčah 16., 17., 23., 24. junija
Delovali bodo dobro založeni kioski furnir 7x7 na malem igrišču
Danes, 17.6.
ples z ansamblom FERALJ
Sobota, 23.6. ples z ansamblom PLIMA
Nedelja, 24.6.
ples z ansamblom FERALJ

SKLAD MITJA ČUK zbira za poletno središče volno, blago in otroške namizne igre. Kdor ima na razpolago ta material, naj nam sporoči v jutranjih urah na tel. št. 040-212289.
ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev; izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija 2007 na naslov: ZCPZ, Ul. Donizetti 3, 34133 - Trst.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Gin-nastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org.
ARTEDEN/07 - LONJER - likovna delavnica za osnovnošolce od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija, v jutranjih urah pod mentorstvom umetnikov Društva za umetnost KONS. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Kati-nara.
ARTEDEN/07 - LONJER - Plesna delavnica za mlade od ponedeljka 9. do petka, 13. julija 2007, od 18.00 do 19.30, pod mentorstvom Raffaelle Pe-tronio. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Kati-nara.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine	HYPERLINK
»http://www.comune.duino-aurisi-na.ts.it« www.comune.duino-aurisi-na.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta
TPK SIRENA
vabi člane in prijatelje
v petek, 22. junija ob 20.30
na zmedeni excursus etno glasbe
-balkanska, klezmer, ruska, argentinska, gospel -
TRIA ETNOPLOČ
ki ga sestavljajo: harmonikar Aleksander Ipavec saksofonist Piero Purini (Purič) trobentač Matej Špacapan
Ob »ploču« bo skočilo tudi kaj na mizo.
Rezervacije do srede, 20. junija na sedežu Sirene ali na tel. 040 633513
oz. 349 6182258	,
>
starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za socialno službo organizirata od 3. do 10. septembra 2007 letovanje v Rimini za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v občinskem uradu za socialno skrbstvo od 18. junija do 3. julija 2007 s sledečim urnikom: v ponedeljek, 18.6. in v sredo 20.6. od 8.30 do 11.00 in od 14.30 do 16.30 v torek 19.6. od 8.30 do 11.00 ostale dneve ob urnikih za stranke: ponedeljek in sreda od 14.30 do 16.30 četrtek od 9.00 do 11.00 ure. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: kopijo davčnih dohodkov za leto 2006 (730/2007 ali UNIC0/2007 ali CUD/2007; kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Obveščamo, da na podlagi sklepa občinskega odbora št. 226/g z dne 7.12.2005, se stroški letovanja v breme udeležencev določajo na podlagi dohodkov. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija!
ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI-Deželni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007, ob 21. uri, Devinski grad (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Slovenska kulturno-go-spodarska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.c. Europa, Slaščičarna-čoko-ladarna Ota, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. Pred-prodaja vstopnic: ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20, Trst (tel. št.: 040635626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št.: 0481-531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. 13. ure
KRUT vabi na 7-dnevno počitnikovan-je v srcu Julijcev, v Bohinju v obdobju od 13. do 20. julija 2007, izredno ugodni pogoji. Za informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8 ali na tel. 040-360072. Tehnična izvedba agencije Adriatic Yachting SRL.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija.
/
ŠPORT
Nedelja, 17. junija 2007
9
/S-N
SKD F. Prešeren
ŠA6RA V BOLJUNCU
od 15. do 17. junija
Danes, 17. junij
Ob 9.00 tretji miting v GORSKEM TEKU BREZ MEJA v organizaciji Občine Doline in skupine CAI-CIM Ob 10.00 odprtje kioskov Ob 19.00 kulturni program, sledi nagrajevanje otroškega ex-tempore Ob 20.30 ples z ansamblom SONCE
V primeru slabega vremena bodo kioski ^ delovali tudi v ponedeljek, 18. junija _
Slovensko kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj in Vaška skupnost iz Zazida
vabita na
POHOD NA IIPNIK
Pohodniki se bodo zbrali danes, 17.6.2007 ob 8.30 pred vaškim spomenikom v Zazidu. Odhod predviden ob 9.00 uri.
Po povratku krajša družabnost ob prigrizku in kapljici. Vljudno vabljeni!

ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO »VAŠKA SKUPNOST PRAPROT«
organizira 16- In 17. junija 2007
33. ŠAGRO V PRAPROTI/
DANES, 17. /ura/o 2007
ob 10.30 uri tekma v SKRLAH - 10. Memorial »DOLJAK RADOVAN« ob 14.00 uri odprtje kioskov ob 18.30 uri tekma v KOŠNJI
ob 19.00 uri nastop otroške plesne skupine »SKD VIGRED« in
mladinske plesne skupine »AŠKD KREMENJAK« ob 20.30 uri ples z ansamblom »KRAŠKI KVINTET IN BRACO KOREN«
PRAZNIK SE BO NADALJEVAL TUDI 23. IN 24. JUNIJA 2007
Državna agencija za razvoj šolske avtonomije območna enota za Furlanijo Julijsko krajino (bivši IRRE FJK) VABI NA PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE »ŠEST POUČEVALNIH MODELOV ZA SLOVENŠČINO V ŠOLAH IN VRTCIH V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI« Torek, 19. junij 2007 ob 10. uri, Opčlne, dvorana Zadružne kraške banke, ul. Ricreatorio Otvoritev: Alessandra Missana, direktorica bivšega IRRE FJK - Predstavitev publikacije: Kristina Kovačič
Posegi:
Vida Medved Udovič, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
Zgodnje učenje slovenščine v večkultumem okolju Barbara Baloh, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem Seznanjanje z jezikom, učenje jezika? _ Andreja Duhovnik, Zavod Republike Slovenije za Šolstvo
»S slovenščino nimam težav« - novi izzivi in novi pristopi Tomaž Ogris - Deželni šolski urad za avstrijsko Koroško Dvojezični pouk v območju veljavnosti zakona o manjšinskem šolstvu
Organizacija: Primož Stranj in Katy Kostnapfel, Urad za slovenske šole pri bivšem IRRE FJK
9 Šolske vesti
DRŽAVNA AGENCIJA ZA RAZVOJ ŠOLSKE AVTONOMIJE - bivši IRRE, vabi na predstavitev publikacije »Šest poučevalnih modelov za slovenščino v šolah in vrtcih Furlanije Julijske krajine«, ki bo v torek, 19. junija, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ob 10. uri. Posegli bodo: Vida Medved Udovič, Barbara Baloh, Andreja Duhovnik in Tomaž Ogris.
Društvo slovenskih izobražencev
vabi na večer na temo
OBČINSKE UPRAVE IN SRENJSKE SKUPNOSTI -TRANSAKCIJA KOT ZGLED DOGOVORA
Govorili bodo:
dolinska županja Fulvia Premoliti dolinski občinski podtajnik
Igor Giacomini predsednik srenje v Boljuncu Silvester Metlika
Jutri, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3
SKD VESNA
ZDRUŽENJE ZA KRIŽ ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
KAIŠKI TEDEN 1007 KRIZ
08 ».M
V župnijski cerkvi
KOfflDmiZBORdME
IzLjuhljarm
Dirigent: Andraž Hauptman
lOSOTAr !?>#> OS
Dom Albert Sirk
DPZIO JOŽEF STEFAN prosi, da starši potrdijo vpis v I. razrede za šolsko leto 2007/2008 do 30. junija.
RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da se bo pouk za šolsko leto 2007/2008 začel 10. septembra.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Anastasio 12, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila.
0 Prireditve
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN iz Boljunca organizira tradicionalno šagro na Jami. Danes, 17. junija 2007 bo v popoldanskih urah potekal kulturni program ter nagrajevanje zmagovalcev tekmovanja ex-tempore. Ob 20.30 se bo vršil ples z ansamblom Sonce. V primeru slabega vremena bo šagra potekala tudi jutri, 18. junija. Toplo vabljeni!
GODBENO DRUŠTVO PROSEK v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zahodnokraškim rajonskim svetom priredi glasbene večere »Zai-grajmo skupaj na Proseku«, danes, 17. junija, ob 19.30 trobilna skupina »Giuseppe Verdi«; v sredo, 20. junija, ob 20.30 gojenci glasbene šole in Godbe-no društvo Prosek; v soboto, 23. junija, ob 20.30 Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. Koncerti bodo na dvorišču Rajonskega sveta na Proseku.
'Dramska skupina 'Radijskega odra
sledi KRES pri Procjsji
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
vabi na zaključni nastop gojencev glasbene šole, v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta, v četrtek, 21. junija, ob 18.30 na sedež društva v bivši na-brežinski klavnici.
SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST PRI SV. IVANU IN MARIJIN DOM vabita na celovečerni koncert ob praznovanju farnega zavetnika KO KRESOVI ZAŽARE... Nastopata MePZ Jacobus Gallus in Komorni zbor Ipavska pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka. V četrtek, 21. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi pri sv. Ivanu. Koncert omogočata Slovenska prosveta in Zadružna Kraška Banka.
OBNOVLJENA ŽENSKA PEVSKA SKUPINA KD IVAN GRBEC vabi v nedeljo, 24. junija, ob 18. uri v društvene prostore, v Škedenjski ulici 124, na zaključni koncert pevske sezone »Vesela pesem pred kresno nočjo«. Vodi in samostojno nastopa dinamična Mar-jetka Popovski.
0 Mali oglasi
PODJETJE V KOPRU išče izkušenega prodajalca od 30 do 45 let. Zaposlitev za nedoločen čas. Pogoj je lastno vozilo in znanje italijanščine. Od kandidata pričakujemo razpoložljivost tudi soboto in nedeljo. Zaslužki do 4000,00 Evrov. Telefon 00393934564992 (od 14. do 19. ure).
DAJEM V NAJEM pisarno na mejnem prehodu Fernetiči. Zainteresirani naj pokličejo na tel št. 040-213341.
DAJEMO V NAJEM opremljeno stanovanje (80 kv. metrov) na Proseku. Tri sobe, kuhinja, balkon in parkirišče. Tel. 333-1129574.
IŠČEM DELO kot pomočnica v kuhinji za poletno sezono. Tel. 040-200210.
KAVARNA V TRŽIČU išče natakarico. Zaželena je dinamičnost, volja do dela in dostojnost. Curriculum vitae posredovati na info@pahor.it ali na tel. št. 0481-40469 od 9. do 13. ure.
KAVKAŠKI PASTIRČEK star 5 tednov, išče gospodarja. Je mirnega značaja in čudovito lep. Tel. 040-213282.
KUPIM STARE raztrgane karpone. Tel. v večernih urah na št. 040-226752.
NUDIM KNJIGE za I., II. in III. razred
nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah.
NUDIM LEKCIJE matematike za dijake nižjih in višjih srednjih šol. Dolgoletna izkušnja. Tel. 349-4952267 (Sv. Ivan-Trst).
NUDIM VSE KNJIGE za I., II. in III. razred DTTZ Žige Zoisa. Tel. na št 3393036533.
PODARIMO PSIČKO leto dni staro. Tel. 040-231054.
PRODAM AVTO citroen saxo van dizel, letnik 12/02, prevoženih 115.000 km, edini lastnik, redno servisiran, kupcu podarim stiri zimske gume. Tel. 335387517.
PRODAM kmečki voz Macoratti, nosilnost 40 kvintalov, z dokumenti. Tel. 333-2331049.
PRODAM približno 2000 kv. m veliko nezazidljivo zemljišče z vhodom na glavno ulico v Gropadi. Tel. na št. 040291454 ali 348-9312987.
PRODAMO novo vrtno utico (gazebo) v velikosti 3mx3m z osmimi vogalnimi zamrežitvami (griglie) iz lesa iglavcev, tretiranega (autoklave) za zunanjo umestitev za polovično ceno. Možna zamenjava ostrešja s fiksno streho s kanadsko kritino (tegola canadese) z malenkostnim doplačilom. Možna je tudi namestitev lesenega podu s tikovi-no (teak s.A.) in zabojniki za cvetje in grmičevje. Na razpolago je tudi zam-režitev za komarje. Tel. 392-3393117.
RESNA GOSPA s priporočili išče katerokoli delo. Tel. 338-5434585 ali 3385313529.
TIGRASTE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. na št. 339-7800742.
V	CENTRU SEŽANE se prodaja luksuzna garsonjera. Klicati na tel. št. 040299820.
V	DEVINU prodam trisobno stanovanje z garažo in pogledom na morje ter na grad. Tel.335-5976052.
V	PREDMESTJU TRSTA prodajam obnovljeno hišo z delno zazidljivim zemljiščem. Tel. na št. 393-5131232 ali 0481-767647.
[H Osmice
VSAKOLETNA OSMICA NA KATINA-RI PRI NADLIŠKOVIH je odprla svoje duri. Margaret in Boris Mihalič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska.
OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, na št. 42. Tel.: 040-299450. Toplo vabljeni!
NA KONTOVELU je odprl osmico Henrik Lisjak.
NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev.
OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu.
OSMICO so odprli Coljevi v Samatorci 53. Tel. 040-229586.
PRI ŽUPANOVIH je osmica odprta (Medja vas št. 1). Tel. 040-208166.
V	SLIVNEM sta odprla osmico Ivo in Andrej Kralj.
V	ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. 040-229293.
t
V 87. letu starosti je odšla naša draga nona
Lidia Glessi vd. Scerni
Žalostno vest sporočajo
vnuk Robert s Saro, snaha Neva ter ostalo sorodstvo.
Od nje se bomo poslovili v torek, 19. junija, ob 12.40 v mrtavšnici v ul. Costa-lunga. Pokop žare bo v torek, 26. junija ob 15.45 na pokopališču v Barkovljah.
Barkovlje, 17. junija 2007
Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa
Ob izgubi drage Lidie, žalujeva z Robertom in Nevo
Vanja in Gerry
Boljunec, 17. junija 2007
Žalovanju se pridružujeta
Drago in Milena z družinama.
Za drago Lidio Glessi vd. Scerni žalujejo
družine Bevilacqua, Jendrusak in Frandoli.
t
Prezgodaj nas je zapustila naša predraga žena, mama, tašča in
Norma Zudich por. Gruden (Meri)
Žalostno vest sporočajo
mož Zdravko, sin Adriano, hči Valentina, snaha Morena, zet Egon ter vnuki Sarah, Martina, Matej in Nik.
Pogreb bo v torek, 19. junija ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v zgo-niško cerkev.
Zgonik, 17. junija 2007
Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
Ob prerani izgubi drage Meri izrekajo iskreno sožalje svojcem
družini Emili in Pahor.
Draga Valentina, v tem težkem trenutku smo ti ob strani; tebi in družini izrekamo globoko sožalje.
Nataša, Alenka, Elisabetta in Lara z družinami.
Draga Meri, naj ti bo lahka domača zemlja. Iskreno sožalje družini.
Vanda in Olga
Ob nenadi izgubi drage Meri Zudich por. Gruden izreka možu Zdravku in svojcem občuteno sožalje
Slovenska skupnost sekcija Zgonik.
ZAHVALA
Danilo Starec
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in nam stali ob strani.
Svojci
Boljunec, Nabrežina, Opčine 17. junija 2007
ZAHVALA
Dušan Žerjal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dr. Spetiču, Dejanu Kozini za topel govor, osebju ematološkega oddelka ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Svojci
Dolina, 17. junija 2007
Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa
ZAHVALA
Pierina Taučer vd. Terčon
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, gospodu župniku Poha-jaču za pogrebni obred in vsem, ki so nam ob težki izgubi izrazili svojo bližino in so počastili njen spomin.
Svojci
Opčine, 17. junija 2007
Ob boleči izgubi mame in none Štefanije Kavalič izrekajo iskreno sožal-je hčerki Mariji in vnuku
Mirko, Silva in Oskar z družinami
nona
1 0 Nedelja, 17. junija 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
ŠTANDREŽ - Prvo zasedanje zaznamovali ostri in polemični toni
Propadlo imenovanje predsednika okrožnega sveta
Brescia tarča grobega napada - Opozicija odšla pred glasovanjem
Andrea Romoli med svojim posegom na zasedanju okrožnega sveta
GORICA - Jutri prva seja občinskega sveta
Ob županovi prisegi programske smernice
V Gorici bo jutri prvič po volitvah zasedal občinski svet. Ob obveznem preverjanju pogojev za izvolitev župana in svetnikov bo zasedanje namenjeno Romolijevi prisegi, navedbi članov občinskega obora ter predstavitvi programskih smernic, ki jim uprava namerava slediti. Kot predvideva pravilnik, na dnevnem redu ni imenovanja predsednika sveta. O tem bodo odločali na prihodnji seji, ki bo še pred koncem meseca. Glede predsednika naj bi bil v desni sredini že dogovor o kandidaturi Rinalda Rolda iz vrst Forza Italia, ki pa bo moral na seji dobiti večino glasov, kar ni vnaprej napovedano.
Jutri se bodo pred zasedanjem občinskega sveta sestali občinski svetniki Oljke, da bi določili, kdo bo načelnik njihove svetniške skupine. Za mesto se potegujeta poraženi županski kandidat in občinski tajnik Marjetice Giulio Mosetti in bivši predsednik občinskega sveta, sicer somišlje-
VOLITVE - Polemika
SSk: Za LD nimajo kritik
Goriško pokrajinsko tajništvo stranke Slovenske skupnosti se je odzvalo na volilno analizo slovenske komponente Levih demokratov iz Gorice. »Ob ugotavljanju neuspeha leve sredine, ki ji je botrovala vrsta negativnih potez, v prvi vrsti pa razhajanje znotraj Marjetice in napadi na lastnega župana Vittoria Brancatija, v analizi rezultatov nismo zasledili kritik, ki bi jih slovenska komponenta LD iz Gorice naslovila na lastno stranko, ko je sestavila Oljko brez Brancatija. Tudi nikjer ne zasledimo kritike oz. celo ukrepa na lastne ugledne člane, ki so stranko LD ter njeno slovensko komponento zapustili in pristopili k drugi listi z različnim kandidatom. To se je med drugim zgodilo tudi v stranki Socialistov. Preden drugim (oz. samo SSk) gledamo v krožnik, pometimo pred lastnim pragom. Davidu Peterinu pa svetujemo, da se nauči osnovih pravil, prvo od katerih je, da se je glede (avto)imeno-vanj potrebno pogovarjati in ne pisariti po časopisih. Namiga v zvezi s slovensko kon-zulto na goriški pokrajini pa nima smisla komentirati,« zaključujejo pri SSk.
nik Marjetice 2, Federico Portelli. Občinski svetnik Božidar Tabaj (SSk) ne izključuje možnosti, da bi načelnik postal eden izmed treh svetnikov Slovenske skupnosti, ki bodo pristopili k svetniški skupini Oljke.
Da bi določili smernice delovanja in se med seboj spoznali, so se v četrtek sestali občinski svetniki opozicije. Srečanje je potekalo v konstruktivnem vzdušju, vseh šestnajst svetnikov pa je bilo mnenja, da bo treba skrbno nadzorovati delovanje novega župana in njegovega odbora. Opozicija bo v občinskem svetu prisotna s šestimi svetniškimi skupinami, ki zagotavljajo, da bodo znale prisluhniti občanom in nato zagovarjati njihove potrebe. Ob tem opozicijski svetniki pozivajo svoje kolege iz vrst večine - kot sta pred dnevi že storila Aleš Waltritsch in Erminio Tuz-zi -, da naj zagotovijo avtonomijo občinskega sveta, ki ga tajništva strank ne smejo pogojevati.
bumbaca
Na prvem zasedanju novoizvoljenega okrožnega sveta iz Štandreža je propadlo imenovanje predsednika; pred glasovanjem je namreč desnosredinska opozicija odšla iz dvorane, potem ko je grobo napadla dosedanjega predsednika Marjana Bre-scio, ki ga je levosredinska večina nameravala potrditi na predsedniškem mestu.
Na začetku seje so občinski funkcionarji preverili, da imajo vsi okrožni svetniki pogoje za izvolitev, nato pa se je začela razprava o imenovanju predsednika. Saša Quinzi (Oljka) je predlagal, da bi na predsedniškem mestu potrdili Marjana Brescio (Oljka), predstavniki opozicije pa so se temu odločno uprli. Andrea Romoli (Forza Italia), sicer sin goriškega župana, je ocenil, daje Brescia izgubil eno tretjino preferenc v primerjavi z volitvami izpred petih let in da si nikakor ne zasluži ponovnega zaupanja. V svojem posegu je bil po besedah predstavnikov večine izredno oster in polemičen, občasno pa tudi žaljiv in aroganten. »Obnašal se je nekorektno in nedostojno, stalno pa je opozarjal, daje njegov oče župan in da so se časi spremenili,« je poudarila Nataša Paulin (Forum za Gorico) in menila, da ob takšni opozicije bo morala biti leva sredina še toliko bolj enotna. Romoli je namesto Brescie predlagal, da bi za predsednika imenovali Davida Peterina (Oljka), ki naj bi po njegovih besedah prinesel okrožnemu svetu prepot-rebne svežine. »Romolijev predlog sem zavrnil in odločno podprl Brescievo kandi-
GORICA - Družba IRIS
Guttyju še niso našli naslednika
Včeraj se je goriški župan Ettore Romoli sestal z ožjo skupino županov občin iz goriške pokrajine, s katerimi se je menil o nasledstvu predsednika družbe IRIS. Kot znano, je Gianfranco Gutty ponudil odstop. Ker ima Gorica večinski delež v družbi, ima tudi pravico, da izrazi svojega kandidata. »Z župani smo ugotavljali, da bo treba vztrajati na poti saniranja družbe, zaradi česar bo moralo biti novo vodstvo kvalitetno,« je povedal Romoli in dodal: »Na zasedanju skupščine delničarjev, ki bo potekalo v sredo, 20. junija, bomo vzeli v vednost Guttyjev odstop, ne bomo pa še v stanju določiti njegovega naslednika. Zato bomo zahtevali ponovni sklic skupščine v roku dvajsetih dni. Do imenovanja novega sveta bo torej prišlo pred 10. julijem. Na potezi so sedaj župani, ki morajo poiskati rešitev in dogovor o imenih.«
Za mes to pred sed ni ka druž be IRIS sta se vče raj predlagala predstavnika okoljevarstvenega gibanja Verdi del Giorno Renato Fiorelli in Luciano Giorgi. »Oba imava za sabo več upravnih izkušenj. Jaz sem bil občinski svetnik v Gorici in župan v Moraru, Giorgi pa je bil v upravnem svetu družbe AMI,« je opozoril Fiorelli in poudaril, da družba IRIS mora skrbeti za potrebe prebivalcev goriške pokrajine, ne pa se ukvarjati s finančnimi operacijami.
GORICA - 48-letni Marzio Past
Brata umrla v istem stanovanju
Marzia Past je včeraj našla mrtvega socialna delavka. Stanovanjska vrata so bila odprta, ležal je v stranišču, ob njem kri, morebiti zaradi udarca, ki ga je zadobil ob padcu. 48-letni Goričan je umrl na svojem domu na trgu Cavou-r v Gorici, v istem stanovanju, kjer je pred enajstimi leti ravno tako v tragičnih okoliščinah umrl njegov brat Fabio. Oba sta imela za sabo zgodbo zasvojenosti z alkoholom in mamili, zaradi česar sta živela na družbenem robu.
Za Marzia ni bilo pomoči, ko je ob 9. uri skozi odklenjena vrata stanovanja vstopila občinska socialna delavka; zaradi težkih življenjskih razmer je bil deležen javne pomoči in je zasedal stanovanje, ki mu ga je dalo v najem podjetje ATER. Iz še nepojasnjenega razloga ga je včeraj doletela smrt. Preiskovalci kvesture izključujejo možnost, da je bil žrtev nasilja, izključujejo pa tudi, da je šlo za smrt zaradi za-užitja prekomernega odmerka droge. Zato bo zagonetko rešila obdukcija, ki jo je sodnik že odredil. Za sabo pušča še živo mater ter brata in sestro.
Pred enajstimi leti, septembra 1996, je Marziovega brata Fabia pobral heroin. Tedaj so Marziu sodili zaradi nenamernega umora, ker je umirajočega brata skušal oživiti na napačen način, pri čemer mu je zlomil nekaj reber in poškodoval pljuča. Sodnik gaje nazadnje oprostil vsake odgovornosti, sedaj pa sta povezana s tragično okoliščino, da sta tragično umrla na svojem domu, v istem stanovanju.
daturo,« je pojasnil Peterin, kije ocenil, da bo težko vzpostaviti tvorno sodelovanje s tako ostro opozicijo. Ob tem je Quinzi menil, da bi morali opozicijski svetniki priznati volilni izid, ne pa se lotiti grotesknih političnih igric. Med razpravo je spregovoril tudi Romolijev somišljenik Stefano Tausel-li (Forza Italia), kije poudaril, da so se razmerja moči v štandreškem okrožnem svetu spremenila. Pred petimi leti je imela leva sredina devet svetnikov, sedaj jih ima sedem, desna sredina pa je s treh napredovala do petih, je ugotavljal Tauselli, kije kritiziral Brescievo predsedovanje okrožnega sveta, oster pa je bil tudi do bivšega župana Vittoria Bracatija in - po besedah svetnikov večine - tudi do Brancatijevega predhodnika Gaetana Valentija.
Najbolj razočaran nad dogajanjem na petkovem zasedanju je bil seveda Brescia. »Njihov cilj je eliminirati predsednika, vendar me njihova naprezanja spodbujajo, da nadaljujem s svojim delom v korist vasi,« je poudaril Brescia in razložil, da je bil s strani desnice deležen ne samo osebnega napada, temveč tudi groženj. Po njegovih besedah so opozicijski svetniki dejali, da bo treba v Štandrežu odslej ravnati, kot bodo oni ukazali.
Potem ko je opozicija odšla iz dvorane, so prekinili zasedanje, ne da bi glasovali. Po besedah Brescie je zmanjkalo sklepčnosti, saj nista bili prisotni dve tretjini svetnikov. Isti kvorum bo veljal tudi na drugem zasedanju okrožnega sveta, na tretjem pa bo predsednik izvoljen ne glede na število prisotnih svetnikov. Ker je pravilnik o delovanju okrožnih svetov precej nedorečen, ni jasno, ali je bilo petkovo zasedanje zaradi odhoda opozicije pred glasovanjem veljavno. O tem se bo moral izreči občinski tajnik, ki bo tudi določil datum novega zasedanja. Paulinova, Quinzi in Peterin so včeraj izrazili bojazen, da bi se izigravanje opozicije nadaljevalo, sicer pa je Brescia poudaril, da se bo morala o dogodku izreči tudi pravna služba goriške ob či ne.
V mestni četrti Madonina so med tem za predsednika okrožnega sveta izvolili Roberta Franca (Nacionalno zavezništvo), ki je nasledil Liviani Cechet (Marjetica). Prihodnji četrtek bosta prvič zasedala okrožna sveta iz Pevme, Oslavja iz Štmavra ter iz Podgore.
Danjel Radetič
GORICA - Župan
»Zašate ne bomo
krčili«
Ettore Romoli
bumbaca
»Zaščitni zakon se mi zdi uravnovešen,« pravi župan Ettore Romoli, potem ko je bila Gorica s Trstom in Čedadom vred potrjena v seznam 32 občin, kjer naj bi se izvajala zaščita in ki ga je paritetni odbor poslal rimski vladi v odobritev. »Vključitev Gorice je bila predvidena. V tem ne vidim nič izrednega. Mislim, da rešitev, ki je bila svojčas uzakonjena, ne krči ali rahlja pravic občanov slovenskega jezika, niti ne predstavlja pro-vokacije in ni finančno preobreme-njujoča. Način izvajanja zaščitne norme se mi zdi zelo pozitiven. Zato se strinjam z Gorico v seznamu,« pojasnjuje Romoli in k temu pristavlja: »Srečal sem se s predsednikom paritetnega odbora Bojanom Brezigarjem, ki me je hotel osebno seznaniti z nameni odbora. Zelo sem cenil pozornost, ki mi jo je izkazal.«
Prejšnja vlada je oporekala tradicionalni prisotnosti Slovencev v Gorici. Na njene pripombe so se nato besili občinski svetniki desne sredine, ki so poslali v Rim pismo z zahtevo po izključitvi Gorice. Po vaše v mestu živijo Slovenci?
V mestu je pomenljiva prisotnost Slovencev. Kdor trdi nasprotno, to počenja zlonamerno. Naj ponovim: v mestu živi pomenljiva skupnost Slovencev, ki je večinska v Štandrežu in Pevmi, nekoliko manj v Podgori. Ko sem leta 1994 prvi predstavil v parlamentu osnutek zaščitnega zakona, sem navedel ravno omenjene četrti, kjer naj se uvede dvojezičnost.
Kaj nameravate storiti z občinskim uradom za Slovence, z dvojezičnimi izkaznicami in potrdili ter ostalimi pridobitvami?
Kar je bilo narejenega, tega ne bomo krčili ali postavljali pod vprašaj.
Kako ocenjujete zakon?
Zakon je inteligenten kompromis. Z njim je bilo potrjeno načelo zagotavljanja manjšinskih pravic in zadoščeno simboliki. Zato je ena stran z zakonom skoraj zadovoljna, druga pa ne preveč skregana.
Kot župan občine, kjer se bo zaščita izvajala, boste omogočali Slovencem, da se bodo z občino sporazumevali v lastnem jeziku?
Absolutno da. Ker mi to naroča zakon in ker se mi to zdi pravično, čeprav načelo ni ravno utemeljeno s prakso. Bolj malo Slovencev se poslužuje pravic. Vsekakor je prav, da so zagotovljene. Ta trditev me ne spravlja v zadrego in je tudi stališče mojega odbora. Naj pa povem, da v drugačnih okoliščinah zasebniku ne bi priznal pravic, ki jih ne izrablja, saj bi bil javni strošek neopravičljiv.
Se vam ne zdi, da bi bilo danes vihtenje z bilingvizmom skregano s časom in mestu škodljivo?
Kakor se zakon izvaja, predstavlja simbolično obliko bilingvizma, ne pa efektivnega. Zato ni razloga, da bi se spuščali v boj proti zaščiti. Če in ko pa se bo postavilo vprašanje dvojezičnih napisov v mestu, ne vem, kaj se bo lahko zgodilo. Bolje je, da se tu ustaviva.
Igor Devetak
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 17. junija 2007
1 1
GORICA - Na trgu pred Severno postajo predstavili čezmejni projekt Ljubezniva zemlja
Kmetje združujejo moči za boljše trženje pridelkov
Mreža štiridesetih kmetijskih podjetij z obeh strani meje stavi na kakovost
Z včerjašnje predstavitve projekta
Ljubezniva zemlja
bumbaca
Kmetje z obeh strani meje stavijo na kakovost, da bi bolje tržili svoje pridelke pa so združili moči in ustanovili mrežo štiridesetih kmetijskih podjetij iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenije, ki odjemalcem ponujajo kakovostne pridelke po ugodni ceni. Projekt čez-mejnega sodelovanja, kije prejel finančno podporo iz sklada Interreg 3A in pri katerem so aktivno soudeleženi zveza neposrednih obdelovalcev Coldiretti, konzorcij Cjase, Videmska univerza, zveza potrošnikov Federconsuma-tori in Kmetijsko-gozdarska zbornica iz Slovenije, so imenovali Terra amica-Ljubezniva zemlja, predstavili pa so ga včeraj na trgu pred Severno postajo oz. v hotelu Transalpina.
»S projektom si prizadevamo, da bi potrošniki spoznali kakovost naših pridelkov, obenem pa želimo navezati stike s slovenskimi partnerji,« je na včerajšnji predstavitvi povedal deželni predsednik zveze Coldiretti Dimitrij Žbogar, ob njem pa so pomembnost sodelovanja med kmetijskimi podjetji z obeh strani meje poudarili župana Gorice Ettore Ro-moli in Nove Gorice Mirko Brulc, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in Katarina Kozinc Huskič iz kmetijsko-gozdarske zbornice iz Slovenije. V nadaljevanju zasedanja so ob prisotnosti deželnega odbornika Franca Iacopa spregovorili o logotipu, ki daje vidljivost pobudi, in o pravilniku, ki so si ga kmetje zadali. »Sprejem pravilnika jamči potrošniku kakovost pridelka in ugodnost cene,« so poudarili na posvetu, ob zaključku katerega si je bilo mogoče na trgu pred Severno postajo ogledati proizvode kmetijskih podjetij. Na stojnici so razstavili sadje, zelenjavo, mlečne in suhomesnate izdelke, olje, vino in druge domače pridelke, ob tem pa so delili dvojezični vodnik z informacijami o pobudi, pri kateri sodeluje štirideset kmetij iz Italije in Slovenije, v prihodnosti pa naj bi se jim pridružile še druge. Vodnik bo mogoče dobiti po občinah, uradih agencije Turismo F VG, v uradih Coldiretti in na kmetijah samih. (dr)
RONKE - Občina
Koridor neznanka
»O gradnji petega koridorja vlada velika negotovost. Trasa še ni bila določena, dokončnih načrtov še ni. Pričakovati pa je visoke stroške gradnje in težak učinek na okolje.« Tako lahko povzamemo posege z zasedanja občinskega sveta v Ron-kah, ki so ga v petek v celoti posvetili petemu koridorju. Da bi spregovorila o hitri železniški povezavi, je župan Roberto Fontanot na zasedanje povabil okrožnega direktorja družbe Italijanskih železnic Maria Golianija in Ivana Cicconija, ki je petemu koridorju posvetil več strokovnih publikacij in člankov. Po besedah Golianija so zaradi povečanja železniškega prometa nove povezave prepotrebne, ob tem pa je pojasnil, da so bili stroški na že zgrajenih trasah - omenil je odsek Mestre-Pa-dova - nižji od predvidenih. Cicco-ni je bil povsem drugačnega mnenja. Poudaril je, da so pred leti zagovorniki petega koridorja nalašč znižali predvidene stroške. V javnosti so trdili, da bo gradnja hitre železnice stala 26 milijard lir, v resnici pa so dobro vedeli, da jih bo treba kakih 100. Po Cicconijevih trditvah so mnogi izkoristili hitro železnico za goljufanje države in Evropske unije, zaradi tega pa so se stroški povečali tudi za petkrat.
GORICA - Na šoli Trubar-Gregorčič
Licejski izidi
Objavljamo učne izide s slovenskega licejskega pola. Kdor ima ob imenu asterisk, je izdelal na podlagi m.u. št. 90/2001.
PRIMOŽ TRUBAR 4. gimnazija: Nika Bagon (7,4), Anja Batič (*), Giulia Bat-tisti (7,5), Ivan Bernetič (*), Sara Bevčar (6,8), Elena Costariol (7,6), Robert Devetak (7,4), Matia Ferletic (7,9), Jan Gergolet (6,8), Matej Gergolet (*); 5. gimnazija: Danijel Bait (8), Veronika Beuciar (7,7), Lucrezia Bogaro (*), Matej Dornik (*), Costanza Aleksija Fran-dolič (9), Silvia Fumis (7,4), Simon Peter Leban (8,8), Michele Schincariol (8,5), Debora Tesolin (6,7); 1. klasični licej: Maja Devetak (7,8), Kim Grudina (*), Anna Roversi (8,6), Luka Sanzin (*), Albert Voncina (9,1); 2. klasični licej: Peter Bait (8,1), Noemi Cri-stiani (8,6), Tina Frandolič (7,6), Jurij Klanjšček (8), Ivana Nanut (9), Marlenka Peteian (8,1), Anja Petrovčič (8,2); 3. klasični licej: vsi štirje dijaki so bili pripuščeni k zaključnemu državnemu izpitu.
SIMON GREGORČIČ 1. družboslovni licej: Greta Cotič (8,4), Zora Černic (7,2), Dimitrij Klanjšček (6,5), Isabel Klanjšček (6,6), Michela Manfreda (*), Martina Maraz (8,1), Silva Marinčič (7,5), Veronika Mikulin (8,9), Saša Perkon (*), Jasmin Podversic (6,5), Lucija Rosano (7,4), Iris Silič (9); pet dijakov ni izdelalo; 2. družboslovni licej: Stefania Beretta (7,4), Nicole Cernetti (*), Nikol Dorni (7), Petra Frandolič (8), Kristina Gabri-jelčič (*), Jaka Jan (*), Nikol Kerpan (8), Jernej Kerševan (6,6), Roberta Marussi (7,3), Mateja Nanut (8,1), Polona Pipan (8,3), Sara Vizintin (7,6); trije dijaki niso izdelali; 3. družboslovni licej: Sara Baglieri (*), Mateja Bevčič (8,7), ? Černic (6,8), Maja Drašček (8,1), Tanja Kušterle (*), Tarna Laurentig (*), Matej Ozebek (7,6), Mauro Peric (*), Polona Petrovič (9,4), Tadej Pipan (7,7), Valentina Sivec (7), Enja Špacapan (*), Alenka Tomsic (7,4); 4. družboslovni licej: Tjaša Corva (6,7), Matevž Čotar (7,9), Sandi Leghissa (6,5), Petra Pavšič (7,9), Loredana Perdec (9,5), Pamela Perdec (9,5), Sadmira Talič (7,8), Fabiola Torroni (8), Karen Ulian (7), Kristina Zimic (*); en dijak ni izdelal; 5. družboslovni licej: vsi trije dijaki so bili pripuščeni k zaključnemu državnemu izpitu.
1. znanstveno-tehnološki licej: Tomaž Bembi (7,2), Giulia Bressan (8,1), Martina Cocetta (8), Giovanni Cotti (7), Matija Fajt (*), Gregor Gergolet (7,7), Danijel Mer-vig (8), Kaja Obidič (8,9), Nina Pavletič (8,5), Ivan Rauber (*), Carlotta Tomsic (7,2), Erika Tomsič (8,7); dva dijaka nista izdelala; 2. znanstveno-tehnološki licej: Tjaša Deve-tak (7,4), Vid Di Lenardo (8,2), Petra Fon (8,5), Aram IKanjscek (*), Giulio Zorzet (8,3); 3. znanstveno-tehnološki licej: Harjet Antonič (8,5), Ilenija Brajnik (*), David Cetto-lo (*), Romina Cijan (7,9), David Croselli (*), Elija Fajt (6,9), Sara Ghezzo (*), Peter Gio-vannini (7,5), Francesco Ivone (7,2), Jerica Klanjšček (8,6); 4. znanstveno-tehnološki licej: Marco Castellani (9,3), Denis Corsi (*), Gregor Nanut (7,7), Tomaž Pahor (9,9), Petra Sovdat (7,5), Sebastian Valentincic (*); 5. znanstveno-tehnološki licej: vseh sedem dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu državnemu izpitu.
Hrast z Radostjo
V	zadnjih letih se je utrdil običaj, da se junija doberdobski pevski zbor Hrast in istoimensko društvo poslovita od sezone s koncertom, ki ga sooblikujeta domači zbor in uveljavljena slovenska pevska skupina. Letos so Doberdobci v goste povabili dekliški zbor Radost iz Godoviča. Pevski večer bo nocoj z začetkom ob 20. uri na dvorišču pred župniščem v Doberdobu. (ač)
9,30, ne pa 8
V	včerajšnji članek z naslovom »Izidi na tehničnem polu« se je prikradla moteča napaka. Srednja ocena Aljaža Sre-brniča ni 8, temveč 9,30; osem je bilo kreditov. Upravičujemo se mu.
Obletnica osamosvojitve
Svetovni slovenski kongres - Konferenca za Italijo v sodelovanju s Krožkom za družbena vprašanja Anton Gregorčič in Zvezo veteranov vojne za Slovenijo prireja v petek, 22. junija, ob 20.30 Pod lipo v Števerjanu slovesnost ob obletnici osamosvojitve Slovenije. Ob tej priložnosti bodo predstavili najnovejše delo Jožka Šavlija z naslovom Karantanija, nastopili bodo trobentač-veteran, otroški zbor in duo violin, gledališka igralca Bogdan Bratuž in Anton Petje pa bosta recitirala Gradnikove verze. Večera se bo udeležil slovenski minister za šolstvo in šport Milan Zver.
Zakoni po žensko
V	konferenčni dvorani občinske knjižnice v Tržiču bo jutri ob 17. uri predstavitev zgoščenke z zakonodajo v korist ženskam. Spregovorile bodo od-bornica Silvia Altran, predsednica deželne komisije za enake možnosti Renata Brovedani, javna pravobranilka občine Tržič Maria Teresa Bellucci, odgovorna za pravni urad tržiške občine Mirella Di Donna in svetnica goriške pokrajine Fulvia Raimo.
Zahvala in oddaja
Ravnateljica slovenskega didaktičnega ravnateljstva iz Gorice in pripravljalni odbor za proslavo 150-letnice štan-dreške osnovne šole se zahvaljujeta društvoma Štandrež in OK Val ter vsem posameznikom, podjetjem, bančnim zavodom in ustanovam, ki so sodelovali pri pobudah ob jubileju šole Fran Erjavec in pripomogli, da so lepo uspele. Naj dodamo, da so se ekipe slovenskega programa na mreži RAI pogosto zadrževale v Štandrežu in v celoti posnele zaključno prireditev v telovadnici. Zato bo zadnja oddaja Tu pa tam v letošnji sezoni posvečena ravno 150-let-nici osnovne šole v Štandrežu; podpisujeta jo Luana Grilanc in Martina Re-pinc. Oddaja bo na sporedu na frekvencah Slovenske televizije RAI nocoj ob 20.50, v ponovitvi pa v četrtek, 21. junija, ob istem času.
Skate-board šola
Športno združenje Olympia ponovno odpira skate-board šolo od 18. do 29. junija na igrišču telovadnice na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Trener bo Miha Vogrinčič; informacije in vpisovanje na tel. 335-5952551 (Damijana Češčut).

Fundacija Cassa di Risparmio di Gorizia obvešča uporabnike, da bodo v dneh 21., 22. in 25. junija 2007 uradi na Korzu Italija 110 zaprti javnosti zaradi selitve. Redna dejavnost bo stekla 26. junija v novem sedeZu na ulici Carducci 2 v Gorici s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.15 do 13.15.
¡i il
			Vaše zamisli so naši načrti	www.fondazionecarigo.it
1 2 Nedelja, 17. junija 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
NOVA GORICA - Ugibanja o lokaciji za megazabavišče
Vrtojbensko-Biljenski griči: »nesprejemljivo«
Zemljišče je v državni lasti, zato bi se izognili špekulacijam
Na Goriškem se zadnje dni pojavlja veliko ugibanj glede lokacije načrtovanega megazabavišča, projekta novogoriškega HIT-a in ameriškega Harrah's Entertain-menta. Na uradni predstavitvi projekta, ki je potekala na začetku meseca, je bilo rečeno, da se investitorji odločajo med šestimi možnimi lokacijami na območju Goriške, podrobnosti pa niso želeli razkriti. V javnosti se že pojavljajo govorice, da gre za območja na Ajševici, na Okroglici, v bližini šempetrske Iskre Avtoelektrike, na Vogrskem in na območju Vrtojbensko-Bi-ljenskih gričev. O slednjih je bilo v zadnjem času še največ slišati. Vendar temu odločno nasprotujejo v območni enoti Kmetij-sko-gozdarske zbornice.
Kjerkoli že bo stalo megazabavišče, bodo morali njegovi snovalci upoštevati dejstvo, da bo to pravzaprav »mesto v mestu«, ki bo potrebovalo veliko električne energije, vode in bližino čistilne naprave, če že ne kar lastno. Zato bo morala izbrana lokacija zadostiti vsem naštetim pogojem oziroma jih omogočati. Obenem pa bo potrebno upoštevati tudi to, da velikega igralniškega in menda visokega hotelskega kompleksa ne bo moč umestiti kamorkoli. Po tej plati imajo morda prav zagovorniki lokacije na Vrtojbensko-Biljenskih gričih, saj tamkajšnja pokrajina omogoča gradnjo v terasah, zemljišče pa je v državni lasti, zato bi se bilo moč izogniti raznim špekulacijam okrog njegove cene. V javnosti namreč vlada veliko zanimanje za bodo-
čo lokacijo tudi zato, ker bi posamezniki radi vnaprej kupili kos zemlje, ki bi ga kasneje drago prodali investitorjem.
»Megazabavišče na požarišče«
Vrtojbensko-Biljenski griči so sicer v lasti države, v najemu pa jih ima vipavski Agroind. Tam se namreč nahaja kmetijsko zemljišče prve kategorije, ki ga pokrivajo vinogradi; gre celo za najobsežnejši strnjen vinograd v Sloveniji. »To je nesprejemljivo. Gre za krasno lego, ki ima tudi svojo blagovno znamko vina. Iskreno upam, da se ne bodo odločili za to lokacijo,« je povedal predsednik sveta novogoriške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Tomaž Šinigoj, ki meni, da na Goriškem ni primernega prostora za megazabavišče. Sam predlaga, da ga postavijo na komenskem Krasu, na območju, kjer je lansko leto divjal požar in ki se sedaj sanira. Evropska unija je sicer svojim članicam pred časom predlagala direktive o krčenju vinogradov z namenom skupne ureditve vinskega trga. Po tej plati izgleda krčenje omenjenih vinogradov na državni zemlji zavoljo izgradnje megazabavišča »kot naročeno«. »Vendar še ne gre za dokončno evropsko direktivo. Menim, da to ni edini način za urejanje problematike presežka vin. Če enkrat zmanjšamo vinogradniške površine, so le-te za vedno izgubljene,« opozarja Šinigoj.
Kmetje: kaj bomo obdelovali?
Sicer pa ima svet območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Nova Go-
Vinogradi, ki naj bi jih načrtovano megazabavišče izgnalo.
fotok.m.
rica resne pomisleke v zvezi z napovedanimi »mega investicijami« na območju Goriške, kot so poimenovali projekta mega-zabavišče in Piramido - evropski aeronavtični muzej, ki bi vključeval tudi zabaviščne dejavnosti. O svojih pomislekih so obvestili predsednika slovenske vlade, Janeza Janšo, kmetijskega ministra Iztoka Jarca in goriške župane. »Investicijam ne nasprotujemo,« so zapisali v izjavi za javnost, »želimo in upamo pa, da bodo postavljene na zemljiščih, ki niso kmetijska oziroma so za kmetijstvo marginalnega pomena. Ne bomo pa pristali na to, da bi se za najboljša kmetijska zemljišča spreminjali namembnost in občinski prostorski plani. Tudi kmetje smo del družbe in s takimi posegi v prostor bi se še poslabšala konkurenčnost goriškega kmetijstva.«
Novogoriški predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Šinigoj je v nadaljevanju še zapisal, da se zadnja leta v Sloveniji na parolah gospodarskega razvoja in poceni stanovanjske gradnje gradi na najboljših kmetijskih površinah in se s tem uničuje kmetijstvo kot panogo. »Po eni strani bi radi zdravo hrano, po drugi pa nas sploh ne zanima, kje se bo ta pridelovala. Mnenja smo, da te investicije ne sodijo v naš prostor. Slovensko podeželje je lepo, tako kot je, in ne potrebuje barvnih luči, da bi bilo lepše. Priložnosti teh investicij pa ne odtehtajo nevarnosti, ki bi bile posledica le-teh,« je prepričan Šinigoj.
Katja Munih
ŠTANDREŽ - Priljubljena domačinka je praznovala 70. rojstni dan
Lep Nelin jubilej
Rada potuje v prijetni družbi - Ko se vrača domov, jo na terasi čakajo njene cvetlice
Ženske ponavadi nerade izdajo svojo starost. Rajši si kaj odvzamejo, da izgledajo mlajše, posebno tiste, ki se lepo nosijo. S to gospo pa ni tako. Ponosna je na svoja leta in jo nič ne moti ter to vsem in brez nikakršnega obzira pove, da jih ima že 70. To je lepa obletnica, ki jo je dočakala 5. junija letos.
Kdo pa j e ta gospa? To j e Nela Paoletti iz Štandreža, naša Nela, ki jo go riš ki Slo ven ci in mno go tr žaš kih Kraševcev prav dobro poznajo. Na Goriškem je vedno prisotna pri vsakem kulturnem dogodku, redno obiskuje predstave v Kulturnem domu in v drugih prosvetnih društvih. Članica je goriškega slovenskega planinskega društva in sesljanskega jadralnega kluba Čupa, kjer je bila svoj čas tudi odbornica, dolgoletna duša kluba, pripravljena na kakršno koli pomoč. Z njenimi »bosančki« se vsi radi posladkajo. Rada ima morje in planine, kamor zahaja, če ima čas. Dolgo let je

Nela Paoletti
bila učiteljica na Goriškem, Tržaškem in celo v izgubljeni vasici blizu Bellu-na. Pokoj je dočakala v Števerjanu, kjer je poučevala na osnovni šoli Alojza Gradnika. Od takrat je preteklo že dosti vode pod soškimi mostovi.
Življenje ji ni bilo vedno najbolj naklonjeno, saj je ostala vdova že pri mladih letih. Mož Bruno jo je zapustil po hudi bolezni s štirimi otroki in vsemi drugimi težavami, ki so iz tega izhajale. Hčerki sta imeli komaj dve le ti, ko jo je do le te la ta ne sre ča. To sta
dvojčici Maša in Magda, sedaj lepi gospodični. Sinova Danijel in Peter sta dala Neli po dva vnuka: Danijel z Mi-helo sta jo razveselila z Gajo in Gregorjem, Peter in Alenka pa z Ginev-ro in Gabrijelom.
Najljubši trenutek za našo slav-ljenko je, ko stopi na avtobus in odpotuje. Blizu ali daleč ni pomembno, samo da potuje v prijetni družbi. Vsekakor se rada vrača domov, v Štan-drež, kjer jo na terasah čakajo njene cvetlice; ima jih toliko, da na njih ni prostora za nič drugega. Vedno jih neguje in zaliva. Rada pove, da so bile rože rešitev v kriznih trenutkih. Nela je hči najstarejše Štandrke, ki pri 92 le ti vo di bar » pri va gi«; to je na ša Ivan ka Na nut.
Dra ga Ne la, vsi ti že li mo, da bi ti nadaljnja življenjska pot prinesla veliko sreče in ljubezni vseh tvojih dragih in da bi še dolgo potovala - a ne sama, pač pa s tistim, ki te ima rad. (S.A.)
ŠTANDREŽ - Zaključil se je Štabeach
»Fiake« ne poznajo
Gledalce osvojile nogometašice
Tekmovanje in navijanje pod dežjem
SOVODNJE
Junijski večeri
V Sovodnjah se pripravljajo na vsakoletni praznik občinske samostojnosti. Letošnja novost je soudeležba vseh krajevnih društev, zato bodo Junijski večeri ob občinskem prazniku, kot so večdnevna praznovanja poimenovali, zaobjeli od športa do otroških dejavnosti, od razstav domačega vina in kruha do tekmovanja v košnji in še marsikaj drugega. Praznik se začenja jutri z nogometom in odbojko; ob 18.30 bo na Peči startal nogometni turnir, na katerem se bodo pomerile moške in ženske ekipe. Ravno tako na Peči bo v soboto kotalkarska revija, ob kateri bodo uradno predali namenu obnovljeno ploščad. Vrhunec praznovanj bo prihodnjo nedeljo ob 19. uri; na slovesnosti, na katero vabijo občane, prijatelje in upravitelje iz sosednjih občin, bo župan potegnil obračun leta in navedel načrte za naprej, obenem pa bo nagradil zaslužne domačine, najboljše vinogradnike in peke kruha.
bumbaca
Mlahavosti in brezvoljnosti Štandrež-ci prav gotovo ne poznajo. To nam potrjuje tudi letošnji šestnajsti turnir Štabeach v moškem in ženskem malem nogometu, ki je ves minuli teden potekal na dvorišču kulturnega doma Andrej Budal in se je zaključil v petek, ko so odigrali moško finalno tekmo. Za lovoriko turnirja se je potegovalo sedem moških in šest ženskih ekip. Zmago v moški konkurenci so osvojili Vr-hovci, ki kljub večernemu nalivu med finalno tekmo nasprotnikom niso prizanesli. Da se moški od nežnejšega spola lahko marsikaj naučijo celo v nogometu, pa priča atraktivna in napadalna igra deklet, ki je navdušila gledalce. Zmago v tej kategoriji so si priborile Sovodenjke, ki so v finalnem der-biju ugnale Štandrke.
Organizator nogometno-rekreativne junijske pobude, ki že nekaj let nadomešča odbojkarski turnir na mivki, je društvo Oton Župančič in še predvsem njegov mladinski odsek, v imenu katerega nam je predsednica Katja Gaeta povedala, da so iz organizacijske plati povsem zadovoljni, saj je dom na Pilošču vsak večer obiskalo veliko radovednežev, ki so v prijetni družbi in ob dobro založenem kiosku Floridita navijali ob razburljivih tekmah.
Tradicionalno junijsko prireditev je sinoči sklenil koncert doberdobske rock skupine Blek Panters, ki so s komadi v pristnem dobrdobskem narečju in ob poskočnih ritmih potrdili, da »fiaka« v kulturnem društvu Župančič ne domuje. (vs)
GORICA - GMD izdala knjigo p. Korošaka
Odgovori frančiškana na teološka vprašanja
Frančiškan p. Bruno Korošak, zaslužni profesor v pokoju, je ob pripravah na bližajoče se jubilejno leto ustanovitve frančiškanskega reda - leta 2009 bo red slavil 800-letnico obstoja - sestavil novo knjigo, kije pravkar izšla pri Goriški Mohorjevi družbi z naslovom »Saggi di teologia dogmatica«. Gre za zbirko kritičnih misli na sodobna teološka vprašanja, o kate-	NovA KNJIGA rih je avtor že pisal v svojih knjigah in člankih, ki so izhajali tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku. P. Korošak je namreč dolga leta poučeval na rimski papeški univerzi Urbanianum, občasno tudi na zavodih Anonianum, Marianum in Teresia-num, in je zlasti ob soočanju s študenti, ki so prihajali z različnih kulturnih območij, poglabljal svoja teološka razmišljanja.
Knjiga je razdeljena na šest poglavij z naslovi Kristologija, Pnevmatologija, Antropologija, Ekleziologija, Sakramento-logija in Eshatologija. »Svoja teološka razmišljanja avtor predstavlja bralcu na sebi lasten izzivalni in izvirni način, s katerim želi z odprtostjo in spoštljivostjo vzpostaviti dialog s sogovornikom. Saj se
gmd
ravno v osebnih stikih z različnimi kulturami avtor zaveda, kako težko je prenesti evropsko teološko dediščino v svet, ki ima drugačne miselne strukture, a je istočasno vendarle odprt za nadnaravno in božje. Pri tem se p. Korošak ne ustavi pred zaprekami, ki jih lahko postavlja že sam teološki jezik in način teološkega razmišljanja,« so zapisali knjigi na pot pri GMD.
Knjiga p. Korošaka pomeni nedvomno kritičen in poglobljen študij frančiškanskega kulturnega izročila, ki poskuša osvetliti marsikatera vprašanja, ki jih zastavlja današnji čas.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 17. junija 2007
13 1
GORICA - Slovensko društvo priredilo izlet
Upokojenci po Karantaniji
Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, za upokojence obvezen postanek
Mesec junij je zelo primeren za potovanja ali izlete. To je izkoristilo Društvo slovenskih upokojencev za Goriško, ki je priredilo potovanje na Koroško. Tja sta 2. junija odpotovala dva avtobusa s skoraj sto udeleženci z namenom, da bi obiskali deželo, kije bila zibelka slovenstva, prva najznamenitejša domovina naših prednikov, nekdanja država Karantanija. Najprej so si izletniki ogledali Celovec in zunanjost deželne stavbe z muzejem, ki hrani veliko umetnostnih in zgodovinskih spomenikov, med temi tudi najpomembnejši knežji kamen, simbol nekdanje knežje oblasti iz dobe, ko so po volji ljudstva ustoličevali koroške kneze-vojvode. Udeleženci izleta so najprej v avtobusu in nato na Koroškem po zaslugi dveh vodnikov poslušali govore o preteklosti Karantanije in današnji Koroški.
Obvezen je bil postanek pri vojvod-skem prestolu, drugem simbolu karantan-skih knezov na Gosposvetskem polju. Sledila je vožnja na vrh Ostrovice, ki se ponaša z zgodovinsko pomembnim gradom, nato proti najbolj zavedni in trdni vasi Ra-
diše, znani tudi zaradi sončne lege in turizma. Tam so bili izletniki deležni prisrčnega sprejema na sedežu zelo aktivnega kulturnega društva, kjer jim je ubrano zapel domači mešani zbor. Po nagovorih in pozdravih predsednikov društev so izletniki nadaljevali pot h Gospe Sveti, kjer sta vodnika obrazložila zgodovino in pomen veličastne gotske cerkve, ki jo je ustanovil v 8. stoletju prvi koroški škof Modest. Ves dan je bilo vreme izletnikom naklonjeno, le na poti proti Gorici se je lotil dež, ki pa ni mogel več skvariti zadoščenja zaradi lepega izleta. Živahna družba se je v veselem razpoloženju tudi po zaslugi dober-dobskega harmonikarja srečno vrnila domov, obogatena z nepozabnimi vtisi na izredno zanimivo in lepo Koroško.
Izletništvo je med najbolj pribljub-ljenimi dejavnostmi goriškega društva, v katerega je včlanjenih preko štiristo upokojencev. Izleti so priložnost za druženje, obenem pa tudi in predvsem za osebno obogatitev. Zakladov na širšem Slovenskem je še in še, zato se že pripravljajo na naslednje izletniške podvige. (EPD)
NAROČNIKOM
■OBSKtGM
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE (Fabris), ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00 -18.45 - 20.20 - 22.15 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«.
Dvorana 2: 15.00 - 16.50 - 18.00 »I Robinson - Una famiglia spaziale«; 20.10
-	22.10 »U.S.A. contro John Lennon«. Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Pirati dei Ca-raibi - Ai confini del mondo«. CORSO Rdeča dvorana: 17.30 - 20.00
-	22.30 »Ocean's 13«.
Modra dvorana: 15.50 - 17.45 - 20.00
-	22.15 »Quattro minuti«. Rumena dvorana: 16.15 - 18.45 - 21.15 »Ocean's 13«.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 -18.30 - 20.15 - 22.10 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«.
Dvorana 2: 14.45 - 17.40 - 20.40 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mon-do«.
Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.10 - 22.20 »Ocean's Thirteen«. Dvorana 4: 15.40 - 17.40 - 20.00 - 22.00 »Io e Beethoven«.
Dvorana 5: 14.30 - 16.30 - 18.30 »I Robinson - Una famiglia spaziale«. NOVA GORICA: 19.00 »Drkajva skupaj«; 21.00 »Številka 23«.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializaci-
LOČNIK - Društvo Sabotin iz Štmavra priredilo tekmo v ribolovu
V	dvoje je lepše
V	kategoriji Ona in On so namakali trnke v parih - Skupno ujeli 62 kilogramov postrvi
Od časa do časa se društva potrudijo, da svojim članom ponudijo tudi dejavnosti, ki niso vezane na njihovo običajno delovanje. To je primer kulturnega društva Sabotin iz Štmavra, ki enkrat letno za člane in prijatelje priredi tekmovanje v ribolovu. Pred kratkim je potekala njihova četrta tovrstna pobuda.
Za prizorišče so Štmavrci izbrali umetno jezero pri opekarni v Ločniku, kjer se je zbralo skoraj štirideset priložnostnih ribičev obeh spolov. V večini primerov je šlo za neizkušene rekreativce, za katere je to bila predvsem priložnost za sprostitev in nekoliko drugačno nedeljo v veseli družbi. Tekmovanje, ki je veljalo za četrti pokal Postrvi, so razdelili na tri kategorije, in sicer na Najmlajše, Člane in Kategorijo Ona in On. Dan prej so v jezero spustili 100 kilogramov postrvi, med tekmovanjem pa so jih ujeli 62 kilogramov. Zmaga je šla tistemu, ki je v predvidenem času ujel največ kilogramov slastne ribe; pri kategoriji Ona in On pa so tekmovali v parih in na koncu sešteli ulov obeh soribičev. Sledila sta nagrajevanje in družabnost z loterijo; za vse prisotne so skuhali tudi paštašuto, pa tudi kaka postrv se je znašla na krožniku.
Tekmovanje je prineslo naslednje rezultate po kategorijah: Najmlajši: Sandi Z ribiškega	Persoglja, Denis Robazza; Člani: 1. Jožef
te kmovanja	Devinar, 2. Franc Valentinčič, 3. Daniele Va-
v Ločniku	lentičič; Ona in On: 1. Gianluca Pelicon -
Andrea Krebs, 2. Drago Pisk - Majda Mrak, 3. Edi Lutman - Martina Hlede.
jo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Rismondo, 6, v Gorici. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila.
M Izleti
Jj Obvestila
foto vip
Na ljubljanski medicinski fakulteti je iz stomatologije uspešno diplomiral
Simon Cernic
Novemu "dentištu " čestitata družini Černic in Uršič.
KD DANICA prireja tradicionalni izlet v Laško,
na Praznik cvetja in piva, ki bo 14. in 15. julija; informacije na tel. 339-7484533 (Dolores). MLADINSKI ODSEK KD BRIŠKI GRIČ
organizira izlet v Gardaland 8. julija. Cena izleta znaša 38 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 320-1817897 (Daniela).
DRUŠTVO KRVODAJALCEV GORICA
prireja v četrtek, 21. junija, ob 20. uri v občinski dvorani v Krminu predavanje o nevarnosti klopa.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo z 18. junijem do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro.
OVERNIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valenti-nis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica - Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgori-zia.it« ali na tel. 800-955957.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -Konferenca za Italijo prireja v petek, 22. junija, ob 20.30 pod lipo v Števerjanu (Klanec 14) slovesnost ob 16. obletnici osamosvojitve Slovenije. V nedeljo, 1. julija, pa se bo ob 11.30 z mašo v goriški stolnici začelo srečanje v Italiji živečih Slovencev, ki se bo nadaljevalo v gostilni Ca Tullio na poti za Gra-dež; predviden je kulturni program ob udeležbi predstavnikov državne in deželne vlade.
TEČAJ KRANIO-SAKRALNE TERAPIJE 1. stopnje bo v Gorici vodil Samo Lut-man v drugi polovici avgusta; informacije na tel. 393-7958254.
ZCPZ Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje.Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba inglasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija na naslov: ZCPZ, ul. Donizetti 3, 34133 - Trst.
ZDRUŽENJE »AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA« vabi na dan odprtih vrat danes (9.30-12.30 in 15.30-18.30) na sedežu združenja pri goriški železniški postaji (nasproti APT-ja). Na programu bo razstava vlakcev ter za odrasle in otroke bodo nameščene tračnice, na katerih bo mogoče preizkusiti lastne modele.
ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA vabi člane in prijatelje na tradicionalni Pik nik danes na sedežu društva v Sovodnjah. Program: ob 8. uri prosto tekmovanje v ribolovu na Vipavi (vpisovanje na sedežu od 7. ure dalje); ob 9. uri malica; ob 12. uri kosilo; ob 13. uri tekmovanje v metu puščic za vse prisotne, z bogatimi nagradami; ob 14. uri tekmovanje v briškoli z bogatimi ga-stronomskimi nagradami; ob 15. uri tombola z bogatimi nagradami; ob 16. uri žreb loterije.
ZSŠDI obvešča, da bo do 22. junija urad v Gorici odprt od 10. do 12. ure.
ŠZ OLYMPIA ponovno odpira skateboard šolo od 18. do 29. junija na igrišču telovadnice ŠZ Olympia na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Trener šole bo Miha Vogrinčič; informacije in vpisovanje na tel. 335-5952551 (Damijana Češčut).
H Prireditve
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na tradicionalno laško svetoivansko kre-sovanje v cetrtek, 21. junija, od 20.45 dalje. Družabni večer bo v prireditvenem prostoru v Selcah. Ob priložnosti bo tudi nagrajevanje najlepših vencev.
SKD HRAST prireja drevi ob 20. uri Zaključni koncert na dvorišču pred žup-niščem v Doberdobu. Gost večera bo Dekliški pevski zbor Radovič pod vodstvom Damijane Vončina.
SKLAD DORČE SARDOČ, knjižnica Da-mir Feigel, Raziskovalni center Leopoldo Gasparini in Državna knjižnica v Gorici vabijo na predstavitev knjige Dorče Sardoč L'orma del TIGR - Te-stimonianza di un antifascista sloveno / Tigrova sled
Pričevanje o uporu primorskih ljudi pod fašizmom v četrtek, 21. junija, ob 18. uri v konferenčni dvorani Državne knjižnice v Gorici. O knjigi bodo spregovorili Lida Turk, Boris Peric, Milan Pahor in Dario Mattiussi.
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ IN OV ROMJAN vabi na prireditev z naslovom Lahkih nog v svetu not... danes ob 18. uri v prireditvenem prostoru v Selcah. Glasbeni večer bodo izoblikovali Starši ensemble in skupina Mali romjanski mu-zikanti ter gojenci tečaja lahke glasbe Glasbene matice pod vodstvom An-drejke Možina. Sledila bo večerja (obvezna rezervacija na tel. 340-1597225).
ZSKD, Unione società corali del FVG, Glasbena Matica, RAI Deželni sedež za FJK Slovenski program vabijo na glasbeni večer Zasul si me z zvezdami-Pa-vletu Merkùju ob 80. jubileju v torek, 10. julija, ob 21. uri na Devinskem gradu (v primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. 040-635626); korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-531495), od ponedeljka, 25. junija do torka, 10. julija od 9. do 13. ure.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Milice Pahor darujejo letniki 1946 170 evrov za center za rakasto obolenje - Via di Natale v Avianu.
H Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
SHELL - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60
TRŽIČ
SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5
KRMIN
API - Ul. Isonzo GRADIŠČE
AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu
TURJAK
AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31
FOLJAN
AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS
API - Ul. XXV Maggio 3/A
1 4 Nedelja, 17. junija 2007
KULTURA
/
ŠTANJEL - točno na dan stoletnice rojstva slavnostni večer v čast umetnika Lojzet Spacala
Velik mojster sobivanja,
je znal biti domač in svetovljanski
Predstavili knjigo Nočni cvet, ljubeče pričevanje sina Boruta o svojem očetu
Bilo je 15. junija 1907 na skromnem podstrešju v Trstu. Bilo je 15. junija 2007 na grajskem dvorišču v Štanjelu. Sto let razmaha, protagonist obeh dogodkov pa isti: Lojze Spacal. Točno sto let po njegovem rojstvu na Rossettijevi ulici, mu je kraj, ki mu je pred skoraj dvajsetimi leti posvetil galerijo s stalno umetniško zbirko, pripravil slovesen poklon. V sklopu vrste do godkov, ki se vrstijo v teh mesecih, so tako primerno počastili umetniško pot in življenje tega velikega ljubitelja Krasa in Kraševcev: najbolj seveda z veliko razstavo njegovih grafik, ki bo do konca leta na ogled v šta-njelski galeriji.
Spacalov večer se je pričel s predstavitvijo knjige Nočni cvet -Spo mi ni na oče ta, ki jo je v slo ven ski in italijanski verziji napisal njegov sin Borut. Obe je izdalo Založništvo tržaškega tiska, prireditelji pa so se odločili, da bo o knjigi spregovorila ...kar knjiga. In tako je na štanjelskem grajskem dvorišču zaživela pripoved umetnikovega sina, šestdesetletnega zdravnika Boruta Spacala. Glas mu je posodil igralec Anton Petje, branje odlomkov (enega objavljamo v celoti) pa je s svojim saksofonom obogatil Tomaž Nedoh. Pred res številnim občinstvom so zaživeli dogodki iz umetnikovega življenja, na primer prva prodana slika (do kupčije je prišlo na Višarjah), a tudi tisti iz družinskega življenja. Borut Spacal je tako ene kot druge opisal z veliko mero človeške to pli ne, kot v nes konč no dol gem namišljenem pogovoru z očetom, ki gaje nagovarjal zdaj atek, tatek, zdaj tata ... Poslušalcem je predstavil večinoma nepoznano plat Lojzeta Spacala, tisto najbolj intimno; pripoved
je bila očitno prepričljiva, če so v teku večera prodali preko sto dvajset izvodov knjige in je avtor večino večera preživel ob njihovem podpisovanju.
Pred urad nim de lom slo ves nos -ti so razglasili tudi zmagovalce natečaja Homage Spacalu, ki sta ga priredila Društvo za umetnost Kons in Foto video krožek Trst 80. Žirija, ki so jo sestavljali Marino Baldini, Giulio Montenero, Saša Quinzi, Fulvia Zu-dič, Tanja Spacal in Martin Spacal, je med dva in pet de se ti mi de li so glas no izbrala umetniška izdelka Pavla Hro-vatina in Franka Vecchieta. Vseh dvainpetdeset del si bo mogoče ogledati v tržaškem Narodnem domu, na razstavi, ki jo bodo odprli v petek, 22. junija. »Institucionalni« del Spacalo-va večera, ki ga je povezoval Rafael Vončina, je uvedel pozdrav gostitelja, komenskega župana Uroša Slamiča. Spacalova galerija v Štanjelu, ki bo prihodnje leto slavila svojo prvo dvajsetletnico, je biser in središče kulture na Krasu, je dejal župan, zaradi česar so Kraševci umetniku še posebno hvaležno. »Lojze Spacal, hvala vam za vaše sanje, ki so postale del nas,« je tako kot pred sedmimi leti na pokopališču v Škrbini svoj štanjelski nagovor zaključil Slamič.
Prisotne je nato nagovoril predstavnik Republike Italije in slovenskega zamejstva, podtajnik Miloš Budin, ki je počaščen sprejel vabilo umetnikovega vnuka Martina, da spregovori na šta njel ski slo ves nos ti. Na Loj ze -ta Spacala smo tržaški Slovenci zelo ponosni, ker je užival širok ugled, je dejal podtajnik, še toliko bolj, ker so nanj ponosni tudi italijanski someščani: Spacal je umetnik, kije povezoval
Na Štanjelskem praznovanju stoletnice rojstva Lojzeta Spacala je navzoče nagovoril podsekretar Miloš Budin. Desno spodaj posnetek z rtazstave
kroma
in poosebljal možnost sobivanja ter spoštovanja v prostoru, ki se je za časa njegovega življenja dramatično de lil. Bil je ve lik umet nik in ve lik člo -vek, ki je zasledoval nam podobne cilje: biti domač, tržaški, kraški, a istočasno tudi svetovljanski in moderen. Bivši ambasador Drago Mirošič se je s Spacalom najraje srečeval na sprehodih po ljubljenem Krasu. Tesno sta tu di so de lo va la, ko se je po ro di la za -misel o stalni umetniški zbirki: »Skupaj sva iskala primerno lokacijo, Spacal pa je vztrajal, da mora biti na slovenski strani meje. Naposled je odločitev padla na porušeni štanjelski grad.« Mirošič se Spacala najraje spominja kot umetnika-velikana, ki je vse do konca ost al skromen kraški človek: Kraševci so mu hvaležni, ker je Kras in Istro ponesel v svetovne galerije.
Petkovo slovesnost na štanjelskem gradu je s svojim prijetnim glasom obogatila pevka Jadranka Juras (na klaviature jo je spremljal pianist Milan Stanisavljevic), preden so se obiskovalci prepustili vonjavam kraških dobrot in ritmom skupine Šukar, pa je o do slej naj ob sež nej šem pre gle -du Spacalovih grafik spregovoril Franko Vecchiet, kije bil s Tino Jazbec njegov kurator. Na razstavi so ob preši, s katero je Spacal odtisnil večino svojih del, na ogled številne umetnine, ki jih je slikar ustvarjal skozi svoje dolgo življenje, a tudi dolg proces, ki je stal za vsako: skice, prehodni rezultati ... Tipično kraški motivi se prepletajo z istrskimi, abstraktne upodobitve z realističnimi: Kraški borjač z Luninim svitom v Savudriji, Bazoviške žrtve s Črnim udarom v Čileju.
Poljanka Dolhar
IZ KNJIGE BORUTA SPACALA
Tolminski kamen je bil prava skulptura
»Tudi ti, tata, si prišel do svojega fičota. Seveda je bilo treba to kupčijo praznovati, zato si se odločil, da boš celo družino peljal na potovanje z novim avtomobilom. Bilo je to prvič in tudi zadnjič.
»De set dni bo mo kro ži li po Sloveniji. Spali bomo v šotoru po kam pih. Vso hra no bo mo vze li s se -boj in sami si bomo kuhali.« Tako so se začele priprave: šotor, zložljive postelje, napihljive blazine, hladilna torba, spalne vreče, pa še toliko druge ga. Ma ma te je gle da la zas kr blje -no: »Kako bomo v avto zložili vso to prtljago.« Napočil je dan odhoda. S težavo smo se v avto nekako skobacali. Savo in jaz na zadnjem sedežu, oba sva bila že blizu meter devetdeset. Zme raj na zad njem sede žu med na ma ve li ka tor ba in na ko le nih hla -dilni zaboj. Ti in mama na prednjih se de žih, na stre hi pa vi so ko na ba san prtljažnik.
Nekako bi že šlo, če ne bi že prvi dan našega potovanja, v rečni strugi, ne spominjam se dobro, če je to bilo v Tolminu ali Kobaridu, staknil ve lik ka men. Ta ka men te je po pol -noma prevzel in nemogoče te je bilo prepričati, da ga ne bi natovoril v avto. Tako se je mama znašla s tisto skalo pred svojim sedežem in nogami dvignjenimi na armaturno ploščo.
Ko s mo zvečer prišli v kamp sva sinova morala pripraviti šotor, postelje in blazine. Mama si je ma-
sirala meča, ti pa si občudoval tvoj kamen, opazoval njegove žile, mu gladil površino.
»Je zares potrebno, da s seboj vlečemo ta kamen?« je tožila mama. »To ni kamen, je skulptura. Samo dobro ga poglej! Ti Milojka, ne veš, ko li ko ka men po me ni nam Kra šev -cem.« Mama je kar naprej godrnjala in si masirala meča.
Drugi ali tretji dan našega potovanja se je avto na strmini ustavil.« (...) »Mama ni zmogla več: »Gigi, ali ostane kamen ali pa jaz!« Potem je pa prišlo do kreganja. Ti si zatrjeval, da ima tisti kamen dušo in govori. Sinova sva molčala malo odmaknjena. (...) Težav pa še nikoli ni bilo konec. Peti dan je začela vreti voda v motorju. Opremili smo se z zalogo stekle nic in po vsa ki strmi ni smo se ustavljali ter dolivali svežo vodo v hladilnik. Ti si kar naprej govoril, da tistega kamna ne boš odvrgel za no-be no ce no, ma ma pa je ku ha la je zo in s te boj sploh ni več go vo ri la.« (... ) »Končno smo avto ustavili pred hišo v Piranu. Z bratom sva raztovo-rila prtljago. Ti si počakal, da mame ni bilo na vidiku, potem si pa rekel: »Pomagajta mi no, da vržemo v morje to prekleto skalo.« Kamenje izgubil dušo, nič več ti ni govoril, lahko je tudi končal na morskem dnu, ribam v veselje.«
(Borut Spacal, Nočni cvet. Spo-mi ni na oče ta)
UL. CARSIA, 45 - OPCINE Tel. 040/213579 e-mail: info@kralj.it
PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE NOTRANJIH PROSTOROV
POHIŠTVO VRATA STOPNIŠČA POHIŠTVENI DODATKI MIZARSTVO
EDELJSKE
Nedelja, 17. junija 2007 1 5
APrimorski
r	dnevnik
M
Od upravnih volitev je preteklo že dovolj časa, da lahko z umirjeno odmaknjenostjo razmišljamo	o vprašanju, kakšno vlogo so imeli pri teh volitvah Slovenci. Tu seveda mislimo na goriško in na de-vinsko-nabrežinsko občino, torej na dve upravi, kjer smo Slovenci prisotni v dokaj velikem številu in kjer je imel naš glas tudi nekaj teže.
Volitve v teh dveh občinah nimajo veliko skupnega. Pravzaprav nimajo nič skupnega, z izjemo dejstva, da smo de tako v Gorici kot tudi v devinsko-nabrežinski občini Slovenci znašli na čistini oziroma pristali v opoziciji. V Na-brežini smo bili tam že prej, v Gorici pa je to novost in, glede na ljudi, ki zasedajo vidna mesta v novi upravi, šokantna novost.
Pa pojdimo po vrsti in začnimo pri Gorici, večji in navsezadnje tudi pomembnejši občini.
Pred petimi leti so se Slovenci v Gorici podali v volilni boj brez velikega upanja v zmago. prej je mestu vladala desnica, župan Gae-tano Valenti je bil še kar priljubljen, Gorica je sploh veljala za mesto, kjer ima desni tabor večino, tako da je bila Brancatijeva kandidatura velik izziv. Izziv je uspel in Brancati je zmagal.
Pet let kasneje tiste evforije ni bilo več. Brancatija je pokopalo kar nekaj okoliščin, od kompleksnosti ekološkega odnašanja smeti do kamer na semaforjih. Tu smo pogosto slišali namig, da je za Bran-catijevim »odstrelom« tudi prevelika naklonjenost Slovencem, tako slovenski manjšini na Goriškem kot tudi sosednji Sloveniji. Ta trditev je zelo verjetno resnična, kajti meščanska Gorica ni gledala na vstopanje Slovenije v Evropsko unijo z našimi očmi: na dan velikega slavja na trgu pred goriško severno postajo, je bila gneča na slovenski strani meje velika, na italijanski strani pa je sploh ni bilo in pred velikim platnom, ki so ga nastavili z namenom, da bi slovesnosti lahko sledili tisti Goričani, ki bi se ne mogli preriniti na trg, sploh ni bilo gledalcev. Seveda pa je ocena, ali in v kolikšni meri je to vplivalo na odločitev, da Bran-cati ne bo več kandidat, zelo tvegana; ostaja pa dejstvo, da mimo tega elementa pri oceni dogajanj verjetno ni mogoče.
Vsekakor se je leva sredina znašla v veliki zagati: Brancatija niso hoteli več kandidirati, skupnega kandidata pa ni bilo, kajti kar nekaj potencialnih kandidatov je odklonilo ponujeno kandidaturo. Vsi so namreč zaznali, da so odnosi v levi sredini tako skrhani, da nobenemu kandidatu stranke ne bodo zagotovile tistega zagona, ki bi bil potreben za zmago; da bo boj zelo tesen, je bilo namreč jasno od vsega začetka, saj je pred petimi leti Brancati zmagal z bo-rimi 26 glasovi razlike.
Tako se je leva sredina dokončno razbila in razdelila na dva dela. En del je podpiral kandidata marjetice Mosettija, drugi del kandidata SKP Bellaviteja.
Volilna kampanja se je tako začela v dokaj naelektrenem ozračju, ki se je vse do volitev še stopnjevalo. Človek skorajda ni zaznal, da je politični nasprotnih desna sredina in ne morda drugi kandidat leve sredine, začel se je oster boj za preferenčne glasove.
Slovenci pri tem nismo bili izjema, saj tako v stališčih Slovenske skupnosti kot tudi v stališčih Goriškega foruma skorajda ni bilo zaznati dejstva, ta je osrednji namen volitev zmaga leve sredine; glede na razmere najprej dosega drugega kroga volitev in nato skupni nastop.
Namesto teh prizadevanj pa smo zaznali pravi juriš na glasove znotraj levosredinskih strank. Medsebojnega obtoževanja in prerekanja je bilo na pretek, vmes tudi nemalo pritiskov na medije, tudi na naš dnevnik, seveda z obeh strani. Pa ne z namenom, da bi čim več ljudi prepričali, naj gredo na volišče, ampak le z lovom na glasove, ki so bili že itak levosredin-ski in opredeljeni za slovenske kandidate.
Po koncu volitev z rezultati, ki so bili za levo sredino porazni, pa smo bili celo priče sporočilom za tisk o uspešnosti strank oziroma kandidatov, o velikem številu pre-ferenčnih glasov in podobno. Nam pa se dozdeva, da smo Slovenci na goriških volitvah doživeli pekoč poraz, predvsem zato, ker nismo znali v trenutku, ko je bilo to še možno, prispevati k notranji ko-heziji leve sredine in smo se potem, v volilnem boju, predali vrtičkarstvu najhujše vrste. Sedaj imamo sicer res kar lepo število
občinskih svetnikov, vendar v večinskem sistemu opozicija ne pomeni veliko. S tem ne nameravamo trditi, da bi z enotnejšim nastopom slovenskih kandidatov ali vsaj z enotno strateško vizijo dosegli boljši rezultat ali celo zmago na volitvah, vsekakor pa mirno lahko rečemo, da se Slovenci nismo izkazali; kot manjšina smo imeli velik interes, da bi utrdili levo sredino, zapadli pa smo v medsebojno prerekanje in vrtičkar-stvo.
Kako težko je take odnose popraviti, pa smo tokrat videli v de-vinsko-nabrežinski občini. Tam je imela leva sredina na lanskoletnih pokrajinskih volitvah več kot 60-odstotno večino, letos se je predstavila enotna na volitve, vendar je doživela pekoč poraz. Poudariti gre, da so bili tudi slovenski politiki enotni, vse komponente leve sredine so bile strnjene v isti koaliciji in podpirale so istega kandidata. Nekaj očitno ni šlo po načrtih.
Devinsko-nabrežinska občina je bila od nekdaj zelo kočljiva, skrajno problematična, politično težko obvladljiva, ker jo sestavljajo skupnosti, ki se med seboj močno razlikujejo in so si bile dolga leta v bolj ali manj očitnem konfliktu. Osnovni podatek je, da Slovenci ne predstavljamo več
večine te občine; drugi podatek, da se je težišče, ki je bilo nekoč v Na-brežini, preselilo v spodnji del občine, predvsem zaradi velikega prirastka prebivalstva.
Kdor ne upošteva teh okoliščin, ne more resno računati na volilno zmago. In tu je leva sredina naredila kar nekaj napak.
Med temi je najočitnejša napaka v sestavi list; slednje so namreč v premajhni meri upoštevali zgoraj omenjeno razvejanost občine in spodnji, italijanski del, se v teh listah ni prepoznal v zadostni meri. Kot se čudno sliši, je tokrat skupni nastop škodoval, namesto da bi koristil. Če bi se leva sredina predstavila s kako listo več, če bi bili na glasovnici tradicionalni znaki strank, levih demokratov in marjetice ali vsaj oljke, s kandidati, ki bi enakomerno odražali stanje v občini, bi obstajala večja možnost, da bi glasove zbirala tudi med italijanskimi kandidati. Možnost, da župan Giorgio Ret prejme kar nekaj glasov med Slovenci, je obstajala že dolgo pred volitvami, zaradi Retove priljubljenosti in zaradi uspešnosti nekaterih njegovih posegov; zato je bilo treba več naporov vložiti pri zbiranju glasov v spodnjem delu občine.
Tega leva sredina ni naredila in to je bila druga napaka. Tudi
UPRAVNE VOLITVE IN SLOVENCI V ITALIJI
Ko emotivnost
prevladuje
nad racionalnostjo
dejstvo, da so bili glavni dogodki volilne kampanje osredotočeni na Nabrežino, od prve predbožične izmenjave voščil do predstavitve liste in do zaključnega koncerta, je pri prebivalcih spodnjega dela občine ustvarilo vtis, da jih levo-sredinska uprava ne bo obravnavala enakopravno. To seveda ni bilo res, to ni bil namen koalicije, vendar je prevladal ta vtis.
Na poraz leve sredine v de-vinsko-nabrežinski občini torej tokrat ni bistveno vplivala izbira županskega kandidata, saj se je na sicer redkih soočenjih zelo dobro odrezal, tudi ne spori v levi sredini, ki jih tokrat ni bilo, ampak drugi dejavniki, od ozemeljske neuravnovešenosti pri sestavi list in pri volilni kampanji, do priljubljenosti župana Reta in do splošnega volilnega trenda, ki levi sredini ni bil naklonjen.
Za konec še nekaj besed o slovenskih predstavnikih v občinskem svetu: Zastopstvo je skromno; kljub porazu bi lahko bilo številnejše, če bi si kandidati le nekoliko smotrneje organizirali pre-ferenčne glasove. Gre, glede na poraz, za marginalno vprašanje,m ki pa še enkrat kaže, da pri slovenski manjšini emotivnost prevladuje nad racionalnostjo. To je pravzaprav osnovna poanta teh volitev, tako v Gorici kot tudi v Nabrežini.
Bojan Brezigar
1 6 Nedelja, 17. junija 2007
NEDELJSKE TEME
/
Kako so praznovali dan kulture na osnovni
Josipa Abroma v Pevmi
up McJICJoai. l^nJUaj ¡.ü^fteti^v^^'
/Mfd Mi ÍUX i r ^ tyoucÁM
"L'uije-tvCx, i" "EL"
TJ tJL, t	i-
4/n
fk -
Xy /Iff^rbcAÁ ^ ria^JŽ, ^yifc/r* ziaXM^
✓iaAVO' km TlG^J^^	/vnjur
jpfi&wrji ^ /tMi /"iraV^' /rr^lWo. o?Ux
¿úiofi ,-^íyltc ¿y J^^ruLTn,
VTV mrfjr
XJ^A^ÍW^e /na /irt^W ^
J?:X. CME^W* v^vít" JWL. /^Xijl^^L	/ruiJwti ui.
BILjE KLO LLPDÁNWF



/	NEDELJSKE TEME	Nedelja, 17. junija 2007 1 9
KULTURNI
osebna izkaznica
ŠKD CEROVLJE MAVHINJE
Datum rojstva: 21. decembra 1990 Predsednik: Paolo Antonic Naslov: Mavhinje 50, 34011 Devin Nabrežina (TS) Kontakti: cerovljemavhinje@libero.it Dejavnosti: Festival amaterskih dramskih skupin, športno rekreacijske in druge kulturne dejavnosti
Odbor: Paolo Antonic, Mitja Terčon, Nataša Križmančič, Katja Antonič, Darja Gherlani, Suzana Crevato, Flavio Trampuž, Marino Grilanc, Robis Žužek, Dragica Šuc, Erik Iori, Vasilij Pipan
Zamejski Festival Amaterskih dramskih skupin najpomembnejša pobuda društva Cerovlje Mavhinje
NEKAJ ZGODOVINE...
Kopica mladih cerovskih »kraških veseljakov« se je leta 1989 začela zbirati v vaški gostilni »Pri Lini« z namenom, da v veseli družbi spet oživi zabava in z njo tudi tradicionalne pobude, ki so v zadnjih letih izumrle, prve med vsemi pustovanje in pepelnica, pa tudi praznovanje ob dnevu žena, sve-toivansko kresovanje, miklavževanje, itd. Ustanovitelji ne bodo nikdar pozabili mitičnega izleta na Misurine, ki je ostal v društveni zgodovini, pa tudi ostalih pobud, značilnih za delovanje v prvem letu.
Ustanovni akt so člani podpisali 21. decembra 1990 pri notarju Clarici v Trstu. Naslednjega leta so prvič priredili pobude ob raznih prilikah kot so praznovanje dneva žena v gostilni Ur-dih v Mavhinjah, svetoivanski večer s kresovnjem v Cerovljah, predvajanje diapozitivov Dušana Jelinčiča na Himalajo in prvi redni občni zbor članov društva. Občina je ponudila društvu v najem prostore bivše mavhinjske kon-zulte, kjer so si uredili društveni sedež. Z letom 1992 je bilo društveno delovanje že zelo pestro in živo. Poleg tradicionalnih pobud so odborniki in člani že pokazali zanimanje za amatersko dramsko delovanje, saj so v samem letu gostili kar štiri amaterske dramske skupine, tako v dvorani gostilne Urdih v Mavhinjah kot na odprtem, na dvorišču bivše cerovske osnovne šole in na trgu v Mavhinjah. Istega leta so prvič priredili pobudo »Jesenski pohod na Grmado in okolico«, ki je še vedno v teku. V naslednjem letu sta se dva avtobusa izletnikov odpravila v Avstrijo in na smučarske izlete na sneg. Aprila leta 1993 se je rodila pobuda »Pomladanski pohod po Mavhinjah in okolici«, ki se je v prihodnjih letih, in sicer aprila 1994, spremenila v »I. Pohod
prijateljstva Mavhinje - Gorjansko« z odprto mejo. Pobuda se je iz leta v leto uspešno ponavljala vse do leta pred vstopom Slovenije v Evropsko skupnost.
Leta 1994 se je z režiserko Majo Lapornik v društvu rodila dramska amaterska skupina, ki je ob priložnosti 50-letnice požiga štirih vasi (Cerovlje, Mavhinje, Vižovlje in Medjavas) uprizorila na mavhinjskem trgu predstavo »Uporni plameni«, katere ponovitve so se odvijale še na Repentabru, Opčinah in v Medjavasi. Istočasno sta brata Franc in Tomaž Fabec skupaj z društvenimi odborniki in devinsko-na-brežinsko upravo predstavila priložnostno zgodovinsko publikacijo o požigu štirih vasi v«Uporni plameni«, ki je izšla julija. Na predlog režiserke in mentorke Maje Lapornik ter nekaterih odbornikov se je v društvu porodila zamisel o festivalu, ki naj bi nekako skliceval in združeval skupine, ki delujejo na zamejskem amaterskem področju. Tako se je od 29. junija do 9. julija leta 1995 v Mavhinjah vršil 1. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin. Leto kasneje se je na mavhin-jskem trgu odvijala proslava ob 200-let-nici mavhinjskega zvonika z dramsko uprizoritvijo recitala »Zvon sem slišal pod nebom nocoj«, s katerim so gostovali še na Repentabru, v Štandrežu, v Beričevem pri Ljubljani in na Opčinah. Dramska skupina je konec istega leta v sodelovanju z OPZ »Ladjica«, DPZ »Devin« in MPZ »Fantje izpod Grmade« izvedla v štivanski cer-vki božičnico, katero so gostili še v bazoviški in mavhinjski cerkvi. V prihodnjih letih se je društveno delovanje razširilo še na nekatere pobude namenjene najmlajšim, kot gostovanje otroških dramskih predstav, pustno rajanje in uvedba otroškega poletnega
centra v Mavhinjah. Število malčkov je v društvenem krogu namreč čedalje naraščalo. Domača dramska skupina je nadaljevala s svojim delovanjem in nastopila na vseh festivalskih izvedbah (Loterija; Moder si, Čebula; Sluga dveh gospodov) . Leta 2003 se je združila z dramsko skupino SKD Igo Gruden in se na festivalu predstavila z igrami Retromiro in Sen kresne noči.
VABILO NA FESTIVAL
Najpomembnejša pobuda društva Cerovllje Mavhinje je Zamejski Festival Amaterskih dramskih skupin, ki se odvija vsako drugo leto v drugi polovici junija. Zamisel se je porodila članom društva leta 1994, ko so na mavhinjskem trgu pripravljali igro Uporni plameni ob proslavi 50-letni-ce požiga štirih vasi Cerovelj, Mavhinj, Vižovelj in Medje Vasi. Zamisel se je nekaterim zdela prekrhka, drugim pa je bil to velik izziv, ki se mu niso hoteli odreči. Prevladala pa je pogumna odločitev, da se s to pobudo ovrednoti delo številnih amaterjev gledaliških odrov. Odborniki so si zavihali rokave in z ogromno prostovoljnega dela je 29.6.1995 pod mavhinjskimi kostanji na odru, postavljenem na trgu pred cerkvijo, nastopila društvena dramska skupina in tako otvorila 1. Zamejski Festival amaterskih dramskih skupin.
Od začetka do letošnje izvedbe je nastopilo čez 120 skupin s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije. V lanski izvedbi so igrali tudi Dramska skupina KPD »Bazovica« iz Rijeke (Hrvaška), medtem ko so letos že tretjič z nami Porabski Slovenci (Madžarska). Letos bodo prvič sodelovali Slovenci s Koroške, in sicer mladinska gledališka skupina iz Bilčovsa (Avstrija).
Društvena dramska skupina je sicer delovala neprekinjeno vse od leta 1994 do 2005, ko so zaradi družinskih obveznosti igralci začasno odpovedali.
Festival ima od vsega začetka tekmovalni značaj, igralci nastopajo v otroški/mladinski oz. odrasli kategoriji. V II. in III. izvedbi so bile igre razdeljene na eksperimentalno oz. tradicio-
agenda - agenda - agenda - agenda
USTVARJALNO PREŽIVLJANJE POČITNIC
INTERCAMPUS-MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ (Debeli rtič, od sobote, 28. julija do nedelje, 5. avgusta 2007): ZSKD obvešča, da je 1. junija 2007 zapadel rok za prijavo. ZAMUDNIKI POHITITE!!!!
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE 2007 (Vojsko, od 27. avgusta do 1. septembra 2007): ZSKD obvešča, da je na rapolago še nekaj mest.
MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA MLADIH (Šentjanž v Rožu na Koroškem, od 29. julija do 4. avgusta 2007): zainteresirani pohitite, ker je še malo mest na razpolago!
ČE SE BOSTE ODPRAVILI NA VIDEMSKO...
Razstava Ivan Trinko: Boter petelin in njegova zgodba, ilustracije Alessandra d'Este, Špeter, Beneška galerija, od 17. maja do 17. junija.
Fotografska razstava Dentro i pae-
si/Znotraj vasi, Valli del Natisone 1968/Nediške Doline 1968, fotografije Riccardo Toffoletti, Čedad, cerkev »Santa Maria dei Battuti«. Arheološka razstava »Med Nadižo in Sočo; zgodovina in arheologija neke pokrajine/Tra Natisone e Isonzo; sto-ria e archeologia di un territorio«. Možni so skupinski vodeni obiski. Pohod Livek-Topolove-Livek in predstavitev knjige Alda Klodiča »Čez namišljeno črto«; Topolove, 17.6.2007. Evropski pohod prijateljstva Čenie-bola-Podbela; 17.6.2007 ob 9.30, odhod iz Čeniebola.
»Kar jo pieje kukuca junij v Rečanski dolini«: 21.6.2007, Hlodič, praznovanje za 40 let delovanja s kulturnim programom; 23.6.200, Hlodič, Občinska dvorana od 17. ure dalje, praznovanje ob Sv. Ivanu.
ZBOROVSKE NOVICE:
»Sen kresne noči« se bo odvijal v petek, 22. junija 2007 ob 20.45 v Škocja-nu. Koncert se bo odvijal na trgu pri vodnjaku. K nastopu ob zaključku sezone so vabljeni vsi zbori. Občutena vsemanjšinska proslava na BAZOVIŠKI GMAJNI se bo odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Pri-
nalno ljudsko igro. Strokovna komisija podeli nagrade, ki jih navaja pravilnik, občinstvo pa ob zaključku vsake igre izrazi svojo oceno in nagradi najboljšo igro z nagrado občinstva. Žirija, sestavljena iz strokovnjakov iz gledališkega področja, v skladu s pravili lahko podeli posamezna priznanja.
Zadnji večer je slavnostno podeljevanje nagrad s kratkim kulturnim programom in družabnostjo za vse prisotne.
Že na prvi izvedbi je društvo postavilo dva odra. S časom so izboljšali osvetljavo in zvok, posodobili odra, (zavese, stranske zavese, zakulisje).
Pokrovitelj Festivala je Občina Devin Nabrežina, sodelujejo Zveza slovenskih kulturnih društev, Primorski Dnevnik in od druge izvedbe dalje tudi Svet slovenskih organizacij. Organizacijo podprejo tudi razna podjetja.
Festival spremlja izid priložnostne brošure s programom, s predstavitvijo posameznih skupinah, slikami, članki prejšnjih izvedb in mnenji raznih kulturnih delavcev.
Logo je izdelala Vesna Benedetič in ponazarja mavhinjski trg. Ponazorjen je na vseh nagradah ter na nagradi za udeležbo, ki jo prejme vsaka nastopajoča dramska skupina.
V prostorih bivše osnovne šole so na ogled razstave domačih umetnikov (kamen, vezenine, les, steklo, fotografije itd).
Leta 1999, ob tretji izvedbi, je društvo organiziralo posvet režiserjev, mentorjev in društvenih delavcev o amaterskem gledališču v našem prostoru, ponovili so ga tudi leta 2005. Tudi letos bo potekal posvet na vsebino vprašanja »prisotnosti mladih v amaterskem delovanju«. Mladi so letos organizatorje presenetili, saj je kar 7 prijavljenih iger v mladinski kategoriji.
Publika je steber pobude. Vsako izvedbo polnoštevilno obiskuje Ma-vhinje in s tem nagradi trud organizatorjev in seveda nastopajočih.
iz oci v oci
morske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. 9. Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2008 se bo odvijalo od 18. do 20. aprila 2008. Namenjeno je ženskim, moškim in mešanim zborom. Rok prijave zapade 23. novembra 2007.
NAGRADA IGNACIJ OTA, IZTEKA SE ROK.
Izteka se rok za 3. natečaj za zborovske skladbe za nagrado IGNACIJ OTA. Skladbe sprejemamo do 30. junija 2007 na naslov: ZSKD, Ulica San Francesco 20, 34133 Trst. Predvidene so tri nagrade: za najboljšo skladbo za odrasle zbore, za najboljšo skladbo za otroški oz. mladinski zbor, posebno priznanje za najboljšo skladbo mladega/e avtor-ja/ice rojenega/e po 31. decembru 1980.
RAZISKOVALNA DELAVNICA O "SI-NESTEZIJI" GLASBE "Glasba postane gledališče in gledališče postane glasba" v organizaciji JSKD bo potekala v soboto, 18. in v nedeljo, 19. avgusta 2007 v Dijaškem domu v Novi Gorici. Namen dvodnevne delavnice je predstaviti osnove uporabe glasbe v različnih umetnostih. Rok za oddajo prijav je petek, 13. julij 2007.
12. 6.2007je izšel državni razpis za civilno službo s pričetkom oktobra 2007.
Zveza slovenskih kulturnih društev, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI - Deželni sedež za FJK - Slovenski program
vabijo na glasbeni večer
Zasul si me z zvezdami
Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007 ob 21. uri, ki
bo na Devinskem gradu (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici).
Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furla-nija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Slovenska kul-turno-gospodarska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.C. EUROPA, Slaščičarna - čokoladama OTA, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade.
PREDPRODAJA VSTOPNIC: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. do 13. ure.
Zainteresirani kandidati morajo biti stari od 18. do 28. let. Prijaviti se je treba do 12. julija 2007. Info: ZSKD med 10. in 12. uro od ponedeljka do petka.
VSE INFORMACIJE O TEČAJIH IN RAZPISIH NUDI ZSKD TEL. ŠT. 040 635 626, E-MAIL trst@zskd.org
Ime in priimek: Dejan Kalc Kraj in datum rojstva: Trst, 7. januarja 1987
Zodiakalno znamenje: kozorog Kraj bivanja: Gabrovec E-mail: ga nimam Stan: samski Poklic: študent
Najboljša in najslabša lastnost: se
ne sodim
Nikoli ne bom pozabil: pustolovščin s prijatelji Hobiji: igranje nogometa s priajtelji na B'lancu, delo v društvu Knjiga na nočni omarici: L'eredi-ta dell'ostetrica- Maurizio Zacchi-gna
Najljubša risanka: Simpsoni Najljubši filmski igralec: Roberto Benigni
Najljubši glasbenik: Ska-p, Giu-liano Palma, ACDC Kulturnik stoletja: Dario Fo Osebnost stoletja: Subcomandan-te Marcos in Emiliano Zappata Ko bom velik, bom... zrasel Moje društvo: Mladinski krožek Prosek Kontovel
Moja vloga v njem: podpredsednik Svojemu društvu želim: čim več
delovanja in da se pridruži čim več novih članov
Moj življenjski moto: ga nimam Moje sporočilo svetu: ni vse zlato kar se sveti
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 17. junija 2007 1 9
MODREGA
I
£\
TS - GO
TABORNIKI RMV
Odprta vrata
v naravo
KOTIČEK ZA STARSE
Vrata so odprta vsem
Taborniška organizacija - Najnovejša akcija: Odprta vrata v naravo
Za začetek taborništva v zamejstvu štejemo leto 1953, ko je bila v Dijaškem domu v Trstu ustanovljena družina Belih galebov. Februarja 1954je sledila ustanovitev družine Jadranskih delfinov v središču Trsta. Taborniška organizacija Rodu modrega vala je bila z občnim zborom ustanovljena 24. maja 1954: organizacija je prostovoljnega značaja, samostojna, nestrankarska in laična.
Leta 1959 se je z ustanovitvijo družine Mrzlega vrtinca začelo taborniško delovanje tudi v goriški pokrajini. Od takrat sodelujeta tržaška in goriška veja skladno. Z ustanovitvijo Zveze tabornikov Slovenije se je v začetku devetdesetih let RMV soočil z delovanjem in vzgojnimi smernicami slovenske zveze, s katero še danes plodno sodeluje. Danes ima Rod modrega vala po tržaškem in goriškem teritoriju pet delujočih družin: Družina strmega brega v Dolini, Družina Sokolov s Selivca na Opčinah, Družina Šumečih borov na Proseku in Kontovelu s »poddružino« v Saležu, Družina Jadranskega delfina v Trstu in Družina Puntarskega travnika v Gorici.
Namen taborniške organizacije je »vzgajati člane v dobre člane naroda in človeške družbe, vlivati ljubezen do narave, privajati mladega človeka na samostojnost« (7. člen statuta organizacije). Spoznavanje zgodovine in kulture slovenskega naroda sodi tudi med glavne vzgojne cilje organizacije.
Spreminjanje družbe je seveda privedlo tudi do nekaterih razlik v vzgojnih prijemih in delu v naši organizaciji, ki pa kljub modernizaciji deluje po prvotnih načelih in strmi k enakim ciljem. Vodstvo organizacije se je v zadnjih desetih letih popolnoma prenovilo, med letom organiziramo kar nekaj novih akcij (mnogoboj, izleti s starši, ogenj ob priliki proslave Bazoviških žrtev ...), vedno bolj se družimo in predvsem sodelujemo z brati in sestrami iz Slovenije, ojačili smo aktiven odnos s starši članov, bolj si prizadevamo za izobrazbo vodnikov z udeležbo na vodniških tečajih.
Odprta vrata v naravo
»Odprta vrata v naravo« je posebna in najnovejša akcija, ki se bo zgodila 23. in 24. junija v Jamljah. To je pravo taborjenje, kjer bodo potekale vse značilne taborniške aktivnosti: od postavljanja šotora do priprave ognja, od postavljanja pionirskih objektov do lokostrelstva, od scout balla pa vse do nočnih iger. Dvodnevno taborjenje na jasi v Jamljah (postavili bomo smerokaze) bo letos namenjeno vsem članom RMV in obenem vsem tistim, ki bi radi za dan ali dva spoznali naše aktivnosti na taborjenju, se zabavali v naši družbi in preizkusili s tipičnimi taborniškimi aktivnostmi. Vsem, ki se nam bodo pridružili, bomo dali priložnost, da ugotovijo, kaj je taborništvo, kaj delamo pri tabornikih in mogoče jih navdušili, da bi se nam pridružili. Akcija je namenjena vsem, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem, ki bi radi okusili življenje v naravi, za dan ali dva.
Tabora se lahko vsakdo udeleži v celoti ali le delno (nekajurni obisk). Otrok se namreč ob prihodu prijavi in se takoj vključi v dejavnosti. Skupine bodo pod vodstvom vodnikov (starejših tabornikov) spoznavale in gradile taborne objekte, se igrale ali se preizkušale v lokostrelstvu, pionirstvu ali prižiganju ognjev. Razdeljene bodo po starostnih skupinah, tako da bo vsak obiskovalec vključen v skupino glede na starost. Vse aktivnosti bodo tudi prilagojene starostni skupini in obenem krožno splanirane, tako da bodo vse skupine preizkusile vse delavnice. Za odhod se starši odločijo sami. Predhodnih prijav ne potrebujemo. Vsak udeleženec bo dobil vse obroke (jutranjo in popoldasko malico, kosilo in večerjo). Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko. Celotna akcija bo popolnoma brezplačna. Vsak udeleženec bo dobil tudi majčko.
V	soboto se bo program začel ob 10.00 uri. Pet skupin bo pod vodstvom izkušenih starejših članov sestavilo vse glavne taborne objekte: ognjišče, šotore in vhod. Gledališko-gla-sbena delavnica in igrice z vodo bodo popestrile sobotne aktivnosti.
Zvečer bo tipičen taborni ogenj, ki se ga lahko udeleži vsakdo. Ob petju pesmi se bomo zabavali tudi s škeči, ki jih bodo pripravili člani med delavnicami. Programu ob ognju bo sledila še nočna igra: Napad na svečo (pravila si lahko preberete v posebnem okvirču).
V	nedeljo se bodo aktivnosti začele ob 10.00 uri. Tudi v nedeljo bo pet delavnic: lokostrelstvo, pionirski objekti, scout bali, prižiganje ognjev in pospravljanje šotorov. Skupine bodo krožile po enakem ključu kot v soboto. Zaključek akcije bo ob
Pripravile:
Veronika Sossa - Kresnica, Martina Bogatez -Majnica, Lara Barbieri - Miška (ilustracije).
Kako
pripravljamo ogenj?
Slike oštevilči od ena do devet: po lastni presoji ugotovi, kako poteka priprava ognjišča in ognja. Če nisi prepričan, da si izbral pravilni vrstni red, je naša delavnica, kjer bomo pripravili ognjišče in ogenj, najprimernejši način, da to izveš.
Jamlje, 23. - 24. junij 2007
17.00.
Od 6. do 8. septembra bo akcija potekala tudi na Bazoviški gmajni. O trodnevnem taboru bomo še poročali.
Kaj delamo?
i*.
Možnosti:
a)	nevarno plezamo po sušicah
b)	hoja z A-ji, torej spretnostna hoja s pionirskim objektom, ki ga pripravimo iz sušic in omogoča hojo
c)	posebna naprava, ki služi tabornikom ob nalivih, da si ne zmočijo čevljev
Pravilen odgovor boš izvedel na akciji!
■S»
Ji"	. 1
sSäSvSs5
VV: é
%
\
1.	Kaj bi naredil/a, če bi na gozdni cesti zagledal/a smet?
a)	bi jo pobral in nesel v smeti, saj to v naravo ne spada
b)	bi vrgel/la še ti smet, da ji bo delala družbo
c)	bi se malce zgrozil/a, a je ne bi pobral/a, saj ni higijensko
2.	Kako misliš, da jemo kosila pri tabornikih?
a)	na mizah iz keramičnih krožnikov
b)	vsi iz enega velikega lonca brez vilic, žlic in nožev
c)	vsak iz svoje menaške, na lesenih klopeh
3.	Kje spimo, ko smo na taborjenju?
a)	pod grmom sredi gozda
b)	na udobnih posteljah v šotoru
c)	na blazini v šotoru
4.	Kako smo oblečeni, ko nabiramo drva za ogenj?
a) oblečemo dolge hlače in majico z dolgimi rokavi, da se ne
PRAVILA IGRE
Napad na svečo
Da boš pripravljen
To je nočna igra, ki bo na programu v soboto zvečer. Sredi jase naj na vidnem mestu gori sveča. Okoli sveče je nevtralno območje s premerom 2 m. Svečo stražijo:
4 glavne mirne straže, ki stojijo v kvadratu in vsaki je namenjena samo ena smer neba. Vsaki straži je dodeljena ena dinamična straža.
4 dinamične straže, ki se na ukaz glavnih straž premikajo po jasi v izbrani smeri (na primer: ena proti jugu, druga prosti severu, tretja proti zahodu, četrta proti vzhodu) Ko glavna straža opazi napadalce, zakriči: »STOJ!« Na ta ukaz se igra ustavi. Napadalci morajo ostati pri miru na svojem mestu. Glavna straža določi smer in število korakov, ki naj jih opravi njej določena dinamična straža. Dinamična straža izpolni ukaz in kjer se ustavi, posveti 1 m okrog sebe. Če je napadalec osvetljen, se mora vrniti na štart.
Cilj igre je ugasniti svečo ali priti v nevtralno območje (2 m okoli sveče). Napadalci štartajo skupaj, ko slišijo en žvižg. Vsak lahko sam izbere strateško pot do sveče, vendar mora spoštovati ukaz »STOJ!«. Po tem ukazu se igra nadaljuje na ukaz »IGRA!« Vsak napadalec ima 3 življenja. Ko ga straže tretjič zasačijo, je zanj igre konec. Vrniti se mora na štart in tam tudi ostati. Ostali znaki v igri so še:
2	žvižga: začasna prekinitev igre; napadalci ostanejo pri miru do ukaza »IGRA!«.
3	žvižgi: konec igre; vsi se vrnejo na štart.
Skrivnostni taborniški recept
Najbolj običajno in pa tudi najbolj priljubljeno taborniško kosilo je .... »pašta s šalšo in tonnm«. Naš najljubši recept nismo še nikomur zaupali ... Kako se pripravi to jed in koliko pašte je treba skuhati za cel tabor?? No, tako boš tudi ti pripravljen, če bodo kdaj mama ali tata, mogoče pa tvoji prijatelji tako lačni, da bo taborniški recept prišel ravno prav! Postopek:
uzamemo lonec, ki je tako velik da nas seže do kolen in je
tako širok, da se lahko vanj usedemo; v lonec damo še luknjičasto cedilo, ki točno stoji v loncu; v lonec damo toliko vode, da seže do tričetrt lonca; lonec postavimo na gorilnik, ga pokrijemo s pokrvačo in ...
čakamo, čakamo in čakamo; da voda zavre (se pojavijo mehurčki) rabi približno eno uro; ko opazimo mehurčke, vržemo v vodo sol. Koliko?? Po lastni uvidevnosti....
počakamo trenutek, da voda spet zavre in vržemo vanj pašto;
ponavadi vržemo v lonec največjo vrečo pašte, ki vsebuje 5
kg pašte, in še približno en kilogram; pašto večkrat pomešamo (saj se rada lepi) s kuhalnico, ki je
večja od naše roke; če na vreči piše, da se mora pašta kuhati 10 minut, jo mi pustimo kar 20;
ko je pripravljena (jo poskusimo), pašto ocedimo, jo spet
vržemo v lonec in vanj vržemo še omako; Recept za omako:
uzamemo zelo široko, a nizko ponev; postavimo jo na gorilnik in damo vanj toliko olja, da prekrije dno;
zrežemo nekaj čebul, vržemo v ponev in čakamo, da malo
zarjavi (pri tem jo stalno mešamo s kuhalnico); nato dodamo paradižnikovo omako... tega natočimo kar 6 ali 7 litrov;
počakamo, da omaka zavre in vanj dodamo še tuno; količina tune je zelo odvisna od lastnih okusov ... ko o tem odličamo, nekateri pravijo: »Dej, dej, vrži... use kar je, da pride čez lonc in da ni niti vidt pašte!!«, drugi pa: »Neeeee, tuna ne, dej samo eno škatlco, da se je niti ne sliši in posebno ne vidi...«; skratka, damo toliko tune kot nam paše in pustimo, da se
vse skuhaj še malo kuha; kaj še manjka?? Začimbe ... ponavadi dodajamo vse tiste, ki nam pridejo pod roko.
NAJLJUBŠI DEL: Največji užitek pa je na koncu, ko po-mažemo celo ponev s kruhom in jo tako očistimo, da se sploh ne zdi, da smo jo uporabili!
odrsamo in da nas žuželke ne napadejo
b)	kratke hlačke in športna majica, da se počutimo udobno
c)	kopalke, tako da se lahko med delom sončimo
5.	Kaj delamo zvečer ob tabornem
ognju?
a)	se pogovarjamo in vsak dela, kar hoče
b)	pojemo pesmi, se zabavamo s škeči in se kaj igramo
c)	naredimo pop-corn, nastavimo velik ekran in gledamo film ... ogenj rabi le za ogrevanje
6.	Kakšen zgleda taborni prostor?
a)	ceste, trgovine in namesto hiš postavimo šotore, kjer spimo
b)v	gozdu postavimo šotore in vse, kar rabi za preživetje v naravi
c)	na veliko jaso sredi gozda postavimo urejeno šotore, jambor in ostale taborniške objekte: kuhinjo, umivalnico, stenčas ...
7.	Kaj si vzamemo s seboj, ko
gremo na taborjenje?
TEST
li nas poznaš?
Reši test in ugotovi, če poznaš taborniško življenje
a)	v glavnem športna oblačila in veliko hrane, če slučajno kosila ne bodo po našem godu
b)	športna oblačila, spalno vrečo, telovadne copate, vse, kar je potrebno za umivanje ...
c)	kot prvo videoigrico, da nam ne bo dolgčas, in še nekaj lepih poletnih oblačil
SEŠTEJ TOČKE GLEDE NA ODGOVOR, KI SI GA DAL:
1.	a=2	b=0	c=1
2.	a=1	b=0	c=2
3.	a=0	b=1	c=2
4.	a=2	b=1	c=0
5.	a=1	b=2	c=0
6.	a=0	b=1	c=2
7.	a=1	b=2	c=0
OD 0 DO 4 TOČK: Pravzaprav ti niti na misel ne pride, kaj delamo taborniki, kdo so in kako se zabavajo ... morda je akcija »Odprta vrata v naravo« priložnost za obisk, da nas spoznaš in preveriš, ali ti je naša družba všeč.
OD 5 DO 9 TOČK: Nekaj že veš, ampak vseeno si včasih še negotov ... vzemi test s seboj in pridi na akcijo »Odprta vrata v naravo«, da boš lahko sam preveril, kaj si zgrešil in kaj si pravilno rešil.
OD 10 DO14 TOČK: Super! Kaj delaš še doma?? Tebi je taborništvo že prirojeno! Nedvomno je akcija »Odprta vrata v naravo« edina priložnost, da nas obiščeš: prav gotovo ti bo všeč in morda nas boš še ti kaj naučil ...
1 20 Nedelja, 17. junija 2007
NEDELJSKE TEME
/
INTERVJU - Ob štiridesetletnici prvega izida Pahorjeve Nekropole
Etični pričevalec
Boris Pahor ob odprtju razstave njegovih knjig v palači Trgovinske zbornice v Trstu 14. oktobra 2004
kroma
Pisatelj Boris Pahor je dejanski ambasador slovenske besede in predvsem primorske zgodovine v svetu. Njegove knjige predstavljajo etično pričevanje o tragedijah dvajsetega stoletja in o posledicah, ki so se globoko vsidrale v zavest posameznikov, skupnosti, narodov. Pahor zastopa pravico svobode, enakopravnosti, predvsem pa svetost življenja, ki se pri njem udejanja preko zavezanosti resnici in pravici. Čeprav razmišlja v svetu imanentnega, se je v Evropo zapisal zaradi svojega moralnega sporočila, ki ga vpleta v svojo pripoved, pa tudi v svoje politične (in polemične) zapise, s katerimi spremlja slovensko in evropsko dogajanje skozi celo povojno obdobje do danes. Z njim smo ob novih izzivih imeli daljši razgovor.
Književnik Boris Pahor: nova in nova presenečenja. Založba Nova revija Vam je komaj izdala zajetno in pomembno knjigo z naslovom Trst in slovenski čas, v kateri je nekako strnjena Vaša politična ideja o vlogi Trsta in slovenske narodne skupnosti v Italiji:
Menim, da je prav, če človek ugotovi, da je, na primer, Milan Kundera, ko je šlo za priznanje Slovenije, v pariškem dnevniku Le Monde zapisal, da je Slovenija pravzaprav od nekdaj v Evropi, saj ima svojo pomembno postojanko v Trstu. Prav tako pa drži tudi naslednja ugotovitev, da je kljub Kunderovi izjavi, ki ji je seveda takrat prav prišla, ves naslednji čas slovenska oblast na svoji poti v Združeno Evropo ukrepala, kot da je Trst ne zanima in lahko vse odpravi brez njega - in seveda tudi brez nas v njem. Rekel bi, da smo ji kar v napoto, nekako tako kot pač reven zaljubljenec preseda samozavestni hladni dami. Žal je ošabna Vojvodina Kranjska ravno tako kratkovidna kot v nasprotnem smislu italijanska lokalna desna garnitura, ki ne mara odprtja tržaškega mesta zaledju. Pri tem stališče desnice spominja na sodbo Scipia Slataperja, ki je irre-dentistom očital, da se tako vedejo do Slovencev, ker ne zaupajo v vrednost svoje kulture. Verjetno so tudi voditelji slovenske države v oblasti nekega kompleksa.
No, a moj zbornik, naj tako imenujem novo knjigo, se ne ukvarja samo s Trstom in njegovo vlogo v prihodnosti, ampak predvsem z našim narodnim občestvom kot celoto. Srečko Kosovel je o razparceliranem slovenskem ozemlju po prvi svetovni vojski rekel, da gre kratko malo za našo tragedijo. Hudo je, da smo se tega zavedali pretežno samo posamezni razleteli deli.
Tudi v tej knjigi je eden glavnih protagonistov Srečko Kosovel. Njegova misel, ki je nastala v tragičnih zgodovinskih razmerah, povzema usodo in stremljenja Primorske. Motto knjigi je Kosovelova misel: "Naš ideal je evropski človek, različen po svojih obrazih, a samo eden po svojem velikem stremljenju. Bodimo eno po duhu in ljubezni, a ohranimo svoje lastne obraze." Isto misel je izrazil tudi Kosovelov prijatelj Carlo Curcio, ko je izhajal iz evropske ideje Benedetta Croceja. Vendar kasneje.
Curcio je bil posrečeno najdenje, srečen zadetek, že za to, ker se je odpravil spoznavat dežele, ki so poprej bile sestavni del cesarske Avstro-Ogrske. In prva je bila na vrsti Slovenija. Bil je prvi, ki jo je odkril ob Kosovelovem elitnem ciceronstvu. Seveda je pri obeh evropska zamisel prevladovala, a tudi ko bi Kosovel živel, bi ob fašistični uničevalski sli, kar se tiče naše biti, težko skupaj prišla do kakšnega pomembnega dosežka. Bi pa Kosovel, ko bi ga ne pobral meningitis, prej ali slej odločilno vplival na razvoj naše zavesti.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 17. junija 2007 1 9

tragedij 20. stoletja
Ena Vaših osrednjih tematik je vprašanje narodne zavesti, ki nima, seveda, nikakršnega nacionalističnega ali iredentističnega predznaka, ampak izhaja iz ideala svobode, enakosti, bratstva - torej iz enega ključnih konceptov evropske demokracije, na katerega lahko navežemo pravzaprav tudi stremljenja naših Tigrovcev in nato Osvobodilne fronte.
Lahko ostanem kar pri Kosovelu. V začetku leta 1926, to je v letu njegove smrti, na eni izmed zadnjih strani svojih zapiskov pesnik vidi v universa-lizaciji slovenske kulture možnost »politične afirmacije slovenstva, ki bo Slovence privedla do končnega cilja absolutne osvoboditve Slovencev, ki je cilj do njihovega resničnega absolutnega življenja«. A še poprej predlaga »kulturno sintezo, s katero zahtevamo v imenu človečanstva vse človeške pravice pri nas in onkraj meja«.
K sreči smo dobršen del tega programa uresničili s tigrovstvom, z osvobodilnim bojem in z dosego samostojne države, ostaja pa resnica, da smo »Slovenci razčetverjeni«, kot to formulira Kosovel, zato ostaja tudi potreba po sintezi, kateri Združena Evropa nudi večjo možnost, kot nam je bila na razpolago poprej. Vendar ta pride v poštev samo v primeru, da odpadejo pomisleki, izraženi v odgovoru na prvo Vaše vprašanje.
Slovenska narodna vstaja je bila krvava. Zlasti potem, ko se je prelevila v revolucijo. V ta kontekst se vključuje eno temeljnih vprašanj povojnega časa: etično, moralno vprašanje, vprašanje vesti, ki si ga je postavil predvsem Kocbek (kot veren človek) ob javnem razkritju povojnih pobojev. Kocbek pa je spet eden izmed protagonistov Vaše knjige Trst in slovenski čas.
Kocbek je bil ena izmed zelo redkih elitnih osebnosti, ki so čutile tragiko občestvene usode. Kot pesnik ima že v prvi zbirki pesmi Zemlja (1934) dolgi stih: »Trpiš zatajena, velika mati, ki nas molče kličeš, mučeno si, rodovitno telo, in zasramovani so tvoji otroci.«
V reviji Dejanje pa je zbral ob sebi prvovrstne avtorje, ki obravnavajo vprašanje fašizmu in nacizmu izpostavljenih delov narodne eksistence. V ta sklop sodi tudi kooptiranje moje osebe kot sodelavca revije s pravim imenom že 1938.leta. Vez, ki se je v povojnem času učinkovito nadaljevala kljub političnim šikanam. In Kocbek je bil v resnici ves čas ob Zalivu s spodbudno besedo in pohvalo posameznih številk. Tako da odgovorov na moja vprašanja v zvezi s pošastnim koncem vrnjenih domobranskih čet, odgovorov, ki so izšli v knjižici, izdani skupaj z Alojzom Rebulo 1975.leta, Kocbek v resnici ni objavil zunaj Slovenije samo zato, ker bi se mu to doma težko posrečilo, ampak predvsem zato, ker je enotnost slovenskega kulturnega prostora jemal resno. Tesno povezavo z Zalivom, z Rebulo in mano pri odločitvi pred objavo intervjuja poudarja v svojem dnevniku (17.1.1975).
Obsodba, ki je bila izrečena od najbolj plemenite osebnosti osvobodilnega boja, je tako bila objavljena na mediteranskem delu naše narodne skupnosti, tam, kjer se je upor začel kmalu po Kosovelovi smrti in brez ideoloških predznakov, ampak samo v imenu svobode in človeškega dostojanstva. Pri tem bi rad dodal, da, ko obsoja pomor domobrancev, Kocbek izjavlja, da gre za veliko krivdo nas vseh, to se pravi za krivdo partijskega vodstva na eni strani, na drugi pa za krivdo vodstva, ki je domobranskemu moštvu obljubljalo lep sprejem pri zaveznikih, a ga je potem pustilo na cedilu, medtem ko se je samo umaknilo na varno.
Vaša literarna parabola je izredna: iz najbolj strašne individualne iz-
kušnje ste preko tlačenega, prepovedanega jezika kot pripadnik skupno-sti"stenic brez narodnosti" dokazali (sprašujem se, kako je mogoče, da je do danes to še vedno tako potrebno!), kako pripadnost maloštevilnemu narodu, celo njegovi manjšinski skupnosti, nikakor ni predznak njegove manjvrednosti. Slovenska beseda se je v zadnjih desetletjih prebila na evropski Parnas in to predvsem po zaslugi primorskih avtorjev.
Naj grem po vrsti. Ko je gospod dr. Evgen Bavčar, slepi, daljnovidni sloven-
Menim, da je prav, če človek ugotovi, da je, na primer, Milan Kundera, ko je šlo za priznanje Slovenije, v pariškem dnevniku Le Monde zapisal, da je Slovenija pravzaprav od nekdaj v Evropi, saj ima svojo pomembno postojanko v Trstu. Prav tako pa drži tudi naslednja ugotovitev, da je kljub Kunderovi izjavi, ki ji je seveda takrat prav prišla, ves naslednji čas slovenska oblast na svoji poti v Združeno Evropo ukrepala, kot da je Trst ne zanima in lahko vse odpravi brez njega - in seveda tudi brez nas v njem.
ski neuradni kulturni ataše v Parizu, predlagal prevod Nekropole, ki jo je v italijanščino že bil prelil prof. Ezio Martin pred dobrimi dvajsetimi leti, sem se zavedal vrednosti knjige, ker mi je bil v pismu Lino Legiša, strogi kritik in estet, zaupal, da si ni nikdar mislil, da bo o taboriščni izkušnji slovenski avtor tako pisal. Čeprav so Francozi imeli že marsikatero pomembno delo o lagerskem svetu in čeprav sem jaz prihajal z veliko zamudo, knjiga ni mogla biti neopažena. Nikakor pa si nisem predstavljal, da bodo francoski poročevalci in kritiki tako zavzeto sprejeli moje knjige.
Prodor je bila zasluga romana Spopad s pomladjo, v katerem se s taboriščno izkušnjo zaznamovani človek skuša vrniti v normalno življenje s pomočjo ljubezni. Knjiga je bila slovesno predstavljena v rimskih termah v Clu-ny-ju in doživela številne ne samo priložnostne odzive. A to, kar je bilo najbolj presenetljivo, je bilo poudarjeno zanimanje za to, kar sem pripovedoval o fašistični dobi pri nas. Celo pri omenjenem Spopadu s pomladjo, v katerem je samo nekaj strani s primorsko tematiko, so na srečanjih razni poročevalci želeli tolmačenje o spremembi krstnih imen in priimkov, tako da je poglavitna motivika romana kdaj ostajala nekako ob strani!
Zaradi tega zanimanja je zatem doživela poseben sprejem zbirka novel, v kateri je prvi del posvečen požigu Narodnega doma, Bratuževi smrti, učitelju, ki obesi za kite učenko, ki se je pre-drznila spregovoriti po slovensko v razredu. Knjiga je prišla v televizijsko oddajo Arte s francoskim in nemškim spremnim besedilom. To 1999.leta. Lani decembra pa je delo ponatisnila založba žepnih izdaj 10/18. To je bil res izreden in nepričakovan uspeh, to toliko bolj, ker imajo novele uvod izpod peresa francoske pisateljice Dominique Dossidour, ki je na podlagi mojih podatkov omenila našo preteklost tudi z navedbo iz časnika Il Popolo d'Italia, ki nas 1930.leta ima za pleme brez narodnosti kot ga nimajo stenice, ki prilezejo v neko stanovanje. No, na tistih treh straneh v kurzivi je tudi povedano, kako smo po vojski doživeli pravo kulturno renesanso z imeni kot so Kosovel, Bartol, Rebula, Bevk - vsi prevedeni v Franciji.
Boris Pahor je danes dekan, starosta slovenskih pisateljev. In ne samo to: francoska država Vas je že večkrat počastila z izjemnimi priznanji. Zadnje in najvišje je podelitev
Reda častne legije, ki ga Francija podeljuje samo izrednim osebnostim. Francija Vas je torej vse od Vaše mladosti, predvsem od prvih povojnih let dalje, sprejela za svojega v najvišjem, celostnem, najbolj plemenitem pomenu.
Moja navezanost na francoski jezik se je spočela že v letih, ko sem bil drugače kar pravi faliran študent. Nekako sem se s tem nagnjenjem reševal, kot da gre za vpliv nekakšnega podedovanega razpoloženja. Ko sem kot študent dozorel, posebno v tretjem letu li-ceja in potem v bogoslovju v Gorici, sem si nabavil zdaj francosko revijo zdaj pomembno knjigo. Na univerzi sem dvakrat izbral izpit iz francoske književnosti, ki je bila med fakultativni-mi predmeti. Vendar zaželena domačnost z jezikom je nastala v taborišču, kjer mi je sicer še slabo obvladovanje jezika rešilo življenje, kot pripovedujem v Nekropoli. Francoski zdravniki in bolničarji so me imeli za svojega, tako v Struthofu kakor v Dachauu, potem v Harzungenu in Ber-gen-Belsnu. Z dvema izmed njih sem na njuno pobudo kot osvobojen zapustil nezavarovani kraj, kjer so angleške čete našle, kar je bilo še živega v našem transportu. V Parizu so me po pregledu določili za sanatorij in me poldrugo leto zdravili, kot da sem njihov rezistent. Tako da lahko rečem, da sem se v Parizu vrnil v življenje, se pravzaprav znova rodil, moj sanatorijski čas pa je bila moja prava univerza, saj sem se na padovanski pojavljal samo za spraševanja.
Ko so začele 1990. leta izhajati moje knjige v francoščini, sem nekako nadaljeval poprejšnje sožitje na nekoliko drugačni ravni, za stike s poročevalci, uredniki, kritiki pa je bila pomembna domačnost z jezikom, ki sem si jo osvojil v družbi s sanatorijskimi bolniki, v glavnem nekdanjimi vojnimi ujetniki iz preprostega ljudskega sloja.
Vprašanje častne legije je poglavje zase. Nedvomno drži, da me je del kulturne javnosti sprejel s posebno na-
Obsodba, kije bila izrečena od najbolj plemenite osebnosti osvobodilnega boja, je tako bila objavljena na mediteranskem delu naše narodne skupnosti, tam, kjer se je upor začel kmalu po Kosovelovi smrti in brez ideoloških predznakov, ampak samo v imenu svobode in človeškega dostojanstva. Pri tem bi rad dodal, da, ko obsoja pomor domobrancev, Kocbek izjavlja, da gre za veliko krivdo nas vseh, to se pravi za krivdo partijskega vodstva na eni strani, na drugi pa za krivdo vodstva, kije domobranskemu moštvu obljubljalo lep sprejem pri zaveznikih, a ga je potem pustilo na cedilu, medtem ko se je samo umaknilo na varno.
klonjenostjo kot slovenskega avtorja iz Trsta, a iz tega se nikakor ni moglo roditi tako visoko priznanje. To je vsekakor zasluga Nekropole , ki sem jo za francoske bralke in bralce prekrstil z bolj intimnim naslovom Pelerin parmi les ombres , kar odgovarja v našem jeziku Romarju med sencami. Podoben naslov ima knjiga še v angleščini in esperantu. No, francosko ministrstvo za nekdanje ujetnike in taboriščnike se mi je že kma-
lu po izidu knjige zahvalilo, da je preko moje knjige Evropa (in tudi Francija z njo) spoznala Struthof, pred leti pa se je isto ministrstvo odločilo, da zgradi tik ostalih blokov in krematorijske peči Evropski center deportiranega rezi-stenta s študijsko dvorano, knjižnico in z vsemi pripomočki na razpolago za obiske posameznih raziskovalcev in raznih šol iz Francije in tujine. Gre za zgodovinsko pomembno odločitev, ker tako prihaja do priznanja tistih taborišč, kjer so umirali opozicionalci nacizmu iz kakih dvajset in več držav, od Rusov in Poljakov do Slovencev, Francozov, Belgijcev, Holandcev in Norvežanov. Dachau, Buchenwald, Dora Mittelbau, Bergen -Belsen in še neštete podružnice namreč ne spadajo v sklop Holokav-sta, to je usode judovskega naroda. To sem v svojih spisih in nastopih tudi sam večkrat podčrtal.
Za ta Center so posneli mojo pripoved, ki se začne s požigom Narodnega doma in se nadaljuje vse do Belsena in prihoda v Pariz, tako, da je moje pričevanje tam ob moji knjigi. Ob odprtju Centra je bil izdan poseben CD v podobi in besedi, v katerem z nekaterimi preživelimi pripovedujem o naši preteklosti. Lahko bi zato rekel, da je častno priznanje, ki sem ga dobil, v zadnji inštanci priznanje tistim, ki jih ni več, sencam, katerim sem tudi posvetil svojo knjigo.
Francija: izvor evropske moderne misli, evropske demokracije s francosko revolucijo. Danes Francija, ki ne priznava manjšinskih narodnih skupnosti. Ki na eni strani velikodušno odkriva in sprejema umetniški ali kulturni izraz, ne glede na katerikoli razpoznavni predznak. Ki se na drugi strani ne meni za množico tako imenovanih "sans papier": torej pozabljenih in emigriranih.
Tudi sam ob vsaki priložnosti objavljam to francosko dvojnost. Tudi zato, ker se me neposredno tiče kot člana (zdaj sem samo častni predsednik) našega Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur. Ne sprejem mojih del ne ugledna priznanja niso vplivali na moje zavzemanje za pravice jezikovnih skupnosti na Francoskem. Ko me je francosko kulturno ministrstvo ob sprejetju Slovenije in drugih držav v Evropsko skupnost povabilo na sestanek v Elizejsko palačo skupaj z 200 kulturniki na srečanje o evropski kulturi, sem sprva poudaril, da nisem slovenski državljan, ko pa je ministrstvo vztrajalo in me celo povabilo k eni izmed okroglih miz, sem poudaril, da bom med drugim omenil tudi položaj jezikovnih skupnosti v Franciji. Odgovor je bil, da čas, ki ga bom imel na razpolago, lahko uporabim, kot si želim. In tega sem se tudi držal: izrazil sem svoje
občudovanje francoski odprtosti do vsakogar, ki prihaja s tehtnim kulturnim doprinosom, žal pa francoska oblast ni tako naklonjena jezikom in kulturam, ki životarijo na njenem ozemlju. Zelo si vsi, sem rekel, ki smo razumsko in dejansko navezani na francosko književnost, želimo, da bi Pariz čimprej vzel slovo od preživelega jakobinskega načela.
Za seboj imate ogromno življen-
jsko izkušnjo. Na tej osnovi mogoče bolj stvarno lahko gledate na prihodnost naroda, predvsem pa človeštva.
Glede človeštva so vse poti odprte, kakor je človek postal homo sapiens po nedoglednem času razvoja, tako bo rabil najbrž še dolgo dobo do nove spremembe, kot meni tudi Teilhard de Chardin. Lahko bodo k spremembi hote ali po naključju prispevali celo znanstveniki. Vsekakor bi že zdaj človeštvo moralo skrbeti za to, da bi skušalo rešiti življenje na planetu in človeški rod na njem. Kapitalistična globalizacija namreč vodi v kaos, ki bi ga morebitni, Bu-shevemu podobni, posegi lahko povečali do absolutnega poloma.
Narodi so se, kolikor so mogli, upirali internacionalizmu kapitalizma in ta upor nadaljujejo; isto lahko rečemo o in-ternacionalizmu komunizma. Nobenega razloga ni, da se narodi ne bi upirali tudi internacionalizmu kompjuter-ske civilizacije. Narodne skupnosti namreč iz notranje potrebe potrjujejo svojo identiteto, odklanjajo uniformiranost, vodoravnost splošnega. Seveda obstajajo težka vprašanja emigracijskih tokov, ljudi, ki se znajdejo v precepu med izgubo rodnih prvin in prevzemu tujih, a tudi to razklanost bo prihodnost morala rešiti. Deloma z razvojem nerazvitih držav ali teritorijev, ki bo nudil delo doma in s tem upad odhajanja, deloma z organizacijo posebnih etnično-narodnih enot v deželah, ki sprejmejo emigrante, kot se to že zdaj dogaja. Gre za nastanek novih, tako imenovanih manjšin, ki se počasi pridružujejo že obstoječim avtohtonim, vendar bo ta ena izmed nujnih solucij v Združeni Evropi, ki bo samo s takšnim modrim statusom prerasla prvotni ekonomski smisel svojega združevanja.
Naj mi bo dovoljeno, da tukaj povežem ta konec z začetkom, kjer je bil govor o Kosovelovem evropskem človeku, ki naj bo zvest najpoprej svoji prvinski samobitnosti, tako, da vzamemo iz evropsko-slovenskega Kocbekovega pariškega dnevnika troje citatov:
»Vseeno je, ali smo stomilijonski ali enomilijonski narod, gre za to, da smo narod živih notranjih mej, zavestne biti, moralne suverenosti...«
»Narod je torišče najbolj spontane človekove afirmacije, mesto, kjer se človečnost najlaže izraža, njegov jezik ne dobiva moči iz slovnične pravilnosti, pač pa iz bližine do občestvene biti.«
»Nihče nas ne more ukiniti, raz-družiti ali speljati na tuje, more nas le neokrnjene vključiti v človeštvo, kakor draguljarji vstavljajo biser v vladarjevo krono.«
Dodal bi, da smo kot narod, ki po dolgi preizkušnji ima svojo državo, moralno dolžni podpreti tiste skupnosti, ki te izpolnitve še niso dosegli.
Hvala pisatelju Borisu Pahorju za misli, ki nam jih je zaupal. Iz njih je razvidno, da ostaja ponosen samohodec v svetu, ki ga je spoznal in izkusil kot redkokdo. Ob prisrčnih čestitkah za visoko priznanje, častno legijo, ki jo je prejel od francoske Republike, mu seveda čestitamo. Vendar naj bo ta zapis tudi spomin in opomin za sedanjost ter za bodoče rodove, v kar je dejansko že prerasla Pahorjeva Nekropola . Od njene prve izdaje poteka letos štirideset let, in ta razgovor naj torej počasti tudi pomembno obletnico izida literarnega dela, s katerim sta Pahorjeva osebna ter z njo slovenska narodna tragedija postali za vsakega bralca njenih jezikovnih različic v svetu emblem univerzalnih tragedij človeštva. V upanju, da se bo lahko želja po-vrnjencev iz taborišč smrti, strnjena v besedah "Nie wieder!", nekdaj zares uresničila.
Pogovor je zapisala Tatjana Rojc
1 22 
Nedelja, 17. junija 2007
NEDELJSKE TEME
/
REPORTAŽA - Izlet v Beograd z obiskom Sremske fronte, Avale in Kragujevca
Tržaški partizanski pevski zb po poteh spomina na narodn
Še pomnite, tovariši
Po avtoputu bratstva i jedinstva, tisti avtocesti bratstva in enotnosti, ki je nekoč povezovala republike z nevidnimi mejami, danes pa prečka suverene države, je prvi junijski vikend krenil avtobusni izlet Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko To-mažič. Izlet, ki so ga prireditelji poimenovali Še pomnite tovariši in je okrog petdeset pevcev in prav toliko njihovih spremljevalcev popeljal vse do Beograda in Kragujevca. Po dolgih desetletjih in številnih koncertih na italijanskih, jugoslovanskih in celo sovjetskih odrih, so se tako njegovi člani in članice ponovno vrnili v bivšo jugoslovansko prestolnico. Tu so zadnjič nastopili leta 1981, po šestindvajsetih letih pa je partizanska in revolucionarna pesem zadonela v tisti Kuci cveca, ki gosti danes grob maršala Josipa Broza Tita.
Na Sremski fronti
Izlet Še pomnite tovariši je bil nekoliko neobičajen izlet, saj ga je turistična agencija prilagodila njegovim pobudnikom - partizanskim pevkam in pevcem. Vodilno nit so torej predstavljali Narodnoosvobodilni boj in njegovi ideali, ki jih TPPZ redno goji že celih petintrideset let. Tudi zato je prva etapa predvidevala obisk Sremske fronte, na kateri so se konec leta 1944 odvijali srditi boji. Vojna je bila namreč vstopila v svojo zaključno fazo in Nemci so se umikali z Balkana. Najhujše bitke so se odvijale ravno na območju, ki je danes nedaleč od hrvaško-srbske meje: v njih je izgubilo življenje šestnajst tisoč zavezniških,v prvi vrsti jugoslovanskih vojakov. V lepo urejenem spominskem parku, v njegovi Aleji časti so v kamnite ploščice vklesana imena vseh žrtev, med katerimi je tudi veliko Slovencev in preko sto šestdeset Italijanov. Beograd, mesto brez Beograjčanov?
Srbska prestolnica je danes mesto z verjetno tremi milijoni prebivalcev. Tako vsaj trdijo vodiči in taksisti in opozarjajo, da se je med raznimi vojnami, ki so prizadele bivšo Jugoslavijo, v mesto naselilo na tisoče beguncev. Velik del živi še danes ilegalno, tako da je o uradnih številkah nemogoče govoriti. O njihovem neurejenem statusu priča naselje barak, ki obiskovalce pričaka ob Savi in spominja na eno izmed tolikih bidonville v kakem južnoameriškem velemestu. Avtohtonih Beograjčanov baje v mestu skoraj ni, kdor je mogel, se je izselil, saj so delovni pogoji, predvsem pa plače, tudi v prestolnici slabi. Kljub temu pa je mestno središče lepo urejeno, polno življenja in elegantnih trgovin kot katerakoli evropska prestolnica. Na primer središčna Knez Mihajlova ulica, ki povezuje glavni mestni trg in znamenito trdnjavo Kalemegdan. Med svojim večdnevnim potepanjem po mestu, v katerem
Poklon pevcev Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič ob Titovem grobu v hiši cvetja
se Sava izliva v Donavo, je bilo resnici na ljubo bolj malo časa za brezskrbno sprehajanje. Udeleženci so za to izkoristili večerne ure, ko so obiskali bohemski predel Skadarlijo, v katerem so številne »kafane« in ateljeji umetnikov. Najbolj vztrajni so se podali tudi na tako imenovane splave, velike dvonadstropne ladje, ki so zasidrane ob bregu Donave. Na njih dobijo obiskovalci od luksuzne restavracije do nočnih lokalov, plesišč z balkansko glasbo v živo: skratka res zabava za vse okuse.
Bolj uradna, »partizanska pot« pa je udeležence popeljala v sto trideset let stari vojni muzej, kjer je v preko petdesetih dvoranah prikazana zgodovina »jugoslovenskih naroda« od bronaste dobe do Natovega bombardiranja, ki je med 23. marcem in 9. junijem 1999 povzročilo okrog pet tisoč žrtev. Zdaleč največ prostora so posvetili dogajanju med drugo svetovno vojno, boju partizanskih odredov v različnih republikah, partizanskemu orožju, uniformam, uradnim dokumentom, vse do seznama vseh jugoslovanskih narodnih herojev, med katerimi je bilo mogoče prebrati tudi ime »našega« Josipa - Pina To-mažiča.
V vojnem muzeju je med imeni jugoslovanskih herojev tudi naš Josip - Pino Tomažič
Druže Tito mi ti se kunemo
Dedinje so danes verjetno najbolj imeniten predel Beograda. Tu imajo svoje luksuzne vile razni ambasadorji, a tudi ves srbski jet-set, s priljubljeno pevko Ceco na čelu. Tu se je vse do zadnjega skrival tudi Slobodan Miloševic. Na zunanjem zidu njegove vile se je baje pojavil napis, ki bi se v slovenščini glasil približno tako: spoštovani predsednik, ko smo te najbolj potrebovali, te ni bilo doma! Med številnimi vilami stoji ob razkošni rezidenci Karadžordževičev tudi večja vila, v kateri še vedno živi Titova soproga, gospa Jovanka Broz. Bivša jugoslovanska »first lady« se od moževe smrti dokaj redko kaže v javnosti, baje pa ima za srbske standarde precej visoko pokojnino, ki pa ji še zdaleč ne omogoča njenega preteklega »predsedniškega življenja«... Kuca cveca je kljub vsem epohalnim spremembam zadnjih desetletij ohranila lep videz, čeprav je danes obiskovalcem odprt samo manjši del parka in muzej, v katerem so ohranjena darila, ki jih je prejel Tito. A vendar: trava je po-košena, gredice skrbno negovane, marmornati grob pa bleščeče čist. Tržaški pevci in pevke so se maršalu poklonili brez nepotrebnih govorov, tako kot najbolje znajo: s pesmijo. Svoj hommage so pričeli s tistim Hej Slovani, ki je nekoč združeval prebivalce od Triglava do Ohridskega jezera, nadaljevali pa s serijo pesmi, posvečenih Titu. Marsikomu je zastal glas v grlu, ko je bilo treba pred nemim marmorjem zapeti Tito, naša svetla bojna slava, Tito, naša dika in naš vzor. Ali pa Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvojga puta ne skrenemo. In še Brat zdaj bratu v roko se-zi in zapojmo od srca: šest republik v eni zvezi to je Jugoslavija, tista zveza bodočih časov, ki nihče je ne podre ... Morda nekoliko anahronistično, a vendar ... Oči vseh, ki so prisostvovali koncertu, so orosile solze. Prav tako občuteno je bilo tudi srečanje s predstavniki srbske borčevske organiza-
cije, ki so ga borci priredili na svojem beograjskem sedežu. »Mi smo v srcu še vedno Jugosloveni,« je bilo slišati iz ust njihovega predsednika, »v Srbiji pa danes ignorirajo našo polpreteklo zgodovino in v prvi vrsti Narodnoosvobodilni boj. Dokaz je dejstvo, da se novinarji in mediji ne zmenijo za nas: zanje bi bilo kontraproduk-tivno, če bi bili danes tu ... V zameno se četnike Draže Mihajlovica enači s Titovimi partizani. Ampak to situacijo dobro poznate tudi v Italiji: tudi pri vas se žrtve pretvarja v krvnike .« Med beograjskimi borkami in borci je bila tudi manjša skupina partizanov, ki so s Tretjo proletarsko krajiško udarno brigado Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije osvobodili nekatere vasi v okolici Trsta. V prvi vrsti Ric-manje, vas v dolinski občini, kjer se domačini še danes živo spominjajo nepopisnega veselja, ki je zaznamoval
njihov prihod in njihovo skoraj enomesečno bivanje v vasi. Ko so junija 1945 morali zapustiti vas, jim je v slovo mahal »špalir« vaščank in vaščanov, podobno pa je bilo tudi v ostalih vaseh. Lani bi bili morali v Ric-manjih prisostvovati odkritju spominske plošče, zaradi zapletov z vizumi pa so naposled morali obisk odpovedati. Na tisti slovesnosti je pel ravno Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič: beograjski obisk njegovih pevcev je osvoboditeljem ponudil tudi koncert, ki so ga lani zamudili ...
Neverjetno pričevanje inženirja Steva Rodica
Neverjetna zgodba, ki bi bolj kot na sedež beograjskih borcev sodila v
Napis »smrt fašizmu - svoboda narodu« ob Aleji časti na Sremski fronti
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 17. junija 2007 1 9

or Pinko Tomažič oosvobodilni boj in njegove ideale
holivudski film ali roman. To je zgodba inženirja Steva Rodica, ki so mu pred mnogimi leti pravili Štefan sa Opčine, ali Štefan z Opčin: bil je eden redkih partizanov, ki mu ni bilo nikoli treba plačati kozarca vina. Domačini so mu ga rade volje ponudili, saj so poznali njegovo neverjetno zgodbo. To je bilo po tistem strahotnem spomladanskem dnevu leta 1944, ko so nacistični okupatorji izvedli re-presalijo in na Opčinah pri Trstu ustrelili enainsedemdeset talcev. V resnici so pred puške postavili dvain-sedemdeset oseb, a je ena čudežno preživela. Ta oseba je Stevo Rodič. Splet srečnih okoliščin in njegova mirna kri sta mu rešili življenje ter mu omogočili, da se še danes udeležuje vsakoletne spominske svečanosti na kraju, kjer so umrli njegovi tovariši. Spomin na tisti neverjetni dan pa je v njem še vedno kristalno čist.
»Na strelišče so nas prepeljali s kamioni in nam ukazali, naj se postavimo v vrsto po deset. Tudi Nemci so se postavili v vrsto in se pripravili na streljanje. Spominjam se, da smo ob čelo naslonili stisnjeno pest in vzklikali smrt fažizmu - svoboda narodu in druge podobne parole, ki jih pač vzklikaš, ko veš, da je vsega konec in da te čaka samo še smrt ...« Stevo je zaslišal »pucanje«, na obrazu začutil svežo kri, a se tudi zavedel, da sta se tovariša na njegovi levi in desni strani zgrudila na tla, on pa ne. V hipu se je tudi sam vrgel na tla. »Obležal sem popolnoma negiben in se čez nekaj časa zavedel, da kri, ki sem jo imel na obrazu, ni bila moja, temveč sosedova. Zaradi ne vem katerega razloga me nobena krogla ni zadela. Podobno srečo sem imel tudi nekaj minut kasneje, ko so se vojaki približali kupu trupel in nanje streljali iz centimetrske razdalje. Mene so preskočili. Ostal sem popolnoma miren, tudi takrat, ko se je krogla iz sosedovega trupla odbila v mojo nogo.« Kup trupel se je medtem večal: nad Stevom in pod njim jih je na koncu obležalo enainsedemdeset. Prišel je mrak, kamionov, ki bi morali trupla odpeljati v Rižarno, da bi jih v tamkajšnji krematorijski peči zažgali, pa od nikoder. Postalo je jasno, da bodo prišli šele naslednjega dne.
»Čez noč je trupla stražilo le pet Nemcev, zato sem se opogumil in se počasi izvlekel izpod grmade teles. Odplazil sem se do bližnjega grmovja, od tu pa do vasi Repnič, kjer sem poiskal pomoč pri domači aktivistki Milki ... «
Avtomobilska prestolnica
Kragujevac
Romanje tržaških pevk in pevcev se je zaključilo v Kragujevcu, nekdanji prestolnici jugoslovanske avtomobilske industrije, a tudi kraju, kjer se je 20. in 21. oktobra 1941. leta zgodil verjetno največji nacistični pokol na jugoslovanskih tleh. Pokol, ki je terjal preko dva tisoč smrtnih žrtev, katerim je posvečen velik in lepo urejen spominski park. Pred enim izmed tolikih spomenikov, ki so posejani na sedem kilometrov dolgi spominski poti, tistemu v spomin na ustreljene dijake in njihove profesorje, je ponovno zadonela borčevska pesem. Kot žrtve ste padli v borbi za nas, da srečo, svobodo bi užival trpin ... Obisk Kragujevca se je sicer začel v mestni skupščini,
Skupinska slika udeležencev izleta ob spomeniku neznanemu junaku na Avali
kjer so med eno poroko in drugo priredili tudi sprejem s predstavniki borčevske organizacije. Tržaško delegacijo pa je obiskala tudi predstavnica sindikata Zastava, saj je tudi marsikateri udeleženec izleta med podporniki združenja Non bombe, ma solo caramelle (Ne bombe, ampak samo bomboni). Z njihovim posredovanjem so namreč posinovili »na daljavo« otroke, ki sicer niso sirote, ampak živijo v hudi finančni stiski. Njihovi starši so sedanji ali že bivši uslužbenci kragujevske tovarne Zastave, ki so tudi zaradi Natovega bombardiranja leta 1999 ostali brez službe. V najboljšem primeru so službo ohranili, za svoje delo pa prejemajo okrog dvesto evrov mesečne plače. Kar je tudi v Kragujevcu odločno premalo. Zato jim je pomoč, ki jo v dveh obrokih po sto petin-petdeset evrov prejmejo iz Trsta, še kako dobrodošla. Eden izmed teh je tudi oče šestnajstletne dijakinje tamkajšnje turstične šole. »Delam v tovarni, ki proizvaja mehanske dele za Zastavo, a tudi za nekatere druge firme, na primer za slovensko Gorenje. Naročil je malo, zato se moja plača suče okrog sto petdesetih evrov, ampak dokler smo zdravi in srečni, se ne pritožujemo preveč. V Kragujevcu je veliko ljudi na slabšem, ki trpijo celo lakoto.« Naš sogovornik se nima
za strankarskega človeka, tudi s politiko se na splošno raje ne ukvarja, ima pa jasno izdelano mnenje o tem, kar se trenutno dogaja v Kra-gujevcu. »Naš politični razred skuša uničiti industrijo: nihče noče res rešiti Zastave, ki je pred leti dajala jesti 90% prebivalstva. Sklicujejo se na Natove napade, ki so nedvomno uničili del proizvodnje, za krizo pa je kriva tudi njihova kratkovidnost: delalo se je samo za danes in ne za jutri. Medtem pa so na vrhu skušali pojesti, kar se je dalo ... Tovarno lahko reši samo tuj gospodar, ki bo res želel investirati v njeno bodočnost.« Je v vsem tem tudi kaj obžalovanja nad sistemom, ki ga ni več? »Za časa Titove Jugoslavije smo živeli nedvomno boljše. Nihče ni bil lačen, predvsem pa smo se nemoteno premikali po vsej državi. Povsod smo se počutili doma, nihče te ni vprašal kdo si in
Stevo Rodič
kam greš. Danes pa se zunaj Kragu-jevca nikakor ne morem znajti ...«
Poslednji pogled z Avale
Štiridnevni izlet se je zaključil na Avali, ob koder se razprostira razgled daleč naokrog. Mogočni granitni mavzolej, spomenik neznanemu junaku, najprej iz prve svetovne vojne, nato pa tudi iz druge, varujejo veliki ženski kipi, ki ponazarjajo prebivalke vseh nekdanjih jugoslovanskih republik. Tu zraven je vse do leta 1999 stal visok televizijski stolp, ki so ga Natova letala uničila: danes iz ruševin raste nov stolp, čeprav ga sodobna tehnologija ne bi potrebovala. Za Beograjčane pa predstavlja simbol mesta, kateremu se niso pripravljeni odreči. Zato so z veliko nabiralno akcijo zbrali finančna sredstva in tekom naslednjega leta naj bi se na istem mestu dvigal podoben stolp, z veliko razgledno restavracijo v zadnjem nadstropju. Ni kaj, države in režimi se spreminjajo, ljudje pa ostajajo navezani tudi na stare simbole. Tako kot Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in njegova jugonostalgija ...
Poljanka Dolhar, Sara Sternad Slike: Peterin, Dolhar, Perosa
1 24 
Nedelja, 17. junija 2007
NEDELJSKE TEME
/
V prvem delu navodil o poletnih opravilih v vinogradu smo si ogledali ple-tev, vršičkanje in pinciranje, kijih opravimo predvsem ob koncu pomladi ali v začetku poletja, praviloma pred koncem meseca junija.
Ob tej priliki pa bomo posvetili svojo pozornost opravilom, kijih bomo opravili ob koncu junija ali v poznejših poletnih me secih.
Privezovanje letnih (zelenih) mladik
To opravilo je neizogibno potrebno med vegetacijo zlasti prva leta po sajenju trt med izoblikovanjem oblike trte. Z vezjo zelenih mladik dosežemo bujnejšo rast in močnejšo osvetlitev, kar je važno predvsem v začetku formiranja mlade trte.
Ko v drugem ali tretjem letu po sajenju postavimo žično oporo, privezujemo le mladike, ki jih ne moremo zatakniti za žico in mladike, ki se z viticami niso oprijele opore - žice.
Danes pretežno ne opravljamo več privezovanja, ker dopolnimo oporno strukturo vinograda z jeklenimi ali plastičnimi žicami, ki jih postavimo v parih vzporedno s koli. Žice so ponavadi premične in jih prilagajamo dolžini mladik, ki jih vtaknemo med žice, kar močno zmanjša čas potreben za izvršitev tega opravila.
Redčenje listov
ZELENA REZ - Drugi del
Redčenje zelenih krošenj se krepko obrestuje v kleti
S tem opravilom odstavimo liste, ki prekrivajo grozde, da dosežemo boljše zračenje in sončno obsevanje grozdov. Pri rdečih sortah povečamo z zgodnjim redčenjem listov vsebnost polifenolov v grozdu. S poznejšim redčenjem, potem ko so jagode spremenile barvo, pa redčimo predvsem, da izboljšamo zdravstvene razmere grozda v fazi zorenja.
V drugem primeru odstranimo 3 -
Vinograd z najboljšo možno sončno lego v Lajnarjih z edinstvenim pogledom na tržaški zaliv. Kakovost pridelka v takih pogojih ob pravilnem negovanju trte ne more izostati
kroma
4 spodnje liste. Potrgamo predvsem ove-nele ali drugače poškodovane liste, ki niso sposobni več asimilirati. Z odstranitvijo listov ne pride do manjšega odstotka sladkorja v grozdju, ker sončni žarki prodirajo lažje do grozdov in se s tem poveča temperatura okoli njih za 8 - 10° C, kar pospešuje njihovo zorenje.
Odstranjevanje listov je koristno predvsem pri bujnih sortah z močno zbi-timi grozdi, ki radi gnijejo.
Redčenje grozdov
Če smo z usmerjeno zimsko rezjo vzpostavili pravilno razmerje med številom
trt in rodnih očes, nam sedaj ni treba ukrepati, če pa smo s predolgo rezjo (predolgi šparoni - 10 do 20 očes) preveč obremenili trte, odstranimo odvečne grozde, da dobimo optimalno obremenitev trsov. Navadno odstranimo 20 - 40% bolj oddaljenih grozdov (drugi grozd na mladiki). To opravimo do trenutka, ko začne grozd-
je spreminjati barvo.
Poznejše odstranjevanje grozdov je nekoristno, ker ne vpliva več na kakovost grozdja.
Redčenje grozdov je zelo zahtevno opravilo, ker z njim odstranimo večji ali manjši del pridelka, ko je čas trgatve še razmeroma daleč. Zato mora biti opravljeno ob pravem času in zelo preudarno, kajti negativni učinki neuravnovešene odstranitve grozdov niso popravljivi.
Poseben primer redčenja grozdov je tisti, ki ga opravimo po hudi toči, ko je treba zmanjšati količino grozdja in jo prilagoditi asimilacijski sposobnosti listov, ki se je vsled škode po toči v večji ali manjši meri zmanjšala.
Prav tako je obvezno redčenje na mladih trtah, ki smo jim v tistem letu dali gojitveno obliko in ki prvič rodijo. Po navadi je število brstov na teh trtah previsoko, tako da njihov še malo razviti koreninski sistem ni sposoben zagotoviti potrebno hrano grozdju in mladikam.
Pri opravljanju navedenih opravil pazimo, da vzpostavimo pravilno razmerje med površino listov in težo grozdja. Na vsak kg grozdja mora listna površina doseči približno 1 m2, bolje če ga preseže. Pretirano odstranjevanje listov, ki ga v naših vinogradih ne malokrat zasledimo, vpliva negativno na kakovost grozdja. Obseg krošnje (zelene stene), ki jo dosežemo s pravilno zeleno rezjo, naj ne bi presegala 30 - 40 cm širine in 1 - 1,4 m višine, v odvisnosti predvsem od gojitvene oblike in gostote sajenja. V zeleni steni (krošnji) bi moralo biti razmerje med listi na soncu in v senci 3:1. S pravilnim vzpostavljanjem krošnje bomo, kot dokazujejo številni poskusi opravljeni v vinogradniško razvitih deželah, bistveno izboljšali kakovost grozdja, ker bomo dosegli: višjo stopnjo sladkorja ( 1- 2 stopinji); nižjo kislost; boljšo strukturo (pri rdečih sortah). Vse to se nam bo seveda primerno obrestovalo v kleti.
NA TRGOVISKI ZBORNICI
Zasedala je
Konzulta za kmetijstvo
V četrtek 7. junija se je na Tržaški trgovinski zbornici sestala konzulta za kmetijstvo, ki deluje v sklopu omenjene ustanove. Konzulta, ki jo sestavljajo predstavniki kmetijskih strokovnih organizacij, področni strokovnjaki in predstavni ki zbor ni ce, je po uvod nih besedah predsednika Dimitrija Žbogarja najprej obravnavala problem sodelovanja konzorcijev, ki združujejo tržaške kmetijske proizvajalce na raznih sejmih in prireditvah, kjer je možnost promocije, trženja in sploh uveljavljanja tržaških kmetijskih pridelkov in izdelkov. S tem v zvezi je predstavnik zbornice dr. Walter Stanissa poudaril, da ni vedno zadovoljivega odziva konzorcijev na omenjenih prireditvah. Po njegovem mnenju, s katerim so se vsi prisotni strinjali, gre za priliko in možnosti, ki jih ne gre podcenjevati. Po izčrpni izmenjavi mnenj so člani konzul-te skle ni li, da bo slednja vzposta -vila sti ke s kme tij ski mi pro izvajal -ci preko njihovih konzorcijev in sku ša la z le-temi do lo či ti ob li ke čim učinkovitejšega sodelovanja.
Zanimiva je tudi pobuda Trgovinske zbornice o košu tržaških posebnih kmetijskih pridelkov, kot je povedal njen predstavnik, ki naj bi ga ponudi li gos tom in turis tom, kot tudi mož nost ponudbe pri del -kov domačih proizvajalcev na Tržaškem sejmu, kjer bo dan poseben pouda rek ekstra de viš ke mu oljčnemu olju, kateremu je name-
njen tridnevni salon.
Nato je bil govor o brošuri o tržaških pridelkih, ki naj bi jo pripravila in izdala tržaška Pokrajina v štirih jezikih: italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini. Prav tako naj bi ta ustano va pos krbela za primerno ureditev cestnih tabel z napisi ki usmerjajo domače in tuje goste na kmetijske objekte in prireditve.
Tajnik konzulte dr. Vincis je sezna nil pri sot ne, da je odbor zbornice sprejel sklep o dodelitvi 300.000 Evrov tržaškemu kmetij -stvu. Tre ba bo izde la ti kri terije za do de li tev pri spevkov iz tega skla -da kme tij skim ob ra tom, ki jih bo po svoji presoji dokončno sprejel in odob ril odbor zbor ni ce.
V nadaljevanju srečanja je bil govor o škodi, ki jo je povzročila živinorejcem letošnja pomladanska suša, zaradi katere je odkos sena za 70-80% nižji od povprečnega. Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec je z odobravanjem ostalih predlagal, da bi bila odškodnina premosoraz-merna z razpoložljivimi travniškimi površinami rejcev. Ob tem bi seveda prišli v poštev vsi travniki, s katerimi razpolagajo rejci, ne glede na posestno razmerje (last, najem, dovoljenje koristenja ipd.)
Ob koncu so prisotni soglasno sklenili, da postane član konzul-te tudi pred kratkim ime no vani di -rektor kmetijskega nadzorništva dr. Roberto Cuzzi.
EB
UKREPI
Proti trsni rumenici
Z ministrskim odlokom z dne 31. maja 2000 je postalo zatiranje trsne rume-nice in njenega prenašalca, ameriškega škržata (Schaphoideus titanus) obvezno. Deželna služba za varstvo rastlin je s svojim odlokom z dne 31. maja 2007 osvojila tozadevno državno normativo, na osnovi katere so predvideni potrebni zati-ralni posegi proti omenjeni okužbi oz. njenemu prenašalcu.
Trsna rumenica se na srečo še ni pojavila v tržaški pokrajini, kar pa, upoštevajoč bližino žarišča bolezni v sosednji Furlaniji, ne izključuje možnosti tega pojava. Zaradi tega je obvezen tudi na Tržaškem najmanj en škropilni poseg proti ameriškemu škržatu, potencialnemu prenašalcu bolezni. Obveznost škropljenja je vezana na nujno potrebo, da se omeji na najnižjo možno raven prisotnost škržata.
Za škropljenje svetuje omenjena služba uporabo zatiralnih sredstev na podlagi ene izmed navedenih učinkovin, za katere navajamo v oklepaju nekaj komercialnih imen: CLORPIRIFOS - MET-TIL (Clormetil, Skorpio EC, Devox, Fos-tox CM), METOMIL (Tomyl L, Lannate MF, Metomil LS), ETOFENPROX (Scatter, Trebon Star), TIAMETOXAM (Ac-tara 25 WG), PIRETRO (Piretro verde, Bi-opiren Plus, Pirecap).
Čas posega ni še bil točno določen, zelo verjetno pa bo do njega prišlo ob koncu meseca junija ali v začetku julija.
Vabimo vse vinogradnike, da se, ne glede na obseg svojih vinogradov, strogo držijo navodil v zvezi z ukrepi proti trsni rumenici, tako kar zadeva uporabljiva sredstva kot čas škroplje nja, o čemer jih bomo točneje seznanili v prihodnjih tednih.
VARSTVO TRTE
Bodimo pozorni na peronosporo in oidij
Peronospora predstavlja v juniju še veliko nevarnost, ki se v juliju in avgustu postopoma zmanjšuje, čeprav so napadi te glivice še možni. Če dežuje in obstaja možnost okužbe, bomo škropili predno se zaključi inkubacijska doba glivice. Slednja gre od 5 do 8 dni po dežju, ko se lahko pojavijo na listih trte pege s plesnivo prevleko, v odvisnosti od zračne temperature. Ob višjih temperaturah je biološki krog peronospore krajši, 5-6 dni, ob višjih pa daljši 7 - 8 dni. Zatiramo jo z bakrenimi pripravki (bordojska brozga, bakrov oksiklorid) v dozah navedenih na embalaži.
Oidij, ki je po peronospori najnevarnejša glivična bolezen, uspešno zatiramo z močljivim žveplom ali žveplom v prahu. Pri uporabi žvepla v prahu bodimo previdni, če so temperature zelo visoke (nad 30 stopinj), ker pride lahko do raznih oblik ožiga. V tem obdobju ponavadi ne uporabljamo sistemičnih sredstev za zatiranje teh dveh glivic, pa kar je seveda po potrebi vedno možno. Ne poza-
bimo opraviti škropljenja proti ameriškemu škržatu (Schaphoideus titanus), ki prenaša virusno obolenje trsno rumenico, kot navajamo v članku namenjenemu zatiranju tega škodljivca.
Prošnje za odškodnino po lanskoletni suši
Kmečka zveza sporoča, da 21. junija zapade rok za predstavitev prošenj za odškodnino po lanskoletni suši, ki jo je Odborništvo za kmetijstvo priznalo za obdobje 7. junij - 3. avgust 2006. Za tržaško pokrajino je bila priznana samo škoda na travnikih in sicer 26,23% povprečne letne proizvodnje. Kdor pa je utrpel več kot 20% škodo tudi na ostalih kulturah, lahko vseeno zaprosi za prispevek, le da bo moral utrpeno škodo dokazovati z ustrezno dokumentacijo. Pozivamo vse, ki jim je lanskoletna suša povzročila vsaj 20% škode, in bi zaprosili za odškodnino, da se čimprej zglasijo v uradih KZ.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 17. junija 2007 1 9
MANJŠINE - Romedi Arquint, 11. let predsednik zveze FUEN, o Evropi in manjšinah
Evropski politiki zazrti v preteklost, Evropejci pa vidijo v manjšinah potencial
Romedi Arquint, Retoroman iz Švice, je prejšnji teden pustil predsedstvo zveze evropskih narodnosti FUEN, katero je vodil 11 let. V svojem sklepnem posegu je z grenkobo govoril o tem, kar je Evropa naredila za manjšine oziroma česar ni naredila, in s skepso o tem, kar bo naredila v prihodnosti. O teh temah je ob robu kongresa FUEN, ki je bil v Tallinnu, stekel tudi najin pogovor.
Iz tvojega posega, pa tudi iz prvih izjav tvojega naslednika, sem imel vtis o velikem razočaranju glede vsega, kar Evropa ni naredila za manjšine. Je ta vtis točen?
Povsem točen je. Prepričan sem, da stranke v zahodni Evropi po koncu druge svetovne vojne niso opravile do konca svoje naloge glede priznanja narodnosti, ki živijo v posameznih državah. Šele leta 1990 so z vso naglico, v samih 11 mesecih, oblikovali konvencijo, ne da bi prej spremenili koncepcijo države, ki je temeljila na identiteti nacionalnih držav; skratka, ni bilo razlikovanja med narodi in državami. Narod je ljudstvo, so ljudje, ki govorijo neki jezik, država je organizacija, ki upravlja določeno družbo. Država bi morala zagotoviti slehernemu državljanu, ne glede na jezik, osnovo za ohranitev te identitete. V začetku devetdesetih let so oblikovali konvencijo, s katero je Zahod izvozil na vzhod model, ki temelji na šibkosti nacionalne države, v del Evrope, ki ni poznal teh pojmov. Na vzhodu so bili še prežeti z nekakšnim internacio-nalizmom, čeprav prizadevanje za ostvaritev »sovjetskega človeka« ni odpravilo posameznih identitet. Tako so na primer tudi v Moskvi imeli armenski in gru-zijski kulturni dom. Rusifikacija je bila velika, vendar ostajal je spomin, ki je pomemben tudi za nas.
Bi lahko to primerjali z ameriškim topilnim loncem, kjer so vsi Američani, vendar ima vsakdo tudi svoj majhen dom?
Nekako tako. Amerika je podpirala folkloro, podpirala je vse, kar ne ogroža oblasti in v konkretnem primeru Sovjetske zveze ne ogroža ideologije. V Estoniji so na primer še v petdesetih letih poučevali estonščino, potem je prevladala ruščina, tudi nekako tako, kot sedaj pri nas prevladuje angleščina. Spomin pa je ostajal in obstajal. Mislim, da se je Zahodna Evropa odpovedala dialogu, s katerim bi lahko ohranila jezikovno identiteto na stari celini.
Ostaniva pri letu 1990. Pade berlinski zid, priče smo tej veliki eksploziji in kar naenkrat se začnejo vsi ukvarjati z manjšinami. Kot praviš, izvažajo negativni zahodni model na Vzhod. Potem pa zanimanje upade. Zakaj? Zakaj danes v Evropi nihče več ne govori o manjšinah?
Mislim, da je to zelo povezano s koncepcijo, s filozofijo države. Ni nam uspelo oblikovati novih konceptov. Imamo še Francijo in Grčijo, da navedem le dva najbolj poznana primera, ki temeljita na enakosti državljanov, ki imajo pravico, da živijo v demokraciji. V tem konceptu narečje ali jezik, ki ni uradni jezik države, nekako oškoduje državljana. V Franciji moraš obvladati francoščino, če želiš aktivno sodelovati v družbi.
Se ta koncepcija sedaj uveljavlja tudi v Estoniji in v Latviji? Poznati morač uradni jezik, vse drugo je manj pomembno...
Politična oblast je imela vedno strumentalni odnos do jezika. To je tragična resnica in velja v obeh smereh. Navsezadnje, poglejmo Škotsko, ki sedaj oživlja škotski jezik z namenom, da si tako morda izbori neodvisnost ali morda avtonomijo. Estonija je navsezadnje normalni primer. Zahodna Evropa je s tem, da je priznala Estonijo, pa tudi Slovenijo, nagradila koncept istovetenja jezika in nacije z državo; pristala je na oblikovanje države, ki temelji na enem jeziku in eni kulturi. Jasno je torej, da je Estonija šla po tej poti, kajti to je bil model zahodnih demokratičnih držav,m ki ji je bil ponujen. Zato Estonci tako vztrajajo pri jeziku. Seveda, tudi jaz soglašam, da je potreben uradni jezik, ampak huda napaka je bila istovetenje tega načela z izločanjem drugih jezikov prebivalstva iste države. To je bila huda politična napaka, na katero Evropa ne bi smela nikoli pristati.
Vendar sedaj ni več rešitve, kajti Evropa nima več sredstev, da bi posegala na to področje.
Točno tako. Ker so razlike v zahodni Evropi tolikšne, poglejmo na primer na eni strani Francija in na drugi nekatere zvezne države, so v Bruslju sklenili, da se s tem ne bodo ukvarjali. Problem so zamrznili, čeprav obstaja ob tej nevtralnosti izreden eruptivni potencial. Evropa je odločila, da to ni prioriteta. In tako ostajamo pri nacionalni državi. Tudi nedavna volilna kampanja v Franciji je poudarila vlogo nacionalne države, težila je h krepitvi enotnosti. In vse to onemogoča diskusijo o tej vroči temi, vročo kašo bodo še
Romedi Arquint je Retoroman, dolgoletni član parlamenta kantona Grisun, sicer pa
protestantski pastor.
vedno pustili pri miru. No, kar zadeva Estonijo mislim, da bo ta država vendarle našla sprejemljivo rešitev, tudi glede sožitja z rusko skupnostjo, čeprav so dogajanja zadnjih tednov zopet pomaknila nazaj reševanje tega vprašanja. Gotovo so s pomanjkanjem občutljivosti, ko je šlo za znano premestitev spomenika sovjetskemu vojaku otežili napredek na tem področju.
V	svojem posegu si bil zelo kritičen do Sveta Evrope. Vendar, ali se ti ne zdi, da je Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin le postala politična referenčna točka za vse države in obstaja njihova obveza, da izpolnjujejo pogoje okvirne konvencije?
Konvencija omogoča državam, da ratificirajo konvencijo ali je ne ratificirajo; nihče jih ne more prisiliti. Problem pa je drugi: kdo lahko jamči, da bi tudi v državah članicah ne bi prišlo do novih konfliktov. Vzemimo kot primer Romunijo. Trenutno je madžarska stranka članica vladne koalicije in sodeluje v vladi, vendar ni rečeno, da bo vedno tako. Okvirna konvencija je kot slovnica v šoli. Če je ne spoštuješ, te bo učitelj popravil. Vendar je razlika v naslednji fazi: država lahko počne, kar hoče in manjšine nimajo nobenih pravnih sredstev.
FUEN je leta 1993 predlagal dodatni protokol k Evropski konvenciji o človekovih pravicah...
V	Kopenhagnu so o tem razpravljali, dejali so celo, da je predlog sprejemljiv, potem pa so ga spravili v predal in tam še sedaj čaka. V Evropi državljan še nima instrumentov, a katerimi bi se lahko na mednarodni ravni pritožil zaradi kršitve manjšinskih pravic. Najhuje pa je, da organizacije nimajo nobenih pravic. Poglej, povsod v družbi, začenši z odnosi na delovnem mestu, obstajajo pravice organizacij, skupin, ki zastopajo
ljudi z istimi interesi, da se pritožijo. Tu pa vse temelji samo na pravicah posameznika in že to je velika napaka. Reprezentativnim organizacijam manjšin bi morali zagotoviti to pravico. Mislim pa, da nas kljub vsemu razvoj vodi v pravo smer. Odpravljanje meja, potovanja, avtoceste in železnice, dobre povezave, potovanja. Vse to daje mladim Evropejcem drugačno podobo Evrope. Poleg tega prihaja do erozije oblasti nacionalnih držav: po eni strani se uveljavljajo pravice regij, po drugi pa prevzema Evropska unija čedalje večje pristojnosti. Splošni razvoj gre torej v smer, ki bo zdra-matiziralo problematiko sožitja. Številne manjšine živijo ob mejah; če so meje odprte, so stiki neizbežni. Tragično pa je dejstvo, da politični svet ni sposoben ude-janiti v politiki teh dejstev iz življenja. Sicer pa, zakaj bi se čudili, politiki se za vse odločajo z eno generacijo zamude.
Katere so torej perspektive, kaj lahko pričakujemo od prihodnosti?
Še vedno se srečujemo z ljudmi, političnimi strankami, ki imajo pogled uzrt v preteklost in sanjajo o stanju iz petdesetih let, ki je bilo zanje nebeško. Problemov manjšin ni bilo in bistveno je bilo cvetenje gospodarstva. Na primer, moja država, Švica, je razmišljala o idiličnem stanju, češ, vedno smo tako živeli in tako bo tudi naprej. Ljudje, ki tako razmišljajo, stranke, ki tako delajo, pa bodo poraženi. To bo neizbežno, kajti razvoj gre v drugo smer. V prihodnje bi vprašanje manjšin lahko tudi eksplodiralo, še zlasti, če le pomislim na nove demokracije, ki obstajajo komaj dobro desetletje, ljudje pa še vedno razmišljajo o homogenosti med državo in nacijo. Tu pa bi želel povedati, da EU ne vodi pravilne politike, saj sedaj osredotoča svoje posege v korist nekaterih močnih manjšin.
Evropska unija sedaj torej samo podpira oblast, kajti v primeru velikih manjšin gre v glavnem za podporo javnim ustanovam in ne manjšinskim organizacijam.
Seveda, kdor želi sedaj vstopiti v evropske mreže, se znajde pred številnimi ovirami; med drugim tudi pred zahtevo, da plača vsoto, ki je majhne skupnosti še zdaleč ne premorejo. Evropska unija se je s tem, da je prenehala financirati Evropski urad za manj razširjene jezike, odpovedala instrumentu, ki ji je omogočal podporo tistim jezikom, ki jih države niso priznale. Sedaj so dejansko likvidirali ta kanal in silijo manjšine, da se morda vrinejo v kak evropski program. Skratka, Evropska unija skuša zadovoljiti največje manjšine, tiste, ki so najglasnejše, ki imajo svoje predstavnike v Evropskem parlamentu, pozablja pa na najšibkejše. Bruselj se sooča z blokado, saj države, ki manjšinam niso naklonjene, onemogočajo Evropski uniji kakršenkoli stvaren poseg.
Si torej pesimist?
Da, sem pesimist, kajti sedanji vodilni politični razred ni sposoben uresničiti Evrope, ki bi presegala suverenost držav. Sem pa tudi optimist, in sicer glede na dejstvo, da kulturna globalizacija in erozija pristojnosti držav potencirata identiteto slehernega posameznika, ki teži k iskanju korenin v krajevnem in regionalnem merilu. To pa daje tudi manjšinam novo moč, ker imajo nekaj več: korenine, zgodovino, jezik, možnost, da so manjšinci dvo ali trijezični in da ne tvegajo več marginalizacije, ampak vidijo v tem svojem potencialu nove priložnosti za uveljavljanje v globali-zirani Evropi. Sem torej pesimist, če razmišljam o sposobnosti Evrope, in optimist, če mislim na sposobnosti ljudi.
Bojan Brezigar
26	Nedelja, 17. junija 2007	TRST	/
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786S00 fax 040 772418 sport@primorski.it
KOLESARSTVO - Zadnje dejanje 14. dirke Po Sloveniji
Italijanom vse etape, Slovencu Nosetu skupna zmaga
Domači kolesar je na slovenski»pentlji« zmagal drugo leto zapored - Garzelli le 33.
NOVO MESTO - Italijanom etape, Slovencu pa dirka. Tako bi lahko na kratko obnovili letošnjo 14. kolesarsko dirko Po Sloveniji. Kolesar novomeškega Adrie Mobila Tomaž Nose je še drugo leto zapored postal zmagovalec slovenske »pentlje«. Potem ko sije vodstvo zagotovil v petkovem vzponu na Vršič, ga je s pomočjo moštva brez večjih težav zadržal tudi v zadnji, 162 kilometrov dolgi etapi od Grosuplja do Novega mesta. Zadnje dejanje, ki gaje zaznamoval predvsem padec v ciljni ravnini, je sicer pripadlo Italijanu Enricu Rossiju (-OTC), kar pomeni, da so Italijani dobili prav vseh pet etap 14. izvedbe dirke. Drugo mesto je zasedel Borut Božič (-L.P.R.).V Novem mestu so že po petkovi kraljevski etapi začeli pripravljati zabavo v čast druge zaporedne zmage novomeškega kolesarja Tomaža Noseta.
V Adriji Mobilu prav nihče ni dvomil, da bi jim v zadnji etapi »spodrsnilo« in bi lahko izgubili rumeno majico, saj konfiguracija od Grosuplja do glavnega novomeškega trga presenečenj ni dopuščala. Nekaj napadov s strani konkurentov so sicer pričakovali, toda tehtnega razloga za bojazen ni bilo. Prednost 39 sekund pred najnevarnejšim tekmecem, italijanskim kolesarjem Liquigasa Vincenzom Nibalijem, je bila dovolj velika, da so lahko Novomeščani mirno nadzorovali položaj ter svojega junaka varno pripeljali do zmage.
Kolesarji Liquigasa so svoje prilož-nos ti zamudi li v prejš njih etapah, v katerih so storili tudi nekaj taktičnih napak. Predvsem to velja za drugo etapo, ko je Nibali pred zaključnim vzponom na Ljubljanski grad garal za Enrica Ga-sparotta, nepotrebno izgubljal moč in na koncu zaostal več kot minuto. Tega zaostanka kljub dvema etapnima zmagama do konca ni uspel nadoknaditi, tako je moral stisniti roko Nosetu. Slednji je po Mitji Mahoriču (Perutnina Ptuj), ki je bil najboljši leta 2003 in 2004, postal drugi kolesar z dvema zmagama na dirki, skupno vodstvo v dvoboju Slovencev proti tujcem pa povišal na 8:6.
Pikčasto majico (najboljši mladi kolesar) je dobil Italijan Bosisio. Drugo odprto vprašanje je bila modra majica najboljšega po točkah. Za to je bilo nekaj kandidatov, ta pa je ostala na hrbtu
Nibalija.
Končni vrstni red: 1. Tomaž Nose (Slo/Adria Mobil) 21:02:10, 2. Vin-cenzo Nibali (Ita/Liquigas) + 0:39, 3. Andréa Noe (Ita/Liquigas) 1:13, 4. Simon Špilak (Slo/Adria Mobil) 1:24, 5. Giam-paolo Caruso (Ita/Lampre) 1:38; 15. Go-razd Štangelj (Slo/Lampre) 3:57, 18. Gregor Gazvoda (Slo/Perutnina) 4:11, 33. Stefano Garzelli (Ita/Acqua&Sapo-ne) 15:55.
Moreau še vodi v Franciji
ANNECY - Kolesarji moštva Astana na dirki Dauphine Libere nadaljujejo z zbiranjem etapnih zmag, a skupna zmaga se jim bo očitno izmuznila. V predzadnji, šesti etapi, ki je vsebovala pet gorskih ciljev, je bil najhitrejši Maksim Iglinskij, toda pri Astani niso bili najbolj zadovoljni, saj je do etape vodilni Andrej Kašečkin zaostal in moral predati rumeno majico domačinu Christophu Moreauju. Kolesar AG2r je z zaostankom dveh minut in 23 sekund sicer zasedel osmo mesto. Tadej Valjavec je v cilj prišel v skupini s Kašečkinom, zaostal je dobre štiri minute in zasedel 17. mesto.
Stefano Garzelli (desno) je na dirki Po Sloveniji razočaral. Še drugič zapored je zmagal domačin Tomaž Nose (zgoraj)
ansa, lukan
Osovnikar zmagal v Nemčiji
BERLIN - Škofjeločan Matic Osovnikar je zmagal v teku na 100 m na atletskem mitingu v nemškem kraju Biberach z 10,22 sekunde.
Zlatnar: rekord in SP
LUXEMBOURG - Damjan Zlatnar je na atletskem mitingu v Luksemburgu v teku na 110 metrov ovire zmagal in s časom 13,62 sekunde (veter +0,1 m/s) izenačil svoj slovenski rekord ter izpolnil normo za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v Osa-ki.
Odbojka: poraz Italije
»Azzurri« (Černic ni igral) so na tekmi Svetovne lige izgubili proti ZDA s 3:1 (25:21, 25:21, 25:27, 29:27).
Siena danes prvak?
Siena, ki je tudi na drugi tekmi košarkarskega finala končnice za naslov prvaka premagala bolonjski Virtus, bo danes skušala še tretjič zmagati in tako osvojiti »scudetto«. SNAIDERO - Kapetan videmskega košarkarskega prvoligaša Snaidera Christian Di Giuliomaria je podaljšal pogodbo do leta 2009.
KOŠARKA - Turnir 4 držav: Italija -Hrvaška 70:68.
SOFTBALL - Italijanska reprezentanca softballa (ženska inačica baseballa) je v finalu kvalifikacij evro-afriške skupine za prihodnje olimpijske igre v Pekingu izgubila proti Nizozemski (3:2). Na OI bodo prihodnje leto nastopale Nizozemke. ROKOMET - Slovenija je premagala Makedonijo (32:33) in se uvrstila na EP.
FORMULA ENA - Velika nagrada ZDA
Hamiltonu druga »pole position« zapored
INDIANAPOLIS - Britanski voznik moštva McLaren-Mercedes Lewis Hamilton nadaljuje z izjemnim dosežki v svoji premierni sezoni v formuli 1. Na včerajšnjih kvalifikacijah pred današnjo veliko nagrado ZDA (ob 19.00 po Rail) v Indianapolisu je že drugič zapored osvojil prvo startno pozicijo. Družbo v prvi vrsti mu bo delal moštveni kolega in branilec naslova svetovnega prvaka Španec Fernando Alonso, ki je za 22-letnim Hamiltonom zaostal za 0,169 sekunde. Druga vrsta bo obarvana v rdeče, v barvi Ferrarija. Obračun znotraj ekipe je po zaslugi Felipeja Masse odšel v Brazilijo, ki je za Alonsom zaostal
za 0,203 sekunde, Finec Kimi Raikonen pa je bil počasnejši še nadaljnjih 136 ti-sočink. Zelo dobro je nastopil tudi Nemec Nick Heidfeld (BMW-Sauber), ki mu je četrto mesto ušlo za pičlih osem tisočink. S šestega mesta se bo na sedmo dirko letošnjega svetovnega prvenstva podal še en finski voznik - Kovala-inen (Renault), ki je bil še zadnji z manj kot sekundo zaostanka za prvouvršče-nim. Takoj za njim se je uvrstil Nemec Sebastian Vettel - ta je v moštvu BMWSauber zamenjal Poljaka Kubico, ki je minuli teden na dirki v Montrealu doživel hudo nesrečo, a se na njegovo srečo ni končala s hujšimi posledicami.
ODBOJKA - Turnir v Novi Gorici
Italijanski veterani boljši od Slovencev in Hrvatov
Veliko zanimanje za nekdanje zvezdnike - S Slovenijo je igral tudi Simon Terpin
JADRANJE - Po kvalifikacijskih regatah na Sardiniji
Aicardi in Spadoni (Čupa) sta se uvrstila na mladinsko EP
Prejšnji konec tedna je v kraju Carloforte na Sardiniji potekala državna regata jadralnega razreda 470. Dvodnevne regate na privlačnem sardinskem otoku se je skupno udeležilo 12 posadk: 4 ekipe so pripadale domačim predstavnikom, ostale pa so na sardinsko morje prispele iz celinskih jadralnih društev. Med mladimi perspektivnimi jadralci sta bili tudi dvojici dveh tržaških jadralnih klubov, in sicer predstavnika JK Barcola-Grignano Favretto-Pischiutta in ekipa JK Čupa, ki sta jo sestavljala Alessio Spadoni in Max Aicardi. Čupina predstavnika sta se v sardinskih vodah zopet izkazala in tako nadaljevala uspešno serijo letošnjih nastopov. Vremenske kondicije so bile ugodne, jadralca sta iz tehničnega in taktičnega vidika dobro opravila vse plove. Nastop na dvodnevni regati je dvojica Spadoni-Aicardi zaključila na 4. mestu. S slednjo uvrstitvijo sta si jadralca Čupe priborila 3. mesto na skupni lestvici mladincev in hkrati tudi nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki se bo avgusta odvijal v Medembliku na Nizozemskem. Do takrat pa mlada jadralca seveda ne bosta počivala: v mesecu juliju se bosta udeležila tudi znane regate »Intervela« na sugestivnem Gard-skem jeze ru.
Odlične uvrstitve optimistov Čupe
Minuli konec tedna je na Tridentiskem potekala že 32. izvedba tradicionalne mednarodne regate za pokal »Opti-
mist d'Argento«, ki ga vsako leto prireja Jadralno društvo Torbole. Regata je bila namenjena mladim jadralcem razreda Optimist, ki so tekmovali v kar ostri konkurenci. Na štartu se je v soboto, ob raz-
Chantal Zeriali (Čupa)
meroma oblačnem vremenu, skupno zbralo kar 207 udeležencev iz kategorij juniores in kadeti. Med temi so bili tudi jadralci JK Čupa, ki so dosegli zelo dobre končne uvrstitve. Med najuspešnejšimi v kategoriji kadeti je bila čupina jadralka Chantal Zeriali, ki je na regatnem polju brezhibno jadrala in osvojila 1. mesto v ženski konkurenci. Varovanka trenerja Matije Spinazzole se je še posebej izkazala v dveh plo-vih, kjer je pravilno ocenila vetrovne razmere in med prvimi prijadrala skozi cilj.
Tudi v kategoriji juniores so jadralci Čupe in Sirene pristali na zgornjem delu lestvice. Mladi Tito Rodda je odlično izpeljal vse plove in na dokončni lestvici osvojil 2. mesto. Njegov brat Agostino Rodda pa je zaključil na 7. mestu. Sirenin jadralec Matia Ugrin pa je bil na koncu 16.
Petkov odbojkarski turnir v Novi Gorici, v organizaciji domačega odbojkar-ja Sama Miklavca, so osvojili, kot je bilo sicer povsem predvidljivo, veterani Italije, ki so najprej premagali izbor gostujoče Slovenije in v finalu še goste iz Hrvaške. Glede na to, kar smo videli na turnirju, pripisati vzdevek veteran nekaterim izmed nastopajočih, predstavlja za le-te lažjo žalitev. Mislimo predvsem na nekatere člane italijanske selekcije, ki jo vodi priznani trener Carmelo Pittera, kot so Vullo, Gardini, Luchetta, Cuminetti, ki so, ob zadostni pripravi, še vedno na nivoju najvišjih italijanskih lig. Radi bi še opozorili, da so bili tokrat odsotni, kalibri kot sta Andrea Zorzi in Luca Cantagalli. Ravno tako uspešna, sicer na nekoliko nižji ravni, bi lahko bila slovenska predstavnika podajač Vu-kovič in korektor Fuis. Pri hrvaški selekciji pa je nekoliko zatajil Nurko Čauševič, kateremu se poznajo tako leta in očivid-na pomankljiva fizična kondicija. Vsekakor smo bili priča zanimivi predstavi, v kateri je našel svoje zadoščenje tudi zamejec Simon Terpin, kije vlogo korektorja odigral povsem solidno, tako v nizu proti Hrvaški kot tudi proti Italiji. Dokazal je, da je na ravni ostalih slovenskih predstavnikov. Srečanju je prisostvolo nekaj čez 200 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili predvsem dvoboju med Slovenijo in Italijo. Dober del jih je prišel iz Italije, da bi od bliže sledili italijanskim zvezdam. Da je bilo zanimanje za nastop bolj radovednost, kot
športni užitek, nam je potrdil vstop na igrišče mitičnega Andree Luchette, ko je bil le-ta deležen toplega aplavza in pozornosti s strani publike. Uvodno srečanje turnirja med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je sodila zamejka Monica Carrara, so nekoliko presenetljivo osvojili gostje. V tretjem skrajšanem nizu, ki je bil v vsem izenačen, so hrvaški odbojkarji pokazali boljšo učinkovitost v napadu in zasluženo slavili. Prvi niz naslednje tekme med Slovenijo in Italijo je bil obenem tudi najzanimivejši celotnega turnirja. Gostitelji so napeli vse moči, da bi se izkazali, kar jim je delno tudi uspelo, ko so pri drugem tehničnem odmoru vodili 16:15, nakar pa so le morali priznati premoč italijanskih odbojkarjev, ki so se po z aslugi odlične režije Fabia Vul-la končno razigrali tudi v napadu. V zaključni tekmi so Gardini in soigralci z lahkoto opravili s Hrvati. Največja zanimivost tega srečanja, je bil ravno vstop na igrišče kapetana Luchette, ki se je ponovno izkazal v njemu prirojeni vlogi showman-a.
Izidi: Slovenija - Hrvaška 1:2 (25:18; 22:25; 13:15), Slovenija - Italija 0:2 (19:25; 18:25), Italija - Hrvaška 2:0 (25-16; 25:18) Postave, Slovenija: Vukovič, Fuis, To-povšek, Terpin, Petkovič, Mčnik, Smrke, Štern, Maučnik, Mejal. Hrvaška: Mata-novič, Josipovič, Tomič, Rastovčan, Duka, Čauševič, Straža, Peašinovič. Italija: Gardini, Vullo, Masciarelli, Cuminetti, Bada-lato, Babini, Luchetta, Venturi, Erichello. (J.P.)
/
ŠPORT
Nedelja, 17. junija 2007
27
KOLESARSTVO - »Junior bike off road« (3. pokal Alternativa sport) v organizaciji SK Devin
Mladi kolesarji so pri Praprotu nabirali izkušnje
V različnih starostnih kategorijah je nastopilo 55 tekmovalcev - Zmagi Visintina in Miliča
V okolici Zadružnega hleva v Praprotu so mladi kolesarji merili moči v letošnji četrti preizkušnji trofeje »Junior bike off road«, namenjeno kolesarjem od 7. do 16. leta starosti. Tekmovanje, veljavno tudi za 3. pokal Alternativa sport, je pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja priredilo domače društvo SK Devin, ki je lepo uredilo 500 metrsko progo izpeljano v stilu krožnega mini »Cross Countryja«. Na štartu se je po mešanih starostnih skupinah zvrstilo 55 tekmovalcev iz desetih različnih društev. Prvi so štartali najmlajši, rojeni leta 2000, ki so tekmovali na skrajšanem krogu, starejši pa so se preizkusili na celotni dolžini proge.
Kakovost in agonizem sta rasla gle de na sta rost ter izkuš nje ko le sar -jev. V kategoriji G5 je po začetnem padcu slavil zagrizeni Matteo Visintin, Šmar tin čan, ki bra ni bar ve de vin ske -ga društva. Patrik Milič, pa je po zelo na peti tek mi zma gal v katego riji G6. Mladi Šempolajčan, ki tekmuje za društvo Team Isonzo, j e v 12 krogih stal no sle dil vo dil ne mu in si v cilj nem šprintu priboril zmago. V skupini dečkov in naraščajnikov, ki je zaključila tekmovalni program, si je drugo mesto med na ra ščajni ki pri slu žil Ma tej Škerk, ki je tekmoval kot posameznik.
»Zelo sem zadovoljen z uvrstitvami svojih tekmovalcev in z izvedbo tekmovanja, kateri je botroval krasen sončni popoldan. Organizatorji smo skušali prilagoditi traso razgibanosti terena, saj večkrat tovrstne preizkušnje temeljijo zgolj na pretežno ravninskih progah«, je dejal Ivan Sossi trener Devinovih kolesarjev in eden izmed glavnih organizatorjev.
Po tekmovalnemu delu, je sledilo nagrajevanje, na kateremu sta pred-sed ni ka ZSŠDI-ja Jure Kufer sin in tr -žaške kolesarske zveze Ferdinando Parlato podelila pokale in kolajne vsem ude le žen cem.
Zmagovalci posameznih kategorij: G1: 1. Crea Davide, Team Ison-zo; G2: Laurencic Matej, Team Ison-zo; G3: 1. Debelis Davide, A.C. Buie-se; G4: 1. Butto Cristian V.C. Latisana; G5: Visintin Matteo, SK Devin; 7. Jan Petelin, SK Devin; G6: 1. Patrik Milič, Team Isonzo; 4. Mozan Erik, SK Devin, 8. Cristian Ciacchi, SK Devin; Dečki: 1. Nocent Federico, Team Isonzo; Naraščajniki: 1. Orabona Armando, BT Carso; 2. Škerk Matej, posameznik.
Andrej Marušič
Devinovec Matteo Visintin (prvi od desne) je slavil v kategoriji G5, čeprav je med preizkušnjo padel
kroma
KOŠARKA - C liga
Vse daljša gostovanja za Bor Radensko
Vse dr žav na ko šar kar ska zveza FIP je objavila okvirno sestavo skupin za državna prvenstva. V C sku pi ni dr žav ne C li ge predlog sploh ni bil ugo den za košarkarje Bora Radenska, ki tvegajo, da jih bodo v novi športni sezoni 2007/2008 čakala številna izjem no dol ga gos tovanja. Borov ci so na mreč ostali edi na ekipa iz tržaške in goriške pokrajine v C ligi. Za nameček pa je FIP tri ekipe iz Padove uvrstila v B skupino lombardskih moštev, v C sku pi no pa tako pre usme rila dve ekipi iz pokrajine Reggio Emilia (Correggio in Novellara) ter eno iz Modene (Mirandola). V C ligo pa sta se vrnila tudi Rovereto in Riva del Garda iz pokrajine Trento, ki že zgo do vin sko sodi v sku -pino C. Začasna sestava skupine C je naslednja: Bor Radenska (Trst), Cor no di Ro saz zo, Vir tus Udine, San Daniele, Codroipo (Videm), Cordenons, Spilimber-go (Por de non), Ron cade (Trevi-so), Caor le, Erac le a, Mar ghe ra (Benetke), Riva del Garda, Rovereto (Trento), Correggio, Novellara (Reggio Emilia) in Mirandola (Mo de na). Dokonč ni skle pi o sestavi skupin bodo padli 10. julija, do tedaj pa bi se lahko še kaj spremenilo, tudi ker so možne re-pesaže bodisi v višje lige kot posle dič no na to tudi v C li go.
ŠPORTEL
O športnem objektu Zarje v Bazovici
V zadnjem letošnjem Športelu (jutri po TV Koper ob 22.30) bo voditelj oddaje Igor Malalan prvič po televiziji predstavil javnosti novi športni center Zarje v Bazovici. Malalan se je po novem športnem objektu sprehodil s predsednikom Zarje Mirija-nom Žagarjem ter predsednikom nogometnega društva Zarja Gaja Robertom Kalcem. Oba bosta na kratko povedala o načrtih in programih obeh društev, ki si bosta lastila športni objekt. Pred kamere je stopil tudi predsednik Pomladi Robert Zu-pin. Na bazovskem nogometnem igrišču bodo namreč nastopale tudi mladinske ekipe Pomladi.
Športna oddaja Športel bo tako znova šla v eter septembra.
ODBOJKA - V Slovenskem športnem centru, v organizaciji Olympie
26. Memorial »Peter Spazzapan« so še drugič zapored osvojili slogaši
V finalu so premagali tržiški Fincantieri - Najboljši igralec turnirja je bil Ambrož Peterlin
V Slovenskem športnem centru v Gorici se je sinoči zaključil šestindvajseti odbojkarski turnir Memorial Peter Spazzapan, ki ga organizira Športno združenje Olympia. V finalu je tržaška Sloga, pod taktirko Ivana Peterlina, premagala tržiški Fincantieri (3:0, 25.21, 25:17, 25:20) in tako še drugo leto zapored osvojila turnir. Slogaši so igrali dobro in zmagali brez večjih težav. Tekme za tretje mesto ni bilo, saj se odboj-karji Vivila niso predstavili v Gorici, tako da je PAV Natisonia zmagala brez boja.
Prve štiri ekipe in najboljšega igralca (MVP turnirja je bil slogaš Ambrož Peterlin) sta nagradila Bernard Spazzapan, brat nekdanjega odbojkarja Olympie Petra, ki je pri 19. letih umrl v prometni nesreči, ter častni predsednik goriškega društva Martin Kraner. Predsednik Gregor Šviligoj se je zahvalil vsem dvanajstim nastopajočim ekipam in seveda sponzorjem turnirja.
Bernard Spazzapan je nagradil najboljšega igralca turnirja Ambroža Peterlina (Sloga)
bumbaca
NOGOMET - Finale turnirja v Ogleju
Dve hladni prhi za moštvi Pomladi
NARAŠČAJNIKI
Pomlad - Cormons 2:3 (1:1)
STRELEC ZA POMLAD: Martini 2.
POMLAD: Dedenaro, Pettirosso (Dubaz), Žerjal (Potleca), Kuret, Kovacic, Dol-liani, Kerpan, A. Čok, Martini, Candotti, Križmančič, trener Kragelj.
Pri Pomladi so bili po sinočnji tekmi v finalu turnirja v Ogleju besni nad sodnikom. »Sodil je neverjetno slabo,« je dejal trener Marino Kragelj. Pomlad je po zaslugi Jara Martinija že vodila z 2:1, moštvo iz Krmina je zatem izenačilo in zatem v zadnji sekundi še dosegli zmagoviti zadetek. Vratar Giovanni Dedenaro je prejel nagrado za najboljšega vratarja turnirja.
ZAČETNIKI
Pomlad - Cormons 1:2 (1:0, 0:0, 0:2)
STRELEC ZA POMLAD: Kerpan.
POMLAD: Vidoni, Daneu, Bonetta, Rossone, Vallon, Guidone, Porro, Ridolfi, Pao-letti, Krasniqui, D'Oronzio, Butul, Kerpan, Ruzzier, trener V. Ridolfi.
Začetniki Pomladi so v finalu izgubili proti ekipi iz Krmina in tako zasedli končno 2. mesto. Odločilna je bila zadnja tretjina, ko so nogometaši Pomladi fizično popustili. Matija Vidoni je bil imenovan za najboljšega vratarja turnirja.
TURNIR »IL GIULIA«
Primorje Interland - San Sergio 5:6 (1:1, 1:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Giannella.
PRIMORJE: Francioli, Merlak, Sincovich, Marturano, Ferro, Dagri (Miss), Cola-suonno (Andreassich), Giannella, Pipan (Ziani), Siccardi (Codarin), trener Massai.
Proseško Primorje je v četrtfinalu turnirja »Il Giulia« pri Svetem Ivanu v Trstu nesrečno izgubilo po izvajanju enajstmetrovk in tako izpadlo iz tekmovanja. V polfinale svetoivanskega turnirja sta se uvrstili še San Luigi in Ponziana. Finale bo 29. junija.
ATLETIKA - Mladinsko DP v Brixnu
Nastja Gherlani in Martina Quaggiato 5.
BRIXEN - Na Južnem Tirolskem se te dni odvija mladinsko državno prvenstvo v atletiki. V Brixnu sta nastopili tudi slovenski tekmovalki, Goričanka Martina Quag-giato ter Tržačanka Nastja Gherlani. Obe tekmujeta za tržaški Cus. Quaggiatova je včeraj nastopila v štafeti 4x100 m (ekipo sestavljajo še Michela Lella, Stefania Parnici in Ilaria Santoro). Tržaška ekipa je s časom 51:32 dosegla 5. mesto (tekmovalo je devet ekip). Zmagala je Fondiaria Sai Atleti-ca (48:88). Martina Quaggiato, ki bo danes zjutraj nastopila še v štafeti 4x400 m, je bila s petim mestom zadovoljna: »Lahko bi se uvrstile še kako mesto višje, kljub temu pa smo zadovoljne z doseženim rezultatom.«
Nastja Gherlani (letnik 1988) je v metu kopja (600 g) zasedla prav tako peto mesto. Kopje je vrgla 35,83 metra daleč (tekmovalke so imele na razpolago šest metov), kar je tudi njen osebni rekord. »Glede na to, da letos nisem veliko trenirala je današnji nastop (včerajšnji op. ur.) zelo dober,« je ocenila Gherlanijeva. Zmagala je Purga-tova iz Padove, ki je kopje vrgla skoraj de-
set metrov bolj daleč (45,04 m). (jng)
Danes balinarski Turnir prijateljstva na Padričah
Balinarski odsek Gaje bo danes (od 8.15 dalje) na Padričah priredil Turnir prijateljstva za dvojice, namenjen tekmovalcem B in C kategorije iz Triveneta. Nagrajevanje bo ob 18.30.
Na Peči turnir v odbojki in malem nogometu
Praznik Občine Sovodenj »Junijski večeri« na Peči bo tudi športno obarvan. Nogometno društvo Sovodnje bo od jutri do četrtka pripravilo malonogometni turnir za neregistrirana moštva (finale bo v soboto), ŠZ Soča pa bo istočasno izvedla dva odbojkarska turnirja: mešanega (3+3) do 16 let in moškega za člane.
Spored, under 16: jutri ob 20.00 Kanal/Hit - Olympia/Govolley; sledi Sloga -Soča. Torek ob 20.00 za 3. mesto, sledi finale. Člani, sreda, 20.ob 20.00 Sloga -Olympia, sledi Prvačina - Soča; četrtek, 21. ob 20.00 za 3. mesto, sledi finale. Vse tekme bodo na kotalkališču na Peči.

Združenje »tovenslcih športnih društev v Italiji
vabi na
delavnico o fiskali na temo: Fiskalna kontrola v amaterskem športnem društvu
(upravno fiskalno vodenje)
v sredo, 20. junija ob 20. uri v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini
28 +
Nedelja, 17. junija 2007
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.25 Risanka: Gurugu - Zobobol v pravem trenutku 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Tu pa tam
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.00 sedem dni v parlamentu 6.30 Nad.: Sottocasa 6.30 Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.40 Maša iz Assisija
Angelus in papežev blagoslov 12.20 Aktualna odd.: Linea verde v živo
iz narave 13.30 Dnevnik
14.00 Nan.: Inšpektor Derrick - Morilec pošilja cvetje (i. Horst Tappert, Fritz Wepper) 14.50 TV film: Volo 323: cronaca di un disastro (dram., ZDA, '04, i. Julia Arkos, Noah Beggs) 16.25 TV film: Grizzlly Falls - Dolina medvedov (pust., Kan.-VB, '99, i. Bryan Brown, Richard Harris) 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.15 Šport: Pole Position 19.00 Avtomobilizem F1: VN ZDA 21.00 Dnevnik
21.20 Nan.: Provaci ancora Prof. (i. Vernica Pivetti, Enzo Decaro, Paolo Conticini) 23.25 Dnevnik
23.30 Aktualno: Posebna odd. Tg1 0.30 Aktualno: Oltremoda Reloaded 1.05 Nočni dnevnik/Knjige/Vremenska
napoved 1.25 Kinematograf
V^ Rai Due
6.35 6.40 7.00
8.00 8.20 9.00 9.05 10.00
10.30 10.35 11.00 11.30 12.15
13.00 13.25 13.40 14.00
15.45
17.15 17.30 18.00 18.05 18.50
20.30 21.05
23.20 0.40 1.00
Odvetnik odgovarja
Dok.: Morje ponoči
Nan.: Girlfriends, 7.40 Strepitose
Parkers
Jutranji dnevnik Tg2 Nan.: Freddie Dnevnik Variete: Random
Aktualna odd. o digitalnih tehnologijah: L33t (vodi Mario Bellina) Dnevnik
Random: Art attack Šport: Numero Uno Nan.: Ed
Nan.: JAG (i. David James Elliott,
Catherine Bell, Kim Myers)
Dnevnik
Tg2 Motorji
Tg2 Eat Parade
TV film: Loch Ness (thriller, ZDA, '95, i. Ted Danson) TV film: Kamaleon Jarod (dram., ZDA, '01, i. Michael T. Weiss) Hum. nan.: Piloti Šport: Numero Uno Dnevnik, vreme Tg2 Dosje
TV film: Linea diretta vcon la morte - Drive Tome Murders (thriller, Kan.-VB, '01, i. Cameron Dad-do, Fiona Loewi) Dnevnik Tg2
Nan.: Numb3rs (i. Rob Morrow, David Krumholtz, Judd Hirsch) Športna nedelja Nočni dnevnik Rubrika o protestantizmu
Rai Tre
6.00	Fuori orario
7.00	Variete za najmlajše
9.10	Variete: Screensaver
10.00	Film: Toto', Fabrizi e i giovani d' og-
gi (kom., It., '60)
11.20	Dok.: Toto' - 10 minut
11.30	Dok.: Kilimangiaro album
11.45	Tgr DeželEvropa
12.00	Dnevnik, šport, vreme
12.10	Dok.: Nino Manfredi
13.00	Dok.: Kilimangiaro album
13.20	Okkupati
14.00	Dnevnik, deželne vesti
14.30	Aktualno: V pol ure
15.00	Eduardovo gledališče: Napoli mi-lionaria
17.00 Film: Venere in pigiama (kom., ZDA, '62, i. Kim Novak, James Garner)
18.55 Tg3 Meteo
19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska
napoved 20.00 Variete: Blob
20.35 EP v nogometu Under 21: Italija -
Češka (prenos) 23.00 Dnevnik, deželne vesti 23.20 Film: Se mi lasci ti cancello (dram., ZDA, '04, i. Jim Carrey, Kate Winslet)
1.05 Tg3 Night News
Rete 4
6.05 Nan.: Komisariat St. Martin 7.00 Pregled tiska 7.20 Nan.: Naš dom ni hotel 9.35 Dok.: Čudovita Italija - Marche 10.00 Maša 11.00 Planet morje 11.30 Dnevnik Tg4, promet 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik Tg4, vreme 14.05 Film: Aquole d' attacco (vojni, Kan.-Izrael, '88, r. S. J. Furie, i. Mark Humprey, S. Margolin) 16.15 Film: I 4 di Chicago 8kom., ZDA, '64, i. Frank Sinatra, Dean Martin) 18.20 Nan.: Hiša Vianello 18.55 Tg4 dnevnik/Meteo4 19.35 Nan.: Colombo (i. Peter Falk, Jack
Kruschen, Laurence Harvey) 21.15 Film: Il presidente (kom., ZDA, '95, r. Rob reiner, i. Michael Douglas, Annette Bening) 23.45 Nan.: 24 od 11.00 do 13.00 (i. Kiefer Sutherland, William Devane) 1.25 Pregled tiska
Canale 5
9.30 10.05
11.00 12.00
13.00 13.35
15.35
16.30 18.00
20.00 20.40
22.00 22.45
0.20
0.50
Na prvi strani Promet - Meteo 5 Jutranji dnevnik Tg5 Dok.: Potovanje v Oceanijo: Iz Avstralije do otočja Cook Aktualno: Nonsolomoda Film: Peggy Sue se je poročila (fant., ZDA, '86, r. F.F. Coppola, i. Kathleen Turner, Nicolas Cage) Tg com/Meteo 5
Nan.: Summerland - Nove ljubezni (i. Jesse McCartney, Sara Paxton) Dnevnik, vreme
TV film: Il bello delle donne 2 -Marec (i. Stefania Sandrelli) Film: Shakespeare in Love (kom., ZDA, '98, i. Gwyneth Paltrow, Joseph Fiennes) Tg com/Meteo5
Nan.: E poi c' e' Filippo (i. Neri Marcore', Giorgio Pasotti) Dnevnik TG 5 in vreme Film: Out of Sight (krim., ZDA, '98, r. S. Soderbergh, i. George Clooney, Jennifer Lopez, V. Rhames) Tg com/Meteo 5
Film: Lake Placid (pust., ZDA, '99, i. Bill Pullman, Bridget Fonda) Aktualno: Nonsolomoda (vodi Silvia Toffanin) Nočni dnevnik, vreme
O Italia 1
6.25
7.40 8.10 9.20 9.05 10.55 11.55 12.25 13.05
13.55
16.00 18.30 19.00 19.25 20.00 20.20 21.00
23.00 1.00
Nan.: Arnold - Heroj, 7.00 Pžama party
Variete za najmlajše
Nan.: Pika nogavička
Risanke
Mucha Lucha
Nan.: Hercules
Šport: Grand Prix
Odprti studio, vreme
Nan.: Tata (i. Fran Drescher, Daniel
Davis)
Film: Teste di cocco (kom., It., '00,
i. A. Gassman, G. Tognazzi)
Variete: Tutto ditta
Odprti studio, vreme
Nan.: Love Bugs 3
Nan.: Will & Grace
Tg com/Meteo
Variete: Candid camera
Nan.: Un ciclone in famiglia (i.
Massimo Boldi, Barbara De Rossi,
Maurizio Mattioli, Monica Scatti-
ni)
Film: American Pie - Poroka (kom., ZDA, '03, i. Jason Biggs) Šport studio
11.25 12.00 12.40 13.00 13.20 13.35 14.05 15.50
17.30 20.30
22.15
1.10
Rubrika o gospodarstvu Papežev blagoslov Športni vrtiljak Automobilissima Oddaja o glasbi Oddaja o kmetijstvu Nan.: Bonanza
Film: Un genio per amico (pust.,
'97, i. S. Randall)
Risanke
Film: I giganti del karate ('75, i. Alexander Seng, Nora Wall) Film: Amici di ghiaccio (thriller), 23.45 Il tesoro della montagna rossa (vestern, i. Z. Scott) Nan.: Street legal (i. David Johnson, C. Dale)
La 7
7.00 12.00, 20.00, 0.30 Dnevnik 9.35 Film: Le quattro piume (pust., VB, '39, r. Zoltan Korda, i. Jane Duprez) 11.50 SP v motociklizmu 13.30 Film: Volo 232: atterraggio d' emer-genza (dram., ZDA, '92, r. L. Johnson, i. Charlton Heston) 15.20 SP v motociklizmu 17.50 Film: Herbie al rally di Montecar-
lo (kom., ZDA, '77) 20.30 Variete: Šef za en dan
21.30 Dok.: Misija narava 23.30 Aktualna odd.: Giarabub 0.55 Film: Inseparabili (dram., Kan., 88, i. Jeremy Irons, Genevieve Bujold)
(T Slovenija 1
7.00 9.50 10.20 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.10 14.30 14.35 14.45 15.00 15.10 15.25 15.30 15.50 16.00 16.15 16.40 17.00 17.15
18.30 18.55 19.20 19.55 21.30 22.30 23.00
0.35 1.00
Živ žav
Žogarija - ko igra se mularija Dok.: Pod evropskim nebom Na obisku Ozare
Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Na zdravje!
Tistega lepega popoldneva
Pet minut slave
Človeški faktor
Gušti in Polona
Nedeljsko oko
K.U.T. gas
Skrita kamera
Leeloojamais
Planet Slovenija
Tide
Paket vikend paket Poročila, šport, vreme Tistega lepega popoldneva - Vikend paket: Anja K. Tomažin in gostje Žrebanje lota/Risanke Vreme, dnevnik, šport Zrcalo tedna, šport Spet doma
Večerni gost: dr. Jure Zupan
Poročila, vreme, šport
Film: Sedmi pečat (dram., Švedska,
'56, r. Ingmar Bergman, i. Max von
Sydow, Gunnar Bjornstrand)
Dnevnik
Infokanal
(t Slovenija 2
^ Tele 4
10.25 Horoskop, svetnik dneva 11.00 Nad.: Marina
6.30 9.05 9.35 9.45
10.15
10.45 11.15 11.45 12.10 12.25 13.00
14.15
15.35 16.05
17.15 17.25
19.10 20.00 21.00 21.30 22.15
23.05
23.50
Slovenija in Iirena Grafenauer 0.10 Dnevnik zamejske TV 0.40 Infokanal
Koper
14.00 14.10 14.40 15.25 15.55 17.00 17.30 18.00
19.00 19.25 19.35 20.05 20.35 21.05 22.00 22.15 22.30 23.00 0.00 0.15
Čezmejna TV Vas tedna
Q - trendovska oddaja
Odmev
Folkest 2002
Dok. oddaja: City Folk
Potopisi
Program v slovenskem jeziku: Polje, kdo bo tebe ljubil Vsedanes Kam pa kam Tednik Vesolje je... Istra in...
Dok. oddaja: Genesis Vsedanes - TV dnevnik Nedeljski športni dnevnik Piranski glasbeni večeri Dok.: Potovanje po Nemčiji Vsedanes-TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
17.00 17.15 18.15 18.55 19.20 19.35 19.45 20.00 20.30 21.15 22.10 23.30
Duhovna misel Polka in majolka Miš maš Settimana Friuli Tedenski pregled Ne prezrite Pravljica Razgledovanja Spoznajmo jih Rally za SP - Švedska Univerza v Novi Gorici Videostrani
Zabavni infokanal TV prodaja Skozi čas
Oddaja o turizmu: Poletna potepanja
Naša pesem 2007: APZ Maribor, KZ Orfej Ljutomer Med valovi Globus
Slovenski magazin Ars 360 TV prodaja
38. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stčni EP v kajaku in kanuju na divjih vodah: K1 (M) in C2 (M), finale TV prodaja
Medn. baletna šola bled: Tilen Ar-tač, Jure Godler in Simfoniki RTV Slovenija
DP v ulični košarki Odbojka: Češka - Slovenija (Evropska liga, prenos) Jadranje (pokal Slovenije) Dok.: Dežele sveta Hum. nan.: Frasier Š - športna oddaja Nad.: Strelice nasprotne usode -Slings & Arrows (Kan., '03, r. Peter Wellington, i. Paul Gross, Martha Burns, 5. del)
Umetnost glasbe in plesa. Zlati nagrajenci baletnega tekmovanja 2007
Iz arhiva: Simfonični orkester RTV
RADIO TRST A
8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Vabilo v kino; 10.55 Glasbeni listi; 11.15 Nabožna glasba (pripr. I. Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Slovenski obzornik; 13.00 Dnevnik, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo, sledijo Glasbeni listi; 15.00 Iz pogovorov sredi dneva; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Gradnikov simpozij na videmski univerzi, sledijo Glasbeni listi; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz)
7.30 Kmetijski nasvet; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Prireditve; 9.30 Nedelja z mladimi s Koroške; 11.00 Primorski kraji in ljudje: Zdenko Vo-grič; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in promet; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go...
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gleda-lišče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 14.30 Labirinti sveta; 15.30 DIO; 16.10 Pod lipo domačo; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer z. J. Ropretom; 22.40 Minute z ansamblom...; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, promet; 8.40 Koledar; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Let 35 let; 12.30 Centrifuga; 13.00 Poročila, vreme, športno popoldne: Športnik izbira glasbo; 15.00 DIO;
16.05 Popevki tedna; 17.50 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.30 Valodrom; 21.30 Glasba za prave moške; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val
SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 6.05 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Maša; 11.05 Slovenski concertino; 11.30 Izbrana proza; 12.05 Evrora-dijski koncert; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 16.05 Glasba, naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.00 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2: Ob 10-letnici smrti pesnice Milke Hartman; Spomeniki ljudske kulture; Kolesarska dirka po Sloveniji; Nogomet.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Doma boste slabo voljo večkrat stresli na svoje najbližje. Premislite, kaj je tiso, kar vas v resnici muči. Ne iščite izgovorov za napetosti v drugih ljudeh. Denar: srednje. Posel: utečeno.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Ob mislih na
prihodnost postanete kar nekoliko nestrpni, saj imate občutek, da vam stoji na poti do uresničitve želja še toliko ovir. Prihodnji teden boste kar nekajkrat spremenili svoje odločitve.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zvezde vam bodo tudi prihodnji teden pošiljale obilno energije. Dokazali boste, da ste domiselni in iznajdljivi saj boste znali povezati tudi navidez nasprotujoče si ideje.
Vdjf* RAK 22.6.-22.7.: Pred vami «« je dokaj naporen teden. Ne zadajte si preveč visokih ciljev, bodite raje zadovoljni s seboj, tudi če vam ne uspe vsega narediti popolno.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Potrebovali (^^r boste nekaj časa, da se privadite novostim, ki so vstopile v vaše življenje. Dajte si možnost, da spremenite svojo prvotno prepričanje.
DEVICA 24.8.-22.9.: V pri-^^ hodnjem tednu boste na delovnem mestu končali nekaj pomembnih projektov. Vzemite si čas tudi za proslavljanje dosežkov. Mikalo vas bo razgibano družabno življenje.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Prija-^ ^ telji vam bodo pomagali pozabiti na službene skrbi, ki vam bodo prihodnji teden spet naredile nekaj sivih las. Življenje je prekratko, da bi se obremenjevali zaradi minljivih težav.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.:
Razmere ne delovnem mestu se bodo začele obračati v vašo korist. V prihodnje lahko pričakujete bolj spodbudno okolje in več podpore pri nadrejenih.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na
delovnem mestu z lahkoto obvladujete vse naloge. Ker se ne obremenjujete s stvarmi, na katere nimate vpliva, domov odhajate dobre volje.
KOZOROG 22.12.-20.1.: S partnerjem boste težko našla skupno besedo. Uživali pa boste v trenutkih samote. Umirjen sprehod po naravi, poslušanje glasbe, branje knjige bodo pravi balzam za vašo dušo.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: V prihodnjem tednu vas bodo večkrat ganila iskrena čustva prijateljev. Odlično se bosta razumela tudi s partnerjem. Delo na delovnem mestu boste opravili z nasmehom.
RIBI 20.2.-20.3.: Vpeti boste v službene naloge, zato vam bo ostalo malo časa za zasebno življenje. Pri delu pazite, da se ne boste preveč razdajali in se po nepotrebnem jezili. Denar: dobro.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 17. junija 2007
29

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Videofleš
20.30 Deželni TV dnevnik
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05
6.10 6.30 6.45
10.25 10.30 10.40 10.45
11.30 11.40
12.35
13.30 14.00 14.10
14.50
15.20
16.50 17.00
17.15 18.00 18.50 20.00 20.30
21.15
23.20 23.25
1.30
Aktualna odd.: Anima Good news (vodi G. La Porta) Nan.: Sottocasa
Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Veronica Maya in Duilio Giammaria), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash
Tg parlament
10 minut za oddaje pristopanja Gremo v kino
Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Duhovnik med nami (i. Massimo Dapporto, Julia Brendler, Gio-vanna Ralli, C. Croccolo) Nan.: Gospa v rumenem - Angel smrti (i. Angela Lansbury, Darren McGavin) Dnevnik Gospodarstvo
Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Susanne Hausler) Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Alessio Di Clemente, Corinne Cléry)
Nad.: Orgoglio (It., '03, r. V. De Si-sti, G. Serafini, i. Daniele Pecci, Elena Sofia Ricci, 11. del) Tg parlament
Dnevnik Tg1 in vremenska napoved
Nan.: Sestre McLeod Nan.: Komisar Rex Kviz: L' eredita Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Film: Il mistero dei Templari (pust., ZDa, '04, r. Jon Turteltaub, i. Nicolas Cage, Diane Kruger) Dnevnik
Dok.: Passaggio a Nord-Ovest (vodi Alberto Angelo) Dnevnik/Turbo
V^ Rai Due
6.00 Tg2 Potovanja 6.40 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete za najmlajše: Random, risanke
9.30 Rubrika o židovski kulturi 10.00 Dnevnik/Meteo 2/Motorji/Medi-
cina 33/Nesamodenar 11.00 Variete: Matinee' (vodita Giampie-
ro Ingrassia in Rossella Brescia) 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2
Zdravje 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alba D' Eusanio) 17.10 Nan.: Čarovnice - Hulkus pocus,
17.50 Andata e ritorno 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 19.00 Variete: Soiree' (vodita Nicola Sa-
vino in Flavia Cercato) 19.50 Hum. nan.: Piloti 20.10 Risanke 20.30 Dnevnik
21.05 Nan.: Close To Home (i. Jennifer
Finnigan, Kimberly Elise) 22.35 Dnevnik
22.45 Variete: Tribbu' (vodita Serena Ga-ritta in Alessandro Siani) 0.40 Aktualno: 12. Round 1.10 Tg parlament 1.20 Rubrika o protestantizmu
^ Rai Tre
10.45 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, vreme 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Variete: Trebisonda 17.00 Nan.: Squadra speciale Vienna -Rečni pirati (i. Dietrich Siegl, Gregor Seberghj, Bruno Eyron) 17.45 Dok.: Geo magazine 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualna odd. o izginulih osebah:
Chi l' ha visto? 23.10 Tgr Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 Primo Piano 23.45 Aktualno: Življenjske zgodbe (vodi Giovanni Anversa) 0.35 Tg3 Night News 0.55 Fuori orario
i Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Velika dolina (i. Barbara Stanwyck, Linda Evans, Richard Long)
Hiša Mediashopping Nan.: Pot za Avonleo, 8.40 Nash Bridges (i. Don Johnson) Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Tg 4 dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Nan.: Poirot
Nan.: Balko (i. Jochen Horst) Nad.: Steze
Film: Bianco, rosso e Verdone (kom., It., '81, r.-i. Carlo Verdone, Elena Fabrizi, Mario Braga) Dnevnik in vreme Meteo 4 Aktualnosti Tg4 Aktualno: Forum TV nad.: Elisa di Rivombrosa -Drugi del (i. Vittoria Puccini, Ales-sandro Preziosi, Luca Ward) Film: La cosa (srh., ZDA, '82, r. J. Carpenter, i. Kurt Russell) Pregled tiska
7.10 7.40
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.30
18.55 19.25 19.35 20.10 21.10
23.15
1.20
5 Canale 5
6.00 Na prvi strani, vreme 7.55 Promet, vreme, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.35 TV film: Unna & Nuuk in čedežni boben (pust., Finska, '06, r. Saara Cantell, i. Toni Leppe) 9.10 Tg5 Borza flash 11.00 Nan.: Providence 12.00 Nan.: Sodnica Amy 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nad.: Vivere (i. Federica Bianco,
Carmine Scalzi, Brando Giorgi) 15.15 TV film: Il coraggio di ricomincia-re (dram., ZDA, '05, i. Julie Benz, Marsha Mason) 17.00 Tg 5 minut, vreme 17.05 Nad. : Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) 17.35 Nad.: Tempesta d' amore - Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Röhl, Christof Arnold, Dirk Galuba) 18.50 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 Aktualno: Matrix - Posebna oddaja: Pokol v Erbi 23.30 Aktualna odd.: Matrix 1.20 Nočni dnevnik
O Italia 1
6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Aktualno: ApriRai 9.15 Film: Adorabili e bugiarde (kom., It., '58, i. Isabelle Corey)
6.00 Šport studio
6.10 Nan.: Arnold (i. Gary Coleman),
7.05 Mladi Hercules 8.00 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira, 10.25 Hercules
11.25 Nan.: Xena proti Marsu (i. Luucy
Lawless) 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio 13.40 Risanke 14.40 Tg com/Meteo 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 15.55 Nan.: Blue Water High, 16.25
15/Love 16.00 Tg com/Meteo 18.00 Nan.: Raven (i. Raven-Symone Pe-
arman, Sydney Park) 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 (i. Emilio Sol-frizzi, Giorgia Surina)
19.35	Nan.: Will & Grace
20.10	Nan.: Walker Texas Ranger
21.00	Variete: Colorado
23.20	Nan.: The O.C. (i. Willa Holland, Mischa Barton, Adam Brody)
1.10	Aktualno: Pokermania
2.10	Šport studio/Odprti studio
^ Tele 4
8.05 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi 9.35 Nan.: Bonanza 11.00 Nad.: Marina 11.30 Aktualno: Mi državljani 13.05 Lunch time 14.50 Oddaja o glasbi 16.05 Nan.: Don Matteo (i. Terence Hill,
Nino Frassica, F. Insinna) 17.00 Risanke 19.00 Oddaja o nogometu 19.55 Športna oddaja 20.05 Pokrajina predstavlja: Park pri sv. Ivanu
21.00 Pogovor s Feltrijem 23.50 Film: I giganti del karate ('75, i. A. Seng, Nora Wall)
La 7
LA
6.00 12.30, 20.00, 1.05 Dnevnik 9.30 Dok.: Lovci na izgubljene zaklade 10.05 Dok.: Zakladi človeštva 11.30 Nan.: Angelski dotik 12.55 Športna oddaja 14.00 Film: Osvajanje Zahoda 16.00 Dok.: Crocodile hunter 18.00 Nan.: Star Trek 19.00 Nan.: Murder call 20.30 Aktualno: Kovček sanj 21.00 Film: Speriamo che sia femmina (kom., It., '85, r. M. Monicelli, i. Liv Ullmann, Philippe Noiret) 23.00 Film: Il principio del domino: la vita in gioco (krim., ZDA, '77, i. Gene Hackman)
Jr Slovenija 1
6.25 6.40 6.55 7.00 7.05 9.00 9.05 9.35 10.00 10.15 10.40 11.05 12.00
13.00 13.25 14.40
15.00 15.10
15.45 16.05
16.10 16.20
16.40
17.00 17.35
18.25 18.40 18.55 19.35 19.55 20.55 22.00 23.00
0.30 1.25
Utrip
Zrcalo tedna Eutrinki 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila
Iz popotne torbe: Mojster Gulimišek: Ladja Kratki dokumentarni film EBU Nad.: Patrikov svet Razpoke v času: Beli menihi Dok.: Čudežni planet Dok. odd.: Škabrijel - Monte S. Gabriele - Mit o slovenskem vojaku Poročila, šport, vreme Spet doma
Ko ulice spregovorijo:; Pod širokimi krajevci Poročila, promet
Dober dan, Koroška!: Ob 10-letni-ci smrti pesnice Milke Hartman; Spomeniki ljudske kulture; Kolesarska dirka po Sloveniji; Nogomet. Risanka
Otroška odd. o knjigah: Bukvožer - Zgodbe iz Narnije - Lev, čarovnica in omara
Martina in ptičje strašilo: Egipt Poučno-razvedr. odd.: Ajkec pri re-stavratorjih - Ajkec in slike na platnu
Pozabljene knjige naših babic: Trdoglav in Marjetica Novice, kronika, šport, vreme Poljudnoznanstvena serija: Žarek upanja za morske želv e Žrebanje 3 x 3 plus 6 Risanka
Vreme, dnevnik Vreme, šport
Pogovor s predsednikom vlade Osmi dan/Prvi in drugi Odmevi, kultura, šport, vreme Dediščina Evrope - Nad.: Luisa Sanfelice (It.-Fr., '04, r. P. in V. Ta-viani, i. Laetitia Casta, Adriano Giannini) Dok. oddaja Dnevnik
(t Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 7.10 TV prodaja 7.40 Tistega lepega popoldneva
11.15	Vrtiljak
12.55	Evropski magazin 13.50 Športna odd.: Š
14.35	Kolesarska dirka Maraton Franja 15.00 Seja državnega zbora
18.00 18.05
19.305
20.00
21.00
22.00 22.30
23.30 0.00 1.30
14.00 14.20 14.45 15.00 15.30 16.00 16.15 16.45 17.15 17.45 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.05 22.30
23.00 23.20 23.55 0.00
Poročila
Dediščina Evrope - Nad.: Lev pozimi (ZDA, zadnji del) Kratki film AGRFT: Lojze se je zbudil tako kot ponavadi (Brane Bi-tenc)
Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
Aktualno-informativna odd.: Studio City (vodi Marcel Štefančič) Bleščica, oddaja o modi Glas(be)ni večeri na drugem: Aritmija
Hum. nan.: Na nož . The Tick of It (VB, '05, r. Armando Iannucci, i. Chris Langham, Peter Capaldi) Film: Majhni rezi (dram., Fr., '03, r. Pascal Bonitzer, i. Daniel Auteuil, Kristin Scott Thomas) Seja državnega zbora
Koper
Čezmejna TV Euronews Vzhod - Zahod Alter eco
Slovenski magazin
Avtomobilizem
Piranski glasbeni večeri
Vesolje je...
Istra in...
Kam pa kam
Program v slovenskem jeziku:
Športna mreža
Vreme
Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Mladinska oddaja Potopis Artevisione Sredozemlje Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Športel, oddaja o zamejskem športu
Primorska kronika Športna mreža Vreme
Čezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
11.00	Videostrani
17.00	Rally za SP - Švedska
17.55	Napoved dnevnika
18.00	Slovenska vojska
18.20	Nja viža
19.45	Pravljica
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Športni ponedeljek
21.30	Intervju z ministrom mag. Andrejem Bručanom
22.30	Treba je vedeti
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni namigi z Andrejo Jernejčič; 11.45 Skupni slovenski obzornik; Glasbeni listi; Napovednik; 13.20 Glasbeni listi; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: M. de Cervantes Saavedra: Veleumni plemič Don Kihot iz Manče (r. Jože Babič, 11. del); 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Torklja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Portret; 21.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev v zamejstvu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mista Pankur, Viktor Konopljev in Hip hop glasba
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Doroty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00
Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled slovenskega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 16.30 Tema dneva; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Feljton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 9.55 Ime tedna; 10.10 Strokovnjak svetuje; 11.00 Avtomobilske minute; 12.00 Pogovor z izbrancem; 14.00 Drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevka tedna; 16.30 Telstar; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Ce-derama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. jutranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna: M. de Falla; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Operne spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti: Vilko Ukmar; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Koncert EBU; 22.00 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
30
Nedelja, 17. junija 2007
DNEVNE NOVICE
/
BLIŽNJI VZHOD - Bratomorna vojna med Palestinci
Fatah se sedaj maščuje Hamasu na Zahodnem bregu
V Gazi ljudje vdrli in oropali hišo pokojnega Jaserja Arafata
GAZA - Palestinski gibanji Fatah in Hamas sta včeraj kljub pozivom Arabske lige k dialogu in k povratku v okvire zakonitih institucij še naprej vkopavali svoje položaje na Zahodnem bregu in Gazi. Odstavljeni palestinski premier Ismail Hanija iz Hamasa je tako imenoval novo varnostno poveljstvo na območju Gaze, oborožene skupine Fataha pa so v Ramali na Zahodnem bregu zavzele ustanove pod nadzorom Hamasa.
ZDA so napovedale obnovitev pomoči Palestincem, če v novi začasni vladi ne bo Hamasa.Zunanji ministri držav članic Arabske lige so na zasedanju v Kairu palestinskega predsednika iz gibanja Fatah Mahmuda Abasa in vodjo Hamasa Ismai-la Hanijo v soboto pozvali, naj se vrneta v okvire zakonitih institucij. Odločili so se tudi, da bodo ustanovili posebno komisijo, ki naj bi preučila razmere na palestinskih ozemljih.
Ministri so obenem podprli Abaso-vo odločitev, da razpusti palestinsko vlado narodne enotnosti in za mandatarja začasne vlade imenuje finančnega ministra Salama Fajada. Po njihovem mnenju je treba spoštovati »legitimnost njegovega političnega vodstva in vseh izvoljenih institucij, vključno z zakonodajnim svetom«.
Obenem so ministri obsodili zločinska dejanja v Gazi ter pozvali k vzpostavitvi razmer pred izbruhom medpalestin-skega nasilja. Fatah in Hamas so pozvali k nadaljevanju spravnih pogajanj pod sponzorstvom Egipta in obe gibanji posvarili pred »globoko negativnimi posledicami« morebitnega neuspeha pogajanj.
Na stotine oboroženih pripadnikov palestinskega gibanja Fatah je na Zahodnem Bregu vdrlo v institucije pod nadzorom Hamasa. Med drugim so vdrli v palestinski parlament in vladna ministrstva, osebju pa so zabičali, da se tisti, ki imajo stike s Hamasom, ne bodo več smeli vrniti. Pripadnik Brigad mučenikov al Akse, skrajne oborožene skupine Fataha, je dejal, da je njihov cilj v odgovoru na Hama-sov prevzem nadzora nad Gazo prevzeti nadzor nad vsemi Hamasovimi institucijami na Zahodnem bregu.
Omenjene skrajne oborožene skupine Fataha so obenem v edinem izrazu dobre volje vsem privržencem Hamasa na Zahodnem bregu ponudili amnestijo. Pred tem je Hamas po prevzemu nadzora nad Gazo razglasil amnestijo za vse pripadnike Fataha na tem območju.
V Gazi, kjer je sicer včeraj vladal relativen mir, ljudje pa naj bi že pričeli tudi s čiščenjem po nasilju preteklih dni, je medtem množica vdrla v nekdanje domovanje leta 2004 preminulega dolgoletnega palestinskega voditelja Jaserja Arafata in ga izropala.
Odstavljeni palestinski premier Is-
mail Hanija iz gibanja Hamas je istočasno imenoval novo varnostno poveljstvo na območju Gaze in s tem odstavil vse poveljnike, ki so zvesti Abasu. Gre za novo dejanje Hamasovega prevzema oblasti na območju Gaze. skušal do nedelje. Svetovalec Abasa Nabil Amr je dejal, da naj bi vlado sestavljalo deset ali 12 ministrov, kar je precej manj od razpuščene vlade narodne enotnosti, ki jih je imela 25. Ministri naj bi bili pretežno neodvisni tehnokrati.
Bližnji sodelavci Mahmuda Abasa so medtem dejali, da naj bi ZDA palestinskemu predsedniku obljubile obnovitev sodelovanja z novo začasno palestinsko vlado in pošiljanja pomoči palestinskim oblastem, če nova vlada ne bo imela ministrov povezanih z islamskim gibanjem Hamas. Obljubo naj bi Abasu na srečanju izrekel ameriški generalni konzul v Jeruzalemu Jacob Walles.
Konzulat izjav zaenkrat še ni mogel potrditi, predstavnik za odnose z javnostjo ameriškega zunanjega ministrstva pa je dejal, da o preklicu embarga razmišljajo, a zaenkrat še niso sprejeli končne odločitve. ZDA in EU sta podobno kot širša mednarodna skupnost neposredno pomoč palestinski vladi prekinila potem, ko je na palestinskih volitvah januarja lani zmagal Hamas. (STA)
Oboroženi pristaši Fataha so »osvojili« Zahodni breg
kroma
MESTRE
Kdo je kriv za nesrečo?
BENETKE - Kdo je kriv za nesrečo pri Mestrah, ko je zračni vrtinec zrušil jekleno konstrukcijo na koncertu Jammin' festivala? Prireditelji pravijo, da je šlo za izredni vremenski dogodek, sod stvo pa je vsee no za če -lo preiskavo, čeprav za sedaj brez osumljencev. V nesreči je bilo osem ljudi ranjenih, dogodek pa bi lah ko imel dos ti huj še po sle -di ce.
Organizatorji prireditve in Občina Benetke v skupnem sporočilu ugotavljajo, da so udeleženci koncerta zelo mirno reagira li na do go dek, ta ko da ni bi lo panike. Zračni vrtinec, ki je predsinočnjim razsajal v Mestrah in v Benetkah, je povzročil veliko gmotno škodo zlasti na glavni cesti oziroma mostu, ki povezuje mesto ob laguni s kopnim. Škodo je utrpela tudi bližnja železnica.
ITALIJA - Včeraj po rimskih ulicah
»Parada ponosa« opozorila zlasti na vprašanje istospolnih zvez
Rim - Na tisoče italijanskih homoseksualcev in lezbijk, a ne samo njih (organizatorji pravijo, da jih je bilo celo 500 tisoč), se je včeraj v Rimu udeležilo t.i. parade ponosa, na kateri so opozorili na pravice homoseksualcev. Pri tem so zahtevali sprejetje zakona o pravni izenačitvi homoseksualnih zvez s heteroseksualnimi, hkrati pa opozorili na nevarnost uveljavitve »klerikalne diktature« v Italiji.
Kot je dejal vodja združenja is-tospolno usmerjenih Arcigay, poslanec Franco Grillini, so »homoseksualci borci za svobodo pred nevarnostjo klerikalne diktature v Italiji«, ki jo po njegovih besedah želi izvesti desnica. Desnosredinska opozicija namreč ostro napada predlog zakona za izenačitev zakonskih pravic med homo in heteroseksualnimi zvezami, ki ga je v parlamentu predlagala levosre-dinska vlada Romana Prodija in ki ga katoliške skupnosti po Grillinijevih besedah bojkotirajo, čeprav se s tem kršijo pravice homoseksualcev.
Pa ra de po no sa pod ges lom »Enakopravnost zdaj« so se udeležili tudi nekateri vidni člani italijanske politike oziroma vlade Med njimi sto bil še posebej opazni minister za socialne zadeve Paolo Ferrero, ministrica za enake možnosti Barbara Polla-strini in minister za okolje Alfonso Pecoraro Scanio, kije priznal, daje bi-seksualec. Udeleženci parade so se zavzeli tudi za poučevanje v italijanskih šolah o strpnosti do drugače spolno usmerjenih. Prav tako je bilo ob robu parade več delavnic o nevarnostih ho-mofobije, pa tudi o spolno prenosljivih bolezni, zlasti aidsu. Kljub navzočnosti predstavnikov leve sredine je bilo na demonstraciji slišati tudi ostre kritike na račun Prodijeve vlade.
V Vatikanu so gejevsko parado ponosa v Rimu že ostro kritizirali. »Mala manjšina ljudi ima tak vpliv nad mediji, da ji je uspelo vsiliti nove poglede v družbi. Vsakomur mora biti jasno, da so določene vrednote, ki so zapisane v naravnem zakonu, večne, kot so to dru ži na in za kon med moškim in žensko,« je dejal kardinal Paul Poupard, ki je v Vatikanu pristojen za kulturo. Ostre kritike na račun prireditve so prišle tudi s strani Severne li ge, v sklo pu ka te re se je z žolčni mi pripombami spet »proslavil« nekdanji ministter za reforme Roberto Cal-de ro li.
Včerajšnja parada ponosa po rimskih ulicah
ansa
ITALIJA - Izjave ministrskega predsednika
Prodi zadovoljen z osvoboditvijo Hanefija, manj pa s politiko v državi
Kritike opoziciji, češ da zavrača vsakršno soočenje in dialog
RIM - Predsednik vlade Romano Prodi je včeraj izrazil veliko zadovoljstvo, da so v Afganistanu policijske oblasti osvobodile Ra-mattulaha Hanefija, ki je svojčas posredoval za ugodno rešitev novinarja Repubblice Danieleja Ma-strogiacoma. Hanefija, ki je sodelavec italijanske človekoljubne organizacije Emergency, so Afganistan ci osu mi li, da je vo hun ta li ba -nov in zato so ga zaprli. Formalno si cer Ha ne fi še ni po pol no ma svo -boden (trenutno je v bolnišnici), njegova osvoboditev pa naj bi bila stvar nekaj ur.
Do go dek je po iz pus ti ti ita li -janskega novinarja ustvaril velike težave v odnosih med italijansko vlado in organizacijo, ki jo vodi zdravnik Gino Strada. Slednja j e iz protesta zaprla svoje bolnišnice v Kabu-lu in v drugih bolnišnicah v Afganistanu pustila le domače osebje, Italijani pa so vsi odšli domov.
Prodi je izkoristil včerajšnji izlet s čolnom po reki Pad za oceno političnega položaja v državi, ki je
Romano Prodi
ansa
po nje go vem vse prej kot do ber. Za to nosi glavno odgovornost opozicija, ki - tako Prodi - zavrača vsakršno tu di mi ni mal no mož nost di a lo -ga in soočenja s parlamentarno ve-či no. Za to naj bi bil de lo ma kriv tu -di volilni zakon, ki ga je prejšnja vladna večina vsilila parlamentu s po sle di ca mi, ki so vsem pred oč mi.
Predsednik vlade je sicer rekel, da se nanaša le na okoljsko politiko v državi, v resnici pa je mislil na splošno politično situacijo, najbrž tudi na odnose v Uniji, ki so vse prej kot dobri. Težavno nastajanje Demokratske stranke ustvarja trenja
med Levimi demokrati in Marjetico, vse skupaj pa je še dodatno zaostrila prisluškovalna afera o zadevi Unipol in o prevzemu velikih bank.
Pro di se po li tič no gle da no nahaja v nelahkem položaju in pod vsakovrstnimi pritiski, kar lahko paradoksalno sicer krepi njegov položaj. Po eni strani gre za trenja okrog De mo krat ske stran ke, po dru gi pa od no se med le vo sre di no in tako imenovano radikalno levico, ki tudi sama s težavo išče možnosti skup ne ga ime no val ca.
Pre mi er je iz ko ris til iz let po največji italijanski reki tudi, da je spregovoril o okoljskih problemih s katerimi se sooča Italija. Marsikje izsušeni Pad po svoje pooseblja škodo, ki jo človek dnevno povzroča naravi, politika pa je pri tem večkrat nemočna ali pa pasivna. Prodi je tudi pojasnil, da Pad ni v »lasti« Severne li ge, kot več krat tr di Um ber to Bossi, ampak vseh Italijanov in Italijank, zlasti pa ljudi, ki živijo ob tej ve li ki re ki.
/
PRIREDITVE
Nedelja, 17. junija 2007
31
GLEDALIŠČE
■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI
Danes, 17. junija ob 21.30, Rimski am-fiteater / »Helena«, produkcija La Con-trada, Tržaško Stalno gledališče za Gledališča v gledališču v Trstu in pokrajini.
V	sredo, 20. junija ob 21.30, Rimski am-fiteater / »De rerum natura«, produkcija Stalno gledališče FJk za Gledališča v gledališču v Trstu in pokrajini.
V	četrtek, 21. junija ob 19.00, Park Mi-ramarskega gradu / »Praznik glasbe«, Godbeno društvo Viktor Parma, Trebče; ob 21.00 »Na krilih pesmi«, vokalno in instrumentalno potovanje po Evropi v organizaciji konservatorija G. Tartini.
V	petek, 22. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / »Bakhantke«, produkcija Slovensko stalno gledališče iz Trsta in Slovensko narodno gledališče iz Nove Gorice.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
DOLINA
Na K'luži
V	Petek, 22. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Dramska skupina KD Domovina iz Ospa nastopa s »Srečno vdovo«.
_SLOVENIJA_
ŠKOCIJAN PRI DIVAČI
V	soboto, 23. junija ob 21.00 / Rado-slav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. SNG Nova Gorica v ko-produkciji s Kosovelovim domom Sežana.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
Jutri, 18. in v torek, 19. junija ob 19.30
/ Dane Zajc: »Medeja«.
V	sredo, 20. junija ob 19.30 / Roland Schimmelpfennig: »Ženska od prej«.
V	četrtek, 21. junija ob 19.30 / Meta Hočevar: »Smoletov vrt«.
V	petek, 22. junija ob 19.30 / Andrej E. Skubic: »Fužinski bluz«.
Mala drama
Jutri, 18. junija ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«.
V	torek, 19. junija ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«.
V	sredo, 20. junija ob 20.00 / Ana La-sic: »Za zdaj nikjer«.
V	četrtek, 21. junija ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«.
V	petek, 22. junija ob 20.00 / »Črime-kundan ali Brezmadežni«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
V	torek, 19. junija ob 20.00 / Kim Kom-ljanec: »Škart«.
V	sredo, 20. junija ob 20.00 / Petr Ze-lenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«.
Mala scena MGL
V	ponedeljek, 18. junija ob 20.00 /
»Hagada«, avtorski projekt Gregorja Čušina.
V	sredo, 20. junija ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje.
Šentjakobsko gledališče
V	petek, 29. junija ob 21.00 / V. C. Bren, J. Jenull, M. Bratuš: »Kaj ti je, deklica?«.
zbora Mačkolje. Zborovodja: Andreja Štucin.
DEVINSKI GRAD
V	torek, 10. julija ob 21.00 / Glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pa-vletu Merkuju ob 80. jubileju. (V slučaju neprimernega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9.00 do 13.00.
DOBERDOB
Na dvorišču pred župniščem
Danes, 17. junija ob 20.00 / SKD Hrast prireja Zaključni koncert. Gost večera bo Dekliški pevski zbor Radovič pod vodstvom Damijane Vončina.
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ
Amfiteater Avditorija
V	petek, 22. junija ob 21.00 / Suita quasi Balkanika, The Fool Cool Orchestra. Dirigent: Izidor Leitinger, gosta: Vlat-ko Stefanovski & Simone Zanchini.
PIRAN
Tartinijev trg
V	četrtek, 21. junija ob 21.00 / Pro-menadni koncert Orkestra slovenske vojske in Vojaškega orkestra 14 iz Nemčije. Dirigenta: Andreja Šolar in Karl Kriner. Vstop prost. V slučaju neprimernega vremena bo prireditev v Amfiteatru.
V	soboto, 23. junija ob 17.00 / Festival plesa Piran 2007. Organizator: ZKD Karol Pahor Piran. V slučaju slabega vremena bo prireditev v Tartinijevem gledališču.
Križni hodnik
Frančiškanskega samostana
V	nedeljo, 24. junija ob 20.00 / Mešani pevski zbor Mačkolje priredi celovečerni koncert z gosti. Solisti: Mateja Kališnik - mezzosopran in Godalni kvartet Allegretto. Zborovodja: Andreja Štucin.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	četrtek, 21. junija ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: En Shao.
V	četrtek, 21. junija ob 20.15, Linhartova dvorana / »Glasbe sveta '07«: Uršula Ramoveš in Fantje iz Jazbeco-ve grape (Slo) in Majorstuen (Nor).
■	GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA
Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici
V	četrtek, 21. junija ob 20.00 / Jana Faj-diga - flavta in Meta Fajdiga - klavir.
Cerkev Frančiškanskega samostana na Kostanjevici
V	torek, 26. junija ob 20.00 / Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, Gorica. Zborovodja: Bogdan Kralj.
Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera.
■	9. MEDNARODNI FESTIVAL KITARE Lipica - Poročna dvorana, ob 20.30 Danes, 17. junija / Duo McCleery - Sta-
chowiak (Škotska - Belgija), Duo DAn-tonio - Montanari (Italija).
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
MAČKOLJE
Župnijska cerkev sv. Jerneja
V	četrtek, 21. junija ob 21.00 / Zaključni koncert Mešanega pevskega
AJDOVŠČINA - dobra glasba, kulinarika in drugo
Veliko pričakovanje za »Njoki summer festival«
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija
Lojzeta Spacala Grafične miniature - do 15. oktobra -
Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - 28. junij -12. avgust 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella: do 15. julija bo na
ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov.
Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Od-
Festival dobre glasbe, druženja, športnih iger, kulinaričnih užitkov in pozitivne energije!
Do tretjega po vrsti Njoki summer festivala nas loči manj kot teden dni, zato je ravno pravi čas, da razkrijemo vse nastopajoče glasbene skupine, ki se bodo v petek, 22. junija in v soboto, 23.junija zvrstile na glavnem odru v Palah v Ajdovščini. Tudi letos je izbor glasbenih gostov tradiciji festivala primeren in več kot zanimiv. Z drugimi besedami: na festivalu, ki posveča veliko pozornost naravi, kuli-nariki, športu, druženju, človeškim vrednotam in kvalitetni ter urbano izvirni glasbi je program mednarodno raznolik. Na festivalu se za razliko od drugih slovenskih festivalov vsako leto predstavijo glasbene skupine, ki jih sicer pri nas ne srečamo tako pogosto. Letos pa prihajajo nastopajoči celo iz osmih različnih držav.
Na glavni oder festivala sta ste preko dveh predizborov prebili skupini Ban-diti iz Idrije ter Noise of Silence. Najbolj pričakovan bo letos nastop legendarne in kultne jamajške zasedbe (nekoč spremljava Boba Marleyja) The Skatalites, ki veljajo za legende jamajške ska glasbe. Nemški gostje so tokrat Harmful, s katerimi se v Slovenijo ponovno vrača tudi Billy Gould, bolj poznan kot bas kitarist skupine Faith No More. Iz Londona bomo imeli premierno v Sloveniji slišati novo in obetavno ime indie punk rock scene The
prto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto.
Občinska umetnostna dvorana: do 3. julija ima pod naslovom »Lacerti« osebno razstavo Ines Lippolis.
Tržaška knjigarna: do 26. junija bo razstavljala olja Nevia Gregorovich, odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Galerija Ugo Cara: do 22. junija razstavlja Giovanni Pulze »Angeli Metro-politani«. Odprto od torka do sobote od 17.00 do 19.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. DOLINA
Torkla: "Junijski večeri 2007" - do 22. junija bo razstavljal Piero Conestabo.
OPČINE
Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): do 30. junija bo razstavljal Akvarele Radko Oketič. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. GORICA
V galeriji Kulturnega doma: je do 30.
junija odprta razstava »Fleurs« slikarja Claudija Pescija iz Bologne.
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provincia.gori-zia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
ČEDAD
Cerkev S. Maria dei Battuti: še danes, 17. junija je na ogled fotografska razstava Riccarda Toffolettija »Znotraj vasi. Nediške doline 1968«. PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
SLOVENIJA
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
Mighty Roars. Zabaven in poskočen nastop v stilu Mano Negra lahko pričakujemo s strani latino ska in rock skupine iz Francije Mala Suerte. S Hrvaške prihajajo večkratno s Porinom nagrajeni in izvrstni hip hop ter funky rokerji T.B.F.(The Beat Fleet), kraljica urbanega trip hopa Di-yala ter legende melodičnega punka Overflow, iz Avstrije pa angažirani street punk in hardkorovci Red Lights Flash. Od naših zasedb pa velja omeniti čedalje bolj uveljavljene dirty ska bend Red Five Point Star ter večžanrske Srečna Mladina. Preko dneva bo potekal košarkaški turnir trojk, brejkdance tekmovanje, plesne delavnice, odprt bo skate park, pripravljeno igrišče za badminton, urejena treking proga v naravi v okolici festivala, možno bo namakanje v bazenu poleg ŠC Police in poskrbljeno za številne družabne igre. Športni vrhunec bo 4cross, tekma štirih kolesarjev po adrenalinski progi, ki bo štela za slovenski pokal. Kot glasbeni dodatek pa nastop raperja Eyeceeou-ja.Obis-kovalce festivala bo pričakal pripravljen kamping (na večih lokacijah s tuši in wc-ji), na malem odru v senci dreves bo trgovina Hill omogočila igranje na glasbene instrumente, omogočeno bo brezplačno striženje in friziranje za obiskovalce festivala, risal se bo večji grafit, presenetil vas bo njoki shop street s stojnicami ter t.i. Jungle park - posebej urejen park s kok-tajl barom ob reki Hubelj, kjer bo moč uži-
SEŽANA
Kosovelov dom: na ogled je razstava kipov Milenka Kočevarja. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811).
Avla hotela Sabotin: / na ogled je fotografska razstava sprejetih in nagrajenih del 8. fotografskega natečaja Fotohit Sa-botin z naslovom Podobe okusnega.
NOVA GORICA
Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): vsak dan od 10.00 do 19.00 je do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože.
Mestna galerija Nova Gorica (Trg Edvarda Kardelja 5 ): na ogled je razstava kustosinje Kavdije Figelj »Universe of Art / Vsemirje umetnosti«. Odprto do 28. junija z urnikom: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00; ob nedeljah in praznikih zaprto.
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega
vati v senci palm, lenariti na ležalnikih, se namakati v reki ali pa občudovati velike skulpture divjih živali (gorila, krokodil, ži-rafa, itd..). Letos prvič na Njoki summer festivalu pa se odpira novo t.i. chill out prizorišče z elektronsko glasbo.
Seveda pa to še zdaleč ni vse, kar se bo v dveh večerih dogajalo na glavnem odru in prizorišču festivala. Zato ste vabljeni, da redno spremljate najave na uradni spletni strani festivala:
www.njokifestival.com ali www.myspace.com/njokifestival. Njoki festival seveda slovi po kulinariki in slastnih njokih, letošnja novost so jutranji zajtrki, sveža kava, rogljički, zanimiva kosila in pestra ponudba pijače.
Vse to in še več na festivalu, ki želi mladim približati naravo in pozitivne vrednote, ponuditi dodatno vsebino in ne, kot smo to priča prevečkrat na tradicionalnih prireditvah v Sloveniji, samo in zgolj zabavati ali opijati mlade.
Za prijeten vikend v Ajdovščini, z možnostjo popoldanskega izleta do izvira Hublja in še kam, boste za dva dni v predprodaji odšteli 20 Eur, za dan festivala v predprodaji 12 Eur, na dan festivala pa 15 Eur za dan festivala.
Predprodaja vstopnic preko Even-tim: www.eventim.si Njoki festival: www.njokifestival.com ali www.myspace.com/njokifetsival
muzeja, tel. 003865-3359811.
Goriška knjižnica Franceta Bevka,
gostuje razstavo Pol stoletja, ki obeležuje lansko petdesetletnico delovanja Centra za konserviranje in restavri-ranje gradiv, ki deluje v okviru Arhiva Republike Slovenije. Avtor razstave je vodja Centra za konserviranje in re-stavriranje dr. Jedert Vodopivec. Razstava bo na ogled do 20. junija.
KANAL
Galerija Rika Debenjaka: na ogled je razstava z naslovom Valentin Stanič (Bodrež 1774 - Gorica 1847). Razstava bo odprta do 4. julija vsak torek, četrtek, petek in soboto od 17.00 do 19.00. DOBROVO
Grad Dobrovo:v priredbi Branke Sulčič je na ogled razstava »100 let bohinjske proge«.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: na ogled je razstava »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja).
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (16.6.2007)
Vodoravno: Mekong, anorak, Atañas, Panama, ritem, caravan, ama, Eli, Aneto, komunizem, Nen, Alan, Mann, ris, norica, Nils, Korotan, Aga-pant, COOP, veteran, Norik, avtomo-bi I izem, H. D., lic, čelade, Amara, rok, nauk, Estonka, Ares, anali, klenk, R. J., Lanesi, narekovaj, anketar, ten, atek, pesa, A. A., Aha, C. A.; na sliki: Sovodnje.
Nedelja, 17. junija 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57
Dolžina dneva 15.42
''"lunine mene ^
Luna vzide ob 7.14 in zatone ob 23.23
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, večinoma se bodo kazale kot slabo počutje, nemir, potrtost, razdražljivost, utrujenost, okrepljeni pa bodo tudi nekateri bolezenski znaki.
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.12 najnižje -65 cm, ob 13.30 najvišje 35 cm, ob 18.41
najnižje -1 cm, ob 23.29 najvišje 33 cm. Jutri: ob 6.44 najnižje -58 cm, ob 14.20 najvišje 35 cm, ob 19.44 najnižje 2 cm, ob 0.10 najvišje 22 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............24 2000 m...........10
1000 m...........18 2500 m............7
1500 m...........13 2864 m............5
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8,5, v gorah 9,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
V nižinah in ob morju bo delno jasno, v gorah spremenljivo oblačno s popoldanskimi plohami ali nevihtami. Pihal bo zmeren jugozahodni veter. Posamezne nevihte lahko dosežejo tudi podgorje.
Jutri in v torek bo sončno in vroče. V ponedeljek bo pihal jugozahodni veter. V torek popoldne lahko nastane kakšna vročinska nevihta.
arIes
servizi immobiliari
nepremičninske storitve
Damian Grilanc
www.artes-immobiliare.com
PARCELE
TOMAČEVICA: zazidljiva parcela v bližnji okolici Komna, površina 1600 m2, sončna lega. 62.000€. DIVAČA OKOLICA: na mirni lokaciji, na robu vasi, ponujamo zazidljivo parcelo s 3.600 m2. Sončna lega.
KOMEN OKOLICA: mirna in sončna lokacija na robu vasi, parcela 6600 m2, od tega 2600 m2 zazidalnega, ostalo kmetijsko zemljišče. ŠTANJEL: zazidliiva oarcela 1350 m2, za aradnio stanovaniske hiše.
34151 Opčine (TS) - Narodna ulica, 40 - Tel. in faks: 040 2158112
DOPIS IZ PARIZA
Od teniškega loparja do mikrofona
Polna dvorana, luči, evforija, glasba in zvezda: Yannick Noah! Znani pevec francoskega popa je ponovno šarmiral Parižane. Yannick Noah, Yannick Noah... To ime... Verjetno vam je znano in to tudi, če niste ravno poznavalci francoske pevske scene. Nič čudnega! Noah je pred mikrofonom vihtel teniški lopar. Se spominjate Noaha, velikega francoskega teni-sača? »Et voilà,« to je on.
Noahova teniška kariera je bila dolga in briljantna: v skoraj dvajsetih letih je nabral 476 zmag, osvojil 23 turnirjev med posamezniki in 16 med dvojicami, največji uspeh pa je dosegel leta 1983, ko je dvignil pokal na Odprtem Prvenstvu Francije Roland Garrosu. Zmaga je bila za Heksagon še toliko bolj pomembna, saj je Noah osvojil domači Grand slam kot prvi francoz po 37 letih. Njegova kariera sicer ni bila le z me dom na ma zana, do živel je tudi poraze (210) in več poškodb, toda Noah se je vedno postavil na noge. Morda mu je bila v pomoč njegova vesela narava, saj je veljal za veseljaka tako na igrišču kot izven; na primer, njegova specialiteta je bila udarec med nogama, ki ni bil le zabaven, ampak tudi učinkovit, saj je nasprotnike spravljal v obup. Ko je leta 1993 prenehal z aktivnim igranjem, je postal kapetan francoske ekipe in se izkazal za odličnega selektorja, saj so Francozi že isto leto zmagali Da-visov pokal. Uspeh je zažel tudi, ko je prevzel žensko ekipo, ki je leta 1997 odnesla Pokal federacij. Medtem je Noah začel tudi s pevsko kariero in ko so francozi zmagali OP Davis, so tako tenisači kot publika zapeli Saga Africa, njegov prvi album (45 obrt.) in tudi uspešnica leta. Leta 1993 je izšel prvi LP »Black or what« (Črni ali kaj), leta 1997 drugi »Aux Rêves« (Iz Sanj), leta 2000 »Yannick Noah« in leta 2006 »Charango«. Vsak album je vseboval enega ali več hitov in medtem ko so nekatere pesmi postale že klasiki, je njegova zadnja uspešnica »-Aux arbres citoyen« oziroma »K drevju državljani!« Tu gre za besedno igro »aux armes citoyen« oziroma »k orožju državljani«, ker je to poziv k boju za okolje oziroma obtožba glede toksičnih odpadkov, sekanja gozdov itd., ki povzročajo ogrevanje planeta. Noah je glede občutljivih problemov zelo angažiran: leta 2005 je nastopil na koncertu Live 8 za pomoč Afriki, sodeloval je s skupino »Les Enfoirés« (združenje znanih pevcev, katerega dobički so namenjeni za dobrodelne akcije), finančno
podpira »Enfants de la Terre« (Otroci Zemlje, organizacijo za otroke, ki jo je ustanovila njegova mati leta 1988) in sam je ustanovil organizacijo »Fête le Mur« (Praznik zidu, teniška šola za revne, ki defavoriziranim nudi možnost za boljšo bodočnost). Noah je tudi politično aktiven, tako v Franciji kot v Kamerunu; Yannic-kov oče je iz Kameruna, mati pa Francije in v Heksagon se je preselil, ko je bil star dvanajst let, da bi lahko treniral tenis. Pri zadnjih predsedniških volitvah se je postavil na stran Roy-alove, pel je na njenem zadnjem mitingu - ki je bil z vse mi zvezd ni ki bolj podo ben kon cer -tu - in izjavil, da če bo zmagal Sarkozy, bo zapustil Francijo. Po izidu ni držal besede in se je opravičil, češ da se je v vnemi prenaglil in predvsem, da treba ostati ter se boriti.
Tenis, koncerti, politika, dobrodelne organizacije itd. No, glede Yannicka res ne moremo reči, da stoji križem rok. Trenutno vodi Noah uspešno turnejo po Franciji, ki še naprej osvaja pu bli ko in ko bi ra di kaj več izve de li o njem in njegovih pesmih, vam svetujem, da obiščete njegovo spletno stran HYPERLINK "-http://www.yannicknoah.com/"www.yannick-no ah. com.
JR