
lgto xxxix., št. 28 Ptuj, 24. julija 1986	cena 60 dinarjev
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Spremembe v politiki obrestnih mer (stran 2)
Poziv predsedstva RK SZDLS (stran 3)
Poletje v vrtu (stran 4)
Moj poklic je garanje (stran 5)
Markovčani navdušili na Ohridu (stran 7)
Cvetje
na grobnico
Josipa
Broza Tita
Na dan praznika — 22. juli-
ja — Dneva vstaje slovenske-
ga naroda je delegacija SR
Slovenije položila cvetje na
grobnico Josipa Broza Tita v
Hiši cvetja v Beogradu.
Delegacijo je vodil Miran
Potrč, predsednik Skupščine
SRS, v njeni sestavi psi sta bila
Se Tone Anderlič, predsednik
Republiške konference ZSMS
in Božena Ostrovršnik, pod-
predsednica Republiške kon-
ference SZDL Slovenije.
Pred
republiškim
šahovskim
prvenstvom
V počastitev praznika občine
Ptuj bo v Ptuju republiško ša-
hovsko prvenstvo članic. V orga-
nizaciji ptujskih šahistov se bo
prvenstvo začelo v nedeljo, 27.
julija in bo trajalo do 10. avgu-
sta.
BOGAT KONEC TEDNA
Čeprav vreme ni bilo najbolj primerno se je mi-
nuli vikend zvrstilo na območju ptujske občine —
lahko bi rekli rekordno število raznih prireditev in
veselic. Naj naštejemo vsaj tiste, za katere smo do-
bili v redakciji vabila ali pa zanje slučajno zvedeli.
Začnimo pri soboti. Dopoldne je potekala udarni-
ška akcija brigadirjev v Cirkulanah, popoldne pa
slovesnost ob 50-letnici GD Stoperce. V nedeljo
zjutraj je potekala slovesnost najprej v Gorišnici,
kjer so predali svojemu namenu nov otroški vrtec.
Zatem je bila na letališču v Moškajncih krajša slo-
vesnost ob zaključku letošnje letalske šole jadral-
nih pilotov. Popoldne je potekala slovesnost v Bi-
šu, kjer so tamkajšnji gasilci proslavili 110-letnico
obstoja. V Gerečji vasi so gasilci odprli prenovljen
gasilski dom, v Moškajncih pa so proslavili letos
že 14. kmečki praznik. Ce k temu dodamo še gasil-
ski veselici v Tržcu in Dražencih. Povsod so bile
prireditve dobro obiskane, vsakodnevnih težav pa
kot za nalašč ni bilo nikjer niti slutiti. M. Ozmec
Kopači v gorici sredi poletja — vendar le na 14. kmečkem prazniku v Moškanjcih, kjer so prikazali dela v vi-
nogradu od zime do zime (foto: M. Ozmec)
UVODNIK
Zakaj smo razočarani?
Za letošnje partijske kongrese naj bi veljala ena sama po-
membna značilnost, od katere smo vsi pričakovali ogromno — kon-
gresi naj bi bili »prelomni«. Vendar so taka pričakovanja neume-
stna, pravijo funkcionarji in prav imajo. Kongresi ne spreminjajo
stanja, pač pa ga spreminja aktivnost po kongresih. Temu lahko
brez oklevanja pritrdimo in v isti sapi dodamo, da smo — vsaj za-
enkrat — razočarani.
Prva večja pokonkgresna aktivnost se je razvila na področju,
ki je najbolj občutljivo. Na področju ceh. Takoj po zveznem partij-
skem kongresu smo bili priče dvigovanju cen najbolj občutljivim
proizvodom in storitvam. Še pred tem pa so nas podatki o gospo-
darjenju opozorili na grenko resnico, — da trosimo več kot ustvar-
jamo. Prišlo je do predloga ukrepov, ki naj preprečijo preveliko po-
rabo in prispevajo k boljšemu gospodarjenju. Hkrati pa tudi do dvi-
govanja cen.
Vsi vemo, kaj se je v tem mesecu dogajalo s cenami, kakšni so
bili sprejeti ukrepi, predlogi in priporočila. Ne poznamo še nanizan-
ke ukrepov Zveznega izvršnega sveta, saj jih delegati obravnavajo
pod »strogo zaupno« ali »zaupno«. Domnevamo, da je bila pod
»strogo zaupno« izvedena tudi zadnja podražitev bencina, ki nas je
zadela kot strela z jasnega, čeprav so tisti, bolj v realnost zagleda-
ni, to pričakovali. Tisti, ki spremljajo dogajanja na svetovnem tržiš-
ču, so bili prepričani, da bodo cene tudi pri nas padle — v Švici so
na primer v enem mesecu kar štirikrat pocenili bencin. In vendar
smo slišali zlago, da je bencin v Jugoslaviji prepoceni, če primer-
jamo njegovo ceno s tisto, ki jo ima v nekaterih zahodnoevropskih
državah. Tudi elektrika, stanovanja, kurjava, hrana, poštne storitve
in še kaj, je prepoceni — v primerjavi z evropskimi cenami.
Zakaj toliko govorimo o evropskih cenah ? Zgolj zato, ker so
višje od naših ? Zakaj ne govorimo o evropski produktivnosti, o ev-
ropskem odnosu do dela in odgovornosti, o evropskih plačah in o
evropski kakovosti storitev in izdelkov? Žal je mnogo bolj enosta-
vno osvojiti evropske cene kot vse ostalo.
Razočarani smo, ker se že leta otepamo z istimi težavami. Ra-
zočarani smo, ker že leta sprejemamo ukrepe, ki naj bi te težave od-
pravili, težave pa so še zmeraj tu in se celo večajo. Odražajo se v
našem vsakdanjem delu, v našem počutju in mišljenju. Ni več za-
gnanosti, pripravljenosti za spreminjanje stanja s skupnimi močmi.
Ali izgubljamo bitko za ustalitev gospodarstva, ker se vse preveč
predajamo vsakdanjim drobnim, osebnim skrbem in zanemarjamo
tiste, ki so najpomembnejše?
Kdo bi znal odgovoriti na vsa vprašanja, ki sijih ne zastavlja-
jo samo ekonomisti, politiki, pravniki, pisatelji, novinarji, rudarji,
kovinarji, učitelji, kmetje, turistični delavci, kulturniki...? Ne vem.
Vendar, funkcionarji v zvezi komunistov so prepričani, da se danes
ukvarjamo s pravimi zadevami — vsi, ne samo politiki. Čeprav je
politično delo v tem času težje kot je bilo, ko smo živeli od tuje aku-
mulacije, je pa to politično delo tisto pravo. Premalo smo pogumni,
pravijo komunisti! Odločno bi morali zastaviti svoje delo na po-
dročjih, kjer so problemi največji in prenehati s prakso spreneveda-
nja in skrivanja odgovornosti. Stara, neizpeta pesem ? Ne, prej bi
rekli — grenka resnica, ki se je še vedno premalo zavedamo. Zato
smo razočarani!
Nevenka Dobljekar
ODPRLI VRTEC
V GORIŠNICI
Dopoldanski dež ni zmotil
razpoloženih Gorišničanov,
ki so težko pričakovali minu-
lo nedeljo, 20. julija, ko so
slovesno odprli nov marlesov
montažni vrtec. Otvoritvena
slovesnost je zato potekala v
bližnji avli osnovne šole.
Slavnostni govornik je bil
Janko Bezjak, sekretar komi-
teja O K ZKS Ptuj, ki je govo-
ril o pomembnosti skrbi za
naše malčke, orisal pa je tudi
sedanji družbeno ekonomski
trenutek v naši domovini ter
opozoril na številne slabosti,
ki jim nismo kos.
Prizadevanja krajanov za
novi vrtec je zatem orisal
podpredsednik KS Gorišni-
ca, Vlado Fric. Objekt je ve-
ljal okoli 37 milijonov dinar-
jev, drugi dom in vzgojo pa
bo lahko nudil 50 malčkom
iz tega kraja in okolice. Vrvi-
co pred novim poslopjem vrt-
ca je prerezala direktorica
Vzgojno varstvene organiza-
cije iz Ptuja Boža Bratuževa.
V bogatem kulturnem spore-
du so nastopili tamburaši iz
kulturno-prosvetnega dru-
štva Ruda Sever Gorišnica,
malčki iz tega območja, aktiv
kmečkih žena in člani fol-
klorne skupine prosvetnega
društva iz Muretinc in recita-
torji. Gostje iz sosednjih kra-
jevnih skupnosti in številni
domačini so si nato skupaj
ogledali nove prostore vrtca,
slovesnost pa so zaključili z
družabnim srečanjem.
M. Ozmec
Vrtec je svečano odprla ravnateljica WZ Ptuj, Boža Bratuž.
Sodoben Marlesov montažni vrtec bo nudil drugi dom in vzgojo 50 malčkom.
(foto: M. Ozmec)
Ponovni DA za investicijo v Kidričevem
Znano je, da je program velike naložbe v
Modernizacijo proizvodnje primarnega alu-
minija v Kidričevem v slovenski javnosti že
dalj časa buril duhove. To je bil tudi razlog,
c'a je Predsedstvo SR Slovenije, aprila letos,
Predlagalo ponovno razpravo o naložbi v Ri-
bičevem. Čeprav so o tej investiciji že odlo-
gi vsi samoupravni organi in drugi pristojni
!°nimi, je bila o tem ponovna razprava, ki je
lrfiela bolj informativni namen in ga je tudi v
Ce'oti dosegla.
,, V sredo, 16. julija je bila razširjena seja od-
b°ra za družbeno ekonomske odnose in raz-
voj pri Zboru združenega dela Skupščine
SRS. Na seji so sodelovali številni strokov-
njaki iz inštitutov in z univerze, član predsed-
stva SRS Janez Stanovnik in seveda pred-
stavniki Uniala z direktorjem Ivanom Gerjo-
vičem na čelu, predstavniki TGA Kidričevo
in več drugih strokovnjakov, med njimi tudi
člani projektnega sveta MPA1.
Trdnim, vsestransko preverjenim argumen-
tom predstavnikov sozda Unial in DO TGA
»Boris Kidrič« Kidričeve nihče ni mogel
oporekati, saj je investicija družbeno in go-
spodarsko upravičena, šla pa je tudi skozi go-
sto sito strokovnih presojanj in ocen. Zaradi
tega je bila razprava na seji predvsem infor-
mativnega pomena — prepričati tiste, ki v to
naložbo še vedno dvomijo.
To je bilo v glavnem tudi doseženo, saj je
Janez Stanovnik med drugim rekel, daje bila
razprava koristna in je ponovno potrdila
ugotovitev strokovnjakov IFC (mednarodne
finančne korporacije) od nas vseh pa bo od-
visno, če bo naložba v Kidričevem tudi go-
spodarsko uspešna.
Srebrni jubilej —
16. septembra
Bratsko sodelovanje med občinami SR Hrvaške in SR Slovenije
so pričele pred 25 leti občine Ptuj, Varaždin in Čakovec. V vseh teh
letih so se stkale nepretrgane vezi, ki so jih razširile še druge občine.
Tako je danes v bratsko sodelovanje vključenih že trinajst občin iz
Hrvatske in Slovenije.
Slavnostni pečat nekemu obdobju bodo omenjene občine dale v
Ptuju in to 16. septembra, ko bodo v delavskem domu Franca Kram-
bergerja v Ptuju odkrili spominsko ploščo in odprli priložnostno raz-
stavo s fotografijami in tiskanimi publikacijami. Slavnostna seja bo v
Srednješolskem centru, kjer bosta po pričakovanjih govorila predsed-
nika slovenskih in hrvaških sindikatov. Posebno zaslužnim v brat-
skem sodelovanju pa bodo podelili plakete.
Osrednjo slovesnost ob 25-letnici, bodo spremljale tudi druge
prireditve. Tako se bodo že 13. septembra v Ptuju srečali pihalni orke-
stri Slovenije in Hrvaške ter folklorne skupine. V občinskem svetu
ZSS Ptuj si bodo prizadevali, da bi od tega dogodka čim več imeli tu-
di ostali občani, predvsem pa kulturni, gostinski in turistični delavci.
Jubilej bodo počastili še z izdajo glasila občinskega sveta ZSS
Ptuj — Naše aktivnosti, ki bo za to priložnost nekoliko spremenil svo-
jo obliko in tudi vsebino. Na jubilejno publikacijo pa bo potrebno še
počakati. Pripravljajo še jubilejni plakat in pisemsko ovojnico.
16. septembra bodo tudi slovesno odprli obnovljen delavski don
Franca Krambergerja, v katerem bodo v bodoče imeli sedež vsi orga-
ni občinske organizacije Zveze sindikatov Ptuj.
MG
Žetev napreduje
Čeprav vreme kmetovalcem ni najbolj naklonjeno poteka žetev
pšenice normalno naprej. V Kmetijski zadrugi v Ptuju so povedali, da
so na prevzemnih mestih odkupili že polovico načrtovanega letošnje-
ga pridelka. Glede na vremenske napovedi pa pričakujejo višek žetve
konec tega tedna. Prav je, da zrnje čimprej pospravimo na varno, če-
prav ima nekoliko višji odstotek vlage kot običajno v suhem vremenu.
Tisti, ki so že poželi pa naj čimprej zorjejo in poskrbijo za takojšnjo
setev strniščnih posevkov.
Tudi odkup trenutno najbolj donosne kulture — kumaric uspe-
šno poteka naprej, posebej pa so zadovoljni s kvaliteto letošnjega pri-
delka.	. •
. » •	-OM
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
24. julij 1986 - JEDNI
Prazniki — male
počitnice!
Organizacije združenega dela vsako leto sprejmejo plan delovne-
ga časa za naslednje leto in v njem zapišejo, katere sobote bodo delo-
vne in kdaj bodo prosti dnevi. V večjih organizacijah se običajno
odločijo, da z delom ob sobotah nadomestijo predpraznični ali delo-
vni dan po prazniku, če je praznik v torek ali v petek. Tako se nabere-
jo kar štirje dela prosti dnevi — kratke počitnice.
Takšna razporeditev delovnih dni je smotrna in razumljiva v ti-
stih organizacijah, kjer bi zagonski stroški proizvodnje za samo en de-
lovni dan pomenili izgubo. Zato je seveda bolje, da tak delovni dan
nadomestijo v sicer prosti soboti. Vprašanje pa je, kakšni so delovni
rezultati ob takšnih nadomestnih sobotah in tudi, koliko je moč v ta-
kih dneh nadomestiti izpad zaradi rednih delovnih dni. Ce bi sešteli
vse pred in popraznične dni, ki jih nadomeščamo ob sobotah in nare-
dili primerjavo med proizvodnimi rezultati v rednih delovnih dneh in
izrednih delovnih sobotah, analiza najbrž ne bi bila razveseljiva. Ka-
korkoli že, zaenkrat velja takšna razporeditev delovnega časa, kot so
jo delavci določili. Domnevamo lahko, da se zanj odločajo na podla-
gi pozitivnih izkušenj iz preteklih let, čeprav smo jim seveda tisti, ki
takih možnosti za občasne krajše počitnice nimamo, rahlo nevoščljivi.
N. D.
Opekarna širi tržišče
Ptujska Opekarna je v skladišču nekdanje opekarne Element v
Gornji Radgoni odprla prodajno skladišče gradbenega materiala. V
teh prostorih, skladišče je veliko 350 kvadratnih metrov,, kupcem pa
strežejo trije delavci, bodo ostali do 15. septembra, zatem pa se prese-
lili v prostore Gospodarskega razstavišča v Gornji Radgoni.
V ptujski opekarni so ugotovili, da je prodaja v tem kraju renta-
bilna, saj so bili kupci navajeni kupovati v prejšnji radgonski opekar-
ni in škoda bi bilo prekiniti tradicijo. Z Gospodarskim razstaviščem
Ljubljana so Ptujčani podpisali sporazum o najemu 700 kv. metrov
razstavnega prostora za pet let, kjer bodo v bodoče prodajali svoje iz-
delke. Na ta način ptujska opekarna širi svojo maloprodajno mrežo,
kar se sklada z razvojnimi načrti delovne organizacije.
Predvidevajo, da bodo ustvarili v prodajnem skladišču 10 milijo-
nov dinarjev prometa na mesec. Glede na to, da je bilo leta 1975 v
Sloveniji 32 opekarn, danes pa jih je 11, je pričakovati, da bo Opekar-
na Ptuj širila svoje zmogljivosti in tržišče tako, kot so zapisali v svojih
planih.
N. D.
Vrtec od 1. avgusta
E	V«®
dražji
Delegati skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj so na
seji, ki je bila 15. julija, sprejeli nekaj važnih dokumentov in sklepov.
Med njimi je za starše zagotovo najbolj zanimiv sklep o valorizaciji
prispevkov, ki jih plačujejo starši za varstvo in prehrano otrok v
Vzgojno varstveni organizaciji Miran Sagadin Ptuj. Od 1. avgusta da-
lje so ti prispevkki višji za 35 odstotkov, kar je bilo sprejeto soglasno
in brez pripomb. Letošnje povišanje cene, med drugim so delegati
sprejeli tudi sklep o višjih ekonomskih cenah z veljavnostjo od 1. juli-
ja, naj bi bilo zadnje v tem letu, če ne bo prišlo do kakšnih večjih
sprememb.
Brez pripomb je bil sprejet sklep o povišanju družbenih pomoči
otrokom za 37,7 odstotka z veljavnostjo od 1. julija, poleg tega pa še
sporazum o temeljih plana in plan skupnosti otroškega varstva do
1990. leta. Tudi sporazum o svobodni menjavi dela za izvajanje pred-
šolske vzgojnovarstvene dejavnostti so delegati kot osnutek sprejeli
brez pripomb.
Kljub temu so opozorili na nekatere investicije, za katere obstaja
dvom oziroma možnost, da ne bodo uresničene, čeprav so zapisane v
planskih dokumentih. Vzrok ni samo pomanjkanje denarja, temveč
tudi intervencijski zakon glede gradnje objektov družbenega standar-
da. Izrazili so bojazen, da vrtec ne bo uspel usposobiti oddelka za raz-
vojno motene otroke, čeprav bi tak oddelek nujno potrebovali. Dosti
lažje je zagotoviti varstvo za zdravega kot za razvojno motenega otro-
ka, saj je potreben posebne strokovne nege in pomoči. Nasploh pa so
delegati menili, da bi morali širitvi zmogljivosti nameniti ustrezno po-
zornost, saj ostaja vsako leto precej nerešenih prošenj za sprejem
otrok v vrtec.
N. D.
KOVINARJI, METALURGI,
KMETI JCi!
Tisti učenci, ki so se izobraževali v kmetijski, kovinarski ali meta-
lurški usmeritvi po starem programu in šolanja še niso uspešno za-
ključili, lahko to storijo v avgustu. Srednja kovinarska, metalurška in
kmetijska šola Veljko Vlahovič Ptuj vabi vse tiste učence, ki morajo
opraviti popravni ali zaključni izpit, da pošljejo prijave najkasneje do
15. avgusta.
Popravni izpiti bodo od 26. do 29. avgusta v ptujskem centru. To
je zadnji rok za učence, ki so se izobraževali po starem programu, da
uspešno zaključijo izobraževanje, ker po tem roku izpitov ne bo mo-
goče več opraviti.
Priložnost je enkratna in zadnja, zato jo velja izkoristiti. Časa za
učenje je dovolj, spričevalo o uspešno končanem šolanju pa zagotovo
daje večje možnosti za zaposlitev.
N. D.
Kako v ormoškem
gospodarstvu
Ko so zbori skupščine občine Ormož obravnavali informacijo o
poslovanju OZD na področju gospodarstva za letošnje prvo trimeseč-
je, so organizacije združenega dela zadolžili, da sprotno spremljajo
poslovanje in v lastnem okolju izvedejo tiste aktivnosti, na katere
imajo neposreden vpliv za izboljšanje poslovnih rezultatov do konca
letošnjega polletja. To je sedaj mimo, periodični obračuni so v sklep-
ni fazi. Iz prvih, še ne celovitih podatkov je moč sklepati, da bodo re-
zultati boljši kot v prvem četrtletju, čeprav resolucijskih ciljev še ne
dosegajo v vseh dejavnostih.
Posebno skrb namenjajo tudi izvajanju sanacijskih programov v
tistih organizacijah združenega dela, ki so poslovale z izgubo.
-u
SPREMEMBE V POLITIKI OBRESTNIH MER
ZA DRUGO POLLETJE
Ob zadnji informaciji o spremembi obrest-
nih mer konec maja smo omenili, da novo
zvezno vlado čaka na področju kreditno mo-
netarne politike in politike obrestnih mer de-
likatna naloga. Spoštovati bi morala, kot je
bilo ponovno dogovorjeno na 13. kongresu
ZKJ, usmeritev dolgoročnega programa go-
spodarske stabilizacije glede realne obrestne
mere, ki jo zahteva tržno gospodarstvo; na
drugi strani pa je gospodarstvu potrebno
zmanjšati obremenitev dohodka z obrestmi,
ker le-te v pogojih prezadolženosti s krediti
povečuje pritisk na cene. To pa v pogojih ne-
popolnega tržnega gospodarstva vzpodbuja
inflacijo.
Zvezna vlada se je, ob sklicevanju na zve-
stobo realni obrestni meri, na 56%, čeprav je
bila rast cen ob polletju blizu 100%! Na tem
mestu se ne bi spuščali v vsebino in posledice
teh povezav, povdarili bi le, da je bila za izra-
čun realne obrestne mere uporabljena meto-
da, kombiniranja gibanja proizvajalskih cen
treh preteklih mesecev in štirih mesecev
predvidene rasti po resoluciji (45 % letno).
S tem, ko smo realno obrestno mero, ki je
znašala letos v prvem tromesečju 68 %, v dru-
gem pa 73 %, za tretje tromesečje znižali na
56 %, je nastala cela vrsta sprememb, drugih
obrestnih mer, ki jih bomo nakratko v nada-
ljevanju opisali.
Najprej je bil bistveno spremenjen spora-
zum o politiki obrestnih mer v SFRJ, ki po
novem določa, da se z realno pozitivno obre-
stno mero izenačijo nenamenski dinarski ve-
zani depoziti gospodarstva in občanov nad 1
leto (ne več nad 3 mesece, kot doslej). Za ve-
zane depozite krajše od leto dni pa so dolo-
čena znižanja in to:
—	za depozite, vezane nad 3 do 6 mesecev,
so obresti nižje za 25 %, realne obrestne me-
re, kar znaša za tretje tromesečje 42 % (let-
no!) doslej 73 % letno
—	za depozite vezane nad 6—12 mesecev
pa nižje za 15 % in znašajo 48 % (letno!). Za
to dobo prejšnji sporazum ni določal poseb-
ne obrestne mere.
Novi sporazum pa določa ugodnejše obre-
stne mere za vezane depozite nad 24 in 36
mesecev. Pri vezavi nad dve leti se realna
obrestna mera poveča za 3 obrestne točke in
znaša trenutno 59 %, pri vezavi preko treh let
pa se poveča za 5 obrestnih točk in znaša
61 %.
Za depozite negospodarskih organizacij so
določene obresti v višini 50 % od naštetih.
Pri obrestovanju vpoglednih sredstev ob-
čanov in OZD sporazum ni prinesel spre-
memb, kar pomeni, da se dinarske hranilne
vloge občanov obrestujejo za 7,5 %, prav ta-
ko pa devizne vloge občanov. Za občane na
delu v tujini in izseljence pa so obresti devi-
zne ali dinarske, višina pa se ravna po obrest-
nih merah domicilnih tujih bank, povečanih
za 2 %. Ugotavljanje teh obrestnih mer je ze-
lo zapleteno, zato bomo o njem govorili po-
sebej drugič.
Vpogledna sredstva gospodarskih organi-
zacij se obrestujejo po 4 %, negospodarskim
organizacijam pa se ne obrestujjejo. Novi
sporazum spreminja tudi obresti za kredite
občanom in OZD.
Za potrošniške kredite in dovoljene preko-
račitve na tekočih računih so določene nove
obrestne mere:
—	do enega leta 56 %
—	nad eno leto 61 %
—	za ozimnico, premog in drva 48 %.
Novi sporazum več ne določa minimalne
obrestne mere niti mej za selektivne kredite.
Politiko gibanja selektivnih obrestnih mer
prepušča Narodni banki. Obresti za ostale
namene Temelj, banke določajo v svojih tari-
fah bolj sproščeno, odvisno od politike zdru-
žene banke in dohodkovnega položaja samih
temeljnih bank.
Narodna banka Jugoslavije je določila, da
bo njena eskontna stopnja enaka realni pozi-
tivni obrestni meri.
Ta eskontna obrestna mera pa bo poleg
odkupa (reeskonta) vrednostnih papirjev pri
NBJ, služila tudi za osnovo, od katere se bo-
do v določenem razmerju računale obrestne
mere, za sredstva NBJ za selektivne namene.
Tako je NBJ določila razmerja, po katerih bo
NBJ izračunavala obrestne mere za naslednje
namene:
—	za sredstva NBJ za kreditiranje izvoza,
bo obrestna mera znašala — 75 % od eskont-
ne obrestne mere, kar znaša za tretje trome-
sečje 42 %.
—	za kredite za proizvodnjo in zaloge
kmetijskih pridelkov — 65 % od eskontne
mere, kar znaša 36 %.
—	za kredite za pitanje živine in proizvod-
njo mleka — 55 % eskontne mere, kar znaša
31 %.
—	za vse ostale kredite NBJ za selektivne
namene pa — 75 % eskontne stopnje, kar
znaša 42 %.
Navedene obrestne mere temeljne banke
lahko povečajo za 2 %.
Na podlagi obravnavanih -sprememb sa-
moupravnega sporazuma o politiki obrestnih
mer v SFRJ, ki ga je sprejela večina temelj-
nih bank, navodil NBJ, sprejete enotne tarife
obrestnih mer LB ZB in seveda dohodkovne-
ga položaja naše temeljne banke je IO KBM
na 5. seji, 11. t. m. sprejel spremembo tarife
obrestnih mer. Na predlog delegatov je naša
banka obdržala dosedanje tradicionalno od-
stopanje od enotne tarife obresti v LB ZB pri
kreditih za osnovna sredstva, kjer smo nižji
za od 4 do 11, pri kreditih za tekoče posl0v
nje prednostnih namenov za 2 in za ostale
koče namene od 1—6 odstotnih točk. v
sredstva kreditov za izvoz in kmetijstvo se
priračunava 2 % obrestna marža banke, j^'
Najvažnejše obrestne mere tako znašajo
—	za izvoz in pripravo 42 %
—	za kmetijstvo
—	kjer je udeležena primarna emis;
31-42%	Ji
—	kjer ni udeležena primarne emisii
55-57 %	]a
—	eskont menic
—	sposobne za reeskont 58 % (doslej 73 %
—	nesposobne za reeskont 69 % (doslj
75 %) 1
—	kreditiranje osnovnih živilskih proizv0
dov 53 % (doslej 57 %)
—	likvidnostni krediti znotraj meseca 64«/
(doslej 69 %)
—	krediti za ostale namene in okvirni krt
diti na TR, ostanejo nespremenjeni — to jf
69 %. J
Znižane so tudi obrestne mere za kreditira,
nje gospodarske dejavnosti občanov, kjer
znašajo za
—	deficitarne dejavnosti 44% (prej 60%)
—	prednostne dejavnosti 50 % (prej 66 %)
—	ostale dejavnosti 70 % (prej 84 %).
Opravljene so še druge manjše korekture
dosedanjih obrestnih mer.
Navedene spremembe se uporabljajo od |
julija dalje. Vse navedene spremembe tarife
obrestnih mer pomenijo v drugem polletju
86, znižanje dohodka banke in razbremenitev
ustanoviteljev KBM za okrog 2,5 milijarde
din.
Na drugi strani pa se bodo zaradi znižanja
obrestnih mer na vezane depozite občanov
znižali odhodki banke za okrog 1,9 milijarde
oziroma skupno s spremembo obresti NBJ
2,85 milijard dinarjev.
Čeprav še niso podrobneje analizirali vseh
posledic takšne politike oblikovanja obrest-
nih mer zvezne vlade, lahko vendar le zaklju-
čimo, daje realnejša od dosedanje. Zasleduje
cilj razbremenitve gospodarstva, na drugi
strani pa postavlja realnejši odnos obresti
med kratkoročno in dolgoročno vezanimi
sredstvi občanov.
Še vedno pa ne rešuje vprašanja realne
obrestne mere za vpogledna sredstva in neka-
terih drugih dosedanjih deformacij v politiki
obrestnih mer. Čeprav je bližja gospodarski
logiki, pa seveda takšna kot je sama, brez ko-
renitih sprememb na drugih področjih KMP,
politike oblikovanja cen, ekonomskih odno-
sov s tujino, ekonomične proizvodnje za do-
mači trg, odnosa do družbene lastnine in pro-
duktivnega dela itd. Ne bo preobrnilo nega-
tivnih trendov na boljše.	p. LUKMAN
Leva stran ptujske tržnice
Ko omenimo tržnico običajno
pomislimo samo na del obložen
z živili. Na drugega, katerega pe-
strost in živahnost se v teh dneh
še posebej košati pa kar pozabi-
mo.
Odpravili sva se med stojnice
obložene z najrazličnejšimi stvar-
mi. Od piščalk, avtomobilčkov,
lutk do uhanov, lasnic in pasov.
Veliko stvari, ki jih je ogledovalo
le nekaj otrok. Vprašali sva jih
česa največ prodajo in ali so za-
dovoljni. Povedali so, da proda-
jo največ pasov, nekoliko manj
uhanov in ostalega kičastega na-
kita, drugo pa zelo slabo. Cene
so približno za dvajset odstotkov
nižje od cen v trgovinah, treba
pa jih je tud' znižati.
Tudi pri drugi in tretji stojnici
ponujajo podobne izdelke. Do-
mačinki sta potožili, da so njune
cene nižje kot cene tistih iz dru-
gih republik in da gre bolj slabo.
Tudi pri teh dveh prodajo največ
pasov, ostalo pa je odvisno od
dneva. Pravijo, da prodajo v ča-
su počitnic veliko manj, ker so
ljudje na počitnicah, pa tudi de-
narja ni. Cene skoraj vedno po
prigovarjanju znižajo za petdeset
tudi sto dinarjev.
Nekaj ljudi si je ogledavalo
oblačila s stojnic in večina jih je
odšlo kar praznih rok. Tudi mož,
ki je prodajal, je dokaj nezado-
voljen s prodajo. Zelo malo pro-
da kljub cenam, ki so nizke. Za
hlače je treba odšteti od tristo-
petdeset do štiristo dinarjev, ce-
no je treba tudi spustiti. Kljub te-
mu ljudje prihajajo in odhajajo
ne, da bi kaj kupili. »Taksen čas
je pač! Ljudje nimajo denarja.«
Tako je govoril možak.
Pri vseh stojnicah z oblačili so
dejali isto. Ko sva prišli do če-
vljarja, nama je ta že kar govoril,
da nič ne gre, vse ostaja na stoj-
nici. Ko sva ga vprašali, ali res
tako malo proda in kakšne so ce-
ne, je postal slabe volje in naju
odpravil s: »Pa vidite, vse je še
tu.«
Čisto na koncu, v najbolj praz-
nem delu tržnice, je na tabli pisa-
lo: »Šivilja« in tu se je gnetlo še
največ ljudi. Žena je zapisovala
mere in hkrati prodajala. Bila je
zelo prijazna. Že šesto leto je
vsak dan na ptujski tržnici in je
zadovoljna. V tem času si je pri-
dobila tudi že stalne stranke, za
katere šiva. Doma je v Varaždinu
in vsak dan prihaja sem. Prodaja
tudi že narejene stvari. Kar pri-
jetno je srečati tako veder in na-
smejan obraz sredi tako pisanih
stvari in ljudi slabe volje.
Vsaj enkrat stopite na levo
stran — ptujske tržnice. SM.SČ.
V drugi etapi prizidek k pekarni
Do konca meseca bodo v Tozd
Pekarne Vinko Reš Ptuj v glav-
nem zaključili z deli, ki sodijo v
prvo etapo rekonstrukcije pekar-
ne na Rogozniški cesti v Ftuju.
Tako bodo pridobili silose, me-
šalnico in del proizvodnega pro-
stora. Kot je povedala direktori-
ca Erika Mihelač, z deli ne bodo
zaključili, saj načrtujejo še večja
vzdrževalna dela, ki bodo trajala
dobra dva meseca. Napeljali bo-
do nove instalacije, prestavili pe-
či in tako pridobili na prostoru.
Brez večjega zastoja naj bi na-
daljevali z drugo etapo rekon-
strukcije, ki vsebuje prizidek k
pekarni in skladiščni prostor, ki
je nujen za ohranitev kakovosti
pekovske proizvodnje.
Zaenkrat tudi ne načrtujemo
preselitve proizvodnje iz Kidri-
čevega. Zdaj jih najbolj skrbijo
sredstva za drugo etapo, ki jih še
zbirajo. Računajo tudi na kredit-
na sredstva. Zagotovili pa so že
sredstva delovne organizacije In-
tes SOZD Tirna, kjer združujejo
amortizacijo; nekaj pa imajo sa-
mi.
V zadnjem času se zelo trudijo
tudi v proizvodnji. Tako so pred
nedavnim obogatili asortiman
kruha s prazničnim belim kru-
hom, koroškim kruhom; pripra-
vljajo pa tudi proteinski kruh, za
katerega jim manjkajo osnovne
surovine.
MG
Prva etapa bo zaključena do konca julija
foto: Jože Bračič
S SKUPŠČINE
SKUPNOSTI
SOCIALiEGA
SKRBSTVA
0BCSNE PTUJ
Brez novih
nalog
S precej manj truda kot dele-
gati zdravstvene skupnosti, so
svojo delegatsko dolžnost 17. ju-
lija opravili delegati skupnosti
socialnega skrbstva občine Ptuj,
ki so brez pripomb potrdili pred-
lagane točke dnevnega reda. Ta-
ko sklep o ugotovitvi pristopa k
samoupravnemu sporazumu o
temeljih plana, ki ga je sprejelo
82 odstotkov podpisnikov, spre-
membe samoupravnega sporazii;
ma o temeljih plana skupnosti
socialnega skrbstva občine Ptuj v
obdobju 1986-1990, ki več ne
predvideva nove zaposlitve v
strokovni službi in ga bodo v
kratkem poslali v združeno delo.
V omenjenem obdobju skup-
nost tudi ne predvideva novih
nalog, prispevno stopnjo za le-
tošnje naloge pa so znižali od
1,22 na 1,07 odstotka od bruto
osebnih dohodkov po domicil;
nem principu. Tako bodo zbrali
do konca leta 447.020.000 dinar-
jev, kar bo zadoščalo za realiza-
cijo nalog, zapisanih v progra-
mih za letos in za katerega so se
odločili že na skupščini 15. maja
letos. Odbor za razvoj, plan to
svobodno menjavo pri skupnosti
pa so pooblastili, da med skup-
ščinama tekoče usklajuje cene
storitev izvajalcev in nekatere
druge naloge, saj se skupščina
sestaja le ob določenih zadevah-
Pobudo družbenega pravobra;
nilca samoupravljanja so sprejel'
brez pripomb in tako Otona Poli*
ča imenovali za vršilca dolžnosti
vodje skupnih služb samouprav-
nih interesnih skupnosti družba
nih dejavnosti občine Ptuj za do;
bo šest mesecev, Vido Milunic
pa pooblastili za opravljanje taj-
niških poslov skupnosti socialne-
ga skrbstva.	MG
fEPMIK ~24- 1986
DELEGATSKA SPOROČILA -
SKUPŠČINA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PTUJ
0 pobudi šele na prihodnji skupščini
Prehajamo v obdobje kako-
vostnejšega delegatskega odloča-
la. To so na seji 17. julija potr-
di tudi delegati skupščine ob-
činske zdravstvene skupnosti
pjuj, ki so odklonili razpravo o
Oobudi družbenega pravobranil-
ca samoupravljanja, ker je pri-
pravljalni iz neznanega vzroka
niso uvrstili na dnevni red, če-
prav jo je le-ta naslovil na skup-
ino že pred dobrim mesecem
jn pol. Poleg tega o' njej ne bi
^gli kakovostno razpravljati,
saj niso imeli niti najosnovnejših
informacij. Gre pa za to, da je
družbeni pravobranilec samou-
pravljanja občine Ptuj dal pobu-
do za dopolnitev statuta občin-
5ke zdravstvene skupnosti z do-
ločili zakona o združenem delu,
zakona o skupnih osnovah svo-
bodne menjave dela in zakona o
zdravstvenem varstvu, kar tudi
pomeni, da je potrebno razvelja-
viti sklep o imenovanju tajnice
občinske zdravstvene skupnosti,
kije v nasprotju z veljavno zako-
nodajo.
Družbeni pravobranilec samo-
upravljanja pa je dal pobudo tu-
di za ureditev samoupravnih in
strokovnih zadev v okviru zdrav-
stvenega centra dr. Jožeta Potrča
Ormož — Ptuj, kot jih je zapisala
skupina za strokovno instrukcij-
ski nadzor pri odboru samoupra-
vne delavske kontrole zdravstve-
ne skupnosti Slovenije.
Glede na to, da bodo o tem
odločali delegati šele na prihod-
nji seji, bodo za nekaj časa pono-
vno zastale aktivnosti pri obli-
kovnaju skupnih služb samou-
pravnih interesenih skupnosti
družbenih dejavnosti, za kar so
se v občinski zdravstveni skup-
nosti že odločili.
V več kot uro in pol trajajoči
razpravi je družbeni pravobrani-
lec samoupravljanja skupaj s po-
močnico večkrat ponovil, da ne
gre za noben napad na skupnost,
temveč, da je dal podobno pobu-
do ostalim skupnostim, ki so jo
tudi sprejele.
Precej manj ali skoraj nič pa
niso razpravljali o ostalih točkah
dnevnega reda, kot je finančno
poročilo o poslovanju skupnosti
v prvem polletju, periodični
obračun in finančni program, o
katerem bi glede na to, da ne po-
kriva predvidenih rasti in "izda-
tkov, morali razpravljati. Prekra-
tek je za 150 milijonov dinarjev,
poleg tega pa ne prinaša nobenih
širitev dejavnosti.
Tudi v drugem polletju bo pri-
spevna stopnja nespremenjena
in bo znašala 11,21. Negativna
razlika poslovanju skupnosti v
višini 220 milijonov dinarjev pa
je v glavnem posledica nezbra-
nih prihodkov dogovorjene po-
rabe, prispevkov kmečkih zava-
rovancev, konvencij in solidar-
nosti. Vse to in še dogovorjene
usmeritve glede omejevanja ra-
sti, zahtevajo skrajno racionalno
ravnanje vseh. Tako v planiranih
sredstvih za letos tudi ni sredstev
za investicije v Murskosoboški
bolnišnici in na Medicinski fa-
kulteti v Ljubljani, ki izhajajo še
iz prejšnjega srednjeročnega ob-
dobja in bi jih v občini morali
zagotoviti.
Skupščina je tudi sklenila, da
veljajo od prvega junija dalje no-
ve cene zdravstvenih storitev in
pogodbenih zneskov, ki so sicer
začasne in veljajo samo dokler
ne bodo znani predvideni ukrepi
v zvezi z zakonom o začasni pre-
povedi razpolaganja z delom
družbenih sredstev družbenopo-
litičnih skupnosti in samouprav-
nih interesenih skupnosti s po-
dročja družbenih dejavnosti.
Samoupravne organe in stro-
kovna sveta centra in občinske
zdravstvene skupnosti Ptuj je
skupščina zadolžila, da temeljito
razpravljajo o analizi, v kateri je
zbrana problematika uresničeva-
nja zdravstvenega varstva v Po-
dravju.
Pri obravnavi v delegacijah in
konferencah delegacij so zlasti
opozorili na dolgost čakalne do-
be, ordinacijskega in delovnega
časa in o izvajanju bolniške kon-
trole, strokovni organi pa naj pri-
pravijo strokovne rešitve, ki bo-
do zagotovile strokovno raven
storitev.
Nasploh si bodo morali v cen-
tru sedaj z£lo prizadevati, če želi-
jo, da bo jesenski referendum
uspel. Tako morajo v prvi vrsti
sprejeti čvrsti plan za naslednje
srednjeročno obdobje, v prejš-
njem so bili brez njega in pro-
gram porabe referendumskega
dinarja.	MG
V prvem polletju letos sta
bila v ptujski občini v porečju
z dela odsotna 802 delavca. V
primerjavi z lanskim enakim
obdobjem pa se jc število izgu-
bljenih delovnih dni zaradi bo-
lezni povečalo za 15.219. Šte-
vilka je siccr visoka, vendar v
primerjavi z ostalimi občinami
v Podravju in Sloveniji že za-
dovoljiva.
Dr. Jože Petrovič je na
skupščini pozval predstavnike
krajevnih skupnosti, da svoje
povedo o pobudah za širjenje
zobozdravstvene nege. Oglasil
se ni nihče, čeprav je v zvezi s
tem veliko delegatskih vpra-
šanj oziroma pobud. Tako so
na prejšnji skupščini obravna-
vali pobudo delegacije za
zdravstvo pri OŠ Tone Znida-
rič-podružnici Trnovska vas,
da naj bi zobna ambulanta v
Trnovski vasi obratovala vsaj
trikrat tedensko.
Ob dnevu enote
Dušana Kvedra
v vojašnici Dušana K.vedra v Ptuju je bila v torek, 15. julija slo-
vesnost, ki so jo pripravili v počastitev dneva enote. Poleg vojakov in
starešin so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki družbeno politi-
čnega in javnega življenja ptujske občine. Zbranim je govoril stareši-
na Milan Raškovič, ki je obudil spomene na narodnega heroja in veli-
kega misleca, Dušana Kvedra-Tomaža in med drugim poudaril:
»Naša enota si je izbrala za svoj praznik 15. julij, to je v spomin
na dan, ko je bil Dušan Kveder-Tomaž proglašen za narodnega hero-
ja. Ime in delo Dušana Kvedra nas posebno obvezuje, saj kot pripad-
niki te enote gojimo njegove tradicije. Ponosni smo, da nosimo ime
tako pomembne osebnosti, ki ob našem skupnem delu plemeniti vsa-
kodnevno prakso v borbeni izgradnji naših enot. Naj spomnim, da je
bil Dušan Kveder velik mislec in tudi pomemben vojni teoretik. Gle-
de na uspehe pripadnikov naše enote ocenjujem, da izpolnjujemo vse
tiste ideale za katere se je z dušo in telesom bori! Dušan Kveder in za-
nje daroval tudi svoje življenje ...«
Najzaslužnejšim vojakom so ob dnevu enote izročili značke pri-
meren vojak, ostalim pa pohvale. Starešine in civilne osebe v službi
JLA pa so prejele za posebne zasluge tudi denarne nagrade. Sicer pa
v vojašnici ta dan čutili praznik tudi po izdatnem prazničnem kosi-
lu in po prostem popoldnevu z izhodom v mesto.
M. Ozmec
Najzaslužnejšim vojakom je komandant garnizije Ptuj Živojin Pašič iz-
ročil značke primeren vojak, (foto: M. Ozmec)
SINDIKATI V
ORMOŽU
V	avgustu
načrtujejo
sejo in posvet
V	ormoških sindikatih je kljub
dopustom živahno. Potem, ko so
v glavnem zaključili z aktivnost-
mi okrog prekoračiteljev pri deli-
tvi osebnih dohodkov, jih sedaj
okupira vprašalnik s področja
stanovanjskega gospodarstva, ki
ga bodo izpolnjevali v vseh os-
novnih organizacijah Zveze sin-
dikata. Kot je dejala sekretarka
Vera Rep, v Ormožu v tem tre-
nutku ne vedo, koliko stanovanj
potrebujejo, ker planske akte za
to področje delajo na pamet.
Prav tako bodo sestavili se-
znam počitniških zmogljivosti in
ugotavljali njihovo izkoriščenost.
Prikolice so v glavnem postavlje-
ne ob morju, nekaj v toplicah.
Letos so se bolj povezali in prek
občinskega sveta ponujajo priko-
lice vsem tistim, ki jim jih pri-
manjkuje.
Tretji problem, ki mu prav ta-
ko posvečajo pozornost, je uki-
njanje temeljnih organizacij.
Marles namerava ukiniti v Or-
možu dva tozda in sicer Notra-
njo opremo in Žago. Podobno
pa naj bi drugo leto storili tudi
GG. Ukinjanje temeljnih organi-
zacij je Marles zapisal v svoj sa-
nacijski program in ko so ga v
ustreznih družbenih institutih
preverjali, so ugotovili, da je ta-
ko razmišljanje pravilno.
Referendum bo 20. septembra.
Notranja oprema se bo vključila
v TOZD Montažne stavbe, Žaga
Pa v Masivno pohištvo v Ljuto-
meru. Marles ukinja tudi tozd v
Lenartu.
Na posvetu s predsedniki os-
novnih organizacij in konferenc
osnovnih organizacij, ki bo pred-
vidoma po 15. avgustu, bodo raz-
pravljali o stanovanjskih potre-
bah v Ormožu in o delitvenih
fazmerjih. Prekoračiteljev je 10
•n ti morajo do konca septembra
uskladiti osebne dohodke. Ob
tem je zanimiv podatek, da po-
prečni osebni dohodki v ormoški
°bčini zaostajajo za slovenskim
Poprečjem za 20 do 25 odsto-
tkov.
MG
S prwe seje častnega ©sitera
V petek, 18.. julija se je v Ptuju sestal na prvi seji častni odbor za
proslavo 25. obletnice sodelovanja bratskih občin SR Hrvaške in SR
Slovenije, ki mu predseduje Ivo Vitez iz Varaždina, sekretar pa je Feliks
Bagar iz Ptuja.
Na seji so se podrobneje po-
govorili o programu aktivnosti
ob 25. obletnici sodelovanja
bratskih občin, predlagali posa-
mezne dopolnitve in se dogovo-
rili o izvedbi.
Za revijo pihalnih orkestrov in
folklornih skupin, ki bo 13. sep-
tembra v Ptuju, se je prijavilo že
7 pihalnih orkestrov, ocenjujejo,
da je to dovolj, premalo pa je sa-
mo 3 prijavljene folklorne skupi-
ne, zato so dali pobudo, da se še
prijavijo iz dveh hrvaških občin.
Na osrednji proslavi, ki bo 16.
septembra v avli SŠC Dušana
Kvedra v Ptuju, bodo kulturni
program pripravile skupine iz
občin Čakovec, Varaždin in Ptuj,
ki so bile pred 25 leti tudi zače-
tnice sodelovanja.
Zedinili so se za končno bese-
dilo na spominski plošči, ki jo
bodo 16. septembra, pred osred-
njo proslavo, odkrili na delav-
skem domu Franca Kramberger-
ja v Ptuju in se dogovorili o po-
drobnostih poteka odkritja.
Razstavo člankov glasil brat-
skih občin o medrepubliškem so-
delovanju pripravijo uredništva
glasil Medimurje iz Čakovca,
Varaždinske vijesti iz Varaždina
in Tednik iz Ptuja. Razstavljena
pa bodo tudi glasila in bilteni
vsakoletnih srečanj bratstva in
prijateljstva in drugo pisno gra-
divo iz obdobja 1961 — 1986.
Člani častnega odbora so se
dogovorili tudi o vsebini in obli-
ki jubilejnih priznanj ter potrdili
predlog odbora za priznanja za
25-letnico sodelovanja, ki naj bi
jih prejele najzaslužnejše organi-
zacije in posamezniki iz občin
Čakovec, Ptuj in Varaždin.
Enotni so si tudi bili v dogovo-
ru, da naj bi vsako od 13 sodelu-
jočih občin na osrednji proslavi
zastopala do 8-članska uradna
delegacija, vsak občinski svet
Zveze sindikatov pa poskrbi, da
se bo iz njihove občine manife-
stacije v Ptuju udeležilo čim več
delavcev in drugih občanov.
V okviru prireditev v počasti-
tev 25-letnice sodelovanja je
predviden tudi radijski kviz, ki bi
ga pripravil in izvedel Radio
Ptuj, prenašale pa vse radijske
postaje bratskih občin iz SR Hr-
vaške in SR Slovenije. Na seji so
pravilno ocenili, da bo ta kviz
moč izvesti proti koncu letošnje-
ga leta. Ocenili so tudi, da bi bilo
najprimernejše gradivo za kviz o
revolucionarnem delavskem gi-
banju, NOB in narodnih herojih,
ki je objavljeno v glasilu 24. sre-
čanj bratstva in prijateljstva.
Glasilo je pred kratkim izšlo in o
njem poročamo na 5. strani. V
kvizu naj bi sodelovale mladin-
ske ekipe iz vseh bratskih občin.
Ob koncu so se na seji še do-
govorili, katere aktivnosti še
podvzeti, da bo čimprej zbrano
gradivo za obširno jubilejno pu-
blikacijo bratskih občin SR Hr-
vaške in SR Slovenije
1961-1986. V publikaciji bi mo-
rali dati še posebni poudarek
medrepubliškemu gospodarske-
mu sodelovanju. Predlagali so,
da se imenujejo še posebne delo-
vne skupine strokovno usposo-
bljenih delavcev, ki bi uredile
zbrano gradivo — posebej iz hr-
vaških in posebej iz slovenskih
občin. Pri tem je še zlasti po-
membno, da bo zbrano vse gra-
divo in kar najbolj kakovostno
obdelano, pa čeprav bo publika-
cija izšla z nekoliko zamude.
FF
Dober deri. jaz pa na njivo gren, po žetvi pšenice bon ajdo posjal,
žgenke bon kuhal, še vam bom jih dal. Oh. ajdovi žgenki, kak je to dobra
zadeva, še posebno, če jih tak malo z ocvirki pobožaš no s kislo župo po
guti doj splohneš. Je pa skoro ajda z naših njiv doj zginola. Le še tu pa
tan jo keri kmetič poseje, na družbenih njivah pa je tak nikol nesmo pre-
pogosto vidli. Pa kak je dober tisti ajdov med, ki ga čebelice fkuper nano-
sijo. Saj vena vete kak provi tista pesmica: »Če pristni je čebelji med, je
prava to nebeška jed. Otroci se po njem rede in starši se po njem krepe.
Vsak med pa nima te lastnosti, saj tudi medu umetnega je dosti. Le kar
čebelica nam da, to nas poživi in okrepča ...« Z medom je tudi dosti pre-
govorov povezanih. Eden od njih provi, da je zakon med ženo in možom
z medom namozani križ. Med zakonca poližeta, križ pa ostone . . .
Tudi mija z mojo Mico složno tote življenjske križe no težove preno-
šama, pa še tudi nekaj meda nama je ostalo, saj sen jaz tudi čebelar. Ve-
na mi zalo \lica provi, da sen provi trot(ln). Pa vete, da v vsoki čebelji
družini more biti nekaj trotov za oploditev matice. Troti so že po narovi
leni, glih tak kak marsikateri človik. Ovokrot sen šteja v enih cajtngah,
da imamo v Jugoslaviji preveč trotov, ki ne bi radi nič delali, pa vseeno
lepo živijo no brenčijo v drogih avtih, se krepelijo v visokih hišah no ližejo
med, ki bijin ga mogle čebelice (delavci) pridelati no senirati. V naši vesi
mamo eno fejst deklino, ki soma za sebe provi, da lečejo moški za njo
kak muhe za medom. Ker se s tem že malo preveč hvoli, sen ji jaz to en-
krat reka, da muhe rade tudi za drekom lečejo, te pa je bija ogenj v stre-
hi. Še gnešji den me ne pogledne.
Pa naj bo zadosti za gnes. Upam, da ste dobro proslavili den vstaje
našega naroda. Mica mi provi, da meni več niben praznik vstaje nič ne
pomoga, saj se mi več nič gor ne vstone.
Vaš Lujzek
ŠE 0 TURISTIČNEM VODNIKU
. Ptuj bo še letos dobil svoj turistični vod-
n'k, tako vsaj zagotavljajo v zgodovinskem
društvu Ptuj, v katerem se združujejo organi-
zacijske in vsebinske priprave na izdajo. Ta-
ko so v glavnem že zaključili s pisanjem tek-
st9v.' manjkajo le še fotografije in založnik,
Pn izbiri katerega se bo potrebno še posebej
Potruditi, vsaj vsi postavljajo skoraj nemogo-
če pogoje in ceno za izvod, ki je onrog tri u-
soč dinarjev. Še najbolj privlačna je ponudba
zagrebškega založnika, ki računa da bo vod-
nik po 1000 dinarjev pri nakladi 10 tisoč iz-
vodov.
Kot je dejal Ivan Lovrenčič, predsednik
zgodovinskega društva, se bodo v naslednjih
dneh najpogosteje ukvarjali z zbiranjem fi-
nančnih sredstev. Zbrati bo potrebno deset
milijonov dinarjev in več. Za pokrivanje
sprotnih stroškov so sredstva zagotovili v
Kulturni skupnosti občine Ptuj in v Občinski
turistični zvezi Ptuj; sedaj pa je potrebno
spodbuditi interes v gostinskih in turističnih
organizacijah.
MG
Predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije je na
56. seji, 15. julija 1986, obravnavalo problematiko kajenja ter se
seznanilo z dosedanjimi aktivnostmi za preprečevanje in omeje-
vanje kajenja in njegovih škodljivih posledic.
Pri tem je ugotovilo, da kljub prizadevanjem posameznih
družbenih dejavnikov (Rdečega križa Slovenije, Skupščine SR
Slovenije, Zavoda SRS za zdravstveno varstvo. Zavoda SRS za
šolstvo, društev nekadilcev, odborov za varstvo pri delu in dru-
gih) v preprečevanju in omejevanju kajenja ne dosegamo zado-
voljivih razultatov. Predvsem nismo uspeli ustvariti primerne
družbene klime in povezati aktivnosti različnih dejavnikov. Za-
radi tega predsedstvo
POZIVA:
1.	K. intenzivnejši in medsebojno bolj uskljajeni najširši
družbeni aktivnosti za preprečevanje in omejevanje kajenja mo-
rajo pristopiti vsi frontni deli SZDL ter vsi samoupravni, stroko-
vni in drugi družbeni dejavniki.
Doseči moramo predvsem, da se na vseh sestankih, sejah in
drugih oblikah dela ter srečevanja ljudi v zaprtih prostorih ne
kadi in s tem hitreje in dosledneje slediti pozitivnim izkušnjam v
mnogih okoljih.
2.	Še posebej je zaskrbljujoča razširjenost kajenja med mla-
dino, saj ima kajenje negativne posledice za zdravje in življenj-
ske navade. Pri snovanju širše družbene akcije za preprečevanje
kajenja med mladino je zlasti pomembna skrb za zdrav način ži-
vljenja, razvijanje zdravih življenjskih navad, pozitivni odnos do
okolja in ljudi, česar pa ne moremo dosegati le s sistemi prepo-
vedi kajenja. Nujno je s sistematično vzgojo doma, v šoli in v
raznih interesnih dejavnostih vplivati, da mladi ne bi pričeli ka-
diti. Pri tem imajo veliko odgovornosti starši, vzgojitelji in učite-
lji, družbeni in javni delavci, zdravstveni delavci, kulturni in
športni delavci, ki morajo predvsem s svojim osebnim zgledom
postati vzor mladini.
3.	Predsedstvo smatra, daje za krepitev družbene aktivnosti
za preprečevanje in omejevanje kajenja nujno poskrbeti za ures-
ničevanje stališč Skupščine SR Slovenije iz leta 1972 in akcijskih
programov ter ukrepov, ki so jih bili dolžni sprejeti posamezni
družbeni dejavniki. Meni, da so ta stališča primerna osnova za
aktivnosti in poziva ustrezne družbene dejavnike, da preverijo
uresničevanje stališč in programov ter da akcijske programe do-
polnijo tudi v skladu z drugimi pobudami in predlogi za prepre-
čevanje in omejevanje kajenja.
4.	Predsedstvo poziva samoupravne organe, samoupravne
skupnosti in družbeno-politične organizacije, da se zavzamejo
za čimprejšnje uresničevanje Zakona o spremembah in dopolnit-
vah Zakona o varstvu pri delu, ki vključuje tudi kajenje, zlasti še
tistega določila, ki nalaga organizacijam združenega dela in
skupnostim, da s samoupravnim splošnim aktom določijo pro-
store, v katerih kajenje ni dovoljeno in da pri tem upoštevajo
zahteve po zaščiti zdravja delavcev, ki opravljajo delo oziroma
naloge v zaprtih prostorih.
5.	V skladu z zakonskimi in širšimi družbenimi prizadevanji
v zvezi s preprečevanjem in omejevanjem kajenja predsedstvo
poziva vse organizacije SZDL, vse svoje frontne dele, družbeno-
politične organizacije, družbene organizacije in društva, da v
svojih okoljih sprejmejo dogovore o preprečevanju kajenja v za-
prtih prostorih, kjer se odvijajo njihove aktivnosti ter temu
ustrezno dopolnijo svoje samoupravne akte.
Predsedstvo podpira aktivnosti Rdečega križa Slovenije,
društev nekadilcev, društev za boj proti raku, društev za varstvo
okolja ter vseh tistih družbenih dejavnikov, ki v svoje programe
še posebej vključujejo aktivnosti za preprečevanje in omejevanje
kajenja.
6.	Predsedstvo tudi obvezuje posamezne svete, posebno s
področij zdravstva in socialne politike, vzgoje in izobraževanja,
družbenoekonomskih odnosov, varstva okolja, kulture in telesne
kulture ter Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in
narkomaniji, da s stalno aktivnostjo in pobudami spodbujajo,
krepijo usmerjajo in usklajujejo vsesplošno družbeno akcijo za
preprečevanje in omejevanje kajenja.
Predsedstvo RK SZDL Slovenije
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
24. julij 1986 - TEDNIK
MIRKO KOSTANJEVEC
Davek občanov
od dohodka iz kmetijske
dejavnosti v občini Ptuj
(3. nadaljevanje)
Davčne olajšave
V skladu z ZDO in dogovorom slovenskih občin o usklajevanju
davčne politike najdemo v ptujskem odloku več davčnih olajšav in si-
cer v sledečih primerih:
1)	če se na zemljiščih izvede komasacija ali arondacija po Zako-
nu o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS št. 1/79), potem se zavezancu
davka iz kmetijstva za dobo trajanja takih postopkov zniža za taka
zemljišča davek za 50 %,
2)	če zavezanec davka iz kmetijstva vlaga v družbeno organizira-
no modernizacijo gospodarstva (ZDO govori o preusmeritvi gospo-
darstva) ali v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v
turistične namene, se mu neglede na višino davkov prizna posebna
olajšava pod sledečimi pogoji:
a)	da je zemljišče obdelano v skladu z Zakonom o kmetijskih
zemljiščih
b)	da vloži v navedene namene sredstva v višini vsaj 50 % katastr-
skega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 80.000 din. V ZDO
se zahteva le 20.000 din.
Olajšava je odvisna od višine vlaganj in se prizna v obliki zniža-
nja odmerjenega davka znaša:
višina vlaganj je din	stopnja olajšave
od 80.000-160.000	30%
nad 160.000-240.000	.	40%
nad 240.000-320.000	50 %
nad 320.000-450.000	•	60 %
nad 450.000-600.000	70 %
nad 600.000 '	80 %
Olajšava se prizna za dobo treh let, če zavezanec vloži sredstva v
višini na 400% katastarskega dohodka ali nad 100% ostanka čistega
dohodka, za dobo dveh let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad
300 % do 400 % katastrskega dohodka ali nad 80 % do 100 % ostanka
čistega dohodka, za dobo enega leta za ostale zavezance. Glede na to,
da se v ptujski občini davek iz kmetijstva plačuje, od negozdnih povr-
šin le na osnovi katastrskega dohodka, mi ni popolnoma jasno zakaj
se zgoraj govori o ostanku čistega dohodka, kar bi po mojem mnenju,
prišlo v poštev, če bi bla osnova za odmero dohodka iz kmetijstva de-
janski dohodek zavezanca. Zavezanci, ki bodo uveljavljali olajšave po
tej točki morajo imeti izdelan program gospodarjenja, ki ga izdela
strokovna pospeševalna služba ali zavezanec sam, potrdi pa ga upra-
vni organ pristojen za kmetijstvo. K vlogi za priznanje olajšave, ki jo
zavezanec lahko uveljavlja do konca januarja naslednjega leta od le-
ta, v katerem so bila vložena sredstva, morajo biti priložena dokazila
o vloženih sredstvih,
3)	če so zavezanci davka iz kmetijstva vključeni v družbeno orga-
nizirano proizvodnjo po predpisih Zakona o združenju kmetov (Ur.
list SRS št. 1/79), se jim prizna posebna olajšava v spodaj omenjeni
višini in izpolnjenimi pogoji:
a)	v višini 70 % od odmerjenega davka, če izpolnijo sporazumno
dogovorjeno tržnost na osnovi kompleksne kooperacijske pogodbe,
b)	v višini 50 % od odmerjenega davka če proizvodno sodelujejo
v kolobarjenju z 10 % sladkorne in 25 % pšenice od skupnih njivskih
površin,
c)	v višini 70 % od odmerjenega davka zavezancem v tretji in če-
trti skupini katastrskih občin, ki nimajo pogojev pod a) in b), če pri-
delajo najmanj 500 kg žive teže goveda in 2.000 litrov mleka na vsak
hektar celotne obdelovalne površine. Po Zakonu o kmetijskih zemlji-
ščih se za obdelovalna zemljišča štejejo: njive, vrtovi, plantažni sa-
dovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki, za
neobdelovalna pa: pašniki, barjanski travniki, plantaže gozdnega
drevja in trstfčja.
Podatke o tem, da so zavezanci izpolnili zgoraj navedene pogoje
mora sporočiti Kmetijska zadruga upravi za družbene prihodke naj-
kasneje do 15. marca vsakega leta za preteklo leto. Olajšava se prizna
v letu, za katero se davek odmerja.
4)	Če zavezanci davka iz kmetijstva v sodelovanju s kmetijsko za-
drugo pridelujejo sladkorno peso, se jim prizna davčna olajšava 1.500
din po hektarju zasejanih površin s sladkorno peso. Celotni znesek
davčne olajšave pa ne more biti večji od odmerjenega davka iz kme-
tijstva od negozdnih površin. Podatke o davčnih zavezancih in o zase-
jani sladkorni pesi je dolžna predložiti kmetijska zadruga upravi za
družbene prihodke najkasneje do 15. maja vsakega leta.
5)	Če zavezanci davka iz kmetijstva dajejo zemljišče v zakup or-
ganizaciji združenih kmetov (kmetijski zadrugi, delovni organizaciji
kooperantov itd.) kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kme-
tu, ki ga opredeljuje Zakon o združevanju kmetov in to zaradi izkoriš-
čanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se jim priznavajo olajša-
ve od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče in
sicer:
30% za zakup med 1 do'3 let; 50% za zakup nad 3 do 5 let;
70 % za zakup med 5 do 7 let; 100 % za zakup nad 7 let.
Tu je potrebno opozoriti da tudi čl. 63. in 64. za davek iz kmetijstva
veljajočega ZDO urejata vprašanje obdavčitve v zakup danih zem-
ljišč.
Interesanten je 1. odst. 64 čl. ki pravi da se odmerjeni davek za
zemljišče, ki je dano v zakup organizaciji združenega dela (npr. Kme-
tijskega kombinata itd.) zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo,
za najmanj 4 leta, v celoti odpiše. Glede na že v začetku tega članka
omenjeni 3 odst. 14. člen ZDO se pojavlja vprašanje, zakaj različna
doba za odpis davka, če je zakupojemalec KZ ali pa organizacija
združenega dela in ali je tozadevna določba ptujskega odloka v skla-
du z zakonom.
6)	Če združeni kmetje v okviru proizvodnega sodelovanja z orga-
nizacijo združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali
pa s proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišče
tako da oblikujejo kompleks skupne proizvodnje, se jim prizna olaj-
šava od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na združeno zem-
ljišče in sicer v višini 25 % če traja združitev 1 do 3 let, 25 % če traja
združitev nad 3 do 6 let in 50 % če traja združitev na 6 let.
Ker pa ZDO (glej čl. 233 ZDO iz leta 1982) določa, da se v pri-
merih iz točke 6 zgoraj zmanjša davek za 50 % če se združi zemljišče
dalj kot eno leto, tozadevne določbe ptujskega Odloka niso v skladu z
zakonom.
7)	Če so čisti kmetje slepi in nimajo pogojev za olajšavo iz 6 toč-
ke zgoraj, se jim prizna olajšava v višini 50 % od odmerjenega davka
in kmetijstva.
8)	Ce imajo zavezanci davka iz kmetijstva na proizvodnem delu
oziroma na delovni praksi učence ali študente, se jim prizna davčna
olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad.
9)	Če zavezanci davka iz kmetijstva, ki so čisti kmetje preživljajo
otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pri-
dobitev strokovne izobrazbe se jim prizna olajšava v višini 10% od
odmerjenega davka in to za vsakega otroka. Zavezanci iz 8 in 9 točke
zgoraj, lahko uveljavljajo olajšavo do konca meseca januarja za prete-
klo leto.
10) Če zavezanci davka iz kmetijstva vlagajo sredstva v gradnjo ma-
lih hidroelektrarn ali v naprave za izkoriščanje bio plina, se jim pri-
zna posebna olajšava za dobo petih let v višini 70 % za vsako leto od-
merjenega davka iz kmetijstva pod pogojem, da vložijo v gradnjo naj-
manj znesek, ki ustreza 60 % zneska enoletnega povprečnega čistega
osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v
preteklem letu.	Nadaljevanje in konec prihodnjič
POLETJE V VRTU
Leto se je prevesilo v drugo polletje, s tem pa tudi vegetacija rastli-
nja v našem okolju, ki vsako po svoje preusmerja svoje naravne sile od
bujne rasti k intenzivni tvorbi plodov in semena, da bi se rastlinska vrsta
ohranila. Temu naravnemu ritmu pa se prilagaja tudi vrtnar, ki rastlinje
v vrtu neguje, zato posvetimo nekaj trenutkov drobnim nasvetom za
opravila v vrtu, ki sodijo prav v ta čas.
V OKRASNEM VRTU
Režemo zelene potaknjence
grmovnic in okrasnih dreves, ki
so naravno sposobne vegetativ-
nega razmnoževanja. Zimzelene
žive meje še zadnjič v letu obli-
kujemo, ker se bo vegetacija za-
ključevala, les mladih poganjkov
pa mora do zime še dobro dozo-
reti in se utrditi tako, da bodo
rastline odpornejše na ostre niz-
svojo gostoto zasenčujejo koreni-
ke temperature. Grmovnicam, ki
so prenehale cveteti dosledno
odstranjujemo socvetja ali cveto-
ve, da se rastlina ne izčrpa za
tvorbo semenja. Vrt je videti tudi
veliko lepši, urejen in negovan
brez odmrlih cvetov. Ko vrtnice
odcvetijo, pa naj si bo to čajevke
ali mnogocvetnice, jih čimmo-
čneje krajšamo, najmanj pa do
prvih poganjkov zalistnikov, ker
le z močnim krajšanjem spodbu-
jamo novo rast in nam bodo tako
vrtnice še dolgo v jeseni obilno
cvetele. Napačno je odstranjeva-
nje samo odcvetelih cvetov, ker
se nam takšni grmi preveč boho-
tijo v rast na račun cvetov. Pri
negi trate, pa si velja zapomniti,
da se ob prehodu v sušno obdob-
je zmanjšuje tudi intenziteta ve-
getacije, zato moramo zvišati vi-
šino rezi. Listi trav so daljši in s
ne pred neposredno sončno pri-
peko.
V ZELENJADNEM VRTU
Letošpje vremenske razmere,
zlasti pa še obilno deževje v me-
secu juniju so pogojevale, da se
prekomerno širijo pleveli, ki v
rasti in bujnosti presegajo rastli-
ne, ki jih gojimo. Plevel jemlje
posevkom prostor in hrano pa
tudi vlago in svetlobo. Če redno
okopavamo in odstranjujemo
plevel, imajo rastline dovolj pro-
stora, zraka in svetlobe za svoj
razvoj. Okopavamo plitvo, glo-
boka kop poškoduje korenine
gojenih rastlin in prekomerno iz-
sušuje zemljo. Motika je najbolj-
ši zatiralec plevela v vrtu, saj z
njo sočasno zemljo tudi rahlja-
mo. Odsvetujemo kakršno koli
uporabo herbicidov, ker ti ne so-
dijo v vrt. Z njimi si lahko zaradi
raznolikosti rastlinja, ki ga na vr-
tu gojimo, kljub pravilnemu rav-
nanju, povzročimo trajno škodo
na gojenih rastlinah.
V sušnih obdobjih moramo
rastline oskrbeti z dovolj vlage.
O zalivanju in namakanju smo v
naših prispevkih o urejanju oko-
lja že govorili, kljub temu pa še
enkrat povejmo, da ima namaka-
nje tal z vodo na zalogo mnoge
prednosti pred zalivanjem ali ro-
šenjem — umetnim dežjem, še
zlasti, če je ta voda iz vodovoda,
s katero rastlinam lahko več ško-
dimo kot koristimo.
Kapusnice, med katere uvršča-
mo, zelje, ohrovt, kolerabo, cve-
tačo, brstični ohrovt in druce.
napadajo mnogi škodljivci, kot
so kapusov bolhač, gosenice ka-
pusovega belina, kapusov molj,
kapusove hržice in listne uši.
Rastline napadajo v vseh fazah
njihovega razvoja in to v obsegu,
da rastline propadajo že med
rastjo, ali pa do faze, da je pride-
lek neuporaben. Škropimo čim
enega od naštetih škodljivcev
opazimo s 15 dag udena ali basu-
dina ali lebaycida na sto litrov
vode, kateremu dodamo 1 dl ma-
tasystoxa ali 1,5 dl folimata. Ker
imajo listi kapusnic voščeno
prevleko, se bo škropivo lista
oprijelo le če bomo primešali
ustrezno vlažilo kot so sandovit,
radovit ali katero od čistilnih
sredstev za kuhinjsko posodo.
Brez dodatka vlažila bo škroplje-
nje proti gosenicam in ušem na
kapusnicah brezuspešno.
V SADNEM VRTU
Sedaj je čas za upogibanje ti-
stih letošnjih poganjkov, ki jih
namenjamo in usmerjamo za
rodni les. To opravilo mora biti
pri sadnem drevju opravljeno
preden se prične diferencijacija
oziroma formiranje cvetnega na-
stavka za rodnost v prihodnjem
letu, ta faza razvoja pa je v mese-
cu avgustu.
Grmiče črnega in rdečega ribe-
za, kosmulje in robide po obira-
nju temeljito preredčimo, tako
da izrežemo vse stare izrojene
poganjke prav tako pa odstrani-
mo tudi slabo razvite poganjke
letošnje rasti. Opravimo torej
tkzv. poletno ali zeleno rez in
redčenje, da se les bolje v rasti
utrdi in ustrezno diferencira cve-
tni nastavek. Bolj ko vegetacija
pri sadnem drevju pojenjuje,
bolj so rastline utrjene in s tem
odpornejše na razne bolezni in
škodljivce. Zato bo vse manj po-
trebno škropljenje. V kolikor pa
moramo škropiti sadno drevje za
ohranitev zdravega stanja dreves
in njih plodov pa naj ne bo od-
več ponovno opozoriti na karen-
co t. j. dobo delovanja posamez-
nih škropiv, da si ne zastrupimo
sadja, ki ga bomo že po nekaj
dnevih obirali.
Miran Glušič, ing. agr.
Ko sadje dozoreva, ga je treba sproti obirati
Foto: M. Ozmec
Delegatska
vprašanja
in pobude
Dobra udeležba na seji skun
ščine skupnosti otroškega vat
stva občine Ptuj je gotovo pos|e
dica zainteresiranosti delegatov
za delo v tej skupščini. V zbo^
izvajalcev je manjkal od šestih |e
en delegat, v zboru uporabnikov
pa od 72 delegatov ni bilo pris0.
tnih 31. Sklepčnost je bila zag0.
tovljena, delegati pa so aktivno
sodelovali v razpravi in podali
nekaj pobud in vprašanj.
Predlagali so, da bi vsa igrišča
ob vrtcih, ki so ob prometnih ce-
stah, zavarovali z ustrezno ogra.
jo. Menili so, da vzgojiteljica in
varuhinja ves čas ne mnoreta
opazovati vseh otrok pri igri, če-
prav je to nujna delovna obveza.
Toda vsi vemo, da so otroci ži^
vahni in radovedni in da se radi
nepričakovano odpravijo na
sprehod v okolico vrtca ali kar
lepo domov. Predlagana pobuda
je preventivne narave in v vrtcu
so zagotovili, da jo bodo upošte-
vali. Ob tem pa so povedali, da
je marsikatera ograja, ki so jo
pred kratkim postavili, uničena
in da občani — pa naj bodo to
mladi ali starejši — brezplačno
uničujejo ograde.
Delegati so vprašali, kako so
vrtci opremljeni s kasetofoni in
gramofoni. Zvedeli smo, da ima
vsaka enota svoj kasetofon ali
gramofon, vendar je to dovolj le
v manjših enotah. V tistih, kjer je
po deset skupin otrok, bi morali
kupiti več kasetofonov, vendar
za nakupe teh naprav ni dovolj
denarja. Seveda to vprašanje ne
bo ostalo brez odmeva, najbrž pa
bo trajalo kar lep čas, preden bo-
do vse skupine v posameznih
enotah imele vso potrebno opre-
mo za izvajanje vzgojnega pro-
grama in za razvedrilo.
Zanimovo je bilo delegatsko
vprašanje v zvezi s porodniškim
dopustom. Delegate je zanimalo,
ali lahko koristi porodniški do-
pust tudi stara mama. Gre za pri-
mer, ko je novoroječeva mati še
učenka v srednji šoli. Odgovor
strokovnih delavcev je, da je to
mogoče le v primeru, ko je novo-
rojenčeva mati nesposobna za
produktivno delo. Porodniški
dopust v vseh ostalih primerih
namesto matere koristi le oče
otroka oziroma mož.
N. D.
Večje družbene
pomoči otrokom
Odbor skupščine Skupnosti
otroškega varstva Slovenije je
priporočil občinskim skupno-
stim, da valorizirajo družbene
pomoči otrokom v juliju za 35
odstotkov, v oktobru pa še za 45
odstotkov.
Po podatkih Centra za social-
no delo je trenutno v ptujski ob-
čini 3501 upravičenec do družbe-
ne pomoči, medtem ko za 1131
otrok, ki so bili do maja letos
upravičeni do te pomoči, starši
niso predložili potrebnih dokazil
za nadaljnjo upravičenost. Glede
na to je ustrezni odbor skupščine
Skupnosti otroškega varstva ob-
čine Ptuj predlagal 37,7 odstotno
povišanje z veljavnostjo od prve-
ga julija letos, odstotek pa je vi-
šji od predlaganega slovenskega
poprečja, ker smo v ptujski obči-
ni povečali pomoči v maju le za
25 odstotkov. Za predlagano po-
višanje denarnih pomoči je po-
trebnih 359 milijonov dinarjev.
Če se število upravičencev do de-
narnih pomoči letos ne bo pove-
čalo, odbor meni, da bo mogoče
uresničiti tudi v oktobru predvi-
deno povišanje denarnih pomo-
či.
N.D.
Delegatska pobuda
Na območju Sodišča združenega
dela Maribor, ki pokriva podravsko
in koroško regijo, je bilo v lanskem
letu nekaj nad sto delovnih nezgod,
ki povzročajo družbi veliko material-
no škodo, pa tudi številne osebne in
družinske tragedije. Ko so zbori ob-
činskih skupščin letos razpravljali o
delu Sodišča združenega dela, so dali
tudi pobudo, da naj bi v bodoče vodi-
li več računa »udi o delovnih nezgo-
dah, raziskujejo primere in sproti
ugotavljajo tudi odgovornost.
F
Kaj je zdravljenje in kaj rehabilitacija
alkoholika?
Alkoholik si ne more pomagati sam, če mu drugi ne
pomagajo. Nihče mu ne more pomagati, če si noče
pomagati sam.
O rehabilitaciji telesne zmogljivosti alkoholika
smo že dosti napisali, in je jasno, da je kljub zdra-
vljenju potreben zato, da se ga motivira za vse te
aktivnosti, ki po trimesečnemm zdravljenju in trez-
njenju v bolnišnici prav gotovo še niso postale nje-
gova nuja in obveznost, kajti od njega samega je
odvisno, da bo in kdaj bo v življenju brez alkohola
se navezal na te aktivnosti. Če to prekine in ne pri-
haja v klub, je jasno, da kar hitro začne spet popi-
vati. Tega se mora zavedati sam zdravljenec in vsi
okoli njega, ki so ga usmerjali v zdravljenje.
Tokrat povejmo nekaj o družinski rehabilitaciji.
ZAKONSKA IN DRUŽINSKA REHABILITA-
CIJA JE OBNAVLJANJE IN RAST DOBRIH
ZAKONSKIH IN DRUŽINSKIH ODNOSOV.
LEPI MEDSEBOJNI ODNOSI V ZAKONU IN
DRUŽINI SO »NAJDRAGOCENEJŠE IME-
TJE«, KI MU JE TREBA ODMERITI DOVOLJ
ČASA, SKRBI IN ZAVZETOSTI VSE ŽIVLJE-
NJE: NA TEM PODROČJU NE SME BITI NI-
KOLI DOPUSTA.
Že ta mali uvod je dovolj, da nam postane jasno
zakaj, morajo iti na zdravljenje vsi v družini, a ne
samo alkoholik. Kajti v družini, kjer je alkoholik,
so bolni vsi člani: alkoholik odvisen od alkohola,
bolj ali manj brtezčuten do drugih in neprimerne-
ga vedenja, drugi ob njem pa razdvojeni, razočara-
ni, živčni in zagrenjeni, v družini kot celoti pa ra-
zrvani medsebojni odnosi.
Vključitev družine je torej nujna zaradi zdravlje-
nja alkoholika. Postopoma mora prihajati do res-
nične podobe o sebi: kakšen je bil, kako so se ob
njem počutili drugi, kakšen je zdaj, koliko mu
uspe lastno spreminjanje v vsakdanjem življenju.
O vsem tem vedo resnico le svojci, ki z njim živijo.
Tudi pomagajo mu lahko v sakdanjem življenju s
svojo ljubečo naklonjenostjo in odločno zahtev-
nostjo. V skupini so svojci zanj z ene strani živa
zunanja vest, ki neizprosno kaže vso resnico, z
druge strani pa glavna opora, da ta resnica, ki je
večkrat neprijetna, tudi osvobaja in gradi novo po-
dobo. Brez njih bi bivši alkoholik v skupini druge
ovijal okrog prsta s svojo alkoholno obrambo, v
vsakdanjem življenju pa hitro zapadel v stare zan-
ke in prevare ali pa v obup.
Vključitev družine je njuno potrebna tudi zaradi
alkoholikovih svojcev. Žene, ki hodijo z možmi al-
koholiki v terapevtsko skupino, se često po pol le-
ta ali po letu dni že po svojem videzu pomladijo
za deset let, prenehajo jim glavoboli, izgine živ-
čnost, postanejo živahne, sproščene, cvetoče in no-
tranje urejene.
Včasih je sodelovanje v terapevtski skupini nuj-
no potrebno tudi otrokom, zlasti odraščajočim, da
se rešijo duševnih stisk in vedenjskih motenj, kijih
je vnesel alkoholizem v družino.
Vključitev družine v zdravljenje pa je nujno po-
trebno zaradi urejanja družine kot celote. Samo,
če je vključena v zdravljenje vsa družina, je možno
uskladiti razrvane odnose med člani, navezati in
ogreti ohlajene in potrgane čustvene vezi med nji-
hovimi strtimi srci, pripeljati njihovo zmedeno ob-
čevanje iz morečega molka in trpkih prepirov v
lep človeški pogovr, veselo šalo in resno reševanje
spornih vprašanj. Samo, če je vključena vsa druži-
na, je možno znova v njej vzpostaviti naravno po-
razdelitev vlog: da bo zdravljeni alkoholik znova
postal enakovreden življenjski tovariš svoji ženi,
otrokom pa oče, vzgojitelj in hranitelj: da bo žena,
ki je med moževim alkoholom morala podpirati
vse štiri vogle hiše in ostati tako rekoč brez moža,
spet stopila s tega bednega prestola prisilne
»emancipacije« v skladen družen odnos z možem
in v pravo materinsko vlogo do otrok, ki so ji bili
prej neredko prisilno odrasli pomočniki in zaupni-
ki, medtem ko je mož imel vlogo nebogljenega
otroka«, ki mu ne moreš ničesar zaupati in ničesar
nalagati. Skratka, urejanje alkoholikove družine
kot celote je najvažnejša naloga zdravljenja.
Izkušnje so pokazale, da je pri zdravljenju in re-
habilitaciji marsikdaj težje urediti svojce in okolje
kot pa samega alkoholika. To je razumljivo, saj ne
vidijo svojih motenj, pač pa se čutijo po peklu al-
koholizma v hiši že drugič po nedolžnem »prega-
njani«. KO PA SPOZNAJO BISTVO PROBLE-
MOV, SE NAVADNO TUDI DOMAČI ZELO
VNETO OPRIMEJO LASTNEGA SPREMINJA
NJA. GOTOVO PA VELJA V VSAKEM PRIME-
RU, DA JE USPEŠNA REHABILITACIJA AL-
KOHOLIKA ZRCALO DOBREGA SODELO-
VANJA IN REHABILITACIJE SVOJCEV.
(Material povzet po knjigi »Boj za življenje dru-
žine« od Ramovša.)	^ I.
f EDNIK - 24. julij 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
STEPHAN LUPINO ZA TEDNIK
»Moj poklic je garanje!«
Pogovarjati se o fotografiji in
fotografiranju z Lupinom, uspe-
lim fotografom iz Varaždina, ki
je osvojil »ves svet«, ni enosta-
vno. Pravzaprav o svojem delu
kaj dosti ni govoril. Povedal je,
da mu mnogi zavidajo, ker je
uspel v širnem svetu, ker je pri-
znan v tujini, ker dosti zasluži,
ker • • •
»Moje fotografije največ po-
vedo o meni. Delam po intuiciji.
Nikoli nisem študiral fotografije,
sem popoln samouk, brez uradne
izobrazbe«, pripoveduje hitro in
se neprestano ozira okrog sebe
iščoč menda motive za svoje de-
lo.
Reči je treba, da v pogovoru ni
tajil svoje neskromnosti, čeprav
naj bi besede govorile prav
obratno. Sicer pa, zakaj bi bil
skromen? Ničesar ne skriva, hva-
li se zgolj s svojim delom, ki so si
ga lahko bralci ogledali v raz-
stavnem paviljonu Dušana Kve-
dra. To je bila njegova največja
razstava v Sloveniji. Z malce šale
(ali zlobe?) bi lahko dejali — po
Parizu v Ptuju! Razstavna dejav-
nost pravzaprav ni njegova do-
mena. Njegove fotografije obja-
vljajo najbolj znani svetovni
modni časopisi, revije, ki imajo
izredno visoko naklado in izred-
no visoke honorarje za sodelavce
— pa naj bodo stalni ali občasni.
»Za Ptuj sem se odločil, ker
me je povabil sem moj prijatelj
Boris Miočinovič in zato, ker
sem bil kot otrok dostikrat v va-
šem lepem mestu in me nanj ve-
žejo lepi spomini. Pa tudi sloven-
ska dekleta imam rad — čisto
drugačna so od ostalih deklet v
moji domovini. Tudi v drugih
deželah ni takih deklet!«
Mnogi so ga že vprašali, v čem
je skrivnost njegovega bliskovite-
ga uspeha. Začel je kot karateist
in v Rimu odprl karate šolo. V
disku Numero uno je delal kot
redar, zatem se je ukvarjal z ma-
nekenstvom in postal foto-mo-
del. Sledila je pot v New York,
kjer se je med drugim ukvarjal
tudi z igro. Poziranje pred kame-
ro ga je pričelo dolgočasiti, zato
je vzel v roke fotografski aparat
in pričel uspešno delo modnega
fotografa. Njegove fotografije
objavljajo Photo, Zoom, Vogue,
Fashion Nevvs, in druge znane
revije.
In sedaj je v Jugoslaviji. »Vsi
mislijo, da slikam samo akte. To
je le del mojega ustvarjanja. Zelo
me zanimajo portreti, lani so me
uvrstili med štiri najboljše foto-
grafe portretov na svetu in to za-
gotovo nekaj pomeni... Za por-
tretiranje ne izbiram posebnih
modelov. Vsak človek je lahko
model, ni nujno, da so to posebej
naročene lepotice in lepotci.
Sploh ne gre za to — gre za to,
da ujamem na film določene tre-
nutke iz življenja. Rad pa foto-
grafiram tudi ekscentrične ljudi.
Večina najraje fotografira pra-
zno lepoto, zato tudi ne uspejo.
Jaz slikam spontano, brez vna-
prej določenih načrtov. Kljub te-
mu pa je to garanje, čeprav mo-
ram povedati, da imamo svoje
delo rad, zelo rad.«
Ivica Lepen z umetniškim ime-
nom Stephan Lupino, živi v New
Yorku, Parizu, Milanu in tudi v
Varaždinu, Zagrebu, Splitu. Le-
tos bo ostal v domovini dalj ča-
sa, posnel kup fotografij o lepo-
tah Jugoslavije in z njimi sezna-
nil številne bralce znanih revij.
Sicer pa pravi, da ni toliko va-
žno, kje živiš. Velikih razlik prav-
zaprav ni, razlike so morda le v
bogastvu enega ali drugega naro-
da, kar pogojuje njihov odnos do
dela, ki ga sam opravlja. Predvi-
deva, da bodo čez tri, štiri leta
cenili fotografijo v Jugoslaviji ta-
ko, kot jo danes cenijo v zahod-
noevropskih deželah in v Zdru-
ženih državah Amerike. Misli tu-
di, da Jugoslovani preveč zapo-
stavljamo sami sebe, da smo pre-
malo ponosni nato, da smo Jugo-
slovani.
In kaj je še zanimivega pove-
dal Ivica? »Že od vsega začetka
so bile moje slike zvezde, nisem
potreboval zvezd za slikanje. Ve-
čina fotografov slika zvezde,
vendar potem to niso njihove fo-
tografije zvezd. Moje fotografije
gredo dobro v prodajo — v tuji-
ni, pri nas jih večino podarim ali
pa mi jih pokradejo. Pa to ni na-
robe, to pomeni, da jim ugajajo.
Če hočejo, jim tudi ukradene
plakate in fotografije podpi-
šem!«
Nevenka Dobljekar
Stephan Lupino	(foto Kosi)
Skulptura bo gotova do oktobra ali novembra letos	foto: JB
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (261)
RAČUNALNIŠKA
SLOVENSCINA
»Po nekolikšnem zmanjšanju omejitev za uvoz računalnikov se
je na našem trgu pojavila vrsta delovnih organizacij, ki za dinarje ali
devize prodajajo uvožene računalnike. To je vsekakor razveseljivo,
čeprav so cene kar zasoljene. Manj razveseljivo pa je, da se skoraj ni-
komur od uvoznikov (zlasti manjših) računalnikov ne zdi vredno po-
skrbeti za računalniške programe, ki jim slovenščina ne bi bila popol-
noma neznana in ki bi kupcu oz. uporabniku omogočili napisati tudi
kakšen stavek v slovenščini. Večinoma namreč ti programi znakov za
slovenske šumnike (č, š, ž) ne poznajo.« Tako nam med drugim piše
računalniško nekoliko bolj ozaveščen slovenski potrošnik.
Seveda pa se z njim v celoti strinjamo. Razvoj računalništva po
vsem svetu postavlja narodne jezike v vse bolj podrejen položaj zlasti
nasproti angleščine. Izrazje, prevzeto iz »računalniške angleščine«, se
ne uveljavlja le v računalniški stroki, ampak vse bolj vdira tudi v dru-
ge zvrsti jezika. Prevzemanja tujega strokovnega izrazja gotovo ni mo-
goče v celoti preprečiti (to najbrž niti ne bi bilo smiselno). Drugače pa
je, ko gre za javno rabo slovenščine, in podobno, ko gre za prodajo
osebnih oz. hišnih računalnikov, ki so namenjeni tako rekoč vsako-
mur, nikakor le strokovnjakom, in ki jih najbolj množično uporablja
predvsem mladina. Tu je gotovo upravičena zahteva, da morajo pro-
izvajalci oz. prodajalci kupcu omogočiti pri uporabi računalnika tudi
pisno izražanje v slovenščini, ne pa v nekakšni njeni »računalniški va-
rianti« brez posebnih črk slovenske abecede idr. Proizvajalec oz. pro-
dajalec mora po zakonu ponuditi kupcu tudi navodila za uporabo v
slovenščini; visoke cene (in s tem visoki zaslužki) ga k temu še dodat-
no (moralno) zavezujejo.
Odgovorni ljudje bi morda vzeli za zgled vsaj Gospodarsko zborni-
co Slovenije; ta pripravlja sporazum o računalniškem izobraževanju,
s katerim bi zagotovili, da bo to v Sloveniji potekalo v slovenščini. Je-
zikovno razsodišče predlaga, naj se izobraževalne organizacije s spo-
razumom obvežejo, da bo tudi priprava računalniških programov za
pisanje v slovenščini obvezna sestavina izobraževanja.
Bilten 24. srečanja BIP
Pred dnevi je izšel Bilten 24. srečanj Bratstva in prijateljstva Kra-
pina 85. Izdajatelj je koordinacijski odbor, uredil gaje Lojze Cajnko,
natisnila pa Ptujska tiskarna v 1500 izvodih. Čeprav je bilten izšel z
zamudo, je njegova vsebina še enako aktualna. V njem je namreč opi-.
sana predvsem zgodovina delavskega gibanja in narodno osvobodil-
nega boja v vseh trinajstih sodelujočih občinah, predstavljeni pa so
tudi narodni heroji iz teh občin. Občine so predstavljene po vrstnem
redu, kot so se vključevale v Srečanja bratstva in prijateljstva: Ptuj,
Varaždin, Čakovec, Ormož, Koprivnica, Slovenska Bistrica, Krapina,
Maribor-Tezno, Pregrada, Lendava, Šmarje pri Jelšah, Ivanec in Kla-
njec.Zbrano gradivo in objavljeno v biltenu ima trajno zgodovinsko
vrednost.	FF
Poletna kulturna ponudba
Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj je
organizatorica 14. Ptujskih kulturnih srečanj
si sicer prizadeva, da bi srečanja popestrila
kulturno ponudbo starega mesta ob Dravi tu-
di v poletnih mesecih, vendar to ni enostavna
zadeva. Večina izvajalcev je avgusta na poči-
tnicah, tako kot tudi množica turistov. Ven-
dar je organizatorjem tudi letos uspelo ujeti
konec počitnic, saj bo prva prireditev že v
drugi polovici avgusta, ko bodo v mestnem
kinu vrteli film iz puljskega festivala, 26. av-
gusta pa bo na letnem prireditvenem prosto-
ru koncert pevskega zbora iz Vierzona Les
volontaires. Naslednja prireditev v počitni-
škem času bo zadnji dan v avgustu, ko bodo
v Cirkovcah slavili 55—letnico uspešnega de-
lovanja folklorne skupine Vinko Korže.
Že drugega septembra je predvideno go-
stovanje gledališča Proces, ki se bo predstavi-
lo s Kafkinim Procesom. Od 5. do 7. septem-
bra bo na letnem prireditvenem prostoru tra-
dicionalni Festival domače zabavne glasbe
Slovenije. Večer šansonov Meri Avsenak in
Bojana Adamiča je predviden za 11. septem-
ber, 13. septembra pa bo revija pihalnih orke-
strov in folklornih skupin bratskih občin.
Koncert ansambla Pro musica Tibicinia bo
19. septembra v glasbeni šoli, istega dne pa
bo odprta tudi razstava ob 25-letnici sodelo-
vanja bratskih občin SR Slovenije in Hrvat-
ske. V razstavnem paviljonu bodo 18. sep-
tembra odprli razstavo del Marjana Remca,
dan kasneje pa bo na Borlu predstavitev poe-
zije Tina Ujeviča, M. Matkoviča in Arsena
Dediča.
Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane bo s
Cankarjevim Kraljem na Betajnovi gostovalo
v ptujskem gledališču 22. septembra.
V oktobru se bodo zvrstile prav tako zani-
mive prireditve. Razstava jugoslovanske fo-
tografije bo v razstavnem paviljonu na ogled
od 2. oktobra dalje, 7. oktobra bo v glasbeni
šoli koncert Lada Jakše, 9. oktobra pa bo v
Ptuju govoril Bojan Štih o kulturi, politiki in
narodu. Spolno življenje Franja Tahija si bo
moč ogledati 13. oktobra — kar bo prva re-
priza Poniževega dela, ki so ga postavili na
oder ptujski amaterski gledališčniki. Dan
kasneje bodo v ptujskem gledališču gostovali
mariborski lutkarji, 16. oktobra pa bo prav
tako v gledališču literarni večer Društva slo-
venskih pisateljev. Razstava likovnih amater-
jev iz bratskih občin bo v razstavnem paviljo-
nu na ogled od 23. oktobra dalje, eno od
predstav Borštnikovega srečanja pa bo priva-
bila gledalce v ptujsko gledališče 30. oktobra.
Predvideno je tudi gostovanje orkestra RTV
Ljubljana, kar bo zadnja prireditev v okviru
kulturnih srečanj.
Organizatorji so se z izvajalci še dogovorili
za posamezne prireditve, vendar je pričako-
vati, da bo prišlo še do nekaterih sprememb.
Vsekakor je treba priznati, da je letošnja po-
nudba srečanj pestra in dovolj zanimiva za
stalne obiskovalce srečanj in tudi za tiste, ki
se bodo prvič odločili za obisk.
N. Dobljekar
Anton Slodnjak
Pohojeni obraz
V spomin neki generaciji
I.
Ko sta prijatelja stopila v vlak, nista več mogla najti prostora.
Vlak je til natlačen. Vojaki sc se vračali z dopusta, ženske je gnala
'jubezen za sledom moških, ki so bili v vojašnicah, barakah ali bolni-
cah. Delavke so se vračale, skrivajoč borne zaloge živil, ki so jih na-
brale pri kmetih. Preprivanja in presedanja ni bilo konca. Tu in tam
so se celo sporekli. Kmetica z napetim nahrbtnikom ni hotela dati
mesta poleg sebe koščeni ženski, ki je vlekla za seboj vrečico krompir-
ja.
»Jaz sem ravno toliko plačala kot ti, pustite me, da sedem,« je
rahlo ugovarjala delavka.
»Saj ni prostora.«
»Postavite svoj nahrbtnik na polico,« je svetoval Marin kmetici.
»Vas že ne bom ubogala«, je trmoglavila in se zasmejala vojaku,
1(1 je sedel poleg nje. Ta je objel žensko in se zadri z opolzko kletvico
na Marina. »Molči, ker nisi vojak.« Vsi so z zanimanjem prisluhnili.
»Ti si najbrž vohun, ker nisi vojak. Izkaži se, kdo si! Primite ga!« Že
^ je zbirala gruča vojakov okoli Marina. Ta je v zadregi zrl prijatelju
^Idmannu v oči in ni hotel spregovoriti.
Waldmann je stisnil prijatelja k sebi. »Ne bodite predrzni! On je
d,jak in ni storil nikomur žalega, če se je zavzel za to gospo.«
Vlak se je zganil. Vstopil je sprevodnik z orožnikom, vsi so se v
lfenutku potuhnili in sedali na svoja mesta. Waldmann je pojasnil
Prepir orožniku in ta je delavki odkazal prostor zraven kmetice. Ne-
m časa sta jezno gledali predse, kmalu pa sta se začeli pogovarjati o
otrocih, o možeh, o vojski. Steklenica, ki je krožila med njima in voja-
kom, je pospešila sporazum. Ljudje so se začeli križem pogovarjati.
Vojna in njene posledice so bile vsem na jeziku in na srcu.
V kotu se je oglasila zategnjena melodija pesmi, ki so jo peli trije
vojaki, še čisto mlečni novinci. Iz melodije se je oglašala poleg razbrz-
dane življenjske moči rahla tožba, zadušen jok, preteča grožnja, oga-
ben strah, ki ga je tu pa tam poudaril presunljiv vrisk.
Prijatelja sta stala ob vratih vagona in strmela v bežečo pokraji-
no, na katero je padal mrak. Ravnina seje sunkovito gibala mimo nji-
ju, samo gorovje na obzorju je bilo mirno. Jesenska polja so bila po-
krita z odevetelo ajdo, suho koruzo in suho krompirjevino. Vasi so se
zatekle stran od proge pod vznožje gričevja in gora, le tu in tam je
vlak švignil mimo vasi z velikimi hlevi in gospodarskimi poslopji ter
majhnimi sključenimi hišicami. Na levi strani so se začele bližati ko-
paste oblike gorovja, na desni pa je tonilo v mraku raztegnjeno griče-
vje. Včasih je zasijal na njegovih najvišjih vrhovih izgubljen odsev
sončnega zahoda, tako da se je zdelo Marinu, da sonce zahaja na več
mestih.
Postalo mu je tesno. Glasen krohot, pesem, razuzdani pogovori,
ki so naraščali z naraščajočo temo, ter daljni odsev sončnega zahoda
nekje v domačih hribih mu je zbudil žalost v srcu. Kako sem sam v
tem vrvežu, je pomislil in se oprijel Waldmanna.
»Kaj hočeš?«
»Strah me je.«
»Ali imaš tako slabe živce? Saj so sami tvoji ljudje okoli tebe.«
»To niso moji ljudje. To je vojna, ki je uničila vse dobro v njih.
Pustila je samo žival, ki se krohoče v njih.«
»Ne obsojaj! Sam dobro veš, kako kratek korak je od človeka do
živali.«
»Če ne bi bilo vojne, bi ostali ti ljudje — ljudje. Živeli bi svoje
enolično življenje, delali bi, pili in molili ter umirali kakor rastline.
Zdaj, ko so izpostavljeni smrti, pa se je vzpela v njih žival in hoče ži-
veti, živeti za vsako ceno in na kakršenkoli način.«
»Ne govori tako glasno, da te kdo ne razume. Saj veš, da je bila
vojna neizogibna. Kolikokrat sem ti že razložil pomen sedanjega ča-
sa. Ne začenjaj spet stare pesmi!"
Vojak zraven kmetice je začel kričati: »Ne grem nazaj, pa ne
grem. Zddnjič °so me~ na vozičku peljali za marškompanijo na vlak.
Zvezanega so me privlekli v Karpate. Drugič me ne bodo, rajši se sam
končam.«
»Eh, rad boš šel,« se je oglasil starejši vojak. »Negotovost je
boljša kakor gotova smrt. Saj vsi vemo, da smo neumni, pa si poma-
gaj, če si moreš. Zakleti smo.«
»Dedci, jaz vas res ne razumem, vem pa, da bolj neumne stvari
ni, kakor je moški. Eins, zwei, eins, zwei, links, rechts ... Ali je videl
že kdo kaj bolj bedastega, kakor so ti dedci, kadar jih muštrajo. Naš
stari se mi je tako smilil, ko je odhajal k vojakom. Ves je bil strt in le-
sen. Ko sem ga prišla obiskat, je bil ravno na vežbališču. Pa sem šla
tja. Dolgo ga nisem mogla spoznati, ko pa so taki, vsi enaki, kakor
mravlje. Slednjič ga zagledam, kličem: >Jaka, Jaka/ pa se niti ne zme-
ni. Mimo mene je marširal, kakor pajek je prestavljal noge, pa se me
ni upal pogledati. Taki osli!«
Suha kmetica je pripovedovala to s takim zasmehom in zaničeva-
njem, daje neki vojak zavpil: »Molči, baba! Pri jeziku si dobra, drug-
je te pa nič ni.«
»Eh, potrpeti je treba,« je začel starejši vojak.
»Pa si s tem nebesa služijo,« je menila starka, »kdor pade v boju,
gre topel v nebesa. Saj sem slišala zadnjič pri pridigi.«
Oster zasmeh ji je presekal besedo. Vojak zraven kmetice ji je po-
kazal pest. Starka je umolknila. Fantje v kotu so pričeli spet peti. Ri-
tem njihove pesmi je za trenutek ublažil Marinovo bolest. Poslušal je.
V pesmi je videl vse trpljenje svojega rodu. Neprestanu delo od otro-
ških nog do groba, naporno kop v goricah, težko oranje na hribovitih
njivah, oskrbovanje živine. Zdaj je ta kmetiški zarod pahnjen v vojno.
Poznal je divjost, ki jo v teh ljudeh povzroča pohlep po zemlji in alko-
hol. Vendar je poznal tudi stroga verovanja, neizprosne šege in običa-
je svojega rodu, ves njegov zahrbtni, toda zato še bolj človeški način
verovanja in razmerja do Boga in človeka. Poznal je njihovo zakon-
sko zvestobo, njihovo prirodno spolnost, ljubezen do obilnega zaro-
da. Zdaj je vse to porušeno ...
' * '	'	Nadaljevanje prihodnjič
Boris oblikuje
hrast
Pota so včasih čudna. S sodelavcem sva iskala nasad višenj, našla
pa znanega slikarja-naivca Borisa Žoharja, ki na trati pred hišo v Piv-
kovi 13 v P ju, bije bitko z mogočnim hrastom, ki bo do novembra
letos spremenil podobo. »Postal« bo velika lesena skulptura, na kate-
ri si bosta podajala roko haloški in markovški kurent ob drugih zna-
čilnostih naše pokrajine. Da bo res mogočen pove podatek, da bo v
višino skupaj s podstavkom meril 5,5 metra, težak pa od 6 do 7 ton.
Skulpturo bo MIP, ki tudi financira izdelavo, postavil na prosto-
ru v Osojnikovi ulici, kjer so skupne službe in kjer skladno z urbanisti
načrtujejo drugačno ureditev: kraj, kamor bodo radi zahajali Ptujčani
in drugi.
Za Žoharja pa predstavlja novi izziv, saj je doslej razen treh ali
štirih plastik, ostajal zvest slikarstvu.
MG
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
24. julij 1986 - TEDNIK
Koliko beremo tuje
časopise in revije?
Pred dnevi sva se napotile v ptujske kioske, kjer prodajajo časo-
pise. Ti so bili s tujim časopisjem dokaj različno založeni. Nekateri so
imeli več vrst tujega časopisja, drugi pa le Bravo ali Pop Rocky.
Vsakdanja slika na ulicah je, da srečaš ljudi, ki na delo odhajajo
s Sportskimi novostmi ali z Anteno, Stopom, Jano itd. Zraven časopi-
sja se v kioskih proda veliko ostalih stvari predvsem cigaret.
Kaj predvsem beremo je odvisno seveda od bralca do bralca.
Vseh namreč le ne zanima šport, glasba, svet slavnih ljudi... Veliko
nas je in veliko različnih je tudi interesov po branju. To se zelo pozna
tudi v časopisju in revijah. Ne bi mogli odpreti vprašanja ali naše ča-
sopisne hiše pokrijejo vse interese bralcev. Ugotovimo lahko le, da se
v trgovinah s časopisi nahaja dokaj pestra paleta tako domačih kot tu-
jih revij in časopisov.
Tako sva hodile od kioska do kioska, od prodajalke do prodajal-
ke in postavljale vprašanje: »Kateri tuji časopis gre najbolj v prodajo,
katere časopise sploh imajo in kako se prodajajo časopisi iz drugih
republik in pokrajin?« Odgovori so bili dokaj različni: f
Trafika v ulici heroja Lacka:
»Največ se proda revije Bravo, katero kupujejo predvsem mladi
bralci izmed ostalih časopisov pa še Sportske novosti in Večerni list.«
Kiosk pred Merkatorjem:
—	»Izmed časopisov največ prodamo Bravo in Pop Rocky,
Sportske novosti, izmed drugih pa še: Večer, Jana, Antena, Vikend ro-
mani in seveda tudi Tednik.
Prodajalna časopisa na Miklošičevi:
—	»Prodamo vse tuje revije in časopise. Časopisi takorekoč ne
prihajajo sem. Revij pa prodamo veliko. Veliko gre v prodajo Bravo,
Pop Rocky, Burda, Neue mode..., izmed naših pa prodamo veliko
revije Kih, Teleks, Jane, Stop, Antene v glavnem prodamo vse revije.«
Trafika na trgu MDB:
—	»Pri nas gre veliko revije Bravo, saj je edina tuja revija v na-
šem kiosku, izmed revij iz drugih republik prodamo še veliko dnevno
informativnih revij predvsem Areno. Pri prodaji časopisov se pozna,
daje čas šolskih počitnic, ker med šolskim letom prodamo precej več,
kot sedaj.«
Prodajalci so opazili tudi nekaj: in sicer da so kupci tujih revij
predvsem turisti, ki prihajajo ali potujejo skozi naše kraje. Jasno pa je
tudi nekaj, da so tuje revije postale predrage za naše žepe in jih zato
tudi ne kupujemo tako kot prej.
SM.SČ
Pri Strelčevih bo kladivo
še dolgo pelo
Tomaž Strelec iz Nove vasi 94 pri Markovcih tudi to zimo ni mi-
roval. Izdelal je več sejalnikov. V svoji kovačiji prižge luč vsako jutro,
čeprav za kratek čas in kot rad pripoveduje bo izpod njegovega kladi-
va še marsikaj prišlo.
»Veste danes se mladi neradi odločajo za ko\aški poklic. Delo je
težko in ne prinaša toliko kot drugi poklici. Če pa je človek priden,
vajen delati, lahko marsikaj naredi.«
V družini je bilo več otrok in že zelo zgodaj sem moral vstran. H
kovaškemu mojstru Matiji Kokotu sem odšel 10. maja 1926. Dobro
sva se razumela. Delo ni bilo pretežko.
Na svoje sem prišel leta 1938, upokojil pa sem se v letu 1971. Za
minulo delo prejemam okrog 41 tisoč dinarjev pokojnine, zato še mo-
ram danes prijeti za kladivo in drugo kovaško orodje.«
Pred leti si je Tomaž Strelec na tihem zaobljubil, da bo ob 60-le-
tnici kovaške zvestobe presenetil svoje prijatelje in znance. Pripravil
jim je pravo gostijo in to 7. junija letos. Slovesnost sta mu pomagala
pripraviti tudi bivša pomočnika Jakob Rep in Franc Petrovič Tako se
je kovalo tisti dan ... Mojster je oblekel delavsko obleko in vihtel
kladivo ... Pozneje pa je v slavnostni obleki pozdravil goste in jih po-
gostil.
Tomaž Strelec je pravi vitalnež. Nasmešek ga skoraj nikoli ne za-
pusti. Vrta še naprej in skuša jesen življenja čimbolj obogatiti. Tako
rad zaide v haloške vinograde, ljubi dobro kapljico, rad hodi nao-
krog, še posebej pa je vesel, da se je končno včlanil v lovsko družino.
Človek nehote pomisli in zaželi, da bi bilo takih Tomažev še več.
MG
Tomaž Strelec s sinovoma in hčerko	foto: L. Kotar
Vrsta komunalnih
objektov do leta 1900
Na referendumu v prejšnjem letu so se ptujske krajevne skupno-
sti odločile, da bodo kar 44 odstotkov sredstev v okviru skupnega
programa namenile za izgradnjo komunalnih objektov. Krajevni pro-
grami posameznih krajevnih skupnosti pa za te namene izločajo prek
70 odstotkov zbranih sredstev.
V tem mesecu sta se pričeli dve rekonstrukciji. Tako Volkmerjeve
ceste—Potrčeve ceste in CM D in križišče Raičeva ulica — Maistrova
ulica z zgraditvijo parkirišča pod gradom. Slednje so pričeli urejati
16. julija. Dela izvaja Cestno podjetje Maribor — Tozd za vzdrževa-
nje in varstvo cest Ptuj. Sredstva v višini 30 milijonov dinarjev pa so
zagotovili v samoupravni komunalni skupnosti občine Ptuj, občinski
skupnosti za ceste in v krajevni skupnosti Dušan Kveder.
Delovišče se bo 'izširilo še na Maistrovo ulico, kjer bodo v dolži-
ni 250 metrov uredili pločnik. Tako so sklenili v krajevni skupnosti
Bratje Reš, kjer so tudi zagotovili potrebna sredstva — pet milijonov
dinarjev.
Na novem parkirišču bo 55 parkirnih mest, kar bodo lahko s pri-
dom izkoristili vsi obiskalci gradu in drugi. Nasploh potrebujemo v
Ptuju še več parkirnih mest, če želimo mestno jedro zapreti za iovorni
promet in uvesti peš cone.
MG
Prizadevni
krajani
v Paradižu
Naselje Paradiž leži v KS Cir-
kulane, ki spada med manj razvi-
te krajevne skupnosti občine
Ptuj, čeprav se je življenje po teh
haloških hribih v zadnjem deset-
letju precej izboljšalo.
Velik problem v naselju Para-
diž so ceste, kot pač povsod v
hribovitih predelih Haloz in Slo-
venskih goric.
Krajani, ki živijo v tem nase-
lju, se zavedajo pomembnosti
dobre ceste, zato se na vse mo-
žne načine trudijo, da bi cesta, ki
jih povezuje z zunanjim svetom
bila čimboljša.
V soboto, 12. julija se je zbralo
okrog 20 uporabnikov ceste v Pa-
radižu, ki stalno živijo ob tej ce-
sti ali pa imajo ob njej svoja
zemljišča, da jo popravijo po le-
tošnjil neurjih.
Delali so med smehom in šala-
mi od 8. do 15. ure od vodstvom
prizadevnega krajana Antona
Kolednika iz Paradiža in temelji-
to popravili (počistili odvodne
jarke in razvozili ter posipali raz-
položljivi gramoz) okoli 1 km
krajevne ceste od lokalne ceste v
Medribniku do hiše Paradiš št.
13. To ni bila prva delovna akci-
ja na tem odseku ceste, saj kraja-
ni vedno skrbijo, da je cesta do-
bro vzdrževana.
Delovna akcija v Paradižu pa
je pokazala, da se z dobro voljo
in prizadevnostjo da tudi nekaj
storiti za boljše življenje haloške-
ga človeka.	M. V.
Prizadevanja v
KS Ivanjkovci
Poročali smo že, da so 5. julija
v odročnih naseljih na območju
KS Ivanjkovci odprli vodovod. S
tem prizadevanja vodstva kraje-
vne skupnosti za letos še mso
končana. Načrtujejo, da bodo
dokončno uredili dom kulture v
Ivanjkovcih in napeljali še doda-
tnih okoli 180 telefonov, s kateri-
mi naj bi povezali oddaljenejša
naselja, med drugim tudi po-
družnično šolo na Runču. Poleg
tega bodo nadaljevali z ureja-
njem cest na območju krajevne
SKupnosti.	FF
V brigadirskem vrtcu
V drugi izmeni zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice
tudi letos sodeluje sodeluje brigada Rdečega križa Maks Pohar. Tudi tu
se odraža kriza brigad, saj jo sestavljajo le tri dekleta. Tako so v kraje-
vni skupnosti Grajena organizirali brigadirski vrtec. Vrtec je v prostorih
osnovne šole, obiskuje ga kar devetintrideset otrok, ki so razdeljeni v
dve starostni skupini. V prvi jih je 17, to je skupina od treh do petih let,
v drugi skupini od petih do sedmih let jh je 22. Dekleta vodi mentorica
Saša Ilec, vzgojiteljica.
O njihovem delu, občutkih, o brigadi in akciji so povedale:
Brigita Novak: »Obiskujem
vzgojiteljsko šolo v Celju, doma
pa sem iz Novega mesta. Ker je v
šoli prakse bolj malo, sem se
odločila za brigado Rdečega kri-
ža. Sprva so bili otroci bolj tihi,
mirni dokler se niso privadili.
Tudi meni je bilo vse novo in
mentorica nas je razdelila po
skupinah. V tej skupini so otroci
stari od štirih do sedmih let.
Bratce in sestrice smo dali v isto
skupino. Zjutraj jih sprejmem in
potem delamo po programu, ki
si ga pripravimo. Najraje ss igra-
jo in rišejo stvari, ki so jim naj-
bližje: rože, očke in mamice, so-
sede ... Po sprejemu imamo
usmerjene zaposlitve, telovadi-
mo, se igramo z žogo, danes smo
bili na sprehodu in smo spozna-
vali okolico. Potem smo pa risali
kar smo videli. Ubogajo me še
kar, včasih mi tudi nagajajo. Pri-
pravim jih, da z mano sodelujejo
in mislim, da me imajo radi. Na
koncu bomo pripravili razstavo
naših risbic, pokazali bomo kaj
vse smo se naučili, zapeli pesmi-
ce in deklamirali. Včasih moram
biti kar malo stroga, pa potrpe-
žljiva. Sicer so otroci bolj mirni,
se vidi, da niso iz mesta. Mislim,
da je takšen vrtec zelo dobra za-
misel, saj v počitnicah nimajo
otroci kam, ko so starši zaposle-
ni.
Kar se same brigade tiče je pa
to, da nas je premalo. Akcija je v
redu, popoldne živimo z ostalimi
brigadirji. Ne morem je primer-
jati z nobeno drugo, ker je to
moja prva akcija. V naselju se pa
imamo zdaj ?uper.«
Sonja Darovic: »V tej brigadi
sem zato, ker sem se hotela sre-
čati z otroki, delati z njimi, jih
bolj spoznati. Končala sem drugi
letnik srednje pedagoške šole v
Celju, doma sem pa iz Črnomlja.
Sem s skupino otrok od treh do
petih let, nekaj jih je tudi starih
dve leti in delo z njimi je veselo,
rada delam z njimi. Zdaj so že
premagali tisti prvi strah in so
vedno razigrani, živahni Nekate-
ri so prve dni tudi jokali, imeli
domotožje. Čimveč želim biti z
njimi v igri, saj, če se ti odzove,
potem je to že neki uspeh in to je
tudi moj cilj. Rada sem z njimi
na tleh, na njihovih stolčkih, da
se prilagodim njihovi višini, se
čutim bolj njihova. Najraje ima-
jo tekmovalne igrice, rišejo pa še
ne preveč radi, le nekaj minut,
potem se naveličajo. Radi pojejo
in zraven skačejo, takšne stvari
imajo pač najraje.
Problemov ni, le včasih se za-
takne ob kaki besedi, ki jo izgo-
vorijo v narečju in potem poma-
ga mentorica ali pa starejše de-
klice. Ob koncu bomo pripravili
kratek nastop in razstavo. Rada
sem v vrtcu, je veliko bolj razgi-
ban kot pa pouk. Mislim, da mo-
ra vzgojitelj v vrtcu dati veliko
več od sebe, kot v šoli. V šoli lah-
ko otroke zaposli, recimo jim daš
nekaj za prepisati, tu pa moraš
vedno z njimi nekaj delati, ne
moreš reši: Zdaj pa mir in tišina!
V brigadi je bolj žalostno, ker
smo samo tri punce, drugače je,
če jih je več. Mogoče se bom še
odločila za brigado Rdečega kri-
ža. Pričakovala sem več deklet
moje starosti in sploh bolj polne
brigade, sicer je pa v redu.«
Irena Stare: »Sem iz Škocjana
pri Kopru. Tudi jaz sem prvič v
brigadi. Odločila sem se zato
ker imam rada otroke, sem rada
z njimi. Obiskujem srednjo
zdravstveno šolo v Piranu in že-
lim postati otroška zdravnica. Tu
se tudi naučim dela z otroki, ka-
ko priti z njimi v stik, premagati
prvotno molčečnost in to mi bo
koristilo pri nadaljnjem študiju.
Dobro se razumemo, se igramo,
pojemo, rišemo in pomagam jim
pri delu. Takole se začne: Pred
osmo nas pripeljejo v vrtec, sledi
sprejem otrok, medtem jih zapo-
slimo z risanjem, igranjem, po
želji do devetih. Nato delamo po
programu, ki ga pripravimo sku-
paj z mentorico. Ob desetih je
malica in spet se igramo, spreha-
jamo do dvanajste ure. Poskrbi-
mo, da imajo vsi spremstvo do
doma, da pride kdo po njih.
Tako se konča z vrtcem in za-
čne življenje z ostalimi brigadirji
v naselju. Sedaj smo le skupina,
saj nas je premalo za brigado in
sploh je prvi občutek bil, da nas
je nekam malo na akciji. Punce
smo vse v eni spalnici. Popoldan
je pester, tako kot vedno, vsepo-
vsod najdeš družbo, nikoli nisi
sam.«
Smiljana ČERNEZEL
Pri brivcu v brigadi	Foto: M. Ozmec
S ptujskimi pevci na Madžarskem
DRAGAN FLISAR
(III. nadaljevanje in konec)
Madžarska turneja ptujskih
pevcev se je po uspelem koncer-
tu v Budimpešti na ogledu okoli-
ce prevesila v zadnjo tretjino.
Pričakala sta nas sončno sobotno
jutro in avtobus, poln madžar-
skih pevcev, naših prijateljev iz
zbora »Svoboda«, ki so se odlo-
čili, da nas bodo spremljali do
našega naslednjega cilja, do Ka-
posvara, kjer bodo prav tako kot
ptujski »komorniki« nastopili na
tamkajšnjem pevskem prazniku
pod imenom »Kaposvarsko po-
letje '86«.
Čeprav je Budimpešta nasled-
nji dan pričakovala obisk gene-
ralnega sekretarja KP SZ, Mihai-
la Gorbačova, ki je prišel na se-
stanek Varšavske zveze, v soboto
še ni bilo opaziti nobene poseb-
ne živahnosti, ki bi dala slutiti na
to. Tudi nobena zastava še ni bi-
la izobešena. To baje storijo ved-
no v zadnjem trenutku. Sicer pa
se je Gorbačov poleg varšavskih
problemov imel o marsičem po-
govoriti tudi s samimi Madžari.
Tako o novem gospodarskem
mehanizmu iz leta 1968, ki je do
danes prerastel v pravcato druž-
beno reformo, o zasebnem pod-
jetništvu, o samostojnosti gospo-
darskih organizacij in njihovem
kolektivnem vodenju, o uspehih
v kmetijstvu, pa tudi o intenziv-
nih madžarskih stikih z Zaho-
dom, kar mu po pisanju sovjet-
skega tiska očitno ni najbolj
všeč. Morda tudi ne vedno bolj
odločna opredelitev, ki jo je v
nasprotju z doktrino omejene su-
verenosti in doslej tolikokrat
poudarjenega internacionalizma
v nekem intervjuju aprila letos
izrekel nekdanji prosvetni mini-
ster in sedanji generalni sekretar
madžarske Domovinske ljudske
fronte, Imre Pozsgay, ki je med
drugim dejal: »Zelo globoka
družbena, politična in gospodar-
ska kriza v letih 1953 — 1957 je
pokazala, da nacionalnega ele-
menta ni mogoče zanemariti, da
ga ni mogoče prezreti in da z
njim ni mogoče opraviti s po-
močjo formalnih in ornamentali-
stičnih prilastkov. Politika, ki ne
upošteva nacionalnih posebno-
sti, nima bodočnosti, saj tvega,
da bo nenehoma v nasprotju z
družbo. Pokazalo se je tudi, da
so v tej državi vsi, tudi predstav-
niki napredka, z globokimi ču-
stvenimi nitmi povezani z našim
nacionalnim bistvom, da iščejo
možnost za nacionalno identifi-
kacijo v socializmu ...«. To so
za Madžarsko brez dvoma po-
vsem nove in pogumne besede,
ki nam Jugoslovanom zvenijo ze-
lo znano...
Naša pot do Kaposvara je s
kratkim postankom v Balaton-
foldvaru minila hitro in udobno.
Prispeli smo ob času kosila, ki je
bilo tokrat kar izdatno. V obno-
vljenem in udobnem hotelu Cso-
konai smo našli celo dvoranico,
kjer so pevci pred nastopom lah-
ko vadili.
Zbirališče pevskih zborov je
bilo na dvorišču kakšen poldrug
kilometer oddaljene gimnazije
Munkacsy. Ko smo prišli tja, po
nepremišljenosti od hotela peš,
nas je takoj »naskočil« neki zelo
zaposlen in elegantno oblečen
pevski funkcionar in nas vprašal,
kje imamo zastavo. Nismo je
imeli. In kje imamo notni materi-
al za skupen nastop pevskih zbo-
rov ob svečani otvoritvi v središ-
ču mesta? Ko smo vprašali, kak-
šen notni material, nam je zau-
pal, da note za madžarsko himno
in za svečano pesem. Pojasnili
smo mu, da smo Jugoslovani, pa
ni nič pomagalo. Rekel je, da nič
ne de, bo pel pač vsakdo na svo-
jem jeziku ... To je resda eno iz-
med v praksi že uveljavljenih
gesl madžarske narodnostne po-
litike, vendar se nihče izmed nas
ni mogel spomniti, da bi bil kdo
prevedel madžarsko himno in
svečano pesem v slovenščino.
Tako ptujski fantje teh dveh me-
lodij niso prepevali niti v svo-
jem, niti v madžarskem jeziku.
Korakali pa so v povorki in sicer
zelo strumno. Za praporom ene-
ga izmed madžarskih pevskih
zborov. Vsi v frakih, pripravljeni
za nastop, le pisec teh vrstic jim
je pokvaril podobo, ker ni pevec,
a se je znašel med njimi v »civi-
lu«. Naš dirigent Franček je
marširal lepo ob levi strani kolo-
ne, da se je takoj videlo, kdo je
tu poveljnik strumnih pevskih
bojevnikov.
Otvoritvena svečanost na Kos-
suthovem trgu na širokem stop-
nišču cerkve je minila po progra-
mu, glavna stvar pa je naše pevce
šele čakala. Namreč nastop na
pevskem tekmovanju zares odli-
čnih pevskih zborov, ki jih je
ocenjevala posebna strokovna ži-
rija. Pravijo sicer, da samohvala
ni veliko vredna, je pa le treba
povedati, da so naši pevci bili
deležni celo aplavza samih oce-
njevalcev in da so si pripeli zlato
plaketo, kar gotovo niso mačje
solze ...
Po dokaj napornem večeru je
nas in osrednji pevski zbor mad-
žarskih učiteljev iz Češkoslova-
ške naslednji dopoldan sprejel in
pozdravil v lepi, akustični dvora-
ni mestne hiše predsednik mest-
nega sveta dr. Janos Papp z že-
ljo, da bi še prišli v Kaposvar.
Ptujski fantje so mu v pozdrav
zapeli eno naših slovenskih, prav
tako pa eno tudi v pozdrav če-
škoslovaškemu pevskemu zboru.
Korektno so nam odgovorili s
slovaško pesmijo, čeprav zbor se-
stavljajo madžarski učitelji. Sle-
dilo je seznanjanje, izmenjava
naslovov in medsebojna vabila
za gostovanje. Srečanje se je
končalo koristno in v vsesplošno
zadovoljstvo.
V Fonyodu ob jugozahodni
obali Blatnega jezera je bilo
predvideno skupno in hkrati po-
slovilno kosilo z budimpeštan-
skimi prijatelji iz zbora Svoboda.
Bili smo prva večja skupina go-
stov, kajti gostinstvo in trgovina
sta se šele pripravila na sezono,
ki letos zaostaja za lansko. Pa ne
zaradi dileme, ali naj izgradijo
okolico Blatnega jezera v turisti-
čno atrakcijo oziroma v kopališ-
če mednarodnega ranga, ali pa
ga pustijo, da ostane vseljudski
madžarski lavor. Letos je s turiz-
mom sploh povsod nekoliko
slabše kot je bilo lani.
Med skupnim kosilom je iz-
zvenelo nekaj lepih madžarskih
in slovenskih pesmi, nekaj zdra-
vic in dobrih želja, ob slovesu,
preden se je avtobus premaknil,
pa seje v marsikaterem očesu za-
lesketala solza.
Ptujski pevci so uspešno opra-
vili svoje kulturno poslanstvo v
sosedni Madžarski in si pridobili
številne nove, iskrene prijatelje, s
katerimi se bodo poslej gotovo
še večkrat srečali. To pa navse-
zadnje pomeni več v tem nemir-
nem svetu, kot marsikatera pra-
zna politična deklaracija.
Naš dirigent Franček je marširal lepo po levi strani kolone ...
Foto: M. Ozmec
f EDNIK - 24. julij 1986
NAŠI DOPISNIKI — 7
Markovčani so navdušili na Ohridu
O tem, da bomo Markovčani gostovali na letošnjem 25. jubilejnem
mednarodnem festivalu folklore na Ohridu, smo že pisali v 23. št. Tedni-
tokrat pa nekoliko več o samem potovanju in vtisih s tega gostova-
nja, ki je bilo od 4. do 8. julija.
4. julija ob pol petih popoldne
je potegnil avtobus izpred za-
družnega doma v Markovcih.
yseh 51 udeležencev je bilo tudi
krepko obloženo s prtljago, opre-
jo in hrano za na pot. Kaj vse je
posamezniku rojilo po glavi, ko
SIno se odpravili na nekaj več
fcot 1200 km dolgo pot, bi bilo
danes težko odgovoriti. Kljub te-
mu, da smo bili v varstvu odli-
čnih voznikov Janka in Edija, je
verjetno kdo pomislil na more-
bitno prometno nesrečo, ki se žal
vsakodnevno dogajajo na naših
cestah. Predvsem smo bili v skr-
beh za naše mlade mamice, saj je
kar šest naših plesalk pustilo do-
ma — nekatere že večje, druge
pa še majhne otroke.
5. julija okrog pete ure zjutraj,
ko se je že zdanilo, smo prispeli
v bližino Skopja, kjer smo imeli
prvo skupno malico, nato pa se
odpeljali v Skopje. Ker smo bili
nekoliko v časovni prednosti,
smo si ogledali danes že povsem
moderno mesto, v katerem ni več
niti sledu o potresu. Za ogled
stare čaršije — kramarske in ro-
kodelske četrti, smo bili še neko-
liko prezgodnji, saj ta zaživi šele
okrog devete ali desete ure. Pot
nas je vlekla k našemu cilju —
Ohridu, do katerega smo imeli še
nekaj več kot 250 km. Med Skop-
jem in Ohridom je prišlo na av-
tobusu do manjše okvare, zato
smo nekoliko kasnili, se vozili ob
močni pripeki in okrog 15. ure
zagledali pred sabo Ohrid, prele-
po turistično središče Makedoni-
je, ki šteje danes že nekaj nad
55.000 prebivalcev. Ponaša se s
prelepim Ohridskim jezerom ali
Makedonskim morjem, kot ga
radi imenujejo Makedonci.
Po krajšem iskanju odgovor-
nih in opravljenih formalnostih
smo končno prišli v PALAS ho-
telu do prepotrebnega bivalnega
prostora in kosila, na katerega
smo zaradi že omenjene okvare
avtobusa nekoliko zakasnili. Po
kosilu se je prilegel krajši poči-
tek, nato pa individualni spreho-
di po mestu, nakupi spominkov
in drugega. Zvečer nas je Marija,
ki nam je bila dodeljena za vodi-
ča, odpeljala na sobotno folklor-
no prireditev, da bi tako pobliže
spoznali in videli ambient prire-
ditve. Ta večer so nastopale fol-
klorne skupine iz Labuništa —
Struga—Makedonija, folklorna
skupina DRATEX —DRAGAS
Kosovo in folklorna skupina Sta-
ri Grabovac iz Novske — Hrva-
ška. Festivalsko vzdušje je žal ta
večer nekoliko pokvarila manjša
nevihta, ki pa je bila vsaj toliko
prizanesljiva, da je vodstvo festi-
vala pripeljala ta večer program
do konca.
Nedeljsko jutro 6. julija nas je
po sobotni nevihti pričakalo ne-
koliko sveže in napovedovalo
lep sončen dan. Ta dan je bil
predviden tudi naš uradni na-
stop. Po zajtrku smo se odpravili
z vsemi štirimi skupinami na pri-
reditveni prostor, kjer naj bi
opravili generalno vajo. Poleg
nas sta bili v nedeljskem progra-
mu predvideni še skupini LIP-
KA iz (ČSSR) in folklorna skupi-
na GOCE DELČEV Drugovo—
Makedonija. Ker na prireditve-
nem prostoru še ni bilo odgovor-
nih, smo si pobliže ogledali im-
pozantno sceno in že nekoliko v
strahu razmišljali, kako se bomo
prilagodili temu velikemu odru.
Sredi tega razmišljanja nas pokli-
če glavni režiser in dogovorili
smo se za pričetek vaje. Na pose-
ben znak smo pričeli šteti minu-
te, skupaj naj bi po dogovoru na-
brali 40 minut celotnega progra-
ma. Na vaji je bilo nekoliko te-
žav z našimi pokači. Obstajala je
namreč nevarnost, da bi s svoji-
ma dolgima bičema pokača opla-
zila drug drugega, še večja pa se-
veda za številne mikrofone, ki so
bili postavljeni ob odru in obeše-
ni nad odrom. Na vaji je šlo še
vse po sreči, skrbelo nas je le, ka-
ko bo zvečer na prireditvi in ob
direktnem televizijskem prenosu.
Pokačema smo točno določili
mesto, kje naj se postavita in si
rekli, kar bo pa bo. Generalka je
bila torej za nami, sedaj pa spet
h glavnemu režiserju, ki je dejal
— minutaže je dovolj, program
zelo pester, le vaše noše bi radi
videli, zato pridite zvečer nekoli-
ko prej. Na vaji smo namreč na-
stopili brez noš, le naši koranti
so bili v opremi.
Popoldanski počitek smo izko-
ristili še za zadnje priprave na
večerni nastop. Pri plesni skupi-
ni je bilo potrebno izvršiti manj-
šo korekturo zaradi prilagoditve
na veliko sceno, doma smo na-
mreč vadili v precej manjšem
prostoru. Največ časa pa smo
posvetili nošam, ki so bile za ta
nastop skoraj v celoti obnovlje-
ne. Ko se je dan nagibal k veče-
ru, je vse bolj bilo čutiti naelek-
treno ozračje in mrzlično razpo-
loženje pred prireditvijo.
Po večerji smo se odpravili v
nošah na prireditveni prostor, ki
je na hribčku tik ob jezeru in lah-
ko trdimo, da je lokacija enkrat-
na. Takoj po prihodu nas je opa-
zil glavni režiser in se nekoliko
popraskal po osiveli bradi. Le
zakaj niste prišli v nošah že v do-
poldanski vaji. Spravili ste me v
veliko zadrego. Ogledoval si je
kopjaše, mlade postavne fante v
črnih oblekah, belih srajcah in
rdečih kravatah, s pušeljci na pr-
sih, rokavu in za klobukom, od
katerih so viseli lepo zlikani raz-
nobarvni svileni trakovi in še ši-
roka slovenska trobojnica prek
desnega ramena na levi bok, na
rokah bele rokavice in kopja v
rokah. Tudi dekleta niso nič zao-
stajala, pa orači in koranti ne.
»Ne moremo drugega, kot da
vas uvrstimo v zaključno točko
za vrhunec večernega spreho-
da.« V čast smo si šteli takšno
odločitev, zavedali pa smo se tu-
di dodatne odgovornosti, saj v
zaključnih točkah nastopajo ved-
no le najboljše skupine, od kate-
rih se tudi največ pričakuje.
Pred nami so nastopili tempe-
ramentni Čehi iz Pardubic, ki so
prikazali že skoraj baletni ples in
ima s folkloro le še malo skupne-
ga. Sledili so jim Makedonci, ki
so bili veliko bolj umirjeni, pri-
kazali pa so ženitovanjske običa-
je iz okolice Drugovo v Makedo-
niji.
Na vrsti smo končno bili mi.
Pričele so se odštevati sekunde:
deset, devet, osem in tako dalje
in na posebni znak pomočnika
glavnega režiserja so morali sto-
piti na oder naši trije godci, ki so
ob tolikokrat zaigrani ženito-
vanjski koračnici na naših kmeč-
kih gostijah, zvabili na oder naše
kopjaše. Ti so zaplesali posebej
prirejen ples kopjašev zares en-
kratno in neponovljivo in je bil
na tej veliki folklorni prireditvi
tudi prvič izvajan. Vmesne točke
so zapolnjevali naši trije godci.
Medtem ko so se kopjaši preo-
blačili v plesalce, so nastopili
orači, ki so simbolično zaorali tri
kroge s pesmijo za dobro letino
in da bi posejano seme poberača
vzklilo in dobro obrodilo. Sledi-
la je plesna folklorna skupina,,
ki je imela težo celotnega nasto-
pa. Zaplesala je brezhibno ven-
ček domačih štajerskih plesov s
Ptujskega polja in ga zaključila s
priljubljenim pojštertancom. Za
vrhunec večera pa so seveda po-
skrbeli temperamentni demonski
koranti, ki so s svojim močnim
zvonjenjem spravili na noge ce-
lotno občinstvo in prispevali svoj
delež, da je bil zaključek našega
nastopa takšen, kot smo si ga vsi
skupaj tudi želeli.
V	ponedeljek je bil prost dan
za nakupe in oglede ohridskih
znamenitosti. Bili pa smo tudi
kot delegacija povabljeni k di-
rektorju festivala Miloradu Du-
šaniču. Radi bi seveda zvedeli
nekoliko več o odmevnosti naše-
ga nastopa. Kaj naj vam rečem,
bili ste enkratni, nič niste pona-
vljali kot to počnejo mnoge ama-
terske skupine, dobro veste kaj
hočete, zelo hitro se prilagodite
veliki sceni. Bili ste »jasni in gla-
sni« nam je ob koncu dejal di-
rektor festivala Milorad Duša-
nič. Pozdravite mi vaše v Ljublja-
ni, predvsem pa seveda Meto
(Meta je namreč strokovna sode-
lavka ZKOS — odbora za fol-
klorno dejavnost), s katero smo
tudi Markovčani o pripravah na
ta festival veliko kontaktirali.
Dan, ki je hitro mineval, smo
hoteli kar najbolje izkoristiti še
za to in ono. Med drugim smo si
ogledali znamenitosti Sv. Nau-
ma, ki je le streljaj od albansko-
jugoslovanske meje. Vse bolj ko
se je dan nagibal večeru, vse bolj
smo spoznavali, da se naše popo-
tovanje bliža koncu z mislijo —
povsod je lepo, doma pa najlep-
še.
V	torek 8. julija okrog 10. ure
smo zapuščali Ohrid in mu po-
mahali v slovo z zadoščenjem v
srcu in v prepričanju, da smo po
svojih močeh opravili naše po-
slanstvo kar najbolje, ki nam je
bilo zaupano in da smo prelepo
dediščino naših prednikov, ki se
je ohranila na tem koščku slo-
venske zemlje v osrčju Ptujskega
polja v Markovcih in okolici, do-
stojno ponesli k našim južnim
rojakom, da so lahko tako pobli-
že spoznali in videli vse tisto, na
kar smo velikokrat upravičeno
nekoliko ponosni.
Franc Kolarič
Spominski posnetek na Ohridu, 6. julija 1986.
Promet — blaginja ali
stroj za uničenje
Ko se naučimo abecedo, lahko čitamo. A takrat, ko se naučimo
prometne znake, se bomo znali premikati po cestah. Črke abecede
nam omogočajo, da čitamo. Če se pri čitanju zmotimo, se lahko vrne-
mo na začetek abecede. Kadar pa udeleženec v prometu prečita naro-
be prometni znak in pelje poleg njega tako, kot ga ne bi bilo, bo svojo
napako plačal z življenjem.
Značilnost našega časa je velika povezanost med ljudmi, mesti,
državami in celo kontinenti. Česar imajo eni preveč, imajo drugi pre-
malo. Nekateri kraji imajo bogate in plodne ravnice in pridelajo veli-
ko poljedelskih pridelkov. Drugi tega nimajo, vendar imajo zato bo-
gata nahajališča rud, nafte, velike količine gozdov. Zato ker vsi ljudje
potrebujejo hrano, les, nafto, rude . . ., se je razvila trgovina. Za raz-
voj trgovine pa je nujen tudi razvoj prometa. Promet ima pomembno
vlogo pri izmenjavi materialnih dobrin, pri zbliževanju ljudi, naro-
dov, saj ljudje nikoli doslej niso toliko potovali. Promet je torej nekaj
nujnega, nekaj lepega, a žal tudi nekaj česar se tisoči med nami spo-
minjajo z grenkobo v srcu. Zakaj? Spomnimo se samo nekaj letalskih
nesreč, kjer je umrlo več sto ljudi (Korzika, nesreča indijskega letala,
nesreča ameriških vojakov . . .) železniške nesreče v Sežani, nesreče
avtobusa pri Jablanici, vsakodnevnih nesreč na cesti Maribor—Za-
greb. Koliko nesrečnih družin, koliko invalidov, koliko tragičnih
Usod. Ali je vse to res potrebno? To je prevelik davek, ki ga mora člo-
veštvo plačati za napredek. Toda ta davek se da zmanjšati. Kako?
Kdaj? Takrat, ko bo vsak udeleženec v prometu spoznal, da vsaka
njegova napaka, vsako malomarno, brezvestno vedenje, preziranje
drugih udeležencev v prometu, prometna nepismenost, zahtevajo žr-
tve. Te žrtve pa smo lahko mi sami ali naši najbližji.
Udeleženci v prometu, ali smo res tako nečloveški, da nas vse to
nič ne prizadene; ;~ smemo šteti še naprej med ljudi?
PULKO IZIDOR 8. A
OŠ HAJDINA
Ob pravem času
Vzela sem šolsko torbo in sedla na kolo ter odpeljala v šolo. Ko
sem se pripeljala do pokopališča, je čez cesto stekel otrok. S silo sem
pritisnila na zavore in padla. »Pazi malo!« sem zakričala na otroka.
»Če pa ne najdem svoje mamice«, je jokaje odgovorila mala deklica
in se zopet hotela spustiti na drugo stran ceste. Ker sem opazila avto,
ki je vozil nasproti, sem stekla na cesto, prijela deklico za roko in jo
potegnila s ceste. Tudi voznik avtomobila je pritisnil na zavore, ki so
močno zaškripale. Stopil je iz avtomobila in me nadrl: »Pazi, kaj po-
čneš? Drugič na malo bolj pazi na svojo sestro. Ne veš, kaj bi se lah-
ko zgodilo!« Šele, ko sem mu razložila, da to sploh ni moja sestra in
kako je bilo, je rekel, da je že dobro.
Potem sta prestrašeno pritekla s pokopališča starša deklice: »Ja
Tanja, zakaj si mi ušla na cesto!« je prestrašeno govorila njena mami-
ca. Oče je vprašal šoferja, če je na avtomobilu kaj škode in če jo je tre-
ba plačati. Na srečo se avtomobil in tudi deklica nista nič poškodova-
la.
Njena starša sta bila srečna, da sem pomagala njuni hčerki in sta
mi v zahvalo podarila čokolado.	ALENKA SAGADIN, 7. A
OŠ CIRKOVCE
Upokojenci v Markovcih
Pred kratkim so se člani društva upokojencev v Markovcih zbrali
na letni konferenci, ki so jo povezali s proslavo 10-letnice delovanja
društva in z razvitjem društvenega prapora.
Društvo upokojencev Markovci šteje okoli 350 članov, letne kon-
ference se jih je udeležila večina, saj so dvorano napolnili do zadnje-
ga kotička. Na konferenci so tudi slovesno razvili društveni prapor, ki
bo odslej redno spremljal upokojence — tako na prireditvah kot na
njihovi zadnji poti. Pokrovitelj je krajevna skupnost Markovci, pred-
sednik sveta KS Rado Plohi je prapor po tem, ko ga je razvil najsta-
rejši upokojenec 92-letni Konrad Štrafela, izročil praporščaku.
Svečani govornik na proslavi je bil Miha Kolarič, predsednik
Zveze društev upokojencev Ptuj, ki je posebej pohvalil dejavnost od-
bora društva, saj spada med najdelavnejše v SRS. Poudaril je tudi, da
letos praznujemo tudi 40-letnico sprejema zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, ki se mu je pozneje pridružilo še kmečko
zavarovanje. Vse več skrbi moramo posvečati starejšim, bolnim, nepo-
kretnim in socialno ogroženim, je poudaril tov. Kolarič.
Po njegovem govoru seje razvila razprava. »Nič nimam proti, če
dobivajo drugi upokojenci več pokojnine, saj so si to zaslužili vendar
tudi mi kmetje trdo delamo, pokojnina pa je izredno nizka glede na
cene, ki tako drve navzgor« je dejala kmečka upokojenka.
Sledila je podelitev priznanj za aktivno delo v društvu upokojen-
cev, ki so jih prejeli štirje najdelavnejši člani društva. Za tem je bil
kulturni program, zanj so poskrbeli pevci iz Markovec, pevke iz Bu-
kovec in pevke iz Zabovec, ki so tudi same sestavile nekaj pesmi o
upokojencih. Za razvedrilo pa je še poskrbel humorist Feguš iz Zago-
jič.
Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč
Priznanja je aktivnim članom društva izročil Miha Kolarič (prvi z de-
sne), prejeli pa so jih: Konrad Primožič, Ožbalt Paklar, Franc Ahačič
in Franc Visenjak
Praznik mladine
v Frankfurtu na Maini
Šolsko leto 1985/86 so učenci slovenske dopolnilne šole iz
Frankfurta in Offenbacha svečano zaključili 14. junija. Zavzeto so se
pripravljali na svoj nastop, da bi tudi letos z njim dokazali svojo de-
lavnost in predanost v okviru materinega jezika.
Ob stopnišču v dvorano so bila razstavljena likovna dela učen-
cev, odrsko ozadje pa je napolnjevalo 36 jadrnic z voščilom za srečne
počitnice s prijatelji pobratene šole Tone Znidarič s Ptuja. Ob
stopnišču v dvorano so bila razstavljena likovna dela učencev, odrsko
ozadje pa je napolnjevalo 36 jadrnic z voščilom za srečne počitnice s
prijatelji pobratene šole Tone Žnidarič s Ptuja.
Gostje prireditve so bili številni starši, predsednik slovenskega
društva Sava, tovariš Dušan Rupar s člani upravnega odbora, pred-
stavniki Ljubljanske banke in Gradisa v Frankfurtu. Vsako leto nas
ob tej prireditvi počasti s svojo navzočnostjo tudi ravnateljica šole go-
stiteljice.
Učenke in učenci so bili vestno pripravljeni na program. Pričel
ga je Robert Obreht s svojo harmoniko. Letos se s šestimi sošolci vra-
ča v domovino. Metka, Aleksander, Tatjana in Robert, Sandi in Mela-
nie ter Darko nadaljujejo šolanje v Sloveniji. Knjižne nagrade z na-
geljnom sta jima podarili v imenu Ljubljanske banke Marjanca Dju-
šič in v imenu šole njihova učiteljica.
Program so sestavljale številne recitacije, pevske točke, telovadne
in ritmične vaje. Celoten kulturni program je zaokrožila Etna Mora-
vec z baletom na melodijo domačega skladatelja.
Ploski rok navzočih so sprejemali nastope svojih otrok. Oči vseh
so bile uprte v prizorišče dogajanj. Vedeli so, da se učenci tudi tokrat
bore za svoj uspeh. Dokazati žele, da dopolnilna šola ni breme kot
dodatna šola, ampak da jim nudi poleg obvez in programa še nekaj
več: združuje jih k lepoti pesmi, proze, plesnega in gibalnega izraza
mladih ljudi. Povezuje jih ob temah, ki govore o domovini in njenih
ljudeh, navadah in običajih, ter jih na nevsiljiv način vzrašča z njim.
Njihovo geslo je: čutiti domovino in jo nositi zapisano v svojem srcu.
Vezni tekst je vodila sedmošolka Tatjana Bohorič. Resno je spre-
jela svojo dolžnost in jo skrbno speljala.
Priznanja in pohvale so ta dan prejeli tudi učenci Savine male šo-
le v Frankfurtu. Nekateri so se ob pobudi svojih staršev redno zbirali
v sobotni šoli. Poleg njih bi si pohvalo zaslužili tudi starši predvsem iz
narodnega vidika. Prosto sobotno popoldne, čas oddiha po enoteden-
skem delu darujejo otroku, da v besedi, pesmi in igri sprejema mate-
rinsko in domovinsko ljubezen v prostorih slovenskega društva iz sr-
ca slovenskega učitelja.
S šopkom cvetja seje predsednica Sveta šole Frankfurta, Tončka
Obreht, oddolžila vsem, ki so s svojim delom pripomogli k izven šol-
skemu društvenemu delu. Nase ni pomislila. Pobudnica številnih pri-
reditev, izletov in srečanj seje tudi na večer razdajala otrokom in star-
šem naše slovenske šole. Najavila je prijeten večer ob melodijah
najmlajšega slovenskega narodno-zabavnega orkestra KOGRAS iz
Spodnje Kungote pri Mariboru. Najmlajši Vilko je dopolnil komaj
deset let in najstarejši Rudi seje pohvalil z enaindvajseto pomladjo.
Večer se je prevesil v noč polno poskočnih melodij ob katerih
smo Slovenci na tujem zadovoljni zaključevali šolsko leto in se obe-
nem že veselili dopustov načrtovanih v domovini.
Dragica Nunčič
Prvo mesto OŠ Olga Meglic na republiškem tekmovanju iz kemije
»Kaj, kavčuk?« nas boste vprašali. Saj o
kavčuku že vse vemo! »A ni tako!« so pove-
dali mladi kemiki z OŠ Olga Meglič Ptuj, ki
so z raziskovalno nalogo osvojili 1. mesto na
republiškem tekmovanju iz kemije v Ljublja-
ni, kjer je bilo predstavljenih 15 raziskoval-
nih nalog iz cele Slovenije.
Naše učence so zanimale še neodkrite
skrivnosti tega razstegljivega in poskočnega
kavčuka. Svoje ugotovitve so strnili v razisko-
valni nalogi z naslovom Hitre in preproste
metode za indentifikacijo kavčukov in njiho-
vih lastnosti. Nalogo so predstavili učenci
Duška Junger, Romana Tovornik in Tomaž
Kukovec, mentorica je Mija Vaupotič. Z na-
logo so dosegli resnično enkraten uspeh, saj
so osvojili vse možne točke. Bila je ocenjena
z najvišjimi ocenami — tako vsebina naloge,
eksperimenti in predstavitev eksperimentov,
tako tudi plakati na katerih je bila naloga v
kratkem predstavljena.
Mladi kemiki OŠ Olga Meglič pa so bili
odlični tudi v samem preverjanju znanja iz
osnov kemije na republiškem tekmovanju v
Ljubljani, Maja Dolinar pa je med sedmimi
razredi na regijskem tekmovanju v Mariboru
osvojila 1. mesto.	M. Vaupotič
8 — ZA RAZVEDRILO
24. julij 1986 - TEDNIK
Vse življenje imam rada knjige ...
Stara sem že 75 let in mi je že
marsikaj ušlo iz spomina. Dobro
pa se spominjam, da sem kar
hrepenela po znanju, še najbolj
pa po branju. Potem, ko sem
spoznala črke, sem jih že tudi
iskala v knjigah in časopisu ter
jih sestavljala v besede, misli. Ta-
ko sem že gladko čitala do polle-
tja prvega razreda. Seveda takrat
po kmečkih hišah še ni bilo toli-
ko literature kot danes (čeprav
tudi danes ponekod kaj malo
»dajo na knjige«!) Imela pa sem
očeta in mamo, ki sta tudi oba
rada čitala. Oče je bil že kot
otrok naročen na Mohorjeve
knjige — bil je dosmrten član —
in prav te Mohorjeve večernice,
ki se jih je pri nas že precej na-
bralo, so bile moje prvo čtivo. Je-
mala sem jih s seboj vsepovsod.
Iz njih sem spoznavala svet in ži-
vljenje, dobroto pa tudi hudobi-
jo ljudi. Moram poudariti, da so
se mi knjige priljubile, v njih sem
našla več zadovoljstva kot v še
nevem kako zabavni družbi. Kot
šolarka sem se že vpisala v Ljud-
sko knjižnico in tam spoznala tu-
di tujo književnost in mnoge po-
membne svetovne pisatelje. Iz-
med naših so mi bili najljubši
Finžgar s knjigo naših davnih de-
dov Pod svobodnim soncem. Tu-
di Jurčič, Cankar, Voranc in
Kranjec so mi ostali v dobrem
spominu. Sploh cenim vse slo-
venske pisatelje in pesnike, ki so
s pisano besedo širili med ljudi
prvo prosveto in budili narodno
zavest.
Tudi današnji pisatelji so mi
zelo všeč. Z raznimi zanimivimi
zgodbami in doživetji pomagajo
ohranjati zgodovino in trpljenje
ljudi v NOB ter pridobitve da-
našnjega časa. Pri srcu pa mi je
tudi ruska književnost, posebno
Tolstoj in Puškin ter poljski pisa-
telj Sienkiewiez; niso mi neznani
lekateri sodobni tuji pisatelji. Še
v-edno sem članica kluba Svet
knjige in z zanimanjem izbiram
med ponujenimi knjigami ter na-
to nestrpno čakam »prihod« iz-
brane knjige. Menda je res, da
ljubezen do knjig že podeduješ;
poleg svoje družine, doma in do-
movine imam najrajši knjigo,
mnogo rajši kot televizijo.
Tudi moji otroci in vnuki so
ljubitelji knjig in imajo vsi že kar
lepe in bogate knjižnice. Vnuki-
nja Jožica se kar za cele ure zato-
pi v knjige in pozabi na vse
okrog sebe. Zanjo je seveda
mnogo lažje, ker je nihče ne od-
ganja vstran in priganja k druge-
mu delu kot pa je bilo nekdaj za
nas, ko smo že majhni otroci mo-
rali marsikaj postoriti. Je pač za
otroke sedaj mnogo lažji način
življenja, kar pa jim sicer zelo
privoščim! Spominjam se svoje
matere, ki je po vsem težkem de-
lu zvečer vzela knjigo in nam ra-
dovednežem prebrala mnogo za-
nimivega. Morda po njenem
vzgledu tudi jaz vzamem vsak ve-
čer knjigo v posteljo, ker po bra-
nju nekako najlaže zaspim.
Vsem učencem voščim mnogo
užitkov ob branju knjig, pisate-
ljem in pesnikom pa mnogo
ustvarjalnih uspehov.
Genovefa Meglič, Markovci
Ta sestavek mi je napisala mo-
ja stara mama, ko sem jo na po-
budo naše tovarišice prosila, naj
mi pove, od kdaj ima tako rada
knjige (že od malega sem priča te
njene ljubezni). Za zadnji kultur-
ni dan na naši šoli smo namreč
pripravili vsebino Književnik-
knjiga-bralec, kar smo tudi po-
polnoma uresničili; združili smo
ga namreč z zaključkom tekmo-
vanja za Ingoličevo bralno znač-
ko, doživeli prisrčno srečanje s
pesnikom in pisateljem Mirosla-
vom Slano-Mirosom in odgovo-
rili na vprašanje, kakšen naj bo
odnos sodobnega človeka do
knjige. Materin sestavek sem tu-
di prebrala na prireditvi, ki smo
jo imeli 11. junija 1986 in bo
vsem ostala v prijetnem spomi-
nu.
Jožica Slameršak, 7/b, OŠ Mar-
kovci
DIJAŠKO DOŽIVETJE
Tudi na deželi smo igrali nogomet; dijaki, štu-
denti, fantje in dekleta.
Nogomet smo igrali, med dvema gričema. Po
travniški zelenici je študent, odbijal žogo v gol.
Kot golman, sem večkrat žogo ubranila.
Za nagrado, bi naj dobila nogometno žogo. A
študent je žogo podaril fantu, čeprav je fantu dal
več golov.
Pozneje sva s študentom postala dobra prijate-
lja, a užaljena več nisem hotela igrati vloge golma-
na.
Vendar! Še danes navijam ob ekranu, za uspe-
šne športnike golmane na svetovnem prvenstvu v
Mehiki. Kajti, brez golmanov ni nogometa!
Tina
TEDNIK -24. julij 1986
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
91 let gasilskega društva Velika Nedelja
V	jeseni leta 1894 je požar
upepelil stanovanjsko in gospo-
darsko poslopje v Mihovcih pri
Hržičevih (Boštjanovih). Kljub
veliki požrtvovalnosti ljudi, ki so
hoteli pomagati z rokami in ve-
dri, je poslopje do tal pogorelo.
To je bil povod, da so v začet-
ih leta 1895 ustanovili gasilsko
društvo oziroma požarno obram-
bo. Ustanovitelji so se zbrali v
gostilni Antona Alta, prisostvo-
vali pa so zainteresirani iz Velike
Nedelje, Mihovec, Drakšla in
Hajndla.
Društvo je sicer delovalo kot
nemško, vendar si je hitro prido-
bilo moralno in materialno pod-
poro prebivalcev. Njegova opre-
ma in organiziranost je bila na
dostojni ravni. Zgradili so gasil-
ski dom z lesenim stolpom. Zem-
ljišča pa je podaril kmet Johan
Meško iz Mihovec.
V	obdobju do leta 1915 je dru-
štvo zelo uspešno delovalo. Tako
je imelo ročno brizgalno, ostalo
orodje in opremo, ki ga je kupilo
iz sredstev, ki so jih prispevali
posamezniki in oblast. V tem le-
tu je imelo 51 članov.
Društvena kronika tudi pove,
da so razvijali ostalo dejavnost.
Prirejali so plesne venčke, tom-
bole, vinske trgatve in maškara-
de. Leta 1923 so ustanovili tudi
tamburaški zbor. Leta 1928 pa so
sezidali sedanii easilski dom <
stolpom.
Prvi gasilski dom avtomobil
znamke »Lanccia« so kupili leta
1932 in je služil namenu vse do
leta 1951. Do leta 1941 so kupili
veliko cevnega materiala, spojk,
delovnih in svečanih uniform ter
zgradili vodni rezervoar v spod-
njem delu Mihove.
Ponovno se je društvo organi-
ziralo in pričelo delovati leta
1946, saj je njegovo aktivnost
pretrgala druga svetovna vojna.
Tako je v kroniki zapisano, da je
v obdobju od leta 1946 do 1975
delovalo z večjimi in manjšimi
vzponi. V tem času so kupili še
dva avtomobila — tovorni avto-
mobil znamke »Chevrolet« in sa-
nitetni kombi, znamke »UAZ —
450«, preurejen v orodni voz. Po-
leg tega pa še ročno in motorno
sireno, motorno brizgalno »Ja-
dran«, MB »Sora«, več garnitur
delovnih in svečanih uniform,
čelade, nekaj kilometrov kono-
pljenih in gumiranih (trevira) B
in C cevi, dva trojaka, ročnike,
aparate na peno, prah in C02 ter
še celo vrsto drugega orodja in
opreme.
V letih 1970 do 1975 je društvo
doseglo več lepih uspehov. Sode-
lovalo je na več požarih, občin-
skih, sektorskih in meddruštev-
nih vajah, zborih, slovesnostih,
obletnicah in prireditvah, ki so
jih organizirale gasilske in druge
organizacije.
Novi gasilski dom so začeli
graditi leta 1975 in so ga zgradili
brez večje družbene podpore.
Slovesno so ga odprli leta 1980,
ko so tudi prevzeli novi gasilski
avtomobil 1MV »Gasilec 2200
D«, za katerega je 80 odstotkov
sredstev dala SIS za varstvo pred
požarom občine Ormož.
Do leta 1985, ko so praznovali
90-letnico delovanja društva, so
kupili še več sodobne opreme in
spadajo med najbolj sodobno
opremljena in dejavna društva v
ormoški občini.
MG
Ustanovitveni člani gasilskega
društva Velika Nedelja so po
navedbi kronike: Blaž Prapro-
tnik, Jožef Vernig, Johan Hr-
žič, Anton Bezjak, Georg
Kandrič, Anton Krabonja,
Blaž Hržič, Johan Meško, Ge-
org Škvorc, Henrik Erlih,
Blaž Voršič, Tomaž Hržič, Jo-
han Frangež, Franc in Jakob
Anderlič, Mihael Paulinič,
Franc Cajnko, Matija Hržič,
Alojz Hržič, Peter Meško in
Matija Vajda.
Na sliki od leve: Boris Krabonja, Odon Planinšek, Stanko Zebec, Miro
Horvat in trener Ljubo Cucek
d. I.
»LETALA — MOJE VESELJE!«
Na aerodromu Ptuj te dni poteka šola jadralnih in motornih pilo-
tov. Šolanje se je začelo 30. junija in bo trajalo do 2. avgusta. Več o tem
mi je povedal Edi Hojnik, inštruktor letenja jadralnih pilotov:
Na šolanju jih je sedaj 5 in si-
cer eden iz Varaždina, 3 iz Slo-
venskih Konjic in eden član Ae-
rokluba Ptuj. Šolava jih dva uči-
telja.«
Kakšen je način dela z učenci?
»Delo je določeno z metodiko
poučevanja. Najprej mora biti
naš učenec pripravljen, opraviti
mora zdravniški pregled, osvojiti
zakonitosti letenja, vse to pa kas-
neje potrditi v praksi.«
Kako bodo potekali njihovi
prvi leti,
»Njihovi leti se začnejo infor-
mativno in sicer morajo iz višine
spoznati letališče in jadralno le-
talo. V 40 do 50 startih so spo-
sobni za samostojni let. Prvo le-
tenje pomeni, da je čisto sam v
zraku. To je največji dog(Mek za
vsakega učenca in učitelja. Za
učitelja pomeni to seveda veliko
odgovornost in kasneje veliko
srečo, da ga nauči. Vsak namreč
ni sposoben leteti. Nekaj mladih
to šolo tudi zapusti, zaradi stiske
s časom, prenapornosti šolanja
itd. Potrebno je seveda veliko
potrpežljivosti.
Kako pa je s šolanjem motor-
nih pilotov?
»Sedaj traja internat motorne-
ga letenja. Šola se jih 10 iz vse
Slovenije, slušatelji so iz Lesc,
Celja, Maribora, Slovenj Gradca
in drugih krajev.«
Kako poteka vaš delovni dan?
»Ob 7. uri zjutraj se zberemo,
pripravimo jadralna letala in se
dogovorimo za plan letenja, koli-
ko letov vsak dobi. To traja do
10. ure. Zatem je odmor, prej pa
še očistijo jadralna letala. Popol-
dan se dobimo ob 14. uri in za-
čnemo z jadranjem in to le v pri-
meru lepega vremena. Takrat ja-
dramo uro ali dve. Zvečer okrog
17. do 19. ure sledi šolanje po
programu, tudi do 20. ure, za
tem znova letimo, ker so naju-
godnejši pogoji.«
Koliko deklet imate v klubu?
»Pri nas so 4 punce. Zadnji dve
leti se je ena prijavila pa ni zmo-
gla, med padalkami sta dve in
ena jadralka.«
Kako imate učitelji med sabo
razdeljene učence?
»Vsak učitelj ima 3 učence. Ti,
ki so sedaj na šolanju, so kandi-
dati, ki jih predlaga vsak klub
posebej. Ta tečaj je republiški in
je že tradicionalen. Šolanje se
odvija vsako leto na našem leta-
lišču, letos pa imamo največ
učencev.«
Toliko je o šolanju in učencih
povedal njihov inštruktor Edi
Hojnik. Kaj pa o šolanju menita
učenca Miran Meznarič in Igor
Rus?
Miran Meznarič: »Končal sem
srednjo letalsko šolo v Mostarju.
Leteti sem začel brez nagovarja-
nja in vzpodbujanja drugih,
predvsem me je to veselilo, kot
druge, ki se ukvarjajo z drugimi
hobiji. Ciljev z letenjem nimam.
Sedaj imamo tukaj veliko stran-
skega dela, manj je letenja.«
Igor Rus: »Končal sem 2. le-
tnik strojne tehniške šole. Letala
so me že od nekdaj veselila. Od
začetka užitki seveda niso preve-
liki. Sam sem že letel. Ko prvič
letiš sam, je čisto drugače. Prvič
se ti zdi nemogoče, da bi sam le-
tel. Meni se je zdelo vse bolj za-
pleteno, kot takrat ko sem letel z
inštruktorjem, vse je bilo nekako
hitreje pri pristajanju. Šolanje
pri nas je bilo najprej teoretično.
Spoznavali smo npr. aerodinami-
ko, gradnjo letal, navigacijo, iz
vsega tega pa smo kasneje pisali
teste. Za tem smo morali opraviti
35—40 štartov z učiteljem, kas-
neje pa letiš sam. Prvič je veliko
veselja pa tudi strahu.«
Tako sta o šolanju in prvih le-
tih povedala Miran in Igor med
ostalimi učenci, ki so med našim
pogovorm pomagali starejšim
kolegom pri pripravljanju jadral-
nih letal ... V šolanju jim želimo
veliko uspeha in hkrati izrekamo
željo, da postanejo dobri jadral-
ni in motorni piloti.
Suzana Majdič
Veliki nočni turnir v malem
nogometu za kip Mithra
NK Hajdina priredi v počastitev svojega jubile-
ja 1. in 2. avgusta ob 19. uri veliki nočni turnir v
malem nogometu na asfaltnem igrišču v Hajdini.
Prijave bodo pričeli zbirati eno uro pred pričet-
kom. Za najboljše ekipe so pripravljene lepe de-
narne nagrade in pokali. Ekipa, ki bo osvojila pr-
vo mesto prejme prvič prehodni kip boga Mithra,
delo domačina-akademskega kiparja Viktorja Goj-
koviča. Nagrajena bosta tudi najboljši strelec in
igralec turnirja.
Organizator vabi vse ljubitelje malega nogome-
ta, da si turnir ogledajo in da skupaj z nogometaši
preživijo dva prijetna večera. Poskrbljeno bo za
dobro glasbo, jedačo in pijačo.
S. B.
40 LET NK HAJDINE
Zmagali na državnem
mladinskem prvenstvu
Mladi atleti Atletskega kluba Ptuj se lahko letos pohvalijo s šte-
vilnimi odličnimi uvrstitvami na republiških in državnih prvenstvih v
mladinski in članski konkurenci. Med največje uspehe pa gotovo
uvrščajo nedavno zmago štafete 4 x 400 m na državnem mladinskem
prvenstvu v Titovem IJžicu. Rezultat je vreden pohvale še posebaj pa
razmisleka o pogojih, v katerih delajo ptujski atleti in o možnosti da
mladim prizadevnim športnikom in njihovemu trenerju Ljubotu Cuč-
ku nudimo boljše pogoje za vadbo, strokovno in zdravniško pomoč.
Sprejeli srednjeročni plan
Prejšnji teden so se v Ptuju sestali tudi delegati skupščine Tele-
sno-kulturne skupnosti. Osrednja točka, pri kateri je bilo največ raz-
prave, je bil sprejem plana Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj za
obdobje 1986—1990. Plan so delegati sicer sprejeli, vendar je delegat
aktiva telesnokulturnih pedagogov posebej povdaril, da brez kvalitet-
nejšega dela v športnih klubih ne bo več šlo in da je potrebno v letnih
planin natančno opredeliti programe usposabljanja strokovnjakov in
boljše izkoriščanje usposobljenih kadrov.
Delegati so sprejeli tudi sklep o prispevni stopnji iz bruto oseb-
nega dohodka, ki se je povišala oa 0,43 na 0,45.
Vrednost dogovorjenih nalog v obdobju 1986—1990 je 464 mili-
jonov dinarjev, v cenan iz leta 1985, od tega za občinski program 405
milijonov, za skupni program v okviru republike pa 58 milijonov di-
narjev.
d. 1.
NOČNI TURNIR V
MALEM NOGOMETU
Športno društvo Turnišče pri Ptuju prireja II. veliki nočni turnir
v malem nogometu. Turnir bo potekal v petek, 25. julija od 18.00 ure
dalje. Prijave sprejemajo vse do pričetka turnirja na igrišču pri gradu
Turnišče.
Nagrade:
1.	mesto 100.000 din in pokal
2.	mesto 30.000 din in pokal
3.	mesto 20.000 din in pokal
Najboljši strelec in vratar turnirja bosta prav tako prejela pokal v
trajno last.
Ljubitelji malega nogometa pridite in preživite z nami v KS Tur-
nišče drugo noč malega nogometa. Ogledali si boste lahko lepe igre
ekip, ob tem pa boste postreženi z dobre cigansko pečenko ter pristno
kapljico.	ZB
Z letnega tabora in planinske šole v Krnici
Mentorji in mladinski vodniki Planinskega društva Ptuj so letos
prvič pripravili letni tabor združen s planinsko šolo. Izkušnje prete-
klih let so jim narekovale, da učenje v šolskih klopeh in prikazovanje
diapozitivov z eno planinsko turo ob zaključku planinske šole mla-
dim in novim planincem ne more dati zadostnih praktičnih znanj za
gibanje v gorskem svetu. V začetku julija so zato pripravili letni tabor
v Krnici, na katerem so izvajali program planinske šole. Vodja tabora
Janez Janžekovič in tehnični vodja Janez Vrtič sta nam povedala, da
so izkušnje z letošnjega tabora zelo dobre, saj so udeleženci opravili
šolo brez težav in skozi učenje in popravljanje napak ha samih turah.
K temu je pripomoglo še ugodno vreme in Krnica kot dobro izhodiš-
če za ture na bližnje visokogorske vrhove. Prebivanje na taboru sta
jim popestrila tudi Jaka Cop s pravljico o zlatorogu in Jelko Flajs ču-
vaj v Triglavskem narodnem parku in dolgoletni gorski reševalec.
Izkušnje so torej dobre, le o finančni plati tabora s planinsko šo-
lo bi bilo potrebno še razmisliti. V društvu predlagajo, da bi poskušali
v prihodnje zagotoviti denar z opravljanjem raznih del v počitnicah,
katerih izkupiček bi namenili za planinsko šolo.
Udeležencev je bilo 24, najmlajši udeleženec je star 4 leta, najstarejši pa
75. Na sliki so zbrani pred kočo v Krnici, kjer so prebili teden dni. Elek-
trike in televizije ni bilo, zato pa so bili planinski večeri toliko bolj pri-
jetni.
Planinska šola je resna zadeva, kar lahko vidite po tem vzponu na Malo
Mojstrovko.
Udeleženci so vstajali zgodaj, da so se izognili popoldanskim nevihtam,
zato so bili bogato nagrajeni na gorskih vrhovih z lepim razgledom. Na
sliki so zbrani na vrhu Špika. Opravili pa so tudi še turo preko Kriške
stene in podov na Škrlatico.	TEKST: Darja Lukman
slike: Frsnc Korpar
NOGOMETNI KLUB Gerečja vas vabi na otvori-
tev, ki bo v petek 1,. avgusta 1986 ob 16. uri s
srečanjem med veterani ALUMINIJA in veterani GE-
REČJE VASI.
Ob 17. uri bo tekma med Nogometnim klubom GE-
REČJA VAS in Nogometnim klubom MARIBOR.
Ob 19. uri bo velik 5. tradicionalni turnir v MALEM
NOGOMETU.
NAGRADE:
1.	mesto: 150.000 din in pokal
2.	mesto: 70.000 din in pokal
3.	mesto: 30.000 din in pokal
Prijave sprejemajo še uro pred pričetkom turnirja,
— torej v petek 1. avgusta 1986 v Gerečji vasi!
Klub malega nogometa Vitomarci vabi na NOGO-
METNO NOČ, ki bo v soboto, 26. julija 1986 od 19. ure
dalje na igrišču v Vitomarcih.
Zabavali vas bodo
Daniel Popovič
Sladka Tajna — Zagreb
Stari znanci
»Izreden šou«	Izbor Mis Toples
Bogat srečelov!
Za jedačo in pijačo poskrbljeno.
10 — ZA RAZVEDRILO
24. julij 1986 - TEDNIK
TEDNIK - j »"J 1986
OGLASI IN OBJAVE — 11
S ptujskimi planinci na Vršič
V dokaj vedrem ranem jutru je
udoben Certusov avtobus pope-
ljal 50-člansko planinsko tovari-
šijo na težko pričakovani izlet v
gorski svet. Žal jutranje vreme ni
bilo preveč stanovitno. Že name-
ravani pohod do obmejne gorske
vasice Srednji vrh nad Gozd-
Martuljkom je moral biti skraj-
šan zaradi okrnjenega, sicer ob
lepem vremenu edinstvenega po-
gleda na prelepo Martuljkovo
skupino. V nadaljevanju vožnje
po vijugasti gorski cesti iz doline
Velike Pišnice pri Kranjski gori,
nas je voznik avtobusa varno in
previdno pripeljal na gorski pre-
val Vršič, ki so ga pradedje ime-
novali »Na močilniku«. Žal seje
tu spočetka obetajoče vreme
spremenilo in Vršič nas je priča-
kal z meglo, ki je ovirala širne in
lepe poglede na številne gorske
vršace ter v dolino Trente.
Po kratkem odmoru v Tičarje-
vem domu, se je skupina mlajših
podala pod vodstvom tov. Mike
nazaj proti Mihovemu domu in
dalje na gozdno jaso ob vznožju
sten mogočne Škrlatice, Razorja,
Prisojnika, do koče v Krnici.
Ostalo planinsko družbo je
vodnik starejše skupine tov. Lipe
povedel čez severno pobočje Vr-
šiča do Poštarskega doma na sle-
menu, davno imenovanem Vrši-
či. Prileglo se je okrepčilo v pri-
jaznem Domu na višini 1725 m.
Na programu je bil ogled botani-
čnega vrta pri Domu, od tam pa
je skupina nadaljevala pohod po
lepi gozdni potki med borovci,
macesni, rožnato cvetočim sle-
čem in drugim cvetjem do Erjav-
čeve koče.
Sledil je povratek v dolino s
postankom pri Ruski kapelici,
postavljeni v spomin Rusom, ki
so kot vojni ujetniki v prvi sveto-
vni vojni gradili to cesto, garali
kot črna živina, bili izmučeni do
smrti ali pokončani od plazov.
Do mostu čez Veliko Pišnico pod
Eriko je kmalu prispela tudi sku-
pina iz Krnice. Nato skupna vož-
nja do gostišča ob jezeru Jasna,,
kjer je živahna glasba s posko-
čnimi polkami in valčki pregnal
vso utrujenost, zasrbele so pete
in hip za tem so se na plesišču že
sukali naši pari.
Še postanek s soncem obsijani
Kranjski gori, nato naprej po le-
pi Gorenjski skozi Kamnik,
Vransko. V naš Ptuj smo se vrnili
polni lepih vtisov in doživetij.
Da je izlet uspel, je predvsem
zasluga vzgledno discipliniranih
udeležencev samih. Veliko je k
uspehu pripomogel prijazni voz-
nik Tonček Vedlin, ki je previd-
no ter varno vozil avtobus. Izlet
sta vodila Mika Plaveč in Lipe
Izlakar; slednji je izlet tudi iz-
bral in pripravil.
Tekst in foto: R. R.
Ptujski planinci pred rusko kapelico, ki je bila zgrajena kot spomenik
žrtvam snežnega plazu pri Erjavčevi koči, v zimi leta 1915—16, kjer se
je ponesrečilo okoli 400 ruskih vojnih ujetnikov.
Okolje — ali je tudi naše?
Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji (ZVOS) je argumenti-
rano opozarjala na prostorsko-ekološko in surovinsko nesprejemlji-
vost takega gospodarskega razvoja, ki bo dodatno bremenil že degra-
dirane pokrajinske ekosisteme Slovenije in opozorila na zdravstveno
ogroženost prebivalcev Slovenije, zlasti v dolinah in kotlinah. Pro-
storsko ekološki problemi so se zaostrili tudi na račun naraščajoče
proizvodnje in porabe energije. ZVOS je zavrnila osnutek in predlog
dolgoročnega razvoja Slovenije, saj zaradi količinskega modela rasti
dejansko pomeni povečanje onesnaževanja s številnimi nepovratnimi
ekološkimi posledicami.
Po onesnaževanju smo v samem vrhu v vrsti slovenskih pokrajin,
kar povejo naslednji podatki: 56% je propadajočih slovenskih goz-
dov, 90% onesnaženih slovenskih rek, neznosne bivalne razmere za-
radi vse večje onesnaženosti zraka v krajih s 3. in 4. stopnjo onesnaže-
nosti, izginjanje plodne zemlje zaradi nesmotrne zazidave in zarašča-
nja kulturne pokrajine, nerešeno odlaganje nevarnih in posebej radio-
aktivnih odpadkov itd.
Ob nespremenjenem odnosu do okolja bo do leta 2000 obreme-
nitev okolja večja za okoli tretjino. Vse to pa vodi v razvrednotenje
naravnega turističnega potenciala Slovenije. Na eni strani zahtevamo
revizijo energetske strategije, v praksi pa sprejemamo odločitve, ki so
z narodnogospodarskega vidika zgrešene in nesprejemljive. ZVOS se
sprašuje tudi o smiselnosti organiziranja javne problemske konferen-
ce SZDL o ekologiji, energiji in varčevanju.
Najbolj poučen in obenem drastičen primer besednih iger o po-
trebah varčevanja s skromnimi lstnimi neobnovljenimi energetskimi
viri, na drugi strani pa gradnje industrijskih objektov, ki so surovin-
sko in energetsko intenzivni ter ekološko agresivni programi investi-
cij, s katerimi se srečujemo tudi na našem območju.
ZVOS zahteva vsestransko pretehtavanje posledic različnih ener-
getskih strategij, podpira prizadevanje za stabilizacijo porabe elektri-
čne energije in odpravljanje ekološko najbolj perečih oblik energet-
ske degradacije okolja, podporo uvajanju mehke energije z manjšimi
energetskimi objekti, zavzema se za realno ekonomsko ceno energije
za vse porabnike.
Osnovne prvine mehke energetske politike mora postati: stabili-
zacija porabe, realna cena energije za vse porabnike, varčevanje iq
okrepljena raba obnovljenih energetskih virov.
Udarniška akcija v Cirkulanah
Namesto proste sobote so brigadirji druge
izmene zvezne mladinske delovne akcije Slo-
venske gorice sklenili pomagati krajanom-
Cirkulan. Na udarniški akciji, ki je potekala
v soboto, 19. julija so se jim pridružili še do-
mačini in nekaj članov kluba brigadirjev
Franc Belšak-Tone iz Ptuja. Posebej pohval-
no pa je, da so ves dan kopali tudi nekateri
predstavniki družbeno političnih organizacij
občine Ptuj. Skupaj so izkopali okoli 600 m
jarka za vodovod od križišča pred Cirkulana-
mi proti Brezovcu. Seveda so bili tega doma-
čini zelo veseli, zato so svoje »težake« tudi
primerno pogostili z domačo južino.
Sicer pa imajo brigadirji druge izmene kar
precej dela. Do sedaj so zamenjali že šest de-
lovišč, v glavnem pa kopljejo jarke za vodo-
vod, urejajo bankine in čistijo robove cestiš-
ča.
-OM
Udarnikom je bilo vreme naklonjeno, saj so domačini povedali da je bilo
tapravo gosposko — brez pravega sonca in na srečo tudi brez dežja, (fo-
to: M. Ozmec)
Leteči brigadirski servis med nudenjem uslug enemu od lastnikov po-
kvarjene lopate, (foto: M. Ozmec)
110 LET GASILCEV IZ BISA
Okoli 140 članov prostovoljne-
ga gasilskega društva iz Biša je
minulo soboto in nedeljo prosla-
vilo 110-letnico uspešnega in hu-
manega dela. Najlepše darilo ob
tako visokem jubileju, — to je za
GD Ptuj drugo najstarejše gasil-
sko društvo v občini Ptuj, — je
prenovljen in dozidan gasilski
dom, na katerega so zelo pono-
sni.
Slavje so pričeli v soboto, 19.
julija, ko so se sestali na slavno-
stni seji gasilskega društva Biš
ter vodstva in družbeno politi-
čnih organizacij krajevne skup-
nosti Trnovska vas. Ob tej prilož-
nosti je govorila Marija Kovačič,
predsednica skupščine KS, naj-
zaslužnejšim gasilcem pa so izro-
čili priznanja in pohvale.
Osrednja slovesnost ob
110-letnem jubileju gasilcev pa
se je odvijala v nedeljo, 20. julija
popoldne. Slovesno oblečeni ga-
silci in številni gostje so v povor-
ki krenili proti Trnovski vasi,
kjer so se zbrali na tamkajšnjem
igrišču na sklepni slovesnosti. Po
predaji gasilskega raporta je ori-
sal zgodovinski razvoj in kroniko
biških gasilcev sedanji predsed-
nik društva Alojz Fekonja. Slav-
nostni govor je imel predsednik
sveta KS Trnovska vas. Jože Ma-
jerič, ki je pohvalil izredno priza-
devnost in enotnost članov gasil-
skega društva. V imenu požarne
skupnosti občine Ptuj pa je gasil-
cem čestital še Stanko Debeljak,
predsednik požarne skupnosti. V
imenu samoupravnih organov in
družbeno političnih organizacij
je biškim gasilcem čestitala tudi
Marija Kovačič, predsednica
skupščine KS, zatem pa so izro-
čili posebna priznanja vsem dru-
štvom, organizacijam in posa-
meznikom, ki uspešno sodelujejo
s člani gasilskega društva. Slo-
vesnost so sklenili s kulturnim
programom, v katerem so poleg
godbe na pihala, Krilato kolo iz
Maribora, nastopili še malčki in
mladinci iz tega območja.
M. Ozmec
Biški gasilci so najbolj ponosni na dozidan in prenovljen gasilski dom.
(foto: M. Ozmec)
Več kot polovica ogroženih gozdov
V	sredo, i6. julija so mladi, ki organizirajo
akcijo »Rešimo naše gozdove 86?<, organizi-
rali tiskovno konferenco, na kateri so nas se-
znanili o poteku organizacije finalne priredi-
tve te vseevropske akcije.
V	akcijo je vključenih šestnajst držav:
Švedska, Norveška, Finska, Danska, Nizo-
zemska, ZRN, Belgija, Velika Britanija,
Francija, Španija, Italija, Avstrija, Jugoslavi-
ja, Madžarska, ČSSR in Poljska. Na finalno
prireditev pa bo prišlo okrog stotrideset
predstavnikov iz dvanajstih držav, največ iz
Poljske.
Akcija je bila zastavljena predvsem na os-
novi analiz, ki so jih delali po celotni Evropi
in so pokazale katastrofalno sliko. Najhuje je
bilo na Švedskem, od tam je tudi prišla pobu-
da o organizaciji takšne široke akcije.
Tudi analize v drugih evropskih državah
so kazale zaskrbljujoče rezultate, zato ni bilo
težko pridobiti mladih in vseh zavednih Ev-
ropejcev za to akcijo.
Magister Dušan Jure je podal stanje goz-
dov pri nas danes. Povedal je, da je zdravega
samo 46,4% gozda in da je ostalih 54,6% goz-
da bolanega ali pa je že v propadanju. Do
teh podatkov so prišli s temeljitimi analizami
in velikim vzorcem dreves.
Celotno Slovenijo so razdelili na mrežo s
kvadrati 4x4 km in v vsakem kvadratu pre-
gledali štiriindvajset dreves. Tako so dobili
vzorec 240.000 dreves. Med najbolj ogroženi-
mi drevesnimi vrstami je jelka, saj je je v pro-
padanju več kot 70%.
S temi podatki so prikazani vzroki za za-
skrbljenost pri gospodarjenju z gozdovi in
potreba po tako širokem osveščanju ljudi.
Glavno vlogo pri organizaciji imajo mladi.
Predvsem republiška konferenca Zveze so-
cialistične mladine Slovenije, mestna konfe-
renca Maribor, občinska konferenca ZSMS
Ptuj in Ravne. Že ob samem začetku so jim
priskočili na pomoč Institut za gozdno in le-
sno gospodarstvo v Ljubljani in posamezna
gozdna gospodarstva. Predvsem Gozdno go-
spodarstvo Slovenj Gradec in Maribor. Na
žalost pa ni bilo odziva na ostalih instituci-
jah, ki bi ravno tako morale pomagati pri re-
ševanju gozdov.
Glavno breme pri financiranju akcije nosi
mladinska organizacija s pomočjo sredstev iz
delovnih organizacij in družbenopolitičnih
organizacij mesta Maribor. Vendar pa mladi
poudarjajo nezanimanje delovnih organizacij
in skromne vsote le-teh. Pri vsem tem je naj-
bolj žalostno, da se tega najmanj zavedajo
delovne organizacije, ki so odvisne od gozda.
Nato so mladi ponovno poudarili svoje
zahteve, (o teh smo že pisali v eni od prejš-
njih številk Tednika), in jih argumentirali z
realnimi dejstvi.
Mladi so poudarili, da je akcija, ki poteka
te dni, le prvi korak pri reševanju gozdov in
da bodo te zahteve potem uveljavljali še na-
prej na vseh zato primernih mestih in šele
tretji korak bo rešitev gozdov.
Akcija je razdeljena na dva dela, pohod in
zaključno manifestacijo. Pohod se je pričel v
sredo, 23. julija v Šoštanju. Od tam so se po-
hodniki odpravili proti Črni, kjer so imeli
okroglo mizo o poškodovanosti gozdov pri
nas. V Črni so tudi prenočili in danes se bo-
do odpravili po Dolini smrti do Prevalj, kjer
se bodo ob štirinajsti uri odpeljali z vlakom
do Maribora na finalno prireditev Evropske
gozdne akcije.
Tuji pohodniki so prišli v Maribor že vče-
raj in se utaborili pri kopališču TAM. Danes
so pričeli z delom že ob deveti uri z okroglo
mizo v Domu DPO v Mariboru. Okrogla mi-
za je na temo »Umiranje gozdov v Evropi«.
Na tej bodo sodelovali poleg strokovnjakov
iz Evrope še naši gozdarji in ekologi (Čas,
Jure, Šolar, Požarnik, Plut, Jež in drugi). Ta-
koj po okrogli mizi bo tiskovna konferenca
na kateri bodo zraven domačih novinarjev še
tuji.
V popoldanskem programu si bodo ogle-
dali še bližnje Pohorje. Zvečer pa bo v novem
Country Clubu retrospektiva diafilmov.
Tudi jutri, v petek bo deloven dan. Začel
se bo z okroglo mizo Ekološko gobanje v Ev-
ropi, popoldan pa bo shod na Trgu osvobo-
ditve v Mariboru, kjer se bodo prebrale zah-
teve te akcije in mednarodna peticija, ki jo je
samo na Švedskem podpiralo 70.000 ljudi.
To boste lahko podpirali tudi vi na shodu ali
pa v soboto na stojnici pred modno hišo
Merkur.
Mladi iz Maribora so nas tudi opozorili,
da boste v kampu v kopališču izvedeli kako
boste lahko v prihodnje pripravili zdravo in
kvalitetno prehrano, saj dobro vemo, da je
človek edina »žival«, ki uniči hrano predno
jo zaužije.	SČ. SM.
DO HIK0 OLGA MEGLIČ PTUJ
V bodoče — na enotni lokaciji
V tej ptujski kovinski organizaciji so v glavnem že sestavili pro-
gram ukrepov, ki naj bi jih popeljal iz sedanjih težav. Tako so že vče-
raj (23. julija) na razširjenem kolegiju, na katerem so sodelovali pred-
stavniki občinskega izvršnega sveta in občinskih DPO, predstavili do-
polnitve srednjeročnega programa, v katerem načrtujejo bodočo pro-
izvodnjo na enotni lokaciji — v Dolanah. O tem se bodo zaposleni
odločali na današnjem referendumu. Do konca meseca pa bodo vodi-
li najrazličnejše aktivnosti z osrednjo točko — analiza stanja s predlo-
gom ukrepov za sanacijo stanja. Počistili bodo proizvodni program in
izločili vse, kar je nedonosno.
Prejšnji petek so DO Olga Meglič obiskali predstavniki KS Žeta-
le, v katero sodi obrat v Dobrini in se zanimali za njegovo prihodnost
glede na to, da se bodo v okviru sanacijskega programa, odločali za
ukinitev le-tega. V njem je zaposlenih 15 delavcev, ki se poleti ukvar-
jajo z vrbovimi nasadi, pozimi pa izdelujejo kovinsko galanterijo.
Podrobna analiza stroškov poslovanja je pokazala, da je obrat
nedonosen in da je potrebno njegovo proizvodnjo prenesti v kovinski
obrat, kjer jim primanjkuje delavcev in kjer bodo, če bodo pridobili te
delavce, lahko uvedli popolno drugo izmeno.
K obratu sodi 12 ha zemlje, od tega je pet zasajenih z vrbo, ki bo
po ocenah le polovično rodila. Glede na to, da razvijajo poslovno-
tehnično sodelovanje z Medjimurje — pletom, enim največjih jugo-
slovanskih proizvajalcev vrbe in vrbovih izdelkov, je mogoče, da bo
nasade prevzel. Poleg tega pa ponuja delo na domu za okrog 60 ljudi,
ki bi glede na prihodnost lahko zaslužili na mesec tudi do 100 tisoč
dinarjev.	MG
Zlati jubilej ~ 1
stoperških gasilcev
»Brat bratu na pomoč, je geslo naše dan in noč, kajti gasilci ni.
smo le zaradi veselic ali uniform, ampak zato, da pomagamo vsake,
mu, ki potrebuje kakršnokoli pomoč,« je v svojem slavnostnem govo.
ru poudaril Janko Vrabič, predsednik prostovoljnega gasilskega dru.
štva Stoperce, ki slavi letos svoj zlati jubilej.
50 let obstoja so stoperški gasilci proslavili kot se spodobi. V so-
boto, 19. julija je bilo ves dan slovesno in v znamenju visokega jubile-
ja. Opoldne seje na igrišču ob domu krajanov v Stopercah zbralo 1 3q
članov gasilskih desetin z območja gasilskega centra Majšperk na
skupni vaji gasilcev in enot civilne zaščite. Osrednja slovesnost pa se
je odvijala v popoldanskem času, ko so v slavnostnem mimohodu
vseh sodelujočih enot prikazali tudi svojo gasilsko opremo nekoč in
danes.
Po slavnostnem govoru in kroniki društva je v imenu pokrovite-
lja slovesnosti, KS Stoperce gasilcem govoril še predsednik sveta KS
Anton Galun, ki je razvil tudi prapor domačega gasilskega društva.
Nanj so pritrdili 9 trakov in prebrali nad 150 imen darovalcev zlatih
in srebrnih spominskih žebljičkov.
Najzaslužnejšim posameznikom in gasilskemu društvu je zatem
izročil priznanja poveljnik zveze gasilskih društev občine Ptuj Ciril
Murko. Zatem so izročili še društvena priznanja GD Stoperce, ter
značke za 50, 40 in 30 letno delo v gasilski organizaciji.
M. Ozmec
Gasilski prapor je razvil predsednik sveta KS Stoperce Anton Galun.
Dva vprašalnika za osnovne
organizacije sindikata
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ptuj oziroma svet za
vprašanja življenjskih in delovnih pogojev delavcev je prejšnji teden
poslal osnovnim organizacijam Zveze sindikata in konferencam os-
novnih organizacij sindikata vprašalnika o stanovanjski problematiki
in o organiziranem letnem dopustu. Po dogovoru ju morajo izpolniti
do 15. septembra letos.
Vprašalnik o stanovanjski problematiki v organizacijah združe-
nega dela je sestavljen tako, da ga bodo v osnovnih organizacijah s
pomočjo strokovnih služb, zlahka izpolnili. Pričakujejo, da bodo to
storili v slehernem okolju, saj bodo le tako lahko sestavili občinsko
oceno o stanovanjski problematiki. S pomočjo vprašalnika oziroma
ankete o organiziranem letnem oddihu pa naj bi zbrali podatke o po-
čitniških zmogljivostih v ptujski občini in izluščili osnovne usmeritve
na tem področju do leta 1990.
MG
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042 -0778
Leto: XXIII	Ptuj, dne 18. septembra 1986	Številka: 2H
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
234.	Družbeni plan občine Ormož za obdobje 1986—1990
IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ
235.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in
dovoljenja za promet z mlekom v občini Ormož
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
236.	Samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom
občine Ptuj za obdobje 1986—1990
237.	Sklep o ugotovitvi pristopa k samoupravnemu sporazumu o temeljih
plana Izobraževalne skupnosti Ptuj za obdobje 1986—1990
238.	Sklep o ugotovitvi pristopa k samoupravnemu sporazumu o lemeljih
plana Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990
239.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti
občine Ptuj za obdobje 1986—1990
POPRAVKI
240.	Popravek družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990
234.
Na osnovi 99. člena Statuta občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
25/85), Dogovora o temeljih družbenega plana
občine Ormož za obdobje 1986—1990 (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23/86) 20. 21.
63. in 141. člena zakona o sistemu družbenega
planiranja in družbenem planu SR Slovenije
(Uradni list SRS, št. 1—4/80) je Skupščina ob-
čine Ormož na seji zbora združenega dela in
zbora krajevnih skupnosti dne 22. maja 1986
ter družbenopolitičnega zbora dne 21. maja
1986 sprejela
DRUŽBENI PLAN
OBČINE ORMOŽ ZA OBDOBJE
1986-1990
1. CILJI DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČI-
NE ORMOŽ
Ob upoštevanju temeljnih ciljev in interesov
družbenega plana SFR Jugoslavije in družbe-
nega plana SR Slovenije ter dolgoročnega
družbenega plana občine Ormož, ki poudarja-
jo, da je izboljšanje materialnega položaja ob-
čanov in delovnih ljudi temeljni razvojni cilj
ter upoštevaje možnosti in pogoje razvoja obči-
ne Ormož v tekočem srednjeročnem obdobju,
so temeljni cilji družbenega plana občine na-
slednji:
1.1. Razvoj in poglabljanje samoupravnih od-
nosov
V nadaljnjem razvoju socialističnih samou-
pravnih odnosov bomo dali več poudarka celo-
vitosti razvijanja socialističnih družbeno-politi-
čnih in ekonomskih odnosov. Izpopolnjevali
bomo samoupravne odnose v združenem delu
ter krepili združevanje dela in sredstev tako, da
bo racionalizirana organiziranost spremljajo-
čih dejavnosti ter povečana učinkovitost go-
spodarjenja, poslovanja in produktivnosti.
Razvijali bomo samoupravljanje v krajevnih
skupnostih, krepili svobodno menjavo dela in
preko samoupravnih interesnih skupnosti za-
gotavljali vzajemnost in solidarnost za dosego
hitrejšega in skladnejšega razvoja vseh podro-
čij. Utrjevali bomo vlogo občine kot samoupra-
vne, temeljne družbenopolitične skupnosti, od-
govorne za lastni razvoj in razvoj skupnih inte-
resov in ciljev v širši družbenopolitični skup-
nosti.
1.2.	Vključevanje v mednarodno delitev dela
Pospeševali bomo mednarodno menjavo z
večjim konvertibilnim izvozom in razvojem viš-
jih oblik mednarodnega sodelovanja.
Za doseganje predvidene gospodarske rasti
bo potrebno doseči precej hitrejšo rast izvoza
blaga od rasti družbenega proizvoda (to pome-
ni rast izvoza realno za 9 %, rast družbenega
proizvoda realno za 5,2 %). Povečani delež iz-
voza v družbenem proizvodu bo omogočil bolj-
šo oskrbo z uvoznimi dobrinami, ne le potreb-
nih surovin in reprodukcijskega materiala,
temveč tudi opreme in tehnologije.
1.3.	Hitrejša in stabilnejša gospodarska rast
Hitrejši in stabilnejši gospodarski razvoj bo-
mo dosegli s povečanjem akumulativne in re-
produktivne sposobnosti združenega dela,
boljšim izkoriščanjem razpoložljivih kapacitet
in delovnega časa ter z intenzivnim vključeva-
njem gospodarstva v mednarodno menjavo.
1.4.	Pospešeno tehnološko posodabljanje
V	skladu z dolgoročno usmeritvijo oblikova-
nja gospodarske strukture, ki omogoča ustvar-
janje višjega dohodka na zaposlenega in na
vložena sredstva, bomo nadaljevali in okrepili
selektivno politiko usmerjanja razpoložljivih
investicijskih sredstev, tako pri gradnji novih
zmogljivosti, kot tudi pri zamenjavi iztrošenih
kapacitet, predvsem v smeri tehnološko in raz-
vojno intenzivnih proizvodnih programov, ki
bodo konkurenčni na svetovnem trgu in bodo s
tem omogočili večji izvoz izdelkov ter višjo
stopnjo predelave.
Več bomo vlagaliv vzgojo in usposabljanje
strokovnjakov, tehnološko prestrukturiranje
gospodarstva in nadaljnji razvoj vodenja in
upravljanja.
Posebna pozornost bo namenjena progra-
mom kovinsko predelovalne dejavnosti. Prav
tako so velike razvojne možnosti na področju
gostinstva in turizma ter drobnega gospodar-
stva.
V	skladu z ekonomskimi in drugimi ukrepi
širše družbe bomo v občini Ormož zagotovili
intenziven razvoj kmetijstva, ker imamo zato
naravne in kadrovske pogoje.
Posebno pozornost bomo namenili racional-
ni porabi energije in surovin.
1.5.	Izboljšanje življenjskih in delovnih razmer
Ohranjanje in postopna rast življenjskega
standarda vseh občanov bo v odvisnosti od
učinkovitega družbenega razvoja, doseženih
rezultatov dela in realne rasti dohodka.
Socialna politika bo naravnana v spreminja-
nje družbenoekonomskih odnosov in bo
vzpodbujala vsestranski razvoj družbe, osebno-
sti ter doseganje materialnih in socialnih ciljev.
Zato si bomo prizadevali, da bo socialna poli-
tika vse bolj temeljila na rezultatih dela, na
uveljavljanju ustvarjalnosti in nadaljnji huma-
nizaciji odnosov med ljudmi.
1.6.	Skladnejši regionalni razvoj
V	okviru politike skladnejšega regionalnega
razvoja bomo, zaradi zmanjševanja razlike v
razvitosti, pospeševali in krepili sodelovanje
organizacij združenega dela v občini in mo-
čnejšimi asociacijami v regiji in republiki.
Zaradi ohranitve poselitve bomo, s politiko
izgradnje infrastrukturnih objektov, politiko
stanovanjske izgradnje in ukrepi socialne poli-
tike, izboljšali življenjske in delovne razmere v
hribovitih predelih občine.
V	skladu s tem bomo dosledno izvajali druž-
beni dogovor o temeljih plana v Podravju in
razvili trajnejše sodelovanje na gospodarskem
področju z bratskimi občinami.
1.7.	Smotrna poraba prostora in varovanje do-
brin splošnega pomena
Razvoj v prostoru bomo usmerjali tako, da
bo raba zemljišč usklajena s potrebami razvoja
dejavnosti in poselitve. V skladu z usmeritvami
dolgoročnega plana bomo za vsa zemljišča do-
ločili namensko rabo. Prednost bo imelo iz-
boljšanje in varovanje kvalitetnih zemljišč za
kmetijsko proizvodnjo ter varovanje naravne
in kulturne dediščine.
1.8.	Varovanje in izboljšanje človekovega oko-
Ua	. ^
Trajen cilj našega razvoja je ohranjanje
zdravega okolja in varovanje ekološkega rav-
notežja kot osnova za zdrave in humane ži-
vljenjske pogoje. Varstvo okolja in zboljšanje
kvalitete bo sestavni del ravnanja samouprav-
STRAN 184
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 28
nih organizacij in skupnosti ter občanov pri
sprejemanju odločitev iz vsakodnevnega dela
in življenja.
1.9. Nadaljnja krepitev splošne ljudske obram-
be, družbene samozaščite in požarne varnosti
Razvijali in krepili bomo sistem splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite kot
sestavni del družbenoekonomskih odnosov v
združenem delu in krajevnih skupnostih. De-
lovnega človeka in občana bomo usposabljali
za zavestno pripravljenost in aktiven prispevek
k celoviti obrambi in zaščiti.
V skladu z naraščajočo potrebo po kvalitetni
zaščiti pred požarom bomo, ob preventivni
vzgoji in dopolnjevanju opreme za gašenje,
dvigovali raven požarne varnosti.
2. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
2.1 Projekcija materialnih okvirov razvoja
Projekcija materialnih okvirov družbenoeko-
nomskega razvoja v obdobju 1986—1990 upo-
števa družbenoekonomska gibanja in rezultate
razvoja v tem srednjeročnem obdobju, ključne
razvojne probleme na prehodu v novo srednje-
ročno obdobje in težnjo po pospešenem proce-
su prestrukturiranja ter intenzivnejšem razvoju
gospodarstva.
Ključni pomen za razvoj celotnega gospo-
darstva je hiter razvoj industrije in obrti. Kme-
tijstvo ima, glede na naravne danosti v občini,
velike prednosti, tako v primarni kmetijski pro-
izvodnji kot tudi v industrijski predelavi.
Terciarni sektor pa postaja, z napredujočo
urbanizacijo in tehničnim napredkom, vse bolj
življenjskega pomena.
S tako opredeljeno strukturo gospodarstva
bo v obdobju 1986—1990 moč doseči nasled-
nje materialne okvire razvoja:
Glede na gibanje prebivalstva v zadnjih letih
ocenjujemo, da se število prebivalcev ne bo
spremenilo. Delež kmečkega prebivalstva se bo
znižal.
Družbeni proizvod celotnega gospodarstva
bo v globalu naraščal po stopnji 5,2 % popre-
čno letno. To bo doseženo z boljšim izkorišča-
njem obstoječih proizvodnih zmogljivosti, po-
večanjem izmenskega dela, izboljšanjem kvali-
tete in asortimenta proizvodnje ter investicij, ki
bodo morale ob izboljšanju učinkovitosti inve-
stiranja, omogočiti povečanje izvozne proiz-
vodnje, ki bo konkurenčna na tujih trgih in ki
bo dajala večji dohodek na delavca in na vlo-
žena sredstva.
Osnovni nosilec gospodarske rasti bo indu-
strija, katere poprečna letna rast bo 6,8 %,
kmetijska proizvodnja pa bo naraščala pribli-
žno 3,9 % poprečno letno. Nadpoprečni razvoj
bo po predvidenih ukrepih imelo tudi drobno
gospodarstvo ter gostinstvo in turizem.
Zaradi predvidenih stopenj rasti bodo nasta-
li naslednji premiki v gospodarski strukturi ob-
čine:
Večji izvoz, predvsem pa trajnejša usmeritev
gospodarstva v izvoz na konvertibilno področ-
je, bo ena najpomembnejših nalog gospodar-
stva občine. Izvoz bomo povečali za približno
9 % poprečno letno. Glavni nosilci izvoza bodo
proizvodni programi v industriji in kmetijstvu.
Težnjo po večjem izvozu bodo zahtevale tu-
di večje potrebe po uvozu opreme za tehnolo-
ško posodabljanje proizvodnje in nadomesti-
tev že dotrajane opreme ter uvozu surovin in
repromateriala. Tako bo uvoz blaga in storitev
rasel po približni stopnji 7,5 % poprečno letno.
2.2. Ustvarjanje in razporejanje dohodka ter
odnosi na področju osebne, skupne in splošne
porabe
Z racionalnejšim gospodarjenjem in večjim
varčevanjem pri materialnih stroških, zlasti pri
energiji, moramo doseči, da porabljena sred-
stva v gospodarstvu, ne bodo naraščala hitrejše
od rasti celotnega prihodka.
Da bi zagotovili realnejše in hitrejše obna-
vljanje osnovnih sredstev v materialni proiz-
vodnji, bo amortizacija realno naraščala hitreje
od rasti družbenega proizvoda, to je približno
7 %. Tako bo v gospodarstvu občine dosežena
4,9 % poprečna letna rast dohodka.
Pri razporejanju doseženega dohodka mora-
mo še nadalje izboljšati dosežene relativne od-
nose med akumulacijo in tekočo porabo in
hkrati zagotoviti realno rast sredstev za bruto
osebne dohodke ter za zadovoljevanje skupnih
in splošnih družbenih potreb v skladu z rastjo
doseženega dohodka. Akumulacija v gospo-
darstvu bo naraščala po stopnji 11 % poprečno
letno, njen delež v dohodku pa se bo povečal
od 12,2% v letu 1985 na 13,3% v letu 1990.
Sredstva za osebne dohodke zaposlenih v
združenem delu se bodo ob doseganju planira-
nih rezultatov v proizvodnji v globalu povečala
za okrog 4,9 % poprečno letno.
Ob predvideni 2,4 % letni rasti v združenem
delu bodo poprečni realni osebni dohodki na
zaposlenega naraščali po stopnji 2,8 % letno, to
je v okviru rasti produktivnosti dela.
Osebni dohodki delavcev v negospodarstvu
bodo naraščali hitreje od rasti osebnih dohod-
kov delavcev v gospodarstvu, s tem bo omogo-
čeno izvajanje postopne uskladitve osebnih
dohodkov delavcev v negospodarstvu ter nji-
hova nadaljnja skladna rast z rastjo osebnih
dohodkov delavcev v gospodarstvu.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb
bodo v tem petletnem obdobju naraščala po
stopnji 4,9 % poprečno letno. Rast sredstev za
posamezne družbene dejavnosti bo različna
glede na dogovorjene prioritete.
Sredstva za splošno porabo bodo v globalu
rasla skladno z rastjo dohodka v gospodarstvu.
2.3. Zaposlovanje
Politiko produktivnega zaposlovanja bomo
uveljavljali v obstoječih, zmogljivostih z veča-
njem števila izmen in boljšim izkoriščanjem
zmogljivosti.
Načrtujemo povečanje zaposlenosti po po-
prečni letni stopnji 2,4 %. V tem okviru bo za-
poslenost v družbenem sektorju rasla za pribli-
žno 2,2 %, v samostojnem osebnem delu pa za
približno 6,2 % poprečno letno. Na novih de-
lovnih mestih se bo zaposlilo 505 delavcev, na
izpraznjenih pa približno 450 delavcev. Število
zaposlenih se bo najbolj povečalo na področju
industrije, kmetijstva in obrti.
Na področju družbenih dejavnosti bomo ra-
cionalno zaposlovali in povečali število zapo-
slenih le tam, kjer je v skladu s programi pred-
videno povečanje kapacitet, ali pa tam, kjer se
povečuje obseg nalog z neposredno svobodno
menjavo dela.
Delavcem, ki se bodo vračali iz tujine, bo
ponujena možnost zaposlovanja, predvsem v
drobnem gospodarstvu.
Zaradi zmanjšanja brezposelnosti bo potreb-
no iskati možnosti za zaposlitev tudi v drugih
občinah.
Zaradi izboljšanja kvalifikacijske strukture
morajo kadrovske službe v samoupravnih or-
ganizacijah in skupnostih v skladu s politiko
štipendiranja usmerjati mladino v izobraževal-
ne programe, ki so glede na razvojne perspekti-
ve združenega dela potrebni in zagotavljajo za-
poslitev po končanem šolanju, že zaposlenim
delavcem pa omogočiti študij ob delu in iz de-
la zaradi pridobitve potrebne izobrazbe ali pre-
kvalifikacije.
3. RAZVOJNE NALOGE PO PODROČJIH
3.1. Razvoj gospodarskih dejavnosti
3.1.1 Industrija
Industrija bo, poleg kmetijstva, še nadalje
nosilec hitrejšega razvoja v občini, kar bo vpli-
valo na povečanje strukturnega deleža indu-
strije v družbenem proizvodu gospodarstva.
Načrtovano 6,8 % poprečno letno rast indu-
strijske proizvodnje bomo dosegli s posoda-
bljanjem tehnološko zastarele opreme, moder-
nizacijo proizvodnih procesov ter uvajanjem
razvojnointenzivnih programov, uvajanjem vi-
šje stopnje predelave, odpiranjem novih delov-
nih mest. Navedeno bomo dosegli z uvajanjem
dvo ali troizmenskega dela v že obstoječih de-
javnostih.
Prednost bodo imele tiste investicije, ki bo-
do zagotavljale izvoz in zmanjševale uvoz, dol-
goročne pogoje za doseganje količinskega ob-
sega in večjo ekonomičnost, višjo udeležbo
strokovnega in visokostrokovnega dela, racio-
nalno rabo surovin in energije.
Skladno s temeljnimi razvojnimi usmeritva-
mi bodo posamezne OZD razvijale naslednje
proizvodne programe:
a)	V kovinsko predelovalni dejavnosti se bo
Primat TOZD Bančna oprema Ormož usmerila
v proizvodnjo varnostnih ključavnic. S poso-
dobitvijo lakirnice bodo zagotovljeni ustrezni
pogoji za kvalitetnejše proizvode.
V okviru te dejavnosti so, z ozirom na obsto-
ječe zmogljivosti, možnosti za uvajanje novih
proizvodnih programov in to v povezavi z več-
jimi nosilci proizvodnje v širšem prostoru, kjer
se lahko vključijo Mercator IGP Ograd Or-
mož, Tovarna sladkorja Ormož in Tovarna Jo-
že Kerenčič Ormož.
b)	Osrednja usmeritev na področju predela-
ve plastičnih mas je izvoz proizvodov višje
stopnje predelave, proizvodnja iz domačih su-
rovin in uvajanje novih proizvodnih progra-
mov v povezovanju z večjimi organizacijami
združenega dela.
TOZD predelava plastičnih mas bo ohranila
obstoječi program proizvodnje embalaže, kr-
milnih koles in optičnih proizvodov in osvojila
proizvodni program izpušnih cevi (prenos iz
DO TAM Maribor) ter program proizvodnje in
ŠT. 28
URADNI VESTNIK OBClN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 185
polnjenja tekočih detergetov iz DO Zlatorog
Maribor.
TOZD Optyl načrtuje povečan obseg proiz-
vodnje korekcijskih okvirjev in sončnih očal,
za kar bodo razširjene kapacitete posameznih
delov proizvodnega procesa. DO Tovarna Jože
Kerenčič Ormož načrtuje tudi sanacijo orod-
jarne, izgradnjo toplovoda iz Tovarne sladkor-
ja Ormož ali lastne plinske energetske postaje
ter obnovo oziroma tehnološko posodobitev
opreme.
c)	TONOSA iz Ljubljane bo z novozgrajeni-
mi proizvodnimi prostori v Tomažu zagotovila
boljše delovne pogoje, ki se bodo odražali na
produktivnosti dela in kvaliteti proizvodov, s
tem pa bodo dani tudi pogoji za nadaljnji raz-
voj tovrstne industrijske proizvodnje v občini.
d)	Razvoj proizvodnje usnjene obutve bo iz-
delan v okviru DO Peko Tržič in bo zagotovil
tak proizvodni program, da bodo doseženi
ustrezni ekonomski učinki in intenzivna usmer-
jenost v izvoz. Zaradi do sedaj neizkoriščenih
strojnih kapacitet v obratu se bo znatno pove-
čalo število zaposlenih.
e)	Na področju lesnopredelovalne dejavno-
sti bo Marles TOZD Notranja oprema Središče
razširila proizvodne prostore in jih ustrezno
opremila za izvajanje dopolnilnega programa v
skladu s sanacijskim načrtom. Marles TOZD
Žaga Ormož bo s posodobitvijo decimirnice
zagotavljala kvalitetno surovino za pohištveno
industrijo.
0 V živilski industriji bodo proizvodne zmo-
gljivosti odvisne od zagotovljenih surovin, zato
je razvoj te panoge odvisen od sodelovanja z
družbenim in zasebnim sektorjem kmetijstva.
Tovarna sladkorja Ormož načrtuje poveča-
nje proizvodnje sladkorja z domačo sladkorno
peso. Večje investicije v letih 1986—1990 so
predvidene za potrebe racionalizacije toplotne
energije, sušenje karbonatacijskega mulja, pre-
delavo viška repičev v živinska krmila ter poso-
dabljanje in obnavljanje obstoječe tehnologije.
Droga TOZD Gosad v Središču ob Dravi bo
v okviru dejavnosti predelave in konzerviranje
sadja in zelenjave širila predvsem proizvodnjo
vlaganja vrtnin. Za zagotovitev surovin bodo
razvijali trajno kooperacijsko sodelovanje z
družbenimi in zasebnimi proizvajalci, pred-
vsem v občini.
V TOZD Kruh-Pecivo Maribor bo v pekarni
v Ormožu pričel s proizvodnjo peciva-slaščic
in s tem dal možnost za nove zaposlitve.
Proizvodnja vin v TOZD Vinogradništvo bo
odvisna od pridelave grozdja v družbenem in
zasebnem sektorju in posodabljanja opreme v
kleti.
Proizvodnja krmil bo sledila potrebam živi-
norejske proizvodnje in bo usmerjena v proiz-
vodnjo superkoncentratov kot dodatka doma
pridelani krmi.
3.1.2. Kmetijstvo in ribištvo
3.1.2.1. Kmetijstvo
Za doseganje 3,9 % poprečne letne rasti
kmetijske proizvodnje bomo intenzivirali po-
ljedelstvo, usmerili razvoj živinoreje na lastno
krmno osnovo, zagotavljali smotrno rabo ob-
stoječih kmetijskih površin in usposobili ter
pridobivali nova kmetijska obdelovalna zem-
ljišča za povečano proizvodnjo hrane.
Slovin KK Jeruzalem Ormož se bo kot nosi-
lec kmetijske proizvodnje še nadalje zavzemal
za čim večjo tržno proizvodnjo hrane, sodobne
agrotehnične ukrepe, ki bodo, skupaj z upora-
bo sodobne mehanizacije in primerno setveno
kulturo, omogočile višje hektarske donose.
Družbenoorganizirano tržno proizvodnjo
bomo povečali s stimulativno politiko cen, z
boljšo oskrbo z gnojili, zaščitnimi sredstvi, kr-
mili in rezervnimi deli.
Z večjo koncentracijo kmetijskih obdeloval-
nih zemljišč in izboljšano agrarno strukturo
bodo ustvarjeni pogoji za izboljšanje ekonom-
skega položaja kmetovalcev in postopno pre-
strukturiranje kmetijstva. S tem bomo, ob
ustrezni socialni varnosti, zmanjšali deagrari-
zacijo iz hribovitih predlov občine in izboljšali
starostno strukturo aktivnih kmetijskih prebi-
valcev.
Z ozirom na razpoložljive naravne danosti v
občini so v nižinskem predlu občine ugodni
pogoji za poljedeljstvo in živinorejo, v hribovi-
tem predelu pa za vinogradništvo, sadjarstvo,
živinorejo in proizvodnjo vrtnin.
Skupna površina kmetijskih zemljišč se ne
bo bistveno povečala, spremenila pa se bo
struktura rabe teh zemljišč v korist njivskih po-
vršin, ki bodo pridobljene s hidro in agrome-
lioracijami. Izvedene bodo komasacije na So-
dinskem in Seneškem polju in v Lešniški doli-
ni.
Na področju kmetijstva bodo investicije na-
menjene predvsem povečanju proizvodnje hra-
ne. V skladu s tem se bodo v kmetijstvu združe-
vala sredstva za naslednje investicije:
-	SLOVIN KK Jeruzalem Ormož TOZD
Kmetijstvo za: nakup zemlje, melioracije, kme-
tijsko mehanizacijo, opremo za oljarno, rekon-
strukcijo sušilnice hmelja in proizvodno halo
za mehanično delavnico;
-	SLOVIN KK Jeruzalem Ormož TOZD
Vinogradništvo za: obnovo vinogradov in sa-
dovnjakov, opremo za klet, kmetijsko mehani-
zacijo, skladiščne prostore in za terminal za
pripravo kmetijskih pridelkov za izvoz;
SLOVIN KK Jeruzalem Ormož TOK Ko-
operacija za: nakup zemlje, zbiralnice mleka,
obnovo vinogradov, sadovnjakov in jagodičev-
ja, adaptacije in novogradnje hlevov za gove-
do, prašiče in brojlerje, melioracije, kmečki tu-
rizem in kmetijsko mehanizacijo.
V	poljedeljstvu bomo zaradi sodobnejše in
tržno usmerjene proizvodnje dajali prednost
pridelavi pšenice, koruze, sladkorne pese, in
krme. Intenzivirali bomo proizvodnjo krompir-
ja, zlasti pa še vrtnin. Poljedeljska proizvodnja
zasebnega in družbenega sektorja bo naraščala
po 3,2 poprečni letni stopnji.
Živinorejsko proizvodnjo bomo pospeševali
v zasebnem sektorju, ki bo naraščala po 3,0%
poprečni letni stopnji. Povečala se bo zlasti
proizvodnja goved in prašičev. Za dosego načr-
tovane rasti bomo intenzificirali travnate povr-
šine, povečali njivske površine za pridelavo si-
laže, koruze in ječmena.
Glede na naravne danosti v občini ter načr-
tovano obnovo in sanacijo vinogradniških na-
sadov v zasebnem in družbenem sektorju bo-
mo vinogradniško proizvodnjo še naprej
usmerjali v proizvodnjo visokokvalitetnih vin.
V	sadjarstvu bomo povečali zlasti proizvod-
njo jabolk, breskev, višenj in jagod. V ta na-
men bodo povečani plantažni nasadi v družbe-
nem in zasebnem sektorju, pri čemer bo, z uva-
janjem sodobne tehnologije, gnojil in zaščitnih
sredstev, povečan pridelek na enoto površine.
Proizvodnja sadja in grozdja v družbenem in
zasebnem sektorju bo naraščala po 7 % popre-
čno letno.
3.1.2.2. Ribištvo
Na področju ribištva bomo pospeševali go-
jitvene dejavnosti. Ob melioracijskih območ-
jih, ki so za kmetijsko proizvodnjo neprimerna,
bomo urejevali ribnike.
S tem bomo povečali možnosti za razvoj
športnega ribolova in ribolovnega turizma, ki
se bo vključeval v turistično ponudbo.
3.1.3. Gozdarstvo
Na področju gozdarstva bomo zagotavljali
trajnost gozdov v njihovem biološkem smislu
in trajnost gozdne proizvodnje ter donosov kot
pogoja za optimalno izrabo naravnih proizvod-
nih potencialov ter proizvodnjo kvalitetne le-
sne surovine.
Gozdne površine se v obdobju 1986—1990
ne bodo bistveno spremenile. Večja vlaganja
bodo potrebna za premeno manj kvalitetnih
sestojev in za izvedbo bioloških in ekonomskih
melioracij gozdov. Za pridobitev kvalitetnih
zemljišč bodo izvršeni poseki na površini
25 ha, pogozdeno pa bo 10 ha zemljišč.
Za izgradnjo gozdnih cest in vlek bomo za-
gotovili večjo odprtost in dostopnost gozdov.
Posekani lesni sortiment v gozdovih družbe-
nega in odkup z zasebnega sektorja bomo na-
menili organizacijam primarne predelave lesa
v občini in regiji. Te pa bodo zagotavljale svoj
delež za gozdnobiološke naložbe.
3.1.4.	Preskrba
Temeljna naloga trgovine bo odpraviti raz-
drobljenost in neenakopravne pogoje oskrbe
na območju občine ter skrbeti za razvoj v skla-
du s potrebami prebivalstva in gospodarstva.
Trgovina na drobno bo izboljšala kvaliteto
ponudbe predvsem blaga za široko potrošnjo.
Pri tem bo dan poseben poudarek razvoju in
krepitvi materialnega položaja trgovine na
drobno.
Mercator — Zarja Ormož bo kot nosilec raz-
voja trgovine v občini zgradila trgovski lokal v
Veliki Nedelji in v Tomažu pri Ormožu in s so-
financiranjem pridobila sodobne prodajne
prostore v Ormožu.
TIMA OCM TOZD Koloniale bo zgradila
skladišče pijač v Ormožu.
SLOVIN KK Jeruzalem TOK Kooperacija
bo, preko že organizirane prodajne mreže, še
naprej zagotavljala preskrbo z repromateria-
lom za kmetijstvo.
Za izboljšanje preskrbe z naftnimi derivati
bo Petrol, v sodelovanju z ostalimi zainteresi-
ranimi koristniki, zgradil bencinsko črpalko v
Središču ob Dravi.
3.1.5.	Gostinstvo in turizem
Razvoj gostinsko turistične dejavnosti bo tu-
di v tem srednjeročnem obdobju prednostna
naloga. Zato bomo gostinsko turistično ponud-
bo bolje organizirali, izboljšali kvaliteto turisti-
čnih in gostinskih storitev, obnovili in posodo-
bili obstoječe zmogljivosti in zgradili nekatere
nove ter obogatili enotno ponudbo z vključeva-
njem in sodelovanjem ostalih gospodarskih in
negospodarskih dejavnosti.
Pospeševali bomo razvoj kmečkega, izletni-
škega in lovnega turizma, ter izvajanje dejav-
nosti vinotoč.
Slovin KK Jeruzalem TOZD Gostinstvo se
bo, kot nosilec gostinsko turistične dejavnosti,
aktivno povezoval z gostinsko turističnimi or-
ganizacijami ter s tem zagotovil, ob ugodnih
naravnih pogojih, boljše izkoriščanje kapacitet.
Vtem srednjeročnem obdobju načrtuje adapta-
cijo gostišča Jeruzalem in ureditev bifeja s to-
plimi jedili v Ormožu.
SLOVIN KK Jeruzalem TOK Kooperacija
si bo prizadevala pridobiti čim več interesen-
tov za kmečki turizem in pri tem sovlagala
sredstva v ureditev kmetij.
Konkretne naloge in aktivnosti razvoja go-
stinsko turistične dejavnosti v občini, z mož-
nostmi izkoriščanja Ormoškega jezera, bodo
opredeljene v analizi razvoja gostinsko turisti-
čne dejavnosti, ki bo izdelana v letu 1987.
3.1.6.	Drobno gospodarstvo
Pospešeno vključevanje v kooperacijo z
združenim delom, nadomeščanje uvoza, zago-
tavljanje novih zaposlitev so osnovne smeri
razvoja drobnega gospodarstva.
Organizacije združenega dela bodo, zaradi
prestrukturiranja svoje proizvodnje v malose-
rijsko proizvodnjo, ustanavljale enote drobne-
ga gospodarstva v družbenem sektorju. Tudi
organizacije združenega dela izven občine bo-
mo vabili, da bodo ustanavljale enote drobne-
ga gospodarstva v občini.
Skupščina občine Ormož bo z ukrepi davčne
politike pospeševala razvoj družbene in zaseb-
ne obrti. Posebno skrb bomo namenili razvoju
storitvenih dejavnosti za potrebe občanov, ki
so še vedno deficitarne.
Samoupravna stanovanjska skupnost bo \
okviru usmerjene stanovanjske gradnje, ki je
opredeljena v samoupravnem sporazumu o te-
meljih plana, zagotavljala tudi poslovne pro-
store za storitveno dejavnost.
STRAN 184
Proizvodna obrt se bo razvijala v obrtni coni
na Hardeku, zato bomo le-to ustrezno komu-
nalno opremili in zagotovili pogoje za gradnjo
obrtnih delavnic. Prva faza komunalne opreme
bo izvedena v prvi polovici leta 1987.
Tako načrtovani razvoj obrti zasebnega in
družbenega sektorja bo omogočil nadpoprečno
rast družbenega proizvoda (9,9 % poprečno let-
no).
3.2. Razvoj gospodarske infrastrukture
• Na področju stanovanjskega gospodarstva
bomo do leta 1990 zgradili 227 stanovanj, od
tega 77 stanovanj v družbenem sektorju in pri-
bližno 150 stanovanj v zasebnem sektorju.
Novogradnje bomo usmerjali na območja, ki
bodo komunalno opremljena in dosledno va-
rovali zemljišča, ki so trajno namenjena za
kmetijsko proizvodnjo.
Prednostno bomo v letu 1986 zgradili 35
stanovanj, ki so bila planirana v prejšnjem
srednjeročnem obdobju in sicer v Tomažu, Sre-
dišču in v Veliki Nedelji.
Družbena gradnja bo v glavnem v mestu Or-
mož, kot nadomestna gradnja porušenih stavb
ali na lokaciji Dolga lesa.
Za obnovo starega stanovanjskega sklada
bomo izdelali dolgoročni program obnove in v
ta namen združevali sredstva v samoupravni
stanovanjski skupnosti po posebni prispevni
stopnji v višini 0,3 %.
S politiko stanarin bomo v letu 1990 dosegli
enostavno reprodukcijo v stanovanjskem go-
spodarstvu.
3.3.3. Komunalno gospodarstvo
Komunalno infrastrukturo bomo razvijali
skladno s prostorskim in družbenoekonom-
skim razvojem občine tako, da bomo zadovo-
ljevali potrebe občanov in gospodarstva.
3.2.2.1.	Vodovod
Vodovodno omrežje bomo širili na območja,
ki še nimajo zdrave pitne vode in v centralnem
zajetju zagotovili zadostne kapacitete. Zato bo-
mo v obdobju 1986—1990 zgradili naslednje
objekte: centralno črpališče v Mihovcih z vod
njakom in zavarovanjem podtalnice, primarni
vod Hum —Lopešice, Senik—Mala vas, Vi-
tan — Vodranci—Godeninci, Savci—Trnovci,
Trnovci — Lesce — Mezgovci, Lahonci — Prše-
tinci in dodatni rezervoar v Hajndlu. Vzpored-
no z gradnjo primarnih vodov bomo, v sodelo-
vanju s krajevnimi skupnostmi, gradili sekun-
darno in terciarno omrežje.
3.2.2.2.	Kanalizacija in odlaganje odpadkov
Pričeli bomo s sistematičnim urejanjem od-
vajanja in čiščenja odpadnih voda.
Zgradili bomo kolektor iz obrtne cone do
Tovarne sladkorja v Ormožu. Prednostno bo-
mo, zaradi zavarovanja podtalnice, uredili ka-
nalizacijo in skupno čiščenje odplak naselij Tr-
govišče. Velika Nedelja, Mihovci in Cvetkovci,
ki so v neposredni bližini centralnega vodo-
vodnega zajetja.
V	delu izkoriščenega glinokopa na Hardeku
bomo uredili centralno odlagališče za smeti. V
krajevnih skupnostih Tomaž, Kog, Miklavž,
Ivanjkovci in Središče bomo uredili lokalna
odlagališča odpadkov, kar je, zaradi oddalje-
nosti od centralnega odlagališča bolj smotrno.
3.2.2.3.	Upravljanje in razpolaganje s stavbni-
mi zemljišči
Politiko pridobivanja, urejanja in oddajanja
stavbnih zemljišč bo izvajal Sklad stavbnih
zemljišč občine Ormož za družbeno usmerjeno
stanovanjsko gradnjo, individualno gradnjo ter
industrijsko in obrtno gradnjo.
V	skladu s potrebami samoupravne stano-
vanjske skupnosti bomo izvajali komunalno
urejanje na naslednjih lokacijah: obrtna cona
Hardek — za potrebe gradnje obrtnih delav-
nic, Lenta in Hardek II — za individualno
gradnjo, v Tomažu — za družbeno stanovanj-
sko in industrijsko gradnjo.
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
3.2.3.	Prometno omrežje
V	občini Ormož bomo prvenstveno moderni-
zirali lokalne ceste in skrbeli za redno vzdrže-
vanje že moderniziranih cest.
V	obdobju 1986—1990 bodo modernizirali
naslednji cestni odseki: Lačaves—Vuzmetinci,
Bresnica—Bratonečice, Savci—Trnovci, Gode-
ninci—Preseka, Šalovci—Obrež, Veličane ob-
činska meja v skupni dolžini 13 km.
Ojačitve v skupni dolžini 13 km bodo izve-
dene na relacijah Krčevina—Šalovci, Ivanj-
kovci—Veličine, Tomaž—Savci —Bratislavci in
Savci—Vičanci.
Republiška skupnost za ceste bo izvedla re-
konstrukcijo ceste Spuhlja—Ormož v dolžini
5,4 km in dokončala rekonstrukcijo cest Vuz-
metinci—Preseka.
V	železniškem omrežju bo izveden remont
proge Ormož—Ljutomer, modernizirana proga
in tirne naprave Pragersko—Središče, hkrati
urejene signalno varnostne naprave in moder-
nizirani postaji v Središču in Ormožu.
3.2.4.	Zveze
Na področju PTT prometa bomo povečali
obseg in izboljšali kvaliteto PTT storitev in s
tem prispevali k hitrejšemu razvoju gospodar-
stva in drugih dejavnosti.
V	skladu s tem bodo razširjene zmogljivosti
PTT prometa:
—	za dve delovni mesti sprejema,
—	za štiri — teleks naročniki,
—	zmogljivosti telefonskih central za 2403
priključke,
—	za 750 telefonskih naročnikov.
S širitvijo kapacitet bomo dosegli 2350 pre-
bivalcev na eno PTT enoto; 1106 prebivalcev
na eno sprejemno delovno mesto; 5,32 teleks
naročnika na 10.000 prebivalcev in 9,75 tele-
fonskih naročnikov na 100 prebivalcev.
3.2.5.	Energetika
Na področju električne energije bomo skrbe-
li za racionalno porabo in usmerjali gospodar-
stvo v proizvodnjo z manjšo porabo energije
na enoto proizvoda.
Elektro Maribor TOZD Ptuj in TOZD Gor-
nja Radgona bosta zagotovila gradnjo oz. ob-
novo potrebnih elektrodistribucijskih objektov
na območju občine. Zgradila bosta 20 km ka-
blovodov jn 12 transformatorskih postaj (Oslu-
ševci II, Loperšice, Litmerk, Obrež II, Bresnica
II, Hum II, Obrež III, Libanja II, Godeninci
II, Ivanjkovci II, Pršetinci in Mihalovci).
Posebna interesna skupnost za nafto in plin
SR Slovenije in Petrol TOZD Zemeljski plin
Ljubljana in OZD v občini bodo v letih 1988 in
1989 zgradili plinovodno omrežje na relaciji
Koračice—Ormož, katerega predračunska
vrednost je 29 milj. Organizacije združenega
dela iz občine bodo združile sredstva v višini
35 % od predračunske vrednosti in s tem prido-
bile pomemben dodaten energetski vir za na-
daljnji razvoj.
3.2.6.	Vodnogospodarstvo
Območna vodna skupnost Drava Maribor
bo skrbela za ohranjanje vodnega režima, var-
stvo voda in čiščenje odpadnih voda.
Za potrebe melioracij bo regulirala Sejanski
potok, Pavlovski potok in Lešnico v skupni
dolžini 20 km. V skladu s svojim srednjero-
čnim planom bo Območna vodna skupnost
Drava Maribor sofinaricirala gradnjo vodo-
oskrbnih objektov in gradnjo biološke čistilne
naprave v Mihovcih.
3.3. Razvoj družbenih dejavnosti
Na področju družbenih dejavnosti bomo
prioritetno razvijali tiste programe, ki imajo
največji vpliv na ustvarjalno sposobnost, mate-
rialno moč in socialno varnost družbe in posa-
meznika. Prednostno bomo razvijali področje
vzgoje in izobraževanja, zdravstva in kulture.
V	vseh dejavnostih bomo dosledneje uvelja-
vljali svobodno menjavo dela, izenačevali
družbeno ekonomski položaj delavcev v druž-
benih dejavnostih z delavci v gospodarstvu,
ŠT. 28
uveljavljali enostavne standarde in normative
ter izenačevali dostopnost in kvaliteto dobrin
in storitev družbenega standarda. Razvijali bo-
mo cenejše, posamezniku bolj prilagojene in
kakovostnejše oblike zadovoljevanja potreb, ki
bodo morale vključevati več znanja in novih
tehnologij.
Izvajalske organizacije združenega dela na
vseh področjih družbenih dejavnosti bodo iz-
vajale sprejete stabilizacijske programe, racio-
nalizirale svoje poslovanje, skrbele za boljšo
učinkovitost in kvaliteto dela. Prav tako bodo,
na podlagi programa investicij, sprejetega s sa-
moupravnimi sporazumi o temeljih planov
SIS, sprejele samoupravne sporazume o zdru-
ževanju sredstev amortizacije in prispevka iz
čistega dohodka združenega dela kot vira za fi-
nanciranje investicij.
Na področju investicij bo potrebno ravnati
skrajno racionalno. Raven sredstev za investi-
cije bo predvidoma večja kot je bila v obdobju
1981 — 1985. Financiranje investicij bomo za-
gotavljali na osnovi sprejetih samoupravnih
sporazumov.
3.3.1.	Izobraževanje
V osnovnem izobraževanju bomo zagotavlja-
li pogoje za izvajanje zagotovljenega programa
in izenačitev osnovnega izobraževanja za vse
otroke. Zagotavljali bomo takšen razvoj osno-
vne šole, ki bo vključeval večje število učencev
v interesne dejavnosti, dodatni pouk ter z nara-
voslovnimi in kulturnimi dnevi omogočil pove-
zovanje šole z okoljem.
Kvaliteto pouka bomo izboljšali z nabavo
modernejše učne tehnologije in s stalnim uspo-
sabljanjem pedagoških delavcev. Celodnevne
šole ne bomo širili, povečevali pa bomo število
oddelkov s podaljšanim bivanjem učencev.
Za smotrnejšo izkoriščenost prostorskih
zmogljivosti osnovnih šol bomo izvedli spre-
membo šolskih okolišev.
Na področju investicijskih naložb bomo v
načrtovanem obdobju nadaljevali z gradnjo os-
novnošolskih objektov po skupnih izhodiščih
za izvajanje referenduma. Navedene investicije
bomo financirali s sredstvi zbranimi iz drugega
občinskega samoprispevka, združene amortiza-
cije, sredstev vzajemnosti, sredstev krajevnih
samoprispevkov in združenih sredstev organi-
zacij združenega dela.
Učence bomo po končani osnovni šoli
usmerjali v programe, ki bodo izhajali iz ka-
drovskih načrtov organizacij združenega dela,
s katerimi bo usklajena tudi štipendijska politi-
ka.
Poleg usmerjenega izobraževanja bodo orga-
nizacije združenega dela usmerjale že zaposle-
ne delavce v dopolnilno izobraževanje ter za-
gotavljale pogoje za študij ob delu in iz dela,
ob aktivni vključitvi delavske univerze.
3.3.2.	Raziskovalna dejavnost
Raziskovanje mora dobiti ustrezno mesto pri
razvoju organizacij združenega dela. Doseči je
treba trajno in intenzivnejše povezovanje razi-
skovalne dejavnosti z vsemi področji dela in
družbenega življenja. Tako bodo ustvarjeni po-
goji za večje vključevanje delavcev združenega
dela v množično raziskovalno dejavnost in
možnosti za prestrukturiranje gospodarstva in
družbenih dejavnosti.
Občinska raziskovalna skupnost bo v okviru
raziskovalnega programa sofinancirala raziska-
ve na področju gospodarstva. Sproti bo sprem-
ljala razvoj raziskovalnega dela in njegov pre-
nos v prakso.
Raziskovalne kadre bomo usposobili v več-
jih organizacijah združenega dela, kjer pa to
ne bo možno, se bodo le-te navezale na ustre-
zne raziskovalne organizacije ali raziskovalne
enote večjih organizacij združenega dela.
3.3.3.	Kultura
Na področju kulture bomo skrbeli in pospe-
ševali razvoj tistih kulturnih dejavnosti, ki pri-
ŠT. 28
URADNI VESTNIK OBClN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 185
bližujejo kulturne dobrine delovnim ljudem in
občanom, predvsem mladini oziroma omogo-
čajo kulturno aktivnost večjemu številu obča-
nov.
Na področju knjižničarstva bomo prvenstve-
no zagotovili ustrezne prostorske pogoje ter
nadaljevali s pridobivanjem in popularizacijo
knjig.
Posebno skrb bomo namenili vzdrževanju in
varovanju narave in kulturne dediščine in jo
ohranjali kot pomembno družbeno bogastvo
ter v skladu s programom občinske kulturne
skupnosti zagotavljali njihovo obnovo in zašči-
to.
Redno bomo obnavljali in vzdrževali kultur-
ne domove V krajevnih skupnostih, prednostno
v Ivanjkovcih in za ta namen združevali sred-
stva v kulturni skupnosti. Hkrati bomo skrbeli
za pokrivanje funkcionalnih stroškov z angaži-
ranjem vseh uporabnikov domov.
3.3.4.	Telesna kultura
Na področju telesne kulture bomo razvijali
predvsem množičnost. Prizadevali si bimo za
povečanje števila aktivnih udeležencev in večje
vključevanje mladih.
Tekmovalni šport bomo razvijali na tistih
področjih, ki ima realne možnosti za kvalitetne
športne dosežke
Nadaljevali bomo z izgradnjo telesnokultur-
nih objektov in sicer telovadnice v Središču, v
Veliki Nedelji in v Miklavžu pri Ormožu. Telo-
vadnici v Središču in v Veliki Nedelji bosta fi-
nancirani iz sredstev prvega občinskega samo-
prispevka.
V	Ormožu bomo pričeli urejati športno re-
kreacijsko cono in športne objekte pri kopališ-
ču v Ormožu.
Telesnokulturni objekti bodo koriščeni ve-
čnamensko. Redno bodo vzdrževani iz sred-
stev občinske telesnokulturne skupnosti in
sredstev krajevnih skupnosti.
3.3.5.	Zdravstvo
V	zdravstvu bomo ohranili sedanjo raven
zdravstvenega varstva prebivalstva in izboljšali
kvaliteto storitev. Razvijali bomo vse preventi-
vne oblike zdravstvenega varstva in vzpodbuja-
li zdravstveno prosvetljenost prebivalstva.
Prioritetno bomo razvijali osnovno zdrav-
stveno službo, posebno splošno medicino, me-
dicino dela, mladinsko zobozdravstvo ter zdra-
vljenje in nego bolnika na domu in tako zmanj-
šali potrebe po bolnišničnem zdravljenju.
Zaradi prestrukturiranja zdravstva bo osno-
vna zdravstvena služba prevzela več zdravstve-
nih storitev specialističnih ambulant in bolniš-
nične dejavnosti.
Za potrebe zdravstva bomo v tem srednjero-
čnem obdobju zgradili protituberkulozni di-
spanzer, splošno ambulanto v Tomažu in v
Središču ter nabavili premično zobno ambu-
lanto. Posebno skrb borno namenili zamenjavi
opreme in jo sproti obnavljali oziroma posoda-
bljali.
3.3.16. Otroško varstvo
Na področju vzgoje in varstva predšolskih
otrok bomo poskrbeli, da bo več otrok vključe-
nih v organizirano vzgojo in varstvo; za otroke,
ki ne bodo vključeni v dnevno vzgojo in var-
stvo bomo zagotovili posebni vzgojnovarstveni
program od 4. do 5. leta starosti tako, da bomo
letno vključevali 120 otrok.
Za potrebe otrok mlajših od 18 mesecev in
za otroke z motnjami v telesnem in duševnem
razvoju bomo v Ormožu zagotovili ustrezne
prostore.
Izvedli bomo reorganizacijo vzgojnovarstve-
nih enot in zavoda tako, da bodo delovale v
enotni delovni organizaciji.
Z boljšo organizacijo in uvajanjem novih
vzgojno izobraževalnih programov bomo dose-
gli kvalitetnejše delo z otroci. Pri tem se bodo
bolj vključevali starši, vzgojnovarstvena orga-
nizacija pa se bo še bolj povezovala z drugimi
organizacijami in društvi.
3.3.7. Socialno skrbstvo
Skupnost socialnega skrbstva bo prvenstve-
no zagotavljala družbeno denarne pomoči ti-
stim posameznikom in družinam, ki so nespo-
sobni za pridobitno delo, s katerim bi si zago-
tovili socialno varnost.
Preventivno in svetovalno delo ter celovita
skrb za starejše občane bodo prednostne nalo-
ge. Za bolj usklajeno in celovito delovanje so-
cialne službe bo ustanovljen center za socialno
delo.
Urejen bo dom starejših občanov v Ormožu
in tako ne bomo odvisni le od razpoložljivih
kapacitet v drugih občinah.
3.4. Naloge razvoja na drugih področjih
3.4.1.	Splošna poraba
V skladu s sprejetimi družbenimi dogovori
bodo sredstva občinskega proračuna namenje-
na za izvajanje enotno dogovorjenega progra-
ma nalog s področja ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite, za zagotavljanje občinskih
priznavalnin borcem NOV, za delovanje dele-
gatskega sistema v krajevnih skupnostih ter za
izvajanje drugih nalog v skladu z zakoni.
Obseg sredstev za zadovoljevanje splošnih
potreb se bo gibal v skladu z rastjo dohodka
ter z dogovorom o splošni porabi v občinah.
Dodeljena sredstva za delo državnih orga-
nov, ki jih ti dobivajo iz proračuna, bodo teme-
ljila na programih dela. Tudi za financiranje
družbenopolitičnih organizacij bodo sredstva
zagotovljena v skladu z njihovimi programi de-
la.
Nabavili bomo potrebno opremo za delova-
nje upravnih in drugih državnih organov, zago-
tovili ustrezne pogoje za delo in sofinancirali
izgradnjo prostorov za občinski štab TO.
3.4.2.	Razvoj krajevnih skupnosti
Temeljni cilj razvoja krajevnih skupnosti bo
razvijanje in poglabljanje samoupravnih socia-
lističnih odnosov in delegatskega sistema z na-
menom, da se delovnim ljudem in občanom
omogoči in zagotovi neposredno reševanje nji-
hovih interesov in sodelovanje pri sprejemanju
vseh odločitev, ki so pomembne za nadaljnji
razvoj krajevne skupnosti v kateri živijo.
Doseženo bo tesnejše sodelovanje med kra-
jevnimi skupnostmi, ki bodo po načelu solidar-
nosti in vzajemnosti reševale skupne probleme
tako, da bodo postopoma odpravljene razlike
v razvitosti in omogočeno zadovoljevanje zah-
tev čim širšega števila prebivalcev.
Krajevne skupnosti bodo postale nosilke in
pobudnice za vse družbene aktivnosti na svo-
jem območju. O načinu in obsegu izvajanja na-
log se bodo krajevne skupnosti dogovorile
med seboj in z drugimi nosilci planiranja.
3.4.3.	Splošna ljudska obramba, družbena sa-
mozaščita in požarna varnost
Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene
samozaščite bo temeljil na skupnih prizadeva-
njih delovnih ljudi in občanov v občini, ki ga
bomo uveljavljali kot sestavino socialističnega
samoupravljanja in kot neločljivi del samou-
pravnih pravic, odgovornosti in družbenopoli-
tične aktivnosti. Osnovne naloge bodo:
—	posodabljanje in opremljanje teritorialne
obrambe, izvajanje vzgoje in urjenje enot in
štabov teritorialne obrambe;
—	organiziranje, usposabljanje in opremlja-
nje narodne zaščite v krajevnih skupnostih in
organizacijah združenega dela kot najširše
oblike organiziranja delovnih ljudi in občanov
za opravljanje določenih nalog družbene sa-
mozaščite in za vključevanje v splošni ljudski
odpor;
—	razvoj civilne zaščite bo temeljil na kvali-
tetnejših pripravah ter povečani številčnosti
enot in štabov tako, da bo vključenih med pri-
padnike civilne zaščite 15% prebivalcev obči-
ne. V osnovno usposabljanje bo vključenih
80 % vseh pripadnikov civilne zaščite, zagoto-
vljena bo približno 80 % opremljenost s pred-
pisano opremo, nadaljevalo se bo s progra-
mom opremljanja s sredstvi za osebno in kole-
ktivno zaščito pred radiološko kemičnimi sred-
stvi ter z izvajanjem izgradnje zaklonišč;
—	izpopolnjevanje upravnih zvez ter siste-
ma za opazovanje in obveščanje;
—	racionalnejše in kvalitetnejše oblikovanje
sistema obrambnosamozaščitnega usposablja-
nja delovnih ljudi in občanov;
—	trajno dogovarjanje in izpopolnjevanje
obrambnih in varnostnih priprav;
—	dopolnjevanje rezerv najnujnejših ži-
vljenjskih in prehrambenih artiklov za občin-
ske blagovne rezerve.
Samoupravna interesna skupnost za varstvo
pred požarom bo skrbela za celovit razvoj ga-
silstva in njenega članstva, požarnovarstveno
vzgojo občanov in delavcev, pospeševanje pre-
ventivne dejavnosti za zmanjševanje števila po-
žarov in opremljanje gasilskih društev. Dejav-
nost požarne varnosti bomo financirali s sred-
stvi iz dohodka OZD (0,20 %), s sredstvi Zava-
rovalne skupnosti Triglav Maribor in sredstvi
zbranimi v gasilskih društvih.
4. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO
OKOLJA
4.1.	Cilji in razvojne usmeritve do leta 1990
4.1.1.	Cilji na področju urejanja prostora
Cilji na področju urejanja prostora so bili
zastavljeni že v dolgoročnem razvoju in pred-
stavljajo predvsem skrb za zdravo in lepo oko-
lje, čemur podrejamo tudi izrabo prostora, ki
naj bo smotrna, brez konfliktov med uporabni-
ki in ekološkimi zahtevami. Posegi v prostor
bodo načrtovani in usmerjeni v smislu optimal-
nih učinkov, ekonomskih, naravnih in subje-
ktivnih pogojev in interesov, ob tem pa bo v
ospredju širši družbeni interes pred individual-
nim.
4.1.2.	Cilji na področju komunalnega urejanja
Načrt komunalnega urejanja zajema neizve-
dene akcije iz preteklega srednjeročnega ob-
dobja in nove, s katerimi bomo zagotavljali
kvalitetnejši nivo oskrbe na tem področju. Ta-
ko bomo prispevali k čistejšemu in bolj ureje-
nemu okolju in omogočili višji standard obča-
nom.
Komunalno problematiko bomo prednostno
reševali v novih in že obstoječih soseskah ter
naseljih, skupaj z izgradnjo le-teh. Predvsem
bomo izpolnjevali izgradnjo sistema odvajanja
odpadnih voda iz območij z ležišči pitne vode
in večjih strjenih naseljih.
4.1.3.	Cilji na področju urejanja infrastrukture
V	interesu povečanja propustnosti in varno-
sti bomo modernizirali in rekonstruirali neka-
tere cestne povezave do centralnih naselij.
Na področju železniškega prometa bomo
odpravljali ozka grla, izvedli ukrepe za poveča-
nje varnosti in posodobitev prog in postajnih
naprav.
4.1.4.	Cilji na področju varovanja okolja
Nadaljevali bomo aktivnosti za ohranjanje
in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja.
Vsak poseg v prostor bomo obravnavali s tega
vidika, izvajanje pa regulirali s sprejemanjem
ustreznih odlokov in programov ter z nadzo-
rom izvajanja.
Posebne pozornosti bo deležna naravna in
kulturna dediščina, ki jo bomo ustrezno vklju-
čevali v razvojne programe občine.
4.2.	RAZVOJ V PROSTORU
4.2.1. Površine za stanovanjsko gradnjo
Družbeno in organizirano (zadružno) indivi-
dualno gradnjo bomo usmerjali na območja,
opredeljena v dolgoročnem planu.
V	srednjeročnem obdobju do leta 1990 bo-
mo družbena stanovanja gradili v Ormožu in v
Veliki Nedelji, dokončali pa bomo gradnjo v
Središču (12 stanovanj), v Tomažu (12 stano-
STRAN 184
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 28
vanj) ter Miklavžu (11 stanovanj), ki v prete-
klem srednjeročnem obdobju niso bila zgraje-
na (35 stanovanj), novo planiranih pa je še 77
družbenih stanovanj (71 v Ormožu in 6 v Veliki
Nedelji).
Individualno gradnjo bomo usmerjali v ob-
stoječa naselja kot plombe ali izven naselij, na
območja manj primerna za kmetijstvo, po mož-
nosti kot strjene zaselke z možnostjo priključe-
vanja na obstoječo infrastrukturo. Na kmetij-
skem. območju bomo dovoljevali gradnjo le
vprimerih, ki so določeni v zakonodaji. Indivi-
dualno gradnjo bomo regulirali z ustrezno ur-
banistično dokumentacijo.
Za strnjene kompleksne gradnje bomo izde-
lali programske zasnove in zazidalne načrte
(območje individualne gradnje na Lenti), za
družbeno gradnjo v Dolgi lesi v Ormožu pa je
že izvedbeni akt (zazidalni načrt).
4.2.2. Površina za industrijo in proizvodno obrt
Industrijsko proizvodnjo bomo usmerjali v
industrijski coni v Ormožu in Središču ob Dra-
vi. V vseh primerih bomo predhodno preverjali
vplive na okolico in emisije ohranjali v dovo-
ljenih mejah.
Prostorske potrebe za širitev so izkazale na-
slednje DO:
—	Primat TOZD Bančna oprema Ormož —
širitev vzhodno ob obstoječi lokaciji na Harde-
ku (skladiščni in pomožni prostori).
—	Slovin mehanična delavnica — selitev na
Hardek,
—	Marles TOZD Notranja oprema — širitev
proizvodnih prostorov ob obstoječi lokaciji v
Središču.
Proizvodno obrt bomo praviloma usmerjali
v obrtno cono na Hardeku v Ormožu in v Veli-
ki Nedelji, pa tudi v ostala naselja, če dejav-
nost ne bo v nasprotju z izgledom in varova-
njem okolja.
4.3. INFRASTRUKTURNO OMREŽJE
4.3.1.	Vodovodno omrežje
Urejanje vodovodnega omrežja bo sledilo
širjenju primarnega omrežja v vaška naselja,
kjer vodooskrba ni zadovoljivo urejena. Tako
bomo v letih 1986 — 1990 izvedli širitev pri-
marnih vodovodnih objektov in komunalne
opreme v naslednjih odsekih:
—	izgradnja primarnega vodovoda Hum —
Loperšice,
—	izgradnja primarnega vodovoda Senik —
Mala vas,
—	izgradnja primarnega vodovoda Vitan —
Vodranci — Godeninci,
—	izgradnja primarnega vodovoda Savci —
Trnovci,
—	izgradnja primarnega vodovoda Trnovci
—	Lesce — Mezgovci,
—	izgradnja primarnega vodovoda Lahonci
—	Pršetinci,
—	izgradnja vodnjaka v bližini že obstoječih
vodnjakov, v Mihovcih (Otok) s prečiščevalno
napravo.
Hkrati z gradnjo primarnega omrežja bomo
izvajali tudi sekundarno in terciarno omrežje.
4.3.2.	Kanalizacijsko omrežje
V letih 1986 - 1990 bomo urejali kanalizaci-
jo v mestu Ormož in središčih krajevnih skup-
nosti.
—	izgradnja kolektorja iz obrtne cone do či-
stilne naprave pri Tovarni sladkorja Ormož.
—	ureditev kanalizacije in skupno čiščenje
odplak naselij Trgovišče — Velika Nedelja,
Mihovci in Cvetkovci (vodozajemno območje).
4.3.3.	Odlaganje odpadkov
V	občini bomo uredili centralno skladišče
komunalnih odpadkov v izkoriščenem delu gli-
nokopa na Hardeku.
Za oddaljena naselja bomo, za manjše koli-
čine odpadkov in neekonomičnosti prevoza v
centralno, določili lokalna odlagališča (Tomaž,
Ivanjkovci, Kog, Miklavž in Središče). Naloga
bo opravljena do 1988 leta.
4.3.4.	Železniško omrežje
V	tem srednjeročnem obdobju bomo rekon-
struirali progo Ormož — Murska Sobota za
večji osni pritisk (20 ton) in temu primerno
uredili postajne naprave.
Izvedli bomo rekonstrukcijo in modernizaci-
jo proge in tirnih naprav Pragersko — Središče
in posodobitev SV — TK na postaji Ormož.
4.3.5.	Cestno omrežje
V	tem srednjeročnem obdobju bomo moder-
nizirali eno regionalno cesto, več lokalnih cest
ter izvršili fine preplastitve. Tako bomo rekon-
struirali republiško cesto na odseku Vuzmetin-
ci — Preseka ter izvedli modernizacijo in pre-
plasitev na sledečih lokalnih cestah:
—	modernizacija ceste Lačaves — Vuzme-
tinci,
—	modernizacija ceste Veličane — meja ob-
čine,
—	modernizacija ceste Savci — Trnovci,
—	modernizacija ceste v Godeninci — Pre-
seka,
—	modernizacija ceste Šalovci — Obrež,
—	modernizacija ceste Bresnica — Bratone-
čice,
—	fina preplastitev ceste Tomaž — Savci —
Bratislavci,
—	dokončanje modernizacije in fina prepla-
stitev ceste Savci — Vičanci,
—	fina preplastitev Ivanjkovci — Veličane.
4.3.6.	PTT omrežje
V	tem srednjeročnem obdobju bomo pove-
čali zmogljivosti na. obstoječih telefonskih cen-
tralah položili in usposobili medkrajevni kabel
na naslednjih odsekih: Podgorci — Ormož,
Tomaž — Ormož in Središče ob Dravi — Or-
mož.
Za povečanje zmogljivosti telefonskih cen-
tral bomo v tem srednjeročnem obdobju zgra-
dili novo pošto v Ormožu, adaptirali, oz. pove-
čali pa pošte v Podgorcih, Veliki Nedelji in To-
mažu.
Prenosne VF in RR sisteme bomo izvedli na
naslednjih odsekih: Ormož — Ljutomer, Or-
mož — Varaždin, Ormož — Ivanjkovci, Ormož
—	Miklavž pri Ormožu, Ormož — Središče ob
Dravi, Ormož — Tomaž pri Ormožu in Ormož
—	Maribor.
S tem bo povečana zmogljivost krajevnih te-
lefonskih central za 2403 priključke in število
telefonskih naročnikov za 750.
4.3.7.	Energetsko omrežje
Elektroprenosno omrežje
V	skladu s sprejetim srednjeročnim planom
za obdobje 1986—1990 bosta Elektro Maribor
TOZD Ptuj in TOZD Gornja Radgona nada-
ljevala z rekonstrukcijo nizkonapetostnega
elektroprenosnega omrežja in rekonstrukcijo
10 k V daljnovodov na 20 k V napajalno nape-
tost. V tem obdobju bomo zgradili tudi 2x110
k V D V in 2 x 20 k V D V za povezavo in napaja-
nje RPT Ormož do nove RTP 110/20 kV.
Predvidena je tudi izgradnja 12 transforma-
torskih postaj s priključki.
Plinovodno omrežje
Glede na ugotovljeno zmogljivost plinskega
sistema za Ormož v tem srednjeročnem obdob-
ju predvidevamo v Koračicah odcep od magi-
stralnega plinovoda do Hardeka, kjer bo loka-
cija MMRP za redukcijo na tlak distribucije po
mestu 6 bar. Od tu bo plinski sistem razdeljen
na dva dela, plinski sistem 6 bar za napajanje
IGP Ograd in TSO in sistem 1 bar za ostale po-
trošnike.
4.4. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
V	tem srednjeročnem obdobju bomo izvedli
osnovno odvodnjo za potrebe melioracij t. j.
regulirali potoke v skupni dolžini 20 km. Regu-
lacijo bomo izvršili v Pavlovskem potoku v
dolžini 6 km, na Lešnici v dolžini 12 km in v
dolžini 2 km še nereguliranega potoka Sejance
v smeri proti Rucmancem.
Vzdrževali bomo vodnogospodarske objekte
in naprave, urejali korita vodotokov ter z vod-
nogospodarskimi ukrepi omogočili izvajanje
hidromelioracij in usposabljanje kmetijskih
zemljišč.
Za varovanje in izboljšanje stopnje onesna-
ženosti voda bomo v naslednjem srednjero-
čnem obdobju sprejeli odlok o varstvenih pa-
sovih vodnega vira za vodovod Ormož in o
ukrepih za zavarovanje vode.
Predvidena območja varstva vodnih virov
sestavljajo:
a)	Najožji varstveni pas za katerega potekajo
meje po zajezenem koritu Sejance oziroma
Pesnice;
b)	Ožji varstveni pas — meje so prilagojene
mejam, ki jih začrtujeta koriti Sejance in Pesni-
ce;'
c)	Širši varstveni pas, t. j. tretji varstveni pas
obsega območje celotnega toka podtalnice, ki
napaja vodozajemno območje vodovoda Or-
mož;
d} Vplivni varstveni pas.
Zaradi izjemnega pomena kakovosti vode
Sejance, smo predvideli za četrti vplivni var-
stveni pas celotno vodozbirno območje Sejan-
ce.
Razen omenjenega vodnega vira za vodovod
Ormož, bomo še naprej varovali druge vodne
vire, ki po svoji zmogljivosti in kvaliteti vode
pridejo v poštev za oskrbo s pitno vodo.
V	tem srednjeročnem obdobju bomo nada-
ljevali z melioracijami obdelovalnih površin
zaradi intenzifikacije kmetijske pridelave.
Melioracije bomo izvedli na naslednjih ob-
močjih:
Rucmanci — Savci	110 ha,
Ivanjkovska dolina	330 ha,
pri Miklavžu	65 ha.
Melioracije bomo izvršili v Lešniški dolini
na površini 380 ha v Koračicah na površini 60
ha.
Agromelioracije bomo izvedli na Sodinskem
in Seneškem polju — 440 ha in v nižinskem
predelu med železnico in Dravo.
Komasacije: zaradi velike razdrobljenosti
Sodinskega območja in Seneškega polja bomo
izvedli komasacijo tega območja na površini
440 ha in še v Lešniški dolini na površini 220
ha.
Namakali bomo površino 300 ha na območ-
ju od otoka do Velike Nedelje.
Številka: 30-4/1986
Datum: 22. 5. 1986
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Milan RITONJA 1. r.
>
ŠT. 28
l
URADNI VESTNIK OBClN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 185
KARTOGRAFSKE SESTAVINE
1.	Kartografska dokumentacija v merilu 1 : 25000
a)	Prometno omrežje
b)	Energetsko omrežje
c)	Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
d)	PTT omrežje
e)	Vodnogospodarske ureditve
0 Priprava prostorskih aktov
g) Posegi v prostor
2.	Kartografska dokumentacija v merilu 1 : 5000, ki opredeljuje namen-
sko rabo prostora
3.	Programska zasnova individualne stanovanjske gradnje za del območ-
ja Ormoža v merilu 1 : 2880
Zgoraj omenjene karte se nahajajo v komiteju za družbeno planiranje,
razvoj in gospodarske zadeve občine Ormož.
STRAN 184
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 28
235.
Po 45. členu Zakona o varstvu živali pred
kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in
2/78), 4. točke odloka o pristojbinah za zdrav-
stvena spričevala in potrdila za živali ter krite-
rijih in merilih za določitev pristojbin za veteri-
narsko sanitarne preglede in dovoljenja (Ur.
list SRS, št. 2/78) ter 202. členu statutarnega
sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta
občine Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 21-199/79) je Izvršni svet SO Ormož
na svoji seji dne 4. 9. 1986 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne
preglede in dovoljenja za promet z mlekom v ob-
čini Ormož.
1. člen
Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede
iošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih
surovin in živalskih odpadkov ter za obvezne
preglede klavnih kopitarjev, parkljarjev, peru-
tnine in kuncev, za veterinarsko sanitarne pre-
glede živalskih proizvodov in živalskih surovin
ter za dovoljenja za promet z mlekom in mle-
čnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Or-
mož plačujejo naslednje pristojbine:
I.	Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk pri
nakladanju, razkladanju in prekladanju živali,
živalskih proizvodov, surovin in odpadkov:
a)	velike živali — kamion do 2 t 1.680.—
—	kamion ali vagon nad 2 t 2.870.—
—	kamion ali vagon nad 21
perutnine ali čebel	1.680.—
b)	kosovno
—	kopitarji, govedo	840.—
—	prašiči, drobnica, teleta in
živo perutnino za vsakih za-
četih 50 kom	290,—
—	za čebeljo družino	340.—
—	za meso, mesne izdelke,
mast in drobovino kopitar-
jev, parkljarjev in perutnino
od kg	2,50
—	za ribe, rake, polže od kg	6,05
—	za mlečne izdelke od kg ali
1, mleko	1,40
—	za jajca od kom	0,18
—	za jajčne izdelke od kg	1,07
—	za ostale neimenovane ži-
valske proizvode in odpad-
ke	0,41
c)	perutnina
—	kamion z dan starimi piš-
čanci	640,—
II.	Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk
kopitarjev in parklarjev, ki se ženejo izven ob-
močja občine:
— od komada	590.—
III.	Veterinarski pregledi pošiljk pri nakla-
danju, razkladanju in prekladanju izvoznih in
uvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov,
surovin in odpadkov ter semena za umetno
osemenjevanje kopitarjev in parklarjev:
a)	pošiljko semena	1.060.—
b)	za kosovno pošiljko	1.060.—
c)	kosovne pošiljke lovskih turi-
stov do 20 kom male divjadi ali
1 kom velike divjadi	2.480.—
č) za vsakih začetih nadaljnih 20
kom male divjadi ali 1 kom ve-
like divjadi	427,—
d)	kamion do 2 t	2.410.—
d) kamion nad 2 t 4.120.—
IV.	Veterinarsko sanitarni pregledi mesa, ko-
pitarjev in parklarjev, perutnine, kuncev, divja-
di, jajc, mleka, rib in njihovih izdelkov ter me-
du, rakov, školjk, polžev in žab namenjenih za
hrano ljudi:
a) na kraju proizvodnje ali skla-
diščenja:
—	meso od kg	1^27
—	mesni izdelki od kg	1,27
—	visoko divjad od kom	208^—
—	divji prašič, medved	613.—
— divji zajci od kom 36,—
—	divja perjad od kom	36.—
b) na tržnici preden gredo v pro-
met
—	meso od kg	16,50
—	mleko	17,30
—	mlečni izdelki od kg ali od 1	16,50
—	jajca od kom	2,38
—	ribe in ostalo od kg	8,30
V.	Veterinarsko sanitarni pregledi ob pojavu
kužne bolezni, če je meso namenjeno za lastno
domačo uporabo:
—	teleta, prašiči in drobnica za
vsako začeto uro	2.820.—
VI.	Za veterinarsko sanitarni nadzor prede-
lave divjačine, polžev, žab in podobno — za
veterinarsko sanitarni nadzor sejmišč, dogo-
nov, razstav in drugih javnih prireditev — za
veterinarsko sanitarni nadzor v gostinskih
obratih, obratih družbene prehrane in kmečke-
ga turizma
—	za vsako začeto uro porabljene-
ga časa	2.820.—
VII.	Dovoljenje za promet z mlekom in mle-
čnimi izdelki za javno potrošnjo:
—	po hlevu	1.700.—
—	pri individualnem vzorčenju po
kravi	700.—
Pristojbine za dovoljenja zbere od kooperan
tov organizator odkupa mleka ob letni prijavi
prodaje mleka in jih odvede na Občinske pri-
stojbine za zdravstveno varstvo živali SO Or-
mož.
Spremembe pristojbin so možne tudi med le-
tom, če se pokaže potreba.
2.	člen
Če stranka izrecno zahteva, da pooblašča
delovna organizacija opravi veterinarsko sani-
tarni pregled na dan državnega praznika, nede-
lje ali izven rednega delovnega časa, se pristoj-
bine iz 1. člena povečajo za 50 °/o.
3.	člen
Kadar doseže obračun pristojbin pri kosov-
nih pošiljkah višino pristojbine po kamionu ali
vagonu se obračuna pristojbina za kamionske
ali vagonske pošiljke.
4.	člen
Kadar živali, živalski proizvodi, živalske su-
rovine ali pošiljke niso pripravljene za veteri-
narsko sanitarni pregled ob dogovorjenem ča-
su se obračunava zamudnina za vsako začeto
uro 2.820.—.
5.	člen
Za izdajo napotnic pri zakolih v sili zunaj
klavnice ali za izdajo napotnice v hlevih z ne-
preverjeno ali sumljivo epizootiološko situaci-
jo pred odpremo v klavnico mora lastnik živali
predložiti veljavno zdravstveno spričevalo.
6.	člen
Poleg pristojbin iz 1., 2. in 3. člena te odred-
be se posebej plačajo tudi stroški prevoza in
vsi posebni stroški v skladu z določili zakona o
splošnem upravnem postopku in na njegovi
podlagi izdanih predpisov. Posebej se plačajo
tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sesta-
vni del veterinarsko sanitarnega pregleda.
7.	člen
Pristojbine navedene v 1., 2. in 3. "Členu te
odredbe se lahko plačajo v letnem pavšalu, ki
ga sporazumno določita organizacija združene-
ga dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pre-
gledi opravljajo in IS SO Ormož na podlagi
predloga veterinarske organizacije združenega
dela, ki te preglede opravlja.
8.	člen
Pristojbine iz te odredbe se plačajo v gotovi-
ni ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa ta-
koj po opravljenem pregledu oz. izdaji dovo-
ljenja ali pa se obračunavajo mesečno s skle-
pom o plačilu pristojbin.
Posebne stroške in zamudnino si obračuna
neposredno veterinarska organizacija združe-
nega dela, ki je pregled opravila, pri organiza-
ciji združenega dela ali občanu, ki je pregled
zahteval.
9.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odredba preneha
veljati odredba o pristojbinah za obvezne vete-
rinarsko sanitarne preglede in dovoljenja za
promet v mlekom v občini Ormož (Ur. vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 8/86).
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 322-158/86
Datum: 4. 9. 1986
Predsednik IS SO Ormož
Miro Tramšek 1. r.
236.
Na podlagi Zakona o temeljih sistema druž-
benega planiranja in o družbenem planu Jugo-
slavije (Uradni list SRS 1/80), Zakona o skup-
nih osnovah svobodne menjave dela (Uraddni list
SRS 17/79), sprejemajo delavci v samoupravnih
organizacijah in skupnostih na območju občine
Ptuj, Območna zavarovalna skupnost Triglav,
Obrtno združenje ter SIS za varstvo pred poža-
rom občine Ptuj naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom
občine Ptuj za obdobje 1986—1990
Na podlagi predhodne uskladitve elementov
za sklepanje SaS o temeljih plana v skupščini
SIS za varstvo pred požarom, ki so jih posre-
dovali drugi nosilci planiranja, ki so dolžni
sklepati SaS o temeljih plana so se udeleženci
tega sporazuma dogovorili:
1.	člen
Udeleženci — uporabniki in udeleženci —
izvajalci ugotavljajo, da je SIS za varstvo pred
požarom občine Ptuj sestavni del SLO in DS.
2.	člen
Udeleženci tega sporazuma so se dogovorili
za vsklajen razvoj požarne varnosti s potreba-
mi in materialnimi možnostmi uporabnikov na
območju občine. Nadaljnje izpopolnjevanje in
razvoj požarne varnosti, v katerem nastopajo
kot izvajalci prostovoljne gasilske enote, ki za-
gotavljajo sposobnost in pripravljenost enot,
da v vsakem primeru in ob vsakem času učin-
kovito intervenirajo ter s tem zagotavljajo va-
rovanje družbenega in zasebnega premoženja,
kakor tudi varovanje oz. reševanje življenja."
3.	člen
Izvajalci tega sporazuma se obvezujejo, da
bodo v srednjeročnem planskem obdobju
1986—1990, za katerega se sklepa ta sporazum
zagotavljali:
—	razvijanje požarnovarnostne kulture pri
vseh uporabnikih in to tako v samoupravnih
organizacijah, kakor tudi v KS;
—	strokovno usposabljanje kadrov za učin-
kovite intervencije ob požarih in drugih ele-
mentarnih nesrečah;
—	odpravljanje razvojnih neskladij med po-
sameznimi izvajalci požarnega varstva;
—	uveljavljanje učinkovitejše in racional-
nejše oblike požarnega varstva;
—	sodobno opremljanje svojih enot v skla-
du s potrebami s tem, da bodo pri tem upošte-
vali družbeni dogovor o skupnih osnovah za
delitev dela na področju požarnega varstva in
formiranja regijskega centra za požarno var-
nost, kakor tudi pravilnika o najnižjem številu
gasilcev, ki jih mora imeti gasilska enota, mini-
malni tehnični opremi gasilske enote in osebni
ter skupni zaščitni opremi gasilcev (Uradni list
SRS št. 25/78).
4.	člen
Za uspešno izvajanje nalog iz področja po-
žarnega varstva po oceni požarne ogroženosti
in izdelanih načrtov požarnega varstva bodo
podpisniki-izvajalci zagotavljali bostoj, razme-
stitev in razvoj naslednjih gasilskih enot, ki bo-
do za izvajanje svojih programov koristila del-
no ali v celoti sredstva, ki jih združujejo pod-
pisniki-uporabniki na področju občine Ptuj.
Prostovoljna gasilska društva po gasilskih
centrih:
1.	GC Desternik (GD Biš, Desternik, Vito-
marci, Desenci)
2.	GC Dornava (GD Dornava, Gabrnik,
ŠT. 28
URADNI VESTNIK OBClN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 185
Grabšinski breg, Mezgovci, Polenšak, Žamen-
ci)
3.	GC Gorišnica (GD Gorišnica, Formin,
Gajevci, Mala vas, Moškajnci, Muretinci, Za-
gojiči, Zamušani)
4.	GC Markovci (GD Markovci, Borovci,
Bukovci, Cirkulane, Nova vas, Sobetinci,
Stojnci, Zabovci, Zavrč, Prvenci)
5.	GC Hajdina (GD Hajdina, Gerečja vas,
Slovenja vas, Hajdoše, Turnišče) ,
6.	GC Ptuj (GD Grajena, Kicar, Pacinje,
Podvinci, Ptuj, Velovlak, Spuhlja, IGD Agis,
Delta, Železničar)
7.	GC Videm (GD Leskovec, Podlehnik, Se-
la, Tržeč, Videm, Žetale)
8.	GC Lovrenc (GD Apače, Lovrenc, Pleter-
je, IGS TGA Kidričevo)
9.	GC Lovrenc (GD Jablane, Mihovce, Sta-
rošince, Šikole)
10.	GC Majšperk (GD Majšperk-vas, Med-
vedce, Ptujska gora, Stoperce, IGD TVI Maj-
šperk)
5.	člen
Na osnovi ocene požarne ogroženosti in na-
črtov varstva pred požarom, bodo sredstva, ki
jih združujejo podpisniki-uporabniki, usmerje-
na na graditev in vzdrževanje objektov, izpo-
polnitev opremljenosti gasilskih enot, za redno
poslovanje požarne skupnosti, Zveze gasilskih
društev občine Ptuj, gasilskih centrov in gasil-
skih društev v občini Ptuj ter za redno financi-
ranje programov Zveze SIS za varstvo pred po-
žarom SR Slovenije.
Programske naloge in sredstva potrebna za
realizacijo teh nalog kaže naslednja tabela:
6.	člen
Z navedenimi prostovoljnimi gasilskimi eno-
tami in zagotovitvijo opreme in druge material-
ne osnove po obeh predhodnih členih, bodo
le-te sposobne intervenirati ob požarih in ele-
mentarnih nesrečah v skladu z izdelanimi oce-
nami požarne ogroženosti in načrti varstva
pred požarom.
7.	člen
Za zagotavljanje obveznosti izvajalcev iz
predhodnega člena je potrebno na nivoju obči-
ne združevati naslednja sredstva:
v 000 din
—	objekti in tehnična oprema	186.335
—	za zagotovitev funkcioniranja
enot in ZGD občine Ptuj	58.436
—	za vse ostale potrebe	24.057
SKUPAJ:	268.828
8.	člen
Potrebna sredstva za financiranje programa
razvoja in funkcioniranje gasilskih enot na ob-
močju občine v višini 268.828.000 din bodo za-
gotovljena od:
1.	organizacij združenega dela in delovnih
skupnosti po stopnji 0,20 % od osnove BOD iz
dohodka,
2.	občanov, ki z osebnim delom z lastnimi
sredstvi opravljajo gospodarsko ali poklicno
dejavnost in se jim ugotavlja dohodek po stop-
nji 0,20 % od dohodka,
3.	občanov, ki plačujejo davek v pavšalu v
višini 3.000 din letno,
4.	krajevnih skupnosti,
5.	gasilskih društev,
6.	zavarovalne skupnosti.
9.	člen
Sredstva iz 5. člena so izračunana na podlagi
cen iz leta 1985, Upoštevana je povprečna let-
na stopnja rasti realnega BOD. Vpliv cen glede
na leto 1985 se bo upošteval pri valorizaciji
vsakokratnega letnega programa, skladno z re-
solucijo občine Ptuj.
Vsa morebitna odstopanja od planiranih
vrednosti se bodo usklajevala z letnimi ukrepi
v okviru letnih planiranih sredstev.
10.	člen
Udeleženci bodo skontirali združevanje
sredstev mesečno ob izplačilu osebnih dohod-
kov.
Če udeleženec izkaže med letom ali po za-
ključnem računu izgubo, sme zahtevati zača-
sno vračilo združenih sredstev, ki pa jih mora
ponovno združiti, ko ustvari dovolj dohodka.
V času poslovanja z izgubo so združevalci
oproščeni plačila akontacij.
11.	člen
Iz sredstev, ki jih združuje po tem sporazu-
mu Območna zavarovalna skupnost, izvaja SIS
za varstvo pred požarom občine Ptuj s tem sa-
moupravnim sporazumom dogovorjena sred-
stva za vsakoletni sprejeti program Zveze SIS
za varstvo pred požarom SR Slovenije.
12.	člen
Požarna skupnost občine Ptuj pripravi vsako
leto program razvoja požarnega varstva, s kate-
rim konkretizira naloge iz srednjeročnega pla-
na.
Skupščina SIS obravnava poročilo o izvaja-
nju tega sporazuma in sprejema ukrepe za nje-
govo dosledno izvajanje, kakor tudi o poraču-
nu več ali manj zbranih sredstev od sprejetega
letnega programa.
13.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga
sprejme večina udeležencev in se uporablja od
1/1-1986 dalje.
14.	člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem vestniku
občin Ormož in Ptuj.
PODPISNIKI
237.
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PTUJ
V	skladu z določili 63. člena Statuta Izobra-
ževalne skupnosti Ptuj je skupščina Izobraže-
valne skupnosti Ptuj na seji dne 24/7-1986
sprejela
SKLEP
O UGOTOVITVI PRISTOPA K SAMOU-
PRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH
PLANA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990
1.	člen
Skupščina Izobraževalne skupnosti Ptuj
ugotavlja, da je k Samoupravnemu sporazumu
o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Ptuj
za obdobje 1986—1990 pristopilo 149 podpis-
nikov ali 80 %, kar pomeni, da je samoupravni
sporazum sprejet.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ptuj.
Štev.: 30-33/85-1
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
Savo KOZJAK, dipl. pravnik, 1. r.
238.
TELESNOKULTURNA SKUPNOST
OBČINE PTUJ
V	skladu z določili 61. člena Statuta Telesno-
kulturne skupnosti občine Ptuj je skupščina
Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj na seji
zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne
18/7-1986 sprejela
SKLEP
O UGOTOVITVI PRISTOPA K SAMOU-
PRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH
PLANA TELESNOKULTURNE SKUPNO-
STI OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE
1986-1990
1. člen
Skupščina Telesnokulturne skupnosti občine
Ptuj ugotavlja, da je pristopilo k Samouprav-
nemu sporazumu o temeljih plana Telesnokul
turne skupnosti občine Ptuj za obdobje
1986—1990 z usmeritvami Izvršnega sveta SO
Ptuj 109 ali 58,6 podpisnikov, kar pomeni, da
je samoupravni sporazum sprejet.
2. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ptuj.
Štev.: 30-32/84-6
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
Dušan LUNDER, I. r.
239.
TELESNOKULTURNA SKUPNOST
OBČINE PTUJ
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah
združenega dela in delovnih skupnostih ter
drugi delovni ljudje in občani v krajevnih
skupnostih — kot uporabniki ter delovni ljudje
in občani, združeni v telesnokulturnih organi-
zacijah ter delavci v Zvezi telesnokulturnih or-
ganizacij in drugih telesnokulturnih organiza-
cij, ki opravljajo telesnokulturno dejavnost kot
svojo glavno dejavnost — kot izvajalci, sklene-
jo na osnovi 113. člena Zakona o sistemu druž-
benega planiranja in družbenem planu SR Slo-
venije (Uradni list SRS, štev. 1/80) in 16. člena
Zakona o svobodni menjavi dela na področju
telesne kulture (Uradni list SRS, štev. 35079)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA TELESNOKULTUR-
NE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ ZA OB-
DOBJE 1986-1990
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom uporab-
niki in izvajalci (v nadalnjem besedilu: udele-
ženci) urejamo:
—	temeljne usmeritve in načrtovanje razvoja
telesnokulturne dejavnosti v občini Ptuj v ob-
dobju 1986-1990
—	Naloge občinskega programa, ki jih bo-
mo uresničevali z letnimi programi Telesnokul-
turne skupnosti občine Ptuj
—	naloge skupnega programa po samou-
pravnem sporazumu o skupnih nalogah teles-
nokulturnih skupnosti občin SR Slovenije za
obdobje 1986-1990
—	potrebna sredstva za izvedbo dogovorje-
nih nalog
—	način spremljanja in uresničevanja spora-
zuma
A. OBČINSKI PROGRAM
II.	TEMELJNE USMERITVE RAZVOJA TE-
LESNE KULTURE V OBČINI PTUJ V OB-
DOBJU 1986-1990
2.	člen
Upoštevaje doseženo stopnjo razvoja telesne
kulture v občini in načrtovanih možnosti go-
spodarskega in družbenega razvoja bomo ude-
leženci tega sporazuma:
—	zagotavljali pogoje za povečanje števila
aktivnih udeležencev v športno-rekreativnih
dejavnostih
—	zagotavljali skladen razvoj telesnokultur-
nih dejavnosti v občini
—	zagotavljali uporabnost obstoječih pro-
storskih zmogljivosti in kadrovske pogoje za
razvoj telesne kulture
—	skrbeli za smotrno izrabo obstoječih teles-
nokulturnih zmogljivosti v telesnokulturni de-
javnosti,
—	povečali vključevanje delovnih ljudi in
občanov v telesnokulturno dejavnost,
STRAN 184
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 28
—	pospeševali neposredne oblike sodelova-
nja izvajalcev in uporabnikov,
zagotavljali uresničevanje dogovorjenih
programov, opravljali naloge splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite,
uveljavljali in razvijali s Pravilnikom o
razvrstitvi telesnokulturnih panog v občini Ptuj
in osnovah financiranja telesnokulturnega
športa sprejeta pravila,
—	zagotavljali druge naloge, ki jih določa
zakon in samoupravni sporazum.
III. NALOGE, KI SE URESNIČUJEJO V
TELESNOKULTURNI SKUPNOSTI OBČI-
NE PTUJ
3. člen
Udeleženci s svobodno menjavo dela v Te-
lesnokulturni skupnosti občine Ptuj uresničuje-
mo program telesnokulturnih dejavnosti tako,
da na posameznih področjih telesnokulturne
dejavnosti omogočimo zlasti:
1. V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bo
mo naprej razvijali množičnost. Osnovni nosil
ci bodo vse osnovne telesnokulturne organiza
cije v občini, povezane v Zvezo telesnokultur-
nih organizacij občine Ptuj.
Oblike množičnosti obsegajo:
—	telesnokulturni minimum,
—	samostojne množične akcije,
—	sodelovanje na množičnih prireditvah,
akcijah in manifestacijah,
—	dejavnosti, ki se ne izvajajo vse leto oz.
občasne množične akcije,
razvijanje aktivnosti pomembnih za splo-
šni ljudski odpor in družbeno samozaščito,
—	uveljavitev športno-rekreacijskih tekmo
valnih sistemov v krajevnih skupnostih, z za-
ključkom na ravni občine, izjemoma v regiji.
2.	V tekmovalnem športu bomo zagotavljali
v skladu s sprejetim Pravilnikom in v okviru
možnosti pogoje za doseganje športnih dosež-
kov tistim športnikom, ki izpolnjujejo pogoje
po dogovorjenih kriterijih.
—	Tekmovalni šport bomo razvijali v na-
slednjih panogah:
kolektivnih športih — košarka, rokomet
in nogomet,
—	individualnih športih — atletika, strel-
stvo, namizni tenis in borilni športi,
—	tehnični športi — letalstvo, moto šport,
—	šahu
3.	V vrhunskem in tekmovalnem športu bo-
mo v skladu z dogovorjenimi merili in v okviru
možnosti zagotavljali pogoje za priprave in na-
stope perspektivnim in vrhunskim športnikom,
ki jih določi na osnovi meril Zveza telesnokul-
turnih organizacij Slovenije.
4.	V obdobju 1986-1990 bomo zaposlili
strokovna delavca pri Zvezi telesnokulturnih
organizacij. Skrbela bosta za organizirano in
strokovno pomoč ter koordinacijo za širitev
prostovoljnega dela na področju množičnosti
ter predšolskega in šolskega športa in načrto-
vani razvoj tega področja telesne kulture.
Tako bomo ohranili doseženo raven razvoja
telesne kulture v občini in dosegli rezultate, ki
jih izvajalci planirajo v tem planskem obdobju.
5.	Na področju tekmovalnega športa bomo
zagotavljali sredstva in pogoje za doseganje
športnih dosežkov tistim športnikom, ki izpol-
njujejo pogoje po dogovorjenih kriterijih.
6.	Za zagotavljanje materialnih pogojev za
dejavnost bomo združevali sredstva za tekoče
vzdrževanje in za amortizacijo po predpisanih
stopnjah. Za dejavnost v zaprtih športnih ob-
jektih pri Srednješolskem centru v Ptuju bomo
krili obratovalne in vzdrževalne stroške za
47 % površin, ki presegajo normativ za šolske
programe in bodo namenjene za širše interese
telesnokulturnih potreb v občini.
7.	Pri obstoječih objektih bomo ob rednem
vzdrževanju zagotavljali po ustreznem progra-
mu sredstva tudi za nujne obnove in posodobi-
tve (investicijsko vzdrževanje in naložbe).
8.	Za delo Zveze telesnokulturnih organiza-
cij občine Ptuj bomo zagotavljali sredstva. Zve-
za bo usklajevala programe izvajalcev, skrbela
za njihovo uresničevanje ter organizirala in nu-
dila strokovno pomoč pri izvedbi športnih tek-
movanj na ravni občine v raznih panogah, or-
ganizaciji množičnih tekmovanj v vseh pano-
gah ter skrbela za izobraževanje strokovnih ka-
drov in zdravstvene preglede športnikov.
9.	Zagotavljali bomo sredstva za delo stroko-
vne službe in uresničevanje samoupravne orga-
niziranosti skupnosti in njenih organov.
10.	Združevali bomo sredstva za izvajanje
Samoupravnega sporazuma o izvajanju teles-
nokulturne dejavnosti študentom telesne kultu-
re zunaj sedeža šole.
11.	Uresničevali bomo naloge, sprejete s .Sa-
moupravnim sporazumom o mladinskih delov-
nih akcijah.
12.	Zagotavljali bomo sredstva za pokrivanje
drugih obveznosti kot so: objava aktov skup-
nosti, stroški za SDK in Uprave za družbene
prihodke SO Ptuj za pobiranje prispevkov ter
za potrebe splošne ljudske obrambe in družbe-
ne samozaščite.
13.	Zagotavljali bomo sredstva za sofinanci-
ranje delegatskega sistema v KS občine Ptuj.
•
4. člen
Za uresničevanje programa Telesnokulturne
skupnosti občine Ptuj bomo v letih 1986—1990
združevali naslednja sredstva:
B. SKUPNI PROGRAM
IV NALOGE, KI SE URESNIČUJEJO V TELESNOKULTURNI SKUPNOSTI SLOVENIJE
5. člen
Za izvajanje skupnih nalog po Samoupravnem sporazumu o skup-
nih nalogah Telesnokulturnih skupnosti občin SR Slovenije bomo zdru-
ževali sredstva v višini
V ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA URESNIČEVANJE PROGRAMOV IN NALOG
6. člen
Za uresničevanje programov in nalog, opredeljenih v 5. in 6. členu
tega sporazuma bomo v obdobju 1986— 1990 združili s prispevno stopnjo
iz osebnih dohodkov:
ŠT. 28
URADNI VESTNIK OBClN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 185
Za izvajanje programov in nalog opredelje-
nih v tem sporazumu bomo udeleženci v Teles-
nokulturni skupnosti občine Ptuj združili sred-
stva po prispevni stopnji iz BOD.
Prispevno stopnjo bo določila skupščina Te-
lesnokulturne skupnosti občine Ptuj.
7.	člen
Sredstva bomo vsako leto povečevali v okvi-
ru načrtovane globalne rasti sredstev za druž-
bene dejavnosti v občini, ki bodo v obdobju
1986—1990 rastla enako kot dohodek v občini.
Sredstva za osebne dohodke izvajalcev in
sklada skupne porabe bomo valorizirali v skla-
du z rastjo poprečnega osebnega dohodka na
zaposlenega v občini. Ostale slemente v cenah
programov storitev bomo povečali skladno z
rastjo cene na drobno.
Revalorizacije programov storitev bomo
opravili med letom od periodičnih obračunih,
celoletne pa po zaključnih računih.
VI. SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE
SPORAZUMA
8.	člen
Na osnovi tega sporazuma bo sprejela skup-
ščina Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj
Plan Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj za
obdobje 1986—1990 in letne programe za po-
samezna leta planskega obdobja.
9.	člen
Uresničevanje določil tega sporazuma bo
obravnavala skupščina skupnosti najmanj en-
krat letno in skladno z zakonom sprejemala
ukrepe za njihovo izvajanje.
Med ukrepi iz prejšnjega člena so lahko:
zmanjšanje obsega programov, ukinitev dolo-
čenih programov, znižanje povračil izvajalcem
in povečanje prispevkov uporabnikov.
10.	člen
Če se izkaže, da ni mogoče uresničiti plan-
skih nalog in motenj ne more preprečiti skušp-
ščina z ukrepi, določenimi v prejšnjem členu,
skupščina obvesti udeležence in začne posto-
pek za spremembo tega sporazuma.
Šteje se, da so pri uresničevanju planskih na-
log nastale motnje, če:
1.	se programi ne izvajajo v predvidenem ob-
segu in kvaliteti;
2.	ni mogoče zagotoviti sredstev v dogovor-
jeni višini;
3. pride do sprememb oziroma dopolnitev
Dogovora o temeljih družbenega plana občine
Ptuj in le te vplivajo na uresničevanje nalog te-
ga sporazuma.
Postopek za spremembo in dopolnitev spo-
razuma prične skupščina Telesnokulturne
skupnosti občine Ptuj.
11. člen
Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega
sporazuma opravlja organ za samoupravni
nadzor pri Telesnokulturni skupnosti občine
Ptuj.
Organ iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti:
—	skladnost planov Telesnokulturne skup-
nosti občine Ptuj z določbami tega sporazuma;
—	uresničevanje s tem sporazumom določe-
nih planskih smotrov in nalog;
—	spoštovanje standardov in normativov za
oblikovanje cen storitev in povračil v svobodni
menjavi dela,
—	združevanje, usmerjanje in porabo sred-
stev za izvedbo s porazumom določenih plan-
skih ciljev in nalog.
VII. KONČNE DOLOČBE
#	12. člen
Ta samoupravni sporazum sprejmejo delav-
ci, drugi delovni ljudje in občani v temeljnih in
drugih organizacijah združenega dela ter dru-
gih samoupravnih organizacijah in skupnostih
na način, ki ga določa njihov statut oziroma sa-
moupravni sporazum o združitvi.
13. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana je
sklenjen, ko ga sprejme 2/3 večina udeležen-
cev, kar ugotovi skupščina skupnosti.
Sporazum začne veljati 8. dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, upora-
blja pa se od 1/1-1986 dalje.
Štev.: 30-32/84-6
Datum: 18/7-1986
Predsednik skupščine
Dušan Lunder, 1. r.
240.
V družbenem planu občine Ptuj za obdobje
1986—1990 (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 25-224/86) so bile v primerjavi z izvir-
nikom ugotovljene napake, zato dajem
POPRAVEK
1.	V poglavju 3.1.2. se z veliko začetnico
»Temeljna organizacija kooperantov« nado-
mesti z malo začetnico »temeljna«
2.	V poglavju 3.2.2.7. se z veliko začetnico
»Potok Polskava« nadomesti z malo začetnico
»potok«
3.	V poglavju 5.1.6. se tabela v 3. vrsti pra-
vilno glasi: »W2 Mestnih vrh 7,25 počitniški
objekti PUP«, četrta vrsta se črta
4.	V poglavju 5.1.6. pod c) se beseda »pri-
merni« nadomesti s »primarni«
5.	V poglavju 5.1.10 se številka »10,00« v ta-
beli predzadnje vrste nadomesti s številko
»100,00«
6.	V poglavju 5.1.11. se v tabeli prva vrsta
pravilno glasi: »S 1 Krčevina 61,19 stanovanj-
ska PUP (del ZN)
7.	V poglavju 5.1.18 pod točko 0 se beseda
»Agreetehnične« nadomesti z »agrotehnične«
8.	V poglavju 5.1.19. se v tabeli pravilno gla-
si predzadnja in zadnja vrsta:
K 1 Sestrže 160,00 kmetijska PUP
K 2 Dravinja 340,00 kmetijska PUP
9.	V poglavju 5.2.2. pod 1. se namesto
»1 ha« glasi »1,1 ha«
10.	V poglavju 5.2.2 pod 3. se namesto
»1.800 m2« glasi »2.800 m2«, namesto »9 indi-
vidualnih hiš« glasi »14 individualnih hiš«, na-
mesto »števil prebivalcev 40« glasi »število
prebivalcev 60«.
Tajnica
Skupščine občine Ptuj
Marica FAJT, dipl. pravnica 1. r.
STRAN 184
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 28
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en-
krat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej-
mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku-
paj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Voinjakova
5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC
POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska
časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.