St. S»
Maribor, dne 2L januarja 1909.

List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina 7.a Nemčijo o K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne-
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Nova postava zaradi kužne bolezni domačih živali.
Naši živinorejci se opravičeno pogostokrat pritožujejo nad pomanjkljivimi določbami sedanje postave zaradi kužne bolezni domačih živali. Imeli so mnogokrat poleg škode še tudi sitnosti s političnimi oblasti in sodišči. Kmečki poslanci so vsled tega zahtevali, da vlada predloži nov zakonski načrt, ki se bo bolj oziral na kmela-živinorejca, obenem pa vendar zelo strogo zahteval vse odredbe, da se kuga ne razširja. Vlaida je želji ustregla in predložila poslanski zbornici načrt nove postave zaradi kužnih bolezni domačih živali.
Ker je treba, da se ljudstvo zanima za postavo-dajstvo, zato priobčujemo najvažnejše točke iz predloženega zakonskega načrta. Sedaj, ko še postava ni sklenjena, je čas, da živinorejci izrečejo svoje želje in jih javijo poslancem. Pozneje bo za dolgo časa ja-dikovanje zopet brezuspešno. Evo torej najvažnejših določb!
V	Potni listi.
Velike važnosti za trgovino z živino so živinski potni listi.
Živinski potni list je treba imeti za prežvekovalce, kopitarje in prašiče, če se jih žene:
a)	na semenj, ogled ali razstavo;
b)	vsled menjave kraja iz ene občine v drugo;
c)	po železnici ali ladji;
d)	brez stalnega bivanja iz enega kraja do drugega.
Živinske potne liste izdajajo župani, z dovoljenjem politične oblasti tudi občinski svetovalci in odborniki, kar je tudi sedaj v navadi. Pred izdajo potnega lista se bode morala žival glede na zdravstveno stanje natanko pregledati po osebah, potrjenih od politične oblasti. Ce bode potreba, zahtevala bode politipna Dblast izdajo potnih listov tudi za druge živali, ki niso tu imenovane. Nova postava bo v tem oziru ostra in nekaj razširjena. Ima pa nekaj spremembe, ki dajo prometu in trgovini nekaj olajšave. Sedaj se sme izdati za zdravo domaČo žival potni list le, če v okraju ali okolici ni nobene kužne bolezni. Po novi postavi se bodo bolezni nekoliko ločile in bode z ozirom na značaj bolezni okraja mogoče dobiti za popolnoma zdravo žival potni list. Popolna zaprtija ostane v gotovih slučajih.
V varstvo živinoreje bode politična oblast natanko nadzorovala živinski promet, bolnišnice, pital-nice, pašnike in gostilniške hleve, in v tem oziru v slučaju potrebe izdala posebne živinozdravniške policijske določbe.
Pri prevažanju živine po železnicah in ladjah bo treba na sledeče paziti:
1.	Nakladanje in izkladanje živine se bo vršilo le na za to urejenih postajah, za druge kraje bo treba dovoljenja politične oblasti.
2.	Pri nakladanju in izkladanju se bode morala živina po določenem živinozdravniku pregledati.
3.	Živina se bode smela, razun v sili ali z dovoljenjem politične oblasti, izkladati le na kraju, kamor je namenjena-
4.	Olajšave z ozirom na točke 1., 2. in 3. se bodo dale potom posebne odredbe,
5.	Inozemska živina se ne bode smela prevažati skupaj z domačo, klavna ne skupaj s plemensko.
(i. Za slučaj bolezni in pogina med vožnjo bodo posebne odredbe.
Isto velja za prevažanje na ladjah.
Za ogled klavne živine in mesa se bodo izdali posebni predpisi.
Poginole živali se bodo morale hitro in globoko pokopati ali kemičnim potom uničiti. Zavoljo osebne varnosti se bode izvršilo natančno razkuževanje in čiščenje.
Kužne bolezni.
Posestnik živine je dolžan, če zapazi znamenja kužno bolezni, to takoj naznaniti županstvu in žival na posebnem od drugih živali odločenem prostoru imeli, najbolje v posebnem hlevu. Prostor na katerem je žival stala, dobro očistiti, gnoj spraviti iz hleva in ves prostor, z apnom dobro pobeliti.
Dolžnost okuženje naznaniti veže živinozdravni-.' ke, živinske oglednike in konjedrce, Če sami opazijo sumljiva znamenja bolezni ali ,Če jim kdo o tem naznani. Dolžan je tudi to naznaniti vsal^, ki ima večkrat opraviti Z živino. Predvsem je orožništvo v to poklicano, vsak pa opravičen naznaniti slučaje sumljivih bolezni, če zve za nje.
Osebam, ki naznanijo slučaje kužnih bolezni, lahko politična oblast določi darila od 10 do 50 kron, ako so s tem zavrnili razširjanje kužne bolezni. Okužene ali sumljive živali se ne smejo prepeljavati iz hlevov. V hlevih, kjer so take živali, ne sme prenočevati drugi kot osebe, ki strežejo živjalim. V hlev
sme hoditi gospodar, za strežbo odločene osebe, živinozdravnik in osebe, ki jih gosposka za to odloči. Na to mora paziti gospodar.
Župan mora takoj, ko zve o kužnih boleznih ali o sumljivem bolehanju ali poginu, to naznaniti okrajnemu glavarstvu. Dolžan je vse potrebno ukreniti, da se bolezen ne razširja. Župani bodo imeli po novi postavi nekaj Širji delokrog in nekaj več opravila.
Bolezen preiskuje okrajni živinozdravnik, ki pokliče župana ali kakega občinskega svetovalca. Posestniku je prosto poklicati k ogledovanju svojega ži-vinozdravnika. Ako se izkaže, da je naznanjena bolezen nalezljiva kužna bolezen, potem obvesti politična oblast o tem tudi sosedne občine, da glede razširjanja bolezni potrebno ukrenejo.
Živinozdravnik napravi zapisnik sumljivih živali, jih tudi zaznamuje in jih sme sam živinozdravnik zdraviti. Za nadzorstvo in razkuževanje odloči živinozdravnik gotove osebe. V okuženih krajih se vršijo večkratna pregledovanja živine, ki jih določi politična oblast. Kako se postopa pri raznih kužnih boleznih, za to bo v novi postavi še za vsako bolezen posebej naznanjeno.
Odškodnina.
Važna bo za živinorejce nova postava glede odškodnine. Po sedanji postavi se dobi odškodnina le za živali! ki so bile kot sumljive pobite in za zdrave spoznane. Po novi postavi bo pa pravica do odškodnine zelo razširjena.
Država plača odškodnino:
1.	Za prežvekovalce in kopitarje, ako so bili na ukaz politične oblasti umorjeni, Če so bili tudi bolnim spoznani;
2.	za prežvekovalce, kopitarje in prašiče, če so vsled oblastvenega cepljenja poginoli, in
3.	za stvari, razun gnoja, če so bile uničene vsled razkuževanja.
Za živinorejce je ta odredba važna, ker bodo brez skrbi, da vsled živinskih bolezni ne bodo oškodovani. iTreba bo torej samo paziti, da bodo vsak slučaj bolezni pri živini, če je tudi le sumljiv, takoj naznanili županu, če so orožniki bližje, lahko orožnikom ali živinozdravniku. To bo pa dobro naznaniti v, navzočnosti prič, da se ne bo pozabilo, kajti znano je, da velja pred sodnijo izpoved orožnika, ne živinorejca-
Kako visoka bode po novi postavi odškodnina?.
PODLISTEK.
V časnik.
Humoreska, prerel It. Vuk.
„Ljubi moj Kari, čas bi že bil, da zapustiš to razvajeno in razposajena fantovsko življenje ter si poiščeš primerno nevesto. Prekoračil si že trideset let; tvoja služba kot ministrski uradnik že zadostuje, da dobiš dekle. Midva z očetom Še ti zraven tega dava tudi nekaj, da bosta lahko udobno živela, saj veš, da si ti edini dedič najinega, ne majhnega premoženja, Odloči se torej, ljubi Kari, ker zelo hitro, da prehitro zginejo zlata mladostna leta. Starost pride, skoro bi rekla, kar čez noč; in z njo vred kolikor toliko sitnosti in druge take neprijetnosti, ki je pripisujejo starosti. In navadni) se te prikažejo pri moških prej, kakor pri ženskah."
Tako je govorila mati, gospa Karolina Potočnik, svojemu sinu Karolu: oče med tem vstane in pogleda zasmehljivo svojo soprogo po strani.
Mati nadaljuje: „V starosti potrebuje — mož bolj kakor ženskia — nekoga, da ga neguje in oskrbuje. Kdo drugi skrbi za moža. bolj brez vsake sebičnosti in z ljubeznijo, kakor žena?! .Torej Kari, odloči se l Skrb' za tebe, ti edino, ljubo dete, me sili do tega, do te prošnje.*1
Kari je bil pri tem ganjen. Saj so bile te prošnje'izrečene iz ¡ljubezni in skrbi :za njega. Ce se pa oženi, vpreže se v jarem, ki mu iafcije vse veselje do prostosti in do življenja. Kari je nervozno bobnal po mizi ter sedaj pa sedaj na lahno zažvižgal. Nazadnje
se dvigne in premeri parkrat z dolgimi koraki sobo in reče:
„Ljuba mati, pusti me! Dovolj sem star, da vem, kako mi je boljše, V ta trd jarem se ne dam uprezati
—	— —" Pri tem je gledal pomenljivo na svojega očeta, ki je sedel pri mizi,, ter nadaljuje: „— nočem, da bi me kdo potem opazoval in pazil, kedfej pridem zvečer domov, ter si dal zapovedovati, koliko smodk smem kaditi, ali če še sploh smem kajditi, da bi pri tem kje lepega pohištva ne onesnažil. Nočem, da —"
Oče pogleda zadovoljno sina in po strani svojo soprogo ter z ironičnim nasmehom reče:
„Vse res, Kari. Vendar se navzlic temu moraš oženiti. Glej, ti lahko izvoliš po svojem srcu. Ti si — jaz znam, akoravno sem ¡tvoj oče — krasen iant. Ljudje govore, da si zelo meni podoben in —"
„Oho!" pretrga mati besedo, „ali nima Kari mojih oči? Ali nima morebiti mojega nosa? Ali nima Kari mojih lepih, bujnih las! Ali nima Kari bisernih zob —"
„Kakor si je ti v mladosti imela," reče oče: „da, da, saj rečem, jaz sem popolnoma tvojih misli. Vse ima od tebe, naj še i sla one brteee pod nosom od tebe ! Ljudje se mi pač bolj prilizujejo, kakor zaslužim
—	saj vem — pa pustimo to t Kari je — tako ali tako — mož, ki latfko^voli med dekleti, kakor noben drugi." In obrnjen k sinu nadaljuje: „¡Torej se lahko odločiš, Kari? Govori!" -rt
„Pustite me nekaj časa pri miru!" odvrne sin, „Vzamita mi dedščino, ali oženiti «se nočem! — Kako lahko je, da se kupi mačko y žaklju in celo Življenje se mora bridko pokoriti. K temu moram pripomniti — če se enkrat mislim oženiti, ako, rečem! potem moram (tebitl dekifi -h p r v i č: Stara naj-
manj dvajset let. Ne sme pa imeti nič premoženja, ker gospodar v hiši hočem biti jaz. Žena me mora pustiti delati, kar boin hotel, bodisi v hiši ali zunaj. — Jaz že sam vem, kaj naj delažm. Drugič: Mora biti uljudma in najgorša izmed vseh zemeljskih žensk ter da ne bo hodila za menoj in me iskala po gostilnah. Tretjič:"
„No, Kari", mu pade oče v besedo, „to so zelo lahko izpeljive želje; torej tretjič?"
„In tretjič", nadaljuje Kari, „mora — ali, kakor rečeno, jaz se ne bom ženil. Cemu se o tem pogovarjati in naštevati lastnosti, ki so kakor lata morgana . . . Bodite zdravi, moram k naši seji — seveda" pogleda na svojo uro „že je ob Šestih." Kari vzame palioo in klobuk in gre. /	......
„Imate danes uradno sejo?" vpraša, oče odha? jajočega.
„Ne, pač pa sejo in razmptrivanje o potrjenih pravilih našega fantovskega kluba, ki smo ai ga postavili. Jaz sem njega predsednik. Doflžnpst je, se nikdar oženiti. Znamenje je šopek z deteljico. Kdor prelomi naše postave, se mu prevleče zeleno pero deteljice s črnim papirom v dokaz, da se je dal premotiti od tistih vrst ljudi, katere imenujemo ženske!", In pri tem odide. i : r :
u

„Si slišal, stari? Fantovski klub in on,predsednik. Potem še pa pravi, da so-ženske, neka vrsta ljudi — o ti moj! — iu sedaj gta naj oženiva?\?<a .!<„ i	„VeS kaj, Simon", nadaljuje Živahno soproga.
Vsekako poskusiva!C e nič ne koristi,,;tui^i pe škoduje! Vsedi se k pisalni mizi in pifii^fcaj ti -narekujem." Soprog uboga. :-:r: '	V : ,> v
„Piši neslednje naznanilo v»ijSn«vn>k nSkierfia".:i
Za prežvekovalce in kopitarje, ki se umorijo ;vsled oblastvenega ukaza in so za zdrave spoznani, ali če poginejo vsled oblastveno ukazanega cepljenja in za stvari, ki se uničijo pri razkuževanju, plača država celo .vrednost.
Za živali, ki se jih pri raztelesenju spozna bolnim, plača država pri ¡kugi na gobcu in parkljih štiri petine navadne cene, pri drugih boleznih pa polovico navadne vrednosti, le pri vraničnem prisadu za govedi in konje dovoli poljedelsko ministrstvo podporo do polovice navadne vrednosti. Vrednost živali ceni komisija dveh zapriseženih cenilcev in enega organa politične oblasti.
Za p r a S i č e, ki se morajo zaklati ali poginejo vsled cepljenja, ki ga je odredila oblast, bo sledeča odškodnina:
a)	za klavne prašiče 95 odstotkov povprečne tržne cene za čisto vago, kaktoršna je bila v preteče-nem mesecu v glavnem mestu;
b)	za prašiče za rejo plača ceno, kakoršno določi četrtletno polit čna oblast v sporazumu s kmetijskimi korporacijami z oziram na starost in pleme;
c)	za plemenske prašiče pa po določilu pod lit. b) z 25 odstotnim dodatkom na omenjeno ceno.
V katero vrsto spadajo prašiči, določi vodja komisije.
Za vsled kuge zaklane ali poginole prašiče bode plačala država le polovico vrednosti.
So pa tudi slučaji, v katerih država ne plača zgoraj navedene odškodnine, ampak samo en del.
Ti so:
Če je gospodar ali njegov namestnik opustil predpisano naznanilo o sumu ali začetku kužne bolezni.
Ce je isti s tem, da je vedoma bolno ali sumljivo žival postavil v svoj hlev, zakrivil razširjanje kužne bolezni. Ce posestnik opusti priložnost, da ne da svojo žival proti bolezni cepiti, kedar to dežela ali država podpira ali priporoča. Ako je bila. žival bolna prepeljana iz dežel, ki jih ta postava ne zadene.
Če se posestnik preveč pregreši zoper živino-zdravniško-policijske predpise, se lahko zgodi, da ne dobi nobene odškodnine ali podpore, ampak kazen. Treba bode torej natanko paziti, da se bodo živinorejci ravnali po predpisih postave, ker le s tem bode dosežen namen nove postave.
Kužne bolezni, ki se bodo morale naznaniti, so:
1.	Kuga na gobcu in parkljih.
2.	Vranični prisad, divja in goveja kuga.
3.	Pljučna kuga goved.
4.	Smrkavost.
5.	Koze pri ovcah.
6.	Francozi pri konjih in govedih.
"•■i 7, Garje pri konjih, oslih, mulah, ovcah in kozah.
8. Steklina.
8. Svinjska kuga.
10.	Rdečica prašičev.
11.	Kolera in kuga pri perutnini.
12.	Pl.juČna j etika pri govedih v nekaterih slučajih.
Politični ogled.
— Državni zbor. V pondeljek in torek, dne 18. in 19. t. m. je zboroval odsek za spremembo opravil-nika. Slovensko stališče je izrazil dr. Korošec. Slovenski narod sam za se ne more imeti v državnem
zboru mnogoštevilnega zastopstva, ker mu je število poslancev po volilnem redu že y naprej določeno. Vslecl tega je treba varovati prosto gibanje majhnih strank, osobito če zastopajp cel narod. Nadalje se moramo vprašati v sedanjem trenotku, za kako parlamentarno večino naj postavimo opravilnik? Nikdar tega ne bodemo mogli dovoliti večini, ki bi bila nam Slovencem sovražna. Vsled tega bodo slovenski zastopniki v odseku sodelovali pri spremembi opravil-nika, kakor ga zahtevajo njih težnje, vendar v tem še ni izraženo njihovo stališče v zbornici sami. Dne 20. t. m. se je začel državni zbor. Najjprej pridejo nekateri češki nujni predlogi na vrsto, potem pa slovenski zaradi nemških izgredov v Ptuju, Celju in Mariboru. Izmed štajerskih Slovencev, govori djr. Korošec, da označi stališče Kmečke zveze glede nemških izgredov. Cesar je dne 20. sprejel nove podpredsednike državnega zbora, med njimi Slovenca Pogačnika.
—	ATsebina avstrijsko-turške pogodbe. Avstrij-sko-turška pogodba, ki jo je podpisal turški ministrski svet, vsebuje sledeče: 1. Utrditev avstrijsko-tur-škega prijateljstva. 2. Turčija se odpove svoji suveren iieti v Bosni. 3. Avstrija vrne Sandžak. 4. Avstrija dovoli povišanje turške carine od 11 na 15%. 5. Avstrija zagotavlja, da varujte v Bosni vsa veroizpo-vedanja enako, vsem da svobodo kulta, svobodo občevanja s pristojno cerkveno oblastjo in popolne državljanske pravice. 6. Avstrija privoli pogojno v izpre-mehibo svoje konzularne sodne oblasti in poštnega prometa. 7. Plača 54% mil. kron.
—	Kranjski deželni zbor je dne 10. t m. končal zasedanje. Zbornica je stala pod dvojnim velikim utisoin; pod utisom krepkega in za ljudske težnje skr-bečega zastopa kaioliško-naradnih poslancev, kakor tudi pod utisom predsednikove izjave, da je ljubljanski župan Hribar zahteval vojaštvo nad svoje slovenske someščane.
—	Hribar m Schwarz. Cela slovenska javnost se je z opravičeno jezo obračala proti kranjskemu deželnemu predsedniku Schwarzu, katerega je krivila, da je povodom ljubljanskih izgredov poklical na pomoč vojaštvo, vsled česar je prišlo dne 20. septembra do prelivanja nedolžne slovenske krvi. Liberalni poslanci v kranjskem deželnem zborur so Schwarzu ob otvoritvi deželnega zbora zalučali hudo očitanje v obraz: „Morilec." Sedaj pa se je izkazalo, da je ljubljanski župan Hribar zahteval od Schwarza, naj pokliče vojaStvo, in da je Schwarz le na njegovo za-htevarije res dal poklicati vojaštvo. Deželni predsednik kranjski je to izpovedal na podlagi aktov. S tem je položaj spremenjen. Velik del slovenske ogorčenosti zasluži torej tudi ljubljanski župan in načelnik liberalne stranke, Hribar. Naravnost skrajno nepošteno pa je, da celjski liberalni dnevnik vsled tega odkritja napada dr. Susterišiča, ki je Schwarzovo izjavo v svojem govoru le omenil, ne pa Hribarja, ki ima neodpustljivo dejanje na svoji narodni vesti. Ce hočejo liberalci vsako nelepo dejanje, in če je tudi še tako vnebovpijoče, na svojih pristaših prikriti, potem si bodo vzgojili ljudi, ki bodo najhujša šiba božja ne samo za nje, ampak za slovenski narod sploh. Slišijo se govorice, da mislijo v tej zadevi ljubljanski liberalci poŠteneje nego njih štajjerski somišljeniki fr zahtevajo, da Hribar kot župan odstopi.
—	Kaj bo z vojsko? Srbi so vsled tega, da sta se Avstrija in Turčija sporazumeli, silno potrti. Ravno Turčija, od katere so v prvi vrsti pričakovali v morebitni vojski proti Avstriji pomoči, je sedaj izločena iz vrst naših nasprotnikov. Kljub temu pa še nočejo mirovati. Srbija si je nabavila silno mnogo orožja in drugih vojskinik potrebščin in s tem poka-
zala, da hoče tudi zanaprej ostati Avstriji sovražna,. Ravnokar poročajo listi, da delajo Srbi priprave, da spustijo v zrak velik most blizu Belgrada, ki služi mednarodnemu prometu. Velikanske množine dinamita so baje naložili ob Savi pri Zemlinu in Belgradn. da lahko vsak trenotek spustijo most v zrak. Av^tro-ogrski poslanik groi Forgach je že tudi vsled tega svaril srbsko vlado, češ, da to nasprotuje mednarodnemu pravu, Srbija se je opravičila s tem, da sta jo dva zastopnika evropskih \elevlasti opozorila, da. nameravajo avstro-ogrske čete Srbijo napasti. Vojska še torej vedno ni izključena.
Srbska vlada hoče še enkrat ;v posebnem pismu velevlastem pojasniti svoje stališče. Zahteva mali del zemlje, ki je potreben za teritorijalno (zemeljsko) skupnost Črne gore in Srbije, kar se naj stori v obliki regulacije meje. V pismu o aneksiji Bosne in Hercegovine ne bo govora.
M&ia politična neznani!«.
Dne 15. januarja: Na Dnunaju so imeli Cehi protestno zborovanje proti predlogu nižjeavstrii-skega deželnega poslanca Asmanna, da bodi na vseh javnih šolali na Nižjeavstrijskem učni jezik izključno nemški. — Proti Nemcem v Pragi. Pri zborovanju poročevalcev praškega magistrata so sklenili, da nabavi Praga potrebne stvari le pri čeških tvrdkah. — Rusija namerava ustanoviti v Carigradu rusko banko. — Bančna pogajanja med Avstrijo in Ogrsko se bodo začela najbrž 20. t. m. — Italijansko vseučilišče se bo, kakor se govori v parlamentarnih krogih, ustanovilo na Dunaju.
Dne 16. januarja: Turška Vlada je izdala uradne naredbe, da bodo mogle avstrijske ladje v turških lukah neovirano nakladati in razkladati. Pričakuje se tako konec bojkota. — V Kuri na Turškem je prišlo pri nekih volitvah med orožništvom in prebivalstvom do hudega spora, pri katerem je bUo več oseb, med njimi trije častniki, umorjenih. — Francoski ministrski svet je načeloma pritrdil odpravi javnega usmrčenja. — Na Portugalskem so hudi nemiri. Bati se je, da se proglasi Portugalska za republiko.
Dne 17. januarja: Bojkot proti avstrijskemu blagu še ni ponehal, ker je bojkotni odbor sklenil, da, bojkbt opusti še-le tedaj, ko bo turško-avstrij-ska pogodba podpisana in od parlamenta odobrena.
Ministrski predsednik baron Bienertli je včeraj vladarju v daljši avdijenci poročal o notranjepolitičnem položaju in o pripravah za češko-nemšiko sporazum-Ijenje. — Ogrski ministrski predsednik "VVeckerle se je včeraj posvetoval z našim zunanjim ministrom Aehrenthalom o vojaških zadevah. — Podpredsednik praškega poštnega ravnateljstva Nemec Svoboda, ki ni hotel izvršiti naredb o ureditvi jezikovnega vprašanja pri praških poštah, je nemudoma nastopil dopust in je bil včeraj od trg. ministrstva suspendiran (od službe odstavljen).
Dne 18. januar j a: V češkem Narodnem domu na Dunaju se je vrfeil včeraj shod dunajskih Čehov proti znanemu Axmannovemu predlogu v deželnem zboru. Zborovaloi so zagrozili, da v slučaju sankcioniranja te predloge izbruhne stavka SS.OOfr čeških šolskih otrok na Nižje Avstrijskem. — Danes se je zopet pričelo zasedanje ogrskega državnega zbora. — Nemškim buršom v Pragi se je včeraj zopet vzljubilo batin. Sli so s svojimi čepicami in frank-furtarskimi trakovi „bumlat" in izzivat na Pri kope. Dasi jih je branila policija in žandarmerija, jih je \ bilo vendar nekaj pošteno tepenih. — Turški bojkotni odbor je v daljši seji sklenil bojkot proti avstrijskim
„Tridesetletni, lep mož, uradnik z velikim zasebnim premoženjem, išče za zakonsko tovarišico deklico, staro najmanj dvajset let. Ni ji treba nobenega premoženja, pač pa mora biti n a j g o r Š a izmed žensk. Posebno ta lastnost 'se mora upoštevati! Fotografije in pisma se naj pošiljajo podnaslovom Kari, poste restante."
Ko je bilo to naznanilo pisano, ukaže soproga: »,Tako! Idi v upravništvo „Štajerca" in daj trikrat inserirati. Radovedna sem, katera in koliko se jih javi. Znabiti se Karolu le katera dopade; ako ne — no, potem to tudi ne škoduje."
Soprog ide in ukaže trikrat to naznanilo inserirati.
Za osem dni se poda mati Karola, gospa Karo-lina Potočnik, sama na pošto, da vzame pisma in fotografije. Za ta namen vzame seboj velik kovček, da spravi vsa pisma. Kako se je pa začudila gospa Potočnik, ko je dobila samo eno pismo pod naslovom Karli.
Z glavo majaje se napoti domov. Kari je ravno z očetom kadil, ko mati vstopi.
„Veš, Kari, kaj sva z očetom poskusila," začne, *da ti poiščeva nevesto in soprogo po tvojem okusu in želji? Ali — tfu, tlu, — prešmentano kadenje! Vso mi bosta zamazala, pohištvo, bele zastore, vse! . . ."
„2e vem", odvrne smeje sin; „oče mi je že povedal o tem — oprostita ta izraz — o vajinem zvitem in nelepem načrtu! Tisoče, desettisoče se jih bo javilo, ki nimajo premoženja in so še mlajše, kakor dvajset let. To je razumljivo samoobsebi. Tisoče, deset-tisofce se jih javi. ki lw>do še celo rekle, da so lepe, tfa so uajgorSe; aH kako naj iim .verjamem? Kako
se naj o tem prepričam? Kakor veste, sem jaz poseben človek, nikakor pa ne sovražnik žensk, pač pa nesrečnega zakona, ker je ženska vsakemu najhujša nadloga. Na vse križe, ki jih mora mož nositi, se še vsede zraven ženska nadloga, in ubogi mož — ?! Rečem pa vam, da mora biti moja ženska najgorša. Niti najmanjše napake ne sme imeti. ,laz sem že enkrat takšen — drugi pokažem takoj hrbet. Ali ni to značajno, da se zal.leva lepotica brez denarja, in poleni grda z mamonom?! Tako je vse v harmoniji. Oprostita mi torej in ne delajta me nesrečnega!"
„Ti si in boš ostal trmoglavnež!" reče mati.
„Tudi to ima od tebe!" zamrmra oče vmes.
„Kljub temu hočemo videti!" reče gospa Potočnikova in vzame iz kovčeka pismo ter ga odpre in bere:
„Stara sem 19 let, brez denarja." —
„Vse to verujem do besede!" reče sin. „Ce je najlepša? Stavim glavo, da bo rekla, da!"
Mati bere dalje: „Drugo lastnost, ki se zahteva, pa sodite po fotografiji."
„Ali", vrisne Kari, „sedaj pride, da je najgor-ša! Videli jo bodemo najbrže s kuhajnico ali pa pri šivalnem stroju. Znabiti celo S Častno diplomo, kot doktorica filozofije! Pokažite!"
„Tu je slika", vzklikne oče, ki je odvil iotogra-lijo ...
„Naj vidim", se šali Kari in prime za fotografijo. Samo en pogled in udarec z roko:
„No to imate! Kako se pa vam dopade ta grba-sta, pikasta, kakor trska suha postava brez las, ta izvržek žensk?! Izvrstno ste se blamirali, ha, ha!"
Osuplost starlšev je bila velika.
Oče vstane, poišče dotično številko „Štajerca" in bare:
Tridesetletni, lep mož, visok uradnik z velikim privatnim premoženjem išče za zakonsko tovarišico deklico, staro najmanje dvajset let. Ni ji treba nobenega premoženja, pač pa mora biti n a j -g r š a. Posebno ta lastnost —"
„Najgorša sen; ti diktirala, oec!" vzklikne mati jezno. „Ti stari tepec ti — ti — oh, Bog .. . .!"
„Tukaj vam jo „tiskarski Škrat" prav lopo bla-mažo napravil!" se smej« Kari. „Dobili ste zasluženo plačilo za to, da me silite pod jarem nežne, pa vendar železne roke — prav dobro tako! Tn le ena edina najgrša se je javila?! Cndno. Da, ako bi ženskega samoljubja ne bilo, In se jih pač tisoče javilo. Seveda, dobiti moža bogatoga, to ni kar si bodi. Nobena bi pač ne bila rada najgrša. Čudim se le, da je le ena še vsekako spoznala, da je grda — bahahak Kakor rečeno, prav dobro, izvrstno! Ti presneti ..tiskarski škrat", ti — najgrša mesto najgorša!"
Mati je celi čar delate. kakor jesih kisel obraz.
Oče si ni veliko dal iz tega, mogoče čisto nič.
„Kaj bi vi k temu rekli?" vpraša prisiljeno resnobno Kari ..če vzamem ta edini biser, Id ste mi ga privabili 2ja ženo in ga pripeljani v va£o hišo? .... Ali ne, tega gorja in sramote vam nočem na-j kopati! . . . Tako, ljubi stariši. bodite zdravi, sedaj grem!" Tako se je poslovil sin smejaje in vzel j pismo, fotografijo in Časnik seboj. „To bo danes smeh v našem „fantovskem klubu" — hahaha!"
Kakor rečeno, smejali smo se potem res. ko nam je Kari to jx>kazal, da smo se držali za trebuhe. Da sem bil tudi jaz zraven pri klubu, tega mi ni treba praviti. Vendar, Žalibog, sein jaz prvi, da so mi moje peresoe s Črnim prev'Mdi. genske so pač .'. . p«, rajše molčimo. Kateri si» že ocenjeni itak veste, drugi pa naj skusijo. Zdi.)* d
ladjam in blagu končati, ker je Turčija od Avstrije dobila popolno zadoščenje. — Zapisnik glede na sporazum med Avstrijo in Turčijo je dogotovljen. — Proti črnogorskemu knezu Nikiti se je pojaviilo močno gibanje. Bati se je nemirov.
Dne 19. januarja: Tirolski deželni zbor je odgoden radi obstrukcije italijanskih poslancev proti predlogi, tičoči se učiteljskih plač. — Ceštko-nemšfce konference (zborovanja) se prično 26. t. m. Vabljena sta tudi bivša ministra Pacak in Prade. — Cesar bo od $5. do 28. K. m. v Budimpešti, kjer bo delil splošne avdijence. — Včeraj se je vršil na Dunaju ministrski svet, v katerem je bilo sklenjeno predložiti državnemu zboru predlogo o laškem pravnem vseučiliščnem oddelku. — Srbsko ministrstvo je v soboto, ko se je sešla skupščina, podalo kralju ostavko.
Razne novice.
*	Duhov : ke vesti. C. g. Jakob Rauter, župnik v Pilštanju, so je moral podati v Gradec k usmiljenim bratom, ker se mu je vnel slepič. Kakor zvemo, je operacijo srečno prestal. Sicer pa se priporoča so-braiom v molitev. — Veleč. g. Franc Bratušek, pro-vizor v Svetinjah, je imenovan za župnika.
*	Razpisano je mesto učiteljice na 4 razredni ljudski šoli na Ptujski gori. Prošnje do 10. februarja tega leta.
Razpisano mesto. Pri jetnišn ei okrožnega sodišča v Celju je oddati mesto upravitelja v IX., oziroma kontrolorja v X. činovnem razredu. Prošnje je vlagati do 24. januarja 1903. pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celju.
*	Vsak vojaškotaksni obveznik se ima tekom meseca januarja vsakega leta zglasiti pri županstvu, kjer ima svoje navadno ali stalno bivališče. Ta zgla-sitev se lahko opravi ob navadnih uradnih urah ust-meno ali pa pismeno z uporabo predpisanega zglasil-nega obrazca. Kdor zglasitev opusti ali se prepozno zglasi, se kaznuje z globo do 50 kron, v slučaju neizterljivosti pa z zaporom do pet dni.
*	Paaite na trgovce! Svoje somišljenike prosimo, da nam poročajo o vseh onih slovenskih trgovcih in obrtnikih, ki smatrajo za svojo glavno nalogo, boriti se proti naši kmečki stranki, a podpirati liberalno stranko in časopisje. Kdor in>a kak liberalni list, jp podpiratelj liberalne stranke, ravno tako, kdor podpira liberalne liste z inseriranjem. Naši ljudje vedo, kako jim je proti takim ljudem postopati. V krogih kmečke stranke se resno misli, da bi se ustvarila organizacija katoliško-narodnih trgovcev in obrtnikov! Z veseljem pozdravljamo to misel! Svoje somišljenike med trgovci in obrtniki bo stranka in naše časopisje pošteno podpirala.
*	Socialni tečaj v Ptuju. Na občno željo naših somišljenikov v ptujskem okraju Je S. K. S. Z. sklenila v, Ptuju priredili socialni tečaj 25. in 26. januarja. Povsod, koder so se dosedaj taki tečaji vršili, so bili častno obiskani in so pustili tudi pri vseh udeležencih najboljše vtise.* Na teh tečajih se podučno razpravlja o važnih vprašanjih» o katerih mora dandanašnji podučen bitit;vsak, v javnosti delujoč mož in mladenič. Na socialnem tečaju v Ptuju se bo razpravljalo o predmetih: Krščanski socializem, nasprotniki krščanskega socializma, občina in okrajni za-stop, deželni in državni zbor, o društvih, kmečko vprašanje, zadružništvo, narodno vprašanje, časnikarstvo, agitaicija. in še o več drugih, za naše mladeniče tako važnih predmetih. Z ozirom na lepi namen je želeti, da se tega tečaja, ki se začne v pon-deljek, dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih ptujske Čitalnice, udeleži veliko mož in mladeničev. Za hrano in prenočišče je preskrbljeno.
*	Delpin odklonil. Celje je ponudilo en deželno-zborski jata »dat ormoškemu odvetniku dr. Delpinu. Ta je pa kandidaturo odklonil z razlogom, da kot predsednik spddnještajej-skega narodnega sveta mora skrbeti za slogo med Nemci in se vsled tega ne more spuščati v volilni boj,
*	Vseslovenski kmečki shod v Ljubljani se vrši dne 31. januarja v veliki dvorani hotela „Union" ob 9. uri dopoldne s sledečim vsporedom: 1-. Starostno zavarovanje. Govori državni in deželni poslanec dr. Krek. Soporočevalca k temu važnemu načrtu sta poslanec Povše in obrtnik Kregar/ 2. Vzajemno delovanje kmečkih zvez. Poroča deželni poslanec Man-delj; soporočevalec načelnik „Kmečke Zveze" za Kamnik, Valentin Benkovič. 3. Poselsko vprašanje. Poroča državni in deželni poslanec dr. Krek. Spored shoda je velezanimiv, zato se ga naj kmetje in obrtniki obilnoštevilno vdeležijo. Ta prvi vseslovenski kmečki shod je: važen in koristen, posebno zato. ker se bo na njem prvič razpravljalo o za kmeta najbolj perečem vprašanju: starostno zavarovanje. Že samo ia točka zasluži, da se vsak kmetovalec tftea važnega shoda udeleži. Kot druga točka, dnevnega reda je : Vzajemno delovanje K. Z. Naše K, Z. se morajo po^ iiviti in zato ¡je potrebno, da se o tem vprašanju podrobneje razpravlja. Na vzporedu je kot tretja točfca: poselsko vprašanje. Ta vprašanja so danes najvarnejša za ves kmečki stan. Zatp. pa vabftmo še enkrat vee naSe .somišljenike, da se tega važnega shoda v obilnem Številu udeležijo.
• . * Kini *av*di za slepe in gluhoneme otroke. ¿Naučno ministrstvo Je dalo napraviti Ukaz vseh av-
strijskih zavodov za slepce in gluhoneme, v katerih se podučujejo slepci in gluhonemi v, posameznih strokah. Ta izkaz je dobiti za 20 h v. c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju.
*	C. ki. kmetijska družba za Štajersko ima svoj občni zbor dne 17. in 18. marca v, Gradcu.
*	Kdo jje klical vojaštvo nad slovenske žrtve v Ljubljani? Ljubljanski „Slovenec' piše o tem vprašanju med drugim sledeče: Da ni bilo poskrbljeno za varnost dne 18. septembra po protestnem shodu, na katerem sta govorila dr. .Oražen in dr. Triller, je prišlo od tega, ker je njemu župan Hribar odločno trdil, da bo sam vzdržal red s svojimi policaji. To pa ni bilo res. Drugi dan, 19. septembra, je pa ž u p a n H r i b a r, s p o z n a v š i svojo onemoglost sam prosil deželnega predsednika, naj naredji vojaštvo red. Deželni predsednik se torej glede obeh očitkov, ki mu jih delajfo — Nemci mu namreč očitajo, da jih je premalo varoval, Slovenci pa mu očitajo, da je vojake nad nje poslal - glede obeh očitkov se torej zagovarja baron Schwarz s tem, da se je ravnal po svetu, oziroma po prošnji županovi. Da je vojaštvo streljalo, je pa stvar poveljnikova, ki ima vso odgovornost za vojaštvo. — Odkritje, daje ž u p a a Hir i b a i prosil Za v o j a š!k o asistenco, je zbudilo veliko senzacijo (pozornost), kajti doslej se je ravno nasprotno govorilo in pisalo in tudi izjave Hribarjeve so protislovne ste m. Nekdo ni resnice govoril! — In dalje : Brez dvorna je bil župan Hribar neposredni vzrok, da je deželna vlada storila osodepolno pomoto. Župan, ki kliče vojaštvo nad Svoje volilce! Župan, ki sam obupa nad svojo oblastjo. Hribar je načelnik narod-no-napredne stranke, ki je priredila demonstracije, m ravno tista oseba kot župan kliče bajonete in puške nad demonstrante! To je nečuveno. Istina je, da tako ne sme postopati nikdar noben župan! Hribar se je umaknil nekam, da ga hi videti. Gotovo je pričakoval, da pride njegovo postopanje v, deželni zbornici v razgovor. A to ga ne odveže, d<a mora, kot župan dati moški odgovor o svojem ravnanju tisti nesrečni dan, ko je, kakor je trdil včeraj (15. t. m.) baron Schwarz, od njega poklicano nemško vojaštvo po Ljubljani prelivalo slovensko kri !
*	Ali je župan Hribar zahteval vojaško asistenco? To vprašanje stoji, kakor piše „Slovenec", sedaj v ospredju ljubljanskega javnega mnenja. Odločna trditev barona Schwarza, da je župan dne 1,9. sept. t. 1. izrazil željo po vojaški asistenci, je bila tako točna, pronašaaia s tako sigurnostjo, da ima na sebi znak verjetnosti. Vse zdaj čaka z napeto pozornostjo na županov odgovor. Želimo, da naj bo tudi ta odgovor jasen in točen, kakor je bila jasna in točna Schwarzova trditev. Ce jje župan vojaško asistenco res zahteval, naj to odkritosrčno prizna.
*	Sedaj vemo. Iz Ljubljane še izvemo: Župan Hribar je hujskal liberalno stranko, da dejansko napade kranjskega predsednika Svarqa ob otvoritvi deželnega zbora. Vsied dejanskih napadov na vlädine-ga zastopnika bi bil deželni zbor ¡zaključen in raz-puščen. Hribar je hotel na ta način preprečiti, da bi Svaro povedal, na čigavo zahtevo je poklical vojaštvo. Hribar je še pri svojem zahtevanju po vojaštvu tudi to dostavil, da bodo dne 19. sept. delavci dobili plačo, vsled koje si bodo lahko privoščili pijačo in torej še bolj burno nastopili. Slovenski liberalizem ima res čudne pristaše.
*	Komedijo igra „Štajerc" že v dveh številkah ter celo prostodušno laže, da je Pišek glasoval za srbsko pogodbo. Nam se gabi, prerekati se s tako nesramnimi lažnjivci! Pišek je glasoval kakor dr. Benkovič, dr. Korošec in Roškar proti pogodbi.
*	Pred lastnim pragom naj pometa „Narodni List", kadar govori o glasovanju glede srbske pogodbe. Napada namreč kranjske posflanice, ker se ne kateri niso udeležili glasovanja o tem predmetu. V. svoji nepoštenosti pa zamolči, da je od njegovih liberalnih poslancev samo eden glasoval proti, eden je manjkal, dva pa sta glasovala za pogodbo. Izmed štajerskih liberalcev je manjkal Ježovnik, torej polovica štajerske liberalne stranke v državnem zboru. Mi bi tega ne omenjali, toda celjski poštenjakoviči so nas prisilili, da. smo zopet pogledali seznam glasujo-čih ter svetu povedali resnico!
*	Liberalna stranka obeta po sedanjem voditelju, odvetniškem koncipijentu dr. Božiču, ¡svojim pristašem med učiteljstvom zvišanje plač. Radovedni smo, s kako navdušenostjo so „neodvisni" kmetje pozdravili dr. Božičevo izjavo, ki Še vedno ne uvidijo, kako so Idmetje v liberalni stramki predpreg|a za koristi drugih stanov?
*	Dika liberalcev je bil ljubljanski župan Hribar, o kojem sedaj vemo, da je zahteval vojaštvo nad svoje someščane, ki je potem v istini na nje streljalo kot na zajce. Liberalci so dali narediti žalni kolek kot spomin na 20. septembra, kbjega dne je od Hribarja zaželjeno vojaštvo vstrelilo 2 Slovenca in jih 8 nevarno ranilo. Ta žalni kolek nas spominji .sedaj tu di, v kako žalostno usodo nas zamorejo zapeljati slovenski liberalci!
*	JV»lovanje nemškega „Schulvereina". Nemški „Schulverein" je ravnokar obelodanil statistiko, svojega delovanja v letu 1907.' Iz te statistike razvidimo, s kako železno vztrajnostjo je deloval „Schulverein" za poncm^enje slovenske dece. Vzemimo samo Šta-
jerska Na Štajerskem je „Schulverein" zdrževal 5 šol (Sevnica, Slatina, Šoštanj, Velenje In Hrastnik), podpiral pa 8 šol (Brezno, Pragersko, Rogatec, Vitanje, Ljutomer, Slov. Bistrica, Vojnik in Laški trg). Nanovo se je ustanovila šola v Št. Lenartu v Slov. goricah. Zdrževana otroška vrtca sta bila v Ormožu in Slov. Bistrici, podpirani so bili v Brežicah, Maren-bergu, Slov. Gradcu in Velenju. Nadalje je „Schulverein" podpiral industrijsko šolo v Raizvainju pri Mariboru, „Studentenheima" v Celju in Ptuju, plačeval je nagrado za verouk v Št. Ilju ter podpiral — deželno vinorejsko šolo v Mariboru. Judeževo podkupnino je prejemalo 9 učiteljev. — Slovenci se bomo morali čisto drugače poprijeti narodno-obrambnega dela, sicer bo naš lepi južni Štajer v kratkem popolnoma poplavljen s temi ponemčevalnicami, ki imajo namen, poneumniti našo deco.
*	Za obmejne Slovence: Kat. slov. iz.br. društvo v Nazarjih 10 K; Kapelski Mohor jan; 6 K 50 v.
*	Za S. K. S. Z. so darovali: 6. g. župnik Cizej 8 K; dr. Matek
5 K.
*	Za Slovenski droštveni dom v Št. Ilju v .Slov. gor. je daroval klub slovenskih naprednih attademikov loO K. Živeli posnemovalci!
*	Za , Naš dum" na Dunaju so darovali: gene.: Mici Barbič 2 K, M:e.i Smiliš» ' K in M»jik-a Pk' e! 1 K; : Marto Ba)n:k 2 K, Gašpar Košar 1 K. Frančišek Tomaži n 1 K, Albert B-zjak 10 Iv, Križnič Anton 1 K, Jožef Staniča '2 K, Henriir Gobec 1 K in gospa Koženi Kezika 3 K. Odbor „Straže" izrek» vsem n-. jinkrenejo zahvalo in prosi nadaljuih podpor. Danes smo prekoračili že svoto i.Oj K, ki je naložen» varno na obresti.
*	„Rokovnjači1 na Dunaju. Dne 7. febr. priredi slov. kat, izobr. društvo „ocraža- na Uuuaju „Rokofnjaee" ob priliki proslavitve svoje petletnico. Igra s koncertom se vrši v „češkem »ar. doma" XV. Turner-gasre a. Slovenci na Dunaju, vsi na s.id oja pri „Rokovnjičihu 9. febr. v „Češkem Dar toinu"1!
Mariborski okra}.
m Maribor. Tukajšnji odvetnik dr. Ivan Ser-nec ne bo več izvrševal advoklature.
m Umrl je v Mariboru dne 15>. t. m. hišnik Ci-rilove tiskarne Franc Vabič, star 70 let. Ranjka je bil 36 let v službi tiskarne sv. Cirila. Pogreb je bil v nedeljo, dne 17. t. m. Udeležilo se ga je obilo občinstva, saj je bil ranjki vsled svojega lepega znajčaja povsod priljubljen. Trudnemu možu bodi žemljica lahka!
m Karčevina-Leitersberg. V nedeljo 17. t. m. ob 10 uri predpoldan je biJo v izobraževalnem društvu v viničariji hotela Alhvies predavanje g. dr. Verstovšeka o starostnem zavarovanju. Udeležba je bila dobra; pristopilo je k društvu na novo blizo 20 članov. Prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldan vrši se zopet predavanje, ker je izrazila to željo večina navzočih, ki so obetali, da vsak pripelje še ednega seboj. Udeleženci so bih deloma iz Leitersberga, Počehcve, Košaka in Frajdeka; le Karčevina je bila slabo zastopana. Odborniki na delo!
V Radvanjn pri Maribora je izvoljen za župana g, Alojz Lesjak, posestnik i?iotam. Po rodu in govorici Slovenec, politično pa jako hud posilinemec.
m Št. Ilj v Siov. goricah. V nedelj(\, dne 17*< januarja se je vršila v slovenski petrazredni šoli bo-žičnica. Otroci so bili lepo obdarovani s potrebnimi stvarmi. Dobili so nekateri obleklo, obuvalo, učne potrebščine itd. Počastili so nas ob tej priliki s svojo navzočnostjo mnogi odlični gostje in prijatelji uboge dece. Tako smo opazili vlč, g. dr. Medjveda, prof., iz Maribora, ki je imel krasen, v srce segajoč nagovor na mladino in stariše, g. Senekioviča iz Ljubljane kot zastopnika družbe sv. Cirila in Metoda, domačega župana g. Thalerja i. dr. To božičnico, posebno obda-rovanje otrok, je omogočila v prvi vrsti Ciril-Metodp-va družba z.izdatnim darom, potem pa mnogi blagi darovalci in prijatelji naše slovenske mladine, ki so s svojimi darovi pokazali, da imajo srce za ubogo deco. Naša mtladina bo gotovo vsem na ¡veke hvaležna. Omenim naj, da se je našel le en gospod, kateri tudi tokrat, ko se ga je prosilo za kak dar za utogo mladino, ni bil toli možki, da bi mogel brzdati svojo zagrizeno nemškchnacionalno strast; osorno je odklonil prošnjo in ni imel beliča za tako vzvišen dobrodelni namen. Po želji sivolasega in ljudomilega-vladarju se zbirajo po vsej Avstriji skladi za rešitev nesrečne dece, nihče ne kaže tukaj kake zagrizenosti. Le. .ta gospod, z akademično izobrazbo, tam v Stribovcu,:bn se ne more brzdati, čeravno živi od slovenskih gro-šev.
m Št. Ilj v Slov. goricah. Nela Brandst&dter na našem kolodvoru je vreden, da se ga označikot najbolj zagriženo, nestrpno nemško kapaciteto. Proti slovenskim strankam se sila neprijazno obnaša» Oe sliši slovensko besedo pri blagajni, že vzkipi. Skrbelo se bo, da se temu Brandstaidterju Jie bo weč sanjalo, da je on najvišji gospod, in da nam bo moral na slovensko zahtevo dati vožne listke. Ce ne pa naj gre med svoje krofaste Gornještajerce.	^ •
m.Sv. Ropert v Slov. goricah. Tudi v riašem zakotju nismo pozabili, kako velepomenljiv dan je" bil 2. gruden pretočenega leta za celo širno Avstrijo. Ustanovilo se jG v spomin šestdesetletnice vladanja našega milega cesarja vojaško veteransko društvo ter ta dan v p^vič prišlo s krasno novo zastavo ter z godbo na čelu k cerkveni slovesnosti. Obiskali-'so , nas tudi mnogoštevilni gosti — veteranci od Sv.->!An-draža. Novemu društvu želimo rhnoglo 'uspeha,'zlasti pa mu polagamo M' 'sfoe, n$j ne pozabi, da ao- vsi udje — Slovenci! — Dne 3. prosinca t. 1. pa je vršila, po precej dolgem odmpru veselica bralnega društva. Gledališka soba je bila natlačeno polna občin-, stva, ki je' z utripajočim srekri gledalo krasne prizr-' r'e :ig.re ' ;^6žka iz BM". ^ Bftti je res Veselje opa-
zovati naša dekleta — te male angelčke, kakor dorasle — vse krasno oblečene, vse tako izvrstno izvršujoče svoje težke vioge. Upamo, da jih vidimo kmalu zopet na odru. In pa pevci — ti seveda tudi niso zaostali eno pesem za drugo so nam morali še pridjati. Gospodoma vodjema petja in igre vsa čast in hvala, za ta lepi večer! Sliši se ,„izza kulis", da pri rede tudi fanti v kratkem predstavo, a bržčas nekoliko bolj „smešno''. >— Prav lepo, da tekmuje mladina med seboj v takih stvareh; ponosni smo lahko na njo vsi!- — Gočovec.
m Sv. Lenart v Slov. goriuah. Zakaj zahtevajo posili-Nemci novo javno ljudsko nemško šolo. Ali morila za to, da bi se otroci nemščine naučili? Nikakor iie! Njim je le za to, da dobijo par nemških hujskače v več v Št. Lenart in da bi se protestantstvo začelo bolj širiti. Tako so hoteli imeti na Sv. dan popoldne protestantov sko mašo šentlenartski Nemci za svojih par protestantov. Reševat jiii je mislil priti protestantovski pastor Mahnert iz ¡Maribora. Toda v zadnjem trenotku jim nihče ni hotel dati prostorov na razpolago. V. SarnHz jim ni hotel dati prostorov, ker dobro ve, da bi poiem So teh par slovenskih kmetov zgubil, ki k njemu zahajajo. Slednjič je hotel dati občinski zastop prostore na rotovžu protestantom na razpolago, a v zadnjem trenotku se nekdo spomni, da, se Vodo skoro vršile občinske volitve in imožičkar-ji so rekli: „Nikar, če ne še pojdejo pravfr Nemci proti nam in mi propademo potem dvakrat." Torej na enkrat ste že pripravljeni, g. župan? Verjamemo!
m Sv. Lenart v Slov. goricah. Ako bi šentle-narski posili-Nemci imeli resno voljo, da bi se otroci res naučili nemško, potem ne-bi zahtevali nove nepotrebne javne ljudske šole, ampak zahtevali bi raje meščansko šol® ali pa vsaj en razred kmetijske šole, na kateri bi se odrasli otroci v resnici nemščine naučili in mnogo drugega koristnega. Za tako šolo bi bile gotovo vse občine, da, cel okraj, ker taka šola bi res nekaj koristi prinesla in manje bi stala!
m Sv. Lenart v Slov. goricah. Tukajšnji posili-Nemci so jako razburjeni ter se kar od jeze penijo, ker jim je „Slov. Gospodar" obljubil, da bo priobčil svoj čas imena onih, ki so se podpisali za nepotrebno nemško šolo! Prav imate! Toda i objavljanjem teh imen še nekoliko počakajte, da se da onim, ki so bili prisiljeni podpisati, priliko, da prekličejo svoj podpis!
m Sv. Lenart v Slov. goricah. ¡Torej bodo vendar morale vse občine, všolane v šentlenartsko laro, plačevati za novo, nepotrebno nemško šolo pri Sv. Lenartu! Šentlenartski posili-Nemci so naanreč prosili pri deželnem šolskem svetit za dovoljenje „j a v -ne nemške ljudske šol e", in če bi se jim to dovolilo, potem ne bodo občine plaičevale samo za vzdrževanje te nepotrebne šole, ampak občine bodo morale še plačati tudi za zidavo poslopja! Saj še niti stare šole nismo plačali, in zopet se nam hoče naložiti novo breme! Župani, zganite se. protestirajte proti nepotrebni šoli! Davkoplačevalci, zahtevajte od županov, da branijo vaše pravice, da se izrečejo proti nemški šoli! Sedaj je še čas; pozneje, ko boste dobili že plačilni nalog, bo vso jamranje prepozno!
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Škodljiva klika (svojat) hoče strahovati in nadvladati miroljubne tr-žane. Kdor zasleduje tukajšnje dopise v Marburger-co, spoznava lahko to kliko v vsem njenem mišljenju, stremljenju in delovanju. <Ona napada na najsurovej-ši način Slovence in Nemce, domačine in tujce. Ni še dolgo, da je imenovala najuglednejše tržane in tukaj. na letovišču bivajoče mariborske in in drugo-rodne nemške meščane „uboge šlukerje" samo zategadelj, ker se niso hoteli udeležiti neke v prid „Siid-jnarke" prirejene večerne zabave. Vsled takega zmerja nj,a ogorčeni, so mnogi šentlovrenškemu letovišču obrnili hrbet s trdnim sklepom, nikdar več se ne vrniti med ljudi, ki tujce sicer vabijo, a jih potem ozmerjajo. Na tak način skrbi tukaj neka škodljiva klika za tujski promet. Pa tudi domačinom ne da miru. V Marburgerci v. dne 14. januarja t. 1. udriha na rtajpodlejši načfln po najuglednejšem tržaaiu in občinskem odborniku Antonu Brezočniku, se pobalinsko norčuje iz njegovega obraza, hoda in postave ter ga. imenuje „svinjskega matadorja". Ako bi ne bilo tiskano črno na belem, ne mogli bi verjeti, da Se v 20. stoletju med nemškim narodom živi neolikapec, ki človeškim bitjem taka ostudna imena prideja, ne mogli bi verjeti, da bi tsi kak časnik upal, talca zmerjanja ponatisniti. Zakaj-li ti nečuveni napaki i na tako uglednega moža? Zato, ker ga gpspod župan Mihe-litsch, podžupan Loschnig in občinski odborniki ter drugi tržani, kmetje obrtniki, delavci, siromašni in bogati vsako zimo povabijo, da jim pomaga spraviti zimske pridelke, posebno pitunike. In on se žrtvuje, postreže vsem, dela od ranega jutra do poznega večera i" v največjem mrazu, v nevarnosti svojega življenja, da bi le koristil ljudem. On se nikjer ne .vsiljuje, marveč brani ter priporoča druge može. a vse zastonj, ljudje ga hočejo imeti! In kolikokrat jo bežal na pomoč, kadar se je komu živinca ponesrečila, da je rešil vsaj nekfij! Vsi brez izjeme, brez razlike narodnosti, tržani in varani so mu neizmerno hvaležni, a neka Škodljiva klika ga. ozmerja in hnenu'*> ostudno in zaničljiv» „svinjskega matadorja". ¡Ta napi'-' na gospoda Brezočnika je obenem napad na vse s: n e in na miroljubne, olikane Nemce. SSato pa g* o.rbiimo skupno s tem. da postavimo t -.___
škodljivo kliko döitno na pranger, naj najdemo v njej kogar koli, da vračamo Marburgerco Sn jo vržemo iz vseh poštenih hiš, da zahajamo le v take gostilne in prodajalne, ki nimajo Marburgeroe. Sedaj pa na delo, ker potrpežljivost nam je minula. — Kmetje za svojega tovariša.
m Iz Frama, Nesramnost „slovenskih napred-njakov". Pred Božičem smo volili občinski odbor. Udeležba ogromna. Agitacija od strani liberalcev divja. Tudi žganj-.» je pomagalo. Laž seveda tudi. Kmečka stranka je dobila 4 odbornike, peti pa je nezanesljiv. Vsa volilna razburjenost se je že skoro polegla, kar prinese „Nar. Dnevnik" v št. 5. in 9. dva skrajno lažnjiva članka in to nam daje povod, da popolnoma razkrinkamo naše slofvenske naprednjake. „Narodni Dnevnik' piše . . . „so zmagali slovenski naprednjaki sijajno v vseli treh razredih nad klerikalci in nemškutarji. Slava zavednim možem, mi gremo naprej." Liberalci, pa vas kar nič ni sram? Kako boste odslej mogli mirno v oči pogledati poštenemu človeku? Ali se niste združili z vsemi framskimi Nemci, nemškutarji, štajercijanci proti čisti slovenski stranki? Böhm, Goldsclinigg, Fortmüller, tšcherbaum, Rossman. Muster, Mottoch, Krainz, Stampfl, oba !Za-molo, 3 Blattnig, Hrastnigg, Napast, Kerschitz in Še čez 20 drugih. Vi. slovenski naprednjaki, ti vsi in mnogi drugi enakega mišljenja so volili z vami, vi ž njimi in nekatere ste izvolili tudi v odbor. Dva trda Nemca ste spravili v odbor, enega Štajercijanca, enega posili-Nemca, zavrgli pa ste tako odlične slovenske kmete. Vi slovenski naprednjaki, koliko pa vas pravzaprav je v Framu? Na prste ene roke greste vsi! Pa še izmed teh je nekaj posili-Nemcev. Kajti, ali je to slovenski naprednjak, ki izključno nemški govori, ki svoje Otroke nemški vzgojuje, ali ki ima „Marburger Zeitung"? Ko bi bili tiho, ne bi imeli sedaj sramote pred celim slovenskim svetom! Laž ima kratke noge! In kako ste delali v komisiji? Tretji razred je volil dve uri in je tako -vzel dirugemu razredu določeni čas "A ure. Drugi razred je smel voliti samo % ure! Ko nikbgar ni bilo več v dvorani, je predsednik zaključil glasovanje, kar vstopita dva naša odlična pristaša, eden izmed njiju bi volil z dvema glasovnicama. lin komisija ju ni pustila voliti, češ, glasovanje jo končane. In glejte, po glasovanju tretjega razreda so vrata zaklenili v znamenje, da je glasovanje končano. Po glasovanju drugega razreda pa jih niso. sicer naša dva ne-bi mogla noter. Ko bi se drugemu razredu pustil v razpisu volitve določeni čas % ure, tedaj naša dva, ki sta hitela domu popravljat glasovnice, ne-bi prišla prepozno in v drugem razredu bi naša stranka prodrla z vsemi kandidati! Vendar je bil eden naših izvoljen, dva pa sta prišla z enim nasprotnikom v ožjo volitev, pri kateri je eden naših padel. In to je sijajna zmaga? Najlepše pa še pride! Dosedanji občinski odbor, povečini naše stranke, je izvolil; lani g. dekana Gaberca, prejšnjega framskega župnika, častnim občanoin. Kot tak' voli v ITI. razredu. In čujte! Naši slovenski naprednjaki so postavili v 111. razredu kandidatom oba cerkvena ključarja, ki sta odločno naša (enega je naša stranka postavila v III., enega pa v IL razredu), češ, ta dva sta najbolj priljubljena, to bo vleklo. To je vleklo in potegnilo tudi g. Gaberoa, katerega so liberalci prosili za pooblastilo in so ga tudi dobili. Naša stranka ni prosila, ker vemo, da častni član mora osebno voliti. S tem pooblastilom so slovenski naprednjaki volili proti klerikalcem!! V št. 9i. „Narodnega Dnevnika" pišejo: „sijajno so zmagali slovenski uaprednja/ki proti kandidatom g. župnika." fTedaj duhovnik Gaberc je nehote oddal glas proti duhovniku! Dal glas enemu svojih nekdanjih faranov, k5 mu je povzročil morda največ bridkih ur! Ali ste ge kedaj Čuli kaj tacega? Človeku zastane kri v žilah pri taki poštenosti naših slovenskih naprednjakov! In ravno ta glas je bil tako odločilen! Eden naših in eden nasprotnih sta namreč dobila vsak po 84 glasov vili. razredu, prišla sta v ožjo volitev in pri žrebanju je ^afi propadel! Oj, ko bi bili molčali vi naprednjaki in ¿daj se še tako lažete!
m Gorica pri RaČah. Sedaj v zimi pridno čita-jo udje našega slov. izobraževalnega društva. Par dobrotnikov se je spomnilo našega društva. Prav prisrčna Jim hvala! — Odbor.
m Gorica pri Račaii. Že precej časa dela z nami eden naših prejšnjih najhujših nasprotnikov. Spoznal je, da, Čas zahteva, da, se zbudimo. Kakor je spoznal ta, v; katerega nismo stavili niti najmanjšega upanja, naj spoznata tudi ostala dva največja nasprotnika, da: ena mati nas rodila itd.
m Gorica pri Račaii. G. knjižničar našega slov. izobraževalnega društva mi je pravil, da nekateri fantje, posebno pa dekleta, čitajo prav pridno. iTo je lepo, hvalilo. Le tako naprej! Želeti bi pa bilo, da bi pristopili vsi goriški fantje k društvu. Naj bi ne bilo hiše, iz katere bi ne bilo nikogar pri društvu, kajti društvo je nam v čast. Cim boljše se bode društvo razvijajo, tem lepše, tem večja čast bode za nas. Torej na delo! Ni več čas za spanje. Družimo se : združeni delajmo za čast Gorice, kdaj in kjer lo moremo. Društvo bodi naš ponos; zato pristopite vsi, ki še niste pristopih (to storite takoj pri prihodnjem občnem zborovanju, katerega namerava društvo, kakor sem zvedel, v kratkem prirediti) in delajmo vsi za njegov napredek. S ponosos» bodemo starejši lahko gledali na vas fante jn dekleta, če se bodete vsi
brez izjeme združili v društvu in se po nedeljah popoldne redno zbirati v bralni sobi pri g., Št. Celofi-ga; ponosni bodemo na vas; vi pa sami na se in na društvo. — Mož, ki je spoznal vrednost društva.
m V Šikoljah pri Pragerskem so razpisane volitve tamošnje požarne brambe. Zvedeli smo, da pri tej kandidirajo Stampfl za načelnika, za blagajnika \Valdhauser in za nadzornika Korošec. O izidtu bamc poročali. Omenimo samo, da so ti možje naši narodni nasprotniki.
m Slavonsko trgovsko društvo v Kariborn icna svoj reuni občni zbor v nedeljo dne 24. t m. ob 3. uri popoldan v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Vepored: 1. Poročilo odborovo; 2 volitev novega odbora; 3. slučajnosti. G g. ¿lani se prosijo, da se zborovanj* polnoštevilno udeleže.	Odbor
m Bralno in pevsko društvo v Mariboru priredi dne 2i. t. m. v Narodnem domu igro „Rokovnjači".
m Slov. Bistrica Opozarjamo Se enkrat na veselico mladeniike zveze v nedeljo dne 2K jan. 1909 v hotelu Avstrija.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Bralno društvo „Edinost" priredi dn« 31. prosinca gledališko predstavo iger „Za letovišče11 in „Najdena hči". Dne 7. svečana pa se vrši občni zbor društva z igro „Čašica kave" Da ne bo manjkalo prijetnega petja, za to bo skrbel naš vrli pevsk: zbor, slišali bomo tudi govore in deklamacije naših mladeničev ia mladenk. Zopet torej nljudno vabimo somišljenike in prijatelje društv-mega življenja in Vsk tudi gotovo pričakujemo. Na svidenje!
m Sv Križ nad Htriborjm. Tukajšnje bralao drištro «nj v nedeljo, dne 31. prosinca t. I. popoidm ob 3. uri v bralni sobi v žap-niiču redni občni zbor s sledečim v-pomlom: ai) poroiilo odbora; b) sprejemanje novih udo»; c) volitev novega odbora; d) govor o varnosti. K prav mnogoštevilni v dele t bi vljudno v;i!»	Odbor.
ptujski okraj.
p Mladeničem v ptujskem okraja! Agitirajte fea ««i-jalni tečaj, ki «c vrši dne 25. in 26. jan. v Ptojn. Naj se tega tečaja udeleži mnogo mož in mladeničev, posebno draživa naj bodo častno zastopana.
p Bralno društvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja ima v nedeljo, dne 24. prosinca po večernicah v šoli svoj občni zbor z navadnim vsporedom. Rodoljubi marjet-ske fare, ne pustimo zaspati tako potrebnega <Sru-štva. Vzdramimo ga zopet!. — Odbor.
1) Sv. Barbara v Halozah. Tukaj .je ravno na Novega ieia (lan nmrla vobčespoštovaca in blaga gospa Antonija lieicher, soproga trgovca, gostiin-.čarja itd , ki je bila peboina in vrla Slovenka. Pogreb prezgodaj pokojne vršil ee je v nedeljo 3. t. ni. ob zelo umogobrojnem spremstvu na pokopališče. Preč. g. župnik Kralj imel je ob rakvi lep govor, j ki je skoraj vse udeležence ganil do solz. V sprevodu je bi! ! najmilejsi prizor dveh majhnih sinčkov, ki sta se sve£icama in venčki v rokah korakala tužao ob straneh potrtega «Četa-soproga, lioui ji blag spomin!
P Sv. Barbara v Halozah. Dne 10. t. m. je imelo tukajšnje katoliško izobraževalno društvo svoj občni zbor. Društvo krasno napreduje in Šteje nad tiO udov, ki kaj radi prebirajo naše dobra knjige ter v katoliškem duhu pisane Časopise. Za predsednika ja izvoljen g. župnik, ki bode, kakor slišimo, dal društvu v župnišču prostore na razpolago. Hodimo si tedaj odslej ¡v župnišce po knjige in časopise! Agitiraj-mo pa tudi za družbo sv. Mohorja, da bodemo častno število 250 nadkrilili še za 50 udov! Ob istem času je imelo tudi tukajšnje učiteljsko bralno društvo „Naprej" svoj občni zbor ,v, šoli. Zvedeli smo od verodostojne strani, da je učitelj Kosi predlagal, naj si društvo naroči „Štajerca". Ta predlog je podpiral tudi župan Jaka Beuc iz Paradiža, ka je silno „kun-štna" glavica. Sam ima že „Štajerca", a to Še mu ni dovolj, tudi od „Napreja" ga Še hoče dobivati. Pat jo mož zvit, kar je tudi pokazal na starega leta dan, ko je v cerkvi sedež licitiral za svojo 7 letno hčerko Radovedni smo, kaj je g. župnik v tem Slučaju ukre^ iiil, mogoče se je udal n^ogočnemu Beucu, kojega županski stolec se maje, kakor Messina ob zadnjem potresu. Nam se dozdeva, da je nalašč razpisal občinsko volitve na nedeljo, ko je naš g. župnik moral iti v Zavrč obhajat sv. Miklavža, da Je preprečili njegovo udeležbo pri volitvah. Pa 'Jaka, volitve so sedaj tajne, in tebi se bodo porezale županske „šterne", kakor ti lahko tudi pove tvoj prijatelj v Dolanah, stari Humski, ki se je lani s solznimi očmi ¡znebil Šarže načelnika konkurenčnega odbora. Beucu je tudi se-kundiral za „Štajerca" znani Berk iz Brezovoa, ld sili na županski stolec občine Sv. Barbara. Pa morda tega ne bo pripustila tajna sila tajnih občinskih volitev. — Oudno se nam zdi, da imajo ti ljudje tako v» liko ves9lje do „Štajerca", ki njihovo mladino srainOt» pred svetom radi tepežev ter jim podtika se druge n€~ čedne reči. Je pač res obžalovanja vredna zaslepljenost ! — Dne 20. t. m. se je vršila poroka gospice Re-zike Korenjak-ove, bivše tukajšnje učiteljice, iz vrlo narodne, katoliške rodbine Korenjaknve z uglednim narodnim tržanom Prapotnikom iz Središča. Bog daj obilo sreče! — Poljanski Haložan.
p V Ormožu sta se na pristavi grofa Wurru-branda zadftišila oz. zgorela dveletna deklica in štiriletni deček kravarja Fekuša, Starši so pustili otroka sama doma in Šli po opravkih. Kako je ogenj t hiši nastal, se ne ve.
p Ormož. Tukajšnji trgovec Lah je prijavil konkurz.
p Katol. politično društvo za ormoški okraj priredb v nedeljo dne 24. januarja popoldne ob 3. uri javni poKtičnv shod v gostilni g. Kalchbrenner v OrrooJn. govorijo : državni poslanec č. g. dr. KoroSec, č. g. kaplan Atahec in kn>txjr> Vraz, Korp«r in dragi.
p Sy. Tomat pri Ormoin. I>n» 17. t m. se je asta-novjla pri nas ob jitko obilni »delribi Mladeai.šha G. a Maribora je govoril o namenu in ponMiaa ICL&d«-
21« jaguarja 1909
niških zvez. Govorila sta tudi veieč. g. dekan in g. kaplan, ki sta vzpodbujala mladeniče, naj pridno agitirajo med tovariši za Mladeoiško zvezo. Dal Bog, da bi naše delo obrodilo lepe uspehe.
p V Središču je umrl dne 10. t. m. velepo estcik g. Jakob Herg, tirat I. 1906 umrlega stolnega prosta Lavrencija Herg, v 85. letu svoje starosti. Bil je zvest katoličan in povsod priljubljen. X. v ni. p.!
p Cukovce Jaz podpisani Alojz Žumer, posestnika sin v Cirkovcih, izjavljam na laži, ki jih nekatere osebe trosijo po župniji, češ da sem naročnik ptujskega lističa „Štajerca" ter mi tako škodujejo na dobrem imenu, da nisem in da nikoli nisem bil naročnik „Štajerca". Odkar nisem naročnik občepriljubljeneg« kmečkega lista ..Slovenskega Gospodarja", nisem naročen na noben političen list. Pač pa mava skupno s sosedom naročenega „Slovenskega Gospodarja", ki ga pridno čitava. Kar govorijo nekatere osebe o meni, js vse grda laž in obrekovanje. Kdor mi dokaže, da *em oz. da sem kedaj bil naročnik „.Štajerca", dobi takoj od mene 30 kron nagrade. Svoje ime pa naj z dokazi prijavi v uredništvu „Slov. Gospod."	Alojz Žnmer.
p Sv. Urban pri Ptuju. Gospodarsko in bralno društvo ima t nedeljo 24. jan. občni zbor z običajnim vsporedom ob 3. uri popoldne v društveni sobi. Pridite!
Ljutomerski okraj.
1 Bncečovci Tukajšnjemu veleposestniku Ostre je zgorelo za 3000 K mrve in slame.
Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo je imelo v nedeljo dne 10. jan. svoje letno občno zborovanje in volitev novega odbora. Voljeni so bili gg.: Janko PelcI, predsednik; Martin Roškar, podpredsednik; Raj. Bratanič, tajnik; Janko Cirič, knjižničar; Anton Osojnik, podknjižničar; Fr. Santl. blagajnik: Alojz Zemljič, blagajnikov namestnik: Alojz Hauko in Jože! Kavčič, odbornika; Leopold Zemljič in Andrej Kerec, namestnika. Naši ljudje so začeli uvidevati, kolike važnosti je napredek v izobrazbi za blagostanje posameznika in cele družbe. Cim več bo udov. ki se bodo udeleževali društvenega življenja in tudi izpolnjevali dolžnosti napram društvu, tem bolj bo ono tudi uspevalo in tem več in boljših izobraževalnih sredstev bo zamoglo nuditi članom. Zato pa, možje, mladeniči, žene in dekleta, pristopite k našemu društvu!
1 Samski klub v Ljutomeru je podaril „Podpornemu društvu Kranc Jožefove šole" 11 K 0<> vin., kot prebitek gledališke predstave „Čevljar baron", za kar izreka cdbor svojo najiskrenejšo zahvalo. Bog plati!
1 Bralno dnutvo pri Sv. Križu na Murskem polju ponovi ve-«elico s predstavo žaloigre „Mlinar in njegova hčiu dne 24. t. m. v gostilni g. Hauptmana s sodelovanjem domačih tamburašev. Začetek ob 4. uri popoldne. K udeležb' vabi uljndno vsa sosedna bralna društva in veaeega	Odbor.
1 Kapela. Bralno druHro pri Kapeli ima v nedeljo due 24. jan. «b 3. uri popoldan svoj redni občni zbor r šoli iu ob enem tudi Mladeniča zvtza, s sledečim dnevnim redom: 1 Pozdrav. 2. Poročilo o delovanju bralnega društva v 1. 1903. 3. Poročilo o Mladeniški zvezi. 4. Volitev novega odbora bralnega društva. 5. Slučajnosti. Vsi možje, mladeniči in dekleta se prav uljndno vabijo	Odbor.
SlovenJjraikJ okraj.
s Šmartin pri aloveajgradcu. Kmetijsko bralno društvo je imelo 10. t. m. svoj občni zbor. Odobrila so se od-borova poročila in računi ter volil nov olbor. V nedeljo, t. j. 17. t. m. po jutranjem opiavilu so se sesli vsi odborniki. Predsednikom je bil soglasno izvoljen Anton Mrzel, podpredsednikom Ignac Kristan, tajnikom Franc Letonja, blagajnikom Franc Vaukan ml. in knjižničarjem Anton Gams.
—	Odbor je sklepal potem o časopisih, ki bi se naj naročili. Sklenil je, nabaviti si sledeče list«: „Slovenski Gospodar« 20 izvodov, „Naš Dom", 10 izvodov, „Straža" 1 izvod, „Domoljub", 2 izvoda, „Bogoljub", 2 izvoda, „Zaija", 1 izvod in „Mir" 1 izv. Gosp. kaplan Letonja pa bode dal na razpolago „Slovenca", „Glasnik najsv. Src" in „Mentoija.
—	Šmarčani, pristopajte v obilnem številu; pri tako obilnih listih se vam nudi lepa prilika pridobiti si katoliško slovensko omiko, kar je namen društva. Društvino geslo: „Vs« za vero, dom, cesarja!"
s Iz Golavebuke se nam poroča: Kmetje so tukaj silno ogorčeni nad tem, da se namerava pri Vo-lavčetvi lipi zidati šola in s tem zopjet ctorenjeniti prebivalstvo, katero je itak večinoma ubožalo ,vsled večletne toče in drugih nezgod, pa tudi ni tam na daleč okoli nobene pitne vode, kar bi pri šoli moralo biti. Po zimi ni skioro nobene poti za večino otrok, ki gredo potem seveda rajše k Šmartinu v šolo. Kmetje pravijo, da če bi mogli Še to šolo staviti, da rajši popustijo domačije in gredo v Ameriko, saj že tako morajo prispevati k šoli v Smartnu *n v St. Ilju, potem pa tji še imeli tukaj Šolo; kje naj vzame ubogi kmet toliko denarja, da bo vse to poravnal. — Sušia jo pretečeno leto tukaj napravila veliiko škode, ljudje kar povprašujejo, kedaj bomo dobili pod(poro, po vseh drugih okrajih, ki imajo poslance Kmečke Zveze, so dobili že zdavnaj izdalno podporo, le pri nas ne stori poslanec Narodne stranke nič; zdaj se uvidi, kaj so (tosegli narodovci s svojo silno agitaicijo. Pa še nekaj. Najdučitelj Šalamon se silno trudi razširiti pri oas število narodovcev, pa naletel je na slaba tla, ker naši prebivalci še niso popačeni in ne marajo za liberalizem. Vprašamo pa g. naJduČitelja, ali je to njegov poklic, <la dela med nami prepir?
Brala* Araitvo t RKmlel bo naredilo dne 24. t. m. »e*«lico
* prosto^ *v Pnhr». ignh j„>Jo „Trije Tižki". Naetopil bo pr»o-taast, m« -	zber: «tiral* k<« <k«Mi4a	fiokta, prosta
«biM». ¡čfceet ■ <> 5. ari pojoldaV
_ SLOVENSKI GOSPODAiL	_
Konjiški okraj.
k Konjice. Vžigalice „V korist obmejnim Slovencem" prodajata gg. trgovca Hrepevnik in Ogorevc ; pri Ogorevcu se celo dobi kolek „Obmejnim bratom v pomoč". Tako je prav!
k Konjice. Bralno društvo za konjiško okolico je imelo preteklo nedeljo svoj redni občni zbor. Dasi-ravno je imelo v letu 1907 in 1908 prestati hudo krizo, ni propadlo, ampak se bo celo povzdignilo, kakor je upati. Trški „narodnjaki" so namreč izstopili, število udov je padlo na 30, kakor hitro je društvo pristopilo k S. K. S. Z.; ampak na letošnjem občnem zboru je pristopilo toliko novih udov, da jih šteje že okoli 60, katero število se bo pa gotovo še v kratkem podvojilo. Prebralo se je precejšnje število knjig; časniki so se istotako pridno prebirali, namreč 15 iztisov „Slov. Gospodarja ', 3 iztisi/„Naš Dom", 3 iztisi ..Domoljub", 1 „Mir", 2 iztisa „Bogoljub", 1 iztis ,iDol. Novice", 1 „Slovenec' itd. Dohodki so znašali 129 Iv 14 v, izdatki 102 K 27 v, preostaja tedaj gotovine za leto 1909 26 K 90 v. Odbor za leto 190!) se je izvolil sledeče: Napotnik Matija, predsednik: Orož Anton, podpredsednik; Preglej Viktor, tajnik: Šelih Franc, blagajnik: Golob Franc, knjižničar; Kračun Karol, Returnik Mihael, odbornika.
k Konjice. Dne 2. svečana, t. j. na Svečnico, se bo ustanovila „Dekliška Zveza". Popoldan po dekliškem nauku bo izvolitev ivoditeljstva, deklamacija in kratko predavanje o slavnem slov. pesniku Simonu Gregorčiču. Dekleta, pa tudi žene, pridite v obilnem številu!
k V Čadramu ima K»tol. pr.lit. društvo Sloga v nedeljo 21. t. m. s»oj občni zbor po lttaoij&h i društveni sobi in se k tistemu vabijo vsi volilci oplotniške občitie.
Btrao 5,-
Celjski okraj.
Uradni dnevi celjskega okrajnega glavarstva so v Celju vsako sredo in soboto, če ne pade mi ta dneva kak praznik. V Šmarju pri Jelšah je bil uradni dan okr. glavarstva 14. januarja, v Trbov jah bo 24. t m., na Vranskem pa 18. februarja.
c Celje. Dne 12. t. m. so pri Sv. Steianu pokopali vobjoe priljubljenega in spoštovanega moža, Jožeta Jazbec, posestnika na Babnigori, ki se je v. gozdu pri podiranju drevja ponesrečil. V pondeljek, dne 4. t. m. sta s sinom podirala hraste, kar se eno drevo nasloni na drugo tako, da se zadnji del na-gloma vzdigne, zadene njegovo levo nogo ter mu napravi pod kolenom dolgo in globoko rano, kakor bi bila z ostrim nožem prerezana. Takoj so ga peljali na saneh domu, pa ker je začel na saneh omedlevati, so ga spravili \ bližnjo hišo njegove stare matere. Tukaj so mu z vso mogojčo skrbjo stregli in ga zdravili, tudi od zdravnika dobili potrebna zdravila, pa brez zaželjenega uspeha. Umrl je vsled zastrup-ljenja brvi v 52. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti, katere je. pol ure pred smrtjo še pri zavesti pobožno prejel, v nedeljo zjutraj, zapustivši pla-kajočo ženo in štiri nedorasle sinove. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva in se s solznimi očmi poslovilo od njegovega groba. Naj v miru počiva! — Imamo zopet nov dokaz, kolike previdnosti je potrebno pri podiranju drevja, pa tudi žalosten dokaz, kako bridko občuti ijudstvo v hribovskih krajih pomanjkanje in oddaljenost fcdravniške pomoči, zlasti ako se pripeti kaka nesreča in jo nagloma nujno potrebuje. Preden dojde pomoč, je dostikrat že prepozno. Sicer pa le malokdo upa prositi g. zdravnika, da bi šel obiskat zdravnika, ker je pot daljna in zelo težavna, vožnja pa kratkomalo nemogoča. Obširna občina Sv. Štefana nima niti ene vozne ceste, po kateri bi se moglo, četudi počasno, pa vsaj varno voziti, akorav-no se ceste vsako leto prav skrbno popravljajo. Večjih stroškov za zboljšanje cest pa zadolžena občina ne zmore, zlasti ker je morala predlanskim za stavbo nove tri- oziroma Stirirazredne šole najeti posojila štirideset tisoč kron, pa ne od celjske južno-štajerske hranilnice, za katero jamči tudi naš šmarski okraj in katera je vloženo prošnjo brez navedenega vzroka kar naravnost odbila, ampak od mestne hranilnice v Kranju. Posojilo se je podelilo proti temu, da se kapital z amortizacijo po 4%% v 38 letih popolnoma izplača, Vsled tega ima občina za tekoče leto odmerjeno 120% občinskih doklad. Na opetovano prošnjo na okrajni zastop šmarski, naj bi vendar blagovoljno poskrbel, da se priredi v občini od okrajne ceste, ki občino deloma obkrožuje, vsaj eno kraju primerno cesto. ki pelje v njeno sredino, Še do sedaj ni rešitve. Ako mora občina enako z drugimi plačevati davčne deželne in okrajne doklade, ima po vsej pravici tudi tirjati, da se z enako skrbjo pospešuje njeno blagostanje, kakor drugih občin šmarskega okraja.
c Dobrna. Naša občina, je v minulih praznikih izročila lepo izdelane diplome svojim častnim o>)čar nom. Kakor znano, je občinski zastop izvolil za častne občane: gg. prolesorja Kardinarja, dr. Jožefa Ser-neca, duh. svet. Karba, sedanjega župana 'Jevnišek-a, kaplana Schreiner-ja in prvega slovenskega župana na Dobrni Jožefa Kok-a. To se je zgodilo že leta 1906. Na pritožbo „nemških" (?) odbornikov pa okrajno glavarstvo v Celju ni imelo drugega posla in je to izvolitev i arveljavilo. No, slovenska veČina našega občinskteg» zastopa se vsled tega ni jokala,
tudi ni vložila pritožbe, ki bi čakala na rešitev celo vrsto let, ampak nastopila je čisto naravno pot — izvolila je na veliko jezo posilinemške manjšinice iste častne občane še enkrat. Novim občanom želimo, naj še delujejo v prid Dobrne mnogo let!
o Dobrna pri Celju. Znani Auguštin Hazenpihl je bil nekaj vznemirjen vsled vrstic, katere smo mu posvetili. Časa za vznemirjenje ima sedaj res dovolj. Časa toliko, da hodi po dobrnskih okolicah in pripoveduje ljudem šaljive /zgodbe, katere ,si izmišljuje v svoji tihi kamrici. Naši ljudje so po zimi takih Šaljivih pripovedk potrebni, posebno, ko je letos dovolj pijače. In tako pride tudi Auguštin /k marsikateremu pozi v ku, ki bi ga drugače storilo drugo grlo —• Da Au-guštinove smešnice izvejo tudi drugi Dobrnčani, h katerim si ne upa priti sam, povemo danes na kratko eno, katero so oče Hazenpihl pripovedovali strme-čim poslušalcem v okolici JVrba: Posojilnica na Dobrni ponuja svoj hotel Orozl na prodaj. To je bilo krohota po Vrbi! Ljudje so se tolkli na kolena, držali se za trebuhe samega smeha! Še živali niso mogle ostati mirne. Lovci pripovedujejo, da so se bojda zajčki po vrbskih gozdih valjali po snegu, in neki veverici je padel oren na tla, ko je odprla svoj gobček, da bi se smejala. Ker pa ima cela stvar tudi svojo resno stran, opozarjamo s tem ppsojilnico, naj malo zasleduje „delovanje" Auguština Hazenpihla. Sicer ne poznamo namenov posojilnice, a to ji menda smemo svetovati: če bo mislila kedaj na prodajo svojega hotela, naj ga za božjo voljo ponudi najprej bivšemu trgovcu Auguštinu Hazenpihlu. Bogataš Auguštin ga plača prvi trenotek in potem lahko pripoveduje bajke v — lastnem hotelu!
c Šmartno v Rožni dolini. Tako srečnega kraja ni menda na svetu, kakor je naš. Ima namreč dva cerkvena pevska zbora. Eden je pod komando or-ganista, nadučitelja in kolovodje „narodnih" v. Šmart-nein, drugi pa je samostojen, ki je nastal vsled tega, ker organist Kvac orglja samo pri sv. mašah g. župnika, čeravno se čisto nič ne obotavlja vleči redno zaslužek orgauistov tudi za sv. maše g. kaplana, pri katerih ne orglja in ne poje. — To so res čudne razmere pri nas! Ker ljudje niso mogli tega prenašati, in ker je Kvao v Šmartnem pri nekaterih vsemogočen, zbral se je nov zbor pevk, ki pojejo pri sv. mašah g. kaplana. Sitno je za Kvaca io, da poje ta pevski zbor lepše kakor njegov. Pa ne moremo pomagati, saj jih je nekdaj učil on sam. Ker so naš g. župnik bolani, je pobiral organist Kvac tudi stolnino na korit. Prosimo Boga, da povrne zdravje g. žnpniku, ker drugače se zna zgoditi, da bo imel Kvac tudi velikonočno izpraševanje!.
c St. Peter na Medvedovem selu. Tukajšnje kat.-wlov. izobraževalno društvo ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 24. jan. po večernicah v župnišča. Na vsporedu so poročila tajnika, blagajnika in knjižničarja o delovanju v prvem društvenem letu, vplačevanje udnine, vsprejemaiye novih udov in volitev novega odbora. Med posameznimi točkami nastopi prvikrat domači mešani pevski zbor. Vse bo jako zanimivo, zato udje in prijatelji društva pridite polno-številno!
c Sv. Martin ob Paki. 17. t. m. se je tukaj ustanovila kmetijska podružnica, C. kr. kmetijsko dražbo v Gradcu je zastopal g. Juvan, predaval pa je potovalni nči-telj g. GoriČan. Predsednikom je izvoljen g. Martin Pirtošek, podpredsednikom pa g. Ivan Klančnik in tajnikom g. Jožef Krajne.
c Drami je. Z novim letom se je župan prvi oglasil v „Nar. Listu", dne 1;4. januarja. Jezen je na štiri nose. Njegov najboljši prijatelj mu jih je priskrbel, on jih pa prodaja župniku. Z nič inteligentnim dopisom se jih ni iznebil, novih si dja navesiti v dopisu od človeka, ki mu ga je zložil. Le posluhnite nekaj reči: Prvič. Iz imenika je bila oktobra izpuščena farna cerkev, kaplan enkrat in 5 posestnikov: Vengušt Janez, Klajnšek Matevž, Vodušek in Mulej Miha, Vošnak Jakob. Neopravičeno so bili vpisani trije. Vse to skupaj imenuje župan, da je „tajnik p 1 uč a j-n o pozabil enega volilca v imenik vpisati." Drugič. Izpuščene volilce je župnik svetoval tajniku s svinčnikom zaznamovati, zato da bio mogel komisiji pokazati, kdo ima kje vpisan biti. Obljubil mu ni. nič. Pri drugem pregledovanju ga je kaplan razločno posvaril, da naj nikar ne vpisuje s tinto. Tajnik zavre nad njim: poznam postavo bolje ko Vj. To popisuje župan čisto drugače v „Nar. Listu", tako da se resnica zlo joče. Tretjič. Na ustanovnem shodu so pristaši Nar. stranke divjali, da bi se bili brez orožnikov klali. Župan trdi, da so bili orožniki nepotrebni. Četrtič. Zoper prostovoljno bernjo se zamore posestnik upreti, občina pa nima pravice jo prepovedovati. To je že odločeno pred 25 leti. — O politiki Še besedo. Zupan trdi, da se duhovnik ne sme vtikati „v politiko čez mero'1. Nauk je dober. Pa župan naj pogleda, da se duhovniki pri nas mešajo v politiko v pravi meri. Vsakokrat je prišlo več volileev ob svojo pravico. Ali ni to politika v pravi meri. če se jim volilna pravica pribori? — Župan, nehajte poduftevati druge, samo čez tajnika ste postavljeni. Tega učite redta, pa bo mir. Imenik v Dramljab ne bo za to pravilen. če bote res kake zgodbe iz CreŠnjic povedali,
o Gornjisrad. Lansko leto se je ofvorila eno-razredna šola v Šokatu pri Brglezu, v župniji gornje-grajski. Za učitelja je bil imenovan znani Šijanec w. Gornjegagrada, Ker je bil katehet primoran so obrnili na šolsko vodstvo, da bi naj g. učitelj» opomnilo na. njegovo dolžnitst, je fiijauec katebeta ozmarfcki

■i1-1 i'.::
pred konferenco:. atetoet je seveda tožil, iti Šijanec je bil obsojen na 12 dni zapora aái 120 kron -kazni in v povrnitev stroškov. Ta obsodba, pa je grozno popa-rila naprednjake, zlasti še učitelja Sijanca. Vložil je ugovor proti razsodbi. Toda Šijanec «bi rad obračal — kdo drug je , pa obrnilJ Ravnokar jo došla rešitev tega rekurza, Pritožitelj Šijanec je na •¡vsej Črti propadel. Prva razsodba je potrjena in Šijanec bo plačal vse stroške. Končno ffioramo; omeniti, da se bode-mo z .učiteljem Šijancem morali še baviti marsikateri zadevi, ako ga v kratkem ne odnese veter. Za Šolo v Šokatu pride šola v Gornjemgradn.
• c Gornjigrad. Ljudstvo se silno jezi, ker mora drago plačevati šole, medtem ko se učitelj Šijanec nikakor noče poboljšati. Zadnji čas je, da ta človek odide iz Gornjegagrada, predolgo Že zlorabi potrpežljivost ljudstva. Saj se Še ga bojda Bočarti ha vse kri-plje branijo» ker se govori, )da bo prosil za Bočno.
c V Mozirja priredi kat. slov. izobraž. društvo svojo veselico 7. svečana t. 1. Prosi se, da vzamejo druga sosedna društva na znanje, da se bodo prirejali svojih veselic isti dan. Na sporedu bode igra, tam-buranje in petje. Vabijo se vgi prijatelji tamburic in petja cele Savinjske doline k obilni vdeležbi.
: rDramlje. Na Svečnico ima izobr. društvo zopet svoj shod.
j:, c Gotevlje. V nedeljo dne 24. t. sa. se vrši veselica v Gotovljah točnoob pol 5. uri popoldne. Predstavljajo se veseloigre „Pravica se je izkazala" in „Čevljar". Vmes petje in tamburanje v prostorih gosp. Mihaela Jost v Gotovljah, Vstopnina: Sedeži I. pol. po 80 v. II. pol. €0 vin,, stojišče 30 v. Kdor prepozno pride, plača globo 10 v. K obilni vdeležbi .se uljudno vabi.
c Gornjigrad. Izobraževalno d vaš tí o priredi na Svečnico igro: „Dve materi". Prijatelji poštene zabave, ki še te igre niste videli, pridite jo gledat.
c Šmarje pri Jelšah, Naša „mladeniška zveza" nastopi prvokrat na odra g šaloigro v 5 prizorih „Zamujeni vlak" v nedeljo dne 24. jan. po večernicab pri g. Habjanu. Cena sedežem I. po 1 K, II. 80 h IIL 60 h, stojišča Ü0'h. Sto gotovo radovedni — prosim pa pridite gledat! Vse ljubitelje posteče zabate in smeha vabi njjuljudneje „mladeniška zveza v Šmarju".
Broillkl okra).
b Brežice. Ustanovni zbor Izobraževalnega društva v ; Brežicah se vrši v nedeljo dne 31. t. m.	j
b „ Štajerc" nesramno napada breško posojilnico. Na ; te napade bomo še odgovorili.	I
b Brežiška mestna hranilnica si je iz Gradca naročila revizijo dveh raóunarskih uradnikov. Že danes na vsa neta povemo okrajnemu glavarstvu in namestništvu, da ne bodemo dopustili, da se ljudstvu peska v oči nameče in resnica pokrije s kakšnimi lepo pobarvanimi revizijskimi poročili. Kajti računski uradniki nimajo tu nič opraviti ; saj se ni cčitalo, da so računi hranilnice napačni. Da so številke pravilne, toliko še zaupamo tem gospodom ; toda podlaga številk se je kritizirala; hranilnici se očita, da denar ne poso j nje varno, da ga je več izposojenega čez pravo vrednost ah sirotinsko varnost. Tega pa nima preiskovati računski uradnik, ampak se inore doznati le, če se ve prava vrednost zastav (hiš in zemljišč). Morda bodo celo kakše breške zvedence dobili, da bodo cenili zemljišča. Nam je vse prav, mi ne bodemo molčali, kadàr pride poroiilo na dan.
b Konjerejska zadruga v Brežicah je dobila ènega prav dobrega žrebca-dirjačE. Tudi so se iz določb za prevzetje craričnih kobil za pleme črtale za konjerejce neugpdne točke in se je ustreglo željam konjerejcev, kakor je te dni g. pl. Rossmanit, predsednik c. kr. konjerejskfc družbe sporočil poslancu dr. Benkoviču.
b Železno nad Podsredo. Nesreča ne miruje nikoli, niti ne pride sama. Navadna obiskuje nas uboge zemljane z vsem svojim spremstvom. — Zlomil si je nogo oženjeni hlapec tukajšne podsredške graščine, Padel je nanj poln voz pohištva, in škoda je dvojna: zlomljena noga in poškodovano pohištvo. Nogo je zdrobil hlod Pustekovemu sinu v Gorjanah pri Železnem. Nesreča se je zgodila med spravljanjem lesa iz gozda. — Minule dni je konj sunil mladega posestnika Ant. Kuneja, v Gorjanih takb močno, da mora dotičnik v bolnišnici iskati pomoči. — Umrl je mi-loščinar naše občine, slepec Ant. Zidar, kateri je daleč okoli znan po svojih pesmih, katere je rad prepeval in razveseljeval staro in mlado. N. v m. p.! — V blaznico pri Gradcu so oddali posestniškega sina Janeza Krivca, pri kojem so se pojavili hudi znaki blaznosti. — Cez 75 let star ¡vídovec, Matevž Permiš, mlinar v Gorjanih so ženi. ¡Vzel si je 58 let staro Mica Ban iz Železnega, Staremu paru želimo obilo sreče. — Samoslovenski uradni Stampilij ima občinski urad v Gorjanih.
b I z Podsrede se nam piše: Po ftolgem času sem se zopet oglasil pri tovariših v Vidmu ob Savi. Pa kako se začudim, ko vidim na neki hiši napis : „V. F., Tisichler". No, sem si mislil, je že pač dolgo Časa, odkar že nisem več bil v Vidmu. Casi se spreminjajo, mogoče, da so se v tem času naselili tukaj Prnsi .... Zmotil sem se seveda pošteno, ker kmalu srečam moža, srečam staro prijazno Ženico, srečam krasno,, rdečelično devo in vsak me pozdravi : „Dober dan!" — Videmčani! Hočete trpeti ta napis v vašem slovenskem trgu? — Dne 4. januarja t. 1. je bil v vlaku Št. 505 med Vidmom in Zagrebom okra-den v znesku 75 K 40 v pomorščak Pitlauer Adolf iz Pulja. Obveščeni orožniki so dva sumljiva aretirali na Vidmu. — Podsretfški.
b Podsredške novice. (Smrt kosi . . .) Dne 8. januarja je umrl Valentin Groajner. Bil je mož blagega, tihOga značaja! N. v m. p.! — Umrla je mati jiaSega č^g. župnika Vaupotiéa. Bodi jej zemlja lahka!
b Si. Peter pod Svetimi gorami. Pri nas bodo meseca februarja občinske volitve. Za zmago se voj-
skujeta dve stranki: „Kmečka zveza" in „Narodna stranka -. Narodna stranka se je zvezala s Štajercih janci; general Narodne stranke hoče na vsak način zmagati, in zato hodi pridno s prvakom štajercijan-cevi in strastnim posili-NemjD)em po agitacijah. Kaj ne, lepa dvojica?! „Zdaj sd prišli lovci k vam", tako je rekel general, ko je prišel v hišo kmeta K.; „oni — mislil je menda katoliško-narodne može — lovijo že eeli .mesec, mi pa smo (šeple danes začeli." Sam tedaj pripozna, da volile 2 lovi. Ker pa mora lovec, ako hoče doseči kaj uspeha, delati z zvijačo in prekanjeno-stjo, je g. general sam prepoznal, da bo tudi on na ta način postopal proti voHlcem. Kmečka zveza pa protestira, da bi jo general primerjal lovcem; kajti Kmečka zveza dela sicer vstrajno, pa brez zvijač, in iiinavščine. Kakor se sliši, bo g. general po zmagi, ki pa je jako dvomljiva, prvega na muho vzel občinskega tajnika, ker ni njegove stranke. ,Očita mu, da nima vitjih šol in. da g. general več ve, ker se je več učil. No, res. je, da občinski tajnik, ni po visokih šolah hlač tigal, in še posebej ne tako dolgo ko nekdo drugi, in da je obiskoval samo ljudsko šolo. On je samouk., Opravlja pa občinske posle in vse pisarniške-stvari tako, da ni samo občina ž pjim popolnoma zadovoljna, temveč -tudi; okrajno glavarstvo in sodni-ja. Zraven je pa v e d n o z ljudmi p r i j a z e n iu potrpežljiv, ne pa samo o času volitev, kakor g. general. V tem oziru bi pač občinski tajnik mu naj bil v izgled. Se ve, da bi moral gospod general svojo naturo spremeniti. To je pa tako težavna reč, da že star pregovor pravi: Natura, če jo preženeš z vilami, se vendar zopet vrne. Dokler torej nature ne spremeni, dokler se trajno ne priuči prijaznosti in potrpežljivosti ter da slovo osornosti, ki odbija ljudi, dokler bo rušil slogo in zastopnost med Šentpeterčani, ki so o njegovem prihoda živeli v najlepšem miru, ki se mu je táko dopadel, da je dal obljubo in zastavil besedo, da tega miru ne bo nikdar kalil, doikler Trebčane psvje, da so „tepi", ker se nočejo vdati njegovi komandi, ni sposobén za župana, da, /še za odbornika ne, ker občinski zastop déla le v korist občine le tedaj, če je složen. V slogi je moč. Trebfčani pa mu bodo „tepa" vrnili na dan volitve, ko ne bo od njih dobil nobenega glasu. Zapisali moramo tudi to zanimivost, da v teh dneh prihajajo nekaterim v spomin besede, ki se nahajajo v sv. pismu Stare zaveze in ki jih je kralj Roboam pravil izraelskemu ljudstvu: Moj oče vas je tepel s šibami, jaz pa vas bom s škorpijoni. — Ne vemo, zakaj in Čemu ta zgodovinski spomin. Samo to rečemo: Kar vas je značajnih, poštenih, krščanskih in slovenskih mož, na dan volitve pridite vsi na volišče! Ne dajte svojega glasu tistim, ki pripadajo liberalni in protiverski Narodni stranki, temveč volite samo krščanske in slovenske može, katere vam priporočajo vaši resnični prijatelji, ki jim je vaS pravi blagor, blagor cele občine pri srcu. Potem bo zmaga naša!
Potres v južni Italiji.
Dunaj 16. Cesar je podelil italijanski kraljici radi njenega požrtvovalnega delovanja ob potresu na Siciliji veliki križ Elizabetinega reda. Red se izroči kraljici s posebnim lastnoročnim pismom cesarjevim.
Messina 18. Med razvalinami še vedno raziskujejo. Zdravstveno stanje prebivalstva in vojakov je dobro. Življenje v mestu postaja vedno bolj živahno. Po noči je bilo čuti nekoliko potresnih sunkov. — Profesor Baratta je izjavil, da je kraj, kjer nameravajo zgraditi novo Massino, še bolj izpostavljen potresni nevarnosti, nego dosedanji prostor.
Reggio di Calabria 17. Celo dopoldne so Še bih potresni sunki, med temi jeden precej močen ob 6. uri zjutraj, drugi, še močnejši ob 12. uri 35 minut popoldne. V pretekli noči je padel sneg. Danes zjutraj se je vreme zbolj-šalo.
Pojasnila c inseratih aajs
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko z«! __10 vinitijeV. y
Loterijske številke.
Dne 16. januarja 1909.: „•■ Trst .u 25 28 63 52 18 Line . 53 15 19 61 . 4
Najnovsjše novic«.
Državni zbor. Poslanec dr. Benkovič je vložil interpelacijo, zakaj se je minister Sehreiner udeležil Stldmarkine seje v Gradcu. Poslanec dr. Korošec interpelira radi konfiskacije „Straže" in posL Pišek radi dvojne mere pri konfiskaciji nemških in slovenskih listov.
Imenovanje. Častnim kanonikom sta imenovana gg.: dr. Anton Suh&č. dekan šentlenartski in Simon Gaberc, dekan magdalenski. Čestitamo!
Listnica uredništva.
Vransko: Vašega dopisa na razumemo prav, ker ne poveste, kaj je govoril. — Radenci: Nevarno in ne smemo prej priobčiti, dokler ne bo o tem sodnija govorila. — Trnovski vrh: Ker nam je tokrat ailno primanjkovalo prostora in ker je o tem že itak „Straža" pisala, nam boste oprostili, da nismo mogli objaviti. — omiki a v ž pri 81 ovenj g r a de u: Kot političen liat o takih stvareh ne moremo pisati. Oprostite I — Lušečka vas: Preosebno. — Vsled izredno hudega pomanjkanja prostora in ker so došli nekateri dopisi še le v zadnjem časa, smo morali mnogo dopisov izpustiti, kar nam blagovolijo dopisaiki oprostiti. Vsi, razun prej omenjenih, pridejo prihodnjič na vrsto.
Lepa hiša z 10 sqbami in kuhinjami, gospodarsko poslopje, vrt, vse v najboljšem slanu, studenec z dobro pitno vodo, se proda za 12.000 kron. Zemlje je l1/, orala. Vpraša se v Thesen štv. 14. 22 ■ - -—:_
Na prodaj je lepo srednje poBeBtvo z lepim sadonosnikom in prostornim dvoriščem, ki je blizu farne cerkve i» mesta Ptaj. Na vsaki strani posestva okoli 10 minut so oddaljene velike ceste. Vpraša se nstmeho ali pismeno pri Tomažu Klas ne v.Zgor. Hajdinju štev. 27 Ptuj. . .. ; ...-•,■ ; , :.v.., 28
Otroka od zelo ubožnih starišev kdor bi hotel vzeti za svojega; deček je 2 leti, sitar, zdrav in . zelo
kri pek. NpsIov: PuVJavec L. Bad-ličiiu, pošti; Središie.	24
Proda se liiia z vrtom. Posebno priličua, ker blizu cerkve, za upokojen egsu duhovnika. Zve se. pri g. Jak' l)i, Škraber, organist v Grižab pri Celju.	27
Lep i malo posestvo z zidano hišo in ¿"»podarskim poslopjem z 2 sobama, špeisom, kuhinjo, z veliko kletjo, {.vinski hlevi, njiva, sado-nosniki, travniki, gozd in brajde. Vina se naredi 4 polovnjake, do 12 polovnjakov pijače, do 3 polovnjake sliv. Redi si lahko posestnik od 1 do 2 kravi in do 6 svinj; posestvo se nahaja Vs ure od glavne ceste in 2 ari od Maribora v malem bregu na lepem kraju in se takoj zavoljo preselitve za 2.600 K iz proste roke proda. Dopisi se dopošljejo pod „F. P. R. štev. 34" na uredništvo tega lista.	_ 26
135.000 cepljenih trt različnih sort sortiranih kakor: Sjlvanec, Laški rizling in še 11 drugih vrst črnih in belih 10.000. Okoreničenih bilk, trte so eepljene večine na Riparijo portalis, cena 100 komadov 12 kron, bilke 8 krone 100 komadov. Ceniki na zahtevo. Imam tudi 430 hI vina belega, črnega in rudečega. pošiljam od 66 litrov dalje po 30 v liter. Za poboje se priporoča Josip Cotič, trtničar in posestnik vinograda v Verhpoli p. Vipava (Kranjsko).
__28
Proda se takoj lepo posestvo na Bresternici štev. 35 eno uro od Maribora, obstoječe iz njiv, travnika, sadonosnika, vinograda in gozda z lepo zidano hišo in gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanu, radi hišnih razmer iz proste roke. Cena 12 do 14 tisoč kron. Natančneje pove Posestniea Marija Breznik, p. d. Smidbauer na Bresternici pri Mariboru. 29
Ženitna ponudba. Mlad obrtnik na lepem prostoru za obrt, blizu kolodvora, ob okrajni cesti se želi seznaniti v s vrh o ženitve z dekletom iz boljše hiše, ki bi imela veselje do obrti, in tudi srednjo vsoto denarja. Kdo, pove uprav-ničtvo._______3
V najem se želi dati hiša s 4 sobami, kletjo, vrtom, električno razsvetljavo, ugodno za penzijonista blizu postaje Poljčane. Vpraša se pri g, Simonu Leskov&r, posestniku in mizarju v Poljčanah. Istotam se «prejme tudi en mizarski učenec.	4
Svinjske kože kupuje po dobri ceni. — Riegler Aloizij, Flosser-gaase štev. 6.	18
Pridnega, iztirjenega pomagača
sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovasi, p. Hoče-Slivnica. 10
Hlad sedlarski pomočnik in učenec se takoj »prejmeta pri Jakoba Kralj, sedlar, Železniki, Gorenjsko Kranjsko._ _85
Uradnika sprejme takoj v svoji pisarni dr. J. Gorički, odvetnik v Gornji Radgoni.	50
Mnogo, mnogo l.mOOO Ki
bi te samo t našem cesaretvinletM vež prigospodarii, tofr bs »e p. b. posestnik posluževali ,P»1jm\: ki pospešuje ©pitanje vsakovrstnih perutnih ia dojivnih! živali, jih obvaruje boleai in ozdravi sigurno, če so bolaae za difterijo ali pa v prebavil i k. 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v. več) prinese Palma z navodilom pošt nine prosto; spod 4 K ni povzetja r Priporočam se JL, E. Waixt, priprav. živ: živil, Maribor, Zofijm trg 3. Cez sto priznanj. Prospekt prosto.	1001
10.000 kljnčic za -cepljenj« od S. Portalis in trsne cepiče najboljših vrst ¡¿¡a- na prodaj K. Sigi Ro-gačka- Slatina. Naročila »a sprejmejo že zdaj. Cena ' dogovore. Z'' 1 '__48
Urarski učenec se sprejme pri g. M. Ilger-gin c. Jac. zvedene c, Maribor Poštna ulica I.. . , jf
Krojaškega pomočnika in?^Ž«fiŽa
sprejme takoj Anton U1H, tcrojai pri Sv. UrbaTnu"nad ^ribiironi.
• " - 'te
Sprejme se prideu, pošten hlapec k enemu konju' pri trgovcu A. Pinter v Slov. Bistrici.	4A
Celo pekarsko priprava ima na
prodaj g. Jurij Trafela Tszno .st. 43, Maribor.__»9
Mizarsko orodje se proda p« nizki ceni, priložnost lepa za vajenec; čena K 38 —. Fr. F^rk, Sv. An» v Slov. gor. občina Žice 26. 46
Pekovski učenec se sprejme v Jarenini. Dobi tudi plačilo na me-sec iu celo opravo.	tif-
Mladenič, v 19 letu, zmožen slovenščine in - nemščine, vešč nekoliko v strojepisju, vajen v gpisju žurnalističnih rečeh, itd. želi kake primerne službe kot začetnik v pisarniški (v odvetniški ali drugi pisarni) eventuelno tudi v drugi stroki. — Cenj. pisma naj se bla-govrle nasloviti: Josip Planine, iunior, p. Podsred», Štajersko. 32
Priden iant, kateri se hoče kro-jaštva učiti, se takoj sprejme pri Ant. Košar, Maribor. Stolni trg, 6.
___30'
V najem da dobremu slovenskem» trgovcu Posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. gor. v svoji hiš: vse obsežne prostore, pripravne za lepo trgovino. Postojanka za trgovea je izborna, ker pravzaprav aim» konkurenta oziroma tako malega., da se ne more jemati v poitsv, obširna župnija si pa že zdavne-j želi značajnega trgovca kršč. in slov. mišlenja. Natančneja pojasnila daje Posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov, gor. _ . bi
Glasovir, dober in lep z zabojem — na ogled v Narodnem Domr Maribor — je ceno na prodaj.. Natančneje pove tamkaj bt&rik.
__ _____BI
Učene j ta iatčni mlin z mesečno plačo, se sprejme pri Štefan Lešniku v Framu pri R»čah. 48
Pridno dekl«, ne čez 15 let staio, katero se hoee učiti ši.at žeuskt obleke, sprejme takoj gospa Jose-fina Koschell Gosposka ulica, Maribor. Hrana in stanovanje pri goepej; več pismeno.
Štefan Kaufmaon
trgovina z želecaiM
v Radgoni, priporoča m6 peči, štedilnike (Sparberd) ia vsakovrstno pauodo
50 kron
onemu (ali pa narodnim namenom), kdor poišče mlademu oženjenemu možu izi kmetijske stroke in izvežbanemu v vseh pisarniških poslih dobro službo. F. M. 27. Gradec (Haupt-postlagernd).
Ta mnoge dokaze ganljive udeležbe povodom bolezni in smrti iskrenoljnbljenega očeta oz. dedeka in pradedeka, gospoda
Jakoba Herg»
meščana ir vakpoeestoika
izražajo najtoplejšo zahvalo
globoko iahtjoti ostali
Središče, 19. januarja 1909.	53
(l
21. januarja 1909.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Ljudska
mca m
registrovana zadruga z noomejcwno Eaves»»
v htstnl hiši: „Hotel pri n»elem	(Tersehek), Graška ulisa 9, I, nadstropje
obrestuje
hranilo« vloge po 41/»'/» bre* vsakega odbitka.
Sprejema hranilne knjiži<* drugih zavodov k« vk>ge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejem* vloge tudi n« tekoči rsčaa m jib obrestuje od doe vložitve do dne vidiga. V svrho varčevanja v malih zaeakih daje vložnikosu
domače nabiralnike
na dom zastonj, Če vložijo prvokrat Bajmaag 4 K.
pogojuje
na zcreljiiža po 5 % do 5 1/2%, ter na zastav« vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zarodih dK osebah prevzame v svojo lafet proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in Netim m vknjižbo dela brezplačno, stranka plač« k kohke.

postrežba.
OOOOOOOCČ
Za vplačila s»o politi a« dajej«) aauMonj poft4. hixinilni6ne poloftni
Uradi«! slan s vsak	in petek sS^pbldne»
838 V?rsftBJ3 in jroteje se surejM mi ton, izrama nrszaiie ioplise si 8—11 ter cd 3.-6. ure radiu.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, 7, najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva burovska tovarna orožja pefer Werni$,
družba z omejeao ravezo v Borovljah (Koroško).
Kemična pravici afelek H. Volk, Šoštanj
se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, kožu-hovin. rokavic i. t. d.
Lispa od oblek ni treba odstraniti.
Edini slovenski zavod ta vrste.
Ivan Ravnikar, Celje, Graška cesta št. 21
Telefon št. 17.
Trgovina s špecerijskim lil-iiom deželnimi pridelki in raznimi suhimi t«r oljnatimi barvanci. Priporoča svojo veliko zalogo kines -kega, ruskega in cevlonstegi čaja, jamaika, ruma konjaka, vsih vrst namiznega in zdravilnega vina, kava najrazličnejše kakovosti surove kakor vsaki teden štirikrat sveže žgane. Za postni čas priporočam namočeno k*kor suho polenorko, sardine, morske postrvi v olju sveže surovo čajno maslo in druge delikatese B^ato zalogo stearinskih. voščenih sveč kakor onih za svečnico v najrazličnejših oblikah. Svinjerejce opozarjam na „Lncullus" s katerim najhitrejši in najceneje zredije svoje prašiče	spoštovanjem	Ivan Ravnikar.
„CROATIA"
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega inkr.glav. mesta Zagreba
,GR0AT1A', osnovana ua temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti pcžaiu ¡d vpepelitvi po blisku nepremičnine vsske vrste: hišo, gospodarska pcslopja, tvofnice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po j»ko ugodnih Fcgojih in nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica .CKOATIA' v Trstu, Gorno št. 1.
Franc Divjak
slikar in pleskar v Mariboru
župnijsfea ulica it. 7
se priporoča č. duhovščini in slavnemu občinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostej-šega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni.
Ptuj!	taača ivrdka	Ptuj!
Anton Jurca naslednik ALOJZIJ SENCAR ¥ Ptuju
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega, vedno svežega, najboljšega špecerijskega blaga, katero prodaja na debelo in na drobno pri točni postrežbi po najnižjih :: cenah. Kupuje tudi vse deželne pr.delke, jajce mas!o itd. po najvišjih cenah. ::
Pridi» poskusi i«» prihajal bos vedno!!
Priporočam veleč, duhovščini svoje
voščene sveče
najboljše kakovosti, lepo varčno goreče, po ceni, s franki-rano pošiljatvijo.
Franc (rert,
i 057	medar iu voičeničar, vi Mrl »Mir. tJosposka ulica.
Naznanilo.
Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 cepljenih trt na prodaj in sicer vrste Molser na portalis 20.000, Burgnnder beli 20.000, Silvanec na Portalis 10.000. Trte dobro zaraščene in vkoreninjene. Cena 100 komadov 15 K jd korenjaki so tudi Rip Portalis 10.000 stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti dokler je kaj zaloge.
Ivan Verbjak,
___posestnik in trtnar, Spodnji breg, Ptuj.
Milan Hočevar-Celje
Glavni trg štev. 10.
37
Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo aH tvarino, redi za vse vrst žganja in likera.
Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, galieo, žveplo in rafije. -»--»-^i-
180
Jančim a doto in solidno postrežbo.
tORAVUl.SUtfLW ' f\ /Ž ^
Odpoved pooblastila.
Zakonca Leopold in Marija Črnko, posestnika v Digcšah pri Mariboru, imj»M skupnost svojega premoženja. Marija Črnko pa je svojemu možu Leopoldu srdno odpovedala zakonito pooblastilo, upravljati njeno premoženje.
Veled tega L*opo'd Črnko nima več pravi-e brez izrecnega privoljenja svoje žene iz tega skupnega premoženja karkoli prodati, zamenjati ali na drugi način odsvojiti in tudi ne to . premoženje obremeniti. Kdor bi v k ljub temu sklepal ž njim p op od h e, je v nevarnosti, da bode se po-godba od Marije Črnko kot neveljavna razdrla. Da bode pe vsakdo vedel po tem ravnati, se to javno razglaša. 5
Cepljene trte
I. kakovosti vseli najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati:
I. štajerska, trsničarska zadruga, pošta Juršinci pri Ptuju ;
trsničarska zadruga pri Sv. Bolfanku pri Središču:
trsničarska zadruga v Ljutomeru;
trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogateu ; m,
Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago.
Vinogradniki, pozor!!
Podpisani naznanja., da ima na predaj suho cepljene trte 1. vrste, in sicer cepljene na K. portalis, Laški niček, žlahtnina in Sipon (pošip). Cena I. vrete 15 kron 100 komadov, II. vrste zgoraj imenovanih sort 0 kron 100 koma-	umri«« od: <kw. Divjaki B. portalis 3 krone 100 komadov.
PRAN C SL0BNJAK, trtnar; pošta JoitiftCi pri Ptuj-d
Novo! ""»C	Novo!
m. KOIIES
mesarija, vojenje mesa in izdelovanje klobas
v Laškem trgu
pripoioča slaTntmu občinstvu. Izvrstno blago, nizke cene, točna postrežba.	25
Ncvo! ~38NZZ	¡¡S®"" Novo!
Pssor! fiit&j!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleraih r želodca in firevih, otobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanji — pehanju, — kong<*tiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Neduaelno b/fedfttvo za radiianie dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh «i^tiren. Cena je za 153 steklenic (1 dvanajuto» rleft) S% K fraako na vsako po&to po povzetju alt de »e po&lje denar naprej, kot IS steklenic m ne pofilja Prosimo, d* m na-
P. JuvtšSča,
l^MTDNj* v Pakatm K. »1 {fhrrog**.
Ceno posteljno perje»
1 kg sivega, paljenega K 2-—, pol belega K 2-80, belega K priom perje mehkega kakor puh K «•—, veloprima oglajenega najbo!|S« vrM«
K 8'—, mehkega perja (puhaj sivega K R'—, i>eleg» K 10 —, puha K 12*—, od 5 kg naprej poštnine prosto.
Narejene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta {naaking* . pnrr>ira, velikost 170 X liti en 7- dvema iglarnicama, te dve .<0X58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim o-¡¿¿enim, koiatiiii Im stanovitniiu peijotn K 16 —, napol maha K »o —, maha K 24-—, perniea sama K 14-—, 14 —, IS-—, zglavniea K a-—, 3'50, 4 —. ra/.poSilja po povzetju, zavojiiina 898 •	zastonj, od K 10.— naprej poštnine prosto
Maks Berger V Dešenica štev. 235, Šumava.
Kar ne ugaja, »e zameni aH pošlje Jcnar nazaj. Oeniki zastonj in pošt. pro>;o.
V Gornji Polskavi m Pragarskem rt X ima tvrdka K. & R. JEŽEK Z
voliko zalogo vseh vrst kmetskih strojev ^^
^^ in se vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ali gepelni, predležja mlatilnice, slamorezniee, reporeralce, mlini za jabolke, grozdne stiskalnice, žitne či-stilnice, drobilni mlhti, brane, plugi itd. Podpisani posreduje naročiU na vse vrste ^^ kmetijskih strojev, sesalk. bencinovih mo- BJ
Otorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opeksrne itd. —- Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi «e vsa popravila
O sprejemajo in po nizki ceiu saračunijo. ^MMa Zastopnik in oskrbnik zaloge Franc Kampuš fsLjP v Gornji Polskavi pn Prsgersk m. ^^
O
•66
ZAHVALA.
Ob smrti naše nepozabne soproge in matere
gospe
Antonije Reicher, roj. Zadravec
izrekamo te.- potom najsrčnejšo zahvalo za vae dokaze blagega sočutja. Posebno se zahvaljujemo 66. duhovščini Barbarski, č. g. župniku Kralj u iz Le^-kovca za lep nagrobni govor, slav. učiteljstvu, ceoj. pevcem Barbarskim, darovalcem krasnih vencev, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so izkazali predragi prezgodaj umrli zadnjo 6a«t. Hvala tudi vsem za poslana pismeno ali ratmeno izražena sožalja. St. Barbara v Halozah, dne 11. pros. 1909.
47
Aston Reicher in otroci.
!W i


toeste in ženini,
i.».......... .... Í- • •.
i iíáj<kjo ^veííkansko izbiro za obleke in perila v.trgo-• ^^ftjlM konfekcijskim blagom
. v ¡W iiH '.•C^.jiifVH '(!
MAH1B( m. •
, E. SEPEC
Grrajiski trg št.
Premog ii dna
prodaja, ter stavi tudi na dom
A. VERTNIK
trgovina z mešanim biagom, :: premogom in drvami ::
Maribor, Koroška cesta.
Obleke in perila kupujete, po najnižji cen( v trgovini z manufak-tiirnim blagom
w
i
Hf ARI SOR, Postna ulica št. 8.
Svoji k svojimi
No«« irjovfna
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
v Mariboru
TBoettbolfova cesti 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki se točno in :. hitro izvršijo. ::
Slovenske gospodinje!!
„Zvezdna" cikorija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je res slovenski iz-dčlek
Varstvena znamka. »♦♦»»♦♦♦♦♦«♦♦»«♦»♦♦♦♦♦»«♦♦»«♦♦♦♦♦♦♦♦M
kapujeiao pn
H ÜLABÁ f ME
7egefho{oT& eesU Itev. 11.
M
v veliki zalogi, kakor tsdi «atraes, divani, otračja postelj? tsr ogledala po n«!nii;5 ceni.
fm Piatcriek, Maribor
KofosM cestft žt. 10.
Zato!-wa
ker se tam dobi najboljše blago po najnižji saa! in
sieer za jesen velika izbir za moške in ženske obleka, najlepše svilnate robce, predpasnike, ženske fn možk o perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrat«. :: ::
narodna ||iiiWii
= Pri pošti»
fógríbOf» Te8»iižftf>»« oem 46
priporoča ve&ss svsž« pivo, Izvrstna ioauča vtaa tar anla in tepla Jsál
Mar. ledec
Tovarna ?a alinske izdaHn
-w Račju	---
zdeluje a parnimi stroji u najboljše, večkrat jwrrak«« gline priwuane najbolje izdelke, ¿akor; patentar &ug <2T ' /.arezno in vsakovrstno drugo strelno opeko, opeke sa zid, za oboke, dimnike, rekontra- opeke, pložčs s* tlak, iončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zal ga tudi v Maribora, CesarsSs ceste, pri kasssnari« &. IbuMHu.
Slavnemu slovenskemu p. n. občinstvu nljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboru. Šolska ulica štev. 2 nasproti kavarne ,Central'
moderno urejeno brifnico.
Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
IVAN BER G LES, brivec.
Cugte!!
Velikansko zalogo novega modnega ter volnenega blaga, najnovejše vence in cvetlice za neveste priporoča slovenska trgovina
Jos. Druškovič
Slovenj gradeč.
NEVESTE
in ženini za nakup bale in finih!oblek se priporoča slovenska trgovska hiša na de-:: belo in drobno ::
R. Stermecki Celje.
Velikanska zaloga, čudovito nizke cene.
Poštne pošiljatve do 20 K franko.
SI ATT Bl^t 1MM 'n ce'etau a^raiu 60 priporoča, da kupujete Wiw V ' ClabriUl 8TOje vsakovrstne potrebe pri trgovcu
=fALOJZI J POTEH =
pri farni cerkvi v Slov. Bistrici.
Postregel Vam bode gotovo zadovoljno in zanesljivo najceneje. Zaloga vseh strok blaga: za raznovrstne obleke, špecerije, semena, železo, železnine, i. t. d. Kupuje vse kmetijske pridelke.
NB. Sprejema tudi zavarovalnino in daie v tem oziru
svet.
Edina narodna steklarska trgovina
FRAN STRUPI, Celje,
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzele vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. Na debolo — Na drobno!
I Podružnice
Spljet, Celovec :: in Trst ::
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejema vluge na knjižice in na t«- / j _ Qi_ Kupuje lu prodaja «rečlte in vse vrste vrednontiiih p»pir>
keči račun ter je obrestuje po čistih " j Z |U je«' po dnevnem kurzu. ■ _Delniške, glavnloa > 3,OOQ OOO. — Betervnl fond g 300.000._
Podružnice
Spljet, Celovec :: in Trst ::
Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po ittrl odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentnl davek plač a] e hranilnica sama ter ga na odteguje vlagateljem. Za varnost vloj jamčijo okraji : Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata v že nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za voiovodae naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupni tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se
ill^nnčtaiorclfo hronilnino pri nalaganja svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletna ali jUZmJMdJBrbKe nraniimce Tarovance in zahtevajte pri iiiTnnčtaiorcifn hranilnim sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JUZlIUbIdJtjrSKlI lira<l!l!IILU.
Za brezplačno dopožiljatev denarja so položniee c. kr. poStnobranilničnega računa žt. 18.913 vsakemu na razpjlago .__
SLAVIJA
je največja slovanska zavarovalnica,
proti požaru in življenju.
Rokavice
vse vrste
hlače iz nanja, naramnice, razne bandaže, kakor na pr. kline pas«, trebušne obveze, suspenzorije itd. umetne ude ter različno v to stroko spadajoče delo lastnega izdelovanja, priporoča po nizki ceni
Franc Podgoršek,
bandažist in rokavičar Maribor, Grajska ulica 7.
¡ŠtampUje
iz kavčnka se dobijo v tiskarni sr. Cirila v Mariboru.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Grajski trg šf. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler).
Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja éez en milijon kron.
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, Pfoti 3 mesečni odpovedi po 41/». Obresti se pripišejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-etovanje k^j prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (Bek konto 97.078). Rastni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarai varnosti po 4»/4%, na vknjižbo sploh po 5°/», na vknjižbo in poroštvo po 5V«% na osebni kredit po 6«/0. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo tast proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Pro&ye ca vknjižbo dela poagilniea brezplačno, stranka plača le koieke.
Uradne ure
bo vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemSi praznike. — V uradnih arah se sprejema in ii-pl»čnje denar.
U)
pojasnila se dajejo
prafio>e »prejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—6. popoldne.	6
PoNOJIlntra Ima tu 41 >>« mi) vi« j« oma^e hranilne iiablraiallie,.
Iad«)aMi <■
ttakovao draitvo.
Odgovorni «Mdnik ¡ Fras
Tiik tiskane sv. Obrite v Ubrlban.