r, wk Naj^čji slmnskl dnevnik * ▼ Združenih državah VeU* za vw leto • • • S&00 Za pol leta . • • - - $3.00 Za New Ycrk celo leto • $7.00 Za inoreurtTo celo leto $7.00 NARODA Listislovenskihidelavcev v Ameriki rThe largest Slovenian Daily' ft the United States. fttnrri every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers, TELEFON: C0BTLANDT 2876. Entered as iecond dsn Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COBTLANDT 287«. NO. 43. — ŠTEV. 43. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 20, 1924. — SREDA, 20. FEBRUARJA, 3924. VOLUME XXXIT. — LETNIK XXXTT TUDI DAUGHERTY BO BAJE RESIGNIRAL Generalni pravdnik Združenih držav bo brez dvoma postal druga žrtev petrolejskega škandala. — Preiskava se nadaljuje s polno paro. — Zaslišanje finančnikov z Wall Streeta. — Daugherty se je dolgo časa posvetoval s predsednikom Coolidge-om in sematorjem Borah-« « om. Washington, I). C., 39. februarja. — V dramatičnem razvoju petrolejskega .škandala je nastopila danes še večja napetost, ko je postalo znano, da je sklenil senatni preiskovalni komitej za zaklenjenimi vratmi zaslišati newyorskega finančnika Harry Payne Wliitney-a ter u-radnike newyorske borzne tvrdke Benkard and Company. Obenem pa so se vzdržale z vedno večjo trdovratnost-ju govorice, da bo današnja seja kabineta razpravljala o vedno naraščajočih zahtevali, da se prisili k resignaciji tudi generalnega pravdnika Daugherty-ja. Nadalje je pričakovati dolgega boja v sodiščih glede petrolejskili koncesij. To postopanje pripravljata sedaj posebna zastopnika administracije. Owen Roberts iz Pliiladelphije in At lie Pomerene, iz Canton, Ohio. Senat je odobril imenovanje obeh teh na mesto posebnih zastopnikov administracije. Whitney in uslužbenci Benkard tvrdke so bili poklicani v Washington, da nudijo posebnemu senatnemu odseku podrobnejše informacije glede mahmacij s petrolejskimi akcijami Sinclair-ja. Namignilo se je, da so bile tudi v tem oziru razkrite presenetljive stvari in da je bilo vsled teh razkritij potrebno poklicati dotične pred senatni odsek. " . .. Nepraetano se je uamigavalo, da se bodo. zapletli v slučaj nadaljni sedanji in prcjšni člani vlade, katerih se dosed&j še ni imenovalo v zvezi s tem škandalom. Pozno v nedel jo zvečer je zahteval senator Wheeler iz Montane zaeno z drugimi, naj se povabi pred komitej newyorskega finančnika in uslužbence dotične borzne tvrdke. Wheeler je bil nato povabljen, naj prisostvuje dotični seji finančnega odseka, ki se bo vršila danes, če hodo zaslišani povabljeni. Wheeler pa je objavil nadalje, da bo na seji senata zahteval, naj se uvede takoj preiska yo uradnega poslovanja generalnega pravdnika Daughert-ja in poslovanja justičnega department a. Na obeh straneh Pennsylvania Avenue, namreč v kongresu in v vladi, divja vihar krog generalnega pravdnika Daughertv-ja. Potem ko se je slednji v tajni seji posvetoval s predsednikom Coolidgem ter senatorjem Borahom iz Tdaha, je rekel, da se lahko reši vprašanje njegovega odstopa na danes vršeči se kabinetni seji, ki bo tudi razpravljala o odstopu mornariškega tajnika Denbv-ja. Predlog Wheeler-ja, naj uvede senat preiskavo uradnega poslovanja generalnega pravdnika, je stopil na mesto prejsnega predloga, v katerem se je zahtevalo odstop Daugherty-ju. Drugi predlog je nastal vsled zahteve -e-neraJncga pravdnika, naj se uvede tako preiskavo Preiskava se jie bo tikala le petrolejskega škandala, temveč fudi zavlačevanja v procesiranju ljudi, zapletenih v škandal veteranskega urada ter v splošnem celega uradnega poslovanja justičnega departmenta. Voditelii v so„atu izjavljajo, da ne more biti niti najmanjšega dvoma, da bo predlog, katerega je stavil senator Wheeler, sprejet STANJE SENATORJA GREENA SE VEDNO KRITIČNO. NOVI BOJI V MANILI. Washington, D. C., 19. febr. — Senator Greene iz Vermonta je bi danes z.jirtraj še vedno v krr-t i en em stanju i-Led rane, katero je dobil v petrk zvečer ko g-a je zadela kroglja iz revolverja neke. j?a prohrbicijskega agenta- Postala je potrebna nadaljna operacija, da .se cxLstraini iz mož-ganov drobee, ki so se zarinili vanjo. Tej operaciji je sledila velika slal^ ki je bila posledica izgube krvi. Zjutraj ob šestih so izjavili zdravniki, da je položaj za las boljši kot je bil ponoči. Manila, 17. februarja- — v Bu-ruanu so izbruhnili vroči boji z domačini. Poročnik Mendoza in osem policijskih vojakov je bilo usmrcenih. Domačini so imeli 35 mrtvih. Generalni guverner Wood je naročil polkovniku Bowersu, naj čimprej mogoče napravi mir P&EISKANJE KANDIDATOV ZA ZAKONSKI STAN V TUB-ČUI. NEMCI BODO OIAAVLJALI ZRAČNO SLUŽBO V MT.TTT*T Mexico City, Mehika, 19. febr. v nekem poročila, katero je predložila mehiška trgovska agentu-ra v Bwimii tukajšnjemu trgo-vinkemu depat^fctnerttu se glasi, da bo junija meseca lahko že obratoval« zra&ia služba, ki bi veza-la mehiško glavno mesto, Taimpv-co, Vera Crua, Ciudad del Carmen in Mi&rida. Agentura javlja, da bodo Jnn-kersove naprave v Dessau v Nemčiji, ki rajajo tozadevno koncesijo, ataavforirale *o službo s hi-orflh London, Anglija, 19. febr. — V provinci Carigrad so bile uveljavljene regulacije, soglasno s katerimi se morajo podvreči zdravniški preiskavi vsi mladi moški, ki se hočejo ženiti. Pred-no dovolijo poroko, morajo občinske oblasti dobiti predpisano zdravniško izpričevalo. McADDO BO KANDIDIRAL ZA PREDSEDNIŠKO MESTO. Chicago, 111., 18. februarja- — Pristaši Mjc Add o-j a so danes na posebni konferenci sklenili, da bodo na demokratični konvenciji — v.iM*vjv » — skuSaJ i dotseči MeAddo-jevo no« i ob dok&enem Času. minacijo za prihodnje volitve. . ' . t - VELIKANSKI POŽAR V NEW YORK CITY BIVŠI MORNARIŠKI TAJNIK. Trinajst ljudi je izgubilo življenje tekom požara, ki je nenad no izbruhnil v hiši na Madison St. — Žrtve so žive zgorele. Trinajst človeških življenj bilo uničenib. ugasnjenih v teku potili minut- l)va nadaljna sta bila tako Inčno opečena, da ne bo sta okrevala. To je rekord zadnjega požara v licwyor.ski tcucaneut-hiši, ki je uničil petnadstropno poslopje na St. IJ97 31aJi^on St.. na dolenji ktočni strani, zgotlaj v torek zjutraj. V hiši je stanovalo osem družin ter se domneva, da sta bili dve d.ru> *ni popo'noma iztrebi jeni in v dveh m« J;il »n;li družinah je ostal pri življtniu le po on član. Po1 iei'a ii; ••< ":'run hramba sta bili iz»-rv;' mnenja, ila je bil o-genj rocl1:'knjen. a priznavata se daj. da ni mogoče ugotoviti izvora oožara :n r. Charles Norris. glavni zdravniški preiski« valeč ter Lawrence Mailer, super-irrtcdent mrtvašnice, sta našla trupla tako ofožpana. da sta pre. ložila ideaitifikaciljo za toliko časa, dokler se ne bo trupelj pripravilo ter jim kolikor mogoče zepet vrnilo prvotno obliko. Pozneje zjutraj so položili trupla v veliko dvorano, da jih bodo mogli sorodniki identificirati- Med žrtvami sta dva moška, štiri ženske in sedem otTok. Dva otroška' vozička, vsa ob-žgana. katera, se je našlo od stop njicami v veži sta dovedla policijo do mnenja, da je podtaknil ogenj kak blaznež, ki se je splazil v vežo ter zažgala vozička. Čeprav je bilo zaslišanih pet mož v zvezi s tem požarom, ni mogel požarni maršal Broiphv najti proti nobenemu ter zadostnih dokazov, da bi se jih moglo aretirati in vsled tega so bili izpuščeni. Ugotovil je, nI njegova dosedanja preiskava spravila, na dan ničesar, kar bi kazalo, da. je bil ogenj podtaknjen, čeprav ni hotel fefci, da pozitivno ni bil podtaknjen. Rekel je. da je to odvisno od nadaljne preiskave. Policist Mihael Husselem iz policijske postaje na Clinton St.. glavni junak tega požara, je rekel, da_je bilo razkritje tega požara najbolj strašni dogodek v njegovem Življenju. Videl je. kako je prihajal iz poslopja dim. Videl je moža, ki je prišel ven ter zbežal. Videl je tri može. ki so ga zasledovali dn tudi enega detektiva. Nato pa je oddati alarm- —« —Bilo je strašno, — je rekel. — Pohitel sem nazaj proti gorečemu poslopju, letel po stop-njicah navzgor do strehe, tolkel spotoma po vratih ter kričal: Ogenj! Nato sem pohitel nazaj po gtopnjicah navzdol ter našel majhno deklico v zibelki. Pozne, je sera izvedel, da je bila to Silvi ja Burger stara šest let. Požar se je pričel v pritličju ali v »prvem nadstroipju ter je planil skoro v trenutku do strehe, malo po polnoči. P red no se je kdo zavedel ali mogel misliti, je bila cela hiša goreča masa. Skozi tihi nočni zrak so zaorili tedaj kriki žrtev in vsem navzočim je zlede neia kri v žilah, ko so videli smrti izročene, katerim niso mogli pomagati. Prifit sr razburjeni so- "j™*r Slika nam predstavlja bivšega ka Deubvja, ki je bil preveč sko zadevo. ameriškega mornariškega tajni-zapleten v smrdljivo petrolej- ANGLIJA DOŽIVELA PORAZ V INDIJ! PROCES PROTI FARINI BO HITRO KONČAN DOGOVOR MED MAJNARJI IN BARONI Delodajalci in premogarji v premogovnikih mehkega premoga so sklenili dogovor. — Sedanja mezdna lestvica bo podaljšana za tri leta. — Premogarji so sprva zahtevali, naj bo kontrakt veljaven štiri leta, dočim so bili delodajalci samo za eno leto trajajoč kontrakt. Indijski nacijonalisti zahtevajo j lastno vlado. Tozadevna pred- j loga je bila sprejeta s 76 proti i 48 glasovom. London, Anglija. februarja. Angleški ministrski predsednik Ramsav MacDona.M se bo moral baviti z novo politično situacijo, ki je sedaj zavladala v Indiji. Pri včerajšnjem glasovanju je bila indijska vlada poražena. Stranka indijskih nacijonalistov je vložila resolucijo, naj se skliče konferenco vseh indijskih političnih strank in indijske vlade. Na tej konferenci naj bi se sestavilo novo indijsko ustavo, ki naj bi bila predložena a* odobren je novoizvoljenemu indijskemu parlamentu in angleškemu parlamentu. Vladni zastofpnik je bil odločne« proti temu predlogu. Pri glasovanju so pa dobili indijski nacionalisti in indijski liberalci 76 glasov, dočim so jili dobili zastopniki vlade le 48. Država je pospešila postopanje proti tretjemu obtoženemu v zadevi umora dveh bančnih uslužbencev. — Obtoženec ne kaže nobenega strahu. Jacksonville, F la., 19. februarja. — Podkomitej pre-mogarjev in delodajalcev v centralnem kompetitivnem l>olju je snuhisno odobril obnovljenje sedanje mezdne lest-vice v cent rahlem kompetitivnem polju mehkega premoga za nadaljna tri leta. To je kompromis v spri C-o zahteve preniogarjev, da se iiveljevi štiri leta trajajoč kontrakt ter ponudbe delodajalcev za običajno obnovljenje kontrakta za dobo enega leta. Danes bo o tem poročilu podkomiteja razpravljal politični odsek premogarske organizacije ter predložil nato poročilo skupni konferenci preniogarjev in delodajalcev v kone-čno odobrenje. Dogovor se smatra za zmago preniogarjev ter jili medna rodnega predsednika Lewisa. Malo dvoma je, da bosta politični komitej in polna skupna konferenca takoj odobrila sklenjeni dogovor. Sklenjeni dogovor bo nato podpisalo dva in trideset zastopnikov preniogarjev ter zastopnikov dva in tridesetih delodajalcev v IllinoLsu, Indiani, Ohiju in zapadni Pennsvlvaniji. Dogovor bo postal učinkovit dne 1. aprila, potem ko bo formalno predložen formalnemu splošnemu glasovanju premogarjev v premogovnikih mehkega in trdega premoga. Plače, delavni pogoji in vse drugo, z izjemo dobe, tekom katere naj dogovor velja, bo ostalo tako kot je bilo izza stavke leta 191 fi. "To je velika stvar za industrijo," je izjavila večina delodajalcev. "Nekateri med nami so prepričani, da bo i podpisan naslednji dogovor za šest let z manjšimi težava-mi kot smo jili imeli pri sklenitvi sedanjega dogovora za tri leta." DVANAJST USMRCENIH V TOVARNI ZA ŠRAPNELE. Erith Kent, Anglija. 18. Febr j V tovarni za šrapnelc je nastal; ' ekplozija- Ranjenih je bilo osem žensk in troje moških. Kaj je bit vzrok eksplozije, se zaenkrat še ( ni dalo dojrnati. KOLINSKI NADŠKOF JE OD POTOVAL. Bremen, Nemčija, If), februarja Kolinški nadškof, kardinal Sehul-te je opotoval s parnikoon "Stutt gart" proti Ameriki. Tukaj boj pobiral prostovoljne prispevke '/.o j stradajoče v Ruhru- y 3*. J _>. * sedje in oddelki požarne brambe Bataljonski poveljnik MeEUi-gott in njegov šofer sta bila prva j na licu mesta ter se tak^ij lotila j reševalnega dela. Rešila sta štiri družine v drugem in tretjem nad-' strop ju. a družine v nadaljnih dveh nadstropjih so bile skoro uničene. Edina preživela teh družin sta t bila Silvija Burjrer. katero je r*r-šil policist Husselein in neki Aleks ■ Harkowy staT devet in dvajset let, kateqrega so našli ognje ga sci na rešilni lestvici, napol nezavestne^ ga. Oba sta v. bolnici ter je le malo upanja, da bi okrevala- X.ieola Liiceiano ki je natopil kot priča že v obeh procesih proti bratoma Morris in Joe Diamond, je nastopil včeraj kot priča v procesu proti John Farini. potom ko je bil obtoženi identificiran kot eden morilcev, ki so dejanski ustrelili oba bančna sla ter pobegnili s plenom a* znesku nekako $*-kS.OOO. Ljudje, ki imajo opravka s pro-eesom, izjavljajo, da bo proces najbrž še danes zvečer koučan, ker je državno pravdnLštvo sklenilo napraviti res kratek proces kot je že storilo v obeh procesih proti bratoma Diamond. Pomožni okr. pravdnih TIiiir!i»rs je rekel, da bo država do opoldne zaključila svoja zaslišanja in izvajanja. Sam £iegel. zagovornik Farine, pa jc izjavil, da ima na razpolago 25 priČ. da pa najbrž ne bo poklical vseli. Farina je sedel povsem mimo- in ležerno tekom dolgega dneva.1 ko je državno pravd nLštvo venti- liralo celi slučaj. Kazal je le ma- j Io zanimanja za otvorilni nagovor • pomožnega okrajnega pravdoikh ' Hnshesa. čnl številne priče, ki so ; .. " , , ... ..i nzpoveciale proti njotnu m vrni! se je v svojo eelieo v Raymond j St. ječi popolnoma brezbrižen za ; to. k a rse go
  • nasmeh- i nil. Ta smehljaj je bil skrajno kratek ter se je pojavil, ko je izve-del Farina, kako obširne varnostne odredbe je uveljavila policija, da preproei možen poskus bega ali polniš prijateljev, da ga rešijo iz ječe. Siegel je rekel, da bo trdila obramba, da je vozil Farina ob času napada in umorov tovorni avtomobil, obložen z butlegarsko pijačo; da sta hotela brata Diamond označiti Farino kot dejanskega morilca da na ta način za-šeiitita Joe Damonda. ki je v družbi Gerge d i Saro. katerega niso se prijela, baje dejanski ustrelil oba. bančna, ulužbenca- Farino je identificira kot moža, ki je odhitel navzdol po stop-njicah jwstaje nadulične železnice, kjer je bil izvršen napad in dvojni umor George Young, usluž benee poštnega urada, ki stoji nasproti postaji nadulične železnice. Young je rekel, da je videl, kako je tačil Farina nekaj v svoj dss-ni hlačni žep. — Jaz seim videl njegov obraz .povsom razločno. — je rekel Young. — Ali vidite tega moža v sodišču — je vprašal pomožni prav- ; dni k. i Young se je ozrl na Farino, ki i ■ .je mirno vrnil pogled. j — Tam je, — je rekel ter jvj-. kazal na Farino. KOMUNISTI DOBILI DOSTI GLASOV PRI VOLITVAH. Berlin, Nemčija, 18- februarja, j Pri včerajšnih volitvah v meklem-1 bureški deželni zbor .se doživeli socijallsti odločen poraz, dočim so dobili komunisti izredna veliko mnežino glasov. CUNARD ČRTA IMA REKORD. Cunard črta je df^segla tekom zimske .sezije nov rekord glede potnikov prvega razreda Zadnjo soboto sta odplida iz New Yorka dva pamika. ki sta imela na sebi 1114 potnikov ipi'vega razreda. Potovanje je v. te.i zimi izredno tež-^o. pa je Cunard črta neglede na to dosegla prvenstvo. Na "Tuscan i ji", ki je odplulaj v soboto '»poldne, je bilo 1()0 turistov. ki so bili nameaijeni v razna sredozemska pristanišča ter v Kgrpt in Palestino. Ob petih popoldne pa je odplula proti South-a m pt- >n u 1' Beren gar i a'' s 7 H pot -nik i ]>rvcga razreda. Tekom leta 192;r ») parniki Cunard črte prevozili 223,642 potnikov, to je skoraj ena tretura vseh poteiikov. kar jih je tekom leta prepreljala preko Atlantiške-u :i fKreana. DENARNA IZPLAČILA V JTTaOSLAVUI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom nai« bank« isvriujejo xaneslji7o, hitro in po conah: Dw« to našo cono alodočo; JUGOSLAVIJA Raepoiiija na eadnje poŠte ln Izplačuj« "Poštni erkoml «avod" in "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Kranju. Celju, Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod kjer Je p*č am hitro laplaBlo najugodneje. 1000 Din....... $1340 2000 Din.......$26.60 5000 Din....... $66.00 Prt nakazilih, ki znaiajo manj kot en tla*« tflnerjev ralunlm* posebej M 11 centov sa poitnlno In druge otroška. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI! RaepoHija na sadnje poŠte ln lsplaCnJo "Jadranaka banka" ▼ Trsta. Opatiji ln Zadru. 200 lir ........ $ 9.80 300 lir ........ $14.40 500 lir ........ $23.60 1000 lir ........ $46.00 Pri nakazilih, ki snaftajo manj kot 90$ lir računi ma poeefrej pe 1« eentev ■e peAtnlno In druea etroftko. Za poWJatre, Id »riMgaJo znesek pet tiso« dinarjev aH pe šr» ti—i Ur develjujeaio po mogeinestl i« pnfhul pipuil. Vrednost dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja se večkrat ta nepri-Cakorano; le tega razloga nam ul mogoče podati natanSne cene vnaprej. Bačunamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roke. Glede hplažil s aaerttldh dolarjih glejte Denar aaa je poslati najbolje po Domestle Money Order all Da New lock Book Draft FRANK HATCHES STATE BANK ttraet tai cortisnot «r * Now Torts, II. T. CHamo sastopntttro Jadraaika Bank. c-. rr "—-- ~--------------- GLAS NARODA. 20. FEBR. 1924 « GLAS NARODA" KUOVKNI DAILY) FRANK lAKtKR, Fricitet OwiMd and Published by ■toraoio Publiihinf jComp«bj (A Corporation) LOUIS BEN ED IK, Ti Ptac* o« Bualn«aa of tha Corporation and Addroiso« of Abovo Offlcara: 0 Cortlandt Stro«*. Borough of Manhattan, Now York City, N. Y. "Q L A S N (Voice of A R O D A" the Peopia) laauod Every Day Excapt Sundaya and Holldaya. Ca Za Xm oalo lato valja llat za Ameriko . In Canada ............. K.I0 pOl lata ■•■.■i«fl».«.«a.fl«aa«>tH §3.01 Aetrt lata ____—____—......... fi.SO Za New York za lalo lets.......... ITJ Za pol leta ........................ IS.® Za Inozemstvo aa oalo leta ..r-i n »7.0 Subacrlption Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In praznikov. Denial ■tliati bras podplaa In oebenoati so ne po Money Order. Pri spremembi tudi prejlnjo bllvallKe naznani. prlobčujejo. Denar naj ae bla»OTDll po-kraja naročnikov, prosimo, da se asm da. hitreje najdemo naslovnika. "Q LAS NARODA" m Cortland« Btraat, Borough of Manhatttan, Now York, N. Y, Telephone: Cortlandt 2S76 veuka razlika j i. Delavski list "The Illinois Miner" je objavil članek, v katerem so naslednji nazori: Ko se premogarskim baronom izljubi zapreti majno, privlečejo na beli dan mule, in če je čas pašnje, jib i>ože-nejo na travnike in pašnike. Majnarje pa poženo na cesto ter jili ifcroče stradanju. Mule stanejo denar. Majnarji so pa svobodni ljudje. In baš vsiedtega, ker so mule lastnina premogarskih baronov, majnarji pa človeška bitja, ni še nobenega vzroka, zakaj bi se z mulanfi boljše izstopalo ko se postopa z majnarji. Vsaka industrija se mora baviti z zmanjšanjem vrednosti. Že predno je stroj izrabljen, je na strani potreben denar za nabavo novega stroja. In če se stroj potre, je to nekaj sanioposebi umevnega, da ne bo za to nihče dolžil čudovitih potov božje Previdnosti. Kakorliitro se pa majnar izrabi, ga vržejo na smetišče. On je produeiral denar, s katerim kupujejo nove stroje in nove mule, sam, ki je vendar krona stvarstva in najbolj čudoviti stroj na svetu, je pa vržen med staro šaro. Vsaka civilizirana država na svetu z edino izjemo Združenih držav, najbogatejših izmed vseh, plačuje starostno zavarovalnino in penzije starim izrabljenim delavcem. Edinole v Združenih državah postopajo s starimi izrabljenimi delavci slabše kot pa z mulami in stroji. Dovolj slabo je, če morajo delavci v dobi pare in elektrik«' delati tako dolgo, dokler se ne zrušijo pod težo tr-plenja. Zločin vseh zločinov pa je, da poklicani faktorji mirno gledajo v revščini umirajoče odslovljene delavce. In če je dežela prerevna, da bi izkazala pravico žrtvam gospodarske krivičuosti, naj že vsaj poskrbi, da se bo gotovi del Izjave neodvisnosti glasil takole: "Sanioposebi naj postane jasno, da so delavci že vsaj toliko vredni kot so mule in stroji." Jugoslavia irredenta. Podraženje živil v Trstu Tiv.ažki olwniiski svet je sklenil za izboljšanje občinskih financ posebne raA ili ti in gam. Xič ni bilo varno Smrtna kosa. pred njim. vse je lomil in razbijal, V Celju na Cankarjevi cesti je( kar se je dalo. Zadnje dni je iztr-umrla Matilda Erliai-tič, soproga gal službujočemu pazniku Francu sodnega svetnika in odvetnika Er-, Del Cortiju, starejšemu, resnemu (i n rt i ea^v 59. letu starosti. | in nadvge korektnemu možu. ki V Gust an ju je umrl tamkajšnji ga je hotel odpeljati iz temnice v orožniški komandir Jakob "VVutte navadni zapor, ključe, da bi pu-ter zapustil vdovo in dva nepre-( begnil. Paznik skoči za njim. jet-skrbljena otroka. Pokojni je bil uik pa navali nenadno nanj, jmj- l i GLAVNI URAD v ELY, MINN. i t Glavni odborniki: Preaednlk: RUDOLF PER D AN. »IS E. 18« St., CUftlui Ot Podpredsednik: LOUIS BALANT. Box 10« Fearl ATI., t^i-^i^,, O. Tajnik: JOtEFH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961. Ely. Minn. &lasaJnLk neizplačanih »air tain: JOHN HOVSBN, «11 — Utt , Duluth. lflTiB, Vrhovni xdravnlk: Or. JOS. V. GRAHEK, SOS American Btmt* Bank Bid«.. SM Qraat M. Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: EBAfiNIK, Room SO« BaksweU Bid«., »or. Diamond Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1SS4 W. 18 Street, Chicago, BL FRANK 8KRARKC. 4821 Washington Street, Denver, Porotni odbor. LEONARD 8LABODNIK, Box 488. Sly, Minn. GREGOR J. PORENTA. S10 Stevenson Bid*.. Pnyalln*. FRANK EORICH. «217 St. Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbori VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland, ft. PAULINE ERMENC, 383 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CEj-lARC, US Market Street. Waukeyan. 111. * Jednotino ara dno s>laslfo: "Glas Naroda**. > ■ ■ Vse stvari tikajo?« se uradnih s&dev kakor tudi denarne potlljatv« na] se pošiljajo na Klavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poAllj* na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov Ls bolnl«ka spričevala, naj še pofiilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katollfika Jed no ta se priporoma vsem Jugoslovanom M obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se sglasl tajnik« bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnit« na gL tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovl s 8 člani al1 Članicami. Romunska kraljica ima še eno lieer mi razpolago. Sedaj iztika po Evropi, kje bi ujela kakega kralja ali cesarja zanjo. Do-brosrcna mati naj hiti. da ne bo prepozno. Vsako leto je manj kronani h glav. Kar jih pa je. so precej puhle in so l>rcz posebnega in potrebnega veličanstva. Iz Jugoslavije. je kak Jugoslovan kdaj kaj dobrega storil, j«1 bil }o Pašič- vojega težkega poklica. Smrt pod vlakom. Ni k do ne v\ kje in kdaj ga ča- ;;iii v žele;-.ni jopič. Nadeli so mu okove in zdaj mož misli temne mi-.-li v temni luknji. Paznik je v bol-iiMšiiud: njv'gcva rana ni nevarna r;a smrt. Ob 5. zjutraj je žel od i« ^ iuu stanje lK)ljša. Požar pri Mariboru. Bog ve. kaj se je Pašič u zdelo, ko je gledal raz Scalo Santo Jadransko morje. Xajbrze si je mislil: Ah. kaj bo to! Voda je vmla. In še slana vrhtega. Za vse Jadransko morje d"ina. ob pol 6. gil je že pokosila' na progi bela žena. -JGletni dela-' voc v ljubljanski tovai-ni za klejj V soboto 2f> januarja okrog 11. ne dam dveh inaeedonskih vasi. Janoz Šubert. stanujoč na Stu- ure zvečcAr je v hiši porsestnika. 31 a-dcncu sL. IS, se je odpravil dne 1.1 lije PavlLniča v Studencih izbruli-• '•bruaija zjutraj, kakor običajno, nil požar, ki s" je naglo ra;zširil. na delo in krenil najkrajšo pot po, Studeniška kakor tudi mestna po-železnišlci progi. Vsled goste me- žarna hramba sia dospeli takoj na gle je vzel s seboj tudi malo ročno j lice mesta ter ]K> dveurnem napor-M'tilko. V tem času odhaja iz nem delu udušili požar. Ljubljane osebni vlak proti Za-' grebu, ki ga sreča običajno ravno ( Aretacija goljufa, v Mostah tovorni vlak. ki prihaja; jx Maribora oročajo: Trgovski z Zagreba. Kakor se sodi, se je1 potnik Otmar V. iz Št. Lenarta, nesrečnež moral umakniti'nasproti ki je bil svojčas-zaposlen pri tvvd-prihajajočemu osebnemu vlaku.'ki U-tonja, je ogoljufal tvrdko medtem pa ga je prijel od zadaj Alartinz s tem. da je na račun svo-tovorni vlak, ki ga vsled ropota ni iCo-a prejšnjega delodajalca Leto-čul. Umaknrl se je preko drugega n je prevzel za 1115 Din blaga. Ka-lira, menda na ozko stenico ob. zeil tega pa je ogol jufal tudi tvrd-l»rogi. Vsled sjjolskega snega miifk,, Lr-ton ja za r,(KX> Din. Hil je je oči vidno spodrsnilo, nakar gal ;»rotJiam in fnldan v zapore okrožji- vlak zagrabil za suknjič in gaj nega. sodišča v Marilxuu. povlekel s seboj. Neki mimo pri-' hajajoči železničar je sicer slišal i Zopet, kradejo vzklik, vendar pa se ni zanimal' po zildauii^h ,m Tr-ki naprej, unslec da se je v glušeteemi s^{,llilcu ohlberniku v Bršljinu so ropotu prevar,1. Truplo nesrečne ,„z1>Lli del z:tlani^. kor v Bavarski diktator von Kahr je odstopil. Bavarci so se jiobratili s Prusi. Se dosti, dosti nemških veljakov bo moralo odstopiti, in nemški narod bo moral izredno trdno na-stopiti. predno bo v Neme j i senca prejšnjega blagostanja. 11,U00 dinarjev je ukradel v Zagrebu u«-ki Ljudi vit lvkanec. •lijak t vsko šole. učeaiki iste ši>le s^tefi<-i Kački. Ker je pugovt<» • liisk<»\ al svojo součenko v raznih 'šolskih Ziidi'vah. .;.« «j neki priliki videl, da ima Šu-fi«-a v predalu umivalnika večjo svoto denarja. M-.Hvalo ga je neka.; dni in dečko -«' i" trdno ustavljal tatinskim željam. Zadnje dni ga je pa le premamil peJilep nn denarju in vtihotapil se je v stanovanje ter odnesel v-^biiio pretlab-ka Ko so »a na ]»ol:eijj /.a-!iš::li. j,> svoj,» tleja-nje priznal in t ud- povedal, da j<-zapravil denar v družbi lah kožn ih p;ijau-ljie. katerih >•• v Zagrebu vedn«• najde dovolj. .Mali je takoj plačala za nadebudnega sinčka 4 !isor dinarjev. Obtoženec je bil ■ n k rat obsojen na mrsccov jor:' zaradi tatvine perila, drugič na '2 h ti težke ječe zaradi raznih tat-vji. lansko le!o sc jt- j»a zagovarjal zaradi tatvine koh-sa. Izročili -ja čustva, ki pa jih mm ni upoštevala. Vzel je torej kamen iai jo tolkel po glavi, dokler ni obležala napol mrtva. Tedaj ga je pre ma- ki et nLso mogli, in odnesli so slamnat*1 žinuiiee. m a | obleke. JSkoda je precejšnja. Ker I morali od tam žezni, so si v bli-! žiui pi ivoščili božje kapljice. žrtve so našli šele ob 7. zjutraj. Prvi je opazil mrtvega Šuberta pleskarski vajenec Franc Len asi. ki stanuje v čuvajnici št. 631. Ves prestrašen je odhitel naznanit nesrečo na vodmatsko stražnico, ponesrečencev tovariš Andrej Zamer pa obvestit pokojnikovo ženo, ki je prišla do mrtvega moža kmalu j za stražniki. Ob 9. dopoldne je prispela komisija, obstoječa iz po-i ,z Hudejužne in s Cerkljanske-lieijskega zdravnika dr. Avramo-j ;a se pripravlja večje število mo-viča in enega uradnika. Truplo je lla v tujino. Včasih so bilo strahovito razmesarjeno. Mrt-Imt>žki iz teh krajec' v Bosno vee je imel vdrto lobanjo in oibe; Romunijo kot drvarji. Bili so nogi dvakrat zlomljeni. Prsni koš izvrstlli d Have i in tam so precej Bog ve, če mašuje pater Ko-verta kdaj kako mjišo za tistega, katerega so ubili v njegovi špLkizi v Grenpointu? # * • V New Vorku je velika norišni-ea Ward I slant!. Ena največjih, kar jih je v Ameriki. Pri izbiri niso posebno natančni. Sprejmejo vse. kar se jim ponudi- Edinrde čikaškega Pavleta bi ne vzeli za noben denar. Če bi ga vzeli, bi njegova neumnost irle-liatf1 zinunce. mast, me^o m nekaj. , . t^ ! r'ala Izseljevanje našega ljudstva. je bil vdrt, obraz in celo telo ob-lito s krvjo. Po pregledu je bik> ti*uplo prepeljano v mrtvašnico v Devici Mariji v Polju, kjer je bilo tudi 3. februarja pokopano. y Nevarnega jetnika imajo sedaj v novomeški jetnišni-ei. Razvpiti Kume je pravi angel j proti njemu. Je to Jože Željko. nepoboljšl ji »Tec, ki je znan že vsean dolenjskim iti belokranjskim zaporam. V Metliki je ušel i« ječe. Ko so ga tu zaprli, se je nekoč za-barrkadiral v eeliei z nabito že- zaslužili. Iskali so jih in radi ime-ii. Danes so razneire drugačne in ljudje ne vedo, kam bi šli služit kruh. Domača zemlja jih ne more rediti, kakor jih- tudi ni pred vojno, ko je bila skoraj tretjina moških vedno v tujih deželah. Baje misliijo odriniti na Francosko in ssi poiskati kruha v' rudnikih. Odide menda nad 60 mož. • Proračun goriškega mesta izkazuje za 1. 1924. 15,251,102 1"'«™ dohodkov, ravno toliko izdatkov, f] ven pri oknih In vratih. Včasih izda Koverta Edinost na tako debelem papirju, da je niti za domačo uporabo ni mogoče uporabiti. * * * Norveška je odpravila prohL-bicijo. v Norveška vlada je prišla do prepričanja, da se v deželi, kjei ni prohibicije manj pije. kot pa v deželah, kjer je uveljavljena. ^BSBSSSSBSaaaBBfiSBB gala živinska straši in jo je v laični stanju ziova'bi' ter jo koučim ^e oropal. Nesreči*.ica. ki s > jo pastirji prenesli v neko hišico, .je kmalu nato umrla, zločinec pa sc nahaja v rokah pravice. Tragična usoda patološkega starca. V < ibedišču na Hrvatskem je živi oUletui Mnto lesar, ki je /.alju >il v neko mlajšo vd«.vo. Par-kr:.t jo je skušal pripraviti a-je. toda /aman Te dni pa j«* prišel v njeno stanovanje, p »teirnil • icz in ji zadal -'I težke rane v trebuh iu nogo Pi» svojem z!« «-inu je ..bežal v gozd in ustrelil. Snmcmorilni poizkus 121etnc deklice. V mestni bolnišnici v Subol'ei je bila zaposlena Pileti-a deklica Katica Uianja. V boluišuici so jo obdolžili, da j" ukradla svoii 1o-varišici lc-kavice. Po nedolžnem obdolieno deklico je t«> tak«» uža-bisiiio. tla je prišcdši domov izpila steklenico lizola. Deklico so liomaj i«'ili smrti. ^^^ Potres v Dalmaaiji. V Sibenikb so v zadnjih dneh ]>'»novno čutili rahle potrese s podzemskim bobnenjem. Probivaloi s » zelo vznemirjeni, ker se p"tr«*-si že dalj časa ponavljajo. Naš zavod, kojega glavni posel je pošiljatev denarja in prejemanje vlog na obresti, ne bavi se samo s tem poslom, kakor bi mnogi mislili. Pri nas izvršujemo vse javno notarske posle, kakor: Affidavite, pooblastila, dolžna pisma, pobotnice, kakor tudi druge dokumente v katerem jeziku želite. Za vsa taka dela računamo samo naše lastne stroške. Odnosna navodila dajemo vsakemu brezplačno. i V vseh gori navedenih zadevah poslužite se poznate — £ _ Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. 1HOVA ZiimiVi KNJIGA NA KRVAVIH | POLJANAH lTti£MatiS* K HP RPLENJE in strahote s bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt* jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in Q polkovem uporu ter njega zakletvi. TMbnj« 870 strani bi 80 slik Ja roj**. M »mk Mm York. «. f. GtiAS NABOPA, 20. FEBR. 1924 Ženske kot zločinke. Poroča Michael Fiaschetti, znani newyorski detektiv. Iz Clevelaida prihaja poročilo o aretaciji Cecilije Brady, ban-ditke s taksijem- Ta čedna, na kratko ostrižena mlada ženska je izvrševala obrt bandita s pištolo ter vprizarjala rope. Oblečena kot m oak i ter v družbi dveh moških spremljevalcev je vprizorila na. pade na številne salone ter lokale, v katerih prodajajo mehke pv jace. V Brookly 11 u sta prišli dve deklic1 ▼ veliko groeerijo, potegnili revolverje ter vprizorili roparski napad, kateremu ni manjkalo dramatičnosti. Mahali sta s svojima avtomatičnima pištolama zasmehovali oblasti v izrazih, kot so običajni med drkaljo ter pošteno preplašili nekako pol ducata moških uslužbencev, ki so se pokorili vsem poveljem ženskih ban-ditov. Banditki sta z največjo hladnokrvnostjo izpraznili blagajno ter Laginili. iSlične dogodke opisujejo listi skoro vsaki dan. Zanimiva stvar s stališča detektiva in policista pa je, da ima vedno več in več opravka /. ženskim zločincem, pred katerim lina v vsakem slučaju nek*? vrste rešpekt. Sem pat am zapazite v moškem zločincu nekaj peklenskega, a v ženskem zločincu je to povsem o-bičajna in vsakdanja stvar. V njej se združuje hladnokrvnost k sa-moobvladanjem, cinizmom, ustraj nosjo in bogato domišljijo. To mi je jxxstalo jasno po dvajsetih letih neumornega detektivskega dela v kriminalnem svetu New Yor-ka. Slučaji, v katerih sem bil najbolj presenečen in osupljen. so bili oni, v katerih sem imel o-]travka z ženskami- Tako napri-mer ne verujem, da živi na celem svetu moški, ki bi nastopil s tako dovršenostjo Ln izurjenostjo kot jo je pokazala Marija Tucci. * * * Ta temnopolta in lepa sieili-jauska deklica, stara dvajset let, je ustrelila svojo spočo sestro. Angelino Cant i radi ljubosumnosti nad moškim, v katerega sta bili obe zaljubljeni. Ko je bila aretirana, je ugotovila, da jo je skušala sestra prisiliti da se uda nemoralnemu življenju in da je ustrelila svojo sestro tekom nočnega prepira iti boja, v katerem se je orožje slučajno sprožilo. I"strajala je pri tej poA'esti z nepremagljivo trdovratnostjo, pretakala britke solze nad smrtjo sestre ter si natknila najbol slovesno žalno obleko. Otrok umorjene ženske je povedal, da je videl, kako je teta umorila mat or, ko je slednja spala. Nadaljni dokazi so napravili okoliščine zločina popolnoma jasnim. Celi slučaj proti Mariji Tue-ei je bil jasen kot beli dan. a nikdar ni prenehala igrati svoje ulo-ge. Nobena dejstva, poslana v boj proti njej. nobeno premeteno zasliševanja je ni moglo za^sačiti, da bi kaj priznala. Nobene hlmibe ni bilo mogoče zapaziti v njenem dovršenem obnašanju, ki je izražalo jrloboko žalovanje. Bila je ena njabolj dovršenih igralk, kar sem jih kedaj videl. Bila je spoznana krivim ter obsojena od osmih do petnajst let ječe- Ko sa jo odvedli nazaj v Tombs zapore, ko je bila proglašena razsodba, se je iznebila svoje žalne obleke in z njenega obraza je izginil izrazi žalosti. Nataknila si je svoje najbolj pest robo jne cunje ter se smehljala in pela. * * • Mogoče manj melodramatična, a celo trpkejša je bila cinična iz-prememba krinke, katero je kazala Roza Hu'ber, ki je bila dobro znana igralka in kabaretna plesalka. Na Novega leta večer, leta 1917 sta ona in iljen ljuibček. Earl Lewis odšla, da profelavita Silvestrov večer. I*ewis ji je dai zgodaj zvečer bankovec za sto dolarjev. Ob polnoči, ko sta bila C: jo je dvignilo proti njej. Brez dvoma živi sedaj srečna ve veri, da je izvršila os veto in da je njena tekmovalka mrtva. * * * Vsled tega je precej resna stvar, če se lotijo ženske banditstva, če vzamemo vpoštev prirojene ženske kakovosti. Pleme ženskih banditov je misel, ob kateri pretrese mraz vsakega policista in detektiva. S* d* & se na večer stemni. fo jem m mhšm Pes dobi spomenik. V Parizu jc umrla ruska aristo-kratinja knegiuja Rostova. V svoji oporoki je zapustila 30 tisoč frankov za spomenik — svojega psa, kateri ji je bil v življenju najljubši tovariš. Sorodniki po kojnice pa so drugačnega mne nja. Vložili so zoper volilo tožbo, češ. da volilo ni upravičeno. A glej čudo francoske justice! Sodniki so se postavili na stališče po-kojniee in so odločili, da se mora zgoditi, kakor je zapisano v poslednji volji. Tako pride knegi njin pes do spomenika, kakršnega nimajo drugje niti veliki možje. Zvesti v življenju zvesti v smrti. Dne 10. januarja je umrl v Gr-garju za pljučnico 631 etra Prane Bolt ar. Njegovo zvesto družico Katarino je ta udarec tako potrl, da je tudi ona zbolela. Komaj pet dni po pogrebu njenega življen skega druga so položili tudi njo ob h jofgov-j' fftra^ti k večnemu počitku. ZANIMIVI IH KOflISTNI PODATKI (Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) Orientalski humor* SAJ JE OTROŠKI URAD? Ideja ustanovitve urada, ki bi se izključno posvetil interesom otrok, je razmeromo nova. Ko so leta 1912 ustvarili United States Children's Bureau, je bil to prvi urad te vrste na svetu. Od tedaj je mnogo inozemskih in večina naših zveznih držav sledila vzgledu Strica Sama. Otroški urad, ki sedaj spada pod Department of Labor, ima eno izmed najvažnejše in najzanimivejše klijentele na svetu. Oskrba in interesi skoraj štiridsetih milijonov otrok pod 18. letom so poverjeni njegovi oskrbi, v kolikor se tiče delokroga federalne vlade. Razvidno je iz tega da ima ta urad veliko nalogo pred seboj-Najprej mu je naloženo, da preiskuje razmere, ki so slabe za zdravje dojenčkov in otrok, kakor tudi mater, kajti izdrava mati pome-nja navadno zdravo dete. Ko je urad od kril nabodjši načm, da se lete rodi zdravo in postane krepak otrok, je nadaljna naloga otroškega urad, da deli to svoje znanje med starše, učitelje in intere-sirane organizacije, tako da se otroci direktno okoristijo z njim. To delo spada pod upravo dveh oddelkov otroškega urada: oddelka za materinstvo in detinjstvo (Mater uity and Infancy 'Division) in oddelka za otroško higijeno ((Child Hygiene Division). Prvi izmed teh oddelkov upravlja tudi takozvani Maternity amd Infancy Act; o katerem važnem zakonu bomo govorili v drugem članku. Drug oddelek otroškega urada se bavi z vprašanjem otroškega dela Pošilja vestne raziskovatelje v vse države in raznovrstne industrije, da najdejo, pod kakimi razmerami otroci delajo in kako to delo vpliva na njihovo zdravje. Ta obrtni oddelek (Industrial^ Division) pomaga državam varovati svoje otroke, nasvetuč jim, kako naj izboljšajo svoje zakone o otroškem delu. Ako bo kongres sprejel amendment k ustavi glede otroškega dela, >bo zaščita teh mladih delavcev še bolj olajšana kajti potem bo oblast federalne vlade na njihovi strani. Zopet drug oddelek tega urada se bavi z zanemarjenimi in osirotelimi otroki, ki potrebujejo in marsikaj ne dobivajo posebne oskrbe od svoje občine. Ta oddelek za socijalno oskrbo (Social Division) proučuje najbolj načelne in uspešne načine, kako naj se pomaga otroku, katerega družina se razpušča. otroku, ki je v nevarnosti. da zabrede od prestopkov do zločinstva, otrokom, ki so pohabljeni, gluhi, slepi ali slaboumni. Izid teh proučevanj priob-čuje se na razpolago organizacij in držav, ki skušajo pomagati tem otrokom. Eden izmed najvažnejših opravkov otroškega, urada je odgovarjati stotinam pisem, ki prihajajo vsafk dan skoraj iz vseh koncev sveta, proseč za informacije glede oskrbe detet in mater- Vsaka mati in vsak oče naj se zaveda, da mu ta urad stoji A-selej na razpolago glede vsakršnih vprašanj in nasvetov. Odgovor je vedno skrbno in čim jasnejše sestavljen. Grace Abbott, sedanja ravnateljica ptroškega urada, pregleda-joč enajstletno dobo, kar je začel ta eksperiment, označila je napredek tekom teh let s sledečimi besedami: Ko je bil otroški urad ustanovljen leta 1912, ni nihče niti znal. koliko otrok umira vsako leto v Združenih državah in zakaj umirajo. Ni bilo registracije rojstev in nikakih uradnih statistik. Danes je obvezna registracija rojstev uvedena v 30 državah, tako da ta-kozvane "birth-registration area'" obsega danes čez 72 odstotkov vsega prebivalstva. Leta 1915, ko je bila uvedena registracija v sedanjem obsegu, je izmed vsakih tisoč živo-rojenih dete umrlo po 100 tekom prvega leta. Leta 1922 je umrlo le 72 od tisoč. Z drugimi besedami .življenje 60.000 detet je bilo rešeno, ki bi bidi umrli pred svojo prvo obletnico, da so se rodili leta 1915. Leta 1912 le ena zvezna država je imela poseben urad za zdravje otrok. Niti ena država ni imela urada, ki bi se ukvarjal z zanemarjenimi, zapuščenimi ali zločinskimi otroki. Niti ena država ni imela odbora za oskrbo otrok- Danes 46 držav ima posebne urade, ki se pečajo z zdravjem otrok. Več kot polovica jih je ustanovilo posebne komisije v svrho raziskovanja vseh panog otroške oskrbe. Več kot polovica držav ima urade, ki se posebno bavijo z zapuščenimi, siromašnimi in zločinskimi otroki. Leta 1912 le dve državi sta imeli zakone o materiniiskih pokojninah (mothers' pension laws), ki določajo podporo iz javnih skladov za uboge matere z otroki, ki bi drugače bili ločeni od nje in postavljeni v kak zavod. Danes 42 držav ima tatkih zakonov. Leta 1912 ni federalna vlada dajala nikake denarne podpore državam, da jim pomaga varovati zdravje mater in otrok. Danes sme kongres vsled posebnega zakona naikazati vsako leto $1,240,00U. katera svota naj se deli med one države, 'ki prispevajo enak del k skladu za oskrbo materinstva in detinstva. Otroški urad si ne prilašča ves kredit za ta napredek. Ali njegova raziskovanja in nasveti so večinoma dadi povod za akcijo drugih činiteljev. Destikrat je otroški urad obrnil pozornost vsega narod na nekatere nevarnosti, ki jih treba odpraviti, ako naj se za-sigura varnost otrok in naroda. V vsakem pogledu in po svojih najboljših močeh je federalni otroški urad vedno opravljal službo zastopnika in varuha otrok in svetovalca in. pomagača staršev in ntla-dinoljubov- Nasradin-hodža je bil nekoliko časa tudi sodnik. V dobi njegovega sodništva prideta dva človeka in prvi teži drugega, da ga je ugriznil v uho. Obtoženec pa trdi, da ni tega naredil, da se je temveč sam ugriznil. Nasradin-liodža jima ne razsodi takoj, temveč veli. rut j gresta iz s<:is-menke. reče kmetom: "Nesite sodniku drva in mnogo čebule." Kmetje nesejo sodniku tudi to, sodnik je zadovoljen, sprejme kmete in jih vpraša, kdo jim je prečital pismo. Kmetje mu povedo, da jim je prečital pismo Nasradin-liodža. Sodnik ga pozove predse in ga vpraša: "Kje si se naučil tako dobro čitati. gotovo si pismouk?" "Nisem, gospod sodnik!" reče Nagradili - (h odža. ''Pri luoji veri. saj si bolj pismen kakor jaz, ko znaš tako dobro čitati!" mu odvrne sodnik. Koncert Zlatka Balokoviča. V nedeljo zvečer se je predstavil newyorski javnosti znani jugoslovanski vijolinist ,\Ir. Zlatico lia-lokovič in sicer v National gledališču. Njegov prvi konoert je bil primeroma dobro obiskan. New-vorško časopisje ju objavilo la-fckave kritike o njegovem prvem nastopu. Tako piše uaprimer '•The New York Times": "Hrvatski vijoli-liist Zlatko Balokovič je s svo jim prvim koncertom uspel. Izvajal i«' najbolj težke skladbe ter se izkazal kot talentiranega umetnika. Handelovo sonato je mojstersko igral. Z lahkoto je premagal vse težikoče Paganinijeve skladbe ter žel pri vsakem odmoru navdušen aplavz." "Evening World"* pravi, da je bil pri svojem prvem koncertu malce nosiguren. kar bo pa brez dvoma popravil v petnajstih na-daljnih koncertih, katere bo priredil v teku enega meseca Čehoslovaški Narodni Orkester v New Yorku. V Keithovem llippodromtt i>" nastopil v pondeljek slavni Čehoslovaški Narodni Orkester, sestoje."; iz petdesetih godbenikov. Godbeniki so prišli v Ameriko pod osebnim vodstvom Otokarja BaV-tška. baletnega impresarija in skladatelja. Mr llartm je bil več let zaposlen pri Metropolitan Opera House. Ker je v v tir eater New Yorku skoraj 30i>,000 t'ehoslova-kov. je dober obisk zagotovljen. Sedeže so si že zasigurali med drugimi tudi čehoslovaški poslanik v Washingtonu dr. F. Chvalkovsky. čehoslovaški generalni konzul dr. Pmsik. predsednik Bank of Europe {"apek. dr. Charles Neubeit in veliko število drugih uglednih (.'ehoslova kov. ■-- V Nemčiji živi skoro četrtina i ljudi na državne stroške. se nahaja moj bratranec JOHN TOMŠIČDoma je iz Bača pri Št. Petru. Prosim cen j. rojake, če kdo v > za njegov naslov. naj mi ga sporoči, ali pa <'•<■ sam č'ifa ta oglas, naj se mi sam oglasi na n.-.-lov; Vincent Tomšič, Box )4o. JUu-khaainoii, \\\ Ya. (20-21—21 — Dunajska občina hoče dozidati letos I2nadstropno stanovanjsko hišo, ki bo stala 40 milijard avstr. kron. # Samo vdrgnite Ce trpite vsled hudepra napa-r* da nevrulfrije. lumlia^a. tm-lečin v sklepih in mišicami, kakšno pomoč zadobite, če se močno vdrgiiete s Rfjff. t*. S. rat. Off. ^ Čutili boste, kako širi to. plota s svojo pomirjajočo udobnostjo po bolečih delih. Pain Expeller bo pomaga! vam kot j.-- pomagal breištevil- ^ nim tisočem mnog-a leta. lm-^jt • ga vedno steklenico pri rokah. 35 in 70c. steklenica v lekarnah r. AD. RJCHTER & CO. 104-114 So. 4lf» St.. Brooklyn. N. Y i i H i i KOLEDAR sa leto 1924 STAKE SAMO iOc Naročite ga takoj, da B4 boste taw fijega "GLAS VABO DAT* 82 Gprtlandt SL* fi*w Yorkist m ajk je pri *•» Mar. " t Sporočite " J "" Njen kožuh. Mož si težko predstavlja, kaj pomeni za ženo beseda "kožuh", naj je že .to njen lastni kožuh ali pa kožuh v izložbi ali pa, kar je še najbolestnejše, kožuh prijateljice. In iz tega moškega nerazu* mevanja je nastala historijca, ki bo bržkone končala pred sodiščem. Pariška igralka Jeanne Marnae hoče tožiti svojega ravnatelja za izpolntev obljube, ki ji jo je dal pred pričami. To je bilo takole: Na sveti večer ji je bil ukraden kožuh, krasen kožuh. Strašno je jadikovaia. Naznanila je tatvino. Na novega leta dan se je oglasil v ravnatelje vi pisarni telefon: "Tu policijski komisari- ji, da »o nsfili is firi jMa lah- ko pride ponj, kadar hoče"- Ravnatelj je bil presenečen. ObrnQ se je h gosuodični Marnae z besedami: '' Torej vidite, dobite svoj kožuh!'' Ker pa spada ravnatelj med tiste, ki radi igrajo "nobel" ljudi, kadar to nič sne velja, je Se pristavil: "Sicer pa ne bi tudi tako imeli škode. Prav danes sera Vam hotel reči, da Vam kupim nov plašč, ako ne najdemo starega!" Gospodična Marnae je bila blažena; takoj se je odpeljala na komisarijat. Toda tam ni bilo kožuha in tudi o telefonskem razgovoru niso nič vedeli. Oeividno si je kdo privoščil šalo. Toda gospodična Marnae se noče kar nič odreči svojemu kožuhu in zahteva, da ji ratvnaiei izpolni svojo obljubo. Ce tie zlepa, pa zgrda. Tottiafco. Potrebna knjiga za pravilno pri-ucenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica JSvail £U: I iT t Obaega iledeče; , Prvi del: GliASOSLOVJE. ^ Drugi del: OBLIKOSLOVOT, Tretji del: JAJE. Četrti del: POGOVORI IZ ySAKDANJEGjj£ ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: yPRA&ANJA IN ODGOVORI katere mora zsati vsakdo pri nabavi držav« ljanskega papirja. «Vse angleške besede sb navedene« kako se pile« Jo in kako se pravilno aagleško izgovor^. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja^ |KnJiga ]• trdo Temna, vsebuje 260 strani, V J §0 cena g poštnino- V I Slo venie Publishing Company |8S Cortiandt Street : % Hew Tork, H, T GLAS NARODA, 20. FEBR. 1924 Ov • * v ciscen a. Angleški spisal Brandis. ._ Pre vel L. F. (Nadaljevanje.) -Vj Kerhaa pa je biLa sama ljubezen do žene, ne da bi iskal iu uvaieval njeno dušo. Gospodinjstvo je vodila mati. Leila ni imela pravejra posla, igre in vezenja se je kmalu naveličala in bila bi obolela od žalosti, da ni postala mati. Dete. ki je ležalo v njenem naročju, ji je dalo zdaj smoter življenja, je pregnalo očitke, ki so ji šepetali po noči: — Izdajalka svoje zvestobe, zaničeval k a Bra me! Dete, nežna slika svoje lepe ma-t<*re, se je hitro razvijalo. Dobilo je prve zobe. se vilo v prvih krčih. In Leila je trepetala. Bala se je, da ji ne vzame razsrjeni Brama njenega zaklada. Večkrat je videla kakor v sanjah ogromni kip Bramov pred seboj. Večkrat mu je polagala v sanjah cvetja, a kip je stresal glavo, ker ni maral njenega daru. Dete je delalo prve korake. —-Leila je sanjala, jc zvila kito rdečih vrbenj in jo nesla v svetišče. Mračno je zrl Brama nanjo. Poklonila mu je kito. hotela jo položiti na žrtvenik, toda kip se je na-inrgmlil in jo opomnil: — Nezvesta, pozabila si svoje prisege in zatajila svojo vero. V kazen ti vzamem, ka.r ljubi tvoje srce! Živi cvet ljubi Brama. . . Zbudila se je ob otrokovem kriku in tedaj je vedela, da mora njen ljubljenec umreti. I'mrl je. Kakor alabastrov kipec je ležal v materinem naročju in njeni vroči poljubi, vse njene solze ga niso več obudile. In irieesai ni moglo več utolažiti mlade matere. Izogibala se je Abdula. ki jo je skušal utolažiti. in užalila je njegovo mater, ki ji je očitala, da se je izneverila svoji veri in prinesla nesrečo v hišo. Sakunta jc premagala Leilo. — Sakunta je venela in hirala v žalovanju. Abdul je postajal nestrpen. Mati je sovražila snaho, ki ni ljubila njenega, sina, in je Ab-dulu prigovarjala : — Pusti ženo. ki te ne ljubi, ako ti kaže odpor, veš. kaj jc tvoja pravica. Sakunta je vedela, da jo čaka izgnan je in beraštvo, vendar se ni Abdulu več uklonila. Tn nekoč je pripeljal trgovec s sužnji lepo sužnjo iz Kabala. ki je s svojo raz-košnostjo upadlo in žalujočo Sa-kunto popolnoma zasenčila. Prišel j»* dan. ko je prijel Abdul nekdaj tako ljubeznivo za roko in jo peljal i/, krasnih sob, skozi dehteči vrt. mimo dveh sabelj in dveli le-\ o v — sunil jo skoz vrata in rekel: — Ilodi. kamor te noga nese. med nama je vsaka vez pretrgana. Vrata so se zaprla. Saltu nt a je stala pred hišo, v katero jo je privedla samopašnost mohamedanca. ki ni poznal druge pravice kakor svoje želje. Oropal jo je moža. vere. tih'e sreče in mirne zavesti, držal jo je tu dve leti in zdaj jo peha samo v svet. Tu vendar svobodna! Obrnila se je napram kraju, —-kjer je živela poprej. Se je tam njen dragi Benda. živi in se je spominja: ali pa je morda umrl žalosti, ali pa morda celo prekli nia njen spomin? — K njemu poj-de. naj bo pot še tako dolga, naj bo posuta s trnjem, naj jo strašijo divje zverine — k njemu poj-de. izpove se mu. . . Njega mora še enkrat videti. . . potem naj ti-mro. . . K njemu!. . . Zastavila je v tenko svilo obuto nogo. prešinjena z močjo veselja, na dolgo, trudno pot. 2. Srce ne pozabi. Resno je gledal ogromni Bramov kip na svojega svečenika. Kakor da mu.grozi: — Ti, Benda. si zamuden v svoji službi, ti-mi streže«, Benda. pa misliš na umrjočo stvar, ti nisi popoln in nisi vesten v službi bogov. Vedno bolj si pri svajajo svet Mohamedovi otroci — zakaj* — Ker nimajo moji svečeniki, sinovi Brame, rojeni po moči svetega trojstva, svete ljubezni in požrtvovalnosti za nas. . . In Benda se je sklotorl pred iflni ___ .1,4 — — Ne kaznuj me, vsevišnji in sveti! Človek se ne more primei-jati Bogu v modrosti in zvestobi. Odpusti mi, če mi gori srce za krasno podobo tvoje mogočnosti. —* Odpusti, o Brama! Pomagaj. Višnu ! Bodi pri nas. o Živa! Motil me je v vaši službi šum koraka, tako lahkega, kakor pada list rože v travo. . . Danes me moti. kerne slišim šuma tega koraka, ne čutim Sa kun tine ga vonja, ne čutim njene bližine. Že sije solnce na sveto jezero, že se je skopal vsak veren kindu po obredu svoje kaste, zakaj ne pride Sakunta in se in-pokloni svetemu trojstvu * Resno je gledal ogromni Bramov kip. In ni je bilo s kito žareče ga cvetja, da ga položi k nogam mogočnega boga, da se odkupi od zla. da se mu prikupi. Žrtvenik je bil prazen. Svečenik je sam hitel na vrt in nareza.1 cve>-ja s slonokoščenim nožem in g* ovil s svileno vrvico Ln položil n~ kamen. Nihče drugi kakor človek iz kaste bramaneev se ne sme bližati žrtveniku, in bogovi ljubijo cvetje. . . Priklonil se je do tal in hitel v Hajduški poglavar Garuga. Nova odkritja. — Čarugine izpovedi o njegovih tolovajstvih. — Razbojstvo v Gunji. — Smrt narednika Tintorja. — Napad v Tompojevcih, najgrozovitejši zločin Čarugine tolpe. Pred kratkim je orožniski pod-poHcovnik Štefauovie, ki je doslej zasliševal Oarugo izročil njega in aretirane pajdaše osiješke-r mu preiskovalnemu sodniku s kopico Čaruginih dosedanjih izpo-vedb in ostalim dokaznim materi-jalom. Ca ruga je zaprt v isti celici kakor doslej, noge so mu v okovih. Iz ogromnega materijala. ki se je doslej zbiral o tolovaj-stvih hajduka Čaruge in njegove tolpe, je že precej jasno razkrita obsežna mreža pajdaše a- in zaupnikov ter številna njegova zatočišča. Poleg samotne koče pro-sjaka Rupčiča v Retkovcik jc imel Čaruga po Slavoniji Šj pe: varnih gnezd, med katerimi je bila njegova najbolj zanesljiva jazbina v koči sajmotnega pvevžit-karja Proša Vojniča v Bra če ve in. Čaruga je to kočo preuredil za pravo roparsko trdnjavico, obdal jo z okopL žičnimi pregrajami, jkoval težka hrastova vrata 5n za gradil okna z močnimi rase t kuni i. V koči je posebna debela stena pregrajevala 1 meter *ireko cclico, v katero se jc dailo dospeti je sam tolovaj Jovo: "Kuess' die Hand!" sem pozdravil in uprl samokres proti njim. "Aretirani ste!" Nadgozdar Pirkmaver s« je dvignil izza mize in stopal k meni Prijel me je že za* rokav, toda sunil sem ga nazaj. Zahteval sem denar. Pirkmaver naglo potegne revolver, ustreli, da se mi je zakadilo pred očmi in me nekaj ošinilo po bradi. Izprožim tudi jaz, Pirkmayer ranjen padu .le ]X) skrivnem vhodu s poda. V dom za gajem ob jezeru. Suženj ] ^ -e ^ahaiai0 sMad-šče je sedel na pragu, rjave polti in *!rožja ^arm in municije; v si- č m era un obratom. Prekrižal 'fr ;e je lahko skrii0 v njei tudi oki na prsih se priklonil in javil: — Moj visoki gospodar, tvoja in naša gospa, poživi jo Brama! je odšla po svoji navadi v kopel, a se ni še vrnila. . . — Zakaj si izrekel 10 do 12 ljudi. Najzanesljivejši zaupnik za ta okoliš jc bil cigan '! Luka Grebenak. ki je bil uveden | v vse njegove tajnosti Čaruga je ' tod okoli domoval pred dobrim le te besede, i ^^ ?a orožništvo še ni ime-Assa? Nož so bile, k. je predrli1q preT^. na piki> Veljal je za ve-Bendovo srce. čato Branim svare-1 selega selskega fanta vaščani so P0?1«3- ^ La klicali za Stojana; vsako ne- — Kje si. biser mojih oči. sladki j deljo -Q v VJLS vodil kolo melem mojih ran? Te je vzel, pre- -n 1>repsvaL Ko -SO se v okolici nežno, kruti aligator v svoje žre- J ^^ množili tolovajstva in so lo. ali je vlomil tiger v zavetje ^^ tla se je svetega jezera? 'preselil v Viukovcc kjer se je ra- Nxkdo ni videl m ni vedel o Sa-: ^^ usklral kot » vojni life- kuTntl; . 1 rant Drezgič". ln ko je zapusealo solnce sveto i „. jezero in se ozrlo poslednjič v Z vojaškim poveljnikom v \m- Bramovo svetišče, se je pasla po!kovcih ^ v ozkUl stlkl11-bazarjih obrekljivost in je vzrast-'žil *> kavcij° 111 dobavljal žlvmo pri tem opravku prihitel v sobo Sudičev sin, so še njemu prebr-skLi žepe ter mu tudi vzeli 15,000 Din. Skupni plen jc iznašal 18,200 Din., 24 napoleondorov in 570 srebrnih kron. Spričo tega i na mene, grabi me z rokama in je Pfaff moral v treh izvodih na- j i«e tišči proti oknu. V tem nate pisati priznanico, da ves ugrab-j zanju ga še dvakrat udarim po ljeni denar povrne Sudiču. nakar j temenu, iu se izmuznem. Medten« se je Čaruga s »tolpo odstrani«, i je pajdaš Prpič ob vratih pome-razdeli'1 plen in se zjutraj s pr- j ril v gospo in jo ranil. Izza mizt vim vlakom vrnil v Vinkovce.; se je vse razletelo. Pirkmaver je Par noči nato so izvršili sličen ležal na tleh. Gosta inženirja, ki napad pri trgovcu Auslaenderju v ! »e je skril poti mrizo, potegnem na Ivankovcih, kjer so dobili samo svetlo in zahtevam, da nas pelje 3SOO Din. in nekaj zlatnine. ! preko dvorišča k blagajni- Ko Drugo glavno tolovajstvo, pri i gremo preko dvorišča, čujem klr-katerem je padel kot žrtev nared- j ee: "Naprezite konje!" To je klinik Tintor. se je šele sedaj popol-: ctl eden iz moje družbe. V pisarn: noma razkrilo po Čarugini lastni! *ta že dva moja tovariša skušata izpovedi. Čaruga je že doJgo imel blagajno dvigniti ali razbiti. To-v svoji tolovajski evidenci Dra- da nedvomno je ob vseh teh do-gotina Ne med v a blagajnika tvrd ; gotlkili moral eden iz gradič ke Neuscliloss. Nemedy je vsako j alarmirati vaščane. kajti Marko soboto -zvečer nosil v šumo Vuka Drezgič je naenkrat zapazil na večje svote denarja za izplačilo\ eesti tropo seljakov, ki so se bli-tamoŠnjim 1 osnimi delavcem. Ča- i žali gradiču. Marko je ^ustrelil rugo je maanmila prilika, zato je ; med nje, seljaki pa s<» ougovorili naprosil svojega zaveznika Vuji-j z oslrim ognjem. Uvide vsi. da je ea, da ugotovi, kdaj se ob so- j stvar nevarna, zažvižgam v znak botnih večerih pelje blagajnik j umika. Splazili smo se skozi zad-Nemedv z dresmo i>o mdustrijal- i nji izhod ter pohiteli preko j>o-ni progi skozi samotni Pustinj- lja v gozdovje. kjer smo se ku-ski vrh. Po točnih podatkih se' kor običajno preobleki, napolnili je Čaruga s svojimi preoblečeni- i košaro iu se odpeljali z vlakom, mi pajdaši v soboto 16. julija 1. 1. "Do denarja nismo prišli. Tovari-znašel na dogovorejni zasedi \ ! ši so pobrali le par lovskih pušk. Pivstinjskem vrhu. Preko progi: | med njimi troeevko, ki sem jo položijo hrastovo bruno in se skn obdržal zase. Svoje puške puške jejo v grmičevje. Par minut nato in streljivo smo skrili pod neko se je začuje šum dresine. blaga j- vrbo, kjer so jih drugi dan našli nik Nemedy se pripelje v sprem- orožniki. stvu narednika Tintorja- Nemedy j To so torej poglavitna tolovaj-zapatzi oviro in ustavi dresmo, j stva, kolikor jih je Čaruga do-Tintor se nagne, da odvali bruno j slep sam izpovedal V celoti obse-s proge, tedaj Čaruga zakliče. j ga dosedanji protokol 2-1 zioči- p^r Kretanje parnikov - Shipping News m 23. februarja: Pre«. Roosevelt. Cherbourg ln Bremen; fongolla, Cherbourg; Conte Rosso. Genoa. 27. februarja: Suffren, Havre; Plttaburgb. Cherbourg In Hamburg. 1. marca: La Savole, Havre; Olympic. Cher-ourg: Antonla. Cherbourg; Pres. Harding, herbourg, Bremen. 4. marca: Stuttgart. Bremen. 5. marca: _ Veendam, Boulogne. ——— 6. marca: Thuringla, Hamburg. I. marca: Georpe Washington. Cherbourg, Bremen; Berengarla, Cherbourg; Colombo Genoa. 11. marca: Pres. Wilson. Trst: Chicago, Havre. Canopic, Cherbourg. Hamburg. America. Cherbourg. 12. marca: Paris, Havre; Bremen. 15. marca: Aquitanla. Cherbourg; Orduna. Cherbourg: Orduna, Cherbourg, Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; Coute Verde. Genoa. 20. marca: Cleveland. Cherbourg In Hamburg« MlnD«Wahda. Cherbo"** «n Hamburg. 22. marca: Levlatlian. Cherbourg: Olyropl«*. Cherbourg; Rochambeau. Havre; Saxunla. Cherbourg: Zecland. Cherbourg. 24. marca: Bremen, Bremen. t 27. marca: I ' Dullo, Genoa. 29. marca: La Savoie. Havre; Pres. nanllng, Chre-bourg: Oroa, Cherbourg, Hamburg; Anda-nia, Cherbourg. 2. aprila: Berengarla. Cherbourg. Ia v srcu zapuščenega soproga za j>osadko. Meso je dobavljal po sumn ja, ki se je izpremenibt °v ir> 1>In ' tore-i ni imel preobilnega kratkih urah noči v prepričanje: dobiSka, a šlo mu je le zato, da Laž je bila v prelepili očeh. ^ s "postranskim poslom f kril gad je bival v srcu liinavke. . . ' svoJ° delovanje: razbojni- In zopet je videl grozeči Bra mov pogled. Spomnil se je: Kazen je to za tvojo prevzetnost. Moder mož ne kaže svoje žene na sejmu moder mož ne poca.bt svoje duš« štvo. Iz Vinkovcev je temeljito razpredetl organizacijo svoje tolpe. Pohajal je po sejmih in vaseh nakupov al živino in obenem motril, kje bi se dalo kaj ugra- "Stoj!" Istočasno pade iz grmiS-ja par strelov. Nemedy zadet nov, pri katerih je izgubilo živ-l j en je 11 žrtev, vštevši tudi šest roko plane onstran v beg. Čaruga j pajdašev, ki jih je Čaruga sani skoči k dresini i>obere zavoj s j obsodil na smrt po svojih štatu-40.000 Din. in opazi zadetega na-; tih. Doslej je poleg poglavarja za-rednika Tintorja. ki se je onesve- j prtih 12 glavnih pajdašev in 3 ščen zvrnil v jarek. Polagoma se | zavezniki- Lovijo še štiri pajdaše, Tintor osvesti in opazi vsi nad s.-! med njimi Prpiča. ki jc posebno boj Čai-ugo v naredniški unifor-1 nevaren. Pri zasliševanju vsi so- radi žene. . . Ti pa. Benda, si bil biti- taklh PohodUi je izosta-postal igrača sladkih besed in ob veC* dui izven Vinkovcev; ljub, zdaj jc prišla iz časti srajno-- P° dnevi vseeno ni bilo mno-ta nate. ' Ponoči je varneje ko- Svečenikov dom je gorel. S pre-Proko P°l.i in gozdovja, ka-križanimi rekami ga je gledal po 'kor sta mu izostrila vid iu staren mož. ki je držal bambusovo >luh, v roki je vedno držal svo-palieo v rokah in je bil ogrnil n» repetirko. Tako je prUialal na rame beli popotni plašč. To je bil ponočne setanke svojih pajdašev. Benda. Pa ni ga spoznal njego> (ki se inu morali slepo pokoriti, najboljši prijatelj, zakaj strašna Njegove signalne žvižge so paj-niuka mu je zarezala globoke bra?: razumeli bolje kakor besn- ele V mladi obra*. | do. Na teh ponočnih sestankih Ne več bramanec. ne več spo- se pretresali načrti, nakar je stovan svečenik. Romar hoče biti. '.poglavar Jovo za dogovorjeno toki išče poti v večnost, pokoriti St- ;ovajstvo zbral svoje pomočnike hoče za svoje in za ženine grehe. '1-'1" določil čas in kraj napada. Post in trdo ležišče, dež in paJež Načrt se je obnesel skoro vedno, solnea naj izjedo meso od njego- "nakar se je Jovo vračal v Vinkov- vih kosti, da ne bo veljal njemu ce- Pa bil° prenevarno. oJ-jjrpp^. 'potoval v Liko ali Dalmacijo. ---Gorje tebi. truplo brama | Izmed številnih lopovstev, ki jih novo. ki si tolsto in rejeno. da tf je Čaruga izvršil s svojimi pajda-vleče teža prsti navzdol! Iznebi se ši, ga najbolj težijo: rop v Gunji. svoje teže. da odlctiš lahko kakor ' smrt orožniškega narednika Tin-pero gori k Branii! itorja in razbojniški umor v Tom- Benares je slavno svetišče v In- pojcvcih. diji. Tja roma pobožen hindu. da j V Gunji je Čaruga s šest paj-se očisti in posveti. Ta teče sveta _ daši opljačkal bogataša Pfaff a. reka Ganges, ki izpira grehe, tam Čaruga je zvečer kot prtljago peso svetišča, kjer dosežeš svetost v ^jal seboj iz Vinkovcev orožje in pokori in molitvi. Na vratih sve- ( or o ž niške uniforme. Na postaji v tišč sede tam izsušena telesa fa- (Drenovcih je tolpa izstopila, se v kirjov. sama kost, koža je mahe- bližnjem gozdu preoblekla in a* rtrava, namazana s kravjekom. —j pozni nočni uri obkolila Pfaffovo Negibno sede. vtopljeni v premi- hišo. Čaruga je kot orožniski na-šljevanje. Bolj ko so umazani, bolj rednik vdrl v sobane in s pišto-ko so suhi, bolj ko so negibni, bolj ljo v Toki zahteval od Pfaffa de-jih časti romar, bolj jih obdaruje.! nar- Pfaff se je izgovarjal, da je In nabolj suh in najbolj umazan j ves denar vloži v trgovsko po&lo-je bil Benda. Gologlav je sedeval vanje, nakar je Čaruga pobral v najhujši vročini, telo si e opasal samo z dvakrat po štiri prste širo zlatnino in končn ood Pfaffa zahteval, da si prisosedu Sudiču kim pasom iz mušlina. To je bila izposodi primerno svoto. Trojica vsa njegova oblekam | zlatnino in končno od Pfaffa za- Tako je sedel v paležu in v dež-; Sudiču, da posodi 100,000. Sudie jq_ i se je izgovarjal da nima, medtem —,— x ' ---j pa «o tolovaji že opazili Sudičevo ^ (Dalje prihodnjič.; ^ blagajno in jo izpraznili. Ko je mi reče: "Uhili ste brata Srbi-na!*' — Čaruga pravi, da se je edino takrat razjokal nad nedolžno žrtvijo. Tintor je vso noč ležal nezavesten v jarku. Zjutraj so ga našli vaščani in je izdihnil. Ko je zdaj pri zasliševanju CaruraA*e grofa Eltza. ki jo je vodil naš rojak nadgozdar Franjo Pirkmaver- V posl-o^mem področju nadgozdarja PLi*kmayerja je bilo zaposlenili ©biilo lesnih delavccv. Čarugina tolpa je po informacijah doznala. da Pirkmaver prejema. denar za izplačilo tedenskih mezd v soboto, izplačuje pa v nedeljo zjutraj v gozdarskem uradu v Tompojevcih. Zato je tolpa sklenila, da v soboto ponoči iz-vrš inapad. treba pa je bilo več opreznosti, ker se v gradiču nahaja precej orožja iu .stanovalcev (nadgozdar logar in hlapci). Po-godovalo pa je razbojnikom,, da se gradič nahaja izven sela. Teden dni pred zločinom se je tolpa sestala v Ripčičevi koči v Retkov-cih, očistila orožje in pripravila vse potrebno. Na določeno soboto zvečer oi> 10. se je podala raztreseno preko polj in dobrav; štela je 6 mož. Ko se priplazijo na dvorišče gradiča se Marko Drezgič postavi k vhodu na stražo da pazi, ako hi kdo prišel iz sela. Eden ostne na dvorišču, dva se postavita k glavnim vratom, poglavar Čaruga in pajdaš Prpie pa planeta v sobo- Obitelj nadgozdarja Pirkmaver j a m srvak-inženir kot gost so sedeli v obednici po večerji. Evo, kako nadalje pripovedu- glašao z izpovedbami svojega poglavarja, kakor so se mu prej pri t ol o vaj stvih slepo pokoravali. Izmeti plena se je pri Čarugini aretaciji naišlo 22,000 Din., precej zlatnine in drugih ugrabljenih predmetov, ki so kot corpora ddietorum/' skupno z vso grmado doslej nabranega dokazneg» materijala bila izročena preiskovalnemu sodniku dr. Ignjiču. Kje je FRANK IIROVAT? Rojen je 1. 1SS~*. v Gotni vasi pri Novem mestu in od 1. 1003. nastanjen nekje v Združenih drža vab. On je bil 1. 1J>18. v Milwaukee, Wis. Kdor kaj 've o njeni, naj poroča meni. — Dr. Leo Tntuner, Ljubljana VIL, Jugoslavia. ■ (20-21—2) MOŠKI! ZaščiUt« mm Proti uktnja Nabavite il najbotjSo zaM i to PREPREc-ba MOdKE Velika tubaSSc. Kit (Va) $1 Va|dumrii tli Su-YJCit Dept: B 92 B«*km«D St.. New York PiSite za okroinico. Prav vsakdo— kdor kaj išč«; kdo« kaj ponuja; kdor kaj knpnjt; kdor kaj prodaja; pray TB&kdo priznaTa, da Imajo čudoTit napak « mali oglasi ▼ " 01 a■ Varoda9' i SAVNOKAJt JE IZftUL NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Nftjnovejia iluatrovana izdijt. Vsebuje 308 atrani. my Cco% s poštnino H -m 8LOVENIO PUBUBHZVO 00 82 Cortlandt St Av ToikOttj, H. T. HOLLAND t J AMERICA LINeU Kratka iii direktna črta preko Rotterdama za iz vseli strani JUGOSLAVIJE Nedeljska odplutja. Največje udobnosti. Mi vam bomo preskrbeli potrebne listine (affidavit za vzdrževanje). Nasi uradniki se brigajo za vse ter vse urede za potnika, dokler ne dospe na določeno mesto. Cene In seznam odplutev se pošlje vsakomur na zahtevo. Za prostor«* na parnikih in vse podrobnosti piSite lokalnemu agentu a!i pa na HOLLAND AMERICA LINE 24 State Street New York V ali IZ JUGOSLAVIJE Kupite vnaprej plačane karte svojim sorodnikom z& naie črte. White Star Line New York — Cherbourg Olympic 1. mar.; 22. mar.; 12. aprila Majestic 5. aprita: 26. aprila: 17. maja (NajreCJl parnlk na avetu.) Homeric ........ 19. aprila; 10. mala American Line joint WHITE STAR LINE Service New York — Cherbourg — Hamburg Pittsburgh 27 feb.: Minnekahda 20 mar. (3 razred) Canopic ............ 15. apr.; 20. maja Red Star Line Nf>w York — Cherbourg — Antwerp M ongotia 23. febr.; Beigcnland 3. apr. Zeeland 17. aprila; Lapland 24. aprila Dobra hrana, žaprll prostori. Velika. Javna zbirališča. Oglasite ■« pri lokalnem agntu ali pri PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway_New York. liatl bi izvedel za rojaka JANEZA • BI* OD AR IČ h Kosali lic št. -JH pri Jletliki iu Helfikraiijskera. Cenjene rojake prosim za lije-naslov, ali če eita ta oglas, naj se mi javi. — JNjiton Slane. l:ox 270, Terrace, Allegheny Co.. Pa. (ig.20—2) VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo '"Hrvatski Cviet'' št. X. JI. Z v soboto 23. februarja zvečer v pmstm-Lli brata J. Kerkovjra na J>2 .Morgan Avenu«% Brooklyn, X. V. K ^biiiii udeležbi vahi elanstvo Jf X. Z. {■ »x ir>.20,21—2) V«*k p«vto bi mond buM novo izdajo "PESMARICA GliAZBBN]®" MATIOB*' Ea fttiri molk® glasov« Uredil Matej H«bt4 Knjiga ima 296 strani, ter rsebn je 103 najboljii]) in najnorejiii pesmi m notami Ona • poitntno |3.00. "OJJLB NARODA1' 83 Cortlandt St., Haw York. H. 7. k JUGOSLAVIJE NA U. S. VLADNIH PARNIKOV Preko Cherbourg ali Bremen Potuje udobno i».i »v. velikih. hitrih iti razkošnih parnikih amir, vladi*. Vprašajte glede novih kabin tretjega, razreda. Posebne sobe za družine in zakonske pare. Najboljša in raznolika postrežuiki. Prostore obednice. Promeuadni krovi. Zbirališča, in kadilnice. Vaakvrstno udobnosti. UDPLITJA IZ NEW TORKA Pres. Roosevelt .. 23. feb.; 19. apr. Pres. Hardinq .. 1. mar.; . 29. mar. Geo Washington 8. mar.; 5. apr. America ........ 12. mar. 9. apr. Leviathan ......22. mar.; 12. apr. 1'iSiti- po slovensko knjižico in ceno. UNITED STATES LINES 45 Broadway New York City L.okalni ap« ntjo po vseh me*lih. Upravitelji za United States Shipping Board hrana. Uljudni New York. Plymouth. Havre. Patrla PARIS .................... 12. marca New York. Havre. Pari* SUFFERN ..............27. februarja LA SAVOIE ................ 1. marca CHICAGO .................. 11. marca ROCHAMBEAU ............ 22. marca New York. Vifo ; Spain J. Bordeaux LA BOURDONNAIS ........ 4. marca Knt* xa MTodila likiliw a«a»t« ali aa rfavai orad: 19 STATE STREET. NEW YOR « Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. DOR Je namenjen potovati y ttarl k raj, Je potrebno, da Je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki ram jih aamoremo dati vsled na Se dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo redno le prvovrstne paraike, ki Imajo kabine tudi ▼ III. razreda. Tudi oni ki Be niso amerlftl državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno Je. da se povrnejo tekom 8e«tlh mesecev ln so prlpuščenl brea vsake nepiillks v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor iell dobiti sorodnika aH p* it o J ca Iz Ktarera kraja, naj nam piSe za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota maSa M2t novih priseljencev. Za potne stroftke Izplačuje pe na-Sem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New Terfc Glavno lutovitvi Jadranske" banke. — Od prevrata sem se je izselilo v tu^e države 33 tisoč 656 Avstrijcev. j Izšel je "Slovensko-Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAROČITE GA fes D AXES. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugbslavijo je ista cena. 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY _ 82 Cortlandt Street : New York, K«-J?«. —. - -