Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplašan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr \ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedioija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. YredniStvo je v Semenižkih ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob ,/16. uri popoludne.
f^tev. 61.
7 Ljubljani, v torek 15. marca 1892.
Letnik XX.
Trojna trtna uš.
(V deželnem zboru kranjskem dne II. marca govoril Viljem Pfeifer.)
Da je vinoreja za naše cesarstvo vitalnega pomena, mi pač ni treba na drobno razpravljati; tisoč in tisoč rodbinam prinaša vinski pridelek potrebna sredstva za življenje pa tudi za veselje; iz bogatega vinskega dohodka zajema država, dežela, okraj in občina.
Na našo veliko žalost pa se vedno bolj suše viri tega narodnogospodarskega dohodka, odkar se je vgnezdil podzemeljski sovražnik v naše vinske gorice in neizprosno pokončuje z grozno hitrostjo zlato-rumene trtice.
Od vinskega sveta Cislejtanije v obsega 152.814 hektarov je do konca 1890. I. po trtni uši napa-deuih 28.462 hektarov; izmed vseh dežel je najhujše prizadeta naša dežela, v kateri je trtna uš okužila že nad polovico vinogradov (od 10.609 h. je že 6747 okuženih) in večinoma tudi uničila.
Koliko premoženja je tukaj zgubljenega, koliko družin — ki so le ob prihodkih svojih goric živele — je prišlo na beraško palico, lahko vsak razvidi, kateremu so znane razmere v naših vinorodnih krajih.
Po izreku v najnovejšem času z najvišjega mesta, bi tem ljudem — ne da bi bili „Nerg-lerji" (godrnjači) — ne preostajalo druzega, nego da otresejo prah s svojih čevljev ter zapuste svojo in svojih pradedov domovino, ki jim danes ne ponuja niti bornega koščka kruha več.
Lahko se pripeti, da bodo ti siromaki kmalu v tistem položaju, kakor njih severni bratje v onem komitatu ogerske dežele, katerega ime je Arva, to je sirota — ki je dobil dandanes tako grozni in žalostni pomen.
Vsled vednega dreganja pričeli so merodajni krogi po dolgem premišljevanju spominjati svoje dolžnosti do vinogradnikov, katerih obnemogla veČina nikakor ne zmaga iz svojega premoženja po-
novitve uničenih vinogradov; kajti troški za novi nasad z ameriškimi trtami — izmed katerih so pa le nekatere zoperstavne trtni uši v priležni zemlji, pri obilnem gnojenju, pri umnem obdelovanju itd. — troški znašajo povprek za eno oralo 800—1000 gld., tedaj za en hektar do 1737-5 gld., kar znaša za 28.462 okuženih hektarov Oislajtanije 49,352.725 gld., za okuženih 6747 hektarov kranjskih vinogradov pa čez 11,000.000 gld.
Državna oblast je tedaj pripravljena nekaj storiti za vinogradnike, dajati jim brezobrestna posojila na deset let za ponovitev uničenih vinogradov; toda to državno posojilo se pa le podeljuje v tem slučaju, ako tudi prizadeta dežela daje posojilo v enakem znesku.
Poudarjalo se je sicer v državnem zboru, da naj bi se dežele oprostile tega novega bremena, enako svoto douašati k državnemu posojilu, ker je prva in glavna dolžnost države, da državljanom omogoči obstanek v fizičnem, kulturnem in narodnogospodarskem oziru — država, ki to stori, itak dobiva povračilo za to v krvnem in denarnem davku, ki ga dajejo državljani; tedaj je očividna dolžnost države, da ona v slučaju take elementarne nezgode, kakor je trtna uš, sama s svojo pomočjo pribiti prizadetim deželam na pomoč, tako da deželam ne bi trebalo prinašati žrtev, ki so jim celo nemogoče; vendar je to načelo — enake pripomoči od strani dežel — obveljalo vkljub vsem ugovorom.
To je tem hujše za našo deželo, ker jo čakajo precejšnje žrtve za zgradbo dolenjske železnice, tako, da bo le z največjim naporom v najskromnejšib mejah mogla zadostiti zahtevam državne postave.
Vendar glasujem za deželno posojilo in za predlog gospodarskega odseka, nadejaje se, da bodo dotični organi — ki bodo zvrševali državni zakon z dne 3. oktobra 1891. 1. in dodatek k tej postavi — zavzemali tisto stališče, ki je v tem slučaju edino pravo — namreč da bodo državne in deželne podpore deležni tisti, katerim je trtna uš uničila njih vinograde in ki nimajo toliko premoženja in takih
dohodkov, da bi mogli uničene vinograde zopet zasaditi.
Nadejam se za trdno, da se pri delitvi teh po« sojil ne bode zopet postopalo po tistem birokratič-nem kopitu — ki je prava špecijaliteta Avstrije —• namreč da se toliko časa komisijonira in protokolira (veselost), da ubogemu prosilcu upade ves up in ves pogum, tako da se konečno vsega naveliča in fatalistično uda v svojo usodo ne zmeneč se več za daljni obstanek svoje očetovine.
Le ako se te moje nade izpolnijo ter se po starem načelu „bis dat, qui cito dat" (dvakrat d&, kdor hitro d&) delš podpore tistim, ki so je oči-vidno potrebni, utegnejo se po preteku mnogih, let zaceliti težke rane, katere je zasekala vinogradnikom trtna uš štev. I.
Kako bo s trtno ušjo štev. II., to je z znižano carino 3 gld. 20 kr., od hektolitra laškega vina, če Lahi svoje ceno vino na naš trg spravijo, tega ni težko uganiti.
Po mojem računu bode Lahom mogoče liter svojega vina, če bi zopet tako bogato vinsko letino imeli, kakor 1891. 1., pri nas prodajati po 10 do 12 kr. — po tej ceni naš producent vina prodajati ne more, ker njega več stane — vsaka konkurenca našega vina z laškim je tedaj nemogoča.
Bati se je tudi, da pod firmo „cenega laškega vina" nas še bolj preplavijo požrešni židovi z umetnim vinom in to je trtna uš štev. III., katero že sedaj zelo občutimo.
Če ima kmet še kako vedro vina, ne more ga prodati — revež zdihuje in obupuje.
Pred 10 leti, ko je v naših goricah zrastlo lOkrat več vina, kakor sedaj, smo lahko koj po trgatvi prodali zlato kapljico; sedaj pa čakamo, čakamo, če kaj imamo, a kupca le ni.
Vrinil se je med nas žid, ponuja svoje umetne izdelke pod cenami, po katerih pošten vinogradar prodajati ne more; ta umetna vina kupujejo se in pijo na škodo narodnega gospodarstva ter so z a d-
LISTEK
Sebastopolj.
(Spisal Lov Tolstoj, prevel J. P.)
(Dalje.)
„Tako nasproti našemu nasipu je jarek." — in Kalugin je začel, kakor človek, ki ni posebno izurjen, če. tudi se zanaša na svoje vojaško znanje, malo zmedeno in sžmtertja metajoč razne fortifika-cijske izraze razkladati, kako stoji naša in sovražnikova dela in kaj se namerava.
„Vendar začenjajo pokati okrog nasipov. Ohol Je li ta naša ali sovražnikova? Tam se je razpo-čila," govorila sta sloneč na oknu, gledajoč ognjene črte bomb, švigajočih v zraku, bliskanje strelov, ki so za trenotje osvetljevali temno nebo, in beli dim smodnika, ter poslušala vedno močneje in močneje
„Quel charmant coup d'oeil, a?" rekel je Kalugin, opozarjajoč svojega gôsta na ta zares krasen prizor. — „Veš, včasih skoro ni moči ločiti zvezde od bombe."
„Da, jaz sem baš sedaj mislil, da je to zvezda, pa je pala na tla in se razpočila. In ta velika zvezda, kako se jej že pravi, je prav kakor bomba."
„Tako sem se privadil tem bombam, da se mi bode v Rusiji v zvezdnej noči zdelo, da so vse bombe. Tako se privadiš."
„Kaj, ali naj tudi jaz grem v boj ?" rekel je knez Galicin po kratkem molčanju.
„Bratec, na to niti ne misli ne; jaz te ne pustim," odgovoril je Kalugin. — „Bodeš še drugikrat, prijatelj 1"
„Govoriš li resno ? Tako ti misliš, da mi ni treba iti? Kaj?"
Sedaj se odtod, kamor sta gledala gospoda za topniškim gromenjem, zasliši strašno pokanje pušk, in na tisoče majhnih luči, neprestano se vžigajočih, je zablesketalo po vsej črti.
„Sedaj je pravi boj!" rekel je Kalugin. — „Tega puškinega pokanja jaz kar hladnokrvno ne morem poslušati. Čudno mi je pri srcu 1 Slišiš te ura!" pristavil je poslušajoč daljno kričanje stoterih glasov: „a-a aa", ki so prihajale do njega iz utrdbe.
„Čigavi so ti ura? Sovražnikovi ali naši?"
„Ne vim; sedaj je že boj z bajoneti, ker je streljanje potihnilo."
In sedaj je pod oknom k vratim pridirjal čast-uik s kozakom in skočil s konja.
„Odkod?"
„Z utrdbe. Moram k generalu."
„Pojdiva. No, kaj je?"
„Napali so nasipe . . . vzeli . . . Franeozi pripeljali so ogromne rezerve . . . napali naše . . . bila sta samo dva bataljona," govoril je zasopljen ravno ta častnik, kateri je bil prišel zvečer; težko je sopel, drugače pa popolnoma mirno šel proti vratom.
„Kaj, umaknili ste se?" vprašal je Galicin.
„Ne," odgovoril je častnik srdito; — „prišel je bataljon in odbili smo sovražnika; pa ubit je polkov poveljnik in več častnikov in naročena mi je, prosit pomoči . . ."
S temi besedami je s Kaluginom šel k generalu, kamor mi ne pojdemo za njim.
Cez pet minut je že Kalugin sedel na kozaškem konju (in to prav na kozaški način, kakor vsi po-bočniki, ker to je neki posebno prijetno), in hitro je oddirjal na utrdbo, da bi oddal nekatere ukaze in počakal poročil o končnem izidu boja. Knez Galicin je pa pod vplivom tega težkega vznemirjenja, katero napravijo na gledalca navadne prikazni bližnjega boja, katerega se pa sam ne udeležuje, začel brez vsakega namena hoditi gori in doli po ulici.
(Dftlje sledi.)
nji smrtni udarec našim vinogradnikom.
Dovolite mi, gospoda, da Vam v dokaz tega navedem le sledeča fakta:
V pretekli jeseni izvozilo se je s Spod. Štajerskem tisoč in tisoč veder sadnega mošta v Sopronj (Oedenburg), Pečuh (Fünfkirchen,) Zagreb itd., ta jabelčuik predelal se je v vino, ki se kot vino tudi prodaja.
Ta manipulacija tistega konsumenta, kateri misli,
da pije vino, sicer oslepari, pri tem pa vsaj njegovemu zdravju [ne škoduje — škoda je le bolj na strani njegove mošnje, ne želodca.
A za tem prijateljem in pomočnikom žejnega človeštva pridejo drugi, ki s svojim izdelkom ne škodujejo samo mošnji, ampak v prvi vrsti zdravju.
Imam namreč pred seboj razna vabila in priporočila ingredijencij, iz katerih se s pomočjo vode napravi vino, ki ne stane več nego 4 do 5 kr. liter, kateremu vinu prideva se kateri-koli buket ali aroma.
Dovolite, da iz teh mnogih priporočil Vam le nekoliko odstavkov prečitam:
Neka ogerska firma priporoča svoje umetne izdelke sledeče: „Ich kanu mit Stolz triumpbiren, da es mir gelungen, den höchsten Punkt erreicht zu haben, mein Weinsurrogat aus Trauben bereitet wird eiufach in's Wasser gegeben, wodurch sofort echter Naturwein (živahna veselost) entsteht. Preis eines originalliisschens ausreichend für 10 Hektoliter Wasser 25 fl.u
Dalje:
„Den ordinärsten aromaarmen Weinen Blume und Geschmack zu geben genügt 1 deka Wein-bouquet-Oel auf 10 Hektoliter"— po tem receptu naredi se lahko francosko vino, rensko, tokajec itd., pa ne vprašajte kakšno.
Skoraj bi se reklo, da čudež, ki se je godil pri znanem ženitvanju v Galileji, hočejo dandanes posnemati in ga prekositi potomci svatov tega že-nitvanja. (Občna veselost.)
j f Pri vsem tem se mi pač čudno dozdeva, da oblast še ni staknila ta dandanes tako lukrativni objekt obdačenja.
Na tisoče in tisoče hektolitrov vina se po teh receptih leto za leto v kletih tako imenovanih zaprtih mest nare)a ; od teh hektolitrov vina se ne plača noben vžitninski davek — vsled tega brezvestnega ravnanja ubogi vinogradnik svojega pravega vina —• če ravno ga sedaj morebiti komaj eno desetino prejšnjega pridelka pridela, prodati ne more.
Sedanji državni zakon iz 1. 1880 proti umetnemu vinu ne zadostuje, treba bo še — če bo kolikor toliko mogoče po državnih in deželnih posojilih ugnati trtno uš Štev. I. — tudi strogo in odločno postopati proti trtui uši štev. III.
Marsikateri vinogradnik se bo v dolgove zakopal — bodi si tudi na 10 let in brez obresti, da svoje uničene vinograde zasadi 8 Solonis, Riparijo, Rupestris, Jaquez itd., kaj če pa potem ne more za-treti trtne uši štev. III., ker svojega vina po primerni ceni prodati ne bi mogel, ko bi še tako žlahnega pridelal.
Dodatek k postavi glede omenjenih državnih posojil sprejet je v poslaniški in gospodski zbornici ter bode vsak čas dobil najvišje potrjenje. Z ozirom na to, in ker deželni zbori letos kasno zborujejo, bode mogoče poslužiti se teh posojil v vspešui meri v prihodnjem letu. Treba pa je, da že sedaj pokažemo državi dejanjsko svojo dobro voljo, da hočemo pomagati našim vinogradnikom. Zato stavim sledečo resolucijo:
Deželni zbor naj sklene : Za 1. 1898 dovoljuje se iz deželnega zaklada znesek do 10.000 gld., iz katerega sme deželni odbor oddajati brezobrestna posojila vinogradnikom, kateri svoje od trtne uši uničene vinograde na novo zasadijo, pod istimi pogoji, kakor so določeni za enaka državna posojila. V formalnem oziru stavim predlog, da se izroči finančnemu odseku. (Odobravanje in pohvala.)
Deželni zbor kranjski.
(Tretja seja, dne 11. marca.)
(Konec.)
Deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu.
Pri proračunu se prvi oglasi poslanec vitez Langer ter izraža željo, da bi se na tej šoli več storilo za sadike amerišk h trt.
Poslanec Žitnik omeni, da je gotovo vsak poslanec brez razlike političnega mišljenja zavzet za prospeh kmetijstva, in glasuje za potrebne podpore. Ravno ta deželna šola pa je oni zavod, ?! kjer naj se kmetijski mladeniči uče umnega kmetijstva, sadjarstva in vinorejstva, zato dežela rada žrtvuje vsako leto za to šolo potrebne svote. Zal, da se čujejo mnoge pritožbe o gospodarstvu, i Tudi govorniku jih j« došlo več, katerih pa ni nikdar spravil v javnost, ker so se mu zdele do cela pretirane, in ni mogel in ne more verjeti, da bi bile povsem opravičene. Zato želi, naj deželni j odbor, oziroma njega poročevalec, o tem zavodu na primeren način ukrene potrebno, da se to slabo mnenje ovrže in pokaže v oni luči, kakor zasluži zavod tako velike važnosti za kmetijstvo. Ne gledi torej na zasebna poročila želi govornik pojasnila o nekaterih točkah proračuna. Tako je za nova tla v novi spaluici učencev proračunjenih 240 gld. Ta soba mora biti velikauska v primeri s troški za tla. j Za popotne troške in dnevščine se je vstavilo 250 goldinarjev.
Za inserate, tiskovine, poštnino itd. pri poglavju „Šola" 200 gld. in pri poglavju „Gospodarstvo" zopet 50 gld. Rad bi vedel, kateri so ti inserati, tiskovine itd. Za ograjo drevesnice je vstavljenih 710 gld. Ta svota zdi se govorniku vendar previsoka. (Finančni odsek je to svoto znižal na 610 goldinarjev.) Dežela mnogo žrtvuje za to šolo; kakor gosp. vodja v svoji prošnji za remuneracijo za | vodstvo pri stavbinskib delih sam navaja, izdalo se ! je v zadnjih letih samo za poprave in prezidave poslopij nad 20.000 gld. Poleg tega mora dežela še vsako leto šteti več tisočakov, tako n. pr. za tekoče leto nad 7000 gld. poleg državne podpore. Dohodki posestev po proračunu znesejo 3000 gld. i Tu bi želel, da se v opombi ta svota natančneje razloži, da more vsak poslanec, tudi če ni v finančnem odseku, presoditi razne dohodke. Deželni odbor pa naj skrbi, da se denar koristno porabi in z ozirom na občno revščino posebuo dolenjske strani naše dežele pomnoži število ustanov za učence, da ima torej dežela na drugi strani koristi, ki so v pravem razmerju s troški. Število učencev je še vedno premajhno. Prebivalstvo naj se primernim potom opozarja, da v večjem številu kmetijski sinovi zahajajo na ta zavod.
Poslanec in deželni odbornik dr. V o š n j a k izraža začudenje, da je predgovornik grajal slabo i gospodarstvo, ne da bi navajal pravih fakt. Naj si ogleda zavod sam in ne veruje zasebnim pritožbam, i Gospodarstvo na tem zavodu je dobro. Tudi število učencev se počasi množi, letos se jih je oglasilo 22. Izpiti učencev imajo vedno dober vspeh. Nato pojasni nekatere točke in reče, da se glede dohodkov gospodarstva govornikovi želji lahko ustreže pri prihodnjem proračunu. Končno obžaluje, da se od slovenskega poslanca čujejo pritožbe, kakoršne so se nekdaj čule od pokojnega Dežmana.
Poslanec baron Apfaltrern pravi, da so vspehi na tej šoli minimalni. Njemu niso znani Kmetovalci, ki so se šolali na tem zavodu. Zavod prodaje mleko, a kupuje seno. To je špekulacija, ki ni namen šole. Za ameriške trte se premalo skrbi. Gledč remuneracije omeni, da se mu zdi neopravičena.
Poslanec Šukljc odločno zagovarja ta deželni zavod, češ, da je graja neosnovana. Šolski vspeh je prav dober, bivši učenci te šole gospodarijo prav dobro, in da je vodja dober gospodar, dokazal je že na Slapu itd.
Baron Apfaltrern še enkrat ponavlja svoje trditve.
Oglasi se še poslanec dr. Tavčar, ki tudi zagovarja šolo.
Poslanec Žitnik se čudi, da so se nekateri gospodje tako razburili in mu podtikali namen, grajati šolski pouk. Temu govornik odločno ugovarja, kajti o metodi poučevanja sliši se vedno hvala od vseh, ki so si ogledali ta zavod; grajati je hotel na podlagi došlih mu pritožb le gospodarstvo in izraziti željo, naj je slavni deželni odbor v svojih proračunih varčen z izdavanjem. To željo izreči je bila govornikova dolžnost, to so od njega zahtevali mnogi njegovi volilci.
Poslanec Lenarči č tudi zagovarja zavod gledi mlekarstva, in naglaša, da je pouk jako dober, o čemer se je prepričal pri nekem učencu te šole.
Končno še poročevalec V iš ni k ar odgovarja na razne ugovore. Remuueracija in proračun se po-
trdita z vsemi glasovi slovenske večine, Nemci so proti glasovali.
Zaklada učiteljskih pokojnin za leto 1892.
Poročevalec Kiun: Pokojnine za učitelje 16.800 gld., pokojnine za učiteljske vdove 7000 gld., vzgojnine 1330 gld., miloščine 1870 gld., odpravnine 300 gld., pogrebnine 200 gld., uradne in pisarniške potrebščine 50 gld., skupni znesek potrebščine 27.050 gld.
Zaklada: Presežek gospodarjenja z zalogo šolskih knjig 900 gld., šolske globe 900 gld., odstotni odtegljeji 6000 gld., povračila 1346 gld., vsa zaklada okroglo 9150 gld., torej je primanjkljeja za učiteljske pokojnine 1 7.900 gld., ki se bodo pokrili iz deželnega zaklada.
Ob jednem so bile rešene nekatere prošnje učiteljskih vdov in sirot.
Trtna uš na Kranjskem.
Poslanec Povše poroča jako obširno in pravi približno:
Iz poročila deželnega odbora je razvidno, da je že nad polovico vinogradov po trtni uši okuženih. Naša dežela šteje skupno 10.609 hektarov vinogradov, od teh je že 6747 hektarov, torej skoro dve tretjini okuženih!
Najhujše je uničenje v črnomaljskem okraju, kjer je od 1961 hektarov že 1902 hektara okuženih, torej skoro vsi vinogradi.
Tudi v kostanjeviškem okraju so skoro vsi vinogradi uničeni. Celo v rateški okraj se je priklatila trtna uš vzlic temu, da ondi nihče ni trt vpeljaval in zasajal.
Z zadovoljstvom omenjamo, da je deželni odbor pospeševal zasajanje opustcšenih vinogradov z ameriškimi trtami. Žal, da ne morem tega o državni upravi trditi, ki je ustanovila državno trtnico v Kostanjevici z namenom, da širi ameriške trte po Kranjskem. Državna trtnica v Kostanjevici je priredila v 1890. letu 182.000 trt rezanic, od katerih se je brezplačno našim vinogradnikom razdelilo 15.525 kosov, vse druge pa deloma razposlalo na Štajersko, Goriško, v Istro in Nižje-Avstrijsko.
V letu 1891 je pridobila državna trtnica 214.375 rezanic, od katerih se je razprodalo strankam na Kranjskem 52.325 kosov, 134.400 trt pa se je zopet v tuje razposlalo, in to naj se imenuje državna trtnica za Kranjsko. Konštatujem še, da od teh 214.375 rezanec se v letu 1891 ni niti ena trta brezplačno podelila.
Gospodarski cdsek odobruje nadalje, da se je razdelila brošura o cepljenju trt. Želeti je le, da bi osobito dolenjski vinogradniki Cepili ameriške trte z zgodnjimi trtnimi plemeni.
Obžalovati se mora, da se za deželne podpore za novo nasade oglaša le malo viuogradnikov, osobito iz Dolenjske, bolj skrbni so vipavski vinogradniki.
Gospodarski odsek odobruje tudi sklep deželnega odbora, po katerem hoče postopati pri podeljevanju takih p o*d p o r ali daril.
Z zadovoljstvom omenjamo še sklepov deželne komisije za trtno uš, v prvi vrsti nasvete, stavljene glede odpisa zemljiškega davka pri vinogradih, uničenih po trtni uši, in nasvet, da se zbirka državnih postav, v polajšavo vinogradnikom namenjenih, primerno objavi in vinogradnikom razdeli.
Deželni odbor konečno tudi omenja desetletne oprostitve davka za iz nova nasajene vinograde in toži, da z novo postavo dovoljena olajšava ne pride v delež tudi onim revnim vinogradnikom, ki manj ko četrt hektara na novo zasadi z ameriškimi trtami.
Temu pa ni povsem tako in upravni odsek kon-statuje, da je v državnem zboru se tudi tako tolmačil dotičui odstavek nove postave, da pa je kmetijski minister uradno konstatiral, da je bila v originalnem tekstu te postave, ki se je predložila Nj. Veličanstvu v sankcijo, med besedami „novi trtni nasadi" in besedami „ali deli teh najmanj četrt hektara" ustavljena vejica, ter da je tudi v tekstu, od vis. gospodske zbornice sprejetem, dotična veiica pridejana. Po tem smislu velja desetletna davčna oprostitev za vse nove tudi še tako majhne na-sadbe, za one vinograde pa, ki so večji od četrt hektara, pa velja, da mora vsaj četrt hektara se na novo nasaditi.
Konečno dostavlja dež. odborovemu poročilu gospodarski odsek še to, da je državni zbor sklenil postavo, po kateri je kmetijski minister pooblaščen za slučaj, da j« v kaki občini trtna uš opustošila
vinograde ter/vsled tega dotični vinogradniki časno zapadli r u b o š t v o , dajati jim brezobrestna posojila v namen zopetnega nagajanja po irtui uši pokončanih vinogradov. Taka posojila podelujejo se ali celi občini ali pa le posameznim vinogradnikom.
Posojila, katera dobe posamezni vinogradniki, se v vrsto države kot posojiteljice, vkujižijo na zemljišču dotičuega posojilca. Zemljeknjižna varnost se izračuna na podlagi vrednosti vinograda pred oku-ženjem po trtni uši.
Ako več vinogradnikov prosi za državno posojilo, pa ne morejo zadostne zemljeknjižne varnosti ponuditi, morejo vendar dobiti brezobrestno posojilo, če se skupno, nerazdeljeno zavežejo za povrnitev posojila (po § 891. a. b. G. B.) ali da se ustanove kot zadruga po postavi z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70 in se po tej postavi skupno solidarno zavežejo za povrnitev.
P o s o j i 1 o se ima v p e t i h enakih letnih obrokih povrniti in se prvi odplačilni obrok po preteku desetega leta ima vplačati. Država pa le tedaj daje taka posojila in je podelitev državnega posojila od tega odvisna, če je tudi dežela vinogradnikom že podelila vsaj enako veliko svoto iz deželnega zaklada.
Ako hočemo tedaj, da bo ta postava imela kak pomen in kako korist za naše po trtni uši tako bridko oškodovane vinogradnike, treba, da tudi dežela pripomore.
Upravno-gospodarski odsek nasvetuje torej:
Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
1.	Vzdrževaje v veljavi v 5. seji dne 22. okt. 1889 in v 8. seji dnč 7. nov. 1890 storjene sklepe gledč razširjanja trtne uši dovoljuje se za leto 1892 svota 1500 gld. iz deželnega zaklada v podporo vinogradnikom, kateri iz nova zasajajo vinograde, in za prirejevanje tečajev o požlahtnjevanju trt.
2.	Deželnega odbora poročilo se odobrovalno sprejme na znanje.
3.	Deželnemu odboru se nalaga, da glede izko-riščenja novo sklenjene državne postave, po kateri se bodo delila brezobrestna posojila onim vinogradnikom, katerim je trtna uš uničila vinograde, stopi v dogovor z vis. kmetijskim ministerstvom, da najde potrebni denar potom izposojila, iz katerega bo mogoče našim vinogradnikom dajati tndi deželna posojila, ter da stavi v prihodnjem zasedanju primerne predloge.
K tej točki se oglasi poslanec Pfeifer in stavi primerno resolucijo. Govor in resolucijo prinašamo v današnjem listu na prvem mestu.
Poslanec Lavrenčič izraža željo, naj bi se na Vipavo bolje oziralo glede podpor, kajti na Vipavskem je obdelovanje mnogo težavneje, nego drugod. Vipavec se mnogo trudi, da si ohrani vinorejstvo, katero mu daje glavni dohodek.
Vsi predlogi so bili brez ugovora sprejeti. Resolucija poslanca Pfeiferja se je izročila finančnemu odseku.
Nato je bila £eja zaključena.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. marca. Notranje dežele.
Češko-nemška sprava. Vlada se ne bode več dosti poganjala za izvršenje dunajskih punk-tacij. Oficijozni listi, ki so še nedavno naglašali važnost te sprave za vso državo, so že dobili navod, da naj jo zasučejo, in res sedaj že pišejo, da je to le provincijalna zadeva, ki se nikakor ne tiče vse države. Vlada se je torej preverila, da se dunajske puuktacije ne dadó izvesti, in hoče vso stvar pustiti Nemcem, naj se zdnjo poganjajo, kakor vedó in znajo. Taka pisava vladnih listov pa tudi dokazuje, da se vlada ne boji, da bi jej levičarji odrekli svoje pomoč. Levičarji so se že preveč vladi približali, da bi se mogli še umakniti. Ko bi to poskušali, bi se le njih stranka razbila. Konservativnejši elementi bi ostali na vladni strani. Tak razkroj levice bi pa vladi le ugajal. Odkar je grof Kuenburg v minister-stvu, levičarji nimajo več tako proste roke, kakor so jo imeli poprej.
Mladočehi. Takega kluba ni več na sveto, kakor je mladočeški. Vsak njegov član je druzega mnenja, vsak govori, kar hoče, ali vendar v klubu lepo vkupe sedé. To se je pokazalo tudi te dni, ko je dr. KaizI poročal svojim volilcem. Ta poslanec je v nasprotju z drugimi Mladočehi z veseljem pozdravljal sklep Staročehov, da obdrfé svoje mandate in da se sprava odloži. On je zato, da se veleposestniki, Staro- in Mladočehi bolj zbližajo. Ce bodo
t
vsi složno postopali, se bode morala vlada udati pravičnim češkim zahtevam. Jako hudo je pa obsojal Vašaty-ja zaradi njegovih nazorov o vnauji politiki. Avstrija in Rusija ne moreta skleniti zveze, ker so njijine koristi dijametralno nasprotue.
Galicija. Deželni šolski svèt je sklenil, da se v vseh šolah vpelje nov poljski pravopis, katerega priporoča krakovska akademija znanostij. Mej Rusinj je pa sedaj pravi boj zaradi pravopisa. Na ukaz učnega ministerstva je gališki deželni šolski svèt poklical več rusinskih jezikoslovcev in jih vprašal, kakšen pravopis naj se uvede etimologičen ali fonetičen v šole, ker sta sedaj oba v rabi. Večina se je menda izrekla za fonetičen pravopis. Staro-rusini, ki zmatrajo to vprašanje za politično, 6o jeli sedaj sklicavati shode, na katerih sklepajo ugovore proti fonetičnemu pravopisu. Najbrž bode pa naposled le obveljal fonetičen pravopis, kakor je tudi pri Srbih, vzlic vsemu upiranju raznih nasprotnikov.
T nanje države.
Srbija. Pri pogrebu metropolita Teodozija je imel arhijerej Aleš Ilic govor, v katerem je ostro šibal srbske cerkvene razmere in pa postopanje metropolita Mihaela. Arhimindrit Platon Teleški in pa protodijakon Lukian sta pa zastopala karlovski pa-trijarhat.
Rusija. Iz Peterburga prihaja dementi, da Tolstoj ni interniran na svoji grajščini, pa tudi nikamor odveden. Zraven se pristavlja, da je vso stvar raztrosil mej svet le dopisnik nekega angleškega lista, ki je izvedel, da je cenzura neki članek grofa Tolstega v nekem moskovskem listu tako črtala, da ga priobčiti niso mogli. Iz tega je angleški dopisnik vse drugo sklepal. Tolstoj je sam hotel preklicati vest o svojem interniranju, pa noben list ni sprejel njegovega dopisa. Ta dementi je malo zvit in je prav podoben onim dementijem, ki prihajajo po atentatih v Rusiji, ki vse tajé. Čez nekaj mesecev se pa le izvé, da so napadovalce obesili. Ce bi na vsej stvari nekaj resnice ne bilo, bilo bi se vse hitreje preklicalo. Ruski vladi je sevéda na tem ležeče, da se stvar utaji, ker se boji ljudske nevolje.
Italija. Tudi položaj italijanske vlade ni najboljši. Sedaj se v zbornici vrši budgetna debata, in mogoče je, da se konča z demisijo ministerstva. Posebno je poslanec Lidney-Sonnino v petek v zbornici spravil vlado v veliko zadrego. Dokazal je, da je primanjkljej letošnjega leta za 8 ali 9 milijonov višji, nego se proračunih Bodoče leto bode pa pri-manjkljeja 65 milijonov. Ta govor je kar ostrašil nekatere poslance. Sonnino je namreč jako izveden v finančnih vprašanjih in tudi ni načelni nasprotnik vlade. Ce ta mož finančno stanje tako neugodno slika, mora pač biti nekaj resničnega na tem. Vlada bode sevéda poskušala vso stvar prikriti, ali najbrž ne bode šlo. Če se bode Rudini obdržal, se bode pač ne za to, ker ni v italijanski zbornici pač nobenega, ki bi res bil zmožen, zboljšati državno gospodarstvo. Vse vlade poslednjih let obetajo varčno gospodarstvo, v resnici pa delajo dolgove.
Chile. Ta republika je dobila novo ministerstvo. Predsednik mu je Avguštin Edward, minister notranjih stvari Matte, vnanjih stvari Gaspar Toro, finance je prevzel ministerski predsednik sam. Vojni minister je Louis Barros Borgogno, minister javnih del pa Jorge Riesco. Nadejati se je, da se bode novo ministerstvo obdržalo in se povrne red v deželo, kakor je bil poprej več let.
Dnevne novice.
V L j u b Ij a ni, 15. marca.
(Klub deželnih narodnih poslancev.) „Neue Freie Presse" je v sobotni številki objavila brzojav iz Ljubljane, v katerem pravi, da se klub narodnih poslancev ni mogel osnovati, ker so se temu odločno protivili „mladoslovenski poslanci". Včerajšnji „Slovenski Narod" pa piše: „Razgovori, da bi narodni poslanci še delovali na podlogi jednega kluba, ostali so brezvspešni, odnosno se jih nekateri poslanci niti niso hoteli udeležiti. Kaj bode sedaj nastalo na-meslu starega kluba na narodni strani, ni še gotovo. Položaj je ta čas še popolnem nejasen." — Mi danes temu ničesa ne dostavimo.
(Osebne vesti.) Okrajni sodnik g. Jurij S t r u-celj je iz Ilirske Bistrice premeščen v Žužemberk. Imenovani so okrajnimi sodniki gg.: Jos. Kovač za Ilirsko Bistrico, Jos. Hauffen za Kočevje, M. K o b a 1 za Senožeče in A. F r a s za Kozje.
(Predavanje v Rndolilnnmu) bode napravilo muzejsko društvo jutri (v sredo) zvečer ob 6. uri. Govoril bode g. prof. A. Kaspret o predmetu: „Kopitar in Rtnke" (donesek h Kopitarjevemu ži-votopisu), in gosp. A. Koblar o pasijonskih igrah na Kranjskem. Predavala bodeta gospoda v slovenskem jeziku. Vstop je prost.
(Koneert „Glasbene Matice".) Vsi krogi, ki so bili pri zadnjem koncertu „Glasbene Matice", izražajo se o njem jako laskavo. Prejeli smo od nekega prijatelja našemu listu še jedno oceno. A ker smo že v včerajšnjem listu objavili obširno in vsestranski
dovršeno in popolno kritiko, katero je priredil za naš list glasbeni veščak čast. gosp. P. Hugolin Sattner, obžalujemo, da je ne moremo natisniti, ker bi že povedano le ponavljali. Sploh se vidi iz raznih pojavov, da bo vspeh zadnjega koncerta „Glasbene Matice" prav ugodno vplival na gojitev umetne peBmi in glasbe med Slovenci v Ljubljani, čemur se moramo prav iskreno radovati.
(Koroški deželni zbor) Iz Celovca se nam poroča: Po slovesni sveti maši, katero je v cerkvi sv. Duha daroval preč. g. dr. Val. Miiller, otvori dn^ 3. t. m. deželni glavar dr. J. Erwein s primernim nagovorom prvo sejo. Omenja raznih dogodkov minolega leta (slavnosti domačega pešpolka številka 7, po^odnji, gradbe nove gimnazije v Celovci in bolnišnice v Beljaci), dalje prestolnega govora Nj. Vel. cesarja, naglaša, da je glavna misel ovega govora izražena v besedah „delo in mir" ter konča s „hoch"-klici presvetl. cesarju. Ko pozdravi še gospod deželni predsednik poslance, vršč se volitve v posamezne odseke. Od slovenskih gospodov poslancev izvoljen je samo poslanec Muri v verifi-kacijski odsek, ki itak nima nobenega pomena; gospod Einspieler ni izvoljen v noben odsek. Te volitve nas ne iznenadijo; saj je žalostna istina, da se nemški liberalci prav nikjer ne ozirajo na slovanske manjšine. Tako so naši nasprotniki kar iz začetka zopet pokazali svojo „spravljivost in pra-vicoljubnost"; zaradi tega jih v liberalnih glasilih kujejo v sedma nebesa. Nemški poslanci hočejo pač tudi v tem zasedanju iz nova dokazati, da v deželni zbornici veje neprestano nam nasprotni veter, da se od te strani koroški Slovenci prav nikoli nemarno nadejati pomoči in pravice. — Kakor že sedaj moremo povzeti nasprotnim listom, bodo se naši pro-tivniki i v tem zasedanju po stari navadi kar po vrsti oglašali zoper naše težnje. Novega čuli bodemo pa bore malo; saj vse to, kar se zoper nas kvasi bodisi v deželnem zboru celovškem, bodisi v državnem zboru na Dunaju, moremo že davno prej brati črno na belem v tukajšnjih „Freie Stimmen". Nam nasprotno časopisje ima po besedah gospoda deželnega glavarja „delo in mir" zopet polna usta, da prežvekava staro pesen o „koroškem deželnem miru" ter okidava Slovence, zlasti slovenska deželna poslanca („die Zweimiinnerpartei") z raznimi psovkami. A baš to nam je najsijajnejši dokaz, kolikega pomena sta za nas dva slovenska deželna poslanca; akopram v deželnem zboru v sedanjih odnošajih ničesar ne moreta doseči, sta vendar koroškemu deželnemu zboru liki javna vest, ki nasprotni kliki neprestano očita krivice, s kojimi se dan na dan pregreši zoper slovenski živelj; naša zastopnika, slovenska poslanca, sta neovrgljivi dokaz, da i koroški Slovenci še živimo. — V drugi seji dnd 4. marca izročilo se je deželnemu zboru 31 prošenj, ki so se z raznimi poročili deželnega odbora izročili dotičnim odsekom. Mnogim občinam se dovoli, da smejo pobirati razne doklade. — Tretja seja dn^ 5. t. m. Več poročil deželnega odbora o vravnanju hudournikov, gradbi cesta, ločitvi večjih občin se izroči dotičnim odsekom itd. Raznim zavodom iu društvom se dovoli 14.800 gld. podpore, in sicer: Dijaškim podpornim društvom na celovški gimnaziji in realki po 100 gld., koroškim dijakom v Gradcu in Beču, usmiljenim bratom v St. Vidu ter obrtni šoli v Beljaku po 200 gld. Vodstvu strokovne šole v Borovljah 300 gld., glasbenemu društvu za Koroško 400 gld., višji dekliški in rudarski šoli v Celovcu po 500 gld., obrtni strokovni šoli v Celovcu 1000 gld., deželnemu muzeju 1300gld., zavodu za mutce 2200 gld., kmetijski družbi 7600 gld. — Ker morajo razdeljene svote plačati Slovenci ravno tako kakor Nemci, bilo bi pač želeti, da se bolj ozira na potrebe slovenskega prebivalstva, kar velja zlasti o kmetijski družbi. A kake so dejanjske razmere?! — V četrti seji dne 7. marca razpravljalo se je deloma o isti tvarini, kakor v prejšnjih sejah in dovolile zopet razne manjše podpore. Poslanec Ghon utemeljuje svoj predlog, naj ostane avstrijska meja zaprta tudi zanaprej uvožnji živine iz Rumunije. Predlog se izroči narodno - gospodarskemu odseku. — Peta seja dn^ 8. t. m. Razna manj važna poročila in predlogi deželnega odbora se ali vzemč na znanje, ali izroči dotičnim odsekom.
(Od Sv. Lenarta nad Škof jo Loko) poroča se nam, dnč 14. t. m.: V nedeljo zjutraj ob 4. uri se je v kakih 10 minut od župnijske cerkve pokazal ogenj. Pogorela je hiša št. 5, hlev, živine 12 glav in 5 prašičev. Tudi domači ljudje bi bili zgoreli, da jih niso sosedje poklicali o pravem času.
Nekaj živeža in obleke so rešili, drugo je vse zgorelo. Vzrok oguju ni zuan. Pogorelec že poprej zadolžen je bil zavarovan za prav malo svoto.
(Prevzvišeni knezoškof ljubljanski) so se danes zvečer povrnili z Dunaja.
(Iz Cirknice) se nam poroča: V nedeljo dné 13. mareija je imelo „Društvo za olepšavo trga cirkniŠkega in njegove okolice" svoj občni zbor. Društvo obstoji še le jedno leto in šteje samo 22 udov in vendar je že zasadilo ob stari cesti proti Rakeku 172 lip in ob cesti proti Dolenji Vasi 30 bruškovih drevesec. Vseh stroškov je imelo društ\o v preteklem letu 144 gld, 19 kr. Za tekoče leto se je sklenilo popolniti lipov drevored (zlobne roke so namreč več lipic polomile) in nadaljevati drevored proti Dolenji Vasi, kjer se bodo samo hruškova drevesca sadla. Stari odbor, kateremu je bil predsednik veleč, gospod dekan Franc Kuustelj, je bil zopet jeduoglasno voljen. Bati se je, da se bode letos zasajevanje drevoreda jako zapoznilo, ker je snega toliko. Pred pepelnico je po ravnini že skoraj popolnoma skopnel, na pepelnico pa ga je začelo sipati od vseh stranij >'n pozneje vedno več tako da ga imamo sedaj že čez črevelj na debelo. Voznikom se letos kaj huda godi, ker jim cesta vedno nagaja. Nekaj časa vozijo na saneh, potem pa morajo preložiti na voz, ko pridejo na prevožena mesta. V gozd ne morejo že od Božiča. Morebiti bo vendar kmalu bolje. Dné 14. marc'ja se je vreme ujužilo in sneg je začel hitro kopneti.
(Tretji splošni avstrijski katoliški shod v Lincu.) Kakor znano, snuje se v Lincu za letošnje leto III. splošni avstrijski katoliški shod. Pripravljalni odbor prav marljivo deluje, na čelu mu je državni poslanec dr. Alfred. Ebenhoch. Liberalni župan linški je zagotovil od strani mestnega obla-stva katoliškemu shodu vsestransko podporo. Zadnje dni je pripravljalni odbor odposlal papežu Leonu XIII. udanostno pismo, v katerem pojasnjujejo razmere katoličanov v Avstriji. Te razmere silijo katoličane avstrijske, da se zbirajo od časa do časa na katoliških shodih, kjer se dogovarjajo o skupnem svojem delovanju. Tak splošni katoliški shod za celo Avstrijo namerava se sklicati v tem letu začetkom meseca avgusta v Lincu. Načrt temu shodu je: obravnavati svetovna vprašanja sedanjega časa s posebnim ozirom na avstrijske razmere na podlagi okrožnic slavno vladajočega papeža Leona XIII. V te namene prosi pripravljalni odbor blagoslova sv. Očeta, da tem vspešneje izvrši svojo nalogo.
(Iz Ormoškega okraja) se nam piše: Nad'ežna influença tudi našemu kraju ni prizanesla, Dolgo ni našla poti k nam in že smo mislili, da je ne bo; sedaj jo pa imamo. Po nekaterih hišah leži po 5—6 ljudij. Da bi pa jih na tej bolezni kaj pomrlo, ni skoraj nič slišati. — Med otroci pa razsajajo ošpički, tako da so morali vsled tega celo nekaj šol zaključiti. Tako n. pr. v Ormožu, v Velikej Nedelji, pri Sv. Miklavžu. Ker stariši na otroke dovolj ne pazijo, prehladi se jih mnogo ter tudi na tej bolezni umrje. Pri Sv. Miklavžu je umrlo do sedaj že nad 30 otrok. — Pri Sv. Bolfanku na Kogu vlomili so po noči od 8-, do 9. neznani lopovi v klet posestnika Stiberca ter mu odpeljali več polovnjakov vina. — V Središči imajo pasjo kontumacijo, ker se je pred kratkim pritepel tje stekel pes ter ugriznil več psov, koje pa so potem takoj odpravili. Neki središki posestnik je tega steklega psa, ki je tekal od hiše do hiše, z batom pobil. Komisija je našla v psu, ki ga je potem razmrcvarila, znamenja stekline. —z—.
Črno, belo in pisano svileno blago
od 45 kr. do gld. 15 65 meter — gladko in vzorno (do 240 raznih vrst in 2000 barov itd.) razpošilja po naročilu poštnine in eolnine prosto svilarnioa O. HENNEBEBO (o. in kr.
dvorni zaloznik), ZUrioh. — Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto. _!*<> 1 (■*)
Telegrami.
Dunaj, 15. marca. Cesar se je pripeljal zjutraj iz Miraraara.
Rim, 15. marca. Tiber in Arno naraščata, dolenji mestni deli Rima so poplav-ljeni. — Vseučilišče se je zopet otvorilo.
Pariz, 15. marca. V vojašnici Garde Républicaine ob dveh zjutraj eksplozija. Najbrž je bila bomba napolnjena z dinamitom in krogljami položena pod okno vojašnične obednicè. Zid je malo poškodovan, mnogo stekel v oknih ubitih. Ljudij ni nobeden poškodovan.
Madrid, 14. marca. Dvajset oboroženih oseb je pretrgalo železni most pri Almagra; žendarmerija zasleduje zločince.
Atene, 15. marca. Vlada ima že stranko 30 poslancev. — Francosko brodovje odpluje danes v Aleksandrijo. — Grška se oficijalno udeleži razstave v Chicagi.
Tujci.
13. marca
Pri Maliču. Baron Schwegel, deželni poslanec ; Konig-stein; Kraus in Geduldig, potovalca, z Dunaja. — Thoman, trgovee, iz Monakovega.
Pri 8'onu : Afolatsehek, potovalec, in Pan, trgovec, iz Prage. — Penca, trgovee, iz Mokronoga. — Kohn, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Karolnik, pekovski mojster, iz Kamnika. — čuček, župan, iz Št. Petra. — Spaner, tovarnar, iz Cvitave. — Adamovič, potovalec, iz Novegasada. — Steiner; potovalec, z Dunaja.
Pri Juinem kolodvoru : Lippert, fotograf, iz Nemčije. — Globočnig, potovalec, iz Gradca.
Pri avstrijskem caru: Wontau z Reke.
Pri bavarskem dvoru: Letnar, mizar, iz Gradca.
Vremensko sporočilo.
t
148 1
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsegamogočni preljub-Ijenega nam očeta
Martina Šuklje-ja
umlr. oskrbnika dež. dobrodelnih zavodov itd.
v 88. letu njegove starosti, danes k sebi poklical.
V Lokvici pri Metliki, dno 15, marca 1892.
Profesor Fran Šuklje, Ana Šuklje, Marija Trnovec rojena Šuklje, Gabrijela Dolinar rojena Šuklje, Julija Suppantschitsoh rojena Šuklje.
Mesto vsakih drugih naznanil.
Srednja temperatura 0'4°, za 2'4" pod normalom.
Zahvala.
Za brezštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja mej boleznijo in o smrti naše ljubljene, nepozabne gospč
Josipine Dereani
kakor tudi za obilno udeležitev pri sprevodu k večnemu počitku izrekajo visokočastiti duhovščini, gg. pevcem, slav. požarni brambi, darovateljem vencev in sploh vsem blagim spremljevalcem svojo najiskrenejšo zahvalo
1441	žalujoči ostali.
Žužemberk, dne 14. marca 1892.
Zahvala
zavarovalni družbi za življenje „The Gresham" v Londonu.
Gospod Rajko Koscher, lastnik hotela v Celju, se je pri imenovani družbi zavaroval pred štirimi leti za večjo svoto za slučaj smrti. Glavni zastopnik v Ljubljani gospod Gvidon Zeschk o mi je na podlagi doposlanih mu dokumentov takoj izplačal zavarovano svoto. Zaradi tega me veže dolžnost, da družbi „THE GRESHAM" izrečem javno zahvalo in jo vsakemu toplo priporočim.
Celje, 11. marca 1892.
Albina Koscher,
143 1	hoteljerjeva vdova.
y.
Pri zlatem drž. jabolku.
J. PSEßHOFER
Zum goldenen < t Reichsapfel.
lekarnar ua Dunaju, I., SingerstrasselS.
Kri čistilne Iti-offljioo, poprej univerzalne krogljioe imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljioe splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: X škatljioa s 15 krogljioami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljloaml 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej posiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, veljaš poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne more odposlati.)
Prosi se, da se zahtevajo lzreono
in gleda na to,
J. Pserhoferja kri čistilne krogljioe.
da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v aKST rudeči *£3S barvi.
Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr.
Ameriška maža za protin, 1 gld. 20 kr.
Prašek proti potenju n6g, škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr.
Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr., s frank, pošilj. 65 kr.
Zdravilna esenca (Praške kapljloe), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd. 1 stekl. 22 kr.
Angležki čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr.
Fljakarski prašek, proti kašlju itd. 1 škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr.
Tannoohlnin-pomada, J. Pserhoferja, najbolje sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatljica2 gld.
Univerzalni obliž, prof. Steudol-a, sredstvo pr. ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 kr. s frank, pošiljat. 75 kr.
Universalna čistilna sol A. W. Bullrioh-a. Domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljenja. 1 pak. 1 gl.
I
Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farma-cevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. Pošiljatve po pošti zvršč se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. Ce se denar naprej pošlje (najbolje po poštnej nakaznioi), je poštnina dosti nižja nego pri pošlljatvah s povzetjem.	(42) 12-10
f
I > il n a j s k a borza.
Dni 15. maroa.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . . Papirna renta b%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100....... .
94 gld, 20 kr.
Dn6 14. maroa.
Ogerska zlata renta .......107	gld.	30	kr.
Ogerska papirna renta 5%......102	„	05	„
4 državne srečke l. 1854., 250 gld. . .	138	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	147	,	60	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181	„	—	„
Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred. banke 4%	96	„	15	„
Zastavna pisma „ „ „ „ 4'/, *	100	„	60	„
Kreditne srečke, 100 gld.......186	„	50	„
St. Genois srečke, 40 gld.......60	„	—	„
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld. 25	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......21	„	25	„
Salmove srečke, 40 gld........61	„	—	„
VVindischgraezove srečke, 20 gld.....59	„	—	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	148	„	90	,.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2810	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	82	„	15	„
Papirni rubelj . . ...............1	„	191/»»
Laških lir 100 ....................45	„	65	„
imenjarnična delniška _ _ _ __ ■■ družba na Dunaju,
,l.imiVUll , Wollzeile štev!* 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v ktirsnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
•V Razna naročila izvršč se najtočnejc.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallške propinaoijske zadolžnioe. 4'/, % zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4V* % komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podrui-nice njene.
Z le 6 gld. se lahko dobi 300.000 gld. že 1. aprila.
Dun. komunalne promese 6?Kiekn
Glavni dobitek 200.000 gld. av. velj.
Tišine promese & 2 gid. m 50 kr. koiek
Glavni dobitek 100.000 gld. a. v. Obe vlciipo le O gld.! "•U
Izdajatelj: Dr. Ivan Janei.
Odgovorni vredik: Ignacij Žitnik.
Tk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.