ZZ. ifeuflhu
v ljubim 9 seieUo 28. kmaiiria iszs.
lita LOl.
ixiiaja F»ak dsa popoidite, UvzejLSl aeleijs la praznike.
ra« i do 9 pctft vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst f 1 D 50 p, večji inseratl peti: vrsta 2 D; notice, poslano, irjave, realmie, preklici  petit vrsta   3 D; poroke, zaroke vellkoat 15 vrst 30 D; ienttnt ponudbe beseda 75 o. Popust ie pri naročilih od 11 objav naprej. — ln>erat*l «4v k posebej.
Vprašanjem glede tnaeratov naj se prTJoli saiamlu aa adgoves.
nnravcJLžtvo „Slov. ftarođa' la »Sidrsana ttskaraa" Zaalloea
ulica it 5, pritlično, — Telsloa it. 304.
am ------•'aaaaaaaaaaaaaal —a —— .miiia+^m^imBm^^mu^mimtB*s5Si*^mmmm
SrsaaiiUj uSlo?. Karo i a* anaftees allsa at 5, I. nadsire^e
Y«le*ea sle«. »4. Dopisa »otc^s-s«      ««i )Uft<i ia tnit**** ftrcrtfcsv^e-«*««T*   Rak«jiiMV a« *• vrela.
v ^etgosfitvlfl vsa tffil po Oi* 1"— v inosamsUa navadna d«S Oln 1, naJ»SJa 3ta 1*23
Poštnina p5a*ana o gotovini.
»Slovenski Narod" velja:
v L
V Ji
no poMi
V iaaxeautra
12 mesecev 6 3 1
Din 120-— 60 — . 30-— 10-—
Din 1-1 —
72 —
•     36- — p-_
Din 215 — .    108--. M— 13-
Pri nw«b't»«m parrllatija se Ima da' Sa naročnina doplača (L Nori  naročniki  naj   pofl e|o v prvič naročnino ve J no   -J&JJSF"  po Rf'vazn/ć, N'a  -amo ni*:r»cna naročila brez pos'ntve denar ia s? ne  moremo ozirati.
Vodilna rn;:c! franoosks akcije.
27. januarja.
V Parizu presojajo položaj rta zasedenem nemškem ozemlju jako hladno in iz uradnih poročil ni razvidna nikaka bojazen za dogodke, ki bi vrgli Evropo v novo nesrečo, kakor se to vsak dan napoveduje iz zelo glasnega in razburjenega Berlina- V Londonu omahujejo na levo in desno, povdarjajoč angleško nevtralnost dotle", dokler se vsa ruhrska stvar ne zaplete tako, da se pokaže sama po sebi nujna potreba za posredovanje v svrho, da se uredi francosko - nemški spor. V Italiji so tudi precej takega mnenja in Mussolini sedi v Rimu ves pozoren, kaj se godi v Nemčiji, In pričakuje »mrtve točke«, ki prinese trenutek, ugoden za nasvete na francosko in nemško stran, da se končno repa raci jsko vprašanje spravi na zanesljiv tir. Amerika se živo« zanima za razvoj francosko-nemškega konflikta pa po svoji stari navadi odklanja vsako vmešavanje v evropske zadeve. Senator   Borah grmi Iz Washingtona
•rrtnn in obdolžuje Francijo, da je poslabšala evropsko situacijo, toda to zaleže malo aH nič v Parizu, kjer so že naveličani, kakor tudi drugodi na vseh merodajnih mestih, na katerih se potek stvari resno in vestno presoja, večnega ameriškega poučevanja, kako si naj Evropa uredi svojo sedanjost In bodočnost, ne da bi Amerika posegla vmes ln pomagala.
Sicer pa se ođmikajo kulise ln pred nase oči stopajo novosti, ki nič ne kažejo, da bi se hotelo ukreniti karkoli v pomoč Evropi In odpravo sporov, ki zavlačujejo našo splošno obnovo. Inozemski listi so polni člankov in vesti, ki razlagajo, da Francozom ne gre   samo za reparacije,
\t x zasledujejo še vse drugačne cilje. Ruhrsko ozemlje so zasedli in obkrožili tako, da bo kmalu vsestransko v njihovi oblasti. In to ozemlje je tako lepo in tako bogato, da bi si ga francoska politika najrajše kar pooolnoma prisvojila! V to svrho bi dobro služila tudi razločitev renskih in vestfalskih pokrajin od nemško -pruske skupnosti. Francoski korak na ruhrsko ozemlje je odločila ▼ veliki meri težka nemška industrija, S pridobitvijo Lorene si je zagotovila Francija takorekoč hegemonijo v produkciji železa v EvtodL Tozadevno je v svetu prva za Zje-dinjenimi državami. Kaj, ako bi navezala še produkcijo premoga! Na to stran se je Francija vsedla na saarsko zemljo za dobo 15 let Sedaj
narašča francoska želja po zajetja ruhrskega premoga. Da se to občuti v Berlinu s skrajno ogorčenostjo, je umljivo samo po sebi. Angleži pa se zvijajo v svoji nevtralnosti in želijo Francozom neuspeh. Komunistični listi po vseh evropskih državah napovedujejo konec nemške socijal-nodemokratlčrie republike, delavska vlada bi padla ln sledila bi celo vojaška diktatura. Življenje v Nemčiji se slabša od dne do dne in parlamentu predloženi proračun za tekoče leto je tak, da se Nemcem tema dela pred očmi, ko gledajo na strašne številke. Katastrofa! Kako jo preprečiti? Ali naj se udajo kar na kratko ukazom francoske okupacijske oblasti? Trenutno se zatečejo k Londonu, ki jim pa dosledno pokaže le svoj za kupčijske posle skrbi poln obraz. Amerika Je daleč in doslej je pošiljala preko morja sama prazna tolažila brez dolarjev. Kaj torej?
Francozi postopajo zelo previdno, po obstoječih okoliščinah vsestransko preudarno in froqit>ajn se naglih ukrepov, ki bi razburjali prebivalstvo preveč in bi tako *proti podirali vso zgradbo ruhrske ak-ije Pa očitno tudi ne marajo ni kake ga posredovanja ne iz Londona ne iz Rima ne iz VVashingtona. Tako posredovanje bi jih le motilo na njihovi poti za popolno gospodarsko oslabitev Nemčije, Kdor ima Ruhr. ima gospodarstvo Nemčije v svojih rokah. Kako se je to naglašalo tik pred francosko zasedbo! Nemčija je bila pač nespametna, da se je udajala raznim glasovom na odpor, ki so jej zveneli prijateljsko, pa so jej prinesli le nesrečo. Jasno je vedno bolj, kako se je Nemčija na zvit način odtegovala svojim obveznostim in vsak vidi. kako hoče sedaj s svojo rezi-stenco prikriti zaveznikom, kolika je v resnici produkcija na ruhrskem ozemlju.
Pogumna francoska akcija pomeni naraščanje in utrjevanje francoske moči v Evropi in tudi Izven nje. Za akcijo se napoveduje Že danes daljša doba, katero pa bi mogla vsekakor skrajšati premišljena presoja nastalega položaja na nemški strani. Ali do take presoje se sedanji nemški državmkf ne povspnejo. Nemčijo čaka popolno ponižanje, kakor-šno izvira iz krivde na svetovni vojni, ki je nam vsem povzročila toliko gorja.
Ob premišljevanju sedanjega ev-
ropskega položaja si moramo končno izbiti iz glave miseL,   da bosta
morda London in Pariz, kakor se je dolgo upalo, dala glavno pomoč za preustroj sedanjih neznosnih razmer, marveč oprijeti se moramo ^ vso silo samopomoči. Ustvarimo si svoja središča, ki urede naše razmere, in svojo bodočnost iščimo v tesni vseslovanski zvezi! Na utrjeni slovanski poti počiva naša sedanja in bodoča sreča.
Bolgarska pripravljena za sporazum.
— Beorrad, 27. lanuaria. (Irv.) Poslovni odpravnik bolgarskega poslaništva Z. Lrudskanov :e včeraj naslovil na ministrstvo  zunanfh del  p'smo  te-le vsebine:
»Dodatno k svoji Izjavi, ki sem io dal Z. Parrti Oavrflovlću, poobraičenem* mi-nfstru in pomočniku ministra sunanTfh zadev, m! t čast po naloffu mo|e vlade sporočit! naslednje:
Vse vesti, k! jih ?* posJedn) čas raz-Slrfl romanski t!«k o dozdevnih agresivna načrtih Bolgarske proti sosednim državam ln o nekem sporazuma med mo|o viado in madžarsko vlado, v c'ljn skupne akcije, so popolnoma Izmišljene ia tudi brez vsake deanske podlage. Z ozirom na popolno razorožene Bolgarske Je takoj spoznat! tendenciloznost teh vesti, kf Izrnžalo samo gotov namen predstaviti Bolgarsko kot zaveznico nekih držav proti sosednim državam. Teh vesti ni mogoč« smatrati za resne.
Bolgarska zeifjv>radn"ika v!?.da, vedno zvesta svoji polit ki sporazuma in dobrih odnošafev s svojimi sosedami, smatra sedal za potrebno, da ia enkrat ln ponovno naglaia, da nI v n kak! zvezi z nobeno državo proti sosednim drŽavam hi ea nI za-r'-.ena v nikako vo'no akctfo, ker Bolgarska vedno zasleduje edino le politiko eni mL«
— Beograd, 27. januar:a. (Izv.) Po poročilih iz Sofija i« bolgarska vlada preko poslanika v Beogradu obvestila vlado kraljevina SHS, da je Bolgarska pripravljena tako," Imenovat! svo:e zastopnike ▼ dogovoreno mešano komlsio, ki Ima preiskati na lica mesta v južni Srbiji vse od makedonskih četasev Izvršene napade, požige rn umore. V to kom'a!io so imenovani trije polkovniki, predsednfk kasaeijskega dvora in šef oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb.
— Beograd, 27. januarja, (tzv.) Zurra-n"e ministrstvo is prejelo predlog bolgarske vlade o Imenovan u bolgarskih članov v mešano k emisijo. Naša vlada še nI Imenovala delegacij« v to komlsio. Na podlagi včerajšnjih sklepov ministrskega sveta ostaneta glavni iendarmerljski poveljnik general Uiun - MIrkovie Ia šef političnega oddelka za .evno varnost Žika L a a i 6 še nadale v fazni Srbli, da proučita ob:ektivno dejanski položaj ter dnevno poročata vladi o situaciji. Sestanek mešane komisije še nI definitivno določen. Gotovo je toliko, da pride bolgarska delegacija aajpre e v Beograd, k:er s« izme-n ao noverllnic« la s« komisija keastitn-ira. Nato odide komisija v ehssejae kraje južne Srbije.
Na izrabljajte narodnosti v strankarske namene
Maribor hna zor>et svoio sm* racijo. Sicer ta ne vzbuia toliko pozornosti, kakor pravkar minula in komai pozabljena »senzacijonelna« razkritja o vojni nevarnosti, ki lih ie bil Dovzročil madžarski pustolovec Kottas potom mladinskega »Tabora«. Moeočen draginlski val je kriv da zadnia «senzacl]a» nI pril^a teko flo veljave, kakor so to pričakovali nekateri krogi. Zdi pa *e, da se hoče skrbeti, da se tudi ta »senzacija« ne pozabi vsaj toliko časa, dokler ne pride druea na vrsto. Zakal. so iiud* ie kakor tudi stranke, ki ne m^rcio živeti brez — »senzacij«. Če Jih ni, fin na »naredilo« samo. da se govo* ri in niše o nlih.
Med mladini so se začele Širiti irovorice. da le slovenski značaj Maribora v resni nevarnosti. Po odho* du ministra dr. Zuoaniča iz Maribo* ra so se naenkrat DoiavOe vesti, da hočeio radikalci potom svojega slo* venskega ministra prodati slovenski Maribor Nemcem za skledico leče. Baie ie Nemcem minister — slo* venski seveda — obljubil, da dobi* jo nazal gledališče. Mariborsko ko* čo In bogsigavedi kai še, samo da gredo ob volitvah z radikalci. Mariborski dnevnik Ie seveda kot re* sen list prinesel te vesti ter hotel iz njih napraviti »senzacijo«. To se mu sicer ni posrečilo Iz dveh vzrokov: Prvič IJudle še niso pozabili, kako so zadniič nasedli glede volne ne* varnosti z Madžarsko, drugič pa si prav ne morejo misliti, da bi slo* venski mfnfster izdatel važne narodne oozlcHe Nemcem pa četudi za ceno poslanlSkega mandata.
Kakor rečeno, si ne more no* ben resen človek misliti, da bi bilo kal resnice na tem. dasi dobro ve* mo, da je dandanes v teh korumpiranih razmerah mogoče marsikai. Vendar pa irra tudi ta možnost svoje meie. preko katerih ne more in ne sme iti nekaznovan nihče. In taki so važni narodni interesi, ki hi morali biti sveti vsaki stranki. Ti narodni interesi imaio na meji dni* gačno ceno In oomen nego v zaleti* ju. In med nami ne sme biti ne rx>* sameznika. ne stranke, ki bi narodne Interese izrabljal v svojo korist. Na mei? se navadni slovettskf fait&* resi docela krIMo z državnimi in zato ne more eksistirat! niti srbska stranka, ki bi izdaiale naše narodne in s tem svoje državne interese.
O tem smo popolnoma uverje* rrf. Stvar pa ima še drugo lice. Vest se ie pojavila numreic v mladinskih krogih in listih. Nihče drusr se zanio
Maribor, 25. ian. 1923.
skoro ns zmeni. Mladini II dajejo hrano s posvetovanji nri pogmieniU in nepogrnjenih svojih mizah. Zrno ie vsa stvar zelo sumljiva in kaže, da se io hoče izrabljati v politlike strankarske namene. Govori in pišs se celo. da se nanravi ra^i tera velik protestni shod vseh strank tu sloiev. In to ie nalbrže tudi priivi vzrok in končni namen t<s »scnia* cb'e.« Ker mladini kljub svoji več* mesečni koncentraciji niso moril šc zbrati svoiih moči in liudi. zato bi jih menda radi zbrali na ta način* da bi izrabili važne narodna intere* se v strankarske svrhe.
Proti temu pa mrramo protestirati kar najodločneje. Kakor i»e pustimo, da bi naše narodne interc* se izrabljala srbska stranka v sveto strankarske namene, tako tudi ne pustimo, da bi isto delala naša slovenska stranka. Roke proč torej I
Molčali smo, ko je dr. Kukovec svoj čas vabil obmejne Nemce in nemčurje v svojo gospodarsko stranko. A ti so b:li prepametni, da bi sedli na take UmanJce. Molčali smo, koi je isti voditelj podil našega sloven* skega delavca v internacijonalno nemški tabor, molčali smo, ko so po-samniki — mladini — intervenirali In se potegovali za obstanek pronosira-nih nemških nadjonalcev v našem mestu in na meji. Takrat nista bila ne meja, ne slovenski značaj našega mesta v nevarnosti, sedaj pa, ko gre za mandat propadajočih mladi-nov, se^aj pa naj jim pomagajo na+ rodni interesi zopet na noge.
Zato povemo še enkrat na veš glas: Ne izrabljajte narodnih interesov v polltiško strankarske namene!
iz seje snisfstrskop sveta.
— Beograd, 27. jan. (Tzv.) Za včeraj oh 4. popoldne je bTla sklicana ssja rnl-nistrskesa sveta. Zunanji minister dr, NlnčIČ je poročal o splošni politični situaciji. Notranji minister je predložil poročila o položaju v Južni Srbiji, prečival je poročilo šefa oddelka za javno varnost. Prečitano ie bilo tudi poročilo vrhovnega orožnisTcejra komandanta. Na predlo* vodnega ministra in ministra notranjih zadev je ministrski svet sklenil, da ostane preiskovalna komisija še na-dnlie v Južni Srbiji. Po končani seji so bili neoficijelni razgovori radikalnih nistrov o'sedar.u vodi.ni situaciji. TI razgovori so trajali do 9.30 zvečer.
A. E. W. Mason:
1IC NA POMOČ.
(RomanJ
»Kako dolgo ste bili pri gospe Dauvraj?«
je vprašal Mana ud.
»Štiri mesece, monsieur. Privcdci sem jo v Alx iz Pariza.«
»In ker vaši starši žive v Chambčrvju, ste želeli porabiti priliko in preživeti en dan pri njih, ker ste jim tako bliiis?«
»Da. monsieur.«
»Kdaj ste prosili za dovoljenje?«
»V soboto, monsieur.«
»Ali ste izrecno prosili, da hočete Iti včeraj,
v torek?«
»Ne, moesienr; proafl sem sasne en en 8wi.
kadarkoli   bf to gospe M1o prikladno.«
^Prav tako.« je reke! HanaMd. »Sedaj pa. vam je gospa Dauvrav rekla, aaj greste t torek?«
Serveffas je »remfUjal. Njegov 1m>raa je poti*] nemiren. Ko j« r^voril. se je ohotaviJaL
»NI bila HaTrvrar, ki nad je dejala,
naj trr^m v torek« je rekel.
»Ne rosna Dauvray! Kdo ie bfl torej?« je rezko vpralai Hanaud.
Servettaz je gledal v en resen obraz za
drugim, ki so bili uprti nanj.
»Gospodična Celija mi je to rekla,« je odgovoril.
»O,« je rekel FTanatrtl počasi. »To je bila gospodična Celija. Kdaj vam je to rekla?«
»V ponedeljek zjutraj, monsieur. Čistil sem voz. Prišla je v garajo s par cvetlicami, ki jih je bila natrgala v vrtu, in rekla: ,Prav sem prišla, Alfonz. Gospa ima dobro srce. Jutri lahko odpotujete z vlakom, kf gre iz Aixa ob 1.25 ln pride v Chamberv deset minut po dvek'.«
Hrnaud se je sačudil.
»,Prav sem prlila, Alfonz r ta bfle te njene besede? In ,Gospa Ima dobro srce T Tako, tako? Kaj je vse to?« Zalagal je s prstmi te rekel resne: »Govorite resnico, Servettaz.«
»To so bfle njene besede, monsieur.«
».Prav sena »rtfU, AHons. Gospa ama dobro srce'?«
»Da .monaienr.«
►Torej je gospodična Cefija govorile i vami fe prej o tom obisku pri vallb staritb t Cham-b4ryK« jj re*el te ostro gledal loferju
v obraa. Žalost no Sermrtasovern obrazu se je povečala. Nenadoma je Manaucl resko rekel: »VI so obotavljate? Začnite o4 keofa. Govorite resnico. Servettaz I«
»Monsieur, Jaz govorim resnico,« je rekel Sofcr. »Res je, obotavljam se... Slišal sem, kaj so danes zjutraj ljudje govorili... Ne vem. kaj naj mislim o tem. Gospodična Celija je bila vedno prijazna in ljubezniva z menoj... Toda res je...« in z obupom je izrekel besede: »Da. res je, gospodična Celija me je prva nagovarjala, naj prosim za dva dni dopusta ca v Cham* bery.«
»Kdaj je to rokla?«
»V soboto.«
Mr. Ricarda so besede pretresle. S pomilovanjem je gledal na WethermIIia. Wethermill na je fmel vkljnb vsemu še vedno svoje mnenje. Njegovo obličje je bilo zmedeno, glavo je imel sklonjeno naprej te oči nprte ▼ šeferja. Tod! komisar Hesnerd je ime! svoje mnenje. Mimo Je amignU i ramami. Hanaud je stopil naprej in prijasmo poiotU svojo roko na šoferjevo ramo.
»PridMo* prijatelj.« Je reket, »fci povejte ruun natanko, kako se Je to zgodilo.«
»Ooepodlftia Celija.« Je rekel Sorvettne s pristno ieJoetefm atasem. »Je prtila v r*Tt\lo v soboto zjutraj !n naročila voz sa popoldan. Ostala ie ia govorila s menoj nekaj časa krkor ie roCkrot nterfte. Rekla Je. da so jI povedali, da Žive maji starti i Chambdrvju te kar sam
tako blizu, naj vendar prosim za en prost dan. Kajti ne bi bilo lepo od mene, če ae bi Šel na obisk domov.« »To je vse?« »Da, monsieur.«
»Dobro.«« Detektiv je živahno odgovoril .s svojim rerkim glasom in Ricardo je imel vtis, da je dobil možak važen dokument v svoje roke, ga zaznamoval s številko in spravil v svojo miznico. »Oglejmo si garažo!«
šli so po poti med grmovjem, dokler ni stala pred nj'mi garaža z odprtimi vrati.
»Vrata so našli odprta?«
»Ravno tako, kot jih sedaj vidTte.«
Hanaud je zmajal z glavo In spet rekel Servettasu: »Kaj ste storili s ključem v torek?«
»Dal sem ga Heleni Vauquier. monsieur, ko sem zsktenU garalo. Obesila ga je na iebaij v kukinjt.«
»Rasumem.« je rekel Hanaud. »Tako ga je khko kdo našel to noč.«
»Da. monsieur, — če je vedel, kje ga je treba Iskati.«
V ozadju garaže je stal kup bencinovih sodov ob steni
»Ali manjka kaj beocina?« je vprašal Hanaud.
Stran 2.
♦ST O V T! NS KI   NAROD« tfn- 28. januarja 1923.
štev. 22
rad ji im*» t« it mm «H aoi-
ifa leta v Evropi vojna furija? Kdo j« kriv, da je leta in leta na milijone Človeških bitij ječalo v podzemnih rovih, da jih je na milijone umiralo v groznih mukah? Kdo je kriv tuge in bede neštetih mater, vdov in.sirot? Kdo je kriv, da so izginila z zemeljskega površja cvetoča mesta In da Se danes velik del človeštva trpi lakoto?
Kdor je zakrivil vse to, za njega bi Ibfl svetopisemski mlinski kamen in potop v globoČino morja le majhna ka2en. ;Tako ogromna je ta krivda, da bi se nam adelo skoro nemogoče, natovoritt jo zgolj posameznikom na pleča. In vendar ai dvoma, da so vse to brezmejno gorje Sprovzročili posamezniki. Menda ga ni trezno mislečega človeka, ki bi danes ne bil uverjen, 1a v juliju 1914. leta no-bsn narod kot tak ni hotel vojne.
Kdo so ti posamezniki? Poznejši zgodovinarji   bodo   morebiti ugotovili trih imena   s   približno zanesljivostjo. Danes divjajo še strasti,  ki motijo pogled in zakrivajo resnico. Lista obdolžencev Je dolga.  Kdo bi danes mogel teči, kateri izmed njih so  bodo znali uspešno zagovarjati pred sodnim stolom zgodovine? Viljem TI. je svoj zagovor poskusil pred kratkim.   NI se mu 'posrečil. Njegovo ime najbrž za vedno ostane v ozki kavzalni zvezi s svetovno vojno.   Ko je skozi desetletja se jal veter, si pač ni mogel misliti, da bo Žel tako strahovit vihar. Tik pred Izbruhom 'katastrofe pa bi bil moral nje posledice IvsaJ slutiti. On edini bi bil v zadnjem trenutku še mogel preprečiti nesrečo, ki se je bližala. Ena beseda iz njegovih ust j>I bila zadostovala, in narodi bi ga bili . blagoslavljali. Ni je Izpregovoril. Ali je !el mogel izreči? Ali je ni hotel? Nam ivsem, ki smo preživeli one grozepolne ;Ure, je ostala v spominu samo njegova iOovzdlgnjena pest.
Z zapiski, ki jih je nedavno objavil, t)e hotel Viljem II. dokazati, da pred in med vojno ni mogel drugače ravnati, kakor Je ravnal. In da ga ne zadene no-tena krivda. Njegova izvajanja so lz-avala številne proteste, med katerimi je aajzanimiveili oni, ki ga Je priobčil pod naslovom sReponse au Kalser« franco* skl državnik Rene Viviani.
Rene" Viviani je bil ob izbruha sve-,Wvne vojne francoski minister zunanjih aađev. Kar torej o početkih vojne more :;bltl komu znano, je znano njemu. Tik jjpred izročitvijo zloglasnega avstrijske-jga ultimata Srbiji, torej v času, ko je bi-;Ia kriza na vrhuncu. Je bil Viviani kot [Spremljevalec prezldenta republike jpoincarčja gost carja Nikolaja IL v P*-Vogradu, J
Cesar Viljem nt a nJim vsa e^lefjel-Ml Nemčija trdi, da vsebina avstrijskega ultimata, ki Je bil izročen v Beogradu dne 25. Julija, še dan poprej nI bila znana tnerodajnhn nemškim krogom. Viviani imenuje to trditev navadno lal.
Res je, piše Viviani, da je brzojavll hkratni šef nemške zunanje politike, ivon Jagow, 54. julija nemškemu poslaniku v Rimu, da Še nima natančnega poročila o vsebini avstrijske note. Toda ta brzojavka je imela samo namen, slepiti svet. Isti Jagow je bil namreč že par dni poprej br2oiavil na Dunaj, kdaj misli Poincare zapustiti ruska tla, ter svetoval, naj se ultimatum srbski vladi ne izreči pred odhodom francoskih gostov iz Kronstadta, da se tako onemogoči posvetovanje Rusov in Francozov o vsebini note ter zavlečejo morebitni ukrepi zaveznikov v tej zadevi. Že 23. julija je odgovoril nemški poslanik na Dunaju ■Jagowu: »Cesarska in kraljeva vlada ;Vam izreka zahvalo za obvestitev. Nota se izroči kasneje.« Ni verjetno, da bi se bil Jogow tako zanimal za pravočasno izročitev ultimata in za prikrivanje njegove vsebine carju in prezidentu, če bi sam o tej vsebini ne bil informiran. Nasprotno: bil jo najbrž o njej zelo točno obveščen in med nemško in avstrijsko vlado je bilo vse natanko dogovorjeno. To ne sledi samo iz gori omenjene brzojavke,   ki   jo   je Jagow
Inicijatorji svetovne vojne.
L
pJUSf   ^juflliri& flffllif m^fe Jf tSfe
objavljena Selc leta 1919. v Beli knjigi, ampak posebno tudi iz dveh pisem, ki sta bili obe naslovljeni lz Berlina na grofa Hcrtlinga, predsednika takratne bavarske vlade, In ki sta se po prevratu našli v Monakovem.
Prvo teh pisem je odposlal bivarskl eharge d'affalres v Berlinu« von Schoen, šefu svoje vlade v Monakovo dne 18. julija 1914. V njem poroča o posvetovanjih, ki jih je Imel v berlinskem zunanjem ministrstvu z raznimi funkcionarji ministerstva in z avstro-ogrsklm poslanikom v zadevi avstro-ogrske demar-fe proti Srbiji. Avstro-ogrska nota se ima izročiti srbski vladi Šele 25. julija, to pa zato, ker se mora preprečiti sporazum ruske in francoske vlade v tej zadevi, ki bi bil mogoč, ako bi se ultimatum isročil v Belgradu. dokler sta Poincare In Viviani še v Rusiji. Dunajska vlada kaže svojo miroljubnost s tem, da je poslala na dopust vojnega ministra ln šefa generalnega štaba, Skoda le, da je grof Tlsza v ogerskem parlamentu malo preglasno govoril. »Dunajska nota bo po dosedanjih dispozicijah vsebovala naslednje zahteve:
1. Srbski kralj Izda proklamacijo, v kateri Izjavi, da srbska vlada ni v nobeni zvez! z velikosrbsko propagando* katero obsoja.
2. Uvede se prelstcava proti prov-zročiteljem sarajevskega atentata, pri kateri sodeluje avstrijski funkcijonar.
Za sprejem teh zahtev je določen rok 48. ur. Jasno je, da Srbija kot neodvisna država teh pogojev ne bo mojrla sprejeti. Posledica bo torej vojna.« Podpisan: Schoen.
Drugo pismo je pisano 9. decem&ra 1914 v Berlinu. V njem opozarja grof Lerchenfeld, bavarski zastopnik v Berlinu, šefa svoje vlade ▼ Monakovem, da je Izvedel o pariških poročilih, glasom katerih bi bil grof Hertling svoječasno priznal francoskemu diplomatu AHize-ju, da mu je bila vsebina avstrijske note znana, in bi se bil temu nasproti izjavil, da smatra situacijo za resno. »Znano mi je is aktov, da ste bili obveščeni po takratnem zastopniku Schoemi o glavnih zahtevah avstrijske note. Bili ste tudi obveščeni o tem, da se be Nemčija kazala presenečeno zaradi avstrijske akcije. Seveda Vam bo treba brez ozira na kakršnekoli govorico trdovratno Vztrajati pri trditvi, da note niste poznali pred njeno izročitvijo. Kakor piše »Ms-tin«. se ne zdi verjstno, da bi v Berlin« ne bili vedeli o tem, kar je bilo znano v Monakovem. Vsekako bo treba tajiti vte.« Podpisan tref Lerchenfeld,
Iz vsegs tsga tledl. da js bila Kemika diplomacija v kritičnem času natančno obveščena o avstrijskih nakanah, da je dajala nemška vlada avstrijski celo direktive, kako treba prevariti Ruse in Francoze, ln da je bilo domenjeno, da bo Nemčija lažajivo trdila, da ona o vsebini avstrijske note pred demaršo v Beogradu ni nič ve-roljubnost v Avstriji in v Nemčiji. Av-stro-ogrski vojni minister in šef generalnega Štaba odideta na dopust. Istočasno se vkrca Viljem TT. na svoji jahti ter odpotuje na počitnice v severne vode. Seveda so bile takrat že dogovrjenc vse podrobnosti ln natančnosti glede vojaške akcije, dasi trdi Viljem, da vojnega sveta v Potsdamu ni bilo. Igra se z besedami. Vršila so se neprestano priprave za vojno in 1?. julija piše namestnik nemškega vojnega ministra, general Waldersee. Jagowu: »Pripravljen sem za naskok. V generalnem štabu je vse gotovo. Sedaj nimamo nobenega dela več.« — V primeri z Wal-derseejevo iziavo je seveda Viljemov alibi v norveških fjordih brezpomemben.
Spominjajte se DRUŠTVA SLEPIH
Ljubljana, WoIfova 12.
Olepševalno društvo.
(Konec.)
Vfcgrozil   sem ob tolikem pr>
jmanjkanju dolžne pijetete napram toli zaslužnemu možu kot Je naš Trubar in da ne bi slišal še kake bolj nevšečne, vzamem noge pod pazduho ter jo odkurim urnih krač doli proti Poljanam, da si ogledam Se Ambrožev trg. Kajti po pravici povedano: humoristi radi pretiravajo in ne gre jim vsega verjeti! Toda našel sem vse tako, kakor je bilo popisano. Oko postave na svojem rrestu, po'eg pa park kot »turška dTaina«! Samo vojaka ni bilo, da bi b ilpolegal v »pičli sencf«. To pa menda samo zaradi nepriličnega let-netro časa. In porlobil sem se v raz-ir^trivanja o čudoviti IjudomUostl, ki hna svoj vir v strogem opredelfe-nju rajonov in kompetenc ter si stavil vprašanje, če bi se dala ta Ijudo-milost še spopolniti kako.   Jn bi se
Dunajsko pismo.
Dunaj, 2<k H&i
»SfifHfr u. Montagszeitung« piše: **V resnici Ima nemški industrijski kralj Stinnes velikopotezne načrte, izvesti koncentracijo vse železne in premogovne Industrije v Jugoslaviji pod svojim vodstvom. Poleg trboveljskih premogo-kopov, Zenice In Kranjske industrijske družbe hoče pritegniti tudi celo vrsto manjših podjetij v svoj koncem.
Poleg velikega Stinnesa se je pojavil pa še manjši štajerski Stinnes, kakor se g. W u 11 e rad Imenuje, ki Je v zvezi z zagrebško tvrdko G r e i n i t z. Zagotovil si je že sodelovanje jugoslo-venskih b o J a r o v — Draškovičev in podobnih. Zdaj zahteva ta, da ga veliki Stinnes sprejme v družbo, sicer grozi s samostojnim nastopom in z bojem proti Stinnesu pod jugoslovensko zastavo.
Wutte se Že dolgo trudi, da bi se približal Stinnesu, tako na primer zadnjič pri Alpinski družbi, ko je pokupoval zemljišča, ki bi jih Alpine potrebovala. AH bo imel Wutte zdaj več uspeha, se kmalu pokaže.«
Padec dinarja pomenja zares katastrofo za nase visokošolce, ki jih je na Dunaju okoli 700. Ko so dobivali za cn dinar do 1380 a. K, so izvrstno izhajali. Tudi pri 1000 ali 800 je že še šlo. ali pri 470 in manj absolutno ne gre več. Mnogi bodo morali Študije opustiti, dasi še vedno posluje jugoslovenska dijaška kuhinja. Za 7000 K dobe dijaki dosti dobro in zadostno kosilo in večerjo, vse to pa edino le po dobroti amerikanske misije, namenjene Dunaju.
Hrvatsko društvo »Prosvlefa*. ki Ima svoj sedež v Nenbaugasse 5, bo imelo 26. t. m. svojo 28. redno glavno skupščino. Ako ne bo zadostne udeležbe, grozi odbor, da se društvo razpusti. Menim, da je treba potrpeti in vstra-jati. Člani so razkropljeni po vsem Dunaju, a 3000 a. K za tramvaj t je in nazaj ljudje radi prihranijo, ker menijo: »Brez mene tudi opravijo.« — Vse zabave »Prosvtte« so vendar »dubko pune«. — Zadnje čase se zanimajo za »Prosveto« tudi naši gradiščanski Hrvatje na Duaajtt. Korist bo za obe strani Zato pridno ćaije po sedanji poti.
Za Svetosavski večer prihodnjo soboto so izdali vabila, tiskana v cirilici in nemška. To je po nepotrebnem vzbudilo med tukajšnjo jugoslovensko kolo-aijo iclo slabo kri, kar je neljub odmev iz domovine. Eni pravijo: Celo tukajšnji Srbi po ogromni večini ne poznajo cirilice, aH vsaj zelo slabo. Ako pa tiskajo vabila samo v ciri!icl, je to tendenciozno ln teza na maramo. Druži menijo, da ja nemlkl tekst glavni, čeprav pa drusrem mestu, srbski pa le Za parado. Tretjim je vse eno. ker ostanejo itak doma aH pa gredo na kako redu-to . . . Menim, da nam ni treba izzivati takhl debat, kt imajo neljube posledice tudi za uspeh zabave same.
V Avstriji nameravajo tako-le urediti praznike: odpravijo se prazniki: 6. jan., 2. febr.. 25. marca. Vnebo-hod, 29. junija., 8. septembra, 8. in 26. decembra in 15. novembra za Dolnjo Avstrijo (patron Leopold). 011 a n e j o torej: vse nedelje, Novo leto, prvi maj-nik, Velikonočni ln Blakoštal ponedeljek, Telovo, Vsi svetniki, 12. novam-ber (proglas republike) in Bofič.
Ako kje, bi morali urediti praznovanje in pohajkovanje v Jugoslaviji, kjer imamo v glavnem državno priznanih troje veroizpovedanj; vsako so trdno tišči svojih praznikov, — veliko njih pa praznuje kar vse tri in še židovske po vrhu.
Gradiščanske »Hrvatske Novina* govore v 3. stav. o potrebi — političnega društva, ki bo vodilo tudi volitve v deželni zbor in v zvezni državni zbor. Hrvatje moraio, pravi, v bodoče samostojno nastopiti ln voliti le zanesljive svoje može. Članek »Naše zadaće« obsega obsežen program. — Pač lep pojav iz dežele, na katero smo bili že popolnoma pozabili. Članek »Pjevačka društva u Gradišču« vspodbuja v prvi vrsti narodno učiteljstvo, da ustanavlja
povsod pevska društva po vzgledu društva »Radost« v Pajngertu. Ob primerni podpori bi se moglo razviti prav živahno kulturno in tudi politično delovanje.
Grška in vprašanje solunskega
pristanišča.
res dala! Na ta način n. pr. da bi imelo oko postave na svoji suknji obešeno tablico z natančnim obrisom rajona ter navedbo ulic in cest, ki spadajo v njegovo območje. Tako bi se vsakdo že iz primerne oddaljenosti lahko informiral, kje kaj sme In kje ne sme in najprisrčnejše razmerje med občinstvom in policijo bi bilo zasigurano za večne čase I
Navzlic vsemu temu pa mislim, da naj bi se olepševalno društvo vse eno ustanovilo. Prvič Že zaradi lepšega! Potem pa tudi še iz drugih razlogov. Tako med drugim tudi zaradi tega, da se enkrat za vselej reši težavno vprašanje, ali naj se tam, kjer se Je posekalo aH je veter podrl kako drevo, nasadi novo, aH naj se tega ne stoii. Domnevam namreč, da so krivi samo dvomi, ki navdajajo glede tega vprašanja rospoda upravitelja mestnih nasadov, da manjka po naš»h drevroedih na stotine dreves. Tako tudi zlasti v Zvezdi ln sicer bal pb oni strani, kier bi
moralo biti še posebno gosto nasajena. To pa zaradi tega, ker stoji tam ona hišica, ki služi namenom, o katerih nI, da bi Človek široko raz-^uavljaL Je-tf ta hišica zgrajena v Narodnem ali kakem drugem slogu je pa čisto postranska stvar, ker niso tangirani pri tem narodni, pač pa mednarodni interesi. Tudi sicer se pogreša v Zvezdi tuintam kako drevo, kar zelo moti ono dobrodelno simetrijo, brez katere enkrat nI nobene zvezde ne na nebu ne na zemlji. To Je tudi noelavitnl vzrok, da se širi ob gotovih časih od om*. niene ru*§*ce tako nesimetrično tisti s?lni smrad, nad katerim se naš uirledni humorist tako britko pritožuje.
Jaz sem za to, "da naj se včnsf, kadar mestni vrtnarji. nimajo Jo v7»*ne*se<ra onravTla, vendar še zasadi knko drevo, ker bi bila sicer mestna drevesnica nepotrebna in bi Jo morali opustiti, kar bi bilo že zaradi tega zelo obžalovati, ker raste.
Beograd, 27. Januarja. (Izv.) Po po-ffcčilfh Iz Aten je grška vlada imenovala posebno komisijo, ki Ima nalog", da skupno s naSim poslanikom f. Balujrdžićem prouči pozoie za sklenitev mednarodne konvenere flede svobodne cone v solunskem pristanišču na korist reši importn! in eksportni trgovini. Ta komisija pa Ima obenem tudi reSevat! vprašanje naših narodnih man šin na Grškem.
— Atene, 26. januar a. (Tzv.) Predsednik solunske trgovske zbornice Kratiš le podal zastopniku lista »Tndepedance« daljše poročilo o stališču trških trgovcev napram konvenciji, ki se ima skleniti med Grško In Jugoslavijo glede Soluna. Med drugim je naglašal, da mora biti Grška zadovoljna s svobodno cono, ki je neobhodno potrebna za hitri in solidni tranzit. Glede ustanovitve svobodne cone sta predložena dva načrta. Prvi načrt, prak-tičneišl, obsega del pristanišča l-? Istire in se more v slučaju potrebe razkriti do Be-tšlnara. Ta načrt pa Ima nck3tcre tchnič-■e težkoče, ker fe treba predvsem zgraditi nova skladiSča In druca poslop a. DrugI načrt je izdelal Ing. Dimltropulos. Ta načrt pa ie zvezan z velikanskimi stroški, ker bi se morali gotovi deli morja zasuti In napraviti pomoli, da bi mogle ladje neovirano pristajati. Grški trgovci pa so odločno proti tema. da bi se ustanovila ▼ Solunu cona, ki bi bila tudi teritorijalno popolnoma pod jugoslovensko suverenostjo. Solunski trgovci so za to, da se vzpostavi Iskreno in harmonično sodelovanje med obema narodoma ln da se ustanovi v Solunu moderna pristaniška administracija.
VPRAŠANJE UPRAVNE UREDITVE
JU2NE ŽELEZNICE. ' t>ecgrad, 26. januarja. (Tzv.J Mi-Tilstrstvo zunanjih zadev je obvestilo ministrstvo saobračaja, da je za danes 2S. nistrstvo saobračaja, da je z adanes 2%. i. m. dopoldne sklicana v ministrstvo zunanjih zadev posebna interminlsteriial-na konferenca, k! bo obravnavala vpra-Senfe upravne ureditve Južne železnice. Kakor znano, preneha dne 1. aprila t. I. takozvani »rezime provisofr« na Ju^iii Železnici. 'Nasledstvene drŽave imajo obrat na Južni Železnici prevzeti v toliko, v kolikor gredo proge Južne železnice po njih ozemlju. Da se končno uredi vprašanje Južne železnice. Je sklicana posebna konferenca v Rim za dan 5, marca t 1. Na današnji konferenci zavzamejo interesirana ministrstva svoje definitivno stališče, ^
Italijanski ministrski BK
3**00  Žn.EZNTČAR,TEV onpvšč#-NlflU — 156 MILIJONOV ZA DRODOV-NE ZGRADBE,
? -*» Remi, 26, Januarja. (lav.) VSerai at Ja vrSil ministrski svet, ki se je bavti v prvi vrst? z odpustom nepotrebnega Železniškega osobja. Predsednik je naglasa!, da je na železnicah napram dejanskim potrebam mnogo preveč osobja. Dne 30. Junija 1914 je bilo nameščencev 154.065. dne 30. Junija 1021 pa 237.000 in avgusta 1921 je število naraslo na 241.000 dne 30. junija 1921 je bilo nameščencev 22* 000 in danes jih je 226.325. PredlagA znižanje na 190.000 tako. da odpade 26 tisoč nameščencev, ki dobijo svojemu službovanju primerno odškodnino oziro-mn pokojnino. Za poslovno leto 1924— 1925 se pričakuje prihrankov za 375 milijonov.
Ministrski svet je sprejel po poročilu mornariškega komisarla Ciana načrt za brodovne zgradbe. Prejšnje ministrstvo je bilo predložilo načrt z bremenom 325 milijonov, sedaj predloženi pa obsega 156 miliionov, porazdeljenih na poslovna leta 1922 do 1926.
AKCIJA ZA AVSTRIJO V AMERIKI.
— Newyork, 26. jan. (Wolff.) Centralni odbor pomožne akcije za Nemčijo in Avstrijo je imel sejo, na kateri je bilo sklenjeno, prirediti zbor, ki naj bi dal 5 milijonov dolarjev.
GOSPODARSKI ROJ MED FRANCIJO IN NEMČIJO.
KRVAVE  DEMONSTRACIJE V DCSSEL-DORrU.
PROGLASITEV OBSEDNEGA STANJA.
— Pariz, 27. januarja. (Izv.) »Agenca Havas« poroča, da !* nad Du*scldoriom razglašeno poostreno obsedno stanje,
— DOsseldorl, 26. Januarja. (Izv.) De-monstrantjo so t nekaterih uleah napadO francoske vojaške patrulje, j h razorož.U ter dejansko napadli. Francozom odvzeto orožje so demonstrantle pometali v kanale.
— Dusseldorl, 26. anuarja. (Izv.) Pro-blvalstro ie danes priredilo po ul cah veliko demonstracije. Na več krajih je prišlo do rednih spopadov med francoskimi četami ln demonstranti, francosko voaStvo ie bilo primorano rabiti oroije. D lo Je rd mrtvih. Prebivalstvo e zelo razburjeno in vznemii eno ter naraSča napetost od dneva do dneva. Francoske okupacijske oblast! so odredile »troce varnostne odredbe. Francoska vrhovna komanda i« nad mes'om proelas'Ia obsedno spanje.
— DOsteldorf. 25. jan. (VVolff.) Radi dveurne protestne stavke državnih, deželnih In komunalnih uradnikov je počival med 5. in 7. uro popoldne celokupni mestni ln zunanji brzotavnl promet. Pozno popoldne se je začela zbijati no clavn'h ulicah ogromna množica. Skozi kraljev drevored se ie dvigala neskončna procesija in prepevala patrlotlčne pesmi. Pred »tlrcitenbacher Hcf« Je skuhala francoska pehota in konjenica razenatl procesijo, ki pa se Je zopet zbrala. Od francoske strani Je padlo več praznih strelov, konlenfca pa Je nastopila § sabljami. Paničnih dosedal ?e nI bilo. Demonstracije so se ob 10. zvečer §e nadaljevale.
— Berlin, 2n\ Jan. *Vorw^rts« poroča lz Dulsburra. da so renski pomor^čzkf sklenili ustaviti delo. Zato do včeraj počiva ve« renski vodni promet.
— Trler, 26. lan. TWo|ff.T Ker Je bHo več vISITi uradn:kov rdnuJčcnfh Iz službe, so se vrnile včeraj Protestne manifeste:!* Ob 9. zvečer Je bilo nroda*cno obsedno stanle ln patrulje so skušale Izprazniti ulice. Demonstracij so se udeležili vsi sloji prcbVaMva.
— Psscn, 2R. Jan. T^Volff.V Povrate! rudniških ravnatcllev, ki so bHI v Mafoz* protizakonito obsojeni, se Je izpremenil v plnlj'vo patrlotlčnr* manifestacflo ncm*kera naroda na čast mnfem. ki so hrabro zastopati nrmflco čast In poštenje. Na vseh kolodvorih Je tfs^jrlava množica nr>vd'ilenr> pozdravljala vodje industrije. Na cssen«kcrc kolodvoru Jih Je tisočns množica pričakovala v najlepše nr-edu. Odredu polleile na konjih se Je komaj posrečilo Drcnellati skoz' mnoffco «a ravnatelje namenjeni tovor«; avtomob*!.
— Par'i, 27. Jamnria. Ozv.) Zunanje mlr.lstrstvo Iz'avla, da so vse vesti o um?.kn!tvi anRleSklh Čet lz Porcnja neres--nične. Odločno demantira o tudi vest, da se AnjrlUa protfvl Imenovan?« franco^ker* vrhnvnepa komandanta za Porenje te ruhrsko ofem!!«.
— Berlin. 36. hn. fWoJft.T Praneoak'o-belfirljskl naval v ruhrsko ozemlje ie izzval med Južno-amerlšTdmi Nemci velike patri« lotIČne manlfestacMe. Nemci v Anrentinljl so potfali državnemu kancelarju kot pm obrok nad 1 milijardo mark.
OBSODBA RtJDlvlSKFOA SVETNIKA REIFEISNA,
—. tkrHn, 26. lan. (Izv.V Vojna soclnija v Mainzu Je obsodla rudnf?kcjra svetnik* Relfcisna na leto dni zapora. Taka kazen Je zadela tudi davčnega predsednika Schlu-tlusa. Izvršitev kazni pa je odložena In obsojenca sta bila puSČena na svobodo. 10 orožnikov ju ja spremilo do meje zasedena« ga ozemlja.
SPORAZUM ZA DELAVSKE PLACE.
— Par'z. 26. innuaria. (Izv.) Havas poroča lz Pssena: Včeraj se je vrSTlo zbo-rovanie mdnlSklh lastnikov fn delavcev, na katerem je priftlo do sporazuma glede delavskih mezd. Delavci so zahtevali po-vlSek 3500 mark na dan. lastnik! pa so dovolili 3200 mark In doklado 90.000 mark na mesec. Zanimiva Je v sporazumu določba, da se plačajo tudi itrajkovnl dnevi
45 m Tjonov stroSkov za okupacijo.
— Parts, 26. Januar'a. (Izv.) Polnčart* ?e v pojrovoru s predsednikom finančnetri odseka francoskega senata naznanil, predloži zbornici zakonski načrt, zadeva-!oč okupacijske stroške, ki utegne o znašati za mesec januar in februar j 45 m. i; Jonov.
fn uspeva v njej razen mladih drevesc še mnogo drugih koristnih stvari. Tako zlasti razen špargljev tudi raznovrstna žlahtna perutnina.
Pasje zarote pa mislim, da se ni treba preveč bati, ker se dajo uporabljati proti njej že Se uspešnejša sredstva kot je »Obznana« ali »Zakon o taksah«. Pred vsem sem mnenja, da niso vse nasje pasme ras_li-nam enako Škodljive ln da hi bilo torej treba tozadevno nnjprej natančnih opazovanj fn Študij. Sem za to. da se takoj kreira primerno dotirano mesto pasieera opazovalca! Potem pa se nsoiam opozoriti Se na nresrečno n*»tčffttčjc, k? je hotelo, da le nrin^čiU?!. Narod« v isti številki, k? ?c M v nji objavljen naslovni feljton. rncH razpravo o »Presajanju ?I-vnUkfh *tnv«. Evo en sredstva, ki postane kdai rnive^Ieea pomena morda celo za človeško pleme!
Kaj simpatična mi je tudi ideja rospoda upravitelja mestnih nasadov, da naj  bi se„ smeli prebivalo!
našega stolnega in prestolnegra mesta po mestnih nasadih izprehajati samo na vrvici. To pa ne samo zaradi tega, ker bi bili na ta način mestni nasadi res najbolje zavarovani, ampak tudi iz tejra vzroka, ker bi bila dana s tem možnost za nov* pridobitvene panoge, kar v današnjih hudih časih ni kar tako. Kajti jasno je. da bi se moral najmanj za vsakih deset letalcev nastaviti po efl nad7irateli. ki bi držal za vrvico i*1 dajal direktive. Kdo Da bi bil za ta po«?e1 bolj poklican kot drž. uradnik, k? ve. kal je naratrraf ln ki H orf?e! tako na najlepši nač?n do tl-steo-a prrklimnecra nostran<:keea 7«-sluvka. ?liž>-e nai M seveda oddajalo olepševalno društvo, ki H m", moralo biti pri Izbir? kandidatov kainnkda merodalna zcoH estetična nadela.! Tako M b»lo dnbro za mestne nasade in za bedno tiradrnStvo. Pve muhi na en mah! AH po latinsko: Omne tulit puetum! nik.
aaaaaaal
ftev 22
»SLOVCNSRI   NAROD« dna 28. Jamjarja 1923.
Stran 3
A iN C LIJ A MISLI RESNO NA INTERVENCIJO.
— London, 26. januarja. (Izv.) Polo-farj na ruhrskem ozemlju se smatra za tako vznemirljiv, da fe sklical ministrski predsednik Bonar Law za danes ministrski svet, Id se bo bavil z glavnem z dogodki na tem ozemlu. Danes se pretresa o v ministrskem svetn angleški Interesi Prevladuj prepričanje, da so po francoskih načrtih, ki se izvajajo na ruhrskera ozemlju, angleški Interesi tako ogroženi, da angleška vlada nikakor ne more vec* aamo iz daljave gledati, kaj se godi v Nemčiji, marveč se smatra za nujno angle-ika intervencija.
NEMŠKI   KOMUNTSTI PROTI NEMŠKIM INDUSTRIJCEM.
— Berlin, 21. januarja. (Irv.) NemšTr! fcowrnnfstl so začeli živahno propagando proti nemškim Industrijcem. NemJkl Indu-Stri cl skupno z vlado so začeli podporne akcijo za ruhrsko prebivalstvo. Včeraj pa so komunisti priredili več protestnih shodov In nabili po vseh ulicah velike letake « naslovom: »Niti ener> pferjfjra Industrijskim baronom!« Komunisti porrvaio delavski proletarijat na naodločnejli odpor proti metodam Stianesovega gospedarske-ga bo a. Za danes je tudi napovedanih več protestnih shodov po raznih nemških industrijskih centrih. Nemški nacijonaHstl pa ■ a drugI strani organizfraio protiakcijo. Vlada j« pripravljena ukreni« najdaleare-ferue še varnostne odredbo.
Morafcrij Nemčiji otfkionjen.
— Pariz, 2(1. Jan. fHavas.) Peparacfjska lomisija Je odklonila moratorij NemčiJL Za asotoviicv splošne krivde Nerr.ćije napram Tranciji la Belriji so glasovali trije člani, en glas pa nI bil oddan.
MORATORIJ     NEMČIJI ODKLONJEN.
— Pariz. 27. januara. (Trvir.) Repara-e*Jska komisl'a le na včerajšnji seji od-klonJa nemške premog« glede dovolitve moratorra s tremi proti enem a glasu.
— Pariz, 26. januarja (Izvir.) Belgfl-skl delegat ;e obvestil Cambona, da se belgijska delegacija v hnenu svoje vlade odreka detajlni debati o moratoriju, ki naj ga dovoli reparacijska komisija Nemčiji, ker bi taka debata ne imela nikakih uspehov. Isto stališče je zavzela tudi Franci a. Italija e oficijelno obvestila francosko vlado, da odobri francosko stališče glede »oratorija. Kakor )e bilo pričakovati, je v resnici današnja reparacfska komisl'a prešla preko ra-prave o moratorija na ostali dnevni red.
— Berlin, 2-. Jan. (Irv.) Danes zvečer je dolar notira! 24.500 mark.
Kritičen položaj na Bavarskem.
MONARHISTI    SKUŠAJO    IZRABITI SITUACIJO.
— M ona ko vo, 26. januarja. (Izvirno.) Vlada je proglasila nad Bavarsko Izjemno
stanje. Ministrski predsednik je prejel izredna pooblastila, da kot izredni državni
komisar ukrene vse potrebno proti pOSkll-*n bavarskfh monarhistov oziroma nacijO-■alistov Izrabiti sedanji položaj v gotove IVThe. Vodja bavarskh nacionalistov, ■eki Hutler, rodom Avstrljev, )e zadnje čase organiziral nacionaliste. Or-ganizaral Jih Je po fašistovskem vzorcu in v samem Monakovem ima več tisoč pristašev. Kot zunanji znak nosi o čepice bivše avstro-ogrske armade. Za 30. t m. Je napovedano protestno zborovanje nacijo-■allstov. To zborovanje namerava vlada prepovedati. Organizacija nacionalistov im politično v prvi vrsti naperjena proti socijalnim demokratom.
— MOnchen, 26. Jan. (S. K. B.) Z vednostjo celokupnega ministrstva je bilo danes proglašeno v desno-renskem delu Bavarske Izjemno stanje. Vzrok Je grožnja narodnih Socialistov nastopiti s silo proti vladi, ki je ob priliki shoda stranke prepovedala podobne prireditve na prostem.
— Berlin, 26. Jan. (Izv.) »Deutsche AI1-gemeine Zeitung« javlja iz Monakovega: V hotelu »Grunwald« je nastanjeno prisilnim potom moštvo in osobje tujih vojaških misij, v hotelu »Vier Jahreszeltenc pa oficirji. Na podlagi napačnih vesti, da so bili Iz hotela »Vier Jahreszeiten« Isfcnanl, dejansko pa vsled prisilnega nastanjevanja tam stanujoči Trancozje in Belgijci sprejeti v hotelu »Grunwald«, je priredila velikanska množica, ki je pepreje sprejela na kolodvoru iz ruhrskega ozemlja izgnanega vladnega predsednika Klingensberga, pred hotelom »Orumvaldc veliko demonstracla tekom katere so bila razbita vsa hotelska okna. Demonstrantle so vdrli v hotel, kjer so vse na popolnoma drobne kosce razbili. Policiji se Je s težavo posrečilo demonstrante končno odgnati in demoliranje preprečiti. Hotelska uprava Je po sklepu gostlničarske organizacije že popreje odrekla Trancozom in Belgijcem vsako prehrano I« postrežbo ter je naprosila, da dame Tranrozov i« Bel-gilcev odpotujejo. Tudi situaciia v hotelu »Vier Jahreszeiten« Je prestala zelo kritična. Hotelsko ravnateljstvo je nanroslo Francoze in Belrifce, da takoj odnotujejo. k*r ne more za njfli življenje ia imetje prevzeti nOrake garancMe.
KOMUNISTI PtfOTT rRANCOSKI
OKUPACIJI.
— Berlin. 26. Jan. (Izv.) V Essenn se je vršil kongres komunističnih ruhrskih rudarjev. 7T»rnn?h ie b'lo 246 deleratov, za-atonaj^čih 1*7 tovaren. Koaigres Je sprejel nasicpno resolucijo:
1.) Od delavstva se zahteva boj do skrbnosti proti vsaki kapitaliVfčni vojni; 2. Ok^adl-ke čete :majo takoj edin* s rvhrskega eremMa: t.) 7ahteva se adstnp Conove vlnrie la atvorltav defav«ke vlada, k! b! tako! lzno«|oT»ila defenzivno In nfen-zlvno rvern z rti«ke sovfeMVo republiko; 4.) P;»zoro?iti se imaio nemudoma protire-vrfructloname čete po vsej Nemčiji in obo-rožTt: se ima organizirana policija: S.) Uvede se ^esturni delavnik, radi potrebe Intenzivnejše produkcije pa se obar«
osem urno dnevno delo; 6.) Povišati se imajo plače ln preskrbeti delavcem živila in premog. Nemški Usti i veseljem beležijo komunistične resolucije, ki pomenijo za francosko poveljstvo veliko razočaranje, ker se je trudilo od početka okupacije, da hI obdržalo a komunisti dobra odnošaje.
ODLOČNA rRANCOSKA POLITIKA
PROTI NEVARNOSTI NEMŠKEGA
MAŠČEVANJA. — Pariz, 26. Jan. (Irv.) Jeden temeđ francoskih voditeljev ruhrske akcije je podal o tamkajšnjem položaju in o potrebi pri-mernera nastopanja proti Nemeem nastopne Izjavo: Prancija in Nemčija sta pričeli boj. ki spominja glede na gospodarsko in politično stanje na voj boje v velik* vojni. To Je dolga ln težka borba, ki zahteva od naše strani potrpežljivosti ln prevdaraostl. V mhrskem ozemlju Imamo dragocene jamstvo, ki nam omogoča, da se prepreci *em<kl načrt. Napačno bi bilo. ako bi se franeoefa Javnost ne opoearjala na nove grof njo. Nemčija pripravlja odkrito svoje maščevanje. >ko jej to zbog mster'jalne nesposobnosti še danes ne usr>e. pa naHr-že ne bo tako po šestih mesecih. Tcliko časa Jej zadostuje, da vzpostavi svojo armado * milijonov H"di ?n Jih porazdeli med ob-stftfeSe organizacije. * mesecev JI zado- | Nemci ne morejo računat? g na*un1 ko-stuje. da si napravi s premorom Iz Oomle j munisti, kajti oni ne predstavljajo no-Slezilt 's s premogom Iz Aff«lHe za novo j bene sfie. Njihovi preglasi o vstaji so veian- potrebno zaleta. TreckiJ je s svoje S brez pomens. Kaj je z ru«ko sovjetska strani rudi izjavil, da petrebnle samo šest j Tpj«Vo* Znana nam je ranaflska pomd-m»aecev. da arfaravi svoj« rdeč« armada j hm m ]nh]re pj^nem© njene tajne točke, za intervencijo pr«t| aanadnlm affasn. ajpj j Toda fa ^ fc ge }avn<) e bi  mf v svoji pofltffci  nrorf  NTemčiJi  karali !    ...              ,    VT     M        .   , ,
*  J. u.*.   I "I1^  rovftri. rfeitiska  vlada  m remJfVl
preftranost. bi se bTifah ve^no hnjšl kata- i    J .
•♦rnfl- vojna bi bila neizogibna že v krat- j fc«pits»!Mi be>do dvakrat prenrfsfUi pred-kem času. S?mo odločna francoska politika i ™ DoVI^eJo v* DXwnof? te mSOce. ki ^
pil, kakor poročajo »Lid. Novhiy« proti HUnkovi stranki tudi drugi duhovnik dr. H ©dal, ki namerava izdajati svoja glasilo »Ludovy Chynrik«. Vrabcev o agitacijo imajo ▼ vzhodnih Slovakih paralizirati števuari shodi, ki jih bm tam priredil koncem tega meseca P. Hlinka.
= Herve   o   nemški nevarnosti.
Gustav   Herve*   pise   v »Hnmanite«: Nemčija je račamala   z   Angleško in Ameriko. Znano je, da angleški in ameriški bančni svet simpatizira z Nemčijo. Znano je mdL   da je v angleških j političnih kregik mnogo ljudi, ki delo-i ma podzavedne deloma pa zavedno vodijo sovražno politiko napram Franciji, i ker se boje. da bi ona ne dobila preme>-' el na kontinentu. Nemško propagando j v Ameriki   podpirajo   milijoni Ameri-j Irancev nem*Vega poko!enja. Ta p ropa-• ganda se lahko pohvali s precejšnjim ; uspehom. P©sreči7o se ji je proglasiti i Francijo kot mlfitaristlgno in imperija-j BsUSno državo. Vendar pa to še ne po-j meni, da nameravata AnglefVa in Ante-' riVa odkrito stopiti na stran Nerr!Č:je.
lahko zajamči mTr.
Politični? vesti.
a= Zbo0šan?e gmotnega stanja drž. nameščencev. Glasom brzojavnega obvestila, ki ga je prejelo predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo iz Beograda, bodo po naročilu ministrstva financ predloženi prihednji teden finančnemu odboru predlogi: 1. da se Izjednačio draglnjske doklade, 2. da se izjednači stanarina, 3. da se poviša maksimum za dodatke najnižjim uslužbencem in 4. da se zboljša položaj vpokojencev.
= Izreden zbor narodnosocIja!?st!č-ne stranke. Narodnosocijalistična stranka Ima jutri v nedeljo 25. t m, izreden strankin zbor v mestni zbornici na magistratu. Glavni točki dnevnega reda sta nastop narodnosocijaJMične stranke pri državnozborskih volitvah in določitev kandidatov.
= »Slovenec« je včeraj zopet zar-juL Je to pač njegova navada in bolezen ki se trdovratno ponavlja, kadar se na§ list če še na tako stvaren način dotakne tega ali onega cerkvenega ali duhovni-škega poglavja. Da se gospod le »Haus-und Hof- kanonlsti« okrog »Slovenca« poženejo za svoje pozicije, za svojo »staro pravdo«, temu se ne čudimo. Da pa pri tem zmerjajo naš list s strašno prisiljenostjo, to, prav to je žalostno znamenje. S takim orožjem se ne da zmagati pri stvarnih argumentacijah. Cc pa »Slovenčevic čitatelji in naročniki ne razumejo velikanske filozofije svoifli dušnih in duševnih voditeljev drugače nego da jim razlagajo svoje argrimcnte s pojmi i la »stara vetrnica, velika reva Cibrov Jaka« itd., potem se seveda ne smemo čuditi temu šen^lavSVemu slogu, ki s svojo »omamentiko« skriva m zakriva sumljivo in veliko svoje duševno—beraštvo.
a= Scottta Viator Andreja RUnkL Stari prijatelj slovaškega naroda Seotus Vlator gnani angleški publickt, je poslal Andreju fFinlci pismo v katerem odločno obsoja fflinkovo politnco Hz zadnierra časa. Seotus Vlator oeozar'a rflink« na razliko situaeiie pred 14 leti in danMnio situacijo ter pravi, da j« po sili molčal, ko je fflinka sva j memorandum pariški konferenci opremi! s dtatom rz niegove knjige, a da ne mara dalje molčat!, ker se stalno skficnie nani. »Ker pravite svoiim rojakom«, plSe Seorns Vlator, »da bi bilo potrebno dobiti za n>e novega Bfomsona ali Scofa Viator'a, se da sklepati, da stari Seotns Viator ni več potrebno za Va?o reč. Prav in povsem jasno je. da dandanes ne morem odobravati Vas*m klicev na pomoč. Do L 1913. je bila neizogibna dolžnost vseh. kateri se poznali iz vrve roke kruto u-sodo Slovakov, braniti n1h reč pred f!vropo proti na*?!*! mad^ar^kl asimilacijski politiki. Nič mam*5a nI danes rnn*a dolžnost, da protežiram nrntl kričavemu zavijaniu resni"<xne situacije na Slovaškem, kl se naha'a v žilinskl spomenici z dne %. avg. 1«/?? V«Vr>r tuefl v nfamlh. katera te Vaš Sef-redaVtor dr. Tuka nedavna t*ta poslal antl*vVIm listom v imenu Vp*m stranke.« Ves f)t1o-voijien piše dalle angl^M puhf1cl«t: »T^ako m«re m«*, ki se lzd»*a za Slovaka ln ie torej tudi uredn*V slo-va*Vega listn. poffftatl n^gl^šlriTn Pstnm tako neresnična poročPa kaVor Je bfla med Arv%\m trditev, da £vehlnv kaMnet nima Slovakov, ^nd b? videl, da flll^^Va spomenica ni Vaše delo we dolo Vaše stranke, amnak rovaaie mad*ar«v?s ^_ girato'-lev. ki so v daaal«*»h dneh take delovni na Ang'-«V*m\ Upam. da ml Spotučile, da VI fn Vala stranka »"fVla-n^ete V«ako o^gnvom^at za ^Utnsko fnorrfnlca) m da se) nt«*e udeleževgfl pri fHenl »e«*avi.« — Trfko, *ako tr^ko ba fllmV« pdgavori! na jaaaie in eatiocne basaae Saota V lato rja.
pov7ročili msVo revr.Tu-ijo. Armada Poljske in mr>> anfnn*e bo Irmara storža ru^ke polke neškodljive. Vsi projekti za revan? so še prezgodaj rojeni. Be?gi;*l~a. ffali''n^^ka in francoslca vlada so dovr.Ji ro^^ne, da zitro klico v«gVorra odpora. Niti mednarodne bnn-ke. niti mednaroden snc!jaiizem ne zadostuje, kajti irastal je č?*s, da Nem-Cffa hočeš - nočeš poravna svoja dolgove.
— T*aTttnnska avHa^Tka. V za do le m
ministrskem svotu so se harfi z ustnno-vltvgo komTcarifa^a za av!*a.tfi-o. Predložen ie bil tozadevno obsefru na^rt. H ie bil rudi «nreiet. 7a ponovno leto f9S3. zanaša p^oračrm 280 mTTIionov, toda do IunlTa. s katerim poteče poslovno leto, zadošča 42 mtTiionov. ker 79 mHT,onov ostane na dknozlcijo iz do-sedauITh svot. določenih za volno in momnri^ko aviiatfko. V programu je obsedena zgradba 720 letal. Vrhovni komisar zn avlUnko je ministrski predsed-nil? Mussolini sam. na strani mu stoji poslanec Flnzi kot podkomisar.
= M:*1a /r^e Kgtitr-eva, V Hvto-po >e odpotovala ?cna F'oriencva kot zažopnlca osr»d*^^*ra odo^ra za p«mo? gladuioČIm. DobHa j« n^l^ro apelirati na evropsko delavstvo, rai Č^m nrel oo-mnera bednemu ruskemu prHefnrvara, ka'ti od BS>peš*ite borb* proti Vnfast^o-faTnemu polo^am v Pusiji za^«! nadaljnja nsoda svetovnega probtariata.
— BrrfT'ev'Jko gospodarstvo. Sovjetski Tisti p*Izna^aio. da Je zg^flo na rlazauo-uralski. lugo-vz^odnl ln c'sran-sko-v^azemski želegnld okrog L2<Y) tisoč ptnJov ??ta. H Ta ie zbra'a sovjetska vlada kot nat^slm davek od kmetov. Vzrok so nezadostna prometna sredstva.
= Rarptrst r*anjam*fre-!ra aplo^ne^ đe'avsVega drt?*tva v Tor'nti. Povsem nepričakovano te bflo razrmščeoo splošno delavsko driTŠtvo v Torinu ootorn vladnega d^v^-eta z dne 2*. t. m. V urade te prijel vladni komisar, ffh najprvo ali upiral, notem izvršil preiskavo po vseh prostorih zavoda in nato še po stanovanjih rmravn!VoV fn uradnikov, končno na je n^azal provizorno zatvorl-tev nrada. Pozneje fe bil naznanjen dekret za mznrt+t drnfrva, ki pravi, da je bflo l<*ta la.no. astanov!'"ena s povaem aeiii»tltfčuiiiil nameni ip da Je postalo to društvo leta lf?0. odprto polje za politična deloaranrie, ki se ie razvilo v očitno revolucionarno In nrotidr-?avno tako. da sedaj tvori društvo za javn! red m rrh t*?\<f* nevarnost, katero je mogoče odstraniti samo z lzr-d^« naredbo. V neko zvezo se spravi;n raz-oust s faŠisl< > v siri m nretepo-n v S^z^l. l^er je bil f3Š?«t Lnorawq raSod^n. Pohabila se le n** «amo prffk^ £t ,e ^ vlada odločba za razniT«t irmen;©n*ga dmft^'-a. katero ie v rokah V^mrtn^tov. Z onhn nreteoom na n'*© br?i Itontanlatl v nikal-i gvezi. *oda hštstl tudi te prilike niao zamuditi, marareč sa tnkoi. V© so izved*T? za smrt svoi*»f^i p>re^el sla-bogtn«n»r^ tovariša T "brana, takoj zn-dlviall nad ImiMllilaft rffi pretepali tn tlm napravil mn*»«r» Š^'ode po domovih ln po dmšrvfh. sl-dolč pa g^>»teva?l ome-p?"pI n»ratT«t. S^l^'^a ftnn;en*V© delav-sk© dri's'tv© i© bife n«fn©«v!^n© l*ta fWU|. tn le bil n*-goar častni n^oH^-dnlk vTVt©r srnami-! ff. frr ^ pHna^e dm-šrvn skozi rri generaeiie mn^ge vaf-I nejše ©aebe. Pozneje j© 4rv$tv» prišlo v roke delavcev i« nnr© ▼ roke kemirai-! atav, katare koče Mustojinjieve v^ada . aneraH^n© sm-av?tl oa vs«k© vel:avo I med d*»Jav*tHm l^fdstvoaa. 7a*a pa ja sodni p^grahnj t^rin^k© aolofno delavsko dmštv© ln izro^^a začanoo nprava poHi^n^mu komisar in, ki al^ki na^brfe aalogo, iarečiti s eaaom društvo t roke A lmilatovaka deJavtka organizaciK
Gospodarstvo.
Por©ell© z žitnega trga. CLfnbTfana') TtEons Hga tedna so cene z zopetnim po-rastkam našega dinarja popustile. Včerajšnji zeaetnl padec dinarja Je pa tendenco olaSl. Franko bačka postaja Ja notirala »0« sama Din 7.— do 7.12, v zvezi s št. 2 m 6 baza © Dla 6.88 do 7.— otrobi Din 1.75, umetao sušena koruza D:n 3.—, oves Din 3.—, psealea Din 4.80, ječmen 3.30. rt 4.30.
—g Navoaadska bJajovaa borza 26. !niraarra. Novi Sad, J*, »an. Cene nattrmjo v dinarjih: Pšenica bačka 4*3.50 (497.50— 500). bački iečmen 307 50. bački oves 300, bačka koruza 225—777J*. beli bački fižol 3S7Je (3*"), moka »o©€ TSf, »0« 700 (725), »2* OT5, »5« S76. otrobi 175.
_g  Beogradska   bIag«t»a    nerza 26.
Isnnar?©. Cene notirajo- Pšenica 75 kg 7% franko vagon Klenak promet, povpraševanja 420. ponudba 4S0, pJeriea 76 kg 6% franko vagon Beograd 44^, 4f»5. apr;J^ka pšenica 78 kg 3—A*f» franko vacon Reo-grad I^kan'e 4.rr». nova sušena koruza franko vngan Klenak 300, koruza franko ikla-dišče Beograd ponrdba 2?^ banatska moka franko va?r^n Beograd š*ev. »00« j »0«  725.  »5c  f-,25.  »6«  ^oo. frnnkn Pe-
Ograd 700. sliive stot<n:«V'e franko vagon j Val evo 490. si ;ve girnitura franko vagon Lazarevci 490, sliive 70—75, kg fr-n-ko v^on Lararevac 740—765, beli r^?**ni fižol franko varon Deograd 400, mešnna arva franke vagon Beograd lf>5.
—Z 2Hsta pariteta  v    Avsfr.f. DunsJ 26. !tnuar a. Zbtn parUeta za d^b^ od 29. ; ianuara  do 4. februnria je    določena na 14300 K.
—I Kenzres Gumarskih ndruzenj se le | vr^il te dni v Mariboru. Glavna točka le načrt novega ši:marskr<ra zakona. Udclcčba In debate s© bile jako ^vabne zlasti gl 'de j agrarne reforme ln velevažne gospodarske šole v Manboru.
— O'čnmo po^r^žen'o šta'rrske f.'v'ne. Trenotcn pndec dnlar'a se je nn neodpu- ; stlHv na^in zlorabil tudi na zadnlem živin-skem seimu v Maribora. Zahtevale ozir. ;: pravi'ne'e celo ponu'ale so se t?.ko visoka ; cene, kakor h'h Maribor ves eas od prev-rata še ni notirnl. Cene so presegale zdat-no do sedaj na više cene meseca avjnista p. 1. Debeli voli (računan© še v kr--<n~h) od 38—43 K. poldebell voli od 30—37 K, plamenik! voli od 24—30 K, b'ki za klanje od 24—30 klavne krave od 30—34 plemenske krave 18)—?* krave za klobssane 18 do 22. Molzne in bre'e krave JOJ—28 m!?>da živina 24— 34. Prignalo se -e 2 b:ka \29 volov 213 krav skupa? 344. Temu primerno so že prcišn;e dni poskočile cene tidi mesu. VkHub visokim cenam, se je raznrodala skoro vsa živina, večinoma za Izvoz.
— g Nova kune!« za obrtnike. Prav-kar je Izšlo v zalogi šolskih knjig »Spi-s*e za svobodne, rokodelske ln trgovinske obrte.« PisatcH fTenrlk PodVra^ek, podaja v tej kpn^j dolgo vrsto   zgledov ; za najrazličnejše primere v obrtnem življenji, ki so Mm dodali dotični zakoniti predpisi. Komur je v dnn!«ovanju do le- • pega. jasnega !n Jedro-i^-sra tzra^ania in se hoče seznanit! z namovefširrrl obrtni- • mi predpisi, naj se?e po tei kniiTi. Do1>i_ va se po vseh kniifrotr^r^a^i ter stane vezana ^0 Din., broš. pa 36 Din.
—g De*a i^čefo: kovači sfav. in stroj, ključavničar^, sedlarji, peki. mli- j narjl. mesarji, nnts>aru\ natakarico, I kroiači. ^iville, brivci, trgov, sotrudniki, j prodafarke, pisarn, moči. vzgojiteljice, ! delavci, delavke, vaicnci. vafenke itd. | V do?o ae sprejmejo: ruds^ii, mizarji, I čevljarti, felezostrugar:1. zvonolivarji. I klooarji, godaril, vrtna^ii. sodavlčar. j slaščičar, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. ^
— g Tržaslca rrffovska zbornica je v hudi krizi. In sicer v permanentni Kregajo se za vse različne probleme, pri kat-rfh igra go^noda^sVj fašizem se-veda glavno, ln sicer razkrafalno vlogo. '' Mi se ne čudimo temu pojavu, ki je pač posl-dica velike zablode, kamor je prišel Trst ?n sploh odrešeno ozemlje vsled it«Iitan«kega furoria tn naciional'zma. Pravi Trst ga ne mara in ga tudi nikdar prenesel ne bo. ker so Tržačani preveč pametni in predobro pozuvo italijanske razmere. V koliko bo Trst tudi v prihodu'"ih časih obd'-iTal svoio industrijsko in izvozno važnost za balkanske dežele, tega vprašanja seveda ne bo rešila tržaška zbornica. Pri tem problemu imamo j precej vs~no besedo In vlogo tudi mL j Tn to vkliub vsemn Italijanskemu zavla-Sevanja raoa^^ke pogodbe in ureditve,
s imor si sedai hoče5© TtnlHani pomagati vspričo naše dobropremišljene prizanes-Ijlvosti pa tudi brezobzirne odloonosrj. |
— g Trgovski položaj   v Albaniji. ?edaj se vrše dogovori med albanskimi trgovskimi krogi ln nekim franeoskim finančnim zavodom, da bi se pojofil te-mell sa ilroV« trgovino v Albanlil. Jugo- ! slovanska vlada si prlsađeva. da bi do-bfla krncesije aa eksploataci'e neizmer-naga mineralnega blaga la bogatih go-zđonr. Največ ln aaidalje časa se rrudl Ttslija. da bi se odločilno trgovsko uve- j dla v AJbanifi, toda angle?kl in nemški j agent je so s svoio delavnosti© prekosili i It«!!!©, labko rudi zaradi tega. ker so Ita- -liinnski trgovci precej nezanesljivi v Iz- j ^rševanni naročil ln pnhaia čeg melo le | prepojrostoma za dobro   aznaSeno,   v j raanie? na slabo blaga.
—C Izvng    slnrfkarki    ar M*4r**Tf*e. Marf'arsVl p^d^tnfki s« ■is*on?lj prof} pre-pavedf   izva*an*a  sladVor'a. Zahtevala, da j ae dovoli irv#>» 1200 varonov sladkorja.
—V Pr*v%| Jfvn«. OospodarslH oHb*r minNtr«ke— sveta le ugotovil. 4n 'e rzvoz v la nakani 1r+* prakaial uvoz sa 90 milit«- j aar aiatih mark. 1
—g Dobava blaga In sakanea. Pri Odelcnju za mornarico v Zemuna sa »o vršila dne 8. februara t. i. rb 11. nri do-poludne ofertalna licitaci a glade dcb.ivc raznega bln?:a (platna. fr?dlr>. amerikana Itd.) ter sukanca. Prcdr*'c:-i o^'ns e v pisarni trjrovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled
_Z Dobava vrvarskega b!?s:s. Pri ada-
len u za mornarico v Zemunu sc bo vrfiia dne 7. februara t. 1. cb 11. uri dopoldae ofertalna licitacija elede dobavo rarneja vrvarsVega blara. Predo-e'ri rr'3s e v p**sarni trgovske in obrtniške ?'r:~rnica v Ljubljani interesentom na vp^r'ed.
—g Donava ogn ega^nh predmetav, V Tvarni in^'ff'TrsV epa oddelka Prav*' e Dfv. OI.Tstf v Ljub! ani se bo vršfla dre 3. februarja 192."?. ob 10. rri dopoldan lavna ofertnn drn^ba za n*bavo rcn'egasai' predmetov za L ublTansko garnizio in sicer: p'efn-nih cevi it I. 75 me:rov, p'atne-nil* cevi §t. 5, 30 metrov. AT«in;rnax rpsra-tov 4 krm. Perkeo aparatov 1 k*~n. rezervno tekočino zn Perkeo aparat 1. Prei-nv"n\ oglas 'e v p;sami trgovske 'a obrt-r-š1 c zbornice v Ljubi anl interestatam ae vpogled .
—g »KofonM^Tnti t------r*:a t?nrfr?i
v Beogradu«. Minister t^ov'ne In in-d'^tr?:e je potrdil ustanovitev »Kaloai« jalne trgovske družbe v Beogradu« s kapitalom 30 millionov d^nrtv.
—g Nova b-r.---, r i ffttnU ater trgovine      in ;c ed^bt-n u-
stanovitev   »Kreditne  banke«, d^inPUrc drtT^be v Ljubljani s kapital m dinari^v.
_r Ro^rskl tobnk. P. if<rarf?a le pri-1 »la]a lansko leto tobaka okoli 18 milijonov kg.
—tr Konknrzi ra I p*m-j ^n^t-o feto i? bilo \ng1eikem -fttfi Vr>r?!C"-z°v t. j. 7i več n-go
let?, to^i 7adnie dve i iti ;° bilo r!' o^j H.276 konknrzov, dv^čim jih je bilo leta 1913. samo 3361.
—g Produkcija g!a4n »n srebra v A-rf«*'*^--!. Produkcija 7i?^n v Zedm^enli držnvsh lanskega lr+-> 7"?ri 2 3t,^ o?q uncev v vrednosti 4^,09f>.oon dnlarler. Produkcija srebra pa znaša 55,510,819 do!ar.;cv.
_ Trjzovsk*! t —'m n?ed
A> ?n Če^kosfrrvasTco je bil en te
dni. fn sicer samo za cVSo mesecev, obr*vli*H pa se ima od treh da tpcl? mesecev.
CIjstTso^olejo-i      no nnoio>rl^faf
Za vo!Hve delegatov v »Poko^ ninski znved« v Ljubljani sta od sluo Žbodajalcev vloženi v I. (denarni zavodi) in V. (»vsi ostali poklici«) kategoriji po dve kandidatni listi. »Mladini« so postavili v I. kategoriji listo pod firmo »Zveza denarnih zavodov« — na kateri je večina. L j. sedem kandidatov nastavljenih pri obeh mladinskih bankah v Ljubljani
V V. kategoriji so pod imenom »Združeni posiudavci« sestavili listo, ki obstoji iz najizrazitejših mladinov in od njih denarno odvisnih ljjdi!
Proti tema mladinskima listama so se vsi ostali sluibodajalci cela Slovenije in DrJ.mp.cije brez izicnia in brez razlike političnih strank združili v enotno gospodarsko fronto in v obeh kategorijah službodajalcev postavili svoji listi pod imenom: »Združeni službodcjalci«.
Voditelji mbdinov, njih bivši ministri ln njih priganjači so se vrgli v boj za svoji listi in pod raznimi krinkami nagovarjajo volilce-službo-dajalce, da dajo glasovnice za njihove liste ali pa da se vzdrže volftevl
V V. kategoriji so ceh izbrali slično firmo liste, da bi sq jim njih nakane iažje posrečile!
Službodajalci — ne nasedite »mladinom«, ki napenjajo vse sile, da si pribore dostop v Pokojninski zavod!
L) Izpolnite vse glasovnice, ki jih prejmete, pravilno, t. j. ne z imenom kakega kandidata ali nosilca liste, ampak z nazivom liste, ki je:
»ZDRUŽENI SLU2DODAJALCK
2. ) Zalepite glasovnice pravilno, t j. tako, da »volilni odrezek« ostane neodtr^an in nezalepJjen, sicer Je glasovnica neveljavna.
3. ) Oddajte glasovnico takoj zanesljivemu zaupniku ali pa jo pošljite v doposlnni Vam kuverti direktno volilni komisiji, ki p;sma ne bo sprejela, ako ne bo zadostno frankhrcno.
4. ) Zahtevate takoj nove gte-sovnJ^e od volilne komisije »Pok. zavoda za nameščence« v Ljubljani, ako ste jih izgr'b'li ali ako jih n;s-~ prejeli toliko kolikor zavarovani!, nameščencev imate!
Ohranite eminentno va?no socijalno ustanovo »Poko|n?ncki zavod« pred poHtičnirn partizanstvom, očuvajte njega ogromno imovino, ki j tvorijo pred vsem od Vas plačane zavarovalne premije za starostn preskrbo Vaših nameščencev, pre-? samolasrnlm gospo da rs tvora ene klike!
Slu?bodnjalci!    5. fe>r~fcr*n vrši v Ljubljani že rkrWM? or"dorr-Klasov!   Storite Vašo đollacst, gla stijte vsi do zadnjega!
Združeni sluibodajblcj.
Stran 4.
*S C O VENSKI   NAROD« 3nc 28. januarja 1923.
Stev. 22
Kultura.
AEPERTOAR NARODNEGA GLEDA-.    LISCA V LJUBLJANI, ,
DRAMA. C^fc
Sobota 27. januarja: Živi mrtvec« iašUM cene. Delavska predstava. Izven.
Nedela, 28. januarja: Liliom. Ob 3. popoldne. — VoHČek. Ob 8. zvečer. Izven.
Ponedel ek 29. januarja: M adama Sans Gene. Red E.
Torek 30. januarTa: Zaprto.      ' ^ ;Sreda 31. januarja: Votiček. Red D.   i „
Četrtek 1. februarja: CudeŽ sv. Antoaft£$l Crna dama Iz sonetov«. Red C.
Petek, 2. februara: Ob 3. popoldne Svatba Krečinskega. — Ob 8. zvečer: Ma-dame Sans Gene. Izven.
.Sobota 3. februarja: Voifček. Red B. 'Nedelja 4. februarja: Ob 3. popoldne Čudež sv. Antena In Crna dama Iz sone-
:  tov. — Ob 8. zvečer: Voiček. Izven.
iPbnedelek  5.  februarja:    Madamc Sass
; Gene. Red A.
OPERA.
Sobota 77. jantrarla: Trlptvchon. Red C. NedePa 28. Januarja: Nižava. Izven, iPonedePek 29. ianuaria: Zaprto, i Torek 30. Jamiar?a: Sevflskl br»vec. R. B. Sreda 31. jamiarja: Nihava. Red E. Četrtek 1. feb ruar a: Mefistofeles. Red A. jPetek 2. februarja: Cnrmen. Izven :Sobota 3. februarja: Trlptvchon. Red D. Nedela 4. februarja: Ob 3. pcpoldnc Go-
renTskf slavček. fzven. JPonedeljek 5. februarja: Zaprto^
*   • *
— Vloro Marte v oper! »NlŽav^l Mfe y nedeUo dne 2S. t. m. prvikrat gdčna. Ivana Kattnerjeva. Vlogo Se bas t i lani poje g. C ve \t
— »AvtomobTTst« fn »C%arleyeva tetina"« na šentjakobskem gledališkem odrn. Z odkritim veseljem ugotavlam, da se mla-;df oder  vkl'ub  svojim   tesnim prostorom od predstave do predstave lepše razvija. Igralci, ki so si pridobili Že precejšnjo ru-itlno, nastopalo ambiciozno In % popolno sigurnostjo. Občinstvo, ki prav marljivo po-seča  vse  predstave   fn  vedno   v   več em Itevrto, čuti. kako se  orresa'o ti marMvl italrini svečeniki  diletantizma  In  s! žele poSfenega, več'ejra razmaha, k? Jim na sedanjem odru nikakor ni mogoč. Upamo, da Jim bo dan ta v novem, modernem domu. za čigar gradn-o so predpriprave baje ž« gotove. In da se vse n Ihove žel'e In tež-Ve v tem novem ljubljanskem žarišču gledališke nme'nost! v celot!   uresniči'©. — Mračni talijln dom ob Sentflorilansk! cerkvi nudi za letošnji predoust dvoje prvovrstnih del veselega značaia. »Avtomobi-iist« fe vslcd svoMh neštetih, precej krepkih dovtipov In komičnih položajev tako za Igralce kot tud! za veselega, razvedrila .željno občinstvo hvaležna burka, v LTub-t!jan! doslej Se menda nepoznana. Med vsemi drugim! zelo dobrimi fanjeta največji uspeh zlasti stara Okornova zakonca. Pač JaiaTboI §1 kreacll, ki sta jih doslej podala Cdčna  Hamova    in    g. Podreber-lek. Kič mani dobra zasedena in igrana 1B fe stareeaaaa. pa le veđan atfkavna ha *r?lhjp!jeaa »Charley:eva tetka«. Vse prl-aaaaja za lepo uiaelest   Igre   gre   pred- > ^vaem gg. Kirnsu, SkerHn, Bučar- j In in gdčnl Kamničevl. Skratka: obe lan sta dobro naštudfranl  In vredni, da ITh občinstvu prav Iskreno priporočamo v Poaet _g0iu
— Iz p'same Šentjakobskega gladalt-ianga odra. Radi nenadne obolelosti gdč. Hamove se današn a predstava »Avto-moblllst« odpove. Denar za prodane vstopnice se dobi v kavarn! Zalaznlk.
— Celisko draaiatlčno društvo gostuje v nedeljo 28. t. m. v mariborskem narodnem gledališču. Vprizori se »Kozarec Vodeč
— »Nizava«, d* Albert (r. 1864. I.) no-fcavno največ J svetovni pianist le še danes neumoren Iskalec stila. Kot pianist je bil učenec Llszta, vendar le hodil kot komponist rafe po Drahmsovlh potih, o čemer pričajo nregova k!aviska dela, godalni kvarteti m pesmi. Pa rud! Bach Je vplival silno nan*. Kot operni komponist fe eden fiajprodukf fvne:3ih mož noveiSe dobe. S avo Imi   prvimi  operami   »Rubin«, »Ghls-
monda« In »Oernot« je sledil vzorom velika vagnersfce glasbene drame. Nenadoma pa Je presenetil muzikalni svet s svollrn »Odpotovan cm« (Abreise), v stilu prelepe anale veseloigre, k| glasbeno nit! najmanj ne spom?n:a na operetni ton. Enako se je temu ognil pozne e tudi Pucclnl v zadn'em delu triptfhona »Giann! ShJcci.« d' Albert pa je snov! primerno zavrgel tudi vsako veliko muzikalno gesto, Široko Halo, a je mesto ne napisal v stilu komorne glasbe Izredno lepo filigransko delo. Glasba bi dala »Odpotovanju« Imeniten intimen ton, da ae b! bfl po drugi stran? orkestralni aparat presHen, preokoren. Na to   je prišel »Kajn«. Naravno, da ta bliSČeČa snov zahteva nakolosalntšlh veledramatičnih tonov, d' Albert je uporaba ob tej priliki ferahmsov orkestralni stil za opero. Združil je sistem prozornega   deta   z veliko j VVa^nerjevo fresko-linijo. Sledeči dve opari »Impro viza tor« In »Tragaldabas« vsled nemogočega  teksta  nista  mogli prodreti, vendar pa Imata v glasbenem oziru zlasti v začetnih scenah sflno dramatično Izrabljanja kontrapunktlčnega načina komponl-rania. Združil Je s pomočjo kontrapunktike razna nasprotujoča se čustvena razpoloženja ter s tem plndovlto Izrabil operno an-sambelski stavek. Isto opažamo v »Niža-vi«, kf ;e prinesla do sedaj d' Albertu največ gledališkega uspeha. «NlŽava» Je nekak poslednM Mnnfkan ital! anskega verls-ma. Na bol še kar le v nI, je bredvomno prekrasno pe:sažno slikanje. »Flauto solo« Izrrblja glasbene stilne razlike   do konflikta. Veliko mani le uspela nadal na opera »Verige Pubeznit (Lfebesketten«) delo, ki je izzvalo odpor kritikov, dasi tiči v n"! sila veliko talenta. To pa vsled tega, ker je d' Albert za sredne dobro »teaterl->Jo« uporabUai tako   jrellkaasko murnom
svoje glasbene Iznajdba in spretnosti in ker Lothafev librete risajoč moža med tremi Ženskami občinstva ogreti n! mogel, d9 Albert Je se vedno bi rekel v tvojem razvoju. Moral bi na j rt le primeren tekst, da bi, morda oa edini, aašel izhod Iz današn a zmešnjave, v katero so glasbeniki zala Iskale nove oblike, novega Izraza za opero v povagnerski dobi. V d' Albertu tiči strasten umetnik, ki suvereno obvlada vsa glasbena izraze valna sredstva,, ki Ima izredno silen čut za stil, v Bjegovi glasbi Je krt, temperament, zagon ta verva. V vseh delih, tako tud! v »Niža-vl« se poslužu e motivov, ki so pregnantni točno izražajoči to kar hoče skladatel; f n Imi povedati, njegov orkester ta Iskri v bliščečih barvah* vsaka potega ja zapisana z največjo sigurnost o: barva, ki jih meša, vplivajo na nas naravnost sugestivno, one prinesejo v to filmsko dramatiko resnične duševne momente, d' Albert taka prenasičen glasbe, da dela z mrzlično na-gjosto in kar ne more dočakati, da bi mu prišel v roke tekst, v katerem b! a« tno. glasbeno uživati, v katerem bi nam nt pokazal toliko zunaajega uspeha kakor tem bolj notranje umetnosti. »Nižava« so začenja z daljšo predigro ki se nadal uje pri odprti sceni. Orkester riše lepoto gorskih višin, dvigajočega se Jutra ni s tem simbolično poveličuje Čistost, naivnost, srčno plemenitost gorskega ljudstva, katarlh tipični zastopniki Pedro, Tomaso. Nando itd. ne poznajo hinavstva, zlobe kakor orni v nižavl. Oglašalo s« motiv! pastir ev želja po gorah, k! so v silnem nasprotstvu s pozna šlml motivi. Ta prvi del in njegova poigra, kakor tudi prehod v nižavo jo glasbeno najkrasnejšl. G. Matačlču le ravno tu uspelo izčrpati iz partiture vsa, kar jt d' Albert položil vanjo. »Nifavot nI
lahko pet!, veliko težje Jo Jc igrati. Vs! tip! od prvega do zadnjeg« zahteva o rasnapa, globokega studia, zlasti pa še to vetja za značaje Podra. Tomasa, Marte In Sobastl-ana, veadar pa bi ta poslednji bil še najmanj kompliciran, ker so v njom ae Izvrši do konca nikaka izpretnemba. Sabastlaao, kot nositolj zla v drami, volk v Človeški podob!, je našel  v g. Levar u po mojom mnenju skoro aedosažaega interpreta. Zlasti v sadnem daian u je bila nfegeva iara do skranostl realistična m skoro b! želel, da bi bil g. Levar v zadnjem dejana pevski vedno tako Indisponiran, kajti zdi se mi, da bi igro petje (v običajnem smislu besede) bolj oviralo, kot podpiralo. Palma pa prlstoja v prVi vrst! g. Botettu. Polog Izborne maske, izborne Igre pevsko na višku. G. SovilskI se dosedaj v značaj Podra al mogel popolnoma uživati. Priznati pa moramo, da je bil zlasti pevsko pri premieri nenavadno izvrstno dlsponiran ia ja mestoma segal globoko v srca poslušalcev. G. Thaler eva se Je z veliko vnemo poglabljala v tragično usodo Marte. Tiho trpeča udaja se vplivu svojega mučitelja Ia se končno vendarle, a šele po n:egov! smrti, popolnoma otresa sugestijo svorega demona. Ustvariti  tip nature,  ki stoji med dvema takima sllanea, kot Pedro ia Seba-stiano, nagibajoč se sedaj sem. sedal ta, al lahka. Pevska pa aas Ja g. Thalerjev* iakrtao zaaovanila; vaadar po ae aai zdi, da jo ajona umetnost bolj aaaaaa, kot Botraaja, lat no raiuna tolika aa srca poslušalca, kakor pa aa a ogovo ušesa fa oči! Vse  ari opravljlvke  MaiačICeva, Ribičeva In SfUlgojeva so avolo Igro !n po nie! patle pravilno cmerile. Na bol ša pa Je bila Sft-UgoJeva. Srčkaaa Je Nurl (Koreaakova) v svoj! naivnosti. Morucclo (g. Pugelj) b! bi! sicer dober pevec, da nima preveč rok! Več umerjenost! v kretanju mu bo lo v korist G. Banovac (Nando) Ima zelo simpatičen glas in se bo sčasoma »naredil«, padati ne sme le preveč v lirično maniro petja tudi tam, ker ni potrebna. Zbor nima mnogo opraviti. Kar Je imel dela, bilo Je zadovoljivo. Le režiser mora v to maso vliti  več  živi enja,  naravnega, neprlsilo-nega gibanja In mu predpisat! vsako kretnjo vsak korak. Obstanovka opere ni mogla biti boljša. Zlasti v predigri Je bil gorski krai, zgoraj še    zvezdnato Jutro, vzhod solnca zelo lep. V vsem se je čutilo, da je bila »Nižava« prav skrbno priprav-I'ena. V splošnosti smem reči, da le bila »Nižava«  poleg »Jenufe«  na boljše najres-nejše delo kar smo Jih slišali letos. O orkestru so danes ae morem pohvalnejše izreči kakor sem so že. V resnici in brez fa-rlzejstva smemo reči, da moramo biti v Ljubljani ponosni na svojo opero. —C
— Sadašnji   položaj kaznenopravnog zakonodavstva kraloviao   SHS. Napisao dr. Motod Dolenc, profesor univerziteta a Liubljanl. Ljublaaa  1923. Nakladom Ig. pl. Kieinmavr 6i Ped. Bamberg u Lub-ljani. Cena 10 dinarjev. Naš priznani strokovnjak v kazenskopravnih vprašanjih dr. Metod Dolenc, vsouČIMškl profesor v L ubijani, jo Spisal za aeko inozemsko strokovno revijo razpravo a   razvoju kazensko pravne zakonodaje v naši   kralevini od prevrata som do danas. Ta svoj spis nam podaja sedaj v srbohrvatskem jeziku, ker bo gotovo vsakega našega pravnika zanimalo dobiti celoten pregled vsega materijala, kar ga je v Jugoslaviji na polju kazenske zakonoda e. Dr. Dolenc ja podal zalo Informativno sliko, ki bo zanimala rv<n nepravniške kroge. Knjiga obaega: Predgovor pisateljev In   tale    poglavja: »Od prevrata do Vidovdanskog ustava«. »Posle vidovdanskog ustava.«   »Novi   načrti Ia kritične primedbe. To zadnje poglavje Ja docela novo, napisano samo za nas. O tem poglavu pravi pisec: »Izraz »e moega ml-šljen;a,  toda  brez  kakršnegakoli namena, da napadam. Nadelam se, da se ml bo priznala vsa) dobra votla, da z nasvet! neka) storim na korist zakonodaj kar Je za mlado državo važno zlasti na pola kazenskega prava. Kn igo. o kateri le spregovorimo, toplo priporočamo pravnikom, pa tudi Ia Ikom.
— Moskovski hadožestvonfkl t Pariza. Moskovski hudožestvenikl, ki oo Izza prošlih sezon ostali tudi nam v najboljšem spomTnu. so vprlzoril; v Parizu vrsto predstav, A katerih aa pariika kritika fakt Po-
hvalno izraža. Posebno Ic Parižanom ugajal Cehova »Crešnjev vrt«, kJ le Pranco-aom znan Iz prevoda Denisa Rocha. O tej predstavi piše Henrv Bi don v »Journal de* Deoats«: Trupa Stanistavskega aam le a. nedosežno umetnostjo postavila pred oči fantome is bližnjo in veadar tako davne preteklosti. Družba sama blodi po sveta in tiči a revščini. Pariške predstave so komaj senca nekdanjih moskovskih. In vendar, koliko se še lahko učimo od teh izbornih umetnikov! Eden principov al ihove tehnike Je takozvani »okrug«, imaginarni krog, v katerega se med igranjem zapro. Na ta aačm jim je mogoče osredotočiti vso pax* noot na soigralce, ki jih ne izgubo nikoh Iz oČL Ta princip se mi je zdel tako elementarna važnosti, da nisem prav nič dvom 1. da le tudi na naših adrih ▼ rabi. Toda pojdite In sledite samo par minut pogledom kako aašo igralke. KakSno beganje, kakšno Svlganje z odra v dvorano In nazaj! Koliko negotovosti, kako malo vere!«
— Mirana Brankova t Pesnitev, priprav!'en i h v šestih knllgah: i.) Neven-kc, 2.) Zvonico, 3.) Zvanlce, 4.) Prirodnice, 5.) Poslanico, 6.) Koplšnice in trn'ne — in vslod časovnih aeprilik zakasa:on!h le Izšla druga knjiga: Zvenlce. Sprtčuje se kakor prva, — kot knjiga, polna lepega mišljenja In plemenitoga čutenja: vsebinsko Ia oblikovno pristopna nalšlršemu prozvati enstvu fa vsaki ČTtajoČI hiši slovenski: glasnica srca. roda In prirode: prinašajoča narodno snovi bogatega, do sedaj malo poznanega vzhoda, lepo zakladnico posebnosti in svojin iz slovanskih goric, doseđa'i tujih domač! knjig f, dovzetna mladin! in starini; všačen poklonilni dar vsem čita-Jočlm s!o:em.
— M Kan Bacov?*: Svadbeni let. Upravo Je Izašla ova drama a tli čina našeg poznatog dramatičara Milana Begoviča, stavljena na ovogodišnji repertoar zagrebačkog Narodnog pozorlšta. Drama ebrad-Juja problem umjetnika stvoritelja i n e-govog parazita, koji iskorlščuje njegov tatenat i na n!egovo4 muci gradi svo| uspjeh. Drama le edličao opremljena. Naslova! Hat le Izgradio g. Vilko Gecan. Cijena je drami Din. 30. Knjižare Imadu 25?& popusta. Narudžbe obavi a: Hrvatski štamparski aevod d. d. Zagreb, Marovsica ulica broj 30.
— Ivan Triake-Zamejski. Izza izbruha svetovno vojne se ne sliši pri nas ničesar več o možu. ki o bil herold beneških Slovencev. Letos praznuje Ivan Trinko obletnico rojstva. Rodil se le 1863 v Tarčami na Beneškem. Gimnazilske in bogoslovno študije jo dovršil v Vidmu, kjer |e tudi postal profesor na gimnaziji, pozne Je pa v bogoolovnicl, kjer delule menda še danes. 2e glmnas! ec le začel prlobčevatl v »L:ub-l'«nskemu Zvonu« pesmice pod imenom Zamejski. Pozneje Je izšlo več njegovih pesmi v »Dom in Svetu« ter v Mohorjevih Večernicah. Leta 1897 so Izšle v Goriški tiskarni njegove zbrane PoezI e, ki jih Ja posveti! Jeleni Crnogorski, kneginj! neapeljski. Kot vseslovanski Idealist Je stavil velike aade v bodočo italijansko kraljico, hčer jugoslovanske dinasti e. Zato ji v svoji odi opfeuje obupni poleta j domovino:
Zavita v mrak joči potrta, gladna. Preteč, grozeč grme nad njo neb*
■  f>a v korenu so stresa
i  Osamljena In jadna.
Tožki aad aja razgrinjajo so dnoVT.
In zdaj si prišla ti, Slavjanka vzorna!
Kneglnja blaga 1 prihod tvoj brez traga
Nikar na) ne ostane.
Razvi' zastavo nam miru in sprave
Pospeši težnje prave.
Da skoraj nam na nebu zatrepeče
Vstojenja zora, dan rešen ja, sreče! Kako bridko se je varal optimistični poet! Nele, da mlada kraljica n! prinesla olajšanja n egovim ožjim rojakom, temveč Italija je potegnila še sosedu e rojake v suženjstvo, n;ena rodna dinastija je pljunila na ?ugos!ovensk! prapor ter šla med IzdaTnike. Vsled tolikega razočaranja je najbrž izpadlo pesniku Trinku pero. da je umolknil. Našim zasužnjenim bratom naj bode v spodbudo pesnikova kitica Iz pesmi Slovencem (o priliki koncerta ženske podr. sv. Cirila In Metoda v Gorici. .15. dec. 1895.:)
Cemti, čemđ vaš hrup In divja sila,
Oj severni in južni naši vragi?
Vsa vaša moč zdrobila
Se vendar bo ob mali.
Pa nepremični skali!
In rodol ub:e nevkroččno, sveto,
S katerim vsako Je srce uneto.
Naposled vendar zmaga
Z nebeško pomočjo za vragom vraga.
— «Cos», znanstvena revija »Leonove družbe prinaša v zvezku 2. in 3. tole vsebino: I. Razprave In članki: Smrtna kazen. Dvorni svetnik Pran Regallv. I. Zgodovinski pregled. II. Novo ša zakonodaja. III. Kako se izvršujejo smrtne kazni. IV. Stališče sedan o zakonodaje, V. Ali je v našem bodočem kazenskem zakoniku obdržati smrtno kazen al! ne. Povratek k zlati valuti. (Ivaa Avsenek-Ljubljaaa). Novelo srbsko slovstvo. (Sestavi! dr. Proga?), Kranj). Zdravstvene razmere v Sloveniji. Prebivalstvo Rusije 1. 1851—1910. (dr. &a-raboa, Ljubljana) II. Ia Balega kulturnega življenja.
— »Savremoark«, mesečnik Društva hrvatskih kn iževnikov v Zagrebu prinaša v januarski številki tole vsebino: Miroslav Krleža: Vučjak. — Vladimir Nazor: Per-gola. — Dragutin M. Domjanić: Tri pjesme. — Nikola Pollć: Sunce Bolesnika. — Nikola Pollć: Notturno. — M. Nehajev: »Graničari«. — Artur Građo: O Iskustvu kao političkom elementu. — Josip Kulund-žić: Kiblzam. — Branko Mašić: Direktor Proklć — Petar Koa ovlć: Pesma o dvoja. — Josip Kosor: U crvenoj besnoj aureoli tvoo sile. — Božo Lovrlć: Bol Je radost — Dušan Vasilev: Otkrića. — Dušan Vaslljov: Kaktusi. — I. S. VrhVanin: Slika jedne noći. — Kazalište. — Lirika. — Roman. — Drama. — Esej 1 kritika, — Nova kailia,, ^   — —-
Glasbeni vestnik
•oni Odbor pevskega društva »Ljnbljonski Zvon« naznanja prirediteljem plesov in veselic v Nar. domu, da se odborove sobe ae odstopi in klavirja ne posodi nikomur in bi bila vsaka taka prošnja odslej brez uspeha.
Narodna odbrana.
— Občni zbor »GospoMvttskega Zvona«. V posvetovalnici mestnega magistrata je ime! »Gosposvetski Zvon« včeraj ob 20. svoj redni letni občni zbor, ki je bil, kar moramo na žalost ugotoviti, prav slabo obiskan. V splošnem je pa prirejanje občnih zborov ▼ predpuatnem času velika neumest« noat. zlasti v Ljubljani, kjer narodna zavest rapidno gineva. Zborovanje je otvoril pred« sodnik dr. Oblak, omenjajoč uvodom ito* jega govora, da atopa *»Goaposvet«ki Zven« v četrto leto avojega delovanja. Društvo, ki ae jo rodilo ob času plebiscita, si je nadelo nalogo, raoralno in gmotno podpirati slo« venski Živelj na Koroškem. Predsednik z veseljem, konstatira, da med koroikfim Sto* venci ni omahljivca in da je nacijonafna 2a\'9*t Koroičav tako plobokn ukoreninjena, kakor nikjer v naši dr/avi. Dr. Obltk orne* nja nato, da, če ne b! »Gosposvetski Zvon« Imel drugaga, kakor enkrat na leto spomniti Slo veno« na 10. oktober, je niegova eksi» Btcnčna praviea sajamčona. Nato je podal tajnik K u i n i k svoje poročilo, v katerem je oancnil deloven ie druStv* v preteklem faru. »Goeposvatski Zvon« je nriredil t-kom
leta več prireditev, ki so večinoma dobro uspele. Največjo pažnjo pa jc sklenil »Go*
»posvetski Zvon« nosvetiti koroSJct m1«dir»i in i« radi tega »klenil pobirati kniige. V Ljubljani se le nabralo do ae daj 1300 Irnlii in ja bil v«čH del že odpotlan na KoroSVo. Tudi mosta Kranj. Celie In Maribor so da*
rovala večio množine kniig. DruStvu r»a se n! posrečijo, da v teb mestih itatanovi pO* dnižnico. Edino ▼ Mariboru 10 tla boli rodo« vitna in tu se bo v kratkem ustanovila podružnica »GosposvetaVefla Zvona«. Društvo je Imelo tekom leta 21 noliH5nik In obrambnih sej in ima okoli 1000 članov. Salibog j« zadnje čase izstopila ic »Gosposvetskega Zvona* veČina državnih nameščencev . . . Kot tretH le podal sv©!« ooročllo blatfalnlk Anton 2 van. V preteklem letu izkazuje dmitvo 149.K14.R5 K dohodkov in 14! tisoč
P04.24 K Irdatkov. torej zna*a gotovina 7930.50 K. Vse driTSrven^ nremorenle zna*« a fnventariem vred 12.1*ASf K. PoroiMll tajnika m blaoaintka rte btt\ z odobrenjem sprejeti n« znanje, nakar Je afetffVa volitev nevera ecD-»or«. Izvoljen! «o btli slede?!: nadete!! Jaki, dr. A ? n e i e, prof. dr. P a t o č a i k. tye dr. H t b • l i a k o v a. Ante Bog. novinar, dr. R e * m a n. nadrevident L e u t € e b. pes!«nec Anton RranHtner. dr. O M a k. nadnoštar Vakeslav Ravni« bar. Maniea Kemanova, privatni tnamt* jnmea J. Llkozar, Lavrenčič star. In MfTVo Kovač, za preflednika inženjer Mohor In davčni nadupra vitel! f. v a n. V Imenn r!r.*Stv« »$oca« je nor d-a vil navzoče nred««dnik dmltva finančni ravnateli Jo* ako Cvek, zeleč !!m največjega usneha v borb! za osvoboT—nje koro?Ve{?a naroda. Dr. Oblak je zaVlj^^il nato ob^nf zbor z anelom na smotreno d-lovanjo. Odbor se na eni prvih sej kon5tituira.
DOPISI.
— Sodno datotfrurije I05lansTri1ferl-fJrao. Pišejo nam: V Mariboru so v zadajem Času aodna dalo?aoiJa na dnev-atm rada. Čuda« Je, da so pri tem naj-ved prleadete rodbina Ju«, železničarjev m da Maribor za taka slučaje, k! vzbujajo med prebivalstvom če dalje riu*§e ogorčanje. Se sedaj nI nič pripravljen. Pred kratkim so vrgli na Aleksandrovi cest! tako železničarsko rodbino direktno na ulico in nobena oblast ni vedela kaj početi s tem slučajem. V četrtek pa so na KoroSkl cesti Iz hiše gostilne Benko vrgli zopet železničarsko rodbino 8 otrok med njimi najmlajSi 10 mesecev staro nevarno bolno dete. Ljudje so prihaiall po Koroški cesti In se zbirali po dvoriSču na katerem je bilo razmetano vse pohlStvo okoli pa raztrgan! otroci. MoŽ je nastavljen pri pro-govnl sekciji na glavnem kolodvoru. Rodbina je bivala v mali luknji 4 m dolgi 2 m Široki in do skrajnosti zanemarjeni. Sodna deložacija se je izrekla radi sporov z hISnim gospodarjem. Mar-Stan Je. ker nesrečnež nI mogel dobiti nikjer stanovanja zaprosil luž. Železnico, da mu da za silo vagon, da vanj spravi vsaj otroke. Ker se ti slučafl pogosto ponavljajo in ogorčenje vedno bolj narašča, je nujno potrebno, da napravi pokrajinska vlada končni red. Pred vsem bi sodne deložacijo ne smele priti ozlr. stopiti preje v veljavo, nego je stanovanjski urad za dotično stranko preskr-bel drugo stanovanje. V vsakem slučaju pa mora mestna občina Imeti speclielno za taka slučaje rezervirano zavetilče, kamor »e taka nesrečne rodbino spravijo za silo, da sa radi ogorčenja prebivalstva ne ogroža javni red, da Maribor na trpi na ugledu in da pokažemo, da smo ie ljudje.
— Posledico aaaasnela odredbe. Poročajo nam: Okra'no rlavarstvo v Mariboru le rad! kužne bolezni pr! živini, ki se Je po'avila na desnem breru Drave, zadnje dni Izdalo prepoved prlgona živine na sejam v Maribor dno 24. ;an. t. I. Kliub tej prepovedi pa se je Iz okuženih okrajev ozir. pod zač3sno zaporo storeč!h okra1-1" na sejem prljrnalo vse polno žfvlne. Na sejmu Je vsled tejra nastala velika zmel-nfava. fzvoznlčarll tudi Iz Inozemstva so račnnal! na velike kupčl-e ter so si v ta svrho *e vnapre nabavil! veliko vagonov Lastniki živine so se izgovarjali, da n'so dobili obvestila o prepovedi prizona. Pri-gon bi se bil dal ki ub temo onemogočiti ako bi bili varnostni organi pravočasno obveSčenl. da zapro ejlavne ceste vsaj Čez država! most. Ker Je to Izostalo, e priSla vsa živina na seom. Iz nastale zmede so končno nnili Izhod, da se živina Iz okra-Jtv. stoječih pod zaporo m smela Uvi.Iz-
voziti, nejro so jo morali v mestni klavnici pobiti. Tako e ta zakasnelost imela vsaj en dober uspeh.
— Velikanski \rvot svinj iz Maribora. Pišejo nam: Poleg goveje živine se v zad* njem času izredno mnogo izvaža tudi svinj, katerih večina prihaja iz Hrvatske v Mari* bor, kjer ac jih v mestni klavnici pokolje in v zaklanem stanju odpcšlje v inozero* stvo, in sicer radi ugodne valute največ na Ceškoslovaško. V četrtek so zaklali v ta namen 400 svinj v mestni klavnici, katere so vse z drobovino vred izvozili v inoztrn* stvo. Zato tudi zadnji svinjski semnji niso skoraj nič obiskani, n. pr. sejem v petek dne 26. t. m. je bil tako slabo obiskan, da ae je prignalo komaj 30 prašičev. £e opetovano se je apeliralo na mestno občino, da poskrbi, da dobiva mcito od teh ogromnih izvozov vsaj drobovino revnim slojem n« razpolaga.  Apel   ie ostal breuspešen.
— Spor radi zemljišča. S Kopanja pišejo: Med tukajšnjim župnikom 2užkom Ia nekaterimi kmeti Je nastal hud spor radi nekih zemljiških parcel, ki so v posesti kmetov, katere pa si sedaj hoče prilast ti župnik, trdeč, da je bil dotični svet nekoč cerkvena last. Na zernji*ču neke vdove jt župnik že dal posekati smreko, hoteč s tem uveljavit! svojo lastninsko pravico, kar pa je povzročilo takSno ogorčenje mfd kmeti, da si župn'k ni uoal smreke prodati, kakor Je nameraval. Kako se bo ta spor reSU. nI monoče vedeti, ker je dvomljivo, da bi si katerakoli stranka upala nastepid pravdne pot
Volitve v »Pokojninski zavod".
Ugotovitve Wa Neosnovana podtikanja, s kateri* ml skušajo gotove osebe v »Jutru« in •Organizatorju« begati zasebne nameščence proti listi »Združeni zasebni na-mcSčenci«, da bi jih zvabili na svojo listo, ugotavliamo naslednja dejstva:
1. Dotične osebe so eksponenti gotove politične stranke in stoje v službi tej strank! lastno banko. Kot člani sosveta Pokojninskega zavoda so te osebe že v dosedanji poslovni dobt jasno kazale stremljenje, da bi se naj Imetje Pokojninskega zavoda nalagalo edino le v nllhovl banki. Da tega niso mogli izvesti, je bila zasluga opozicije v upra-vi Pokoininskega zavoda.
2. Da bi ta svoj namen sčasoma sigurno dosegli, so temu primerno sestavili statut Pokoj, zavoda. Po tem statutu, katerega ;e odobril tedanji minister za socijalno politiko g. dr. Žerjav, se priznava predsedniku Pokojninskega zavoda pravica, da more sklepe upravnega odbora, načelstva občnega zbora In komisij svojevoljno razveljaviti In Ima tudi pravico odločevanja o nntasramu imovine. Predsednika ne volijo delegati, marveč naj bi ga Imenoval minister za socijalno politiko (mišljen dr. Žerjav!)
3. Da bi se pridobile v upravo Pokojninskega zavoda že s prvimi volitvami po večini osebe, katere bi služile označenemu namenu, so eksponenti stranke in njene banke kot člani sosveta Pokojninskega zavoda Ee meseca septembra 1922 začeli s talnim nabira-' njem delegatov med nameščenci
Vse to postopanje dotičnih oseb fz=« pričuje, da njih kandidatna lista pod naslovom »nadstrankarska« v resnici n! nadstrankarska, marveč je lista ene same pontlčne stranke.
4. To dejstvo potrjuje tudi sestava! njinove liste. Iz »Uradnega lista« St. 7 z dne 19. januarja 192.* je razvidno, da imate Slavenska in Slovenska banka V Ljubljani, ki sta združeni pod oblastjo Praprotnika, skupaj 15 svojih uslužbencev kot kandidatov. Ravno tako Ima »Jutro« 5 svojih uslužbencev na kandidatni listi. Praprotnlk ln Žerjav bi imela torei kot eksponenta svoie stranke sama Že dvalset delegatov.
5. Nadalje ugotavliamo, ćta je g. E?-gen Lovšin glasom »Jutra« z dne 24. t m. lastnik samostojnega podjetja »rude in kovine«, torej kot delodajalec — kandidat na listi nameščencev ln nositelf H*^ ste L edinice. S tem le g. Lovšin, ki hoče! biti zastopnik koristi zasebnih name*i ščencev. oropal zasebne nameščence' enega delegata za občni zbor ln bi jih] oropal tudi enega člana načelstva v Po« kojninskem zavodu, ako bi ga name-, ščenci volili $e v načelstvo. Tako Izgleda tudi strokovna stran Lovšln-UrbančI-j čeve reete Žcrjav-Praprotnfkove liste, i
Ta dejstva ln ta okoliščine — pa prav nič drugega — so bile merodajne. da so se zasebni nameščenci raznih strok, raznih podjetij In raznega političnega nazlranja v Sloveniji ln Dalmaciji združili v enoten nastop, da s tem očuvalo svoje težko pogrešane odtegljaje za svojo starostno preskrbo In da branijo pravice svojega stanu proti onim namišljenim tovarišem, ki jih hočejo z licemerstvom oškodovati na njih pravi-cah.
»Združeni zasebni nameSčencl« na stoje v službi nobene posamezne politične stranke In tudi ne v službi kakršnegakoli denarnega zavoda.
V Ljubljani, dne 26. januari« 1923.
Akcijski odbor »Združenih zasebnih nameščencev« Slovenlla In Dalmacije.
— Čevlje kupujte od domač'h tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znnmko »Peko«, ker so Isti priznano na bolili In na!-cene'51. Glavna zaloga na debelo ln drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova
cesti Ji, J
Stev. 22.
»SLOVENSKI   NAROD« ane 28 Januarja 1923.
stran. 5.
VOLITEV LJUBLJANSKEGA ŽUPAMA
DR. LJUDEVIT PERIC IZVOLJEN S 33 GLASOVI. — DR. IVAN STANOV-. t :. ,   N1K ZA PODŽUPANA Z 3L ; ^
\ * s< . *»-'*'- %^v3£^    Ljubljana, 27. januarja.
Predsednik Ant Likozar je ugotovil, da ie dr. Ljudevit Peric izvoljen za župana. Centrum, levica in nabito polna galerija so novoizvoljenemu županu priredili ovacije.
Dr. Peric, sprejemajoč; volitev, Jc podal kratko protestno izjavo, v kateri je podal stališče napram lanskemu razpustu občinskega sveta. Razpust smatra za kršitev občinske avtonomije in za nasilje. Najboljši odgovor je vlada dr>-bila dne 3. decembra L L Pokrajinska vlada bi morala vedeti, da je za dobro občinsko upravo potrebna gotova staM-litcta ln kontinuiteta. (Klic na desni; »Tu ni volilni shod1«)
Označajoč kratko težTcoče novega občinskega sveta je Izjavil župan končno upanje, da bo nova večina zmotna in sposobna uoešno delovati v občinski u-pravl. (Večina ja zopet priredila ovacije županu.)
Danes ob II. dopoldne se Je na Izredni seji občinskega sveta izvršila vo-rtev župana in podžupana. Že pred določeno uro so bili novoizvoljeni občinski svetniki zbrani polnoštevilno. Pod vodstvom dr. Lemeža so kompaktno v dvorani vstopili levičarji »Zveze delovnega ljudstva«, komunisti in zarjam, o-\rašeni z rdečimi naglji v gumbnici. Ju-goslovenska zajednica in demokratje so zasedli sedeže na desni strani, centrum sd okupirali klerikalci, levico pa komunisti in socijalni demokratje.
Točno ob 11. je najstarejši občinski svetnik Anton Llkozar otvorll sejo, nanašajoč, da je vlada določila dr. Levna £5rasenija kot zastopnika pokrajinske vlade za se*e obč. sveta. Za overovate-Ija zapisnika je imenoval obč. svet. Ignacija Mihevca in obč. svet Frana Bo-j*ača.
Prisotnih Je 46 občinskih' svetnikov Svojo odsotnost so opravičiti vseuč. arof. dr. Rado KušeJ (JZ), Ivan Makne (ZDL) in Viktor Adamič (ZDL).
Sejni zapisnikar, mag. svet. Janko Blelwe?s je nato Čital imena občinskih svetovalce v. Vsi so se odzvali s: »Tu! Tukaj!«, samo pri imenu občinskega svetovalca »Peter Leban« se je v dvorani čul tih: »Fller!«
Po končanih formalnostih se je naj-greje pričela
VOLITEV ŽUPANA.
Kot skrutinatorja sta fungirala obč. svet Josio Pire (SLS) in obč. svet Fran Kavčič (JDS).
Oddanih Je bflo 46 glasovnic* za dr. Perica 33 in 13 praznih.
VOLITEV PODŽUPANA-
Sledila je volitev podžupana. Oddanih je bilo 46 glasov. Dr. Ivan Stanovnik Je dobil 31 Klasov, 15 clasov Je bilo praznih.
Izvoljen Je bfl đr. Ivan Stanovnik za podžupana. Zanimivo je. da je pri obeh volitvah oddal socialni demokrat Bemotove skupine prazno glasovnico.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik Ant. Likozar sejo ob 11.30 zaključil z apelom na vlado, da blagovoli potrditev volitve dr. Perica za župana izposlovati na merodajnem mestu.
Občinski svet se je na to mirno raz-
ŠeL
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1923.
— Razđefffev traljevih sv. savskih nagrad na univerzi. Kralj Aleksander je poklonil večji znesek v ta namen, da se nagrade dijaki na visokih šolah, ki najbolje rešijo naloge, dane jim po profesorskem zboru. Za ljubljansko univerzo je določil znesek 4000 D. Po posebnem pravilniku, ki velja za razdelitev teh nagrad se naloge opremijo z gesli in rektor v navzočnosti dekanov otvori kuverte, na katerih je napisano geslo, a v kuvertih je na lističu napisano ime, ki se skriva pod geslom. To pa se zgodi potem, ko so strokovni profesorji ocenili naloge in izbrali tista, ki se naj nagrade. Nagrade, naj se razdele v posebno svečani obliki na dan sv. Save (27. ian.) Ta slavnost se je vrllla danes na univerzi. Ker naša univerza nima sredstev, se je slavnost vršila sicer v skromni. aH Izredno dostojni obllkL Vsi navzoči so imeli čast, da Inteligenčni predstavniki slov. narod, resno hrepene po najviši kulturi In da se narodno takim stremljenjem ni treba bati bodočnosti.
O. dr. Aleš Uienlčnlk je obdan od dekanov vseh 5. fakultet, pozdravil navzoče predstavnike drž. civilnih ln vojaških oblasti, polnoštevilno zbrani prof. zbor in dnaštvo. V svojem v lepi slovenščini sestavljenem ln gladko potekajočem govoru je povdarjal kulturno delo srbskih kraljev Nemanje ln Dušana Silnega, po katerih zgledu hoče delovati sedaj tudi kralj Aleksander, kar je dokazal s tem da je osnoval sv. savske nagrade. Ali je morda kralj zamislil naj bi nala država posredovala med zapadom in vzhodom, je pomembno vprašal rektor, kakšne naloge je kralj, če v istini nI take misli poveril univerzam? Kraljevo delo pa bodi vzgled našim državnikom in narodu, naj podpirajo delovanje univerze ki smo jo Slovenci v svobodni državi dosegli pod kraljem Petrom Osvoboditeljem potem, ko smo se zanjo borili 50 let pod avstrijskim režimom. S toplimi besedami se spominja delovanja treh mož, ki Imajo za njeno pripravo ln ustanovitev posebno uslugo odsotnega pokr. namestnika Ivana Hribarja, ki je kot bivši župan dal potirati po Ijublj. obč. svetu 1 milijon kron za zgradbo nniverze škofa dr. A. Jegliča, posebno toplo pa predsednike odvet. zbornice prisotnega dr. Danila Malarona. Spominjal se je, kako sta se odpravila pred 28 leti dr. Jeglič ln dr. Mafaron na Dunaj, da bi v imenu slov. naroda prosila cesarja za slov. univerzo, toda cesarski Dunaj jih nI sprejel. Po tem globoko se gajočem govoru je rektor prečital po pošamnlh fakultetah odobrene naloge in imena nagrajenih dijakov. Po številu prlsojenlh nagrad je najbolj uspela filozofska fakulteta.
_ VRNTTEV PESNIKA! STRI* TARJA V DOMOVINO. Iz Maribora nam poročajo: Od časa prevoza zemeljskih ostankov Zrinjskega in Fran« konana Maribor ie ni doživel tako veličastnega sprejema, kakor ga je do« živel pesnik Josip Stritar dne 26. ja* miarja ob povratku v svojo domovino na tukajšnjem glavnem kolodvoru, že »davno pred prihodom se je zbralo na kolodvoru na tisoče ljudi, pričakujoč togriakai ki x Dunaja fth XJJ&L
minut. Med tisočero množico Je bilo mnogo   šolske   mladine,   narodnih in kulturnih društev in več uglednih S!o* vencev ter tudi mnogo vojaštva. Ko je brzovlak s malo zamudo ob naikras* ne j sem vremenu dospel na kolodvor, so zaorili navdušeni živio* in nazdar* klici, mladina je vihtela zastavice. Vo# jaška godba ja naj preje zasvirala, za njo pa godba »Drave«. Težko priča* kovani slavljenec se je nahajal v ene* mu srednjih vozov. Ko se je prikazal pri oknu, ao se pozdravni klici viharno ponovili   Slavljenec,   čeprav   slab in utrujen, je očividno ginjen iskreno od* zdravi j al. Ker ni me gel ia kupe j a. ao se mu  deputaeije poklonile v veru, med njimi okrajni glavar dr. Lajniič, mestni župan Grčar. komand aa t 45. p. puka, pukovnik Draikić, dr. Kukovec, gimnazijaki ravnatelj dr. Tominšck, de« putacija  Glasbene  Matice pod vod* s tvom predsednika Deva.  Ga. Stupca, ravnateljica dekliške meščanska šole, mu je poklonila krasen aranžma Šop« kov, vmes ateklenice vina, šolarica je deklamirala,   slavljenec   je radevolje ustregel prošnji ter se podpisal v šol« sko knjigo. Deklice iz šole Krčevina so mu poklonile šopke, v imenu Orfu« ne je slavljencu poklonil urednik Re« har krasen lavor j ev venec. Ko so mu hoteli pripeti šopek na klobuk ob stra* ni, je dejal šegavo:  »Dajte mi puščic zadaj na klobuk,  kot smo ga tu svoj čas nosili«. Slavljenec sicer slabo vidi, a ko ao ja prišel poklonit g. župan a cilindrom, pa ga je takoj opazil Šaljivo rekoč: »Aha, vi imate cilinder«. Slav* I j en ca apremlj* njegova gospa sopro« ga in dr. Sterk,   ravnatelj državnega zdravilišča Rogaške Slatine. Po prvem pozdravu v vozu ja slavljenca oficijel« no pozdravil tudi zunaj pred tisočero množico g. župan v imenu meatne občno, prof. dr. Medved pa v imenu vseh kulturnih društev, zaključujoč avoj go« vor: »Živel naš pesnik Stritar!« Okraj« ni glavar dr. Lanjšia ja v imenu slav* 1 j en ca  izrekel   zahvalo  za veličasten sprejem, naglašajoč, da ja peenik tako slab. da aa ne more aam zahvaliti. Slavljenca je anrejem tako giniL da ae je kljub utrujenosti večkrat aam po* trudil k oknu ter množico pozdravljal. Ko ja vlak odhajal, jo sopet prišel k oknu in sprejemal zadnja vihamo po« zdrave na tisoče broječe aavdušene množice. Paanika ao poskusili dvakrat fotografirati v vozu. Naval na kolodvor je bil tak, da ao ljudje stali na strehi kolodvora. Južna železnica ja dala za sprejem vsakemu prost vhod. Nato se je pesnik odpeljal proti Grobelnu, kjer se je brzovlak Izjemoma ustavil. Tudi tu so mu priredili prisrčen sprejem. Tu so Stritarja prenesli v kupe lokalne že* leznice, s katero se je peljal v Rogaško Slatino.   Tudi  tukaj  je  bfl sprejem iskren in prisrčen. Stritar stanuje v vili Jankomir, ki ae prekrsti v »Stritarjev dom«. — Ob povratku kličemo tudi mi  aivolasemu  pesniku: »Dobrodošel na domačih tleh. naj Ti bo usojeno še dolgo srečno živeti v sredi svojega na« roda, kateremu si posvetil vse duševne
— Nemci iO minister dr. 2 u pa nič. Z I — Radi preobilice gradiva smo mora-ozirom na vesti, ki sta jih razširila v j H odložiti več že pred tednom nam posla-javnosti »Tabore in »Jutro«, da je mini- ! Dih dopisov, ki jih priobčimo tekom prihod-ster dr. Županič sklenil s štajer. Nemci ! n'e*a tedna.
pakt in jim obljubil za to, da glasujejo — Zadeva celjske nemške hišo Je za radikalno listo pri predstojećih volit- i sedaj rešena v prvi instanci. Okrožno vah v narodno skupščino, vrnitev mest- | sodišče v Celju je razsodilo, da je svoj nega gledališča v Mariboru, mariborske ] čas na goljufiv nac«n sklenjena pogodba koče na Pohor.u in še razne druge stva- j nekaterih celjskih Nemcev z razpušec-
ri, smo se včeraj obrnili naravnost na ministra ter ga interpelirali, ako je res sklenil pakt z Nemci in ako jim je obljubi! vrnitev onih poslopij, o katerih govorita »Tabor« in »Jutro«. Dr. Županič je z vso odločnostjo zanikal vsak pakt z Nemci in nas naprosil, da naj javno ugotovimo to-le: Res je, da se je ob priliki poseta v Mariboru javila pri njem tudi deputacija   mariborskih Nemcev.
nira nemškim društvom »Deutsches Haus« neveljavna. Nemci se bodo najbrže Še pritožili dalja na II. in lil. instanco.
— Reorganizacija dunajskih arhivov, kt bodo pristopni v šiiidljske svrhe. Arhivi biv'fh avstrijskih ministrstev se reorganizirajo ter se napravi en sim arh'v. ki ga bo vodil dr. JvTtis. Spisi ppclni važne vsebine, bodo na razpolago v štud'Jske svrhe. Tako
R;u .4« t~ a. n-^.«! ;n \t„^-^ u * pridejo na dan razne tajnosti,   zadevo o!C
LSiia sta to dr. Urosel in Nas^o. v raz- \      ,   ,    e_~,r_„„   T      .__.
i zgodovino Srednje cvrooe.   Tudi Jugoslo-
veni najdemo v arltiv"h gotovo mn^Co za-
govoru s tema dvema nemškima zastopnikoma se je minister rudi dotaknil političnega položaja, nI pa siJapa! z nT?mi nobenega pakta, še mani pa, da bi b:i Nemcem karkoli obljubil za to, ako gro-do z radikalno stranko. Poudarjal je. da imajo Nemci vse politična pravice, kakor vsi ostali državlfanl, pripomnil pa je obenem, da niso Name! na £talersfcom ni-
nlmivostl, zadevajočih naš narod ia naš* dežele.
— Aretfrtn fe bil v Cofu le** 15^ v Prevalim ro;eni In v Libe'iče pr*sto:n'. radi tatvine že dvakrat prerfVaznovan? Maks Koren, ker se ga je zr lotilo, Vn *e je vtihotapil v neko sfanovsne, da hI izvrši tatvino. Aretfrnnf se   e klatM že dalj Časa
fcfer   nsserjenl   v   kompaktnih   masah, \ okrog po mariborskem,   kon"5kem. slo-
zbog česar Je njih usoda vnaprej določa- j ven:graškem in celskem okran.    Ni iz-
na, to Je da se morijo v dogledni bodoč- kljnčeno. da * *>ri Potepuštvu izvrševal
nostl potom prirodnoga procesa vtopUI tl:dl tatv|ne-
v slovenskem morju, kar :©  nJemu kot I — Zonst vTom v JCcfJu-    Uztnovfčl so
etnogralu zlasti znano, Tz navedenega fe | *%vc*no *r,dno r;a df1" . v enf
T.       , .       , ,    . t t.   » zadni?h  roči  le h-*o  zopet    vlomi eno v
razvidno, da je ver.t o sklenjenem paktu j kro!?§ko dc!avT1,cf> Mariin» Začek* v Oz-z Nemci m o obTuuU da se jim vrne ma- j ki nfTcj ter pokradenega raznega blaga v ribOTsko gledališče, planika koča na | skupni vrednosti 6050 dinar ev. Pohorju itd., tendenciozno Szmfš'jena laž, ki nima drugega   namena, kakor
— Ukradeno Je bilo v Sodni ulici dne i 26. t, m. novo moSkr* kolo firme »Waffen-begati slovensko javnost in kovati polt- j rad«, nov sistem, ekro* pol S. ure zvečer.
I Pasanti se prosijo, kateri so pasirali eesto i Pasanti, ki so pasirali cesto, se prosto, ako
tičen kapital za stranko mladinov.
— Odlikovanje kaftnrnih delavcev. Včeraj popoldne je kralj sprejel v posebni avdijenci ministra prosvete Trifu-noviča. ki mu je poročal o odlik ovan ju kulturnih delavcev. Na današnji dan na praznik Sv. Save podpiše kralj ukaz o odlikovanih kulturnih delavcev.
— Smrtna kosa. V UubMan! na Dolenjski cesti je umrla gospa Marija K r m-potiČ, soproga gosp. Josipa KrmpotiČa, Industrijalca na Viru pri Domžalah, poprej
Je kdo videl peljati a!" nositi kolo brez ba-lance, da to Javijo policiji. V slučaju, da se dobi nazaj, 1000 K nagrade.
— Koncert s? vrši v nedel;o dre 2^. Januar*« popoldne od 3. do 5. na drsrn?,?u
j Tllrf e. Drsališče ie razsvetljeno  ln odprto do 22. ure.
— Koncert v hotelu Tivoli v nedelo dne 2S. januarja 1923 od 16. do 20. ure. Domače jetrne in krvave klobase. Godbi
lastnika tiskarne v Puli v Istri. Pokojnica, j dravske divizie. Vstopnina prosta. — Se
rodom  Goričanka. Je bila Iako prdna  In j priporoča Vekoslav D o 1 n i č a r.
dobra žena ter akrbna mati svoj! decl. v t       — Telesno zaprtje. Profesor Oser, slo-
katere   krogu Je vžlvala svojo življenjsko I vit! strokovni zdravnik za želodeo. in čre-
srečo. Sele 50 let stara lega v grob v svoj! j vesr.e bolezni. Je večkrat porablnl gren-
nov! domovini. Bodi jej blag spomin, preo- ; čico  »rranz - Josef«  in redno  dosezal z
stalim naše sožalie!
— Umrl je na Droga prt Celju mesar g. Jože M o r n v 26. letu starosti.
— Iz Prekmnrja nam pišeio: Minister dr. Niko Županič je podaril invalidskemu udruženu v Dolnji Lendavi 2000 kron.
— Poziv somišljenikom. O življenje narodno napredne stranke, ki si je v preteklosti pridobila nevenijivih ia-
njo zadovol Ive uspehe.
— Koncert. Danes in redno vsako sredo, soboto In nedelo koncert salonskega orkestra v kavarni »Train'k« na Sv. Petra cesti. Začetek ob pol 21. do pol 1. ure ponoči.
— Kmo Matica. Orjaški in simpatični Maciste nastepa v šestdcjanski pustolovski drami Maciste In hči kralja srebra. Njego-
slag za politično prebujo   Slovenskega \ vo Ime je že porok, da Je film prvovrsten
hi poln senzacionalnih doffrdkov. Ulogo kčerke kralja srebra Igra Helena Makow-ska. soana ae le po svoji Izredni lepoti, amatk tudi aa svojem aotuaiu pri Izvajanju nevamrJi situacij. Hlm se predvafa v seboto, nedeljo In ponedeljek.   V nedeljo
naroda, bodo gotovo z odkritosrčnim veseljem in z velikim zadoščenjem pozdravili v»f Številni naši somišljeniki v Ljubljani m širom Slovenije. Da izvedemo Hm najprej e potrebno strankino
organizacijo,   pozivamo vse naše   so- j preajtava tudi ob pol 11. dopoldne, mišljenike, da se prijavijo ustno ali p's- _ Napov1>dTTja se jH?7to vreme. Vč-raj
meno strankinemu vodstvu. V to za- | j^traj le toplomer v LJubljani kazal ob 8. dostaje navadna dopisnica s to-le vse- *e 6" mraza, danes ob istem času pa Je Iz-binor »Pristopam k narodno-napredni \ kazoval ž« 1* nad ničlo. Južno vreme je stranki. Podpis«. Dopisnica aH pismo je \ nastopno že včeraj na Štajerskem, danes
nasloviti na tajništvo narodno-napredni stranke v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. /. V interesu stvari in stranke prosimo vse somišljenike, da nam čim najprej e s porode svoj pristop. — Vodstvo narodno-napredne stranke. \
—O volilnih lepakih. Ker so se ob priliki zadnjih cbčinsk:h volitev pri afiglranju volilnih reklamnih lepakov dogajale velike nerednosti, opozarja policijska direkcija s ozirom na bližnje volitve v Narodno skupščino na določila § 23 t:sk. zakona, glasom katerega se smejo plakati In različni drugI letaki nalepiti samo na mestih, ki so oblastno nalašč za to določena.. Nedopustno pa je vsako lepljenje na javnih in privatnih prostrih, kakor tudi mazanje zidov z različnimi napisi. Proti kršiteljem teh predpsov bi uvedla policijska direkcija v posamnih konkretnih slučajni sodno-kazensko postopanje v smislu I 23 tisk. zakona odnosao | 468 kaz. zakona.
— Poitnl avtoaaobn. Tekom arfhodnta-ga meseca dobi naša poštno uprava ic Nemčije na račua reparacij 40 poštnih avtomobilov za prevažanje oseb ia aojte. V vsakem avtomobilu bo 14 sedežev. Avtomobili so adobno opremljeni Ia prav ckus-ao izdelani. 2e!eti Je le, da bi dobila poštna uprava spretne strokovno izvežbaač šoferje, ki bi zaali z avtomobili voziti tako, da bi jih ne uničili ž« v neka) mesecih. Avtomobili se porazdele takole: Beogradski direkciji 7, postal direkcij! v Ljubilani 5. v Sarajevu S. v Zagrebu 5, v Splitu a. Te avtomobile bi naj poštno ravnateljstvo dole-čilo v prvi vrsti za one kraje, kf nimajo nobene železniške zveze Ia kjer Je zlasti razvit tnlskl promet Takšea poitnl avtomobil bi bil potreben zlasti v Gornji Savinski do-lini, kjer so poštne razmere po prevrata tako škandalozne, da vzbujajo silno ogorčenje med vsem prebivalstvom.
— Umetniška razstava v CoPa. Zna-n| ruski slikar grof Balmaln priredi v knjižnici celjske Čitalnica v Narodnem domu razstavo portretov Ia pokraMnsklh slik. Razstava bo odprta od 27. do 31. Januarja vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 16. are.
— Proslava Sv. Save ▼ CeHu. Pravoslavna crkvena opština v Celju priredi sveto-savsko proslavo jutri v nedeljo 27. t m, ob 10. dop, y oficirskem
domtL. ^y
pa tudi na vsem Kranjskem.
okclsfvo.
^- Ljubljanski Sokol ima svoj reden občen zbor v ;.ed-;*:o ci"c 4. februarja 1923 ob poldesetlh dopoldne v telovadnici v Narodnem dormi z že objavljenim dnevnim redom. — Članski sestanek v svrho določitve kandidatne liste se vrši v torek dne 30. t. m. ob pofdevetlh zvečer na galeriji telovadnice. Vse članstvo na) smatra kot svolo dolžnost, da se udek£l sestanka ia občnega zbora* — Odbor.
— Sokol Ljubljana n. Ima letošnji redni občni zbor v nedeljo 2*. t. m. ob 9. dopoldne v telovadnici državne re^ke. — Brat a in sestre, udeležita se polncšte-vilno! — Zdravo!
— «SckoI» v Šiški, prlredf v. soboto ob 20. zvečer v ljudski šoli aredav^rfe. »Slika Iz neodrešene domovine.« —Odbor.
— Dram. odsek Sokola Moste vprizori v nedeljo 2S. t. m. ob pol 8. zvečer v društveni dvorani na Selu dramo v 3. dej. »Veleio«. K obilni udeležbi vabi odsek. Zdravo!
— Sokol v Višn?! gori ie na svo'em IV. rednem občnem zboru dne 21. t m. izvolil ta-Ie odbor: starosta: Anton Zevnik, podstarosta: Ivaa Zazore, načelnik: Ignac r.ib'an. nač. prosvete: Cdmund Thurner; odborniki: Ignac Nadrah, Ignac Bregar, Josip Pirnat. Anton Planmšek. Ladislav Skrabar, Rudolf Pak. Namestnika: Pepi Praznik, Franc Pak. Revizor'a: Vinko Okorn in Leopold Žnidtrš'č. — Zdravo!
— Maskadara. Sokolsko društvo na Viču priredi na soboto 10. februarja t I. v svoem domu na Viču veliko predpust-ao maskarado, za katero vlada že sedai v vseh sokolskih krogih veliko zanimanie. Udeležiti se jo bodo mogli tudi sredn i sloji, ker vstopnina za maske ne bo večja kakor 8 D in za nemaskirane 10 D. Začetek ob 20. zvečer.
— Dramatični odsek Sokola na V:ču vabi k predstavi »Rodoljub Iz Amerike«, s katero gostuje dramatični odsek podružnice F. S. na tehniški srednji šo!lf v ne-dc! o 28. t. m. ob 8. zvečer. Sodelue orkester trgovskih akademikov, in dijaški oktet
m l »Milans^ ^ ~
DRUŠTVENE VESTI.
— Svetosavsko besedo priredi pravoslavna cerkvena občina v L ubijani danes
v soboto zvečer v veliki dvorjni Kazine. Iz prijaznosti sodelu ejo operna pevka zdč. Zikova, ga Dana Golia, operni pevec g. Julij Betetto, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, akademično društvo »Triglav« godba dravske divizi e. Začetek ob 2J. Pevsko društvo »L ubl anski Zvon poje tele pesmi: »Lahko tebi dušo«. Sem Šon čez gma.nico«, »Oj Doberdob«. Gdč. Zikova po e arijo Iz »Rusalke«, Kundovo »5ere-nad^>« in Skerjančevo »Vizijo«. G. Betetto pa Lajevčevo »Mesec v izbi« in Skr.anče-
vi »Večerna impresija« in »Počitek pod goro«. Pevski zbor »Triglava« za po e Knahlovega »Slovana« ln Maškove »Mia» tiče«,
— Protestni zbori državnih nameščencev in železničarjev. OsrcJ* nja Zveza javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani je dobila v Četrtek dne 25. t. m zvečer, sledečo brzojavko: Beograd, dne 25. jan. 1523. Ministar firir.nsija usvojio nas* predlog o izjednačenju činovničkih* o izjednačenju stanarine, o izjednačenju penzijonera i neukaznih činov*-nika. P-smeno opsirneje. Svaki protestni zbor bio bi neumstan i štetan* Stopfa ovake zborove ne sazivati a sazvane odkazati. Predsednik Jova-nović, sckrcrar: Dilber. Spričo te brzojavke so na sestanku dne 25. t. m. zvečer zbrani zastopniki organizacij državnih nameščencev in železničarjev soglasno sklenili, da se 28. t. ma nameravani protestni zbori začasno prelože. Povdnrjamo izrecno, da organizacije odklanjajo vsrko odgovor*-nost za morebitne posledice, če vlada upravičenim zahtevani državnih nameščencev in železničarjev v izdatni rreri nemv.doma ne mrodi. — Osrednja 7vezo ln žel. orcr^nizocPe*
— »Udrrženie kT^^h Slovencev« priredi tudi v «rboto dne 27. t. m. rb 19. zvečer v gostilni pri Mraku. Rimska tasta, svoje običajno prednvan e. Predava jt dr. A r n e i c. Prijatelji Koroicev ter č'anJ srčno vr.bl'eni.
— Društvo prijateljev hnmanlstič* ne g!mr»*z:te vabi vse č-ane in prijatelja na 2. rcdii o"'čnt zbor. ki se bo vršil v sredo. cHs 31- januarja ob 15 ih v po* svetovalnici 1. drž. gimnazije v Ljubljav nI z običajnim dnevnim redom. Pred občnim zborom odborova scia ob 14!?! —
Odbo*
— Predmetne vescflce Zveza lugoslo-vonsVh železničarjev letošnie sezone ne bo priredila. Doznavajoč*, da pobirajo nckater-niki prspevke ra ime r.aSega društva za železničarsko prednostno prireditev, čuti-
dolžnost obvestiti cenjene g. tr^nvce ln ob-
činstvo na sklep Osrednjega odbora ZJ2»
Trstika \n sport.
— OrozorTlo smHSarfera. Na Ra?rHe&-le aastcpfl mz rn smuka ni uflrodna.. Neka-.; Ilko bolše ?e aa Blokah, vendar svetu ernav: za nedel'ski tzlet Behini. ali pa GradlSČe.^ in Kuce! pri Vfšnl gori oz. Vel. Lašče Ia Poljane nad Orten;kom. S. K. Illri'a prelc*-ži svoj Izlet na Višn]o zoro, odhod z tn»J tranjim vb kom. JZSS^!
— Športni  rečer priredi v sredo 3Li lan. t. 1. v Narodnem domu Š. K. »Slovan«*.i Prireditev bo nudila zabavežefjnemu občinstvu    ob:lo   prvovTstneea razvedrila.! Orkester Dravske divizije,    Šalivi muzej komični nastopi, šal Iva pr§ta itd. bo skr-. belo cel večer za ples, smeh in kratek čaa» Dekoracijo dvorane   bodo povzdigovala pristne športne   karikature.   Ker ie čisti dobiček namenien za prireditev fgriSča, so vrbi   vse   športnike   in   športu naklonena občinstvu, da se udeleži »športneea večera«. Maske dobrodošle. — Začetek ob aV. uri zvečer. — Vstopnina 10 Din.
— Drsališče S. K. Ilirije. V nedeljo. 2V t. m. od 3. do 5. koncert godbe Z. J. Železničarjev. Drsališče je razsvetljeno in otvor-; jen o do 10.   zvečer; led je v    najboljšeoa' stanju.
— Cvetlična reduta, ki jo priredi 9J K. Primorje 3. februarja v Narodneni d^mu. ob?fa poetati po svojih pripravaif na'b'-lj razkošna p>«na prireditev le-^ tošnjega predpusta. Redtita bo stala ia znamenju mladosti ter bo zbrala vso estet'čno življenje ljubečo ljubi;ansko. mladino. Predproda^a vstopnic od ponedeljka naprej v tobakarni Sever, Selena' burgova ulica- _%^
Borzna poročila. .
— Zagreb. 27. lan. (Izvir). Danes aoi^f za nI poslovala. \
— Cur!h, 27. ian. DannSn'a predborza-l Zagreb  4.30,  Berlin 0.0225.  Duna 0.0073.-Praga 15.40, Budimpešta 0.2^25, Milan 25.70 London 24.59. Newyork 5.36, Sofija 3.25, Bukarešta 2.25, Pariz 34.10.
— Trst, 25. 'an. Zagreb 17 25. Berlin 0.10, Praza 59, ParJz 133.50. London 97,1 Newyork 21.70. Curih 3.93. j
Poizvedbe.
— Našla se je ročna ura. Dobi so na TL dekliški meščanski šoli v §i?ki. f
— Izgnblla se le dne 24. t m. zvečer od Vodnikovega trga do Sv. Petra ceste listnica z večjo svoto denarja. Ker denar nI bil izgubrteljeva last, se poštenega najditelja vljudno naproša, da proti dobri nagradi vrne denar, ker Je Izgubite!) težko pn-zadet. Naslov rove unrava »Slov. Naroda.«
Cilavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK,
Odanvornt urednik?
[^r       VALENTIN 0LOPITA& Jfc 4
stran 6.
.^SL&VttfSKJ NAROET   dne 2*. Januarja 1922.
Sk«v. 22,
2 -iti^
1 iy» 5^ .v«
fy* t-»~* »t»j
^ jt5 jI -u«« I V Hi
ejo in trsfrefja bo feafecr ui^ansl oi}<* varstvo preli v sagi l rarazs I
Krasno sfarrcvsnja
s štirimi sobami in pritiklinami, 20 km od Ljubfjnne ob žc'ezr.i^ki postaji, SE TAKOJ ODDA. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 914
vuuv ISC3
MIRNA URADNICA pri boljši
obitelji v bližini glavne pošte. Ponudb« pod »Čistost/959« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Krojrškega pomočnika
ZA VELIKO DELO SPREJME
K. Pučnik, LJUBLJANA, Sodna ulica št. 3.
908
f*:pred£j je hiša
v Beljaku (Villach, Karnten) ta* koj PO ZELO NIZKI CENI. — Natančnejše pove Ignaz WEDAMt Villach. i1 -sjsgasse 10. 911
je začela obratovati v Sirjsšišču pni Kpan^ J   ter se priporoča vsem cenj. trgovcem za obilna naročila. 1   924 Ivan PreSern, Stranj.
Imaš bolečine v obrazu ? V celem telesu ?
Potrebuješ ti dobeniejno in nfcrrjjfiijsfc mazilo ?
Upsra&Ha? ESza- Flirid!
AJi te mu& glavobol ?   Zobobol ? Tr-
Uporabila] Bza-FSsSd!
Ali  žf-lii  najboljše za  negovanje zob, ko *e, glave ?
sjpcrabUal Đzs-FlaM!
Al.  ti preveč občutljiv glede mrz;ega zraka?
Ali  želiš dobro  domače in fcnamctafco sredstvo ?
Fellerjev   pr~v! Elz?1-fh:!d ie mnogo mr.čruj Ši, iz~a*neši in bul >eg delovanja   kak r frnn cosko žeanre. Nekoliko
kaplic zadostuje, da tud. ti rečeš.
Dttfl n
pa
; 1 4^
a 3
9 41
■ S r
■ ■
h s !
Hi s
si *
za a
To je nalbcl]5e
kar sem keda! okušs! ?
[aTO£EaB3s?MTCnSMa^H
iiliiUBbii! mm umi
za taks g Sn? a ali pezne?čo dobavo, psssir^ezTse v T-»T*e kakor fsž* C9?e psrtlfe. Pre^so^a plsiilo pri aa-Uašai postaj*. — Pasiaflke na
Cnr!20la§ d. £2«
Zaorati 1, poštni predal 74.
Zahvala.
Vsem, ki so spremili našo blago, nepozabno mamico
na njeni zadnji psti v tako Častnem števila, kakor tudi vsem, M ao jo med boleznijo toiažtli, bodi izrečena na;iskrencjša zahvala.
Zagorje ob Savi, 27. januarja.
Hči Elzafinld v vseh dotičnih pos'ov-nlcah, vem'ar pa zahtevaj samo pravi Eiz*fl'iid lekarnarja Fel er Ako oročiš naravnost, stane s pakovanjem •n p štnino če ie denar p.žije naprej ali r-o povzetja : 3 dvonate ali 1 Šo.c. stekl. 24 Din 12 dvojnath . 4 ?p?c srekl. 81 D n 24 dvojnatih . 8 špec. stekl. 146 D n :6 dvojnatih   .   12 ipCC stekl. 208 Din
Kot prlmoti El a ob1 ž zoper knr-[a o^esa 2 Din in 3 Din; Eiza-nentolni čriniki 4 Din; E^zi-švedska tinkura za želodec 10 Din; Elza-zagorsk' prsni in kr>.Scl:ni sok 9 Din; Elzvrfbje o c 20 Din; Elza-voda r-. ust? 12 D?n; Elza kolonsks voda 15 D?n ; E'7S loaaaid za sobo 15 D n; O jrceiin 4 Din in 15 Din; Ly«ol, Ly ofo^m 12 D n; Kineški čaj od 1 Din da.je ; originalno Radikum f an cos^<o Žganje vel ka steklenica 13 On ; EhOMBrcasni prašek 7 Din, ? rup ra
podgane in miši 7 Din.   Za prtmot se pakovenje m poštn:na po*eb«j r čuna. n* te cen.* se računa seda^ 5° o d )-
°^tlta- Pisma je natanćio adresirati ni: |\f   iiUncN1  V   FELLER,   lekarnar, STU-B1CA DONJA, E^atrr* 5t 23S, Hrvatsko.
- •
kakoi
Zahvala.
priliki nenadomestljive, prezgodnje izgube, zadela vsled smrti drage soproge oziroma estre, tete in svakinje, gospe
IsrčnejŠo zahvalo, ki so sočustvovali 2 nami. 10 se zahvaljujemo darovalcem krasnih cvet-idi vsem narodnim društvom, vsem prija-icem in ostalim, ki sospremili pokojnica na poti.
ii^ii; ci« u u
dobro ohranjen, NAFRODAJ. Naslov pove rprava lista. 951
Beclrnslna tehtna
za 1000 ki'ogramov, 5E PRODA NTas!ov p^^e uprava lii-ta. 9*n
pripraven za gOSfUnou — Poisve se v upravi »S'ov. Naroda«. 935
PRODA SE
KafScns! Resister lilagalna.
Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 934
£.£iboi£2 peci sedaiiiosti sa emajlirane
Hrano pri boljši rodbini
I?CE BANČNI L'RADNIK. Oferte na  upravo »Slovenskega Na* roda« pod »Hrana/933«.
Velika hiša sredi mesta,
pripravna Z3 vsr.ko obrt. SE r*RODA. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 891
5000 kron nagrade
dobi oni. kdor zamenja dve praz? ni sobi za eno. — Ponudbe na upra^ vo »SL Nar.« pod Sredina mcsta,917.
pred 11 leti ridr.no ter jako dobro izdelano, oddaljeno pet minut od kolodvora. — N. DOLENC Tnin štev. 2. 861
IŠČE SE tihega ali javnega
družabnika (-iso)
z večjim kapitalom za razširjenje obrata modne in manufakturne trgovine. — Ponudbe pod »Družabnik/952«  na  upravo  »Slov. Naroda«.
Preda se hiša
t treJrkžm ograjenim vrtom, in elekt frično razsve'ljnvo, pripravna za vse* <o obrf. v večjem okraju Clorenjske. Va zeljo tudi nekaj zemljišča. — Naslov pove uprava »Slovenske ?a Naro<la«. 910
Glavna zslcga, prodaja bi zastopstvo za SovenOo is fclns kra^a pri
oa
trgovina stavbnega materi; ala
Prešernova alioa    LJUBLJANI)    Prešernova nlloa I
a
n
NajhitrejSl  parobrodi  sveta. Di rcktni potniški tovorni in ext resni rromet
iz feljsrja la Clisrtettiii o Imiii ia lUa: do
4 dlrrmfVi 5 1 '7 dni. Lastne Vfiblne, ta potnike lil. razreda. Potniki spre ni jo iz k ; seni uradniki do luke vkrcanja, »n jim proži o v v vsa'xe:a pozledu dragovoljno vaako r^^^Č. Navodila daje . vunard LSnd
G'avno lastopatvo za Jugoslavijo:
ImtlifBBik. fouii d d., lasreb
GU no lastopstvo za Slovenijo:
UsUSsri. hMmki d!'cs 2S
■
Brz- lavu i   >*r.s!ov:
Cunard"
Radi pomanjkanja prostora
se nreda glasovir.
Vnrašati: Jenkova ulica 13.
941
n
57¥T??Mprn Pj^ie, kosome, to, HiBS ciiv^LiiJ alete itd. točno in po najnovejši modi. Fina izdelava.
Ccne solidne. ANGELA KONIC, modni atelje Spodnja Šiška, Knezova uL 235n.
856
Izurjen prdkovni kovač,
poroOcn, IŠČE SAMOSTOJNE DE* LAVNICE v prometnem kraju Slo* venijc. Izurjen je tudi v zdravljenju goveje živine, konj in prašičev. — Pi* cmene ponudbe pod »Kovač»'909« na [pravo »^'nvcffV^fij Na"oda«.
1»
manujakturlstinjo. izurjeno prodajal* ko za kmetiške kupovalce, snrej-me ECK WEGSCHAJDER. Rad« kersburg, Avstriia. 957
Bukovo oglje
se prodaja na drobno ia ns debelo.
SREEOTNJAK- Kolodvorska tillca št 3i. 947
fSot?rf sfif 1
zmotna vseh pi* tj samiskih del ter runanjih del le*ne stroke, 2ELI MESTA pri večjem podjetju. — Gre tudi izven mesta. — Evcnto*
^Inc ponudbe na upravo »Slovenske* 5a  Naroda« pod »Zmorna "950«.
mm.
Kamnik^ d c 26. januarja 1923.
Žaln-oči cstalL
Enserlmlie u
Smrekovo cresfo,
HRASTOVE SKORJE, A ROVI* CO, MEZDRO, PARKLJE, SČE*
TINE. STARE NOVINE KUPUJE D ion. drusivo za pre met sžrovina, Zagreb. 956
p.(stari trgovac), dobro I ili!Ž«f\ uveden po Slavoniji. Hrvatskoj. Dosni i Hercegovini, i Dalmaciji, TRA2I ZAŠTUP-S1ArA u s^im strukama razne trgovine. — Ponudbe pod »Putnik na  upravo »Slov. Naroda«.
meblovano ali nemeblo* i^JJ,vw vano. če mogoče z elek* trično razsvetljavo in separatnim vhodom v bližini gledališča IŠČE mlad glasbenik (član opernega orkestra). V zahvalo poučuje tudi r*os!i brezplačno. — Ponudbe pod »MIR« na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3.
946
M—tal po£f«faal Mvtd t Ljubljani
i
S potrtim srcem lavl'amo vsem sorodnlVom, prijalcrem ?n znsncera pre?slostno vest, da je naša nepozabna, iskrenoljubijena soproga, nenadomestljiva, predobri in skrbna mati, ilata stan mama, ljuba tašča, gospa
q p a ra ona migarna
(S
I
jf U
o op s^eoro nova otomana jedilnica po ugod* ni cenU — Poizvc se: Vegova ulica št 10/L °42
3r*~f!o op težka, skoraj nič rab* i l UlJu L>o Ijena zlata moška ur:t noderne oblike, — Ponudbe pod »Doxa/919«  na upravo »Sloven* kega Naroda«.
Svetlo rnehllrano soba
I5CE GOSPOD, Ponudbe p~>d »Korošecf9l&m na upra* vo »Slovenskega Naroda«.
Kupi se dobro ohranjena maihna
teiitiiica (desimalka)
za 10 do 15 kg. — PRA2ARNA »ŽTKA«. družba z o. z., Ljubljana* Rožna dolina, 912
• vv
ni stanovanje za takoj,
obstoječe Iz dveh a!i treh sob s pritiklinami. Plačam dobro. — Po* nudbe pod »Dobra plača/932« na upra* vo »Slovenskega Naroda«.
Prvovrstni trčan med
POŠILJA po 30 Din za kilogram
Čebelarska podružnica v Črni pri Prevaljah.
922
PntftsHI *400 kvadr. metr. par* i UUUSH celo poleg glavne ce* ste, pripravno za tovarno ali lesno trgovino, oddaljeno 3 minute od kolodvora. — K. DOLENEC, Trzin žt. 2._ 863
Za gospodinjo želi priti
Vc samostalnemu gospodu, tudi k vdovcu z dvema otrokoma, inteligent* na gospa^vdova. 34 let stara, dobra kuharica in pridna gospodinja. — Po* n"dbe pod »Vdova'928« na upravo »Slovenskega Naroda«.
dne 26. januarja 1923 ob 20. uri, v 51. letn svoje starosti nenadoma, za svojo rodbino prezgodaj za vedno v Gospodu zaspala.
Pogreb zemeljskih ostankov premile pokojnica se vrši v ponedeljek, dne 29. januarja 1923 ob 14. uri iz hiže žalosti, Galjevica št 5 (pri Rakovniku) na pokopališče k Sv. Križu.
LfcfclftUMb dne 27. januarja 1923.
Josip Krmpotić, fndT-s*ri'a'ec na Vini. »orroor. — Dr. W»r!S, 8»bln« *»or. Ra^l« kon, Karmeli por. V»»el. Sr^mn In Ada. otroci. — Dr. G orgjo V a sol, ad o-kat v Trstu. Albin Radikon,  sodnik,  zeia. —  Ida Kraijjotć mj. Paaho «vl6, Ul6m Krmpot'd roj. Catanl, snahi. — Vsi vnuki In ostali sorodniki.
Se rroai, da se ©r-uate vsa so5alna ©b*skov«nla, kakor tudi dswvan;« vencev.
v £jnbljanl
Prešernova ulica     7. j
g   priporoča  I I
skl, OTitii  inaartaai papir,;
a>st« i pisemskim 9s?Iriem.
v v«e*i vciilroat h, :rtane i eno ali a dvem« kolonama, vezane v papir, platno ali po usnje.
DtfonhH NSta p° 5« Zibp leisMh mx)uxf.
Krojaški poniocrik
SE TAKOJ SPREJME, Breg štev. 13, III. nadstropje.   913
■ «>4»o4ii oiUllUl lUijIš — DAM PRIMERNO NAGRA*
OO. — Ponudbe pod »Mirna stran* ka na  upravo  »Slov. Naroda«.
Preda $8 jedilnica
Iz mebkesa lesa (2 kredenci miza in 6 stolov). — Naslov pove upra* va »Slovenskega Naroda«. 937
Dva vinska soda,
dobro ohranjena, po 23 hI, SE UGODNO PR O DASTA. — Več pri F. VRHUNC, SlomSkova ulica 31.
939
Išče so trnovski lokal,
•rrednjevelik, v Ljubljani aH Sp. **i^ki. — Pismene ponudbo pod »TRGOVSKI LOKAL/938« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Rudnik Trbovlje sprejme v delo
modalnoga mizarja.
Reflektira samo na prvovrstno m popolnoma samostojno moč z večJctino vsestransko prakso v strojnem modeliranju. 920
Majhna mehanična tkalnica
t 11 statvami in pripravljalnimi stroji M svoj obrat iz Češkoslovaške pre* stavila V  n?-n  in v ta nstmrn
KAPITALNO PODPRTEGA KOTA* PANJONA ter primerne prostore. Ponudbe pod »F. G. 100/929« na upra* vo »Slovenskega Naroda«.
P|M|fftj nn ertonadstropna hiša z II Uliti lokalom, obstoječa iz
treh stanovanj, z vrtom in vodo* vodom v hiši, pripravna za vsako trgovino ali obrt v Novem mestu. Zamenja se tudi za malo pose* stvo s trgovino na deželi pri farni cerkvi. — Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 853
Zanesljiva konforisfinja
v večletno prakso SE IŠČE za pisarno v sredini mesta. Lastno« -očno pisane ponudbe z navedbo starosti naj se pošljejo pod »Stal* ia služba« na An. zav. Drago Be* :cljak, Ljubljana. Sodna ul. 5. 864
Poslovodeči kenpnjen
z denarnim deležem nad 500.000 ^ron, SE SPREJME v veliko staro rtfovino na deželi. — Ponudbo pod »Poalevodeč! kompanjort/915« na npr. 'Slovenskega Naroda«.
>V*>rh c   100 utrov vinske&a
ilUUu 01» žganja, vinski sod 59 hI, decimalna tehtnica za 700 '.ilofiramov, dva voička (Hunte) 7 20 m tira. pu*e za kolssa, bakre: r.a žica, izolirana s svineem, konj* tke brzde in zobčasta kolesa. — NailoT p«vt uprava »SL Nar.«. 944
Alojzij Arhar
elektrotehnično podjaMa LJUBLJANA. Spodnja Siika, Sv. .Teme-i cesta 47.
Za neko večje veleposestvo na Stuier* skoči se $Um samoftoien. energI?op
upravitelj
■ TT^atn« prak»o ter strokovno te* r>Hr»zHo. Pla^a po dojjovom pri prostem stanovanju, kurjavi in svs^tvi. Možnost slov^nakega In r«m*ke(?a ierfka v povon in pi««vi. Prednost ima to samci. THme^ečni proviroHi. Pom ?»a   H*^«vnejja   sekvestra v
K-sIpredal  11 945
■trn mM%?*-*
motorno kolo
4 tn pol TH, z modernim pr'\*opn'n* metrom, so proda. Naslov pove «!>r
5 o v. Naroda. §25
veeV množine »%»ksvaf ravna, bre? okrnile, aofoinotaa zd^va. suha gJ rfssss^rt, rmska *ečnja !et» 1921-v2 al prstek!« pomlad s^kiina in erp'jcna, 1 m ilv'.l:;a, na pati^ču oUrnft i2 cm šira i irevzema vxn v t* tfrok* sp3<fcf0&e \ is \ ti K»n:m tudi ) m doljca, 8':- -e?3, keker fdi vts nrv« wui]9*ljmvm |1a sctffava smrskt^a tfr^a. Psrtud'vc
od .Btt.v«*sii)ruaa        na ssra.s Siuv. Haroda. 9M
daljnovodov in mi/a/sei/  — Ss »H porsčs sen j. osčinstvu. BOJ i
Stev. 22.
Ostane v;; eno 1912
IVAN PAKEŽ
trgovina s urami, zlatnino In arobmlao
LJUBLJANA, Stari trg 20.
Ostinoffjtoo
1912
samostojna moč so aprejmo pod ugodnimi pogoji v vaojo trgovino o mostu na staj •Vtm. Ponudba pod „Ugodno - ftSS1' na upis Slov. ■
^3
Kupi se večjo množine
iuloznega lesa
1 m dolge, lupljene, franko vagon. Najvišje ponudba z dostavnim   trminom  na  g. FRANJO S CHUBB,
Poljčane. i
HfiP
pravne pesi' in trgovska ter druga zastopstva
D BEOGRADU
prevzema in najtočnejše izvršuje FRAN KOLAR, nadsvetnilc finančnega ministrstva v o., pisarna za pravne svete in zastopstva v Jinančno-ti pravni h zadevah v Zemunu, Markovićeva ulica 2—II.
Zastopa  in posreduje v finančnih in upravnih zadevah pri Dri. Savetn pri vseh Ministrstvih, uradih, ofclaatlh in Iionznlatlb* kakor pri: prošnjah, pritožbah, spornih in kazenskih carinskih zadevah, davkih, monopolih, trošarini, pristojbinah, koncesijah, vizumih, opcijah, dri. dobavah itd.
Brzojavi: KOLAR ZEMUN. Telefoni 116.
zelo ceno DOBRO OHRANJEN KLA. VIR (Stutzfliigel) v zelo dobrem stanu. — Poizve se: Fran LOBOREC, Rimska cesta 21. 906
| Sfavbišče za vilo
ob kanalizirani cesti SE PRODA po 40 Din za 1 m1. — Ponudbe pod »L M. 40/823« na upravo »SI. Nar.«.
Malo stanovanje
▼ kaki novi hiši ali vili I5ČEM ZA TAKOJ- — Ponudba pod »Do* govor/807« na upravo »Slov. Naroda«.
Ceno se preda S? sToa;
KING'OBLEKA za srednje moč* nega gospoda.— Naalov pova upra* va »Slov. Naroda«. 873
Na hrano in stanovanje
SE SPREJME DIJAKINJA ALT GOSPODIČNA. — Naslov pove :pra\*a »Slovenskega Naroda«. 773
£5. IN gradi elefctrltne centrale. SLIN proizvaja In dobavlja vse električne stroje In elektrotehnične aparate In izdelke.
2LI&M profctira brezplačno vse naorave In obrale, ki so v zvezi z elektrotehniko.
Tehnične pisarne in zaloge*
bJU & L J A H A « Dunajska cesta, pa l a ta Ljublfanslt^ kreditne ban Ne, MARIBOR, Velr.njika ulica 11.
Sroj 251.01
NATJEČAJ.
764
Kod JTradske opBtinc u Banjoj Luci im i se popuniti mjesto gradskog bilježnika u VITI. činovnom razredu I plaćenog stepena sa pintom i doplacima analopno kao kod državnih službenika.
Natjecatelji — pripadnici Kraljevstva Srba, Hrvata i Slove* »»aca — moraju imati pravničku naobrazbu te najmanje 5 godiš« kju uredovnu praksu: državni činovnici, koji stoje već u VTII. razredu ili su na redu za VIL razred, mogu računati i na VII. aazred.
Prednost Imaju oni kompetenti, koji dokažu bolju praksu.
Molbi se ima preložiti:
1. ) Svjedočba o svršenim pravnim naukama;
2. ) Domovnica:
3. ) Krsni (rodni) list;
4. ) Uvjerenje o dosada provedenoj praksi;
3     5.) Uredovno ljeksrsko uvjerenje da je zdrav i za službu
sposoban:
6.) Uvjerenje o sposobnosti od predpostavljene vlasti. Mo'be  (pronisno taksirane) se imaju podnijeti najkasnija do 15. aprila jer se kasnije podnesene neće uvažiti.
Msko poglavarstvo Banja Luka.
dne 12. januara 1923.
SPRETNA  IN SAMOSTOJNA
modisiinja
SE TAKOJ SPREJME. — Ponud* be pod »ModistkafS29« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Iščem trgovski lokal
v bližini  glavnega kolodvora ali
sploh na prometnem kraju. Ponudbe pod »LOKAL/751« na upra« vo »Slovenskega Naroda«.
Lepo posestvo
a vvarai gospodarskimi poslopji, trgovino, gostilno itd. SE UGOD* NO PRODA. — Kje pov« upravni* Stvo »Slovenskega  Naroda«. 842
Pncflffim TiT°^i vknjižbi na novo rU&UUH!l hišo večji znesek. Po* tjoj: udobno večje stanovanje z vrtom v hiši, kjersibodi ▼ Slove* ni j i. — Pismene dogovore pod »Za* •jpnc'372« na upravo »Slov. Naroda«.
Seno, slama,
Broj 17.
Banja Luka, 5. januara 1923.
NATJEČAJ.
Odbor za pozidanjo Saborne Crkve, na osnovu sjednlčkog zaključka od 4. januara 1923. godine raspisuje — u cilju pribavljanja gradjevinskog materijala za podizanje Saborne Crkve u Banjoj Luci — ofertalnu licitaciju za izvršenje radova oko lomljenja kamena, i to: kamena za obične zidove u količini od 3000 m*. za kvadere u količini od 5000 m1. te ofertalnu licitaciju za radove oko »riba vijanja kamena za kreč i spaljivanja kreća u množini od 2000 metričkih centi. - -   „. ;_„ k   . ^^br.
Oferte se imadu predložiti:   ^ r^;*****-** ^ . a) za radove sa svima troškovima oko proirvadjan^S gore rečenog
materiala osim troška oko dovoza izradjenog materijala na
gradilište;
f) za radove oko proirvadjanja pomenutog materijala sa svima troškovima osim troškova oko dobavljanja eksploziva, plaća« nj a zakonskih taksa za kamenolome i šumu, ta osim troika oko dovoza izradjenog materijala na gradište. Kao kamenolom dolaza u obzir: ^ 1.) Saračica; 2.) Dolina Vrbasa  nff  cesti Banja Luka* Jajce fcm 91—93; 3.) Desna obala Vrbanje u mjestu »Česme«; 4.) Desna obala Vrbasa 2 km od Manastira Trapista niz Vrbas i 5.) Kameno« lom na liniji šumske željeznice stugare »Bosna« kod Kotor VaroŠa.
Oferte se Imadu propisno izpostaviti i u zatvorenim omotima uručiti podpredsjedniku odbora Dušanu Mačkicu, svešteniku (Željeznička uL bf. 1) najdalje do 15. februara o. fl. u 12 sati orije podne.
Otvaranje oferara obaviće se 16. februara 1923 god. u 16 sati (4 sata poslije podne) u odborskoj kancelariij (Srpski dom), kome otvaran iu mogu i oferantl prisustvovati.
Odboru stoji pravo povoljne oferte usvojiti ili sve odbiti bez £rava prigovora od strane ofertanata.
Pobliže upute mogu se dobiti kod Stojana Borovnice, inže* »jera gradjevinske sekcije u Banjoj Luci
ZA ODBOR:
Inžlnjer: Predsjednik:
Stoian Borovnica. Lazar Milić.
Odbor za podizanje srpsko-prar* Saborna crkve n ta* Banjoj Luci,   . _
'i
Va?, hi to se interesirali Ir Slovenije "a se^o in sparno pri Jan $TTTDriN<: TU, Staro Petrovo selo (Slavonija), dobe lahko v«ako količino nri špedi* ferji! Josipu TURKU, Ljubljana, V?« dovdanska cesta 3. 868
Kupim takoj lepo vilo
V Ljubljani Po^oj: TAKOJ STA, KOVANJE. Eventualno se za* menja s posestvom proti dopln* čilu. — Ponudbe pod »Lepa vtfa/843« na uaravo »Sloveskega Nadoda«.
Majhno posestvo s hišo
na Štajerskem v bližini Maribor« SE PRODA. — Hiša, ki leži ob državni cesti, je primerna za vsako obrt. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 728
Ihtofkfar zmožen slovenščine, Ui čllitift, italijanščine in nem ščine. že ravnatelj večje lesne trgovine. IŠČE primerne SLUZ* BE, eventualno pristopi kot dru žabnik. — Ponudb« pod »Les/905« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Proda
o* r
se glasovir,
ki je bil ravnokar znotraj popol* -»orna popravljen in je 190 cm dolg. — Natančnejša se poizve nri tvrdki JURASEK, Ljubljana. \Vo!fova ulica 12. — Istotam je le resnim kupcem na ogled! 824
Pozor trgovci!
Radi družinskih razmer SE PRO* DA dobro vpeljana TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM, v več* jem industrijskem mestu Slove* niie. — Potreben kapital K 300 400 tisoč. — Ponudbe vposlati pod dobra »lodočnost/572« na upravo »Slovel-a Naroda«.
SALAMA
proč orsta
sveže blago
povsem zrela
dobavi se povsod
I. hrv- tvomnFca salame, sušenega mesa in masti
N. Gavrilovil
sinovi, d. d-Petrinja.
»lavne »■■l»p»l»u m KovsMiio
R. BUNC IN DRUG
Caua —
Na dobro češko hrano
SE SPREJME VEČ GOSPODOV od 1. februarja dalje. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. £26
Sprejmeta se takoj
MLA.T5A MOČ za TnarvTfaVtMmo trgovino, kakor tudi UČENEC iz dobre hiše. če mogoče z enim ali dvema meščanskim* ra7rdnma. — po* nudbo n*: Ivan ROŽIC. Brežice. 819
Išče se trgovski pomočnik,
popolnoma zmožen Železninske stroke. Samostojna moč ima pred* r»ost. -— Franc MATHEJS*ovi nas!.. Brežice ob Savi. 817
KUPI SE
zelo dobro okdmm klavir
(ShvtefIBteti SAMO PRVOVRSTNE ZNAMKE. — Ponudbe z navedbo c-r»e pod »Prvnvrstcn/84S« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Obvestilo!
Obveščam slavno občinstvo đa kupujem stare obleke, čevlje pohištvo itd. Grem tudi na dom
DRAME Martin, LjuSIJana,
SV. JAKOBA NABREŽJE 29
036
——       1__'.mvtmoM^
Družabnik.
S kapitalom 600.000 do 1,000.000 kron PRISTOPIM k špecerijske^ mu ali drugemu dobičkanoanemu
pod j et ju. Ponudbe   jao d   »Družabnlk/752« na
upravo »Slovenskega Naroda«.
Trgovski nomoenik,
23 let star, voia$čine prost, izvež< ban v manufakturni, modni in snortni trrjovmi. ŽELI PREME* NITI DOSEDANJO SLUŽBO v
Ljubljani; gre rudi na deželo. Ponudbe  na   urravo »Slov, Naroda* pod »Pomočnik 22>SoO«.
Prodajamo na debelo
SLAMO (ore$ano in v snopih), SENO,   KROMPIR,   FT20L in OTRO" IZ po povoljnih cenah.
Hr-ratrVa ScTjačka Zadrurjr Br^a&OflTM kraj VaraLdir,-
57.
Radi nof?!pr?t|r??nja vremena tražim poznanstvo
lijepa mlad« Inteflffentn« jjospodfćor ?a večim mirazom iz dobre obitelji. Samo o^bilne n^.o^nimne oon"»l f« foto<t-tfflom pod cbifrom »Zagreb', do Oclasnoga zavoda u Zagrebu. Mesnlčka 15._____S16
Dr. in}. Miroslav Rasol
oblastveno pover|eni stavbni Inlaner In mestni stavbenik
UAflim. firaim B. 13.
Stavbno nodietie in tehniška pisarna za beton* ske, felezobetonske In vodne igradbe, arhitekturo In vsakovrstna visoka stavbe.
J* MESARAŠ, dimnjačar,
VUKOVAR (SREM)
traži pomočnika i naučnika
(plača 1000 Din mjesečno). Posao na selu i gradu. 903
Šivalni stroj za šiviljo,
malo rablien. SE PO NIZKI CE= NI PRODA. — Poizve se pri Stanko Galć'tu. mehanična delavr r.ica ViČ»G!ince pri Lj
i ubij ari. S96
ENO ALI DVE VEL1KJ
prazni sobi
7.   vbodom   iz   stopnjic   ali hodnika I5CEM ZA TAKOJ. — Ponudbe pod »Cena postranska stvar/806« na upra« vo »Slovenskega Naroda*.
Na hrano in stanovanj
SE SPREJMETA DVA MANJ. SA DIJAKA v sredini mesta. Np.slov pove uprava »Slovenskem Naroda«. 755
Izvanredno popravljeni
LGKOMOBILI
Glasovir je In planine
KUPUJEM. — Ponudbe z označ*
bo cene, firme in dolgosti na M. (".OP,   Zngrcb,   Mrazovićcva ulica br. 12. III. kat. 871
Proda so vila
Ta eno družino, na novo dogra* jena in s tnkojsnjim stanovaniem v Ljubljani. — Pismene ponudbe na npr. »SI. Nar.« pod 300.000 Din f 47*.
Parcela,
obsegajoča 2200 m" ▼ Ljubljani ob Južnem kolodvoru, pripravna za v«a-ko industrijo, ker je prosti tir, rVk« trirni tok ir1 vodovod na rarpolago. pripr.iTr;* t"di za vilo nTi dnrpe ^fav» be. SE CENO PROP^. — Naslov pova uprava »Slov. Naroda«. S02
Prodajalka se sprejme
v trgovino 2 mešanim blagom na deželi (zmožne italijanskega jezi? ka Ima 10 prednost). Reflektira se na boljšo moč. — Ptvcl KINSTEK, Sturja pri Ajdovščini, Julijska Bcne» čija. 759
Lakiranje in tareciranfe automobflov v najmodernejših sistemih«
B, BELANTIC,
LJUBLJANA, Spodnja Šiška. Sv.
Jerneja cesta 44. Konkurenčne cenei  Točna postrežba!
KDO hoče vstopiti v dobro vpeljano trgovino  v  večjem  mestu Slovenije
kot tihi družabnik?
Reflektira se le na resne ponudbe z imenom in s kapitalom od 200 tisoč dinarjev naprej. — Ponudbe pod »Sigurna boJočnost/867« na upra^ vo »Slovenskega Naroda«.
Trgovska hiša,
dvonadstropna, v sredini Ljubila« ne na prometni točki, SE PRO* OA. — Dobro vpeljani treovski Tokal, skladišča, kleti in h'ev tes ^om dveh mesecev razpoložljivi. Ponudbe pod »Ugodna cena« na An. zavod Draao Bc&cljak, Ljubljana. Sodna ulica 5. 827
Lepa prilika!
Onnm'i, ksreri mi posodi 50.000 do 75.000 dirarjev, odstopim urejeno trgovino s koneesfio in inventarjem rtm prosto raznolapnnje za več let po dogovoru. Isti dobi stanovanje, ob* boječe iz ene sobe in kuhinje ter dru*
rr?h prostorov na razpolago. Trgovina k* nabnia v prometni ulici večje r? a mesta Dolenjske. — Prepustim radi ^odvzema večerja podietia. — Pon»*d be prosim poslali pod »A S. 50—7.V ooRte rcs*ante Novo mesto. 9f»0
	promptno sa		s'Tur/e	Zagreb
		i Ljubljana		
	\Vo!f	HP	Wolf	HP
*	19^8	10/20	1 1^14	o2 ^0
	1908	15 25 20 52	!9?0 1913	70 loo
	1917			8S 1 0
	1012	24/10 1	1912	KO 150
•	190^	30 50 j	J9 9	130/150
	1920	40/ r 1	1908	150/200
•is*	1^21	54 75 !	1 1916	35 AbO
m	Lanz	H3	Lanz	HP
	1012	10/20 [	1918	B0/70
M	1912	15/25	1921	60 90
i« v »v	»917	20/3<^	19M	70 m
i .	1 \R	22 /3 5	1909	*S/120
	1912	26 42	19>3	'00/130
	1912	84/49	1921	170/235
	1914	36/57	1910	260/330
	Vrsaći i	samohodni Jokomnblll		
	svih ve1	Uxma. -	- Lokomobf ko-	
	llctvi 22	, 3? qrn. — JednoCTodl?-		
	nje tvorničko j.iT.ttvo.			Prvorsi-
	redno	genera'ao popravljeni.		
Wa	sav^esn	>  iskusan*. —		Lo2*nje
	svak m gorivom			
in	Brafa Fischer d. d.			
Zagreb, Pantcvčak 5.
i F. Mel
v L ubisni WcUova ia«
trr?afen» ntr!a*eTrnfa ter norravfl* pfa-sovirjev In harmonije? tped,elno strokov^ bo, (o(no in ceno
Potrebujem   stare jSega, samostojnega
tirarskega pomočnika,
ki zna dobro delati. Plača po do» govoru in sposobnosti 1000 do 1500 dinarjev mesečno. — Reflek* tanti naj pošljejo ponudbe na Franjo K.ATONA, Petrinja, Hrvatsko, trgo« vina bižutcrije te urarskih artikla na veliko i malo. 553
XX7
na 4 kolesa, velikost cca. 1X2 m, jak, Uaplm. Ponudbe pod „Ročni voziček 954* na upravo Sloven. Naroda. 954
izredna prilika!
Radi bolezni te odda v najem
kompletna
vlnsRa trgovina
fzven užitnlnske crte mesta LJubljane,: v njeni neposredni bMŽinl. Na razpolago vse: ležavna rosoda, transportna posoda, sesalka. filter itd. Naslov pove uprava S'ov. Naroda. 883
Gradbeno podjetje
in. Sit & drug
L?a':I'ana,
Bohoričeva ulica št 20
se priporoča za vsa v to stroko spJajcča M\
leto,
Erarevshl
s jColandski £loyd
h kspRH OBiu.fi zt BT»-Hreia, w:~ia j!'TK*ib kitila ia InCardn
Rami!Đlemi!i stroii
l kosom h BBcfkjl« U*i» "
Bdpd. rlfl! is
H.
neaa ■ AHaa«
I
LUDWIG HINTERSCH WEIGER &C
MASCHINOJfABRIKo.ElSENGIESSEREl C M AICHTENEGG b^tWEt5.0.C
Iitfrmft n fh]m\9, tmtin k Jai^fnlji AUGUST LEUHKER, G RAZ nMvim 4t. 1. Stttt
5
I
Redn' bf ?A po<tn» pt'obrodi od Amsterdama in Chorbourga za
Južno Ameriho
Rio de Janelro, Santos, Mon-tevideo in Buenos Aires.
Vsa potrebna navodila daje
Kraljevski Holandski Lloyd
Glavni zastopnik za Jugoslavijo
3n2cs!a\e:isVa banka 9.9.
Zagreb, B-Costa 33.
Brzojavni nsstov: Rr«Hoyj, Zagreb.
Telefon: 24-^5. 414.
Stran 8.
»SLOVENSKI NAROD- dne 28. januarja 1923.
Stpv
:&nmmmQ EZOiiPUBao
Calica ta$a cialtkalnega llhorja Je nepopisan užitek?
Priporočamo f COGKAC Cd.r-fr.Tffl K;^Dc€fKAl in cSru^e Iz&rane l'"veple, 2gan?a, efcstr*tcfe In s'ruoe. PRVA OOUKJVANA D£A,MATIM5»A P£S1^A
DSSTH.ACIJA
Zastopnik: Acftoff Korclin, LJubljana, Baethovnovs 9.
u
S
5 <T» n*
(Voffgatter% žairne naprave in stroj*a za obdelovanje lesa vsake  vrste,  najnovejše  kunštr k-tije, dc-bavi  takoj   po  najnifjh  cenah  z Jugoslovan^ -e^a skladišča
—   WSLSEEWSRS?f W!2N SIH* —
Breltenseerstrasse 56. 105C6
Važno sa trgovec z n^'on 'n f:s7:*IS
Fi r-s £5 fc* šw»»
■ ■
■
L K
i m
Družba „Ilirija« Ljubljana, Kralja Petra trej 3       Teki 220
Prodaja MM Hm
I na drbelo in drobno, zapanje dnr dostava ra dom 101-14
Tastart
prvorazredne  i  bezprikorno po*
kockane, proizvadja na veliko
P. BOGDANOV # Cev. SISAK. Sofi "e cijenei Traži 19 cijenike
Pozor, trjwd!
Za aestavo bilanc, uredirer trgovskih knjg in ra'unov ter dru?« podohnr dela se priporoča perfe^ten knjleovodja-b bnčnik. Gre tudi na de"et'». Por»"dbe od .Bilančnik 9652" na upravo Sov. \>roda. 9^5?
^^^E*tff^£$*r' y     salldr.a ia točna
* 4** i
ter pre rudi na defelo.
i. jngoslofsnsks banrarlla, krzniritvo ia itrolzrstvr
Ljubljana, Krlževnlška ulica 7.
3arva lis??jc kože, katere izdeluje v naj-modernei'e garniture. Prevzema tudi vss poprav Ila v rrodernizir~n;e.
FelfKrsPovfte Tggy^g
Vreče,
rabijsae in dobro ohranjene
KUPI
Jos. Bzhovzc LJubljana, 5v- Jakoba trg št. 7. 410
ara'srsćen^ nrpreme&iliva naa&a sa £d?l*af
ceaSrpsa za vsatc~sf snlrstl ra za Iuwcef
turiste     drnw §iM)rtafaTe. š
w ? Glavna zalogu za Slovenijo: CTOIS, trg®- t
vina s čs^FL L gU's^o.  Pr^i-sova siica I
• » * « F B
« Bi
■inUnifllNIIIIIIIBnBSr;BC3!"RT9ll»BB8a9ISrSSIEr';!3CXCIIBlBIBCMIBBSRl4
sfafatarafia aiaieiirti'
plesKonka m IKantai
tfelarnlea
£K!CELJ  Dunnjs>.a c. 13.
se priporroča. lzvi£;iev točna, ce^e zmerne. 1001
Teed. Korts, Ljubljana
Folfaneka cests S.
-                ,     ,   ,  „ ,. .          ... R. J«v*novl6. Tuila f Bosna). Raz
Krene stavon!  pa^r^.. m e :r35-J kiajssf ošll]anio v po [nin zavltkin od s k.
lasnlacia «»COredov. naorei no Dovzetiu. 04
i, H!kyS
S Dubena Kestai trg It. 15.
rr ponča i>vojo raloeo
cfežnlKcv «n sotn^nikov ter srrerjBirlnlh palit
PonravPa st »m^^-elo tofno In solidno.
ira kole v^eh vrst dS^SaSl-a kuoul-j
Ft knnarsfvo
8.?ub5!^n^3 Gradille Itev, 7.
Sflo.ja, isđaleT.iufa ?a tarvaafa koiuhov'rj.
1 OflTRP! Wanji n^i bagata Iz-i rliLlIii! Un 4ioiia:8! !i Mi iti IIS
P .3
- f9    gS?J r?v |»
'eilka Izbira otroških  "ozičkov,   dvokoias In
šivalnih sto-ev po:cnL
f. iitje, UHiJiHi, um m n
tntekz, rin&i nriEU sinisi a nai jtr»j>-„TRiSUfJA11
Torama dvoknleg In otroihlh voz!fv o v
IWam X:rlavska ce-ta 4 — Zf^snki ^'!ca l
igrava turika elektr^io pralcna in mScia
■ Q
Ljubi fina,
—   Z'dcvska ulica 3. —
<
gg m
05
rt
3
^s'.m'jno  popolnima čisia  in odlikovana z zato kolajn^, se dobi vsak dv vcKa naicenee  ^»mo p:i "vrdki Jovo
•F • a        <i *
katere plačate Vam nastanejo, ako ne ele-date na to, kje nakupujete, zgubite denor in imate pole^ tega večkrat §e sitnosti.
Posvis'te enkrat z ngstiovanlm katalogom tvnfkc H '"v :- >raor, { metnlk "jirl ^asl. Lju^lja^n
st. 3. Ta Vata svetu'e resnlčn-1! dobre ure, ?nec'jalne znamke ,!KO" iz ;astne tvornice v Švici, kakor ti d* dru^e do"re *epne ure, zapestne, svetilne in stenske tire, verižice, prstane, zzre^tnice, uhane, narrrzno orodje, krstna in b;rmsk a diTi!a ter vso dn;?o zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmrte kakor: Škarje, nože, britve, !ascstri>ne In brivske stroja, s ekloreree, doze za tobak, svalčice in srnotVe, n*Jfcr*re in denarnice kupite dobro !n ceno pri tvrdkl:
M. SUTTNER, (imetnik HanrS Maire), MuHlfasta it« 3
Izdelovanie rosod ir «-!očevine za fir-r\' ž, barvn, !ak i ra med vsske velik« st' Kakor  ludi pesod (Škatle) ra kenserve.
i prej po p<
H   * JS*   ! *
TOUORHi IH GSE5H1 n¥T0W0Blll
k:-.] i:: r,\i\,j-L::i po hajugoorejših cemah
o. ž y i s it
LJUSLJAM A« SOO?lA Ut-- .1.        TELEF. 4Gt
2kk lui ^iSL/   iaai i£3
PRAVE »JAKOBI« Si
v zai^: nri i ? P A « ^ 0 L i
EMIL nfW?f;!L L^v; :?ir
P R F S ER NOVA UT.TCA. T^ssfca   množina   r . razpolago.
dokler trajs zaluča. 712 e>r? i • v •
to i* pWMs- 4 ^»a
tzdel^vf vseh \rst fc^srin, žimnfc, neresnic, drVanov, o*oman in  w ^*.ć^'"^7
CanB*M9iniBBB8«B«BSBBiai9*IBaiIQEIirBBBaBfl*Bi!BBBffaP9BI9DIBBIBBIIIBB«H«VI
>y r «ep' tn'šv« de'a ro nafttg dn<-iš h cenah, j V za? n irram tu«^*' m. r«- o :r-"v<->. -VJer
' Kebat, zaloga pohištva In tapeta .-«■!: avnfca, Kr^.nj. 10784
...   --r-T-------- . '
I. F -v
ft
m
'm
& p\     'rž*?'' MJS 8
Slovenska grsdbena in Industrijska d. d.
Tefefan Intsrurban f SO. Tcbn. pisarna Ljubljana, Sp. ŠiSka, Frankopanika 151.
stanovanjske hiše trgovska p a s!o p i a moderne indnstrijske ?^rad?3e betonske in felezobztonske kanitni^cfje
i
r
* ■ ■
i
F
L
i
G i.
konfekcijski papir
I mta 7"-'v*a A. Lamprat, L|atv ^1 liana, Krek v tr« 10. 68C j
J
H
r
KlillHTI
Znamkn »jJ»gnjeJ*
wrlninah.it!
m:
'I
V savoilkltis
škrlatno rdeCa, karmezin rdeča, roza, rumena^   oranžasta,   modra, vijol-Časta, zelena.
Varstvena znamka. ZAHTEVAJTE CESISI
Pa^^r za n^3rj«075f3rjja:
Alikado-panir. Ostara-papir. Ouedlmor papir.
PAZSTE SE PQ3SES3£a1
: -
:
O
v i/.meri 80—120m* če mogoče t hlevom ss sččcs v n.".:»Br2f event se vzorne v ^»Vfjp Ćvori&ć«, k>r bi *!e rrrpia sezidati skladišče. Kupi se tudi za s' diUno Fiavbo primerna parcela. Ponudbe pod .Zračro skladišče* rt AJo na Com-p«n?, Lfablfane, Konfore sni tre 3, L
433
Velika zsln^a klobukov in slamnikov se dobi pri
m cetnaii:
stalno v zalogi pri _   ,wm,  , _
H PaMr   L^h^l^'?^ U 11 is 8s
Ka^eiri^, ^^3*3^^-: rž Ll ^1 0 8
c   i,     T2!> ase, j S     &» i% ka
Bas
Tovarne »ni?!5iski5i £sar-w
C •'jjr»2^^s»rj»  Llbcroc, Wien.
:AJL/. I J. 1JK.3L JL1 JLJULXJLJČJnCiGGl-j{LXLO JUUrjr-nULK JJUUUUUUlJUlJJLAJUŽ}
tovaresr v 7Ao"\n wo?J« S^.-.fi';!« Prevzemajo se tudi stari kiohuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačeviČ i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Si>r**etrssn.re * srečo. Za'ooa v Celju Gosposka ul. 4
8klfi£*2>č* nBaIaiaaM.
Hcrl"5 prilik? id. kotesale!
—^        O^ejte s-: ve
fIjjS \t.liko zalogo
EŠ^r ravno došlih
vse Trste vodnih naprav na podlagi 25 Istaia isluš&ij f
LbmJ
i.
v.
ieleiobjioaske ceri za rodne naprar« ia TBi9T»ae
Zastopa 4
D i:
Patent Dr. inž. Emperger-ja za izvrševtiule konatrukcij p
i« armiranega betona z litoželeanimi vioikami za visoke n      alarme napetosti (kakor pri skladiščih,   »silo* maa4ovih
-I
m
ia podobno).
IzdaSujei
mie tehničnih projektov in statiČuTa proračttaov. Parna 2a|aa
Isofss CblelSisIciv)
za m^5*-<e Fn žtnsVa.— N (jbol -angleška znamta.   Ne zamudite ugodnega na kapa,  doV'er  traia za'oga. — K«n^uB-BtrBune ceno!
Za obalen po^et v bi Krdka
L;W!?:ip5.9f Mestni tr^ 13.
»redpust 1923
za t^iesut oblak«
1 c
ZVILA
ta?
» n REP |?TLAS
r§ATIST
KTAMIN
Rokavice ts&™Z*«
MoGAVICE
S 811V ^ n 5/
1
taJ
i
z« dame in gosfi^ds
LIDA
toalatnJ Izdelki
^LJUBLJANA
MESTNI   TRG 10
—n«
Najkrajša  linija,  5*IZSia 9 cul lnz ci3r]e
Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb
StazRs  lisflie  In laza-rs stepal k
IUHN KRSKER
LJOOLJANA
K0L5!)VC^SICa Dua JjEV. 41
m^dnaroci-nll stmi^j
IS. do 24. sriarga %023
nakupna prilika
so vss streha
4000 raz<iJivnik€iv is i *ir«msttfa <U i« zunaj
Vsa pofainila alafe Wlen^r Mssm A.*q , Wlan VII Maaaaisalaat,
lar of *la*5ta pe-i^art^vniaina v Lfy^^a«ilt
Lan m na ia    tHx    »NaroUae tiskarne«.